$tev. 14* Podtalna v državi SHS pavSailrana, V Ljubljani, dne 7. aprila 1920. Leto XXXIII. LJUB Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja v«ako (tedo ob 5. uri zjutra). — Ceaa ma J. IS K na Uto. — Za Nemčijo IS K. — Za Ameriko ia drntfe Ittje držav« JO K. — Poiiniim It« vilke *c prodajajo po 90 vinarjev. Spisi in dopisi st poiiljajoi Ursdntitvu „ D o m ol j ub a Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnica, reklamacije in Inseratl pat Upravnlitvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Težko gre. Nihče nima pojma, v kakem groznem položaju so liberalni in socialistični ministri zapustili državni voz. Denarja nit":, žita nič, železnice na tem, da vsak hip obstoje, izvozničaiji iu verižniki pa so rastK in se množili in se debelili na račun kmetskega in delavskega ljudstva, da je bila nevarnost najbližja, da se vse sesuje. Valutno vprašanje so rešili tako, da je danes naša krona z dinarjem vred na slabšem kot kdaj preje. In liberalci še danes izjavljajo — par častnih izjem je tu — da je valutno vprašanje — dobro rešeno. Ko smo prorokovali, da bo nova vlada le težko mogla ustaviti voz, ki drvi mnogo po zaslugi nevednosti in gnilobe liberalnih ministrov, z vratolomno na-glostjo v propad, se nismo motili. Danes vlada dela na vse kriplje, da bi ta plaz ustavila, marsikaj se je že posrečilo, veliko več bi se pa še posrečilo, ko ne bi zepet prišli gospodje iz prejšnje vlade in metali današnji vladi polena pod noge. Kaj jim za to, če drvi država v pogin, glavno je, da bodo mogli kričati: glejte, klerikalci so to napravili) Naši poslanci so najprvo zahtevali, da se valutno vprašaoje reši v smislu razmerja 1 : 1 in da pride to pred parlament. Ia res, srbski radikalci, ki imajo ogromno večino v vladi, so se udali tej zahtevi; kljub temu, da so oni tudi za razmerje 1 : 4. Stvar pa ni prišla pred parlament. Zakaj ne? Zato, ker liberalni poslanci razbijajo parlament in s silo ovirajo vsako delovanje. Tako bo prav mnogo po zaslugi liberalnih poslancev vprašanje ostalo tako rešeno, kot je rešeno sedaj. Poslanci Ljudske stranke pa se lahko zavedajo, da so tu storili vse, kar je bilo mogoče, da bi spravili vprašanje v pravi tir. Zastopali so kakor na shodih tako tudi v vladi najodločpejše to stališče, da se mora valutno vprašanje pravično rešiti, a številna premoč nasprotnih poslancev je dosedaj preprečevala njihove uspehe. Tukaj pa slovensko ljudstvo posebno jasno Jahko spoznava, kako važno je, katera stranka ima državne vajeti v rokah. Libe-ralno-socialistična stranka je veljala da-nes slovenskega In hrvatskega kmeta na stotine milijonov kron. Da bi se pu vendar padanje naše valute nekoliko ustavilo, je minister prepovedal uvoz vseh predmetov, ki za življenje niso nujno potrebni. Uspeh tc odredbe se bo poznal pt i valuti šele čez nekaj mesecev, seveda če bodo sledile še druge odredbe, Da bi se tudi tok vedno naraščajoče draginje ustavil, jc sklical predsednik deželne vlade dr. Brejc sestanek, na katerem se bode obravnavalo, kako postaviti napram draginji močan jez. Seveda je to lc poskus. Zakaj dokler bo stala naša valuta na tako nizki stopinji, kamor jo je spravila nesrečna rešitev valutnega vprašanja, in dokler bodo žitnice prazne — in žita nobena vlada ne more sredi aprila pričarati na dan, če so jeseni verižniki vse pokupili — bo boj proti draginji zelo težak. A gre v glavnem zoper draginjo pri usnju, manufakturi in drugih tovarniških izdelkih. Tukaj bi se dalo še marsikaj narediti, če se nc bodo zopet gospodje kapitalisti, ki pripadajo domalega vsi liberalni stranki, spretno izognili. Pripravljeni pa moramo biti, da bodo liberalci tudi tu skušali ovirati vsako delo. Železnice se znatno boljšajo in zagrizeno liberalna »Jugoslavija«, ki ne zna povedati o »klerikalcih« nikdar dobre bese. de, sama