Ljubljana, četrtek, 30. decembra 1954 Leto XX. Stev. 310 glavni in odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka. II Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE! PRAVICA n. mm .LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA ». OKTOBRA UM H MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« PREDSEDNIK TITO V AGRI PRED SPOMENIKI INDIJSKE KULTURE Svečan sprejem v Agri — Predsednik na mitinga indijskih padalcev Agra, 29. dec. Z »rdečim vlakom« predsednika republike Indije je predsednik Tito davi prispel iz Gvaliora v mesto Agro v državi Utar Pradeš. Zvečer je odpotoval dalje proti vzhodu. S predsednikom so prispeli v Agro tudi indijski veleposlanik v Beogradu Dayal, načelnik protokola Cipra in vojaški tajnik jndijskega predsednika, general Laterdži. Na železniški postaji v Agri so predsednika sprejeli in Pozdravili guverner Utar Prade- cesar Sah Džahal zgradil v spomin na svojo umrlo ženo Muntaz Mahal. Od tod je nastalo tudi ime grobnice. Gradili so jo 22 let, od leta 1630 do 1652. V Agri so najprej priredili parado letalskih enot, potlej pa si je Tito ogledal Tadž Mahalo vseh devetih tovornih letal, ki so zgrajene v okviru prvega pet-letela v višini 250 do 300 m, je letnega načrta. V Kalkuto prispe skočilo 180 padalcev in s 36 pa- na pragu novega leta 1955. Na dali so vrgli iz letal mnogo vojnih novega leta dan bo na »Galebu«, potrebščin. Predstavniki indijske- Na poti proti Kalkuti bo jutri ga vojnega letalstva z generalom obiskal glavno mesto Utar Pra-Nando na čelu so pojasnili go- deša Luknov, potem pa si bo stom, da je bila ta šola letalske- ogledal kulturno in zgodovinsko j ga središča ustanovljena 1. 1949 središče Benares. in da je dosegla nova Indija v Predsednik Tito bo v Indiji šolanju padalskih enot že lepe še pet dni. Dne 3. januarja po-uspehe. . poldne se bo v Kalkuti vkrcal Ob poti od padalskega sredi- na »Galeba« šča, oddaljenega nekaj kilome- Burmo, trov od Agre, so stale po vaseh, skozi katere se je peljal predsed- ; nik Tito, v dvorec Tadž Maha- j tur, večje skupine ljudi, ki so! ga pozdravljali z mahanjem rok. Trdnjava v Agri v osrednji Indiji, kjer se je včeraj mudil predsednik republike Tito ša Sri Munši ter drugi civilni in vojaški predstavniki dežele. Agra je blizu sloveče Tadž Mahale, ene najlepših arhitektonskih umetnin sveta. Tadž Mahal je veličastna grobnica, ki jo je in »Vrata zmage« iz XVII. stol. Fatehpur Sikri. V glavnem padalskem središču v Agri so predsednik Tito in člani njegovega spremstva opazovali izurjenost padalskega bataljona. Iz V indorskem pragozdu Gvaiior, 29. dec. (Tanjug). — Predsednik Tito je preživel včerajšnji dan v indijski državi Ma-dija Barat. 2e navsezgodaj je s Posebnim vlakom odpotoval proti Indoru. Skupaj z njim so potovali ha ogled te razvite diržave, ki štele nekaj več kot 8 milijonov prebivalcev, razen njegovega spremstva tudi guverner, šindijski maharadža in predsednik - vlade Misri Lal Gangvai. V družbi ba-ratskega guvernerja se je Tito Popoldne vozil z avtomobilom skozi del pragozda v tej državi, kjer so najbogatejša lovišča v Brazilsko odlikovanje Iva Vejvode Rio de Janeiro, 29. dec. (Tanjug). Dosedanji jugoslovanski veleposlanik v Braziliji Ivo Vejvo-da je prejel danes red »Cruzeiro 0 sul« stopnje Velikega križa, s katerim ga je odlikoval predsednik Brazilije Cafe Filho. Po izroditvi odlikovanja je brazilsko Zunanje ministrstvo priredilo jugoslovanskemu veleposlaniku poslovilni banket, ki so se ga udeležili razen visokih funkcionarjev tega ministrstva predstavniki glavnih strank v brazilskem parlamentu. Indiji. Po prvotnem programu bi bil moral biiti tu lov na tigre — čast, ki jo Indijci izkažejo samo najdražjdm in najvišjim tujim gostom. Lova ni bilo, ker so indijski gostitelji sprejeli nasvet, naj bi znaten del časa, potrebnega za lov, uporabili raje za podrobnejše spoznavanje razmer v Indiji. Tako je Tito, ko se je nekaj ur mudil v gozdovih, bogatih z divjačino, obiskal tudi nekatere kraje te dežele in navezal neposredne stike s prebivalstvom. Proti večeru se je Tito vrnil v Gvaiior, od koder je danes nadaljeval pot v Agro v državi Utar Pradeš. Ob odhodu iz Gvaliora so predsednika Tita in njegovo premstvo pozdravili guverner, šindijski maharadža, ministrski predsednik Gangvai, člani vlade in drugi državni funkcionarji. Is Finančne pogodbe v okviru Francoske unije Pariz, 29. dec. (R). Francija, Vietnam, Laos in Kambodža so sklenile danes v Parizu finančne pogodbe, s katerimi so, kot pravijo, izpopolnile neodvisnost treh indokitajskih dežel. Sporazumi se nanašajo na monetarna in carinska vprašanja. Vsaka izmed treh držav bo imela zdaj svoj denar. a) • ali' iftf r«1 iai> "i! M )G*‘ ir* Na azijsko-afriške konferenco je povabljenih 30 dežel, med njimi tudi Kitajska, Japonska in Turčija Bogor, 29. dec. (Reuter). Predsedniki vlad petih držav, ki sodelujejo na konferenci Colombo v j liogoru so danes uradno objavili,' ha so povabili 25 držav na azij-1 sko-afriško konferenco, ki bo ko-h ec aprila v Indoneziji. Med po- | Vabljenimi deželami so Kitajska, Japonska. Afganistan, Kambodža. Centralno-afriška federacija, Egipt, Etiopija, Zlata obala, Iran, Irak, Jordanija, Laos, Li- Vremensko poročilo Vremenska napoved: Lepo vreme z delno oblačnostjo. V nižinah megla, ki se bo v opoldanskih urah ponekod dvignila. Jutranje temperature med •4 In o stopinj, opoldanske pa med 1 in 12 stopinj C. v nižinah s celodnevno meglo med —2 ln +3 stopinje Celzija. banon, Liberija, Libija, Nepal, Filipini, Saudova Arabija, Sudan, Sirija, Siam, Turčija, Vietminh in Vietnam ter Jemen. Izraela in kuomintanške Formoze niso povabili. V komunikeju je tudd rečeno, da se bo azijsko-afriška konferenca zavzela za mir na svetu, za gospodarski in socialni razvoj Afrike in Azije ter da se bo ukvarjala s problemi kolonializma ih nacionalne suverenosti. Predsedniki petih vlad niso pripravili dnevnega reda konference. Uradni komunike so podpisali za Indijo Nehru, za Indonezijo Sastro Amidjodjo, za Burmo U Nu, za Pakistan Mohamed Ali in za Cejdon Kotelavala. in odpotoval v Jože Smole mmmm Tadž Mahal, veličastna indijska grobnica Iz XVII. stoletja ODLOČITEV O PARIŠKIH SPORAZUMIH V FRANCOSKI ZBORNICI ALI GLAS FRANCIJE ali interes posameznih političnih skupin? Ko gleda človek prekrasno Tadž Mahalo z njenimi čudovitimi arhitektonskimi znamenitostmi, nehote pomisli na veliko kulturno in zgodovinsko minulost te dežele. To je ena nesmrtnih umetnin indijskega ustvarjalnega duha. Z osvoboditvijo Indije' Pariz, 29. dec. (AFP). Deba- če bodo v Evropi še nadalje osta- Francije, ki naj odloči o svoji so se te sile znova zdramile. Ko ta o pariških sporazumih v fran- le ameriške čete. Guy Mollef je bodoči usodi. Izrekel se je za ra-smo gledali Tadž Mahalo, naše coski skupščini se je začela ob menil, da bi odlaganje ratifika- tifikacijo pariških sporazumov, misli niso veljale samo tej veli- 16. uri. Se nocoj bodo glasovali o cije na rok po konferenci štirih Razprava je bila nato odgode-ki minulosti, marveč tudi bodoč- osnutku zakona, s katerim pred- sil, ki naj bi bila v maju prihod- na do 21.30. Če bo zbornica odo-nosti Indije. ^ sednika republike pooblaščajo, njega leta, pomenilo, da bi bila brila določbe o oborožitvi Nem- Guverner Sri Munši je pri-1 da ratificira protokole o oboro- taka konferenca poslednja prilož- čije, bo morala glasovati še o pa-1,1 nocoj svečan banket na j Ženih silah zahodnoevropske zve- nost za zbližanje med Vzhodom riških sporazumih v celoti. Tudi redil čast predsedniku Titu. Udeležili ze in o kontroli oborožitve Nem- in Zahodom. Poudaril je tudi, da v zvezi s tem glasovanjem je so se ga predsednikovo sprem- čije. fnnkHon Jrb nJ0ipŠk!idvilni i v debati se ^ neodvisni po-P f.' , ., ' slanec general Aumeran ponov- Vrpnil n a • pr scc?n no izrekel proti oborožitvi Za-1R.TI “ J“llLe„tap0_ SVT°Jf:f.a hodne Nemčije, češ da bi končno 18-dnevnega obiska ' v Indiji. ■ kori^T^mo’ SZ £T da bT^-Kmaln po 10 un zvečer je s slabšala francosko-nemške od-spremstvom odpotoval proti Kal- i nose< kuti. Po programu si bo v Kalkuti in bližnjih krajih Bengala 1 Radikalni socialist Herriot je ogledal nove indijske tovarne, poudaril, da mora Francija spo- štovati sporazume, ki jih je prej 1 sklenila in zato se zdaj ne sme »Galeb« v Kalkuti vključiti v koalicijo, ki bi bila naperjena proti SZ. Poslanca kmečke stranke Kalkuta, 29. dec. (Tanjug). — Danes okrog 15. po krajevnem T „ . _ času je priplula jugoslovanska ^oustaneau-Lacau in ladja »Galeb« z rušilcema, ki jo , zahtevala, naj francoska vla « . . ____ H n oi 4 ..n X«« ^ m —_4 r* n zdaj ne gre več za mnenja posa- Mendes-France postavil vpraša-meznih skupin, marveč za glas nje zaupnice vladi Razmerje sil in teženj (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Preden se bo izrekla o celoti Pariz, 29. decembra. Franco- pogodb, bo zbornica še enkrat ska zbornica bo imela nocoj glasovala o prvem členu, ki ga odločilno glasovanje. Z njim bo je v petek odklonila. Od tega končana debata o pariških spo- glasovanja bo odvisen izid gla-razumih. ki so bili kot zamenja- , sovanja o celoti sporazumov, va pogodbe o EOS vprašanje, na Brez novega pregrupiranja gla- sov, ki bo poslance spravilo v položaj, da revidirajo svoj prvot- vanske ladje bodo ostale v tem! katerem so se zaostrili stiki med Barodes Y .od?m Zahodom. To vprašanje je spravilo Francijo v mu- ni sklep, vlada ne more dobiti da mora izbirati j večine in pariške pogodbe bi - , emškim | bile pokopane, kakor njihov Socialist Guy Mollet je po- čustvom, ter odgovornostjo pred ; predhodnik EOS. Ne bilo pa bi a el 1 ftjnl.is m L . J_i_J __. '1 • • il i ! .v , v i • v • ^JjateTv KdkuhT , da začne pogajanja z SZ. ^jim Lčnim protinemškim | bile pristanišču pet dni. udaril, da je sovjetska politika zahodnimi zavezniki in atlantsko I prvikrat, da bi poslanci spreme- . — - ustvarila potrebo po oborožitvi j organizacijo, ki bi prišla z odklo- '''------------------------------ — -- do med bivanjem v Kalkuti ogle- Zahodne M—x:~~ »*■— Jugoslovanski mornarji si bo- dali mesto. Nemčije. Morebitno nitvijo pariških sporazumov agresijo je moč preprečiti samo, hudo krizo. Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Patriotična zavest ter moralna in politična enotnost državljanov pomaga preprečevati sovražno dejavnost Zvezna skupščina je sprejela družbeni plan in proračun za leto 1955 — Na včerajšnji skupni seji obeh zborov so podali poročila Svetislav Stefanovič, dr. Aleš Bebler in Ivan Gošnjalc — Tridnevno plenarno zasedanje skupščine je končano Oba doma Zvezne ljudske skupščine sta v torek sprejela zvezni družbeni plan za 1. 1955. Včeraj ob 9 sc je nadaljevala skupna seja obeh domov Zvezne skupščine. Predsednik Moša Pijade Je najprej dal besedo Sveti-s*avE Stefanoviču, ki Je prebral ekspoze k proračunu državnega tajništva za notranje zadeve. i našega državnega, družbenega in 1 gospodarskega sistema, čedalje globlja socialistična zavest na-j ših državljanov in njihovo če-\ dalje številnejše sodelovanje pri j graditvi socializma in socialistič-V začetku ekspozeja je držav- ker je ta bataljon določen za "e demo.kra.ciie, . velik ugled, ni tajnik Stefanovič poudaril, da službo pri zveznih ustanovah *n sP?stovaaJe “ Poznanje ki ga je proračun Zveznega državnega za vzdrževanje stražarske služ- '-1Z1Va ”aSa »f* na s- j s?rJ' tajništva za notranje zadeve za be pri tujih predstavništvih- 1 °° SV0Iega odločnega in dosled- ptn caeln.rR/.«__________1 I__• I - * r * leto 1955 sestavljen na podlugi I nega boja za neodvisnost, za zgraditev avtogaraze j 0hranitev miru in za mednarod- nje na podlagi ena-vse to je vplivalo znašajo 3.496,610.000 din. V pri- ril, da ~bi~ bili w“teh‘"izdatko“vi n? “fda,ini° konsoli- meriavi z izdatki v letu 1954 ki nrLll^ni ;„l"n, * .1 da/ijo ,n stabilnost našega po- stvarnih in nujnih potreb službe j Zveznega tajništva, katerega avto- i ji • ,, ob kar naj večjem varčevanju v park je nedavno ostal brez garaže ' E° sode^°^?nJe na podlagi ena-vsch izdatkih. Predloženi izdatki sjfnnnvl* kopravnosti, vse. to je vplivalo Stefanovič je pri tem pouda , , . , —, da bi bili brez teh izdatkov ŠTK * ktotoiml - narnih in sovražnih elementov, stev 21,730.000 din, za stroške ■ ki ne morejo odkrito nastopati zveze, za tehnična sredstva in za s svojimi že zdavnaj obrablje-kriminalistično službo pa 384 mi- nimi geslii skušaj0J na lijonov 866.000 din. druge načine razvijati sovražno nili s svojim glasovanjem že izraženo mnenje. Samo v štirih dneh je z glasovanjem o prvem in drugem členu 76 poslancev spremenilo svoje stališče nasproti pogodbi. Vlada, poražena v petek z 280 glasovi proti 259, je dobila v ponedeljek večino 38 glasov (285:251 s 76 vzdržanimi). Narodni republikanci (katoličani) so bili primorani odločiti se za najostrejši preobrat med vsemi skupinami, ki so bile pri prvem glasovanju proti oborožitvi Nemčije. Enajst narodnih republikancev, ki so bili pri prvem glasovanju proti, se je pri drugem vzdržalo, vtem ko je 11. pri prvem glasovanju vzdržanih, glasovalo pri drugem za! Današnje glasovanje bo zahtevalo od njih in od ostalih poslancev, tako od prijateljev Men-des-Francea, kakor tudi od njegovih nasprotnikov, da še enkrat potrdijo v petek sprejeti sklep. V tem primeru bodo zanikali svoj v ponedeljek storjeni sklep ali pa svoj prvi sklep, da bi potrdili drugega. Ce bodo odobrili oborožitev Zahodne Nemčije, ne bo več ovir za ratifikacijo pogodb. Čeprav še zmeraj mislijo, da bo zbornica v drugem branju odobrila prvi člen, vendar izražajo veliko bojazen, da bi utegnili narodni republikanci in »neodvisni« še zmeraj napraviti nov preobrat in prevzeti odgovornost za krizo vlade. Pomirljivo stališče Roberta Schumana in več drugih narodnih republikanskih prvakov pa priča, da je med katoličani močna struja za ratifikacijo. Oprezni in potrpežljivi Schuman, avtor zamisli o EOS, vsekakor bolj razne i m;s)i na krizo, ki bi jo sprožila Potem je državni tajnik za dejavnost, notranje zadeve poudaril, da je I ^ , . ., , v naporih naših delovnih ljudi1, Kak(L?°1 delajo, najbolje do- —.................... v graditvi socializma, socialistič-j uJe ?jilasov yPT\mcl^ PnT • /dej pa jo prevzame j nih odnosov in demokracije važ- cakovanju, da bodo Djilasovi Zvezno državno tajništvo za no- na vloga organov za notranje j Pazorl la nas*°P sprožili krizo tranje zadeve, da bo združena; zadeve, katerih naloga je, čuvati ln. ra/fo1 v ^K’ ?,.tem Pa.tudl 2. izdatki samostojnega bata-! notranjo varnost, vzdrževati jav- j ?s,ablh osnovne cilje socializma, bona Ljudske milice, ki so jih; ni red in mir ter ščititi pravice1 1Z fesar b' crPa!1 komt tudi doslej planirali v Državnem taj- in svoboščine državljanov. Ve- zase’ ^ ?a zaže“ podpirati in pištvu za notranje zadeve LRI liki uspehi, doseženi v graditvi Potrjevati. Čeprav pa so Srbije, zdaj pa so vključeni v j socializma v naši deželi, nagli doživeli v svojem pričakovanju izdatke Zveznega tajništva zato, tempo ‘ * .......... industrializacije vsega (Nadaljevanje na 2. strani) odklonitev pariških pogodb v zahodni zvezi, kakor na krizo vlade, ki bi jo lahko sprožili tudi ob kaki drugi nriložnosti v manjšo škodo za Francijo in njene zaveznike. B. Pešič DVE DEMISIJI V BOLIVIJI La Paz, 29. dec. (AFP). Bolivijski obramlini minister polkovnik Arman. do Prodenzio je odstopil. Tudi minister za rudarstvo Mario Torre je odstopil iz zdravstvenih razlogov, vendar predsednik republiko njegovega odstopa ni sprejel. Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Jugoslavija bo tudi odslej storila vse da bi zagotovili traj en mir med narodi (Nadaljevanje s 1. strani) popolno razočaranje, še zmeraj mislijo nanj. Zato se tudi zbirajo okrog njega deklasirani elementi in Djilas neogibno postaja zastava tistih, ki sta jim neodvisna socialistična Jugoslavija in njen ugled trn v peti. In Djilas išče pomoči v tujini za svojo »politično dejavnost«. Nadalje je značilno za vse te sovražne elemente tudi to, da vsi govore, da pri nas ni demokracije in političnih svoboščin. Pritožujejo se, da jih preganjamo in podobno. Hkrati pa kaj pridno izkoriščajo našo demokracijo in demokratičnost naših zakonov za rovarjenje in sovražno propagando. Dejavnost vseh teh propadlih politikov v tujini in pri nas doma, ki so se spremenili v najnavadnejšo tujo agenturo ter obrekovalce in izdajalce svojega naroda, je zdaj bolj kakor kdajkoli obsojena na propad. Za ta svoj neuspeh se morajo zahvaliti predvsem globoki patriotični zavesti ter moralni in politični enotnosti državljanov naše dežele. V sovražni dejavnosti še zmeraj sodeluje manjši del ka-1 toliške duhovščine ter posamezni pripadniki srbske pravoslavne duhovščine, ki zlorabljajo svobodo veroizpovedi in verske obrede v politične namene. Dejavnosti informbirojevskih elementov letos malone sploh nismo čutili, razen redkih posameznikov, katerih dejavnost je bila izražena v glavnem v sovražnem prenašanju vesti in komentiranju tekočih političnih dogodkov doma in v tujini. Manjša dejavnost informbirojevskih elementov ni samo posledica budne službe državne varnosti, ki je znala uspešno preprečiti njihovo rovarjenje, marveč predvsem posledica krepitve socialističnih sil v naši deželi in zmage, ki smo jo izbojevali nad Inform-birojem v celoti. Od leta 1949 do 24. decembra 1954 je bilo poslanih na bivanje na določeno mesto 11.639 ljudi. Od teh je bilo izpuščenih 11.356, ostalo jih je torej še 283. Če upoštevamo, da smo od 11.356 izpuščenih samo 98 znova poslali na bivanje na določeno mesto, tedaj vidimo, da so ukrepi glede prevzgoje dosegli svoj namen. To je hkrati dokaz, da uveljavljamo pri nas humano in demokratično politiko prevzgoje. Razen teh 283 informbirojevcev, ki so na družbeno koristnem delu, imamo še 1863 sodno obsojenih, ki prestajajo kazen v kazensko- | poboljševalnem domu Rab. Tudi ob tej priložnosti moram pouda- j riti, da se pri nekaterih usta-' novah in podjetjih še zmeraj kaše nerazumevanje glede zapo-, slitve teh ljudi. Kakor v prejšnjih, tako je tudi v letošnjem letu naša služba nastopala proti sovražni in vo-, hunski dejavnosti, ki se razvija iz tujine proti naši državi, iz raznih emigrantskih središč in iz središč nekaterih zahodnih obveščevalnih služb. Letos smo izsledili 183 vohunov in agentov. Če- j prav se ie rovarjenje iz vzhodnih dežel proti naši državi letos znatno zmanjšalo, vendar pošiljajo k nam še zmeraj agente in vohune, kakor so jih pošiljali lani. Agenti varnostne službe so izsledili in aretirali letos 91 agen-; tov, lani pa 113. j V posebno čast si štejem, je ■ rekel državni tajnik Stefanovič,! da lahko pred tem visokim domom rečem, da so uživali organi za notranje zadeve veliko podporo naših državljanov tako na obmejnih področjih, kakor tudi drugod pri odkrivanju in onemogočanju dejavnosti sovražnih elementov. To nedvomno dokazuje ne le povezanost naših organov in ljudstva, marveč tudi globoko patriotično zavest državljana, naše socialistične dežele. Druga stran dejavnosti orga- j nov za notranje zadeve je boj j za preprečevanje kriminala. V j prvih devetih mesecih letošnjega ' leta so organi za notranje za- j deve obravnavali 94.934 predmetov s skupno 54.927 obdolženci,1 razen tega pa so imeli 802 preiskavi proti 1553 obdolžencem. Naj- več je bilo kaznivih dejanj proti družbeni in zasebnj lastnini. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so imeli sodni in pooblaščeni organi za notranje zadeve kazenski postopek proti 302 obdolžencema s področja političnega kriminala. Ti obdolženci so' odgovarjali za 304 kazniva de- ( janja, kar dokazuje, da gre za neznatno število posameznikov,' ne pa za organizirane skupine., Ce primerjamo vrste kaznivih dejanj s podatki za isto ob-; dobje lanskega leta, vidimo, da je število kaznivih dejanj proti imetju letos približno na isti ravni, ki je zelo visoka, in da število kaznivih dejanj proti narodnemu gospodarstvu znatno narašča, saj je naraslo kar za 15°/». To je treba predvsem pripisati zboljšanju službe organov za notranje zadeve, ki so začeli krivcem strože stopati na prste. Organi delavskega samoupravljanja, sindikalne organizacije, komunisti in delovni kolektivi naj bi čimbolj podpirali organe za notranje zadeve pri zatiranju in onemogočanju kriminalne dejavnosti. Potem je državni tajnik Stefanovič govoril o sodelovanju organov varnosti z organi varnosti drugih dežel preko državnega tajništva za notranje zadeve FLRJ. V prvih 11 mesecih letošnjega leta je bilo registriranih 926 predmetov takšnega sodelovanja. Organi za notranje zadeve so zelo zaposleni tudi z drugimi službami, kakor je kontrola prehoda čez mejo, gibanja na obmejnem področju, kontrola nad prometom in nošenjem orožja itd. Letos je bil zlasti živahen promet tujine z našo državo in nasprotno. V naši državi se je mudilo letos 289.737 tujcev, od teh 145.924 turistov in 118.420 privatnih obiskovalcev, ostali pa so bili trgovci, strokovnjaki, športniki, novinarji, mornarji in razne delegacije. Preko naše države pa je potoval 36.801 tujec. Iz naše države je potovalo v tujino 70.195 ljudi, nekateri- službeno, i drugi zasebno. Potem je Svetislav Stefanovič govoril o prometnih nesrečah in v tej zvezi o nediscipliniranosti šoferjev in slabih cestah. Število kršitev javnega reda narašča. Vprašanju prestajanja kazni in prevzgoje obsojencev posveča naša služba javne varnosti veliko pozornost. Letos je priredila 27 raznih obrtnih tečajev, ki jih je obiskovalo 2892 obsojencev. Številom obsojencev, ki prestajajo zdaj kazen v kazensko-po-boljševalnih ustanovah, je najmanjše od osvoboditve. Državni tajnik Stefanovič je govoril tudi o gasilski službi, za katero skrbe krajevni organi oblasti. Opozoril je na njeno nezadostno tehnično opremo in še na nekatera vprašanja v tej zvezi. Vrednost pred ognjem obvarovane lastnine je znašala letos 3,136.000.000 din. Pri gašenju požarov so izgubili življenje štirje gasilci, 88 pa je bilo poškodovanih. Naša gasilska služba je znatno napredovala. O Ljudski milici je treba reči, da je svojo nalogo v celoti izpolnila. S strokovnim šolanjem miličnikov smo zagotovili tudi večjo zakonitost njihovih ukrepov. Ljudska milica je v devetih mesecih letošnjega leta preiskala 9272 stanovanj, vložila nad 47.000 kazenskih prijav, 80.000 prijav o prekrških in opravila mnogo drugih intervencij. Proti miličnikom pa so vložili državljani 895 prijav. V 439 primerih so bile prijave povsem neutemeljene. V zvezi s konsolidacijo razmer v naši deželi in kakovostno krepitvijo aparata za notranje zadeve, je rekel na koncu državni tajnik, smo si letos med drugimi organizacijskimi ukrepi prizadevali zmanjšati število uslužbencev. Število miličnikov smo zmanjšali na 25.000, znatno pa smo skrčili tudi upravo državne varnosti. Z nadaljnjim razvojem socializma in socialistične demokracije ter z bližnjo organizacijo komun nastaja potreba, da vskla-dimo s tem tudi službo za notranje zadeve. Iz poročila državnega podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja Po pojasnilih tov. Stefanoviča i je državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler prebral ekspoze o zunanji politiki naše države. Državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, ki je zastopal odsotnega državnega tajnika Kočo Popoviča, je predložil osnutek proračunov tajništva za zunanje zadeve za prihodnje proračunsko leto. Celotni izdatki znašajo 2.483.360.000 din. Razlika 410,670.000 din med letošnjim in lanskim letom bi utegnila napra- ( viti vtis znatnega povečanja, je rekel dr. Bebler. Takšen vtis pa bi bil napačen zlasti iz dveh razlogov: prvič, ker se zahteva dobra polovica predvidenega povečanja, natančneje 214,800.000 dinj na račun zvišanja kreditov za stanovanjsko graditev v Beogra-, du, katerih celotni obseg Znaša 384 milijonov din, in drugič, ker je zvišanje ostalih kreditov v znesku 125,887.000 din pravzaprav večidel dozdevno, saj je bil lanski \ proračun tako nizek, da je bilo treba zaprositi za naknadne kredite v znesku 161 milijonov din. 0 ureditvi tržaškega vprašanja Če upoštevamo vse te okoliščine, tedaj predvideni izdatki za zunanjepolitično službo presegajo lansko samo za 34,887.000 din. To razmeroma neznatno zvišanje je opravičeno z nekaterimi posebnimi okoliščinami, kakor so povečanje izdatkov za materialne potrebe, zvišanje članskih prispevkov naše države v raznih mednarodnih organizacijah, ureditev razmer na naših mejah itd. j Potem je državni podtajnik kratko povzel uspehe dela tega, resora v lanskem letu. Leto 1954, bo imelo v zgodovini Jugoslavije I posebno mesto. Bilo je leto, v katerem so naši napori za ohranitev neodvisnosti, za nedotakljivost naših meja, za ureditev razmer, in stikov z našimi sosedi in za okrepitev miru v tem delu sveta, s tem pa tudi na svetu sploh, rodili zlasti pomembne sadove. Naj-otipljivejši sadovi so bili sklenitev trojne zveze na Bledu, pre-okret na bolje v naših stikih z našo največjo sosedo Italijo ter normalizacija stikov naše dežele z vzhodnoevropskimi deželami in SZ. Potem se je dr. Bebler dotaknil tržaškega vprašanja in poudaril, da smo bili zmeraj za pameten kompromis, za žrtve, da bi takšen kompromis dosegli, ker menimo, da je ureditev z Italijo važen prispevek k stabilizaciji krepitve miru in da je vredno prispevati za to žrtve. Sporazum z našega stališča ni zadovoljiv, saj je morala Jugoslavija privoliti v velike teritorialne žrtve. Te žrtve smo sprejeli, ker nam je bilo jasno, da bo ureditev tržaškega vprašanja omogočila ne le normalizacijo naših stikov z Italijo in razvijanje sodelovanja v obojestransko korist, marveč bo tudi znaten prispevek h konsolidaciji razmer in k zagotovitvi miru v tem delu Evrope. Potem je dr. Bebler govoril o izpolnjevanju tega sporazuma v posameznih vprašanjih in {»udaril, da sporazum o Trstu omogoča znatno izboljšanje naših stikov z Italijo in da so v znamenju tega zboljšanja naša predstavništva v Rimu in Beogradu povzdignjena v rang veleposlaništev. Začela so se pogajanja o širšem gospodarskem in tehničnem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. »Skratka,« je rekel državni podtajnik za zunanje zadeve, »začela se je nova doba v naših medsebojnih stikih v veliko korist za obe sosednji deželi in za stvar miru.« Normalizacija stikov z deželami Vzhodne Evrope Potem je dr. Bebler govoril o normalizaciji stikov s SZ in deželami Vzhodne Evrope. Naša vlada je seveda pozdravila pripravljenost teh dežel, da bi normalizirali naše meddržavne stike. Normalizacija je zlasti napredovala v drugi polovici letošnjega leta. Diplomatske stike so obnovile z nami tudi Madžarska, Bolgarija in Albanija, v drugi polovici leta pa tudi Romunija in Poljska. Diplomatski predstavniki med našo državo in temi dežela- j mi so že izmenjani. V drugih vzhodnoevropskih deželah, razen Albanije, je normalno delo naših | diplomatskih predstavnikov zdaj j omogočeno. V Albaniji pa še leto dni po obnovi diplomatskih sti-' i kov niso zagotovljeni normalni I pogoji dela našemu diplomatskemu predstavništvu. Obmejni problemi Napori naše vlade, da bi normalizirali stike na meji in ure-I dili obmejne probleme, so letos ' naposled našli stvarno zanimanje in podporo vlad Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Sporazumi o proučitvi in ureditvi novih obmejnih incidentov prek mešanih obmejnih komisij so rodili pozitivne sadove. Razen inci-I denta na jugoslovansko-albanski j meji, ko so albanski graničarji ! ubili graničarja Maltiča, na ostalih naših mejah letos ni bilo po-! dobnih incidentov. Zdaj lahko j rečemo, da je položaj na naših mejah v glavnem normalen. Konec protijugoslovanske propagande Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je naposled protijugoslovanska propaganda v drugi polovici letošnjega leta prenehala, da so ustavili emigrantska protijugoslovanske časnike, razpustili emigrantske organizacije in napovedali izločitev vseh protijugoslovanskih publikacij iz javnih ustanov in knjižnic, vtem ko so uradno protijugoslovansko propagando teh dežel ustavili že prej. Vlada FLRJ smatra ta ukrep vzhodnoevropskih dežel za nujno in naravno posledico normalizacije medsebojnih stikov. Kar se tiče gospodarskih stikov med našo državo in vzhodnoevropskimi deželami, je dr. Bebler rekel, da so se vlade SZ in drugih vzhodnoevropskih dežel letos prvikrat od leta 1948 odrekle politiki gospodarske blokade in obnovile gospodarske stike z Jugoslavijo. Z Madžarsko, CSR, SZ in Bolgarijo smo že sklenili kompenzacijske trgovinske sporazume za leto 1954. Tudi vladi Romunije in Poljske sta konec leta predlagali razgovore o trgovinski menjavi z našo deželo, kar smo sprejeii. SZ in druge vzhodnoevropske dežele so izrazile željo in predlagale razgovore o trgovinski menjavi za leto 1955. Tudi v to je FRLJ privolila. Samo Albanija ni izpričala v tem času resnega zanimanja. Več vprašanj o naših stikih z vzhodnoevropskimi deželami pa je še odprtih. Tako še ni urejeno vprašanje naših državljanov, živečih v teh deželah. Sem sodijo tudi finančne terjatve izvirajoče iz blokade. Ta in druga odprta vprašanja pa nas ne smejo odvrniti od naše pripravljenosti, da bomo tudi v prihodnje delali za normalizacijo razvijanja naših stikov s temi deželami in tako pripomogli k miroljubnemu mednarodnemu sodelovanju in krepitvi miru v Evropi in na svetu. Razvoj trojnega sodelovanja Potem je dr. Bebler govoril o stikih z drugimi deželami in poudaril, da so prijateljski Z nobeno teh dežel se letos naši stiki niso skalili, marveč razširili in nadalje razvijali v duhu čedalje večjega medsebojnega zbliževa' nja. V tem oziru je treba zlasti omeniti naša zaveznika Grčijo in Turčijo, s katerima smo razvijali stike na podlagi ankarskega sporazuma in storili korake velikega zgodovinskega pomena. Važno vlogo so imeli pri tem osebni stiki med obiskom predsednika republike tov. Tita v Turčiji in Grčiji ter predsednika republike Djelala Bajara v Jugoslaviji. Ce pogledamo razvojno pot trojnega sodelovanja od sklenitve ankarskega sporazuma, jasno vidimo, da je stalno napredovala po vse bini in oblikah. Prav zdaj smo navezali stike in izmenjali mnenja med tremi vladami za določitev nadaljnjih ukrepov o uposta-vitvi posvetovalne skupščine. Mirno lahko rečemo, da se bo preko posvetovalne skupščine ne-posredneje uveljavljala pobuda narodov treh dežel v korist njihovega sodelovanja. Na Bledu so trije zunanji ministri tudi sklenili, da bo ustanovljen balkanski institut za proučevanje vprašanj splošne koristi s področja zgodovine, zemljepisa, etnologije, gospodarstva itd. Ideja o mirnem sožitju držav z različnim družbenim redom, ki se čedalje bolj uveljavlja v mednarodnih stikih, ne le da je bila preko trojnega sodelovanja potrjena, marveč že od začetka tega sodelovanja tudi prekoračena. Ves razvoj trojnega sodelovanja je očiten primer, da je možno ne le sožitje, marveč tudi uspešno sodelovanje med deželami z različnim družbenim redom. Naši stiki z zahodnimi državami ostanejo nespremenjeni Potem je dr. Bebler prešel na stike z zahodnimi deželami in rekel, da se pojavljajo ponekod v delu tiska zahodnih dežel komen- tarji, v katerih so izraženi dvomi o naši odkritosrčnosti v stikih s temi deželami. »Zaradi tega želim,« je rekel dr. Bebler, »tudi ob tej priložnosti poudariti, da je naše razmerje do teh dežel, tako do velikih, kakor tudi do majhnih nespremenjeno. V večini teh dežel smo imeli v minuli vojni zaveznike in naši narodnoosvobodilni vojski so učinkovito pomagale. Normalizacija ' naših stikov s SZ in vzhodnoevropskimi deželami nima in ne more imeti nobenih negativnih posledic za naše stališče proti tem deželam. Ker se stališče teh dežel nasproti nam ni spremenilo, so se naši stiki z njimi letos razvijali normalno. Dr. Bebler je rekel, da so se naši stiki z ZDA razvijali ugodno in da je bilo naše sodelovanje s to deželo na vseh področjih prijateljsko. Jugoslavija si bo prizadevala, da se bodo takšni stiki z ZDA tudi v prihodnje krepili in razširjali. »Vlada ZDA nam je tudi letos nudila gospodarsko in vojaško pomoč«, je rekel dr. Bebler. »Nedavno je znova izpričala razumevanje za naše gospodarske težave, nastale zaradi suše in dospelosti posojil, ki smo jih morali z neugodnimi pogoji najeti zaradi gospodarske blokade, za okrepitev obrambe in neodvisnosti naše dežele. Vlada ZDA je določila nove količine pšenice, ki jo bo kmalu dobavila Jugoslaviji v obliki darila, ker bomo dinarsko protivrednost porabili za napredek naše dežele. Tudi letošnjo pomoč, kakor prejšnje je dobila Jugoslavija brez slehernih pogojev. Za tako izdatno pomoč se ZDA toplo zahvaljujemo«. Zahodne države kažejo razumevanje za naše gospodarske težave »Naši stiki z Veliko Britanijo,« je rekel dr. Bebler, »so se letos razvijali v prijateljskem vzdušju, nastalem zlasti prek neposrednih stikov med vodilnimi državniki obeh dežel ob medsebojnih obiskih v prejšnjih letih. Vlada Velike Britanije je izpričala globoko razumevanje za naše gospodarske težave in nam šla na roko zlasti glede odgoditve odplačil na račun naših dolgov in nadaljnje gospodarske pomoči. Sodelovala je tudi nadalje v tristranski pomoči Jugoslaviji skupaj z ZDA in Francijo. Z republiko Francijo so se naši stiki v letošnjem letu razvijali v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljskega sodelovanja. Francija je lani sodelovala v tristranski pomoči naši državi z 10°/o, kar zlasti cenimo, spričo gospodarskih in političnih naporov in težav, ki jih preživlja sama. Tudi z zvezno republiko Nemčijo so se naši stiki razvijali z željo obeh dežel, da bi ustvarile čim ugodnejše pogoje za medsebojno razumevanje in sodelovanje. To je prišlo zlasti do izraza v obliki ugodne ureditve vprašanja odplačevanja naših finančnih obveznosti, kakor tudi v po-j godbi o trgovinski menjavi med ! obema deželama. V prihodnjem 1 letu si bomo prizadevali razvijati j stike z Vzhodno Nemčijo v istem duhu. Tudi tokrat moramo ponoviti ugotovitev, je rekel dr. Bebler, da se sosednji Avstriji ni posrečilo doseči neodvisnost. Jugoslavija je s simpatijami spremljala upravičen boj za njene nesporne pravice ter ta boj moralno in po-litično vneto podpirala. Med Jugoslavijo in Avstrijo je bilo sklenjenih več sporazumov m konvencij, s katerimi smo urediu nekatera važnejša vprašanja medsebojnih stikov. Z dobro voljo bomo sporazumno uredili tudi ostala neurejena vprašanja. Naši stiki z azijskimi deželami Potem je dr. Bebler govoril o naših stikih z deželami Bližnjega, Srednjega in Daljnega vzhoda, zlasti z Indijo. Glede Kitajske 3 opozoril na dejstvo, da je vlaaa FLRJ med prvimi pripoznala novo kitajsko vlado, že leta 194». Na to priznanje pa ni dobilai ® Kitajske nobenega odgovora. Sei zdaj je prišlo v Beograd uradn obvestilo od predsednika Cu En Laja, da bi vlada LR Kitajsk pozdravila upostavitev normalnui diplomatskih stikov z Jugoslavijo. Nadalje je dr. Bebler omeni pomen obiska etiopskega cesar] Haile Selasia v Jugoslaviji. Glede stikov z Egiptom je rekel, da J verjetno, da bo prišlo na ze” ministrskega predsednika Naser med njim in predsednikom Titom do srečanja, ko se bo vračal Azije. Ugodno se razvijajo tuo naši stiki z deželami Latinske Amerike. OZN je letos prvikrat zasedala v času, ko ni bilo vojni« spopadov in ko je mednarodn napetost že znatno popustila, i* je omogočilo plodnejše delo. N ša delegacija je razvila na tem zasedanju živahno dejavnost, bi pripomogla k vsemu, kar J konstruktivno in kar omogo zboljšanje sedanjega vzdušj • V letu 1954 je bil obseg nasm stikov in našega sodelovanja mednarodnem, socialnem, zdra - stvenem, humanitarnem,_ kultu - nem in znanstvenem življenju pomemben in velik. V Jugosl -viji je bilo v tem letu več mea" narodnih sestankov, večidel po okriljem OZN. V mednarodnin gospodarskih organizacijah, v K -terih so sodelovali jugoslovans predstavniki, so prišli izraza vsi važnejši momenti = področja političnega in gospodarskega dogajanja na svetu. Jugoslavija se je zlasti trajno zavze mala v okviru OZN za organiziranje čim širše pomoči nerazvitim deželam za pospešitev njihovega gospodarskega razvoja. Naša zim cm j a politika znatno prispeva k splošnim naporom sveta za mir Na koncu svojega ekspoze ja je državni podtajnik za zunanj zadeve dr. Bebler rekel: »Nasa zunanja politika je bila lani re aktivna in plodna. Razvijala je v znamenju znatnega povečanja prispevka Jugoslavije k splošnim naporom sveta za pomirite in mir. To je rodilo večji ugk** naše dežele na svetu ter okrepilo neodvisnost socialistične Jugoslavije, ki pomeni zdaj za miroljubni svet partnerja, čigar sodelovanje si žele in cenijo. Povečani napori naše dežel na mednarodnem torišču so skladu tudi z naraščajočimi P°' trebami po okrepitvi splošnih naporov za popolnejšo in traj ne js pomiritev v mednarodnih stiki • Težnje po popuščanju napetos^ se razvijajo že nekaj časa in metode hladne vojne ter moreč vzdušje nezaupanja se umikaj^ sodobnejšim, bolj konstruktivnim metodam in razjasnitv vzdušja, kar se je lani pokazal v mednarodnih konferencah me^ velesilami, v napredku doseženem v vprašanju razorožitve OZn in ob nekaterih podobnih važni okoliščinah. , Prepričani smo, da se bo t» razvoj nadaljeval v korist vse narodov sveta in svetovnega miru, vzlic občasnim zastojem ai] težnjam, da bi potisnili ta razvoj nazaj. Stvar pomirjenja J® postala kakor še nikoli stvar velikanskega števila ljudi in naporov sveta, ki vidijo v miru čedalje bolj pogoj za splošni obsto) in napredek. Jugoslavija bo tudi odslej storila vse, kar je v njenih močeh, da bo pripomogla k takšnem« razvoju mednarodnih stikov, k bodo zagotovili trajen mir rod* narodi.« Konec ekspozeja tov. Beblerja so pozdravili poslanci z dolgotrajnim ploskaniem. PISMO IZ ZAHODNE NEMČIJE Kako se bodo odločili Posarci? (OD STALNEGA DOPISNIKA »BORBE«) Bonn, decembra 2natne razlike med pariškim in bonnskim tolmačenjem posarskega sporazuma niso nobena skrivnost. Vendar pa je izjava kanclerja Adenauerja dvignila v zahodnem svetu precej prahu. Pred bonnskim Bundestagom je 15. de-cemara zagovarjal pariške pogodbe in posarski sporazum ter odkrito priznal ostrino in globino nesporazumov v zvezi s posarskim **M»razumom. »Te dni«, je rekel kancler, »je V členu 6. je rečeno. »Brž ko poslala francoska vlada poslanski bo posarsko prebivalstvo s plebisci zbornici takšno obrazložitev posarskega sporazuma, ki m le odmaknjena od besedila pogodbe, marveč tudi ni združljiva s splošnimi cilji in nameni obeh pogodbenih strank. Da bi očitne razlike v nazorih čim-Prej pojasnili in spravili v sklad, se nn zdi, da je treba najprej navezati stike s francoskim ministrskim Predsednikom Mendes-1'ranceom. Ce P° tej poti ne bo moč odstraniti nesporazumov, bom predlagal francoskemu ministrskemu predsedniku, da bi naprosil angleško in ameriško vlado, naj v skupnih razgovorih s francosko in bonnsko vlado spravita v sklad razlike, tako da ne bi ovirale izpolnitve sporazuma.« Isti dan je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je angleška vlada pripravljena pomagati pri poravnavi spora. Tudi predstavnik ameriške vlade je izrazil Dullesovo 'i Spravljenost, da bi priskočil na Pomoč. Pariz pa je odgovoril, da je Pogodba na papirju s podpisi Men-des-Francea in kanclerja Adenauerja in da niso potrebni obširnejši razgovori in pojasnila. Ce pa gre za malenkostne »modalitete«, je zanje časa na pretek. Mendes-France pa je odklonil konferenco štirih in po-v.L*1 kanclerja Adenauerja na razgovore v Pariz. Gre za tri ali štiri čl. me, toda... Toliko je javnost zvedela o žilavem zakulisnem boju v zvezi s Posarskim vprašanjem, ki se zanj zanima vsa nemška politična javnost, vse pa kaže, da ima važno vlogo tudi na francoskem političnem torišču. Sporni pa so samo 3 ali 4 členi. Toda ti členi so bistvo Vsega sporazuma, ki ga razglašajo Po pariški konferenci za »prelomnico v francosko-nemških stikih«. Hruščev kritizira gradbene projektante London, 29. dec. (Reuter). Moskovski radio poroča, da je prvi sekretar KP,.HruŠčpv zahteval, da i treba napraviti konec počasnemu in slabemu gradbeništvu ▼ CZ. Hruščev je o tem govoril na nedavni vsezvezni konferenci gradbeni'* delavcev. Rekel je, da SZ porabila 900 milijard rubljev za pro-j^kt. kapitalne izgradnje od 1945. do zdaj. Navedel je vrsto negativnih pojavov. Tako so gradili stolpe druge »nepotrebne okraske«, ki ®o bili predragi in nekoristni. Hruščev je rekel, da je med obiskom v Sverdlovsku ugotovil, da bi lahko z denarjem, ki so ga uporabili za izgradnjo nekega stolpa, Zgradili dve šoli, v katerih bi bilo Prostora za 800 dijakov. Prav tam so porabili veliko denarja za preureditev nekega mlina v hote! in r:. izgradnjo novega mli-^a, namesto da bi mlin pustili, kakršen je bil, ter zgradili nov hotel »BAT GALIM« SE VRNE V IZRAEL . Katro, 29. dec. (AFP). MornariSko »odiSSo v Aleksandriji je (Hlločilo. da Je treba vrniti Izraelu ladjo »Bat &alim«, ki so jo nedavno zaplenili na “Deškem prekopu. Zaplembo so razveljavili s pobojem, da ladja ne do plula skozi Suez. tom odobrilo evropski statut, ga ne bo več moč načenjati dc sklenitve mirovne pogodbe«. Clen 8.: »Vladi . jzne republike Nemčije in Francije se zavezujeta, da bosta posarski statut spoštovale in jamčile zanj do sklenitve mirovne pogodbe«. Člen 9. pa pravi: »Določbe mirovne pogodbe o Posarju so podvržene plebiscitu posarskega prebivalstva brez slehernih omejitev.« Nemški kritiki sporazuma menijo, da bi utegnili ti trije členi povzročiti ločitev Posarja od Nemčije. Kritiki namreč pravijo, da bo plebiscit tri mesece po ratifikaciji in da stranke, ki so za Nemčijo utegnejo vplivati na odločitev, prebivalstvo pa bo pred izbiro: ali -a statut ali proti njemu. Ko bo izglasovan, ne bo smel nihče ničesar več ukreniti proti njemu. Nemški kritiki še pristavljajo, da politične stranke v Posarju ne bodo mogle nemoteno delovati. Obrazložitev francoske vlade go-vari o evropskem statutu Posarj . To je napotilo kanclerja, da je v vladni deklaraciji posebej poudaril, da o »evropeizaciji Posarja v van Nattersovem smislu ni govora«. Izrecno je omenil, da bo v Posarju do mirovne pogodbe popolna svoboda politične akcije in da imajo dokai slabo znamenje tako posarsko prebivalstvo, kakor Rade Vujovič PISMO IZ JAPONSKE tudi udeleženci mirovne konfemce proste roke glede določanja bodoče usode Posarja. Hkrati je poudaril, da je to področje del nemškega ozemlja. »Cena za nemško oborožitev« V Bonnu menijo, da je kancu,-izjavi! to pod pritiskom opozicije I v svojih vrstah, ki sprejema pariške pogodbe, odklanja pa sporazum v sedanji obliki. V celoti gledano je dal ta javni spor nove argumente nasprotnikom pariških pogodb. Nemški socialni demokrati so nazvali sporazum »ceno, ki jo je kancler plačal v Parizu, da bi dobil francosko soglasje za nemško oborožitev« Po njihovem mnenju sodelovanje med Francijo in Nemčijo ne more sloneti na takšnih do-g vorih, saj spominjajo na »podtalno bombo, ki se razpoči pozneje.