priznava, da se je dr. Korošec zelo energično lotil dela. Vlada je tudi postavila na dnevni red zborničnega dela davek na vojne dobičke. Prejšnja vlada ni v tem oziru sploh ničesar ukrenila iz enostavnega vzroka, ker bi s tem zadela samo sebe in pa večino svojih pristašev. Državni zbor bi sedaj to zadevo temeljito rešil, toda — liberalci ne puste in razbijajo parlament, vojni dobičkarji pa se v pest smejejo, ker imajo v parlamentu boljše zaščitnike kot vsi kmetje skupaj. Liberalci in socialisti so zažgali državno hišo, in ko sedaj hočejo delavne stranke gasiti, jih požigalci ne puste na pogorišče. Kljub temu gre delo naprej in upamo, da se bo kmalu obrnilo na bolje, če bo sedanja vlf.da ostala na krmilu. Seveda pa je naša prva zahteva: Volitve. Zakaj šele pri volitvah bo ljudstvo — o tem ni nobenega dvoma več — požigalce samo odstranilo od pogorišča in začelo najpreje gasiti, potem pa zidati, Umevno, da se li- beralci boje volitev, zato pa tudi razbijaj* parlament, ki bi moral sklepati o volilnem redu. Zborovanje političnih organizacij VLS. 6. t. ni. dopoldne ob pol 10. uri se jo zbralo nad ;iOO delegatov VLS v veliki dvo-rani Uniona. Prišli »o kraotski in delavski delegati iz vseh delov Slovenskega. Zastopana je bila KoroSka, 12 delegatov je došlo iz Prokmurja, veliko iz Štajerske in Kranjske. — Popoldan je število delegatov narastlo na 430. Tako so bile zastopane skoro vsa naše politične organizacije, katere se niso ustrašile kljub draginji poslati svoje za-« stopnike iz vseh krajev Slovenije v Ljubljano. Zbor je otvoril posl. Gostinčar, nakar je dr. Kutovec raztolmačil dnevui red, kl se je sprejel. Sestavili so so trije odseki; prograniatiCni, socialno - politični iu organizacijski. Predno so začeli zborovati odseki, je dr. Korošec, viharno pozdravljen, povdaril v3o težo položaja, v katerem se nahajamo, ter nove naloge, ki nas čakajo. Programatlčni odsek je zboroval v, dvorani Uniona pod predsedstvom dr. Korošca. Poročal je dr. MolvoriC. Odsek jo razpravljal v prvi vrsti o ustavnem programu stranke. Socialno - politični odsek je vodil poslanec Gostinčar. Poročal je Kremžar, k| Je govoril o socialno - političnem programu VLS. Organizacijskemu odseku je predsedoi val Žebot iz Maribora. Poročal jo dr. Ku« lovec. Sprejete so bile resolucije politično in gospodarske vsebine. Vsi trije odseki so popoldne ob 3. uri v veliki dvorani Uniona pod predsedstvom dr. Korošca imeli skupno zborovanje, na; katerem so se vse resolucije v dolgi in obširni debati sprejele. Razprava Je bila žl-vahna in so se je udeleževali delavski, kmetski in obrtniški delegati z enako Živahnostjo. Zborovanja so včeraj trajala ves dan od pol 10. ure zjutraj do pol 7. ure zvečer z 2 urnim presledkom opoldne. ^ Zvečer je vodstva VLS imelo sejo v Unionu. Sedaj, ko to pišemo, zborujo shod zaupnikov. Podrobno poročilo prinesemo prihodnjič. Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljuba", kmetsko glasilo. Ljudska stranka v Hercegovini. Ljudska stranka se med Hrvati silno širi. Ni čudno. Dosedaj so biJi Hrvatje vajeni Je strank, ki niso imele nobenega velikopoteznega gospodarskega in verskega programa, niti se niso brigale za podrobno delo za kmetsko in delavsko ljudstvo, pač pa so obstajale v tistih osebnih in malenkostno političnih prepirih, ki so tekom desetletij med Hrvati zamorile vsak resen porkus pravega gospodarskega in kulturnega dela za ljudstvo. In ko je 6edaj nastopila Ljudska stranka s svojimi izrazito de-mel-ratičnimi načeli na krščanskem temelju in pokazala, da ie prvi in poglavitni namen vrake stranke resnično in požrtvovalno delo za ljudstvo, tedaj so se Hrvatom odprle oči in vse. česar sc ni popolnoma zastrupilo dosedanje gnilo hrvatsko strunkarstvo, hiti pod praoor Ljudske stranke. Hrvatje so veren narod in vidijo, da je brez zdravega verskega temelja, ki ga mora vsaka stranka upoštevati, ni mo-geča sreča in zadovcljnost v narodu. Zato «e tembolj oprijemllejo Ljudske stranke. V tem oziru se zlasti odlikuje Hercegovina, ki je do malega vsa v taboru velike Ljudske stranke. To je zlasti pokazal veliki kmeUki shod, ki se je vršil 25. marca v Mostaru. Navzočih je bilo okrog 480 zastopnikov iz vse Hercegovine, med temi tudi nekaj pravoslavnih in muslimanov. Bila so zastopana vsa sela iz Hercegovine. Shod je otvoril predsednik začasnega odbora Mandič. Na zborovanje so došli tudi poslanci ljudske stranke iz Sarajeva in Zagreba, Liberalna in težačka stranka sta skušali zadnji čas z vsemi silami zmanj-lati vtis, ki ga je na Mostar napravil prihod tolikega števila kmetskih odposlancev. Liberalni predstojnik v Ljubuškem, dr, Politeo, je n. pr. prepovedal zadnji čas odhod iz bližnje okolice Ljubuškega na shod. Na shodu se je obravnavalo vprašanje 0 agrarni reformi, premotrival se je ves strankin program, ki je bil v celoti sprejet. Zlasti so bili kmetje ogorčeni radi tega, ker so liberalci svoj čas, k0 so bili na vla- 1 28 kraete ~ Patine. Končno ie bil tudi izvoljen odbor ljudske stran-fe z? »^ovino siccr za predsednika kmet Mato Zubac. za podpredsednika pa kmeta Ivan Petrovič m Mato Damjanovič ler štine taimkj. Govoril je tudi v imenu ljudske stranke za Bosno dr. Zvono Sprei-Mer iz Sarajeva, ki je poudarjal temeljno razliko med ljudsko in težaško stranko. Sprejete so bile resolucije, ki se tičee; Toliko zaslužim, če nič ne delam. Stališče socialnega skrbstva, naj bi se brezposelni na deželi porabili za kmetska dela, je zelo umestno zakaj nofteno kmetsko delo ni tako, da bi se ga priden delavec ne mogel v kratkem času naučiti. S tem bi se postavil jez lenobi, ki je glavni vir moralne propalosti, ki se vedno globlje zajeda v naše ljudstvo, na drugi strani pa se državni stroški znatno omeje. Da imenovano posvetovanje o brezposelnosti ni imelo pravega uspeha, je morda krivo tudi to, da niso bili navzoči tudi kmetski zastopniki. 701etnica knezoškofa dr. A. D. jegliča. S. K. S. Z. vabi katoliške organizacije, naj 29. maja slovesno praznujejo ta dogodek kot poseben praznik. Vsako izobraževalno društvo naj se s svojimi pododseki spominja knezoškofa dr. Antona Bonaven-ture Jegliča b primerno prireditvijo. Tu velja rek: »Kdor svojih dobrotnikov ne časti, jih tudi prav vreden ni.« Kjerkoli je le mogoče, naj sc napravijo pred tem dnevom duhovne vaje za mladeniče. V soboto 29. maja bodi sv. maša, ki se je naj udeleže tudi vsi društveniki, pevci pa naj na koru sodelujejo. V nedeljo 30. maja naj se priredi društvena slavnost na čast visokemu slavljen-cu. Spored bodi : 1. Slavnostni nagovor. 2. Petje. 3. Dramatična predstava. Morebitni čisti dobiček naj ee pošlje S. K. S. Z. za »Društveni dom«, ki se namerava zgraditi v LJubljani nasproti ho tela »Union« in ki bo kulturno središč« vseh katoliškonarodnih organizacij. Davek na vrednostni prirastek. (Nova naredba.) Kje jc prijaviti davščini od YH£.i nega prirastka podvržene prenose nepremičnin ln kateri urad razsoja o pikzivih u pritožbah proti plačilnim oziroma jamstvenim plačilnim nalogam? Naredba delegacijo ministrstva fioetac za Slovenijo in Istro z dne 24, februarji 1920 spreminja pristo,nosl glede pri-edie davščine od vrednostnega prirastka in g(e. de razsoje o prizivih in pritožbah. Navedena oaredba določa, da je odmera davščin od prirusika na vrednosti ncprcinimčnin poverjena nadzorništvu državne užitnine. Pripominja se, do je ta po-slednji urad prejšnje nadzorništvu dežei-nih naklad. Potemtakem je davščini id vrednostnega prirastka podvržene prenose, t. j. kupne pogodbe, menjalne pogodbe in druga pravna opravila, na podlagi katerih se izvrši odplatni prenos nepremičnin v Sloveniji, prijaviti v izogib