« Skladnost v stikih med Francijo in Nemčijo je treba samo pozdraviti. Brez tega namreč ni in ne more biti plodnega sodelovanja na evropskem torišču. Zato je nedvomno plemenito prizadevanje državnikov, da bi se razvoj stikov med . rancijo in Nemčijo v prihodnje ; ovsem razlikoval od razvoja, ki je v minulosti prinesel toliko nesreče obema narodoma. Toda odkritosrčni zagovorniki tega vprašanja se zlasti po kanclerjevi izjavi vprašujejo. ali pariške pogodbe in posar. ski sporazum v njihovem okviru res nudijo poroštvo, da bo nastala »v francosko-nemških stikih prelomnica«, ki si jo žele. Vsekakor presojajo najnovejše dogodke kot Prvi ukrepi Hatojamove vlade (OD STALNEGA DOPISNIKA »BOI BE«) Tokio, decembra eden prvih ukrepov nove Hatojamove vlade je btla ukinitev ministrskih telesnih stražarjev. Člani vlade bodo v prihodnje hodili brez detektivov. Limuzina ministrskega predsednika pa bo vozila po uticah brez konvoja motoriziranih policajev in šofer se bo moral ravnati po prometnih signalih na križiščih Nova vlada ie prepovedala tudi uporabo državnih avtomobilov za privatne namene. Državnim uradnikom je prepovedala igrati golf in majong, ker se je pokazalo, da so mnogi napredovali v službi zato. ker so igrali s predstojniki, ln med uradnimi urami spali. Nova vlada je razglasila, da bo iz uprave Iztrebila malomarnost, protekcionizem ln korupcijo. Tudi že ne bi bila obljubila in ukrenila niič drugega, bi to zadostovalo, da je za začetek dobila nekaj veljave ln ugleda. pristaš in zagovornik inflacije Tao. j zan Išibaši, ki je bil v eni izmed I šestih Jošidovih vlad minister za 1 finance, zadnje čase pa se je ogor-! čeno postavil proti Jošidi. in se uvrstil med pobudnike nove stranke. Treba je poudariti, da je pii^ šla Demokratska stranka na krmilo pičla dva tedna po svoji ustanovitvi in da so vstopili v vlado predstav niki vseh na novo zbranih skupin Prvikrat v zgodovini Japonske je vlada, ko je prišla na krmilo, sama sebi omejila dobo. Ministrski predsednik Hatojama je ob prevzemu poslov razglasil, da bo nova vlada razpustila parlament konec januarja in da bodo nove volitve konec marca ali v aprilu. To sicer nemara zaradi tega, ker imajo vladajoči demokrati v poslanskem domu samo 120 mest (nasproti 185 liberalcem in 130 levim in desnim socialistom) in ker je po odstopu Jošidove liberalne vlade parlament potrdil mandat Hatojame samo pod p gojem, da bodo v najkrajšem roku razpisali nove parlamentarne volitve. Bodrilno vpliva vsekakor, da je nova vlada izpolnila obljubo in da ni niti poskusila skleniti koalic i s premaganimi liberalci in si tako podaljšali življenje. Nova vlada si ; rizadeva pokazati, da je v vsakem oziru prelomila z nepriljubljeno prakso prejšnje. Revizija zunanje politike Najvažnejša točka v programu nove vlade je revizija japonske zu-nani: politike. V prvi izjavi za javnost je Hatojama poudaril, da bo in frakcij, ki v stranki še niso raz. začela neodvisno zunanjo politiko j čistile svojih razlik in nasprotij, in si prizadevala navezati in ohra- , Nasprjtje med deflacionistom ES-niti normalne stike »z vsemi deže- ! mado in inflacionistom Išibašijcra lami« ne glede na njih ideološko 1 je samo eden izmed mnogih prvi usmerjenost. Tudi novi zunanji mi. merov. Z OBISKA V SANTIAGU ČILSKI SOCIALISTI Te dni je bil predsednik komisije za mednarodne stike SZDLJ Veljko Vlahovič na obisku pri vodstvu Ljudske socialistične stranke v Cilu. O njej objavljamo v tej zvezi naslednje podatke. ocial is točno gibam-je v Citlu je nastalo leta 1932, ko je 1 tujega kapitala na dnigti strani svet težila huda gospodar-1 Ko je prišla stranka na krmilo, ska kriza. V začetku so' je objavila splošno amnestij^ po-delovaila samo krožki so- i Mitičnih pripornikov, odpisala oialistov. Čeprav brez čvrste — v ' kmetom dolgove za zemljo, vzeto organizacijskem Smislu — stranke, v zakup, naročila zastavljalnicam, Napredni program, ki ga je za- i mentor, je prišlo do njene ponov-čela uveljavljati nova vlada, je ne notranje okrepitve. Stražnika je pritegnil' široke ljudske sloje. Prve spremenila tudi ime v Ljudsko so-poteze socialistično revolucionar- | cialistično sitramko C3a. ne vlade so bile osredotočene na Organizacijsko utrjena stranka slabitev moči zemljiške gospode in se zavzema za socialistično gOspo-duhovščine na eni tar močnega j dairstvo, za odpravo privatne lastnine nad vsemi družbeno vaižnimi proizvajalnimi sredstvi. Vprašanju nacionalizacije težke industrije posveča posebno pozornost. Za- Santiago, glavno mesto Čila se je čilskim socialistom posrečilo, naj vrnejo vse zastavljene pred- da so 4. junija 1932 sestavili so-cialistično-revolucionairno vlado, kakor se je uradno imenovala. danes po sveto Pariške dileme >, Snočl je v francoski zbornici prl-j*o do zadnjega v vrsti glasovanj o ,8odl pariških sporazumov, s tem pa S«tt o nadaljnjem obstoju Mendes- •ranceove vlade. __ Parlamentarna sreča francoskega fllnistrskega predsednika se je malo !*boljšala. Medtem ko je minuli pe-*®k zbornica zavrnila prvi dlen spo-Sainmov (oborožitvi Zahodne Nem-®lje T okvlrn zahodnoevropske zve-??>. se je Mendfts-Franceu v ponedeljek posrečilo dobiti večino » S}»-š za sporazum o vključitvi Zahod-"e Nemčije v Atlantsko zvezo . Trije dnevi, ki so minili med dve-J1® glasovanjema, eo bili polni fetoatl. V \Vashlngtonu ln Londonu ^ izrazili zaskrbljenost ln nejevoljo ’!>rlčo nove »diverzije«! francoskega Parlamenta. Britanska vlada pa je ^lo objavila, da bo v primeru negativnega Izida razprave umaknila 'voj sklep o dolgoročnem staclonlra->Jo britanskih čet na kontinentu Pashlngtonske Izjave so obsegale ne-houmno zatrdilo, da bodo Zahodno "emčljo oborožili ne glede na sočasnost Franclje .. . Težko bi bilo reči. koliko so tl f*iburljlvl komentarji vplivali na !**položenje francoske zbornice. Da * vplivali o tem ni dvoma. „ Značilno je. da so mnogi poslan. ,» ki se zavzemajo za pariške spora ."me. pojasnjevali sv°je stališče i !elstvom, da bodo Zahodno Nemčijo Ko ali drugače oborožili In Je zato Sije, da Jo oborože pod francoskim fjflzorstvom, i>» P« brez njega. Ka-h > da se v očeh mnogih francoskih Wlamentarcev privolitev v oborozl-fv Nemčije pojavlja kot cena, ki Jo « treba plačati za soglasja ZDA ln Britanije glede razgovorov s Sovjetsko zvezo oziroma za ustvaritev takšnega položaja, v katerem bi bila nemška oborožitev morda vendarle odveč. Debata v francoskem parlamentu je že doslej jasno osvetlila vsaj dve resnici: 1 da so francosko-nemška nasprotja ln medsebojno nezaupanje še zelo močna ln da formalna združitev ne bo avtomatično odpravila teh nasprotij. Včasih Imamo celo vtis, da problemi, ki sta Jih sprožili dve svetovni vojni, prihajajo močneje do Izraza zdaj. ko so bili že doseženi nekateri začetni uspehi v popuščanju nupetost! med Vzhodom In Zahodom. 2. da poglavitnih evropskih problemov, predvsem nemškega vprašanja, n| moč spraviti z dnevnega reda z vključitvijo Zahodno Nemčije v zahodno zvezo, ker tu ne gre za »zahodne« temveč splošne evropske probleme. Razumljiv Je pojav, da večina tistih, ki v Zahodni Evropi branijo pariške sporazume, vztraja na tem da bi le-tl olajšali razgovore z Vzhodom, tisti pa, ki jih napadajo, riudarjajo. da bi tl sporazumi otef-o č i 11 ali celo onemogočili pogajanja. V središču pozornosti evropske (ne pa francoske) javnosti je torej sporazumevanje o evropskih vprašanjih, vštevši tudi vprašanje kolektivne varnosti. Pokazalo se je, da Je v Evropi precej malo takih, ki bi videli v pariških sporazumih Idealno ln dolgoročno rešitev, ne pa samo — v najboljšem primeru — nadomestek za boljšo rešitev. To Je vsekakor eden izmed bistvenih razlogov za hudo omahovanje ln spore okrog pariških sporazumov. G. A. mete lastnikom, država pa je prevzela plačilo dolgov na podlagi zastavljenih predmetov, uvedla strogo kontrolo nad koncesijami tujemu kapitalu, ustanovila emisijsko banko, postavila pod kontrolo zunanjo trgovino, z novim davčnim sistemom pa prenesla osnovne državne dohodke izključno v breme domačega in tujega kapitala. Vse radikalne spremembe s<^ takoj mobilizirale sovražnike vlade. Cez pičlih 20 dni so socialistično revolucionarno vlado strmoglavili. Na krmilo so spet prišli predstavniki zemljiške gospode in tujega kapitala. Izkušnje, ki so si jih pridobili socialisti v tem kratkem Času upravljanja, so pospešile snovanje prve socialistične stranke, ki je bila ustanovljena v Ciin 19. aprila 1933. Razen poudarka, da slond njeno delo na načelih znanstvenega socializma in na tesnem sodelovanju z ostalimi socialističnimi gibanji, predvsem s socialističnimi strankami Latinske Amerike, nova stranka izrecno naglaša da hoče biti narodna in neodvisna. Svoje poznejše delo je razvijala na podlagi boja za gospodarsko in politično neodvisnost dežele. To ni pomenilo omalovaževanja boja za socialne pridobitve in večje družbene pravice delavskega razreda. Metoda boja je bila v stranki često predmet ostrih in srditih razprav. Te razprave, včasih dolge in brez določenih sklepov, so začele izpodkopavati vpliv stranke. Po izključitvi več oportunistično razpoloženih ele- vzema se za progresivno nacionalizacijo večjin družb za izkoriščanje solitra, bakra in železa, za nacionalizacijo petroleja, premoga in električne energije ter vseh industrijskih podjetij, ki imajo monopolističen položaj v deželi, ter ^ nacionalizacijo gospodarske službe in denarnih zavodov. Da bi preprečila morebitno okrepitev državne birokracije, stranka meni, da mora biti vode-1 nje nacionaliziranih podjetij pre-i puščeno predstavnikom države, I delegatom sindikalnih organizacij in predstavnikom vseh potrošnikom: Program stranke določa popolno odpravo fevdalnih oblik proizvodnje in omejitev maksimuma zemlje. Gmotno in teoretično uresničeno načelo »Tovarne delavcem«, doseženo v Jugoslaviji, je rekel bivši generalni tajnik stranke Paul Am-puero, vrača marksizmu tisti globoki človeški pomen, ki se je izgu. bil in izmaličil z ukrepi in tolmačenji Stalinovih teoretikov. V sedanji zbornici ima stranka od skupnih 140 19 poslancev. Od 45 mest v senatu jih ima 5. A. A. Nova japonska vlada nister Šigemicu, ki je znan že iz- Nova stranka in nova vlada za-pred vojne kot vnet zagovornik jemata celo kopico skupin in posa-znosnejših stikov z deželami na azijski celini, se je takoj skraja izrazil za normalne diplomatske stike s Kitajsko in SZ, za večjo trgovinsko menjavo s tema deželama in za splošno normalizacijo odnosov z vsemi deželami, ki so Zdaj sprte z Japonsko. Važna je tudi sprememba stališča nasproti Filipinom, s katerimi s- Jošidova vlada ni mogla sporazumeti glede vojnih reparacij. Čeprav je bilo napete stike med Japonsko in Filipini v glavnem pripisati protijaponskemu stališču filipinskega senata, je bila precej kriva tudi japonska vlada. Nova vlači-, pa je že predlagala obnovo pogajanj o reparacijah. Notranja nasprotja v gospodarski politiki V gospodarski politiki si vlada prizadeva vztrajati pri deflacijskih ukrepih svoje prednice. Za finančnega ministra je bil imenovan gu-\erner Japoi.ske banke Ičimada, ki je bil doslej sicer na strani Jošide, a je hkrati vztrajno zagovarjal in izvajal deflacijo. Za ministra za zunanjo trgovino pa je bil imenovan meznikov, od ekstremnih desničarjev do tako imenovanih radikalov, ki imajo marsikaj skupnega s socialisti. Večino v stranki imajo na pr. pristaši odločne in nagle oborožitve Japonske in temeljite spremembe sedanjega režima. Toda »radikalna« frakcija, ki računa v dogledni bodočnosti z morebitno pritegnitvijo desnih socialistov, na-jjrotuje l. emembi ustave in se zavzema za postopno in počasno oborožitev, ki ne bi bila v škodo gospodarske stabilizacije dežele. Uradni program stranke vsebuje spremembo ustave in oborožitev. Toda o tem v stranki pojmi še niso povsem razčiščeni, kakor tudi niso razčiščeni pojmi o gospodarski politiki in mnogih drugih zadevah. Od vseh sprememb v zunanji, notranji in upravni politiki bodo ttidi le manjši *el težko uveljavili. Vlada si je postavila rok, v katerem bo razpustila parlamenta in razpisala volitve. Večino uredb, izjav in obljub, kar jih je dala, odkar je prevzela oblast, je javnost v glavnem razumela že kot priprave na volilno kampanjo. . Kosta Timotijevii Italijanska vlada čaka na odločitev francoske zbornice Rim, 29. dec. (Tanjug). Pod skih odnosih z Zahodno Nemčijo, predsedstvom Scelbe je bila danes Vlada je obravnavala tudi vpra-vladna seja, na kateri sta poročala šanje nadaljnje akcije za ratifikaci-zunanji minister Martino in obramb- jo pariških sporazumov. Ce glaso-minister Taddiani o delu o ne- vanje v bourbonski palači danes ne davnem pariškem zasedanju sveta b^ opravljeno, se bo vlada jutri Atlantske zveze. Minister za zuna- ponovno sestala, da bi odločila, ali njo trgovino Martinellj je podal bo predlagala ratifikacijo sporazu-poročilo o razgovorih, ki jih je mov tudi senatu ali pa se bo pri-imel v Beogradu o gospodarskem ključila napovedani akciji ZDA in soJelovar.ju z Jugoslavijo. Minister Velike Britanije za sklenitev nepo-za p jračun Vanoni pa je poročal srednega sporazuma z Bonnom o o razgovorih v Bonnu o gospodar- oborožitvi Nemčije. 2=A=D=N=M=M=S=T=1= Glasovanje prel ženo Debato v francoski skupščini so opolnoči prekinili Pariz, 29. dec. (R). Večerna seja francoske skupščine se je začela ob 21.30 po manjšem proceduralnem spopadu. Debato so opolnoči brez glasovanja prekinili in jo bodo nadaljevali v četrtek popoldne. Pariz, 29. dec. (AFP). Skupina 20 poslancev vseh parlamentar-nik skupin razen KP Francije je predložila uradu francoske narodne skupščine osnutek resolucije, o kateri naj bi glasovali po zaključku debate o pariških pogodbah. V resoluciji njeni podpisniki, ne glede na to, ali glasujejo za ratifikacijo ali proti njej, objavljajo načela, za katere Se bo .po njihovem mnenju odločilo veliko število poslancev. »Po debati o vprašanju, ki je francoske rodoljube postavilo pred težavno preizkušnjo, hoče francoska narodna skupščina ponovno potrditi neomajno solidarnost z osnovnimi in enotnimi načeli francoske politike, solidarnost, v katero ni mogoče dvomiti in je ne morejo omajati nobena nesoglasja«, pravi resolucija v uvodu. Zatem pa navaja tri osnovna načela: 1. ohranitev solidarnosti članic atlantske skupnosti, ki je osnova njihove varnosti, 2. krepitev enotnosti Zahodne Evrope, katere postopno združevanje prinaša napredek in mir, 3. nenehno iskanje načina, kako naj bi dosegli popuščanje mednarodne napetosti, in to z diplomatskimi razgovori, ko pa bodo dokončane priprave, tudi s sklicanjem konference štirih. Spor zaradi italijanskega petroleja Rim, 29. dec. (Tanjug). Ustanovitelj bivše italijanske ljudske stranke, iz katere se je razvila demokrščanska stranka, sicilijanski senator Luigi Sturzo, je v listu »Giornale d’ Italia« ostro napadel socialne demokrate in republikance, ker nasprotujejo, da bi tujemu kapitalu dajali koncesije za izkoriščanje italijanskega petroleja. Sturzo sodi, da stališče socialnih demokratov in republikancev škoduje koristim države, Nočne brzojavke KAIRO — Egiptovsko vojaško letalstvo bo danes prevzelo britansko vojaško letališče Salufa na obali Sueškega prekopa- To bo prvo britansko letališče, ki ga bodo prevzeli Egip-čanl. PARIZ — Tu so sporočili, da bo Mendčs-France 15. januarja nehal voditi posle zunanjega ministrstva. BUENOS AIRES — Argentinija In Japonska sta sklenili podaljšati medsebojno trgovinsko pogodbo do 1. Januarja 1956. Vrednost Izmenjave bo kot v minulih letih spet znašala 80 milijonov dolarjev za vsako stran. NEW VORK — Dag HammarskjBld bo v spremstvu štirih uslužbencev generalnega tajništva OZN danes v prvi etapi poti v Peking z letalom odpotoval v London. AMAN — Tajništvo arabske lige Je obvestilo jordansko vlado, da se bo vojaški odbor te lige sestal 10. januarja. Zasedanja se bodo udeležili zunanji in obrambni ministri članic arabske lige. Razpravljali bodo predvsem o združitvi in krepitvi obrambnih Sil arabskih držav. BERN — ZDA so povabile Švico na razgovore o ameriških carinah, ki so jih nedavno zvišali za uvoz švicarskih ur v ZDA. Partizan NOGOMET Koblenz 6:3 (U3). Z ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Sprememba mednarodnega položaja nam dovoljuje, da že zdaj manj obremenimo narodni dohodek je v svojem ekspozeju dejal generalni polkovnik Ivan Gošnjak. V nadaljevanju dela skupščine je državni tajnik za narodno obrambo Ivan Gošnjak po krajšem premoru prebral ekspoze o proračunu svojega resora. Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Gošnjak je v svojem poročilu med drugim dejal: Osnutek proračuna izdatkov državnega tajništva za narodno obrambo za leto 1955, kakor tudi za prejšnja leta, je vskladen z gospodarskimi možnostmi dežele. Celotni proračun znaša 175 milijard 800 milijonov dinarjev ali 15 % predvidenega narodnega dohodka. Letošnji proračun tega tajništva je znašal 18,8 % planiranega narodnega dohodka. Čeprav se izdatki za narodno obrambo v absolutni vsoti v primerjavi z letošnjim letom niso znižali, so se glede na narodni dohodek, ki iz leta v leto narašča, znatno znižali To znižanje znaša v letu 1955 v primerjavi s planiranim narodnim dohodkom 3,8 %. Pripominjam, da so znašali izdatki za narodno obrambo v 1952. letu 22 % narodnega dohodka v tem letu. To so bili sploh naši največji izdatki za narodno obrambo, do katerih je prišlo zaradi znanega položaja na naših vzhodnih mejah. Sprememba mednarodnega položaja, zlasti pa spremenjeni vojaški in politični položaj naše države nam dovoljuje, da že letos obremenimo narodni dohodek z manjšim odstotkom kakor v minulih letih. Menimo pa, da absolutne vsote letos še ne moremo zmanjšati, ker so naše potrebe za narodno obrambo še zmeraj velike, spremembe, ki so nastale na svetu, čeprav znatne, pa vendar še niso tako velike in zanesljive, da bi moglo to že zdaj odločati. Ko smo sestavljali ta proračun, smo upoštevali potrebe narodne obrambe in mednarodni položaj, predvsem pa položaj naše dežele in to, da bi te izdatke vskladili z našimi gospodarskimi možnostmi, da izdatki za narodno obrambo ne bi preveč pritiskali na razvoj našega gospodarstva in na družbeni standard naših narodov. Prehajam na obrazložitev izdatkov za leto 1955. Vsota 175 milijard 800 milijonov dinarjev je razdeljena takole: osebni izdatki 21 milijard 211 milijonov, operativni izdatki 2 milijardi 594 milijonov, materialni izdatki 147 milijard 694 milijonov, vojno gospodarstvo 4 milijarde 300 milijonov dinarjev. Po armijskih oblikah je razdelitev naslednja: za kopneno vojsko 123.808,290.000 ali 70,3%, za vojno letalstvo 23.807,120.000 ali 13,58 %, za vojno mornarico 23.883.590.000 ali 13,59 %. Proračunski dohodki, ki gredo v zvezne dohodke, so planirani na milijardo dinarjev. OSEBNI IZDATKI Od skupnih predvidenih izdatkov odpade na osebne izdatke v znesku 21.211,000.000 dinarjev na naslednje glavne postavke: 1. na plače vojakov, podoficirjev, oficirjev, gojencev podoficirskih šol ter akademij, obveznikov in rezervnih oficirjev in podoficirjev, poklicanih na orožne vaje, 14.375,142.000 dinarjev; 2. na plače državnih uslužbencev, ki delajo v vojski, 764 milijonov 646 tisoč dinarjev; 3. za socialno zavarovanje 2.852.434.000 dinarjev; 4. ostalo na potne in selitvene stroške, za doklade za ločeno življenje pripadnikov JLA, živečih ločeno od družin, ker nimajo stanovanja, za štipendije itd. OPERATIVNI (NEMATERIALNI) IZDATKI Skupni operativni (nematerialni) izdatki znašajo kot rečeno v 1955. letu 2.594,000.000 dinarjev. Ti izdatki se nanašajo v glavnem na izdatke za kulturne in prosvetne namene aktivnega in rezervnega kadra vojske, za nakup tiska in ostale literature. Ti izdatki zajemajo tudi izdatke za poštne in brzojavne usluge, za učne potrebe enot in ustanov JLA itd. MATERIALNI IZDATKI Materialni obseg predloženega plana je v glavnem isti kakor letos. Za leto 1955 so za vzdrževanje mirnodobne vojske potrebna večja denarna sredstva, kar je posledica povečane tehnike in drugih materialnih sredstev, za katero so potrebni večji izdatki za vzdrževanje in učne namene. Naštel bom samo glavne postavke Izdatkov kopnene vojske, vojnega letalstva in vojne mornarice, ker se v podrobnosti ne morem spuščati. V predloženem planu znašajo skupni predvideni izdatki za kopneno vojsko 123.808,290.000 dinarjev, vštevši osebne izdatke, o katerih sem že govoril. Največji del teh sredstev bomo porabili za opremo, prehrano in investicije. Predvideni plan zagotavlja nakup orožja in municije ter ostale opreme za naše tehnične službe, potrebne za mirnodobno delo in življenje vojske, hkrati pa zagotavlja nakup določenih količin rezerv, da se bo bojna pripravljenost vojske v letošnjem letu povečala, kolikor je v okviru naših razmer možno. Glavni materialni izdatki so naslednji: za tehnično službo smo predvideli 23 milijard 341 milijonov dinarjev, za mototehnično službo pa 4 milijarde 73 milijonov dinarjev. S temi sredstvi je zagotovljen tudi nakup vozil, rezervnih delov in druge opreme v tej službi. Za remontno službo 3 milijarde 74 milijonov dinarjev. Glede na čedalje večji dotok različne tehnike v vojsko dobiva ta služba čedalje večji pomen. Izdatki za vzdrževanje in popravilo iz leta v leto naraščajo in takšna bo perspektiva tudi v prihodnje. Za pogonsko službo smo planirali 7 milijard 171 milijonov dinarjev. S tem denarjem bomo kupili bencin in strojno olje za kopensko vojsko, vojno letalstvo in vojno mornarico. Za inženirsko in tehnično službo smo predvideli 15 milijard 369 milijonov dinarjev. S tem denarjem bomo kupili pionirsko, pontonirsko in minersko opremo ter inženirsko mehanizacijo. Razen tega smo iz te vsote določili za graditev cest 6 milijard in pol, kar je za pol milijarde dinarjev več kakor v letošnjem letu. Od te vsote btJdo ljudske republike v svoji režiji porabile 3 milijarde 700 milijonov, in sicer Srbija 1 milijardo in pol, Hr-vatska 1 milijardo 400 milijonov, Makedonija 500 milijonov, Slovenija 200 milijonov, BiH pa 100 milijonov dinarjev. GRADBENI NAČRT JLA ZA LETO 1955 Za graditev cest je v režiji vojske planiranih 2 milijardi 800 milijonov dinarjev, od tega bodo porabili v Srbiji 800 milijonov, na Hrvatskem 500 milijonov, v BiH 1 milijardo, v Crni gori pa 500 milijonov dinarjev. Z nadaljnjo uporabo sredstev iz proračuna vojske za graditev cest bomo hitreje zgradili sodobne ceste, ker jih bodo pomagale graditi kakor letos tudi prihodnje leto inženirske enote. Tako bodo ceste znatno cenejše oziroma učinek teh sredstev bo mnogo večji. Za sredstva zveze je predvidenih 2700 milijonov dinarjev. Sem sodijo sredstva za radio, radar ter telefon in telegraf. Za intendant-sko službo je določenihh 30 milijard 800 milijonov, od tega za prehrano 11 milijard 956 milijonov, za opremo pa 11 milijard 540 milijonov dinarjev. Ostala vsota je predvidena za razne po-trošne potrebščine, za izobrazbo, za materialne prevoze, delovno silo itd. Za sanitarno službo je določenih 1 milijardo 814 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev se bo plačevalo zdravljenje obolelih, nakup zdravil, instrumentov in ostalega potrošnega materiala. V gradbenem načrtu JLA za leto 1955 so predvidene investicije v znesku 28,5 milijard. Največ sredstev je določenih za zgraditev hiš, skladišč, vojašnic, letališč, sanitetnih naprav in remontnih delavnic. Za graditev skladišč je določenih 8.575,000.000 din. Ce hočemo zagotoviti in ohraniti dragoceno tehniko, ki jo kupujemo doma in dobivamo iz pomoči, moramo z vso vnemo graditi potrebne pro store zanjo. Za kritje najnujnejših potreb določena sredstva bomo morali tudi v naslednjih letih uporabljati v velikem obsegu. Za zgraditev skladišč za tekoča goriva je določenih 2.668,000.000 din. Za zgraditev vojašnic, objektov za kulturo in razvedrilo ter upravnih poslopij je določenih za prihodnje leto nad 3,5 milijarde. S temi sredstvi bomo dogradili devet že začetih in začeli graditi 93 novih objektov za