k a z a i {> r i nadzorništvu državne užitnine v Ljub' jani tekom 14 dni od dneva s k! e< pa dotičnega pravnega oprs-vila, n. pr. kupne pogodbe. O prizivih in pritožbah pa razsojd de. legacija ministrstva financ za Slove«i|o in Istro v Ljubljani, Ker je zgoraj navedena naredba v ostalem določbo § 20. kranpke-ga deželnega zakona z dne 4. junija 1912, štev. 34, in 17. februarja 1919, Ste v. 367, o uvedbi davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin ne spreminja, je vlagati pritožbe in prizive plačilnim ozir, jamstvenim p I a -čil ni m nalogom tekom tride-set dnevnega roka po v r o " b 1 istih neposredno pri delegadj! uimsfr-stva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Na to naj pazi vsakdo, ki ima opraviti z davščino od vrednostnega prirastka, da ga nc zadenejo posledice nepravilne^ postopanja. __ Krava v šoli. (Anton Pcvc.) (Dalje.) 4. razred. Kravo, ki smo fo v 3. razredu naufilli mlečnosti, lahko vsakčas zopet pokvarimo. Čim trša je bila v učenju, toliko lažje zopet pozabi, kar se je dobrega naufiila. To lahko služi v tolažbo vsem onim, ki vidijo ideal plemenske krave v dobro rejent, t mesom lepo zaliti Živali. Tečna žival, krava, ki se Je v mladosti — kot tele in mlada telica — naučila veliko požreti, ohrani W lastnost vse življenje. Čim ji pokvariš njeno »mlekotvorilno orodje« -— vime — b® pričela s toliko večjo vnemo nastavi^ meso in mast. Lepo rej ena krasna, P4«' menska krava brez mleka ni nobena ume1, nost; znamenje gospodarja, ki razpolaga * veliko dobre krme in majhnim razumW< tA lil zalaga v kravo velik kapital, ki ae jHii slabo obrestuje. Umetnost je suha krava z veliko mleka; v njoj vidiš modernega, razumnega gospodarja. Z rabo so izpopolnujo in ohrani v po-rabnem stanju orodje. Mlečnost krave za-visi odlno od delavnosti vimena. Čim se vime pokvari, preneha tudi tvorba mleka, b0di vsa skrb živinorejca, ki redi krave osredotočena okoli vimena. Temeljita, čista, pravilna molža v enakih, ne predolgih presledkih jo najvažnejša činiteljlca za vzyojo in ohranitev mlečnosti in za dosego največje mlečne množine. Razgled po svetu nas pouči, da ho dobre mlekarico doma lo tam, kjer so že od nekdaj posvečali molži dovolj pozornosti. Tam, kjer danes rnolzejo z dvema prstoma, tam boš zastonj iskal dobrih mlekaric. Kravo smo žo v 3. razradu naučili moleti; v 4. ji to znanost le go bolj utrdimo. Po drugem, pri trših kravah tudi že po tretjem teletu bomo molzli prva dva meseca 5 do 8 krat na dun, vsake 3 do 5 ur, in nato bomo prešli na 3 krat no molžo, kakršno bomo obranili vso mločnostno dobo, porinil in poleti. Na ta način privadimo inlck.tvorlliie stanico mlečnih žlez vinid-na na ži\ahno delavnost In na tvorbo velike množine mleka. Čim večjo živahnosti |i/i naučimo, toliko več mlekotvornih snovi b ido znale odtegniti po telesu v obliki krvi in mlečne mozgo (limfe) ho pretaka-jočim krmskim sokom in pretvoriti v mleko. Mlečne žleze tvorijo samostojen del ži-valFkepa telesu, ki pa upravlja neposredno osrednje živčevje. Clm bolj jih živinorejec vsTJodbuja k delavnosti, tem več mleka bo oomolzel. So zelo fino, precizljsko delo in vsnk majhen nered Jim more trajno škoditi. Oskrbovati jih mora vedno le nnjbolj razumna oseba, oziroma gospodar n li gospodinja Bftina, drugače ne pnmnga nič vsa šola. Ker jih deloma obvlada tudi simpatično živčevje, da krava najrnjše vse mleko taki osebi, ki jo redno oskrbuje in do katero čuti nekako hvaležnost. Iz tepa vjTflita dobiS navadno največ In najbolj mastno mleko od krave, če z njo prijazno ravnaS. Manj.51 gospodar naj to izkorišča rafiimno v svoj prid. Kot pravilo velja, da človek vime bolj tfmeliito obdela kakor tele. Slednje posesa le toliko mleka, kolikor ga po svoji starosti potrebuje; kar pa ima krava odveč, ga pusti v vimenu. Telo ni usposobljeno navajati mlečne žleze k živahni delavnosti, marveč tt pokvari najboljšo mlekarico in pri tem često še sam zboli. Molztl moraš sam in teleta umetno napajati. Kvečjem prvih 3 do 5 dni, ko krava Se proizvaja le manjšo množino mlezve, pustiš teleta sesati; si utrdi želodec ln kravji mlečnosti to nič no škodi. Za napajanje nI treba dragih napajalnikov; zadostuje lesena goli da (žehtar, kablica), v kateri so mleko "e sbladl tako kmalu ln lesen sesek, ki ga vtakneš v mleko ln ki je narejen tako, da ga tele ne more pogoltniti. Če nočeS sam na eni strani podirati, kar na drugI '•oradiš, moraš upeljatl umetno napajanje telet in kravo sam molztl. V skrajni sili bi rn°gel tudi delati kakor delajo ponekod na Angleškem, da prldelijo eni kravi dva teleta; kravi se prlveže glavo v lesen zaboj, da tolet sploh ne vidi iti zato brez upiranja pripusti mleko; dva teleta moreta eno kravo temoljito izsosatl, nikdar pa tega na zmore eno tele. Molža mora biti pravilna in vedno pravočasna, sicer uničuješ mlekarice sam. Pravilna je taka, ki jo najbolj podobna sesanju teleta; sesek se priine v celo pest, ki jo znotraj mohka kakor gobec teleta in mleko se iztisne iz seska, kakor ga Iztiska telo z jezikom; potakni teletu prst v gobec in boš takoj vedel, kako moraš ti molatl, da bo krava s tvojim delom najbolj zadovoljna. Pravočasna mora biti molža, da krava ne dobi volčič (vnetje vimena). Če jo zelo občutno vimo dobre mlekarico par-krat napeto, da bi moglo počiti, pordeči tenka kožica v vimenu, načnejo jo v spod-, njih delih vimena vedno prisotno glivico i nesnage in druge, pri molži prihaja med i mlekom več ali manj smrklja (gnoja, katar j vimena), kravu boli in zmanjša sc množi-| na mleka. Od 100 primerov volčiča moreš v 90 primerih dokazati, da jih je zakrivila edinole nepravilna, neredna, zanikrna molža. Zadostuje, da kravo parkrat čisto ne pomolzeš; v mleku, ki zaostane v vimenu, j so hitro razmnožijo glivice in sežejo tako j visoko, kakor visoko sega v vimenu za-; ostala mlečna množina; protistrupi, ki jih I izločuje živalsko telo, ne morejo uničiti vseh glivic, glivice načnejo zato sluznico po rovih vimena fn krava dobi volčič, ki jI vime včasih povsem pokvari. Torej, živinorejec, v tvojih rokah je mlečnost tvojih krav. čim si jih naučil pretvarjati njih meso in vso krmo pred-vsom v mleko s tem, da si izuril mlečne žleze zasegntl zase večji del vseli krmsklh sokov, moraš to izurjenost ohraniti v polnf zmožnosti in nepokvarjono s pomočjo temeljite, čisto, pravilne ln vedno pravočasno molže. Kadar boš pri kravah pričel zanemarjati vime, bo ves tvoj dosedanji in nadaljnl trud zaman; krava bo več požrla kakor bo vredno njeno mleko. Proč z mazači! Kmeta tarejo raznovrstne stiske in uirne; zdaj je nesreča na polju, zdaj v gozdu, zdaj zopet v hlevu pri živili Ker živinskih zavarovalnic še nimamo, četudi so tako krvavo potrebne, je lahko nesreča pri živini za manjšega posestnika naravnost polom v gospodarstvu. In če se vsiljuje tu in tam v naše bolne hleve človek, ki ni živinozdravnik in se tudi v resnici ne razume na nič drugega nego na »hokus-pokus« kake ničvredne žavbe ali štupe, potem kličemo na ves glas; Ven iz hleva ž njim in v luknjol Primite in kaznujte takega škodljivca naših gospodarstevl Zgodi se pa tudi drugače. Med slovenskimi kmetovalci imamo tudi može, ki so pdprte glave in imajo veliko izkušnje z živino. Od mladega so gledali in se zanimali, kako so pomagali že njihovi očetje pri bolni živini, čitali so poleg svoje prakse tudi marsikako dobro knjigo o zdravljenju živine. Ako pride tak praktičen veščak k sosedu — ki ga je srčno lepo poprosil za to — pogledat, kaj je njegovi kravi, da noče žreti, ali njegovemu konju, ki se mu delajo izpuščaji na koži, ter pouči soseda, da ima govedo nevarno kužno bolezen na gobcu« ki jo mora precej