nastanitev vojakov. Z letošnjimi investicijami ne bo urejeno vprašanje dograditve teh objektov, marveč ga bomo morali obravnavati še v prihodnjih letih. Za zgraditev sanitarnih objektov je določenih 1.376,000.000 din. Zgradili bomo dve novi in dogradili štiri začete bolnišnice. Razen tega bomo dogradili več sanitarnih zavodov JLA in 15 ambulant po garnizijah. S tem proračunom smo zagotovili 5.946,000.000 din za nadaljnjo graditev in dograditev začetih letališč in ostalih objektov za letalstvo. Tako bomo imeli konec leta 1955 več sodobnih letališč za reaktivna letala, zgraditi pa jih bomo morali v prihodnjih letih še nekaj, da bomo zadovoljili vse potrebe. Za zgraditev stanovanj za oficirje, podoficirje in vojne uslužbence, je določenih za prihodnje leto 7.074,000.000 din. Do konca leta 1953 smo zgradili 8200 stanovanj, če pa prištejemo še 3040 stanovanj, ki bodo dograjena do konca letošnjega leta, vidimo, da je novih stanovanj 11.240. Vendar pa stanovanjsko vprašanje pripadnikov JLA še zdaleč ni urejeno. Letos aprila je bilo brez stanovanja 600.226 oficirjev, podoficirjev in vojnih uslužbencev, slaba stanovanja pa jih je imelo 6682. V predloženem osnutku v planu za vojno letalstvo je planiranih za vse materialne panoge 23.807,120.000 din. S tem bomo zagotovili nakup določenega števila letal, dalje popravilo in vzdrževanje ter nakup orožja in razne opreme. Še zmeraj nismo začeli doma izdelovati reaktivnih letal, ker nismo dobili v tujini ustrezne licence. To je ena najvažnejših nalog, ki nas čaka na področju te zelo važne vrste orožja. Glavno in edino je vprašanje finansiranja, ki bi ga morali urediti v prihodnjem letu, ker je nadaljnja proizvodnja običajnih bojnih letal, ki so zastarela, povsem nesmotrna. Za vojno mornarico smo določili 23.883,590.000 din. Iz te vsote je planirana nadaljnja graditev novih ladij, popravilo ladij, nakup orožja, opreme itd. Največje težave pri graditvi naše vojne mornarice imamo v omejenosti naših deviznih sredstev, ker še zmeraj znatnega dela opreme za ladjedelnice ne izdelujemo doma. DOTACUE RAZNIM ORGANIZACIJAM V letu 1955 bomo dali iz vojnega proračuna raznim družbenim organizacijam 726,505.000 din, in sicer Letalski zvezi FLRJ 196 mi- lijonov, Avtomoto zvezi 50 milijonov, za predvojaško vzgojo 175,215.000 din, za izvenarmijsko vzgojo 97,190.000 din, Strelski zvezi 200 milijonov itd. Iz sredstev proračuna državnega tajništva za narodno obrambo je zagotovi j e nih v letošnjem letu vojnemu gospodarstvu 6 milijard, tako da je znesek, predviden s proračunom za investicije v vojnem gospodarstvu v letu 1955, manjši za 1 milijardo 700 tisoč dinarjev. Družbeni standard v mnogih podjetjih je še zmeraj najvažnejše vprašanje v mnogih vojnih podjetjih. Na koncu leta 1953 revalozirana vrednost osnovnih sredstev je znašala 84.676,000.000 din. Podjetja vojne industrije izdelujejo tudi za izvoz. Doslej so sklenila pogodbe za 14,677.331 dolarjev. Od tega so letos dobavila za 4,367.300 dolarjev. Prihodnje leto naj bi po doslej sklenjenih pogodbah dobavila za 6,706.000 dolarjev, ostalo pa v letu 1956. Razen dohodkov enot in ustanov JLA bodo dajala podjetja vojne industrije v prihodnjem letu družbeni skupnosti 16 milijard 500 milijonov dinarjev, in sicer za ceste 6.500,000.000, za stanovanja 7,460.000 din, za graditev rezervarjev 2.268,000.000, za dotacije raznim organizacijam pa 726,505.000. Glavni del te vsote bo porabljen za graditev stanovanj, in sicer nad 11 milijard. Razen tega, da bomo prihodnje leto investirali v narodno obrambo, pričakujemo, da bomo dobili, kakor v sedanjem tudi v prihodnjem letu določeno količino vojnih potrebščin od ZDA. Z vsemi temi sredstvi se bo še bolj povečala bojna pripravljenost naše vojske. Daleč pa smo še od tega, da bi bilo potrebam naše vojske v celoti zadoščeno. V prihodnje upamo, da se bodo vojni izdatki lahko zmanjšali. Splošna napetost na svetu je nekoliko popustila, kar velja tudi za tako imenovano hladno vojno med vzhodnim in zahodnim blokom. Zadnje leto so nastale spremembe v stikih med našo državo in SZ ter ostalimi vzhodnoevropskimi deželami. Z vsemi smo obnovili diplomatske stike. Tudi položaj na delu naše državne meje se je letos spremenil, namreč na meji proti Italiji. Tudi če upoštevamo še pomen balkanske zveze, pa ne moremo iz vsega tega sklepati, da bi lahko zdaj zanemarili krepitev naših obrambnih sil. Nasprotno, treba jih bo odločno tudi v prihodnje krepiti. Naša močna vojska je znatno pripomogla k zunanjepolitičnim uspehom, h konsolidaciji vojaškega in političnega položaja ter uveljavljanju Jugoslavije kot neodvisne socialistične dežele. Po eikspozeju tov. Gošnjaka je skupščina poslušala in odobrila poročilo administrativnega odbora o šestmesečnem finančnem poslovanju skupščine. Na koncu skupne seje so poslanci z dolgotrajnim ploskanjem pozdravili in sprejeli predlog skupine ljudskih poslancev, da bi predsedniku republike Titu poslali novoletne čestitke. Skupščina je pooblastila predsedstvo, da v njenem imenu sestavi in pošlje čestitke. Proračun za leto 1955 v obeh domovih sprejet Po skupni seji in po krajšem premoru je skupščina nadaljevala delo na ločenih sejah. Zvezni svet je sprejel zakon o spremembi zakona o zastaranju terjatev, zakon o volitvah ljudskih poslancev v Zvezno skupščino s področja novih upravnih okrajev Buje in Koper, zakon o likvidaciji obveznosti, izvirajočih iz posojil federacije ter zakon o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o proračunih. Potem je Zvezni svet obravnaval in soglasno sprejel zvezni proračun za tekoče leto skupaj z zakonom o proračunu FLRJ leto 1955. Zbor proizvajalcev je najprej sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah osnovnega zakona o proračunih, potem pa je obravnaval in sprejel zakon o proračunu FLRJ za leto 1955. Obravnaval in soglasno je sprejel tudi osnutek zveznega proračuna za leto 1955, del izdatkov in del dohodkov po partijah, potem pa tudi osnutek proračuna v celoti. Na včerajšnji dopoldanski seji Zbora proizvajalcev je ljudski poslanec Dimče Jovanovskl naslovil na Zvezni izvršni svet vprašanje, zakaj je vzeta kot pogoj za pridobitev pravice do otroške doklade davčna zadolžitev iz leta 1951, ki ne daje sedanje slike premoženjskega stanja koristnikov otroške doklade. Vprašanje bo prek predsedni- ka skupščine poslano Zveznemu izvršnemu svetu. Oba doma Zvezne ljudske skupščine sta zrazila sinoči zaupnico svojima dosedanjima predsednikoma, Vladi Zečeviču in Ivanu Božičeviču, s tem, da sta jih ponovno izvolila. Tako bo tudi prihodnje leto Zvezni zbor vodil predsednik Vlada Zečevič, Zbor proizvajalcev pa Ivan Božičevič. I Na kratkih popoldanskih se-| j ah sta Zvezni zbor in Zbor pro-; izvajalcev vskladila besedili sprejetega družbenega plana. Razen tega je Zbor proizvajalcev sprejel zakone, ki jih je davi sprejel Zvezni zbor. S tem je bilo zaključeno to plenarno zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Tovariš urednik, v zvezi z izjavami Milovana Djilasa in Vladimir a Dedijer a iNero York Timesiu in londonskemu jTimesu< in v zvezi s komentarji, ki jih tuji tisk objavlja spričo tega, čutim potrebo in dolžnost izjaviti preko Vašega časnika: Sleherno omenjanje mojega imena v vseh komentarjih je docela samovoljno. Odklonila sem sleherni poskus tujih novinarjev, da bi po teh izjavah govorili z menoj in da bi kakor koli podprla dejavnost Djilasa in Dedi-jera, katero odločno obsojam, ker nasprotuje vsem mojim nazorom o rodoljubnosti, socializmu in demokraciji, ker škodi mednarodnim interesom in ugledu naše države in ker to dejavnost izkoriščajo in utegnejo izkoristiti v svoje namene samo tisti krogi v tujini, ki niso prijateljsko razpoloženi do socialistične Jugoslavije. Imam za potrebno javno izja- viti, da vsi ti komentarji ne ustrezajo resnici in da ni upravičeno kakršno koli spravljanje mojega imena v zvezo z akcijo Djilasa in Dedijera, ker ne morem, dopustiti, da bi moje ime imenovali v akciji, sproženi v tujini proti moji deželi in izgradnji socializma v njej, niti ne morem dovoliti, da bi bil* tuja javnost napačno obveščena o kakršni koli moji politični podpori Djilasu in Dedijeru. Imam za potrebno vse to poudariti zaradi naše javnosti, da moje ravnanje na III. plenumu CK ZKJ ne bi bilo povod za to, da bi moje tedanje pojmovanje, zablode in utvare ter momente osebnega značaja povezali z vsem tem, tem prej, ker ničesar drugega ne želim, kakor da bi kol članica Zveze komunistov še nadalje delala o prid razvoju socializma v naši deželi. Beograd, 29. decembra 1954. Mitra Mitrovič Novinarji Hrvatske obsojajo sovražno dejavnost Djilasa in Dedijera Uprava Društva novinarjev Hrvatske je na izredneril sestanku, 29. decembra soglasno obsodila protirevolucionarno dejavnost Vladimira Dedijera in Milovana Djilasa. No. vinarji Hrvatske se zgražajo nad Djilasovimi žalitvami na naslov jugoslovanskega tiska. Brezvestni izdajalec Djilas je najmanj poklican dajati lekcije našemu socialističnemu tisku o svobodnem izražanju mnenja. Naš tisk je imel zmeraj odprte stolpce za slehernega državljana naše dežele, če želi povedati svoje misli, kritiko in predloge v dobro in za konstruktivno razvijanje jugoslovanske socialistične demokracije. Nobeno rovarjenje proti tem našim socialističnim idealom po vzorcu propadlih politikov Djilasa in Dedijera ne more in nikoli ne bo našlo mesta v naših časnikih. Značilno je, da se je začela zahrbtna dejavnost Djilasa in njegovega asistenta za protirevolucionarno rovarjenje Dedijera prav v času, ko je predsednik Tito za okrepitev sve- Enotne cene radijskih naročnin Beograd, 29. decembra. (Tanjug.) Zvezni izvršni svet je določil enotpe tene radijskih naročnin z avso državo. — Letni znesek radijske naročnine za sprejemnik s cevmi bo znašal 3000 din, za detektor 240, za sleherni zvočnik, kakor tudi za prodajalce radijskih aparatov in delavnice za popravilo le-teh pa 480 din. tovnega miru navezal stike s prija* teljsko Indijo in Burmo. Novinarji Hrvatske so složni v obsojanju takšnega sovražnega in protipatn-otičnega delovanja proti naši socialistični deželi. Odlikovanja za delo med izseljenci Beograd, 29. dec. — Za vestno delo in zasluge za razvoj naprednih idej med izseljenci, za njihovo organiziranje za aktivno podpiranje njihove socialistične domovine, za kovanje bratstva in enotnosti nasi narodov, kakor tudi za požrtvova -no delo za socialistično graditev na-š_' dežele je predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije od J-koval z Redom zasluge za narod . stopnje Ferdinanda Stjepana Loje na, Stevo Djure Sabaita, Slevana Serdara in Perta Erdeljca, z «e‘ dom bratstva in enotnosti I...S,°P nje Jove Tomana Djajica, Jurija -raja MateSiča in Ludvika Medve ka, z Redom zasluge za^ narod ■ stopnje Uroša Jovana Kulica, i>r tena Aleksa Jakovljeviča, Konstan;. tina Lutkiča, Petra Marka Vukeliča, Mirka Ante Zekuliča in Jur“ Petra Sabana, z Redom bratstva ! enotnosti II. stopnje pa Luko na Markoviča, Simona J“re. n0_ goviča, Lojzeta Zdravja, ta, Antona Kurinčiča, Mirka ■ > Franca Močolnikarja, Franca čiča. Melodija Stavra Kan?al°" J' ga, Vladimira Stipe lličiča in Ni ° Ante Jožica. UREDBA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DREOBE 0 PLAČAH DELAVCEV USLUŽBENCEV V GOSPODARSlVU Dedijeru odvzete vse funkcije v jugoslovan- ; skem Združenju za mednarodno pravo Beograd, 29. dec. (Tanjug) Ožji Izvršni odbor jugoslovan- , skega Združenja za mednarodno pravo je na svojem izrednem se. , stanku, ki je bil danes, sklenil predlagati plenumu Izvršnega odbora, naj izključi Vladimira Dedijera iz članstva združenja. Hkrati je ožji Izvršni odbor sklenil do sklepa plenuma Izvršnega odbora odvzeti Vladimiru Dedijeru vse funkcije v združenju. Beograd, 29. dec. (Tanjug). Po uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, ki jo jo Zvezni izvršni svet sprejel na zadnji seji, so plače določajo na podlagi tarife, predpis ame s tarifnim pravilnikom, odvisne pa so od uspeha pri delu vsakega delavca in uspeha poslovanja gospodarske organizacije. Tarifni pravilnik potrdijo sporazumno gospodarska organizacija, okrajni ljud&ki odbor in sindikalna podružnica. Plačo se bodo določale po enoti delovnega časa. Podlaga za določitev tarifno postavke je zlasti strokovna izobrazba, potrebna za opravljanje poslov, delovni pogoji na delovnem mestu in odgovornost za vodenje poslov. Na vseh delovnih mestih in pri vseh poslih, kjer je moč delovno storilnost meriti, je gospodarska organizacij« dolina predpisati normo. Gospodarska organizacija lahko predpiše tudi akrodne postavke, ki se tudi dofločijo s pravilnikom o normah. Osnutek tarifnega pravilnika sestavi upravni odbor gospodarske organizacije in ga predloži delavskemu svetu, okrajnemu ljudskemu odboru in sindikalni organizaciji, ki imenuje svoje predstavnike, da prouče osnutek. Soglasje o tarifnem pravilniku da v imenu gospodarske organizacije delavski svet, daJje ljudski odbor ali komisija, ki jo določi odbor, v imenu sindikata pa organ, določen na podlagi napotkov Centralnega sveta Zvezo sindikatov Jugoslavije. Ce se pri tem doseže sporazum teh treh organov, predlože osnutek tarifnega pravilnika v obravnavo arbitražni komisiji, ki jo imenuje republiški izvršni svet. Plače iz dela dobička gospodarske organizacijo, določenega za plače, so obračunavajo in izplačujojo tako, da so najprej izplačajo premije za prihranke v materialu in stroških v zvozi s poslovanjem, kakor tudi premije za posebne uspeho v poslovanju, kolikor so predvidene s tarifnim pravilnikom. Iz tistega dela dobička, ki ostane po izplačilih, lahko gospodarska organizacija izplača delavcem na račun zvišanj® plač tudi več. kakor je določeno s tarifnim pravilnik<3^ in sicer na način, kakor ga ° pravilnik. a j V delu uredbe, ki se nanaša plačevanje čezurnega dela, jo ° čeno, da se za takšno delo in de o dan nedeljskega počitka, če se iljn na podlagi naročila pristojne organa gospodarske organizacije, rifne postavke zvišajo za 50*/o. ^veZ izvršni svet lahko za posamezne S spodarsko panoge določi najvi 3 mejo čezurnega dela v enem dnevn. tednu ali mesecu. Za ure nočmeg« dela, ki ga opravi delavee v oel<* ali delno ponoči, se zvišajo tarii* postavke za 12,5*/». j Zvezni izvršni svet bo odredil ® • čin določanja tarifnih postavk v I rifnih pravilnikih za leto 1055 v sk 1 du z družbenim planom za Pri*lo<|n^0 j leto glede na obračunske plače, ki veljalo letos. Pri tem se bodo ‘ obračunskih plač odbili izdatki, ! gredo po predpisih za leto 1955 v I® terialno stroške, po predpisih iz & 1954 pa so bili vsobovani v obrač^' skih plačah. Gospodarske organizacije ®°. °kI no uveljaviti novo tarifne praviln* in pravilnik o normah najkasn0* do 1. aprila 1955. Izplačila # , po izseljenskih nakaznica® Heograd, 29. dcc. raj je začel veljati odlok f[- lzvrSnega sveta o izplačevanju P . a vrednosti za prejeta p sredstva po Izseljenskih nakaznic Po tem odloku bo Narodna bank« FLRJ Izplačevala domačim fizični® ln pravnim osebam za tuja placH” ! sredstva P« Izseljenskih nakaznica« I razen dinarske protivrednosti VK uradnem natečaju Sc 100’/. več. »u znaša uradni tečaj. | Ta odlok l>o veljal tudi za ccki>> I ki sc plase na lino koristnika. kor tudi na vse prejemke Izseljenci; povratnikov, ki Izvirajo lz Pr0“?,i1 njihovega premoženja In imovlns**“ pravic v tujini. Prav tako bo rodna banka odkupovala tudi ost®*” prlznanlee In čeke Ir. tujine, ki »o bili poslani kot darilo ali potno« l domačim fizičnim In pravnim ose-lmm. Itazen tega bo ta mi lok veljaj tudi za dediščino Iz tujine, ki jo bile urejene prek dlplomatsko-konzu lamih zastopstev FLRJ v tujini. Kakor tudi zn odškodnine, pokojnine ostale prejemke na račun socialnega zavarovanja Iz tujine. Določbe tega odloka ne veljalo za prejemke gospodarskih org«nl" 2 8 , k tl »; '1 f V« h »n tu Je ni *e Je Se Do & S? ?"■ Jo p* UK' «11 *0 Dn ‘le 11 •at J S »je, *>0] he; ] tat Uh ^a; *g; 'ta kej 1° s 'ita Jhe ’6nc ^ : te C *C|f p' ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1954 »LJUDSKA PRAVICA« 5 Krško polje premalo daje Izbrali bodo nekaj posestev, na katerih bodo pokazali umno gospodarjenje Vse je v redu in prav, dokler Krškem okraju je nedvomno razberemo številke; celo porast in na- droolj.nost kmečke posesti, saj Predel;. Ko pa te številke primerja. 1 znaša povprečna velikost enega ®o, tedaj — sitna reč! se vpraša- i kmečkega posestva komaj 2,7 ha. J110, kje so vzroki za tako zaosta- i Vendar okraj računa s stvarmi, kateri v kmetijstvu krškega okraja, j kršne ima v roki. Letos je bilo v Primerjali smo namreč prostrane tem okraju vloženih v kmetijstvo Površine . dobro, mastno zemljo 61 milijonov dinarjev, če pa prište-Da krškem polju in obrobnih gori- jemo še onih 55 milijonov, ki so Cah s skrbno vkup znesenimi, pred . jih porabili za elektrifikacijo podeželja, je to kar lepa vsota, ki se mora nekje poznati. Najvažnejša kmetijska panoga je živinoreja, saj daje 45 odstotkov celotnega kmetijskega dohodka. Ker so ugotovili, da jim vsako leto za živino (24.800 glav) zmanjka 10.000 q grobe krme, so vložili veliko sredstev za izboljšanje krmne osnove. Zgradili so 80 gnoj. jam in 18 silosov. Živina je nedohranje-na, zato je tudi mlečnost izredno nizka (ca 1200 litrov). Mlečnost je boljša pri rodovniških kravah (2100 litrov), katerih je 1100. Za napredek v živinoreji so priredili deset živinskih razstav, živina je bila ocenjena in dobri živinorejci nagrajeni. V Brežicah je bila dograjena veterinarska bolnišnica in ustanovljena selekcijska postaja za vzrejo štajerskih kokoši. Za povečanje hektarskih donosov so letos naredili nekaj gnojilnih in sortnih poizkusov, ki so se izka-Na hektar so pridelali na poizkusnih poljih 29 centov pšenice, 75 centov sena in pri krompirju povečali donos za 30 odstotkov. Ker je zlasti bizeljsko področje podvrženo v poletju stalni vetrom zavarovanimi krpicami rde-re kraške zemlje — nekje v sežanskem ali bistriškem okraju. Po količini krški okraj prekaša, to je res, toda ne po kakovosti, saj jo bjegovi hektarski donosi enaki z donosi krajev v zaostalih delih Kočevske in Bele krajine. Da ne bo preveč hrupa in slabe volje, naj povem takoj, da se tega dobro zavedajo prizadeti in da so še letos precej ukrenili za izboljšale, Ovira za napredno poljedeljstvo LUČ, CESTE, VODOVOD... Podobno kot skrbe v Zrečah za razširitev in modernizacijo tovarne kovanega orodja in kot se utrjuje kjhetijska zadruga tako skrbi tudi občinski ljudski odbor za komunalno oejavnost Seveda je to odgovorna naloga, saj cesto ni na razpolago ma- feriala in denarja. Kljub temu pa so ' ‘etos opravili razna dela, ki kažejo, zali zelo dobro bb-be da z dobro voljo in pravilnim nevarnosti pred točo, so letos prvikrat uspešno preprečevali točo z raketno obrambo. Nekaj povsem novega pa imajo v načrtu, kar bo zelo pametno in koristno. V okraju bodo izbrali 6—8 povprečnih posestev, jih temeljito analizirali po vseh strokovnih in socialnih vidikih, nato pa na njih ob pogojih, kakršne ima vsaka kmetija, vzorno pokazali umno gospodarjenje. Nova misel ni edina v tem okraju, tudi v sadjarstvu presenečajo. Posestvo v Leskovcu je v tem letu zasadilo 6 ha breskev in vzgojilo veliko število raznih drevesc. Sledijo rn Pišece, Sevnica, Boštanj in An-ž Kaj vse imajo v načrtih, je razveseljivo in če jih bodo uresničili, bomo popravili prvo misel, kajti tako bi postali napredni kmetovalci. J. L. Tudi v Gaberju so se razgibali Srednje velika vas s slovenskim prebivalstvom in pripadniki madžarske manjšine je soseda lendavske občine. Do nedavnega so, Izvzemši gasilske, ostale organizacije le malo delale. Premalo aktivnosti je kazal tudi občinski ljudski odbor, kar se je odrazilo pri izvedbi raznih gospodarskih akcij. V zadnjih mesecih pa se je v gabrski občini marsikaj spremenilo. Prišlo je do reorganizacije zadružnih poslovalnic, ki so se sedaj vključile v KZ Hotizo. S prihodom novih učiteljev v jeseni pa se je poživilo tudi prosvetno delo. V okviiru pionirskega odreda so v Gaberju ustanovili lutkovno skupino. Uredili so oder in izdelali lutke. V tem kratkem razdobju so naštudirali tri igrice v slovenskem in madžarskem jeziku, s katerimi bodo nastopili v okviru prireditev za Novoletno jelko. Pozneje pa nameravajo gostovati tudi v sosednjih vaseh. Zelo dobro so v gaberski občini. ... letos tudi organizirali tečaj za pro- i 1 udi za naše mlade in bodoče go-svetljevenje ženske kmečke mladine, i spod in je precej skrbi žensko izo-Na področju občine delujeta kar dva Z • .. tečaja, kjer je vključeno približno »razevalno društvo, saj jim je or-50 mladink. Udeležba je polnoštevilna ganiziralo tečaj za vkuhavanje sad-^ CfaSfrJ„u to Kotizi- V Gaberju pa; ja ;n vrtnin ter kuharski in šivilj-je tudi gospodarsko-kmetijska nada-| . - • „ , , « « • ljevalna šola, ki vključuje več ko 20 Jci te6aJ. Vsekakor pa je tečaj za mladink. 