naznaniti državnemu ži-vinozdravniku; o konju pa mu pove, da nima nalezljivih garij, kot je domneval sosed, ampak da je pomanjkanje snage v prvi vrsti krivo izpuščajem, no, potem morama takega prijatelja v stiski le veselo pozdrav viti in mu biti na vso moč hvaležni. Slišimo pa pritožbe, da nekateri uradni živinozdravniki vsak tak poizkus prijazne sosedske pomoči naznanjajo sodiščem kot zločin I. vfcte; sodišča pa da gredo na lituanice takim birokratičnim tožnikom in zatožence kaznujejo z globo in ječo — za pomoč v silil Gospoda, kateri kmet naj ume pravičnost take razlage naših postavi Postave je vendar treba razlagati po njihovem pravem duhu, in ta duh mora biti »pravi ljudski blagor in korist«. Kolikokrat je že izkušen neizprašan veščak pomagal živini, ko državni učenjak z vsemi živinozdravnlškimi izpiti ni vedel pomoči ali pa je hotel operirati z nobel-rokavicaml tam, kjer sta bila na mestu močan pas in močna laket z zavihanimi rokavi. Postave naše kmetijske države Juga* slavije morajo biti prikrojene tako, da nas ne bo mogel do krvi sekirati kakšen kanc-lijski živinozdravnik. Zveza narodov. Več kot eno leto jo že ustvarjajo, pa je še ni. In ko bo prišla na svet, dvomimo, če bo to, kar bi morala biti. Ali ne bo, kakor nekdanje mednarodno sodišče r Haagu? Lepa pa prazna beseda. Podlaga za nove še bolj krvave boje .., Mi pa imamo že zvezo narodov, pa si je ne upamo pokazati. Sram nas je, strah nas je... Pa vendar le na dan k imenom. Sv. katoliška Cerkev je tista zveza. Kadar bodo katoličani na svetu imeU toliko poguma, da se bodo spet imenovali bratje med seboj, bratje po veri, kadar bodo katoliški narodi zopet spoznali svojega očeta na Petrovem prestolu in kadar bo Bog v nebesih Bog Slovencev, Hrva« tov, Srbov, Francozov, Angležev, Italija« nov, Nemcev in drugih narodov, takrat bo zveza narodov oživela in bo živela. Dokler bo pa Bog potisnjen iz zveze narodov, in bodo to zvezo limali s paragrafi, toliko časa bomo pa narodi le s strahom gledali na to čudno postavo, ki jI pravijo »zveza narodov«. Dokler se bo laška vlada branila sv. Cerkve, dokler bodo druge vlade molče kimale laški predrznosti, toliko časa bo zveza narodov mrtva stvar. Zvezo narodov naj tvorijo res narodi pod okriljem sv. Cerkve, ne pa možje prt vladnih jaslih,,. Iz Kmetskih Zvez. DOBRNIČ, Cvetno nedeljo po prvi sv, maši je imela »Kmetska Zveza« dobro obiskan shod. Govornika gg, Gostinčar in Žužek sta pojasnila sedanji politični položaj in poudarila posebno razloček med »Kmetsko Zvezo« in »Samostojno kmetsko stran-to«. Shod »e je vršil popolnoma nemoteno, Svoje zahteve so izrekli navzoči v sledečih resolucijah: 1. Ženskam nai se da »olivna pravica vsem ali nobeni. 2, Valuta Daj se uredi: krono za dinar. 3. Osebna dohodnina naj se na kmetih odpravi. Pri Obrtnikih naj se začne šele pn 10.000 kronah 4 Protestiramo zoper nameravani šolski načrt. 5. Les iz gozdov kneza Auer-»perga naj se oddaja kmetom, ne pa trgovcem v špekulacijske namene. Razgled po svetu. Jugoslavija. j Predsednik narodnega predstavništva umrl. Na veliko soboto je nenadoma od kapi zadet umrl dr. Draža Pavlovič, predsednik narodnega predstavništva. Bil (e član liberalne stranke. j Zaplenjena živila. Predsednik deželne vlade dr, Brejc je zaplenil žito, ki je bilo na poti v Avstrijo z vzrokom, da doma »anjka živil. To liberalcem ni všeč, in bel-Jrajski liberalni listi vpijejo nad našo de-Iclno vlado, da na svojo pest postopa. No, •Je bomo mi vedno na Beigrad čakali, poginemo od lakote Z liberalci vred. j Poraz liberalcev na Hrvatskem je *nak popolnemu polomu. Kjerkoli se vrše občinske volitve, dobe največ glasov na deželi Ljudska stranka, v mestih komunisti. Celo v Varazdinu, kjer je bilo dose-daj liberalno ognjišče, so dobili liberalci od 2496 oddanih glasov samo 496. ) Judeževi groši, V ekspresnem vlaku Varšava—Pariz so konfiscirali na postaji Osviečin velike vsote denarja, ki so bile 6krite v zabojčkih pod osebnimi vagoni. Ko Co zabojčke odprli, so našli v njih 250,000 dolarjev, 250.000 lir, 200.000 nemških mark in 200.000 poljskih mark. Ugotovilo se je, da je bil ta denar namenjen za revolucionarno agitacijo v Južni Evropi, predvsem T Jugoslaviji, Zato imajo naši komunisti toliko denarja. j Amerikansko domišljija. Neki amc-rikanski list poroča 7. marca: Orijentalni vlak, ki vozi iz Pariza skozi Zagreb, Se-gedin in druga mesta, je že pet dni zamudil. Poroča se, da je vlaku nemogoče nadaljevati svoje poti zaradi velikanskih neredov in izgredov, ki se ravno vršijo v Zagrebu, ker so se hrvatski vojaki spuntali in strmoglavili srbsko nadvlado. REKA. Vprašanje, komu naj pripade Reka, ali Jugoslovanom ali Italiji, še ni rešeno. Pisalo se je celo o tem, da naše zastopstvo v Parizu samo ni edino v tem, in da je en del za to, da odnehamo, drugi pa, da niti za las ne popustimo. Nam se čudno zdi, Iako bi moglo biti kako nesoglasje, ker naše pariško zastopstvo vendar zastopa Bas in mi vsi Jugoslovani brez razlike strank smo edini v tem, da Reke ne popustimo nikdar. Neka nova poročila slovejo, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno in sicer tako, da se bo Reka za par let postavila pod kontrolo zveze narodov, potem 4» pa preide v roke Jugoslovanov. Zopet dru. f|a poročila pa pravijo, da Reka ostane talijanom, namesto nje pa mi dobimo Ska-der in okolico. Slaba zamenjaval Vsekakor se nam pa zdi, da naše zastopstvo v Parizu ui bilo popolnoma kos svoji nalogi in da so Slovenccni v nJem pustili premalo vpliva. BULGAR1JA. V Bulgariji so se izvršile volitve v dr-šavni zbor. Zmagala je agrarna stranka, ki je dobila 113 poslancev (27 več kot jih je imela preje), komunisti so priborili 48 poslancev, demokrati 24, socialisti samo 9. NEMČIJA. V Nemčiji se še ni umirilo in se še ne bo. Sedanja vlada (socialni demokrati, krščanski socialci in liberalci) se sicer še drže, a komunisti vedno bolj šarijo, ker dobivajo potuho od vseh strani. V rurskem ozemlju, kjer je največ rudnikov, so dobili tako premoč, da so vzeti sami vlado v roke in nabrali rdečo armado. Državna vlada jim je poslala rok, do kdaj se morajo vdati in odložiti orožje, ti pa se ne uklonijo. Državna armada je pripravljena, da vsak hip vkoraka v komunistično ozemlje. Proti temu je pa vodja komunistov izdal sledeč oklic, ki kaže veliko nasilnost teh ljudi: ^Proglas splošne stavke, ustavljenje vseh obratov razen najpotrebnejših kot prvo odredbo. Če to ne bi zadostovalo, sc morajo uničiti vsi stroji v obratih in v najskrajnejšem in zadnjem slučaju se poženejo v zrak tudi V6e vile in vse hiše posc-dujočih razredov, poslopja uradov in državna poslopja. Kot protiukrep proti morebitnemu vkorakanju čet se je stvoril odbor za požiganje, ki bo takoj začel svoje delovanje, ko sc bodo čete bližale. Če se proti kakemu zastopniku delavstva ali proti delavcem sploh zgodi kak napad, začne delovati odbor požigalcev in bo obračunal s posedujočim razredom.« RUSIJA. Ruski boljševiki skoz bolj postajajo neboljševiki. Sedaj je celo Lenin pisal angleškim delavcem, da naj se ne bore z nasiljem in krvjo za svoje zahteve, temveč z delom in slogo. Krščanski socializcm ima že od nekdaj to načelo. Sedaj ponuja Rusija tudi mir antantinim državam in sicer glavne točke te ponudbe so sledeče: Priznanje ruske sovjetske republike, priznanje prava, da sc nadaljujejo izkušnje sovjetskega režima, sovjetska Rusija pa se obvezuje, da se ne bo vmešavala v notranje razmere drugih dežel, medtem, ko zahteva, da se tudi druge države ne vmešavajo v njene, Nadaljna vsebina ruske mirovne pogodbe je vzpostavitev gospodarskih odnošajev, razpustitev rdeče vojske, ko bo mir zagotovljen, ter