1 prvo pomoč, ki je organiziran v Postojnčani imajo dovolj časa /A KULTURNO UDEaSlVOVANJE Izredno skrb za dvig splošne izobrazbe Postojnčanov posveča predvsem Ljudska univerza, ki je pripravila za zimsko sezono 1954/55 pester program poljudnoznanstvenih in strokovnih predavanj. Ljudska univerza je organizirala tudi le-čaje angleškega, francoskega, nem. škega in italijanskega jezika. Društvo stenografov pa je organiziralo tečaj stenografije in strojepisja, za kar se zanimajo predvsem uslužbenci državnih podjetij in ustanov. BRALCI NAM PIŠEJO Že mladi naj spoznajo nevarnost ^odstvom marsikaj doseči. Iz skupne I^ote, jp je imela občina na raz-J?jago za komunalno delo, je bilo /Jpzeniti več kot en milijon 7,a elek-hfikacijo pohorskih vasi. Približno enako vsoto je dala komunala tudi za tekoča popravila qb-j ^jaških cest in mostov. Sicer bi bile “koraj vse potrebne temeljite oirao-le> toda vsakoletna popravila tudi rfkaj koristijo. Iz denarja, ki se je ~vra] na občini iz gozdnega sklada, so letos dokončali cesto na Kuni-pndo, za kar je bilo potrebnih dva a pol milijona dinarjev. nekoliko ;5~ani Pa za čiščenje gozdov in manj-^ gozdne ceste. Z dograditvijo ceste Kunigundo je ta kraj dobil prepotrebno zvezo z dolino. Napredka eo fojo veseli okoliški kmetje, ki bodo '/J‘ spravili les v dolino. Pri Kunigundi pa je občina uredila ?a šoli dve družinski stanovanji za Jvttkajšnje učitelje. Med letom pa so »opravljali načrte za gradnjo ceste ?komerje — Resnik, ki bo stala več 50 5 milijonov din in za cesto, ki bo (“teče povezala z Vitanjem. Obe bojita imeli važno vlogo pri spravilu pj«a. Že. teh nekaj številk pokaže, da 1*0 Zrečam v dokajšnji meri skrbeli ta razvoj okoliških krajev. V Zrečah »a so s sodelovanjem TKO uredili žrtove v novem naselju zreške to-iurue, približno 650.0(10 din pa so porabi!) za podaljšanje že pred leti Krajenega vodovoda ■ v Zg. Zreče, rler je bilo "v zadnjih letih Btrajonih več novih stanovanjskih Piš, in na Novo Dobravo. Precejšnje j ■•ote za različna dela so vložile tudi Splošne KZ. I Zadnje čase se tudi prt nas precej govori in piše o nevarnostih, zaradi vedno bolj naraščajočega eestnega prometa. Vsakdo, ki zasleduje kroniko nesreč, zlasti cestno-prometnih, se lahko prepriča, da je teh tudi pri nas zmeraj več Im da razen velike materialne škode povzročajo pogosto tudi človeške žrtve. Vzroki so sicer različni (vinjenost, nepazljivost, itd.), vendar menim, da bi se marsikatero nesrečo lahko preprečilo, če bi bili vsi seznanjeni o osnovnih pravilih, ki urejajo promet, da bi vsakdo vedel, kako se mora vesti na cesti, bodisi pešec ali kolesar, da o šoferjih sploh ne govorim. Zlasti bi bilo potrebno, da bi s tem seznanili našo mladino, med katero so žrtve kaj pogoste. Menim zato, da bi bilo zelo koristno, če bi o tem govorili že v osnovni šoli ln poučili mladino o nevarnostih, ki nanjo na cesti od vseh strani prežijo. Osnovni cestni predpisi, razni signali in glavne karakteristike cestnih vozil bi morali biti znani že vsakemu šo-larčku. Prepričan sem, da bi se tako število prometnih nesreč precej zmanjšalo, zlasti pa takih, ki jih povzročajo otroci. Drugo tako prizorišče pogostih nesreč je železnica in tudi tu moramo ugotoviti, da bi se njih število z večjo pazljivostjo lahko zmanjšalo, če Jih že ni moč popolnoma odpraviti. Skakanje na vozeči vlak ln iz vlaka, ki se še premika, prehajanje med vožnjo iz enega vagona v drug, pretirano in brezpotrebno nagibanje skozi okno, hoja po progi in med tiri, vse to se kaj pogosto dogaja ln mnogokrat privede do nesreče. Tudi o tem bi bilo potrebno v Soh mladini včasih spregovoriti in Ji povedati, do kakih nesreč lahko privede taka na videz majhna in nedolžna neprevidnost ln lahkomiselnost. Stanovanjska hiša oh Kersnikovi utici v Celja Tekstilni ostanki in nedovoljena trgovina j. Tekstilni ostanki iz tovarne »Met-ja« v Celju imajo posebno privlačno ne samo za domačine, temveč za nekatere ljudi od daleč. Res £ tudi, da so manipulacije s tekstil-btii ostanki spravile že marsikoga a zatožno klop in v zapor. k Nedavno so varnostni organi na r^eznlški postaji v Celju odkrili svo-ff^ttnega manipulanta na velike raz-Djemal Ibrahim Suljo je »usod-®ga« dne nestrpno čakal v promet-hS?1 Uradu železniške postaje posebno r*iljko tekstilnega blaga. Organom NUdske milice se je zazdel surriljiv c So ga zato poklicali v pisarno že- i^zniškega oddelka LM. Pri njem so ^cun o^^aj & wugu tovorni list za pošiljko, poslano jih je v veliki meri bil { Celja v Prištino — Kosmet. Pri-1 vami, prodal šiptarju 1 CE VOZI PIJAN ŠOFER V soboto zvečer je šofiral proti Gorenjemu Lokovcu v goriškem okraju tovorni avtomobil pijan šofer Viktor Koboj. Vozil Je neprevidno ln zato tudi ni čudno, da je zapeljal preko cestnega roba ln se prevrnil pod cesto ter obtičal prevrnjen šele štirideset metrov od ceste. Pri nezgodi Je dobil hude telesne poškodbe ln so ga odpeljali takoj v bolnišnico. Na avtomobilu pa je bilo za okrog 1 milijon dinarjev škode. KER STA BILA NEPREVIDNA V naselju Obrežje v krškem okraju sta se srečala v ponedeljek dopoldne osebni avtomobil, ki ga je šofiral Milan Husu, doma iz Trsta, ln vprežni voz, ki ga je vodil voznik Rekli boste, da so učni načrti po vseh naših šolah že dovolj natrpani, vendar menim, da bi se tu in tam morda le našlo nekaj minut tudi za kratek razgovor o prometnih nesrečah ter o osebni varnosti na cesti ln železnici, saj bosta v to vložen trud ln čas nedvomno bogato poplačana, če preprečimo tako le eno samo nesrečo, katere žrtev bi bilo lahko mlado nedolžno življenje. Po potrebi pa bi lahko poklicali na pomoč tudi strokovnjake v cestnih ln železniških prometnih predpisih, ki bi se — o tem sem prepričan — rade volje odzvali za poljudna predavanja v take plemenite namene. -j. okviru predvojaške vzgoje, tudi za vsakdanje življenje zelo koristen. SKUD Postojna je uspešno opravljalo vse naloge na obširnem torišču prosvetnega dela, vendar je v drugi polovici tekočega leta zelo popustilo, kar je najbrž tudi posle-Uica odselitve Gledališča za Slovensko Primorje v Koper. V tekočem letu so pri SKUD Postojna organizirali razne mladinske sekcije: dramsko, recitatorsko, baletno, folklorno, pevski zbor itd. Toda bilo je premalo vzgojnega kadra in preobsežno kultumo-prosvetno delo ni rodilo letos pričakovanih sado.-. Vendar pa so uspehi SKUD v preteklih letih tolikšni, da mu'ne sme. mo zameriti, če letos ni doseglo pričakovanih uspehov in smatramo, da si je le zaslužilo priznanje pod nazivom SKUD m da bo skorajšnji reorganizaciji v društvo »Svoboda« dobilo zasluženo priznanje. Vsekakor j . je Dom JLA z organizacijo mnogih kulturao-umetniških prireditev, pri katerih so sodelovali člani Opere in gledališča iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva im Reke, mnogo prispeval h kulturnemu izživljanju prebivalstva. Dom JLA pa bo svojo kultumo-prosvetno dejavnost še razširil, ko bo urejen nov klub v središču mesta. Iz navedenega je razvidno, da ima vsak prebivalec Postojne dovolj možnosti za kulturno-prosvetno izživljanje; morebitne pomanjkljivosti pa bo nadomestila bogato založena Ljudska knjižnica. Mlajši državljani pa pridno obiskujejo študijsko knjižnico in čitalnico, katera posluje v prostorih dijaškega doma. Razen omenjenih organizacij pa deluje v Postojni še več drugih društev; o njihovih problemih pa drugič. J. L. Dedek Mraz misli na vse Dedek Mraz Je predvčerajšnjim obiskal v Ljubljani otroške bolnišnice. Najprej je odšel k malim bolni čkom na Vrazov trg, ki se zdravijo na tamošnjl otroški kliniki. Cicibani so ga že čakali ln dobri Dedek jih je obdaril z ropotuljicami, pomarančami ln drugimi sladkarijami. Tudi njihovih mamic ni pozabil. Daroval jim Jo velik ln lep radio. Ker Jo dedku Mrazu prlmanjko. valo časa, zakaj dolga pot ga je še čakala, se je vsedel v avto In čez minuto ali dve se je žo na Zrinjski cesti v drugi otroški kliniki širila od sobe do sobe vest »Dedek Mraz prihaja!« Vendar ni le Dedek presenetil Otroke, tudi otroci so presenetili nje-*ta. V vsaki sobi. kjer so se zbrali pionirji so mu priredili program, tako prisrčen ln domač, da so se mu orosile oči. Dedek Mraz Jo tudi v tej bolniš- izmed sob. se je iz splošne tišine utrgal drobcen glasek: »Dedek Mraz, pridi k meni. nič ne vidim, pa bi te rad otipal.« Nič se ni obotavljal stari mož, stopi] Je k postelji slepega pio. nirja in se mu pustil otipati. Ko je dečko odmaknil roko, je olajšano vzdihnil. »No. zdaj pa vem, kakšen je dedek Mraz.« Še preden so bili razdeljeni vsi darovi na Zrinjskega cesti, je v pisarni zapel telefon. Dedka so kllcaii. Otroška nestrpnost je bila namreč tako velika, da ga niso In niso mogli dočakati. No. tudi tem jo kmalu ustregel. Čez čas 60 je pojavil v njihovih vrstah. Prav tako kot druge otroke jo tudi to obdaril. Res da se je prenekaterl ciciban medvedov tako ustrašil, da so se mu potočile bridke solzice, ko pa je mali pionir enega Izmed njiju zajahal, je bilo spet vse dobro. Ko se je dedek Mraz poslavljal nicl obdaroval otroke z 'zavojčki od njih, jim jo želel veliko zdravja bonbonov in s pomarančami. V skup- in veselja in jih prosil, naj bodo no last pa so dobili še koš igrač. pridnl. da bodo hitro ozdraveli in da lo TSe spremstvo, seveda jim bo dugo leto prinesel darilca častitljivim možem na čelu, v eno lahko na dom. L. jal pa se je, da je omenjeno balo po- Djemal Ibrahim Suljo lz Prištine Iz pelma našel po razkladanju na tovor-; več kot 1000 kilometrov oddal fene i 111 vprežni voz, ja ga je vodil voznik nem avtomobilu med kabino in šasijo. I Prištine se 1e vozil v Cel.te m te- i Ivan Munič iz Obrežja. Na pregledni Pri tem je zanimiva tudi Pesjakova i kritine t »ni in i 1 cestl le hotel šofer prehiteti vprežni izpoved, češ da je popelin vzel zato, i v tovami^etk^voz«, Ker pa je zavozil pri tem z avto-ker se je čutil užaljenega ob zadnji | noval rSie t^krinJ,e^2S^tt in ^lZ m°Wl°ni preveč na levo stran ceste, delitvi nagrad v tovarni, ko Je on o? ostankp in pre- je zavozil nainrel v kun mmim oh Hnhu i« ŠSui zase in za sitarsko zadrugo v Pri- štini. Vsekakor se mu je splačalo tako daleč voziti, saj so preiskovalni organi ugotovili, da je v Prištini izdeloval iz tekstilnih ostankov razna dobil le 3900 dinarjev nagrade, ostali delavci pa več. Ce Je izpoved resnična ali ne, ne bi mogli povedati, ker o tem tudi sodišče ni razpravljalo. Kot priča je bil zaslišan tudi delavec iz »Metke« Jože Brežnik, ki Je sodeloval pri prevažanju blaga lz Prebolda. Pravi, da Je takrat bil nekoliko vinjen in ne ve nič bistvenega! Pesjak je popelin skupaj z drugimi ostanki, ki deležen v to-Djemalu Ibra- je zavozil najprej v kup gramoza ob cesti, nato pa še preko roba ceste in se zaletel z vozilom v telefonski drog, ki se je ob udarcu prelomil. Pri nezgodi je bil šofer lažje telesno poškodovan. Na avtu in telefonskem oblačila in jih tam prodajal z doblč- j drogu pa Je nastalo za okrog 38.00fl kom. Blago — ostanke — Je kupil tudi v trgovini »Pri cinkarni«, kjer se Je izdajal za krojaškega mojstra, da bi pri prodajalcu vzbudil večje zaupanje. Skratka, na svojih »pohodih« Je delal zelo pretkano, nikakor dinarjev škode. Nesreče sta bila kriva oba: šofer, ker Je neprevidno prehiteval, voznik pa, ker Je vozil preveč po sredi ceste. -s - v x' i .n ,n .i., — .v,,,..,.... .. - -....... oxkwuju im«- xxi,x« je ueiaj zeio pretkano, nikakor V?J(xATjNA BOMBA JO »JE i' 3/ le, da je pošiljka njegova in da , himu Sulju. Sodišče Je nepoštenega1 pa ne tako, da bi se Izmaknil bud- RANILA "Je zanj poslal Ciril Pesjak. Pri pre- deiavca Cirila Pesjaka kaznovalo na nosti varnostnih organov. Zanimivo Lirika RoHožoV It, Tarariia b™ ?fdu omenjene pošiljke so takoj I 4 mesece zapora. Zaradi tavin tekstil-; je. da se je Ibrahim Suljo ^Sal iz- ko ’ 3 — Jotovili večje količine raznega tek- i nega blaga in nedovoljenega trgovanja vleči na račun tako imenovane za-, »Sririii - -■ kosih od 1 do 2 z ostanki, ki jih prodaja tovarna - - - i skc zadrug ,._®du vuieiimne uuaujjvc ou ,anvj . " mcocvc acMvxx«. cm„1X1 uxvxxx ^ubmx- jc. ud s»K iinrnniro Kitila« aip,,a-i i— t__ ,yj ^ ^ Čisti 1 i njivo Vihar "ega blaga v kosih od 1 do 2 zaostanki, ki jih prodaja tovarna i ostalostt. Sodnike Te ik*Šal'“prepri-1 ka^^ef ^a^eU^rŠži- JUlne £etr' ? Zx ""Pril. .—ra ter balo popelina (74 m). Blago1 »Metka«, je bilo obsojenih že več čati, da je primitiven človek nenis-■ vi . zasegli, Djemala Ibrahima Su!jo pa i ljudi; Organi delavskega upravljanja : men, starih predsodkov in ’še vse ! obi ženski hutio Šantla Ji— organi „ od.rd, ».o i »« Vad*,,«,. „ra% i » j n *»tvi tkalnici »Metka« v Celju. Slednjo Svojevrsten postranski (no je priznal na sodišču, izgovar- na račun drugih sl Je privoščil tudi zapora. c - .------ .... I XUUBdWUl UBIJUVit 11 UClctiVCl VOUUC 7flto nhSnn f1™' Sodišče ga je j uprave Ptuj kamenje na tej njivi in zaslužek zato obsodilo na 2 meseca in 15 dni j so takrat najbrž zgubili vžigailno ka- P. K. 1 pico. Dedek Mraz med pogovorom s slepim dečkom .................................. 1^lll|llB1FI*Mwl‘ii^l^g|aa‘Mtllllg«i«ia^aa»IIBI*iBCT(»g<,81giu^ititftCT>uuiiBBntmiBm^^......................................................................................................................................................................................... ... (NadaljeDanJe in konec) HI. Nj naš namen, da v okviru teh ^stic povzamemo celotno vsebino J?hutka statuta bodoče občine j^anj (obsega 140 členov) in Jiegove obrazložitve. Omejiti se a°ramo na posamezna važnejša ■testa, zlasti tista, v katerih se Vstopa od zveznega osnutka. Kot statut občine ne zajema /9tut občine Kranj samo temeljih določb o funkcijah občine ter Odpisov o ljudskem odboru in o jrajevnih odborih, ampak — če- tav le v osnovnih obrisih — vse ; ^gane družbenega samoupravljala v občini ter razmerje ljud-aega odbora do njih. S tem se ' I® svoji sistematiki bistveno raz- 1 «Uje od zveznega osnutka sta- - ?}ta za občino. Dasi je delovanje » penjenih organov večji del ure-8 *ho s posebnimi predpisi, je - ifchdar njihovo osnovno mesto 1 £> ker ti hkrati z ljudskim od- |°rom predstavljajo celokupno or- - ^nizacijo družbenega samouprav-J JJ^hja v občini. To so organi samo- Vavljanja v gospodarstvu, orga-3 družbenega upravljanja zavo-* N na prosvetnem, kulturnem, Jcialnem in zdravstvenem pod-?&.iu, organi družbenega uprav-rihja hiš ter organi društev in STATUT BODOČE OBČINE drugih združb. Med zadnje sodijo tako imenovani odbori interesentov, oblika združevanja, ki je že doslej v praksi dala zelo pomembne uspehe (n. pr. odbor za elektrifikacijo, odbor za gradnjo vodovoda, odbor za postavitev šole, odbor za postavitev spomenika itd.) V temeljnih določbah statuta je fiziognomija občine mnogo bolj določena. Predvsem je uveljavljeno kot temeljno načelo, da občina kot osnovna družbena ekonomska celica, in ne več okraj, v imenu družbe izvršuje pravico upravljanja družbenega premoženja na svojem območju, s proizvajalnimi sredstvi, ki so družbena last, pa gospodarijo delovni kolektivi Nadaljnje važno načelo je, da občina odloča o uporabi in razdelitvi družbenih dohodkov, doseženih na njenem območju, potem ko so izpolnjene zakonite obveznosti do okraja, republike in federacije. Naštete so oblike oziroma organi, po katerih prebivalci občine izvršujejo samoupravo v gospodarstvu in na dru- DR. JOŽE GLOBEVNIK g ih področjih družbenega življenja. Občina varuje koristi družbe kot celote in izvršuje njene pravice do gospodarskih organizacij, zavodov in vseh drugih organizacij družbenega samoupravljanja na njenem območju, razen kolikor izjemoma izvrševanje teh pravic ni dano z zakonom ali okrajnim statutom višjim družbenim skupnostim. Neposredni odnosi med družbo na eni strani ter organizacijami in zavodi na drugi strani se tako vzpostavlja v občini in ne več prek okrajnega ljudskega odbora. Organizacije in zavodi v okraju Kranj, do katerih izjemoma izvršuje navedene pravice neposredno okrajni ljudski odbor, so v osnutku okrajnega statuta izrecno naštete. Vprašanje pristojnosti občine je rešeno na ta način, da so v statutu bodoče okrajne skupnosti Kranj navedene vrste zadev, ki na posameznih področjih ostanejo v pristojnosti okraja, vse druge zadeve iz dosedanje okrajne pristojnosti pa preidejo na občino. Glede zadev, ki bodo v času od uveljavitve statuta pa do sprejetja novih zakonov o občinah in okrajih dane s predpisi v pristojnost ljudskih odborov, bo občina opravljala vse tiste zadeve, ki bodo dane v pristojnost ljudskega odbora občine in mestne občine s posebnimi pravicami, od drugih zadev pa le tiste, glede katerih bo okrajni ljudski odbor tako določil. . Posebno poglavje je posvečeno družbenemu planu, proračunu in dohodkom občin. Tu je postavljeno načelo, da vsi dohodki, ki se dosežejo na območju občine in gredo po dosedanjih predpisih občini in okraju, pripadejo v bodoče občini. Okrajni družbeni plan bo določil, pri katerih virih dohodkov občine in s kakšnim deležem bo udeležen okraj. j Statut obsega nadalje tudi po-I sebne določbe o medsebojnem j razmerju med občinskim in okrajnim ljudskim odborom, ki ustrezajo analognim fioločbam okraj-! nega statuta. Pri tem so bila ! zaradi zagotovitve uspešnega j opravljanja zadev, ki so splošnega pomena za okraj, republiko ali federacijo, potrebne določene omejitve samoupravnih pravic občine. Kar se tiče notranje organizacije in dela ljudskega odbora, ostane v bistvu pri dosedanjih organih, to je odborniških komisijah kot metodi dela ljudskega odbora, predsedniku ljudskega odbora, svetih (z odbori in komisijami) in upravnih organih, kakor je to določal prejšnji osnutek. Sveti so obravnavani posebej kot izvršilno upravni organi ljudskega odbora, ki — analogno Izvršnemu svetu v republiškem merilu — izvajajo politiko ljudskega odbora v svojem delovnem področju in usmerjajo delo upravnih organov. Novi osnutek je imel pred očmi, da se je predsednik ljudskega odbora marsikod spremenil v šefa administracije. Zato načrt statutov uveljavlja direktno odgovornost tajnika, ki mora biti pravnik z izpitom in triletno upravno prakso, ljudskemu odboru za delo uslužbencev v njegovi administraciji Glede upravnega postopka je uveljavljeno načelo, da ga vodi in izdaja odločbe praviloma načelnik ustreznega oddelka oziroma šef samostojnega referata, svet in ljudski odbor pa samo, kadar zakoniti predpis izrečno tako določa. Kar se tiče organizacije občinske uprave, je le-ta precej razčlenjena. Razen treh oddelkov in štirih samostojnih referatov so kot upravni organi še 4 uprave (za dohodke, za ceste, za gozdarstvo in za kataster), 7 inšpekcij in večje število stalnih upravnih komisij. V občini sta predvidena dva posebna občinska organa. Prvi je sodnik za prekrške, ki naj bi sodil na prvi stopnji prekrške, za katere je določena kazen zapora do 7 dni ali denarna kazen do 50.000 dinarjev, razen če ne gre as določene vrste prekrškov. Drug tali poseben organ bi bilo občin- (Nadaljevanje na 6. strani) £ KULTURNI OBZORNIK J ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1954 PROBLEMI SLOVENSKE FILMSKE PROIZVODNJE ZAKLJUČNE MEDITACIJE Uspeh »Greha« v tujini drsljaje« Triglav filma, ki bi utegnile škodovati razvoju slovenske filmske proizvodnje, če bi postali pravilo. Opozorile so nas, da ni koprodukcija tisti kamen modrosti, ki bi utegnil razvozljati našo lastno filmsko nemoč. Pokazale so, da je rešitev v nas samih, da je le treba razvijati skrite sile Krpana z Vrha. Toda, pozabile so jasno povedati, da ne gre zametavati izkušenj tujih narodov v konkretnem, praktičnem stiku z bolj dozore- j limi filmskimi obrtniki, strokov- Ali je po vseh teh dejstvih še sploh potrebna zaključna beseda? Nanizal sem jih, mnenja, očitke, številke, prigovore, odgovore, kolikor je bilo mogoče tehtno in objektivno. Bralec si je lahko sodbo ustvaril sam. Povsem odveč se mi je zdelo, da bi karkoli dodajal. K temu pa me je vzpodbudil naslednji dogodek: Ustavi me prijatelj, zmaje pomilovalno z glavo, strmi vame in naposled reče: I — Težavna stvar! Za nekoga se je pač treba opredeliti... — Kako to natančno misliš? — Pač za nekoga! — Misliš, tako nekako kot pri nogometu?! — sem ironično pripomnil. — Ljudje žele jasnosti. Ta in ta ima prav. Z njim sem! — Toda če se mi ni treba opredeliti? — Kdo ti bo verjel? Osupnil sem. Začel sem razmišljati. Mar mora tako pisanje res nujno izzveneti, denimo, v obrambo Triglav filma ali v ple-diranje za novo podjetje, za stališče DFD. Ali pa morda z njim branim »olimpijski« umetniški svet, ali nemara na skrivaj pomagam uveljavljati prvo koncepcijo? Nekdo bo celo vzkliknil, da mi je članek »naročil« glavni urednik, njemu pa ... Res, za vraga, je to še moja glava, moje pero! Kakšne misli mi je navdahnil dobronamerni prijatelj! Ce bi za sklepno besedo napravil nekakšno sintezo in v njej poudaril dobre in slabe plati vseh štirih koncepcij, bi se nekdo utegnil namrdniti: Kompromis! Zameriti se noče! Kaj torej storiti? Ustvariti peto koncepcijo? Zal nisem filmski strokovnjak. Preostane mi le, da preprosto povem, kaj se mi zdi sprejemljivo in kaj nestvarno v vseh teh nakazanih koncepcijah. (Kako lepo bi bilo, pridružiti se eni in si zagotoviti pomoč!) Pa tudi to ni lahek posel. Saj bi nekdo zahteval, da na milimetre natančno zmerim, do kod sem za to koncepcijo in od kod za ono. Ne. žal, teodolita in metra ne premorem. Nekako drugače bo treba. Toda, kako? Ozračje je namreč že tako vznemirljivo, duhovi tako razboriti, da bi pri nekaterih še tako pomirjujoča pilula kaj prida ne zalegla. Se nedavno je nekdo strahoma vzdihnil: Bojim se, da bo »Greh« uspel! (kajti to bi bil argument za koprodukcijo!) — nekdo drugi pa pripomnil malomarno: Nič ne bo z omnibusom!... (in zatajil željo po koprodukciji!) — In če take kriterije vnašajo še v filmsko kritiko, potem ni čuda, da v njih zaman iščeš estetsko umetniških izhodišč. Tudi sam vzklikam: »Bog živi kritiko!« Oživela je, zlasti zadnja leta, na skoraj vseh področjih kulturnega življenja. Toda na filmskem še vedno boleha na podobnih otroških boleznih kot filmski mladoletnik sam. Razvnemajo jo strasti, ne spoznavni in umetniški kriteriji. Včasih, se zdi, bi kak gorečnež s povprečnim domačim filmom rad vrgel čez prag še vseh sedem kamer in zapečatil ateljeje. Ali so bile kritike v našem tisku upravičene? Vprašanje si bo najbrž po vsem tem vsakdo zastavil. Nekatere, vsekakor! Opozorile so nas na mladostne »spo- BiauimiiiuiiiiiiiiiHiiiimBnifMiiiiiiiinisiiisiininiHiunitiiai«^ . »Ubcžni kralj« France Štiglic snema v Makedoniji njaki in umetniki. Bojim se, da bi ta vrzel povzročila nacionalno zaprtost — kakor bi pretiravanje izzvalo epiigonstvo. Pozabile so opozoriti na sorodne pojave v drugih umetnostih, ki jim je bilo v preteklosti zapiranje v ozek slovenski svet skoraj bolj škodljivo kot tuji vplivi. Zameglile so dejstvo, da je umetnost pravzaprav »skleda«, iz katere jemljejo in v katero dajejo vsi narodi. (Ob mnogočem se je oplajala] tudi naša književnost, naši slikarji in nihče ji ne očita epigon-stva, čeprav marsikje zasledimo tuje vplive. Tudi gledališču ne očitamo, če igra pretežno tuje avtorje.) *■ ■ Pravzaprav, prevelike stvari zahtevamo! Zastavili smo si cilj, da z eno od sedmih umetnosti uspemo v svetu! In to z najmlaj-šo, s filmom. Nihče se, žal, kaj preveč ne razburja, če naše večernice ali klasiko ne prevajajo v svetovne jezike, če sta celo Prešeren in Cankar (le v zelo skromni obliki) prevedena v angleščino več ali manj le zaradi naporov nekaterih rojakov v tujini. Nihče si ne beli glave, če sodobniki v svetu pravijo, da jih le malo zanima cesarsko-monarhično krle-žijanska problematika malomeščanstva 20. stoletja. In nihče ne dela pretiranih zaključkov, če so si v likovni umetnosti utrla v svet le izjemna dela in maloštevilni umetniki. Toda, v filmu! Tu je treba narediti le »Martina Kačurja« in že nam bo svet odprl svoje naročje. Pozabljamo, da »Dekla Ančka« ni prevedena v svetovne jezike in da v literarni zakladnici narodov ni simbol kot Sirota Stina. Tako lahko to ne gre. Mar svet pričakuje od nas le nacionalne filme iz daljne .preteklosti, našo romantiko, gradove, bledolične gospodične, Turke in janičarje, sivolasega gospoda iz »Cvetja v jeseni«, ki modruje o ljubezni, ali pa tudi in morda še bolj kakšno žilavo, uporno, samorastniško podobo, pa naj bo ta vzeta iz Prežihovih del ali povojnih stvaritev? Vsekakor bi si svet ob naših »filmskih večernicah« — v kolikor bi jih videl — zastavil vprašanje: Ali nonkonfor-mistični slavec ne zna drugega kot peti o romantičnih časih? Ozka, zgodovinsko literarna nacionalna tematika v filmu bi nedvomno še bolj fiksirala dejstvo, da smo kulturno zapoznel narod. Cernu torej ne bi pogumno, zgodaj skušali vskladiti film s kulturno ravnijo sveta. Se pravi, da bi vsaj določno videli cilj pred seboj. S tem ni rečeno, da se je treba odreči nacionalnim posebnostim ali napredne miselnosti. Kar svet pričakuje od nas, prav gotovo ni »Jurij Kozjak« — temveč napreden umetniški film. Naj ne bom krivičen. Morda pa nihče od predstavnikov katerekoli koncepcije, iznešene v prejšnjih člankih, ne zapira repertoarne politike v ozek nacionalni okvir. Kaže, da je zadnji cilj vsem isti: dober sodoben ' film, dober zgodovinsko literaren 1 film — vključujoč tu različne žanre. Kaže, da nikdo ni zašel v . prehude ekstreme. Večidel se pota razhajajo v tem, prek kakš-I nih tem in kako priti do dobrega | filma. Toda omejiti se za nekaj • let samo- na izdelovanje »filmskih ' večernic«, se mi zdi prav tako Ali se bo režiser »Kekca« vmil k filmu? Biti — ne biti! To Je tu vprašanje. Režiser Jože Gale razmišlja d snemanju novega, sodobnega »Kekca«. Nastal naj bi iz scenarija režiserja Ernesta Adamiča »Dobro morje«. Gale pa, ki je sedaj v Mestnem gledališču, naj bi pisal snemalno knjigo in režiral. (Nadaljevanje s 5. strani) sko disciplinsko sodišče, ki naj bi na prvi stopnji sodilo disciplinske prestopke občinskih uslužbencev občinskih zavodov. V okviru občinskih upravnih organov — in ne krajevnega od- j bora — so obravnavane krajevne pisarne, ki se ustanovijo na sedežih dosedanjih občin, razen v mestu Kranju, za opravljanje določenih administrativnih poslov občine. Sem sodi prijavna in odjavna služba, vodstvo matičnih j knjig, izdajanje raznih potrdil, izdajanje živinskih potnih listov, opravljanje administracije za krajevni odbor itd. Glede krajevnih odborov, ki so v zveznem osnutku občinskega statuta dovolj izčrpno obdelani, so v glavnem prevzete določbe tega osnutka. Isto velja glede zborov voliv-cev. Dodana pa je določba, po i kateri mora predsedstvo zbora volivcev skrbeti za to, da se sklepi zbora izvršijo ter mora na prihodnjem zboru volivcev podati o tem svoje poročilo. S poglavjem o referendumu se temeljna vsebina statuta zaključuje. V prehodnih določbah se med drugim predvideva potrditev statuta občine po Izvršnem svetu Ljudske skupščine LRS. IV. Poudariti moramo, da je bil osnutek občinskega statuta napravljen s posebnim ozirom za potrebe bodoče občine Kranj. To bo predvidoma precej velika občina, ki bo obsegala približno 38.000 ha površine in bo imela okrog 37.000 prebivalcev, od katerih bo okoli 20.000 oseb s samostojnimi dohodki (aktivni), 17.000 pa vzdrževanih. Po strukturi aktivnega prebivalstva odpade 46 % na industrijo, 20,2 % na kmetijstvo, 7 % na obrt in 26,8 % na ostale. Narodni dohodek za leto 1954 se predvideva v znesku 7 milijard dinarjev, od česar odpade na industrijo in ostalo (razen kmetijstva) 93,2 %, na kmetijstvo pa 6,8 %. Glede na tak obseg in razvitost občine, ki ima v svoji sestavi mesto Kranj, glede na sestavo njenega prebivalstva, strukturo narodnega dohodka itd. bo tudi problematika take velike občine precej drugačna kot neke bodoče manjše kmečke občine. Zato bodo tudi statuti različnih občin različni, čeprav bodo osnovne postavke morale ostati enake. Raz- lična bo ne le številčna sestava ljudskega odbora, vrste svetov (n. ;pr. poseben svet za kmetijstvo, [poseben svet za zdravstvo in poseben svet za socialno zaščito), stalni odbori svetov, ampak 'zlasti tudi organizacija upravnih organov, ki bo mnogo bolj skrčena in enostavna, odločbe v upravnem postopku bo lahko izdajal tajnik, itd. Posebej to velja za statute Ljubljane oziroma njenih občin, ker bo njihov položaj spričo tega, da je mesto že samo po sebi socialno - ekonomska skupnost, nekoliko drugačen kot položaj drugih občin. Ob zaključku je treba pripomniti, da gre v danem primeru šele za osnutek statuta občine Kranj, na katerega določbe ima že sam ljudski odbor mestne občine Kranj nekatere pripombe. , Posamezna vprašanja so še vedno nerazčiščena ali pa niso v celoti rešena. Glede na že omenjeno nujnost enotne ureditve bo o nekaterih problemih potrebno še počakati enotnega stališča v zveznem merilu. In samo v tem smislu naj bi osnutek statuta za občino Kranj služil v diskusijah o ureditvi bodočih občin in ljudskim odborom za pomoč v pripravah občinskih statutov. enostransko kot prenašati poudarek na koprodukcijo. S tem v zvezi je tudi vprašanje avtorjev scenarijev, ki smo ga do sedaj le malo načenjali. S pravilno stimulacijo — ki se na prvi pogled morda zdi preveč finančno širokopotezna, a je bila za začetek edino možna — smo le uspeli zbrati dokaj skromen kader piscev scenarijev. Pišejo, kar jim je pri srcu. Vsako dekre-tiranje bi bilo nesmiselno. Zapovej, denimo, pesniku revolucije, naj piše scenarij za romantično Miklovo Zalo. Nesmisel! Ali pa mu ukaži, naj za pet let zapre v miznico scenarije na sodobne in vojne teme — dokler ne bomo absolvirali akademije. Morda bomo prav v filmski obliki prej dobili tista tehtna dela medvojne in povojne tematike, ki jih pogrešamo v literaturi (tradicija je že: »Na svoji zemlji«, »Kurir«, »Krvava reka« itd.). Arhivske police dramaturškega oddelka Triglav filma še tudi skrivajo v zasnutkih precej dragocenega gradiva. Ce lahko v tem pogledu karkoli očitamo, je le to, da je bila scenarijska politika preveč interna. Nekaj javnih natečajev, pa bi nam brž bila jasna tako repertoarna politika kot težave glede kakovostnih scenarijev. Kadarkoli omenjamo scenarij, govorimo o Cankarju in Prežihu, kakor da bi bila njuna dela nalašč pisana za film. Res, pisana so, da lahko rečeš, da so »čarovnija besede«. Nikjer pa ni rečeno, da se dado prečarati v čarovnijo slike. Vsaj tako lahko ne, čeprav bi se nekatera le dala. Film je izrazna umetnost slike, ki jo čarovnija besede le dopolnjuje. Snemamo, kar je v skladu z našo sedanjo zmogljivostjo in znanjem. Ali si mar založbe postavljajo vprašanje, ‘ kaj storiti, ker nimamo ne Prešerna, ne Cankarja sodobnosti? Ali mar zaradi tega ne tiskajo? Tiskajo najboljše, kar pride izpod peres naših piscev. Menda je edini »recept«, ki ga lahko damo: delati in delati. Bojim pa se, da bi z njim bili kasni! Kajti letošnji program je tesen: pet ali šest celovečernih filmov, od tega trije domači. In šestnajst dokumentarnih. Mar naj bo zahteva obratna? Čakati, dokler ... Mnoge je osupnila ekonomska podoba filmske * umetnosti. (Med njimi so bili tud! nekateri kritiki.) Ogromne izgube, visoke dotacije, neizkoriščena »tovarna« — to so tisti členi »filmske verižne reakcije«, ki smo jih preradi izgubljali izpred oči, ko smo govorili o koprodukciji. V tem prvem spopadu s tujino smo se morda vedli kot provineialec v velemestu. Toda shodili smo nedvomno in popolnoma v tehničnem postopku.* Sedaj so na vrsti snemalci, jutri morda že režiserji. »Teorija je krasna stvar,« je vzdihnil naš mladi režiser France Kosmač, ko sva govorila o filmu. »Toda, prav nič ne veš o kovanju železa, če si vsaj stokrat ne opečeš rok. In malo o filmu, če te kilometri traku niso dokončno okužili...« (»In malo o novinarstvu, če se nisi naučil vohati svinca,« bi dodal sam.) Po vsem, kar smo iznesli, j menda ni več vprašanje: ali sploh koprodukcije in usluge?, temveč: kakšne in s kom? — Stališče , umetniškega sveta je glede tega sedaj povsem jasno in nam nudi določeno jamstvo. Težnja je: umetniško kvalitetna dela z naprednimi tujimi režiserji, ki so nam ideološko in umetniško blizu. Ali celo: omogočiti naprednemu režiserju, da snema pri nas delo, ki mu ga zaradi njegove napredne poante nočejo v tujini. Orientacija: francoski, italijanski, angleški, ameriški koproducenti. Praksa seveda ne bo izzvenela tako idealno in prepričan sem, da bodo še prišli na svoj račun kritiki koprodukcije. Prevelik hrup glede koprodukcije ni na mestu. Triglav film je \m I« f \__ družbeno podjetje in ni se bati, da bi ga nam kak privatni kapitalist Speljal v tuje vode. Bodoči upravni odbor, sestavljen iz javnih in kulturnih delavcev, bo skrbel za to. Ce pa kdo misli, da so naši ljudje idejno in umetniško tako na trhlih nogah, da bi jih znal odpihniti vsak vzhodnik ali zahodnih, potem, bog z njim! Koristil ne bo. Budil bi le nezaupanje v lastne sile in po birokratsko bi meril tuje vplive — na metre. (Prav nič pa ga ne bi vznemirjala pajčevina — po kotih napol izkoriščene filmske »tovarne«!) In še glede koprodukcij: Prisostvoval sem seji Umetniškega sveta in ugotovil, da z zdravimi kriteriji presojajo ponudbe tujih koproducentov. Nekdo bi se vprašal: Mar do sedaj niso? Direktor »Triglav filma« Brane Odgovor je: Bili smo mor- Tuma: Iz greha si koval bom ruda preveč zaupljivi in verjeli menjake... smo, da bo koproducent upošte- ... .orn0 val zahtevo, da se spremeni sce- snemalci, lahko isto pričakuj narij. Razumljivo, da nas je tudi tudi od nefilmskih delavcev, zamamil finančni uspeh — za- če kdo še dvomi o tem, mu radi milijonskih izgub pri doma- vrnem: Ce bom hotel vedeti, čih filmih. V bistvu zdravo eko- ko se podkuje konja, bom P° nomsko hotenje. Kar je potrebno, vprašal kovača. . . je le kriterij: finančni rezultat Ce bi nekdo vprašal, naj bo stranski cilj in ta le ta- storiti, bi odvrnil: dopustiti, krat, kadar ne gre na škodo se otrok normalno razvija^v umetniških in, če že kdo hoče jem lastnem svetu, s,° tako reči, moralnih načel. filmu. Edino, kair lahko stor > Dosedanja diskusija glede do- je, da premostimo ovire, ki s tacij je bila večkrat postavljena poti, da sprostimo skrite su izven časa in prostora. O njej i iniciativo, kjerkoli bi se J3V1J . ‘ lillbldl.lVU, KJCiAUil, sjh »t . Konkretno: široka scenarijska repertoarna politika (pri tem P se je treba zavedati, da je . zelo široko področje: i znarlos.pr zabava i umetniška izpoved da ta vsebuje vse vrste žanrovn omogočiti šolanje in rast na» kadrov tako doma kot v tujm, toda samo tistim, ki se za svoj rast trudijo že sami (s tej" zvezi je dober pretRog o skem studiu«, ki naj bi omog mladim silam iz Akademije gledališkim ljudem pottem* prakso); zavedati se je treba, bomo dosegli kvaliteto le kvantiteti in da je torej prav deviza: delati in delati. Naloga kritike je, da rast zumno spremljal. S tem ni reč > da je treba varčevati s ' iioocga iuuisitcga pagui v v-a, jvui jc i NS, Ilillč© t0^3 ^ i. zelo točno dejal Ciril Kosmač.: upoSteva naj vse Vsakomur bi se zdelo nezrelo in pa ji ne bo treba biti »lopata nepošteno meriti na centimetre ska«. _ ■ n. pr. začetnika Vodnika z vi- Resne publicistike, tehtnih Pr‘ smo govorili preveč abstraktno, Mar naj se pol leta razprezajo do ateljejih pajčevine, za to pa naj zahtevamo dotacijo? Kolikor pomnim, še nisem čul med kritiki glas, ki bi klical proti pajčevinam. In če nekdo sklene pajčevine omesti, se brž najde pravičnik, ki zavpije: Kako krivično, kako podcenjevalno! Umazal si boš, prijatelj, roke in čast! Oboje je potrebno: I dotacija i koprodukcija. Le imenujmo jo s pravim imenom: finančna koprodukcija. To bo vse dotlej, dokler ne bomo kot enakovredni partnerji lahko pristopili k umetniški koprodukciji Res bi bil torej že čas, da bi tisti kritiki ki tega do sedaj niso delali, upoštevali »normalno rast« našega filmskega paglavca, kot je zadevanj, poštenih in blagono nih skrbi za rast našega »P3®*3.' ca«, kot jo v glavnem kazei Škom nemške kulture Goethejem, nekaterim kritikom pa se to zdi prav pri filmu. Kaj bi porekli, če ™-, ^-------------- e bi se pred dvema ali tremi deset- predstavniki vseh koncepcij, letji našel nekdo, ki bi zavihtel gre zametavati. Želeti je le. d3 bič na ljubljanski teater in kazal vsa filmska publicistika skuš3 na, denimo, Comedie frangalse. dosezati primerno raven. . Rekli smo: upoštevati je treba i Mnoge stvari so v teh članW »normalno rast«. S tem mislim [ bile komaj nakazane. Z marsiK tudi tisto ekonomsko plat, ki je i tero trditvijo se morda kdo neločljivo zvezana z vsako film- 1 bo strinjal. Moj namen je bil •1 ’ sko industrijo. Ugotovili smo že,! skušati razgrniti c°lotno Pr ,ke da je v filmu zelo nestvarna al- matiko. Stvar nadalinie poleih* ternativa: umetnost ali ekonomi- je, da ovrže ali potrdi pogrne?0 ka. Ce so to spoznali režiserji in misli FRANCE VRE(-r Kulturne beležke Komisija za kulturne stike s tujino j p prijavila udeležbo Jugoslavije na bienuulu, ki bo maja 1999 v Sao Paolu. Jugoslavija bo zastopana z deli tako ime-novane »nlcbinske Šole« (Krsto Hegedu-šič, Ivan GeneraliČ, Virus in drugi kmet' je-slikarji iz Hrvatske). Izbiro del so zaupali slikarju Krsti Hegedu&iču. * Tuji založniki se zanimajo za dela jugoslovanskih pisateljev, zlasti za dela Ive Andrica. Nekaj znanih evropskih založništev je izrazilo željo, da bi do- bilo od Komisije za kulturne zveze s tujino prevode njegovih del v nemščino, francoščino in italijanščino. Neka puri-ška založba pa se zanima za natisk dela Dobriče Čošiča »Daleč je sonce«. * V Novem Sadu je bil prvi kongres Zveze kino- in fotoamaterjev Jugoslavije, kateremu je prisostvovalo okrog 70 de-legutov iz vseh kino in fotoklubov v dr/avi. V poročilu zveznega odbora jc bilo pozitivno ocenjeno dosedanje delo KinoainatersKin in lotoamaiersKiu - -|0. nizacij. V zadnjih nekaj letih jc bu ^ sežen lep napredek v umetniškem tografiranju in snemanju amater filmov. . Tudi mednarodni stiki so bili Pj? Jlft V letu 1953 so fotoamaterji poslali . inozemske razstave okrog 3900 foto#r8,0. 1. 1954 pa je bilo skupno število J1 *j. slovanskih umetniških fotografij n® ®cej narodnih razstavah prav tako Prc veliko. Bi' V prostorih Narodnega muzeja T ;c tolju so odprli razstavo, ki Pr,*8rja. škodljive običaje in razna pruznovc Razstavno gradivo je pripravil bcofjrflj _ Narodopisni muzej. Ze prvi dan Je stavo obiskalo nad dva tisoč ljudi. • V Kopru je 30 makedonskih slikaj priredilo razstavo svojih del. RaZS*tDj» jc organiziralo DruStvo likovnih ume1 kov Makedonije. * Nikakor ni bil akt kurtuazije pi-smo režiserja Hansa H. Kdniga našemu Triglav filmu, kjer pravi med drugim: »Tonski posnetki vašega filma so absolutno izborne kvalitete ln jih tudi v Nem6i.1l običajno ne delamo bolle; Isto velja za vaše kopiranje, kajti poslali ste nam negativ, ki Je bil brez očitkov in izvrsten vzorec.« Podobno mnenje so v angleški reviji objavili Rankovi filmski delavci. Mislim, da ni sporno, da smo tehnični postopek obvladali ln da je enakovreden evropski kvaliteti. Prizor iz filma »Greh' 5 M -•*hv^359«0« WWHWWV" aEg&d&a o- ^•2>dMjšJL *j€ h&JZM> Na robu gorske vasice je ponižno ždela tiha kočica in d-rhte-« v zimskem viharju, ki je hru-®el preko gora v dolino. V ko-®>ci je bila izba. Majhna izba z majčkenimi okenci, ki so bila zasuta s snegom, da se ni videlo niti do sosedovih. In petero otročičkov se je stiskalo k materi, cisto so bili še majčkeni, le Jožek ® Lizika sita biila malo večja. je nemiirno stopal po izbi in Maj in zdaij poskušal s pogledom predreti zasnežena okenca. Hudo je bilo v kočici. Huda zima jiim je požrla vsa d;rva in zdaj je ostala izba brez. toplote in ognja. »Naj se zgodi, kar hoče. V goro P9jdcm, da ne zmrznemo!« je rekel oče. Molče mu je prikimala inati in globoko vzdihnila, kajti bala se je, da jim ne bi ostal kje v snegu; lahko bi ga srečali tudi Bolkovi, ki so takrat silili kar do Vasi Potem bi bilo hudo! Hitro je oblekel debelo kami-2°lo, na glavo nadel gorko kuč-BM>, s podstrešja privlekel sani, enkrat globoko vzdihnil in že 81 je utiral gaz po visokem snegu Proti gori. Do pasu se mu je udi- ral sneg m prazne sani so se mu zdele, kot bi bile naložene z vresami kamenja. Čeprav mu je bril im vseh, bi te čakajo doma. V dolino sem namenjen, moj čas je že prišel, ne smem več odlašati.« I »Dedek Mraz?« je začudeno ponovil oče. »Da, Dedek Mraz! No, kaj me I gledaš tako začudeno? In čemu si | žalosten? Kaj se je zgodilo?« Ubogi oče je povedal, da so doma brez drv, da zmrzuje v : zibki majhna Tirnica in da mati j joče od žalosti. In da ne more I premakniti sami, kako bi jih šele potegnil v dolino. . »Ej, če je tako, bo kmalu v ! redu. Ka/r sedli še ti na sami. ! Kmalu bomo v doliimi. Dedek Mraiz je sicer stair mož, a če je treba, gre kot blisk.« Komaj je sedel oče na sani, že je pričelo drveti proti dolini in • koma)} se je dobro zavedel, so že stale sami pred njegovo bajto. »Tako, doma smo,« je rekel Dedek Mraz. Ko je stopil Dedek Mraiz v izbo, so se ga otroci ustrašili in se stiskali z jokom k materi. »Oho, pa ne, da bi se me bali,« se je zasmejal Dedek Mraz, »mar . me ne poznate?« Ni trajalo dolgo, ko so otroci že posedali v naročju dobrega Dedka Mraza in majhna Lizika pozabi! Ob letu pa nasvidenje, če boste pridni!« Potem je Dedek Mraz oprtal koš, voščil srečno in stopil v svetlo noč. Dolgo časa so gledali otroci za Dedkom Mrazom, dokler ni utonil v temino zimske noči. Za hip se jim je zdelo, da so se mu od nekod pridružile blesteče snežinke in še zvezdice iz nebesne temine. Še in še so prisluškovali, če bi se morda Dedek Mraiz vrnil. Toda Dedka ni bilo nazaj. V izbi pa se je širila prijetna toplota iz peči. In tudi v srcih je bilo toplo, saj jih ni pozabil Dedek Mraz, njih. ki so živeli v skromni bajti na robu gorske va-1 sdee. Manko Golar ! Darilo dedka Mraza sever neusmiljeno v lice, mn je pot v curku Liil z obraza in mu ledenel na gosta bradi. Skoraj do poldne je gazil debel sneg, da je prišel do gozda. Ze je zapela sekira in kmalu je omahnita brez trušča v mehek sneg mlada bukev. Hitro jo ie razsekal im naložil na sami. Toda glej nesrečo! Sami ni mogel niti premakniti z mesta. Tovor je bil pre-težaik. Obupan je sede] na štor posekane bukve in žalostno strmel* predse,.. Zdaj pa, kaj je to!? Kot da bi kdo lomastil po gozdičku! Da ni volk! Ze je skočil oče pokonci, zagrabil sekiro, da bi se brarnil Pred zverino. Pa ni bil volk! Proti očetu je stopal prileten mož. Sivi lasje so mn padali izpod polhovke, na beli bradi pa so se lesketali ledeni kristali im prijazen Nasmeh mu je šel preko lica. O^et je bil v domač kožuh, porisan z lepimi rožami. Mož je vprašal: »Oj, kaj me gledaš tako preplašeno? Sekiro P® koir z rok deni. Mair me ne Poznaš?« Oče pa je odgovoril: »Prestrašil si me! Sem mislil, da je volk. Nikar ne zameri moji sekiri. Po-*na[) Sam dvonog med štirinožci krepko vbira pot strmo. Nasmejan prepeva, vriska, žvižga, piska. — Kdo je to? (JRSBd) Manica Darja Horvir, IV. r. osnovne šole, Kranj. Nalogo pišem V novem letu vam želim polne vreče sreče, zdravja in veselja. Želim, da bi se vam izpolnilo vse tisto, kar si sami želite. Nekateri imajo velike želje, drugi zopet majhne, toda vsem želim, da ne bi ostalo samo pri željah. Pa tudi tedaj, če se vam ne bodo izpol-i nile želje, ne smete obupati. Pred | vami je še toliko let in upati, i želeti morate naprej. Skoraj vse i želje pa so zvezane z delom in | učenjem. Kdor pa bo delal in se učil, ta bo slej ali prej prispel v deželo svojih želja. No. morda bo tedaj zadovoljen, ali pa bo hotel še naprej v svet novih želja. fladko ie dobil novo ime Vladko je bil priden učenec, priden in ubogljiv. Njegova mama ga je pogosto hvalila, da je priden in da rad uboga. Toda nekega dne, ko je učitelj v šoli predaval o domačih živalih, se je Vladko igral pod klopjo z vrvico. Delal je mornarske vozle. Učitelj je opazil, da Vladko ne posluša, pa je uprl svoj pogled vanj. Toda tudi to ni nič pomagalo. Vladko je bil sklonjen nad svojo vrvico, pa še opazil ni, da ga učitelj opazuje. Tedaj pa je učitelj tiho vprašal: »Kaj ima krava na glavi?« Glasneje pa je dejal: »Povej, Vladko!« Vladko je vstal ves zmeden in je samo zamrmral: »Klobuk.« Razred se je začel vse vprek smejati Še učitelj se je sladko nasmejal. Od tega dne je Vladko dobil novo ime. Vsi so mu dejali Vladko-Klobuk. S. T. Za sedaj naj ostane pri željah in pri dobri volji. Upam, da boste ostali moji zvesti bralci in dopisniki. Še enkrat vam želim vse dobro o novem letu! Vaš Jurček vrižanka »Deček« Vodoravno: 2. upanje, nada, 4. vrsta šuma, D. prav taki, isti, 10. ptičje krilo, 11. det dneva, 12. oblika pomožnega glagola, 13. kožnati poklopci, ki varujejo oči, 15. glavni števnik, 16. nastaja prt gorenju, 17 naj bližja sorodnica, 18. nobeden (srbohrv.); moško ime, 20. nikalnica. Navpično: 1. tukaj. 3. nedovoljen, zabranjen, 5. umazati, opackati, 6. dvojica, 7. dobrega okusa. 8 predsednik naše države, 14. kdor se ukvarja m kemijo. 19. osebni zaimek- C SPOBT IN TELESNA VZGOJA D BOHINJSKI SMUČARJI PRED SEZONO Spet so resno poprijel! Naraščaja je dovolj. — Letos bo v Bohinju prvič štafetni tek za spominski pokal Tomaža Godca. — Obnovili bodo sankaško progo mednarodnega razreda Na poti iz Bohinjske Bistrice proti jezeru ali Bledu lahko človek v mraku sreča na desetine mladih fantov v trenerkah, pa tudi v navadnih delovnih oblekah, ki zadihano — potem, ko so pretekli pet do deset kilometrov — hitijo v sprintu proti Bistrici. To so smučarji — člani TVD Partizan — Bohinj — na »suhem« treningu, ki ga opravljajo z voliko voljo in požrtvovalnostjo. Ko se zbere- po treningu sskupaj v vasi, jim pogledi nehote uhajajo na oblake, ki kukajo izza Črne prsti in Vogla in ki mogoče prinašajo — sneg. Toda zjutraj, ko se razprši gosta megla in o oblakih ni ne duha ne sluha, je slišati marsikatero pridušeno robato bohinjsko kletvico, ki pride iz ust nad 3negom razočaranih bohinjskih smučarjev. Fantje so letos resno poprijeli. Uveljaviti se hočejo tudi izven Bohinja. Trdno so odločeni povrniti Bohinju njegov zimsko-sportni sloves. Liani so poskrbeli, da so se nekateri člani udeležili raznih tečajev smučarskih vodnikov. Zato so letos zaradi uspešnejšega dela razdelili sekcijo na podsekcije, ki jih vodijo ti tečajniki. Jože Žvan, ki se je mnogo naučil v ljubljanski Enotnosti, vodi tekače, alpske vozače vodi Tine Mulej, skakalce pa Tone Iskre. Tako bodo lahko zajeli precej novih smu. FINALNO TENIŠKO TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Zadnji dan dve zmagi Avstralcev Sidney, 29. dec. Teniska ekipa ZDA je premagala v Sidneyu Avstralijo v finalu letošnjega tekmovanja z-a Davisov pokal s 3:2 in tako osvojila pokal za letošnjo leto. V zadnjih dveh igrah so Avstralci osvojili dve točki. Rookal, ki so si ga priborili lansko leto. Čim bodo snežne razmere dovoljevale. bodo priredili smučarski dan, na katerem bo sodelovalo kot računajo, preko 500 smučarjev. Na Hansenovi skakalnici bo letos zopet mednarodna prireditev v okviru . turneje skakalcev, ki jo bo organizirala gorenjska smučarska podzveza. . Omembe vredna pa je smučarska prireditev, ki bo letos prvič v Bohinju in ki naj bi postala tradicionalna. To bo štafetni tek za spominski pokal Tomaža Godca, ki ga bo v spomin na tega prvoborca NOB in smučarskega reprezentanta poklanjal občinski ljudski odbor Bohinjske Bistrice oziroma odbor bodoče bohinjsko komune vsako leto društvu, katerega štafeta bo osvojila prvo mesto. Tomaž Godec je bil eden prvih smučarskih organizatorjev in tekmovalcev, ki je pri nas in v inozemstvu dosegel lepe uspehe. Na novo je ustanovljena tudi sankaška sekcija, ki ima že dolgoletno tradicijo. Obnovljena je sankaška proga mednarodnega razreda, na kateri bodo že v letošnji sezoni prvi tečaji in mednarodne tekme. Elektrotehniško društvo LRS vabi svoje člane s svojci na družabni ve- ! čer, ki ga priredi na Silvestrovo v J vseh prostorih Doma inženirjev in : tehnikov na Erjavčevi cesti 11. Za- \ četek ob 20.30. Po članih vpeljani gostje so dobrodošli. ( Pionirji in cicibančki, ki so bili j na razstavišču in zabavišču Ljudske tehnike v Slovenski filharmoniji in ; v kolikor so bile njihove srečke iz- ; žrebane, naj dvignejo dobitke-pred-mete takoj. Dobitki od prodanih srečk dne 30. dec. pa se bodo dobili odnosno dvigali na Okrajnem odboru Ljudske tehnike, Ljubljana, Resljeva cesta 9 izključno samo dne 31. dec. od 9—14. Po teni roku vam zapade vsa pravica do dviga predmetov. Danes sveže morske ribe! RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za četrtek, 30. dec. Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.30 Pregled tiska — 6.35 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 7.10 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Gospodinjski nasveti — 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Glasbena medigra — 11.15 Za pionirje — 11.35 Camille Saint-Saens: Koncert za klavir in orkester št. 4 v c-molu — 12.00 Kmetijski nasveti — 12.10 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije p. v. kapetana Jožeta Bruna — 12.45 Zabavna glasba, } a SVIN1SKE KOŽE ODKUPUJE PO 200 - DIN KILOGRAM GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 30. dec. ob 14.30: Golia: »Princeska in pastirček« Zaključena predstava za SZDL. Petek, 31. dec. ob 15.30: lrwin Shaw: »Dobri ljudje«. Abonma Petek II popoldanski. OPERA Sreda, 29. dec.: Zaprto. Četrtek, 30. dec. ob 19.30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Abonma red F Petek, 31. dec. ob 19.30: Donizetti: »Lucla Lammermoorska«. Izven m za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, 30. dec. ob 15. K. Brenkova: »Najlepša roža« Zaključena predstava za II. gimnazijo. Petek, 31. dec. ob 20: Mira Mihelič: »Zlati oktober«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Petek, 31. dec. ob 20: Streicher-C. Kosmač: »Kam iz zadreg«. Veseloigra z godbo in petjem. Izven. Sobota, 1. jan. ob 16: Spicar: »Naj bo stara al’ pa mlada«. Spevoigra. Opatija, 29. decembra. grad)—Torpedo (Reka) 4:0, Srem I— 1:3, Drvar—Jedinstvo 1:3, Torpedo— j Popoldanska predstava. Izven; Včeraj je vodstvo turnirja še en- Partizan I (Bgd.) 0,5:3,5, Partizan II., Grafičar o,5:3,5, Železničar (Sarajevo) ob 20: Streicher-C. Kosmač: »Kam krat reševalo pritožbo Partizana, ki so (B£d.)—Sarajevski univerzitetni ša- —Kombinirano moštvo Vukovar—B*- 1 iz zadreg«. Izven, ji ugodili. Tako Beograjčani igrajo z hovski klub 3,5:0,5, Slavija II (Bgd.)— rovo 2,5:1,5 > Vstopnice so v prodaji pri blagajni dvemi moštvi v B skupini, v kateri Grafičar I (Bgd.) 3,5:0,5, .Vuk Kara- j D skupina: Metalac—Sindikalna po- v Mestnem domu od četrtka dalje od je sedaj 15 moštev. V C skupino pa džic« (Ložnica)—Železničar (Beograd) družnica št. 4 (Bgd.) 3,5:0,5, Buduč- 10—12 in od 15—17 ter eno uro^ pred sta se še naknadno prijavili moštvi 2,5:1,B, Zanatski (Zgb.) Zora I (Opa- nost—Smederevska Palanka 1,5:2,5, pričetkom predstave. — Rezerviranje Sloge iz Vukovarja in kombinirano tija) 2:2, Zvezdara (Bgd.) je bila slepi II—Cromos (Zgb.) 3:1, Herceg- j tel. št. 32-860 dnevno od 9—13 moštvo Vukovar-Borovo. S tem je v prosta. . novi—Anhovo 2,5:1,5, Tekstilac (Zgb.) C skupini 20 moštev, vse skupaj pa Važnejši rezultati C skupine: Je-S —Slavija, ženske 2:2. MEDNARODNI MOŠTVENI ŠAHOVSKI TURNIR V OPATIJI LUSK JE RAZOČARAL Valjevčani premagali ljubljanske študente z rezultatom 3,5:0,5. — Mariborski Železničar igral neodločeno s Stuttgartom in Sarajevom vmes reklame — 13.00 Ljudsko-pro-svetni obzornik: Dr. Franc Zvvitter: Koroško kulturno pismo — 13.10 Opoldanski koncert — 14.00 Cesta je odprta: Od Ljubljane do Vrhnike — 14.10 Melodije za razvedrilo — 15.15 Lahka glasba — 15.30 Tečaj francoskega jezika — 15. lekcija — 15.45 Lahka in operetna glasba — 16.10 Utrinki iz literature: Franc Levstik: Spomini o vražah in mislih prostega naroda — II. del — 16.30 Želeli ste — poslušajte! — 17.10 popoldanski simfonični koncert — 18.00 Okno v svet: Biseri indijske arhitekture — 18.20 »Pesem skozi stoletja« — 18.30 Modni kotiček — 18.40 Slovenske pesmi poje zbor KUD »Lojze Kokolj« iz Rač, zborovodja Jože Križman (Prenos iz Maribora) — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave — 20.00 Domače aktualnosti: Intervju s tov. Borisom Kraigherjem, predsednikom Izvršnega sveta LRS — 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in poskočnih napevov — 21.00 Literarni večer: O poeziji in poetih — 21.30 Večerni spored orkestralnih skladb — 22.15—23.00 Plesna glasba. 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). VESTI Z JESENIC MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Četrtek, 30. dec. ob 15: Saša ^kuica* »Trnjulčiea«. Pravljična igra s P ^ jem in plesi v štirih dejanjitl. _ Režija prof. Jože Tomažič, scei>“ Srečko Tič, godba Viktor Fabiani plesi Metka Wissiakova, d‘rlef" Rado Kleč. Mladinska predstava-I e!:ek. 31. dec. ob 15: Saša Sjcuic*. »Trnuljčica«. Mladinska predstav Sobota, 1. jan. ob 19.30: Saša Skute*-»Trnjulčiea«. Abonma PreJlYlr7‘ Nedelja, 2. jan. ob 14.30: Saša Slcu«-*’ »Trnuljčica«. Za okolico. Zveze vlaki ugodne. Vesti iz Kranja l-RESEBNOVO GLEDALlSCK KBA!« Četrtek, 30. dec. ob 16: Oscar ner: »Pastirček Peter m k* Briljantin«. Izven . Petek, 31. dec. ob 15: Oskar Wttcnn»* »Pastirček Peter ln kralj Bruj tin«. Zaključena predstava, za i ren Huje. Prihod Dedka Mraza. CELJSKE VESTI MESTNO GLEDALIŠČE CEW* Četrtek, 30. dec. ob 14: Hoffman®" Harnisch: »Admiral Bobby«. I** abonmaja. -a Obveščamo abonente II- ^ ^iibi abonmaja, da predstava »John . Mary« dne 31. dec. ob 15 odpa^tili Abonente bomo pravočasno obvesti | po časopisju, kdaj bo predstav*. j DROBNI OGLASI , SMUČI, 160 cm, kompletne, Naslov v oglasnem oddelku ske pravice«. ELEKTRO TRBOVLJE kupi: dve « bro ohranjeni pisarniški rolo on, ri in tri dobro ohranjene pisar n ške mize. — Elektro Trbovlje. ^ RENTGENSKI APARAT kupi ali VZf' me kot prenos osnovnih sreas Industrija motorjev, traktorjev ^ strojev, Rakovica pri Beogradu. ponudbi je treba navesti fab: tip, dimenzije ter ostale tehrvSl5 podatke in ceno. 5 ,ie MESTO RAČUNOVODJE razp^uj. delavski svet Avtokaroserije PJ• r Pogoji: Večletna praksa samo?1 ^ nega računovodje v industriji* | Plača po dogovoru. Nastop I takoj. — V službo sprejmemo w strojnega tehnika z najmanj letno prakso. . Plača po tarifne^ pravilniku. Nastop službe takoj-_ Ponudbe poslati z opisom dos i dan j ega službovanja na uprS podjetja. * jih je sedaj 66. dinstvo (Zemun)—Mladost II. (Zgb.) '■ V n. kolu je v A skupini Slavija x^žice) Slepi I< edina slavila drugo zaporedno zmago (®£d.) 2,5:1,5, Grafičar II (Bgd.)—-j in se tako učvrstila v vodstvu. Stiuttgart II (Zah. Nemčija) 1:3, ,Kal“ „ . . . T TTt«.T, . mk (Križevci)—Železničar (Sarajevo) V dvoboju LUbK-Crvena zvezda 3 5:0 ^ Tak0v'0 (Gornji Milanovac)- Omrli so v Ljubljani MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Četrtek, 30. dec. ob 9: Gostovanje v Zabnici; ob 11, 15 in 17: Gostovanje v Kranju. je bila prekinjena partija Krivec— zora II fOpatila) 3 5-0 5 Torpedo II Rai?J0?;š Aldo, profesor v pokoju. Petek, 31. dec. ob 8: Gostovanje v Sunkovič. Komisija je partijo ocenila j m^awRadk> (Bed i 1*3 Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah. Lukovici; za remi. Ljubljančani se s tem niso . ' Lipar Franc, železničar v pokoju, strinjali, ker je imel kljub enakemu 1 D skupina: Slepi II (Bgd.)—Radnik Pogreb bo danes ob 15. uri na Zalah, materialu Krivec veliko možnosti za (Derventa) 3:1, »Edo Blažek« (TesliČ) zmago. , —Slavija, ženske (Bgd.) 3,5:0,5, Anho- Rezultati II. kola: A skupina: Na- 1 vo—»Nurin Pozderac« (Cazin) 3:1, Sin-poli (Italija—Slavija (Bgd.) 0,5:3,5, Cr-! dikalna podružnica IV. (Bgd.)—Sahov-vena zvezda—LUŠK 2:2 (Vospernik— ski klub (Hercegnovi) 3:1. Čirič remi Knv^-Sunkovi^s remi. : v današnjem III. kolu je LUSK do- /5 v?\ živel težak poraz v borbi s ŠK Va- vič 1:0), Železničar (Mrb.) Stuttgart ( ijevo> Najprej je Blinc remiziral. (Zah. Nemčija) 2:2 (Longar Herter, icmaiu nato Da 1e VošDemik soresle- Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminil v 56. letu starosti - _ • . , ■ _ I kmalu nato pa je Vošpemik spregle- ?*»•* *°eter 1;0» NJegovan : damo, zatem pa sta se v brezup- Wiessel 0:1, Crepmšek Millo 1-0), V a- j nem odporu vdala še Krivec in Tram-ljevo—Sarajevo 2:2, Mladost (Zgb.)—, puš Reggio Emilia 3:1, Carigrad—Milano 1 * J , 2:2, Bologna je bila prosta. i Železničar (Maribor) je danes igral B skupina: ZET I (Zgb.)-Mestni , P™ti Sarajevu oslabljen, in sicer brez sind. svet (Bgd.) 3:1, Slavija IH. (Beo- Longerja Guzelj se na prvi deski ni J , mogel upirati Bogdanoviču. Njegovan ——------------------------------------- prednosti belih figur ni izkoristil in | je partijo izgubil. Crepinšek je lepo nOKEJ NA LEDU dobil partijo, Kos pa je zmagal v par- tiji, katero je ocenila komisija, tako Uspeh Partizana V Italiji da se Je dvoboj končal neodločeno. Rezultati A skupine: Slavija—Crve-Cortlna d’Ampezzo. 29. dec. Prvo na zvezda 3:1, LUSK—Valjevo 0,5:3,5, tekmo na turneji po Italiji je hokej- Sarajevo—Železničar 2:2, Napoli—Mla-sko mo&tvo Partizana odigralo v Cor- dost 1:3, Bologna—Carigrad 1,5:2,5, tini d’Ampezzo. Sinočnji Partizanov Milano—Stuttgart 3:1, Reggio Emilia nasprotnik »Oortina«, v kateri so je bil prost. igrali štirje Kanadčani im dva Arne- ; B skupina: Mestni sindikalni svet rioama, je bila močan nasprotnik na- _Zvezdara 2,5:1,5, ZET I—Slavija III Sega draavnega prvaka. Vendar je , 2;2 Partizan j—siavija n 1:3, Torpe-Partr/.an zaigral neverjetno borbeno do j_Srem 1 i:3> Zora x_ sarajevski, in prekosil samega sebe. Igralce §ahovski klub 1:3, Zanatski—Grafičar I Partizana so lznenadili z izredno ! 3:1 partizan II—»Vuk Karadžič« 3:1, vztrajnostjo in samozavestjo. Posre- 2elezniear (Bgd.) je bil prost, čilo ee jim je izogniti porazu z neodločenim rezultatom 3:3. Gole za Važnejši rezultati C skupine: Mla-Partizan sta dosegla Reno dva in dost II—Kalnik 4:0, Stuttgart II—Slo-Beilik enetga. boda 0:4, Radio Beograd I—Takovo Pfi¥EL B0Z0VIČJIR čevljarski mojster Pogreb pokojnika bo v petek 31. dec. 1954 ob 16. uri izpred hiše žalosti, Spodnji trg 23. Škofja Loka, 29. dec. 1954. Žalujoča žena Minka, hčerki Anči in Marica z možema in vnuki ter ostalo sorodstvi. Lukovici ob 10.30: Gostovanje v Dolu pri Ljubljani; ob 12: Gostovanje v Dolskem. VESTI 12 MARIBORU j Dežurna lekarna v četrtek, dne. 20. decembra 1954: lekarna »Tabor«, I Trg revolucije 3. KINO PARTIZAN: AmeriSki barvni film: »Charleyeva tetka«. UDARNIK: Ameriški film: »Pepelka«. POBREŽJE: Ameriški film: »Pepelka«. STUDENCI: Angleški barvni film: »Henrik V.«. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 30. dec. ob 14: Twain-Blaž: »Kraljevič in berač«. Zaključena predstava za šole; ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Red C. KINO »UNION«: Amer. barvni film-risanka: »Pepelka«. Tednik. Predr-stave ob 16, 18 in 20 in dopoldne ob 10 in 13. Prodaja vstopnic za redne predstave od 9.30—11 in od 15 dalje. Za predstavi ob 10 in 13 pa uro pred pričetkom predstave, po znižani ceni 30 din. V soboto, 1. jan. ob 22 premiera j amer. filma: »Kapitan Kidd«. — V glavnih vlogah Barbara Britton in Charles Laughton. KINO »KOMUNA«: Švedski film: »Margit«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Inge 1 Landgre in Peter Lingren. KINO »SLOGA«: Amer. barvni film: »Moulin Rouge«. Brez tednika. — Predstave ob 15, 17. 19 in 21. — Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi Jose Ferrer, Collette Marchand in Zsa-Zsa Gabor. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih za redne predstave od 9.30—11 in od 14 dalje, za matinejo pa od 9 do 10. »i;:?*!* IIIMIIIIIHIIIIIIIIIlllllllinilllllllinillllllllllllllHlllllllill«IIIMIIinl>linn 1 K I N 0 »»T s I G L A V« |! AngleSki film : »KAPITANOV KAJ« Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Ob 16 ameriški barvni film: boj pri Srebrnem potoku«. Proa vstopnic od 15 dalje. KINO »SOCA«: Angl. film: »zadnji Trentov slučaj«. Tednik. ob 18 in 20. V glavni vlogi Ma* garet Lockwood in Michael w fing. Prodaja vstopnic od 10 ii od 17 dalje. KINO LITOSTROJ: Ameriški fi^1' »Francis v velemestu«. Fredsta ob 20. — Prodaja vstopnic uro Pr pričetkom predstave. . JESENICE: »RADIO«: Ameriški »Praznik v Rimu«. Predstavi ob in 20. — »PLAVŽ«: Zaprto. CELJE: »UNION«: Ameriška barvj* risanka: »pepelka«. Predstavi ° 13 in 20. — »DOM«* Ameriški fi^V; »Jutri bo bolje«. Predstavi ob in 20.15. ^ KRANJ: »STORZlC«: Premiera an>~\ riškega filma: »Sestrična Raheia* Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 9 14 ameriški barvni film-risan^' »Bamby«. — »STORZlC«: Ameris* barvna risanka: »Bamby«. Predsi va ob 15. . PTUJ: Švedski film: »Otroci Evrope • Dotrpela je v mamica letu starosti najina nadvse ljubljena, zlata URŠULA BOC, roj. Sever Blaga pokojnica počiva na svojem domu, Vič, Campova 15. Pogreb bo 30. decembra 1954 ob 16.30 izpred »Vinoceta« na vižko pokopaliSče. Ljubljana, 29. decembra 1954. Žalujoči hčerki: Ivanka Milčič in Milica Koritzky KINO »ŠIŠKA« ! Argentinski film »KALNEVOWF« in tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje- 1 VICKI B A UM Helena je globoko čutila, da je nekaj boljšega in višjega kakor Cinikovi, in da ji ni treba prenašati od njih nobenega poniževanja. Dokopala se je nekako do velikega, starega revolverja in izjavila, da bo ustrelila slehernega, kdor bi jo skušal še kdaj žaliti. Kdaj pa kdaj je izginila za pol dne in se skrila na turškem pokopališču ob Bosporu, kjer so segale rožne veje od groba do groba. Tam je čepela in se zvijala od joka; tako nepremagljivo je hrepenela po očku, po njegovih svilenih brkih, dišečih po briljantini, po nenadomestljivi zaščiti v njegovem naročju. Ker ni vedela ničesar o svojem poreklu, o svoji družini in svoji minulosti, si je začela vse to sama izmišljati. Iz bleščečega kristalnega lestenca je kmalu nastala hiša, palača z mnogimi služabniki, grbom nad vrati, kakršnega je videla nekoč na izprehodu v Carskem selu. Griška se je spremenil v carjevega paža, mamica v princesko, očka v kneza. Ko so čirikovi izrazili željo, da bi siroto Heleno neznanega porekla posvojili, je začela divjati, jim pokazala revolver ter jdim zagrozila z umorom in samomorom. »To je v zahvalo«, je spet ponovila gospa Cirikova. Ko je bilo že dobro znano, da razmere v Rusiji niso prehodne, marveč da pomenijo konec prejšnje in začetek nove države, tedaj se je jel svet zanimati za ruske begunce. Po svetu so delali poskuse, da bi te čustvene, toda nepraktične ljudi nekam vključili, da bi jih klasificirali in porazdelili po Evropi. V Carigradu je delovala angleška pomožna komisija, na katero naj bi se obračali. Društvo narodov je izdalo nove potne liste, s katerimi so Rusi vsaj lahko potovali naprej. Helena je bila problem za dobro mislečega, toda nekoliko togega mladega angleškega majorja, ker ni imela nobenih dokumentov. S težavo so izračunali njeno starost na osem ali devet let. Ko bi bila nekoliko starejša, bi bili lahko rekli, da se spogleduje z majorjem Aldenom. Vsekakor je prišla drugi dan sama in skrivaj nazaj in mu zaupala* da se njen potni list ne sme glasiti preprosto na ime Helene Trubove, ampak kneginje Helene Fedo-rovne Trubove. Oficirju je bil otrok v zabavo. Ker se je že temnilo, preden se je odločila za vrnitev domov, jo je spremil, kajti ulice se mu niso podrobnim poročilom o svojem detinstvu in sijaju v knežjem zdele nič kaj varne. Helena ga je zabavala z izredno pestrim in domu svojih roditeljev. Alden je verjel vsako besedo, kajti sam je preveč pogrešal sleherno domišljijo, da bi mogel lagati. Helena se je čutila srečno in kakor omamljeno, čeprav takrat še ni vedela, da je bila laž njen element in njena domovina. Skušala je z najdaljšimi koraki, kar jih je zmogla, hoditi vštric oficirja, in njena drobna ročica, čvrsto in toplo vodena v njegovi veliki, ji je prvikrat spet posredovala občutek varnosti in zaščite. »Dovolil sem si spremiti mlado damo do doma,« je dejal vljudno, ko je izročil Heleno v nepospravljeni izbi Čirikovih. Iz kovčkov in odej je bila gospa napravila oddelke v sobi in lZ kuhalnika se je širil duh po kuhinji. Za slovo je Helena potegni^3 majorja k slebi, ga čvrsto objela z roko okrog vratu in ga P°' ljubila na usta. Njegovi brki so dišali po snagi in briljantini 10 razumel je francoski. V Beogradu se je naselila madame Cirikova kot šivilja« v Budimpešti je postal gospod Cirikov pomožni natakar, na Dunaiu sta si uredila lepotilni salon. »V Rusiji sem imela lastno hišo & štiri služabnike,« je pripovedovala madame Cirikova svojim stran' kam, ko jim je masirala obraze s kremo. To ni bilo res, tod3 tako se je godilo vsem Rusom: domovina je zažarela, minulost le postajala tem krasnejša, čim bolj se je odmikala in čim mr3*'” nejša je bila sedanjost. Med njimi je veljal nekakšen tih sporazu111’ da bodo medsebojno spoštovali trditve, da so bili v Rusiji, popr^’ takrat, nekaj mnogo boljšega. Z lepimi in gibčnimi rokami, ki s° dediščina Rusinj, so masirale obraze strank, jih mazale z rdečil0111 in jim prodale nekaj svojih lepotilnih skrivnosti. Kmalu ni bi'0 več v Evropi lepotilnega salona, ki ne bi imel ruskega osebja. K francoščini, ruščini, turščini, srbohrvaščini in madžaršči^1 se je učila Helena še nemščine, ki je je znala že precej. Bila 3C mnogo večja, kakor so kazala njena leta, in mnogo prelepa 23 učenko. V vsakem razredu je Tjila najboljša in če se ji je P°' nesrečila le ena naloga, je kar puhala od jeze in sramote. mogla bi preboleti, če ne bi bila največja, najmočnojša, najleps3 in najpametnejša. Ker se je bila sama naredila za kneginjo, Je morala samo še dokazati, da je nekaj boljšega kakor vsi druS’1 Iz laži je raslo častihlepje, ki je usmerjalo vse Helenino življenj6’ List Izdaja časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 8/II1., telefon 6t. 39-181 — Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Stev 21-613 in kulturna rubi* telefon št 21-887, Nazorjeva ulica 10/IL — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni rac« pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina olačana v gotovini - Rokopisi se ne vračajo Sportski magazin Novoletna številka prinaša na 44 straneh obilo podatkov in zanimivosti iz športnega življenja v naši državi in tujini, posebej še v Beogradu. Beograjčani, spremljajte »SPORTSKI MAGAZIN«. »SPORTSKI MAGAZIN« Vsaka številka bo prinašala bibliografijo športne literature doma in v tujini. Učitelji telovadbe, športni delavci in funkcionarji — spremljajte »SPORTSKI MAGAZIN« V listu sodelujejo znani športni delavci, športni novinarji ter sami športniki in trenerji. Športniki — mladinci, spremljajte »SPORTSKI MAGAZIN«. Pomagal vam bo, da pravilno usmerite svoj pogled na vsa ta vprašanja. »SPORTSKI MAGAZIN« Novoletna številka obravnava nekatera vprašanja športa v naši Armadi. Pripadniki Armade, spremljajte »SPORTSKI MAGAZIN«. »SPORTSKI MAGAZIN« Doslej so pisali o vrsti vprašanj predsednik Košarkarske zveze Jugoslavije Danilo Kneževič, predsednik Atletske zveze Jugoslavije vlado Ivkovič, predsednik Odbora ligaških klubov Vujiča GajinoVič, kapetan Atletske zveze A. Takač, Živko Milič, Ljubo Savič, Radivoje Markovič, Vasa Stojkovič, sodnik Vasa Stefanovič, atlet Zdravko Ceraj boksar Pavle Sovljanski, Boba MihajloviČ, Stjepan Bobek, teniški igralec Hi j a Panajotovič, N. Kurelič, Ante Mirkovič, Slavko Ivančevič, Ileš Spic, Dj. Senčar, Lj. Paunovič, J. Bezuha in drugi. Za vaš album je »SPORTSKI MAGAZIN« objavil slike Milutinoviča, Toplaka in Ivice Horvata. V bodoče bo prinašal tudi slike drugih vidnejših športnikov. »TRAK« MARIBOR STUDENCI želi vsem svojim poslovnim prijateljem uspeha polno novo leto 1955 M-91 Spremljajte »SPORTSKI MAGAZIN«. 6817 DELAVSKI SVET STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« V ROGAŠKI SLATINI obvešča vse prebivalce, da ne dovoljujemo posameznih ali kolektivnih ogledov tovarne zaradi tehničnih razlogov. Srednje tehnične šole, fakultete ter delovne kolektive obveščamo, da dovoljujemo za izjemne primere ogled tovarne na predhodno pismeno prošnjo, ki mora biti dostavljena najmanj 14 dni pred datumom, predvidenim za ogled. Vse druge oglede bomo zavračali. STEKLARNA »BORIS KIDRIČ« Rogaška Slatina 4368 LJUDSKA UNIVERZA V SARAJEVU kupi epidiaskop Ponudbe z opisom in ceno pošljite na naslov: NARODNI UNIVERZITET V SARAJEVU, MARŠALA TITA 51-11. 6795 Zadružna trgovinska agencija APV predstavništvo Ljubljana, Resljeva cesta 24. telefoni 30-595, 32-977 poštni predal 304 Posredujemo pri kupo-prodaji kmetijskih pridelkov. Industrijskih izdelkov, gradbenega materiala itd. — Se priporočamo! Podjetja, ustanove, zadruge in posamezniki, postanite podporni ali ustanovni člani Prešernove družbe. Naš tekoči račun pri NB 601-T-352. LEKARNA V TRŽIČU razpisuje mesti: larmacevta in farmacevtskega pomočnika Plača po uredbi in dopolnilna plača. Nastop službe takoj ali po dogovoru Ponudbe pošljite na naslov: LEKARNA — TR2IC 4367 RUDNIK AZBESTA »STRAGARI« V STRAGARIH sprejme: šefa računovodstva s strokovnimi kvalifikacijami, daljšo prakso in poznavanjem problematike gospodarskih podjetij električarja visokokvalificiranega mojstra z daljšo prakso in poznavanjem visoke in nizke napetosti Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu Stanovanje zagotovljeno PRODAMO ALI ZAMENJAMO 7-tonski kamion znamke »ŠKODA«, uporaben, za manjšega tri- do pet-tonskega, po možnosti Diesel. — Ponudbe pošljite na J gornji naslov, telefon št. 4. 6749 Za objavljeni KNJIŽNI NATEČAJ otroških listov »Pionir« in »Po-letarac« (povesti, pravljice in pesmi) se sprejemajo dela do konca decembra letos. »Dečja štampa«, Beograd, Prole-terskih brigada 8/II, p. p. 188. 6722 LIKVIDACIJA PODJETJA ZA PROIZVODNJO FILMOV JLA »ZASTAVA-FILM« BEOGRAD Z odločbo Zveznega izvršnega sveta RP. štev. 460 z dne 9. novembra 1954. je ukinjeno in preide v likvidacijo podjetje za proizvodnjo filmov JLA »Zastava-film« Beograd. V smislu 61. 17. uredbe o prenehanju podjetja in trgovine — se pozivajo vsi upniki in dolžniki podjetja, da v roku 30 dni od objave oglasa prijavijo likvidacijski komisiji vse svoje zahtevke — oziroma poravnajo dolgove. Likvidacijska komisija. 6717 _______________ Izvozno - uvozno podjetje v Beogradu sprejme takoj ELEKTRO-STROJNEGA INŽENIRJA in ELEKTRO-STROJNEGA TEHNIKA Ponudbe pošljite upravi pod šifro »Poznavalec rudarstva« 6720 JEEP v dobrem stanju proda TOVARNA KONSERV »CRVENA ZVEZDA« KRAGUJEVAC 6721 ŽELITE ODLIČNO KOLONJSKO VODO? POTEM SAMO Ljudski odbor konučkega okraja v Konjiču RAZPISUJE NATEČAJ ZA PET UČITELJEV NA DVELETNI DELAVSKI ŠOU ZA PROFESOR!A PETTA na realni gimnaziji, ki bi obenem vodil mestni zbor in godbo Stanovanje zagotovljeno. Plača po uredbi, dopolnilna pa po sporazumu. Samski učitelji imajo prednost. Reflektanti naj se javijo najpozneje do 10. januarja 1955. Ljudski odbor konjiškega okraja Konjic 6714 Delavski svet kmetijske zadruge »BUDUČN0ST« - ČURUG razpisuje natečaj za agronoma, vodjo živinorejstva Pogoji: Kmetijska fakulteta, lahko tudi brez prakse. — Plača po sporazumu. Stanovanje zagotovljeno. Interesenti naj se pismeno javijo na gornji naslov ali po telefonu 23 — CURUG. Nastop takoj. 6747 Proti bolečinam vseh vrst (glavobol, zobobol, revmatične bolečine, nevral-gije itd.) zahtevajte v lekarnah LE ORIGINALNO ŠKATLICO TABLET Coffalgol ALI TABLETE Z MOČNEJŠIM UČINKOM Phenalgol S0UVENIR »SORA«, tovarna specialnih mizarskih izdelkov, MEDVODE razpisuje mesto RAČUNOVODJE Pogoji: obvladanje ekonomsko-finančnih problemov v industrijskem podjetju Nastop službe po možnosti do 1. maroa 1955. Pogoji ugodni. 4376 Izdeluje: TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV LJUBLJANA Mnogo sreče in delovnih zmag v novem letu 1955 želi kolektiv tovarne »LEK«! 4315 \\\\\\\\\\\VV\>\\\WKVV!\»^\V^>XV\\\\VOCw\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^ PODJETJE »Milan Blagojevič« Lučani 0d 1. do 15. januarja 1955 bomo sklepali pogodbe za dobavo v letu 1955 za lovski brezdimni smodoikZlatibor PRAVICO SKLEPANJA POGODB IMAJO VSA PODJETJA, KI IMAJO DOVOLJENJE ZA PROMET S STRELNIM OROŽJEM, MUNICIJO IN EKSPLOZIVNIMI SREDSTVI POGODBE BOMO SKLEPALI V PODJETJU ALI PISMENO 6765 A\\\\\\\\V^\\\\\V«WWN^V^\\VV\\\\\\V\^V^VNS\\>\\\\\\>\\\\\\\\\\\\\\W : PODJETJE ELEKTR0 TRBOVLJE V TRBOVLJAH sprejme zaradi razširitve svoje dejavnosti: 6 ELEKTROTEHNIKOV po možnosti s prakso ali tudi brez nje 6 ELEKTROMONTERJEV ix> možnosti vojaščine prostih 15 POMOŽNIH ELEKTROMONTERJEV po možnosti vojaščine prostih i 10 DELAVCEV za pomožna dela 5 ZIDARJEV in ZIDARSKEGA MOJSTRA Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. T-97 Eiektro Trbovlje Kompleten dinamo generator s pogonsko jakostjo 40 do 100 kW v dobrem stanju Kompletno kartonažno napravo za izdelavo kartonskih škatel PREVZAME KOT PRENOS VREDNOSTI OSNOVNIH SREDSTEV ALI KUPI TOVARNA USNJA IN OBUTVE »Fruška Gora« - Ruma 6797 ■*» .... DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE DUŠIKA RUŠE Seli vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu širom po Jugoslaviji srečno in uspešno novo leto 1955! M-90 /*— SEM ABONENTOM C i J IN OBISKOVALCEM DRAME j/ IN OPERE ČESTITA J ' ZA NOVO LETO UPRAVA SNG V LJUBLJANI 4364 KMETIJSKA ZADRUGA CERKNICA čestita vsem zadružnikom, kolektivom im poslovnim prijateljem ter želi vsem še mnogo delovnih uspehov v novem letu 1955! Tudi v novem letu se bomo potrudili, da prispevamo čimveč h graditvi naše skupnosti im bodoče komune 189 tpli>!!ll!ll!!miMlMlllllliniril!!l;a[ll!llllllll!lllllilinilllllll!l!llill!M .. II M |X R Delovno ljudstvo novomeškega okraja je s svojim dosedanjim požrtvovalnim delom dokazalo, da hoče skupno z delovnim ljudstvom socialistične Jugoslavije žrtvovati vse sile za lepšo in srečnejšo bodočnost svojega naroda. Ob tem napornem delu mu želimo največjih uspehov in čestitamo za novo leto 1955 Mnogo uspehov in napredka vsem delovnim ljudem naše domovine v novem letu 1955 čestita vsem delovnim ljudem in želi nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma v novem letu 1955 trgovsko podjetje OZZ Novo odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov, vino, les ter živino Vsem poslovnim prijateljem kakor tudi kmetijskim zadrugam želi uspeha polno novo ZADRUZNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ Delovni kolektiv se zahvaljuje vsem investitorjem državnega zadružnega sektorja ter vsem dobaviteljem za zaupanje in naklonjenost v letu 1954 ter se priporoča še za nadaljnjo sodelovanje v letu 1955 MIZARSTVO I—m— NOVO MESTO ■ ČESTITA VSEM ZADRUŽNIKOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NAŠE DOMOVINE raa? MU ŽELI MNOGO USPEHOV V NOVEM LETU 1955 Ob tej priliki želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspehov polno novo leto 1955 v njihovi borbi v graditvi socializma MIZARSKA ZADRUGA ČRNOMELJ /sem odjemalcem in poslovnim tovarišem želimo zadovoljno im uspeha polno eto 1955 izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela — Se priporoča za naročila in ždi srečno novo leto 1955 Sf?&o.šno ad&ano podjetje 'p-ioJniK, H-ovo im&to KROJAŠKO PODJETJE NOVO MESTO izdeluje vse vrste ženske in moške konfekcije po nizkih cenah. Zahvaljujemo se vsem poslovnim prijateljem in jim želimo uspeha polno novo leto 1955 SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE ČRNOMELJ GRADBENO PODJETJE KRKA NOVO MESTO teh vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno novo leto 1955 se zahvaljuje vsem investitorjem in dobaviteljem za naročila in zaupanje v letu 1954, za kar se priporoča tudi v letu 1955 TRGOVSKO PODJETJE ZELSZNINA NOVO MsSTa Istočasno želi vsemu delovnemu ljudstvu v borbi za izgradnjo socializma uspeha polno leto 1955 nudi po najnižjih cenah raznovrsten gradbeni material, železnino vseh vrst, avtomobilske dele, usnje in čevljarske potrebščine ter lovsko municijo Želimo vsem našim odjemalcem in dobaviteljem uspehov polno novo leto zeli vsem delovnim ljudem ;reČno novo leto TtfGOVSKO PODJETJE EN GROS Novo mesto tel. uprava, 158 Skladiščoi 128 Hotel Kandija, Novo mesto, čestita vsem gostom in dobaviteljem za novo leto 1955 in se jim tudi za nadalje priporoča zAMužna trgovsko »arnummu» l~y Slovenska Bistrica ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K NOVEMU LETU 1955 IN JIM 2ELI OBILO USPEHA1 Delovni kolektiv ŽELEZARNE RUŠE BUŠE PRI MARIBORU želi vsem delovnim kolektivom širom naše domovine mnogo uspehov v letu 1955. Izdelujemo vse vrste kovanega orodja za gozdarska, poljedelska, zidarska, gradbena, kamnoseška in cestna dela. Dolgoletna tradicija naše kovaške proizvodnje je jamstvo za kvalitetno izdelavo naših izdelkov. SEM, KI PIJEJO NASO PRIZNANO MINERALNO VODO Želimo MNOGO VESELJA IN ZDRAVJA V LETU 1955 Metalna » TOVARNA KONSTRUKCIJ IN STROJNIH NAPRAV MARIBOR Telefon: 20-57, 25-63, 31-76, 31-77 Telegram: METALNA MARIBOR Teleprinter: 03315 Ustanovljeno leta 1920. Projektiramo — izdelujemo — montiramo VSE VRSTE JEKLENIH KONSTRUKCIJ v zakovani in zavarjeni izvedbi ter KOMPLETNE NAPRAVE ZA RAZNE INDUSTRIJE IN RUDNIKE Mostove 9 Hale — perone — hangarje — stebre 0 Rezervoarje — cisterne — bunkerje — silose 0 Industrijske peči in naprave 0 Cevovode — plinovode 0 Žerjave vsev vrst — okretnice — prenosnice — transporterji — osebne in tovorne žičnice 0 Konstrukcije za vodne zgradbe — rešetke — čistilce rešetk — zapornice vseh tip 0 Stiskane izdelke: vijake — zakovice — spojnice itd. Mnogo sreče in uspehov v letu 1955! Vam želi DELOVNI KOLEKTIV DELOVNI KOLEKTIV zadružno trgovsko PODJETJE Meso Maribor želi vsem svojim odjemalcem veselo in srečno novo leto 1955! TOVARNA ČOKOLADE. BONBONOV IN PECILNIH PRAŠKOV HOČE PRI MARIBORU ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO KUPUJTE NASE PRIZNANE PROIZVODE: ČOKOLADO, BONBONE, PECILNE PRASKE IN KEKSE. lininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiia^ Granitna industrija OPLOTNICA izdeluje in nudi: kocke in robnike standardnih dimenzij in po naročilu kvadre (bloke) za hidro-centrale; mostove in predore ter razne druge gradbene elemente; obloge za mline v cementni in keramični industriji; kilometrske, geodetske in druge oznake; razne spomenike; zeleni okrasni kamen; zidni kamen; apnenčev lomljenec apnenčev gramoz. in Vsem odjemalcem in delovnim ljudem naše domovine želimo srečno in uspehov polno novo leto 1955! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA GRANIT SLOVENSKA BISTRICA ždi vsem delovnim kolektivom širom naše domovine mnogo uspehov v letu 1955! PEKARSKO PODJETJE Piramida MARIBOR želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955! DELOVNI KOLEKTIV GRADBENEGA PODJETJA Gornja Radgona g« vsem delovnim kolektivom uspeha polno novo leto! Izvršujemo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Hotel „Beograd“ SLOVENSKA BISTRICA DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Maribor VRŠIMO nakup in prodajo Žita ter MLEVSKIH IZDELKOV. ZADRU2NO TRGOVSKO PODJETJE Maribor Trgovina s kmetijskimi pridelki in sadjem na debelo, se vsem poslovnim prijateljem zahvaljuje za sodelovanje v letu 1954 in želi uspešno novo leto 1955! želi vsem svojim gostom in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in uspeha polno novo leto 1955! Nudi cenjenim gostom okusna hladna in topla jedila, prvovrstna štajerska in druga vina in udobna nočišča. Za cenjeni obisk se priporoča! DELOVNI KOLEKTIV ZELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SREČNO IN USPESNO NOVO LETO 1955! DELOVNI KOLEKTIV TOVARNE KOLEKTIV Tovarne volnenih izdelkov iEjsjff Majšperk želi vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije srečno in uspehov polno novo leto 1955 i&m ' . Delovni kolektiv Tovarne glinice in aluminija aiiiMiininiiniiiiiiiininiiinimiiii Kidričevo ždi vsem poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu naše »etatistične domovine 6h.&aio ut trfpe&o v po£*u> novo (leto 19ČČ V prihodnjem letu — 2000 kamionov in avtobusov! Delovni kolektiv Tovarne avtomobilov v Mariboru nudi našemu gospodarstvu iz lata v leto več vazal. Tako je letos njegov proizvodni plan predvideval izdelavo 1480 kamionov im 120 avtobusov, ki že služijo svojemu namenu v raznih predelih naše domovine. Ker pa so potrebe jugoslovanskega tržišča po motornih vozilih izredno velike, bodo v mariborski avtomobilski tovarni proizvedli v prihodnjem letu 1800 kamionov in 200 avtobusov, hkrati s tem pa občutno dvignili tudi proizvodnjo rezervnih delov. Vendar Tovarna avtomobilov v Mariboru ne skrbi samo za bolj in bolj izdatno oskrbovanje go- . .... spodarskih organizacij in raznih ustanov z motornimi vozili, marveč vzporedno omogoča koristnikom kamionov in avtobusov znamke TAM njih strokovno vzdrževanje — v garancijski dobi brezplačno, potem pa proti minimalnemu plačilu. V ta namen deluje v državi niz njenih servisnih delavnic, v katerih po ustaljenih predpisih vsako novo vozilo brezplačno, hitro in skrbno trikrat pregledajo, a v primeru kvara njihovo strokovno osebje nudi takojšnjo pomoč — v sami delavnici in tudi na terenu. Servisna služba TAM tesno sodeluje s trgovskimi zastopstvi, ki na področju celotne Jugoslavije prodajajo proizvode Tovarne avtomobilov v Mariboru pod ugodnimi pogoji in po tovarniških cenah. Te so naslednje: Tritonski kamion »Pionir 52« s cerado in komplet, rezervnim kolesom 3,215.1 Kamion brez cerade in s kompletnim rezervnim kolesom ..... 3,140j Šasija kamiona s kabino in kompletnim rezervnim kolesom Šasija kamiona brez kabine in s kompletnim rezervnim kolesom . . Avtobus s 25 sedeži in 10 stojišči ter kompletnim rezervnim kolesom . Tritonska avtomobilska prikolica »MP 3« s komplet, rezervnim kolesom Tritonska traktorska prikolica »VPK3«, brez rezervnega kolesa . . . Gornje cene se nanašajo na vozila, ki so opremljena z domačimi gumami, ne bo dovolj, bo tovarna primorana seči po inozemskih, ki pa so dražje. 3.040.1 2,890j 5.200.1 800. 440, 000 din 000 din 000 din ,000 din 000 din 000 din 000 din Ce teh Trgovsko zastopstvo TAM opravljajo: 3E0GFJJ) — »Auto-Srbija«, Bulevar JNA 61, teL 43-592 N9V1 SAD — Prodajalna TAM, Ulica JNA 116, teL 26-69 ZAGREB — »Autocentar«, Martičeva 8, teL 38-005 SPUT »Autopribor«, Ulica Sinjskih žrtava 2, tel. 24-45 SARAJEVO — »Bosna auto«. Gajev trg 4, teL 26-19 Skopje — »Auto-Makedonija«, Ponče Pešev 8, teL 17-77 TIT "RAD — »AMotehna«, Njegoševa ulica 58 LJUBI JANA — »Slovenija avto«, Frankopanska 21, teL 20-739 MARIBOR — Prodajalna TAM, Glavni trg 25, tel. 25-04 Tovarna avtomobilov v Mariboru ne bo več odslej neposredno prodajala vozil in rezervnih delov posameznim kupcem, marveč bodo to opravljala navedena trgovska zastopstva. Delovni kolektiv Delovnim kolektivom, poslovno vezanih podjetij želimo srečno in uspehov polno novo leto v cilju prizadevanja čimprejšnje izgradnje socializma TOVARNA OKOVJA in PLOČEVINASTIH IZDELKOV Bistrica - Limbuš PRI MARIBORU Korošico goszc&arslco podftzlJ& Sloveni Gradec v< : želi vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspehov v letu 1955 GRADBENO PODJETJE Sloveni Gradec I želi vsemu delovnemu ljudstvu srečno novo leto 1955 > «.w » • • 1 vTvTvTvTvTvv = =r ».▼.VaVaV.V.VJ — — ».v.v.v.v.T.f . i • v.v.v.v.v,« « » • « m ■ H M.T.t.t*? ® 1................... TJ* * _ r »■»»■e IH A’a'»YO.*. % A'AtaV i, ,__________ ,'A • # rA'A».V.W »fe'A’AV* A A mm aei « * • » « a'avv.i k «k'i H mA vA-A-er*,»AVAV.%-o*ArAVAV.Vi Tovarne avtomobilov Maribor ŽELI VSEM KOLEKTIVOM OBILO USPEHOV V PRIHODNJEM LETU! DRAVA pekarsko, slaščičarsko, nte-dičarsko in svečarsko podjetje PTUJ želi vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije uspeha polno novo leto 1955 Kobilarna Turnišče pri Ptuju Kolektiv želi vsemu delovnemu ljudstvu socialistične Jugoslavije uspeha polno leto 1955 Kolektiv LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA LIP Q}tadec s svojmu obrati: Mislinje Pameče Vuhred Dovže Dravograd Mušenik želi vsem delovnim kolektivom srečno in uspešno novo leto *dr —«*» IZVRŠUJEMO: odkupe kmetijskih pridelkov, živine, jajc in perutnine ter izdelke domače obrti. Vrnimo odkup in predelavo lesnih asortimentov. OSKRBUJEMO: kmetijstvo Prekmurja s stroji, strojno opremo, umetnimi gnojili in sredstvi za varstvo rastlin in semenskim blagom. — Vse za dvig zadružnega kmetijstva! ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE MURSKA SOBOTA želi vsemu delovnemu ljudstvu Prekmurja uspeha polno novo leto 1955 KMETIJSKA ZADRUGA MURSKA SOBOTA želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in veselo novo leto 1955 Trgovski odkupni in ostali obrati nudijo in odkupujejo ra7ne industrijske in kmetijske pridelke. Se priporoča za nadaljnje usluge v letu 1955 J A DELOVNI KOLEKTIVI obrtnih podjetij | Murska Sobota § S3 Splošno mizarstvo „Javor“ Splošno pleskarstvo in soboslikarstvo Splošna vrvama Parna pekama Pekama Splošno kolarstvo Splošno sedlarstvo in tapetništvo Brivnica želijo vsem svojim strankam in vsemu delovnemu ljudstvu srečno in veselo novo leto 1955 MiiniiiijiiiinniiHiiimiRHmiBmtiiimraimiiiniuiinuniiraHinBimtflniHiiiiiniiniimiinmnmttHiniiMiiinnimiiHiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiniiiiiiiimiJiffltiHiiiiniHiii Delovni kolektiv Industrije kovinske galanterije »PANONIJA« Murska Sobota želi vsem delovnim kolektivom naše domovine uspeha polno novo leto 1955 novo leto 1955 ★ . Mestna občina mestni komite ZKS m mestni odbor SZDL PTUJ želi vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije srečno in uspešno novo leto 1955 Delovni kolektiv Tovarne mesnih izdelkov MURSKA SOBOTA žel! vsem svojim odjemalcem in vsema delov, ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955 Nudimo vsem potrošnikom kvalitetne izdelke po zmernih cenah Grosistično trgovsko podjetje ,,MERKUR" PREVALJE želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem uspešno novo leto 1955 TRGOVSKO PODJETJE „SLOGA“ GORNJA RADGONA želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem srečno in veselo novo leto 1955 KOLEKTIV Okrajnega remontnega podjetja v Ptuju želi vsem svojim strankam, kakor tudi celotnemu delovnemu ljudstvu srečno in uspeha polno novo leto 1955 Trgovsko podjetje -v t >*, 't;?Ap . .. >’ Hi MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA ŽELI VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO Za nadaljnjo sodelovanje se priporočamo! H H O C E PRI MARIBORU želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955 I^NiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiuBiiuiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiniiiniiu a!i8i!lllll!il!lll!llll!!llllllllll!!!!llllllllllllllll!llll|llllll!IIIIIIIillllll|j|||lll!l!!|[|]ill!l||!||||||||[|||l|||||!|||||||;i[||!;i|||li!|||||l!l||||(|||||||||[||||ij| s Delovni kolektiv SPLOŠNO GRADBENEGA PODJETJA »SODGRAD« MURSKA SOBOTA želi vsem delovnim kolektivom gradbene stroke in vsemu delovnemu ljudstvu uspeha polno novo leto Izvršujemo vsa v gradbeno stroko spadajoča dela KOLEKTIV PODJETJA Elektroobrat - Ptuj • želi vsem delovnim ljudem uspešno novo leto 1955 Delovni kolektiv podjetja »ŽICA« LJUTOMER želi vsem svojim odjemalcem in vsemu delov. ljudstvu mnogo uspeha v letu 1955 Proizvajamo vse vrste žičnega pletiva „UNIVERZAL“ Izdelujemo železne ograje, posteljne vložke, pralne mreže za gramoz, malto itd. :autiigiiiutiiiuutiwiiiwiiihuufuiiiiiiiuiiniwiii«iiiMiiiBHH«iiiaii^BBa«B«MttKUUUHw^^ lini.........................................................im..... DELOVNI KOLEKTIV Vinogradniškega gospodarstva GORNJA RADGONA želi vsem vinogradniškim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu širom naše domovine uspeha polno novo leto 1955 Vsem odjemalcem naših sortiranih vin se v letu 1955 še nadalje priporočamo Tovarna usnja Ljutomer s svojimi trgovinami v Ljutomeru, GomJI Radgoni in Ptuju — želi vsem svojim od jemalcem srečno in uspešno novo leto DELOVNI KOLEKTIV M w HAVAl * &&&*> >v MALJ Kolikšna je površina Atlantskega oceanu? Koliko vtisov sprejmejo možgani v normalnem človeškem iivljenju? Kaj pomeni v našem jeziku angleški idiom (posebnost govora) rateh as catch can? Atlantski ocean se razprostira med Eveopo in Afriko na vzhodu in Ameriko na zahodu. Skupaj s Sredozemskim, Karibdskim in Severnim ledenim morjem meri 106 milijonov km*. Njegova največja globina zaiaža 8742 m (Puerto liico). Dolgo je od severa proti jugu 20.800 km. široko pa med Rtičem Dobre Nado in La Plato 6.700 km. Najživahnejši pomorski promet se razvija prav po Atlantskem oceanu. Na njegova pristanišča odpade kakih ‘Jj % svetovne mornarice in približno 70 vsega svetovnega prometa Prvi so prevozili Ocean Normani okrog l^t 1492. Predetel pa ga je prvi Lindbergh leta 1927. V normalnem življenju sprejmejo človeški možgani kakih 10 milijard vtisov. Registrirajo jih, ko gredo skozi človeško zavest. Mnogi vtisi povsem izginejo, ko se spreminjajo, v človeških možganih pa jih je nenehoma približno milijardo. Po najnovejši teoriji imajo Aloveški možgani precej proteinskih molekul, ki se med seboj razlikujejo, kar omogoča registriranje raznih vtisov. Brž ko ena molekula »odmrje«, stopi na njeno m os to druga, pri tem pa ohrani del vtisov prve. * Au^lešiki idiom catch as oatch can pomeni v našem jeziku: pomagaj si kakor veš in znaš. Ta rek označuje šport — rokoborbo v prostem slogu, ki je zlasti priljubljena v ZDA. Pri tej rokoborbi so dovoljeni vsi prijemi, razen nekaterih smrtno nevarnih. Ta slog je pravzaprav dognana oblika klasične oziroma grške rokoborbe, toda na svetu še nima mnogo pristašev. Grki so vključili rokoborbo v olimpijske igre leta 1708 pred našim štetjem. kot samostojna športna panoga pa se je razvila šele okrog leta 1500 po našem štetja, ko je izšla tudi prva knjiga o rokoborbi. 12 TEŽKO je biti NEPRISTRANSKI Težko je biti nepristranski: morda smo še preveč skrbeli; morda bi Nemci na drugi strani tudi malo podvomili, ki bi bili obveščeni o tej podrobnosti. Ne bom vnaprej omenjal tistega, kar smo pozneje zvedeli, marveč naj samo povem, da smo imeli srečo in da to dejstvo nikoli ni bilo preizkušeno. Vendar pa bi zelo rad vedel, ali smo imeli prav, ko smo se odločili za to nevarnost, ker smo poročali, da bodo Snovanje lažnega majorja Martina je napredovalo že tako, da so mislili, da res živi zvedeli, ali je bil ta naš ukrep upravičen ali ne. Morda pa je tudi bolje, da ne zvemo. Ker je »major Martin« služil v glavnem poveljstvu kombiniranih operacij, je moral imeti posebno prepustnico; in mi smo mu jo priskrbeli. Zavedali smo se, da nam grozi nevarnost, da bi na- au** k> -C > ikvi Z 'v*, v % , SV. S 7~ / /' /’ -A ' Jo ' C ' /< r/