priznanje dolgov stare ruske vlade, DANSKA, Danska je maihna državica med Nemčijo in Švedsko, in sicer jc to polotok z več otoki. Ta mala država trna silno bogato razvito industrijo in slovi tudi po svojem naprednem poljedelstvu. Državna ustava je doigo časa zelo demokratična, vrhovni poglavar pa ie kralj. V zadnfem času sc je pa na Danskem nekaj primerilo, kar priča, kako se jc de mokratsko mišljenje zajedlo Dancem v meso in kri. Južno od Danske jc namreč deželica Šlesvig, ki so jo včasi imeli Danci pozneje pa so si jo priklopih Nemci, Ko so sedaj po vojski oslrigli Nemčijo od \seh strani, so si tudi Danci zaželeli izgubUno deželico nazaj. Antanta prošnje ni odbila, pač pa je rekla, naj odloČi ljudsko glasovanje. V la namen je bila dežela razdeljena v dva dela. ki sta vsak zase glasovala Severni del je glasoval za Dansko, južni pa se je izrekel z večino glasov, da ostane pri Nemčiji. Kralj Kristjan jc bil vsled te-ga hud na vlado, ki sestoji iz demokratič-nih strank, češ, da bi z raznimi odredbami lahko dosegla, da bi sc tudi južni del odločil za Dansko. Zavoljo tega n jc sveto-val, nai odstopi, ko pa ni hotela, jo je odslovil. Vlada se pa ni hotela uda ti. ker ima ljudstvo za sabo. Vsled tega samovoljnega kraljevega čina je delavstvo stopilo v štrajk in grozi kralju, da ga bo njegova samovolja stala — prestol. Kralj s« jc nekoliko prestrašil in se spustil v pogajanja, ki pa še niso končana. Tedenske novice. Politične. p Liberalci sami med seboj. Liberalci se med seboj večkrat skregajo največ radi korit. In ob takih prilikah si bridko očitajo medseboine grehe, To priobčuje »Jugoslavija«, ki sicer dere za liberalno gnilobo čez drn in strn, sledeči odstavek-, »JDS deli po svojih krajevnih organizacijah moko lc svojim pristašem. Strankarska korupcija, da že kar smrdi. Čc pa čitamo njihove časopise, poslušamo njih govore, kako lepe so njih besede, a dejanja so — drugačna.« Kako resnično, lc to sc nam zdi čudno, zakaj »Jugoslavija« vseeno povsod drugod hvali liberalce in molči k njihovim grehom. Ali nc diši to tudi po — korupciji? p Huda obsodba. Socialistični poslanec Kneževič, torej daleč od klerikalcev«, je izustil o prejšnji liberalno-socia-listični vladi sledeče odkritosrčne besede: »Vlada g. Davidoviča je šest meseccv ščitila interese kapitalistov, podpirala jc tihotapce in izvozničarje, delavce je pa preganjala in razpuščala delavske organizacije, proglašala preki sod proti malim lo povom, ki kradejo iz vagonov, in je ljubimkala z velikimi lopovi, ki kradejo cele vozove in jim delila tihotapske in izvozniške koncesije. Vlada g. Davidoviča, poleg katerega so sedeli in odobravali njegovo delo štirje socialisti--je vodila zapravljrv- sko linančno politiko, ki je privedla državo do finančnega poloma in je vsa državna bremena vrgla na rame delavca in siromašnega ljudstva. Jaz kot poslanec naše (socialistične) stranke nisem mogel dalje molčati, ker je šlo za življenjske koristi delavskega razreda. Ker je lopovska vlada pobegnila iz narodnega predstavništva, da bi se megla brez kontrole pajda-šiti s tihotapci in bogataši, nisem imel P"' like, da v seji parlamenta obsodim vladno politiko, ampak sem to storil v pismu aa predsedstvo parlamenta, izjavljajoč s tem. tla naša stranka nc odobrava vladne politike.« — Liberalna »Domovina« je pa ie tedaj vsa navdušena za prejšnjo vlado, Domače novic?. d Veliko nevarnost, ki preti našemu aarodu po lažnivih prerokih, opisuje izvrstno pisan uvodni članek v zadnji številki »Bogoljuba«. Beseda pisateljeva je odkrita in jasna, prožeta od ognja resnice in poštenja. Vsled izredne zanimivosti poljudno obdelane snovi bi bilo potrebno, da berejo ta članek vsi, predvsem pa tisti, katerim je treba odpreti oči. Zato sc jc ponatisnil v posebni brošurici, ki obsega 30 strani. Cena brošurici je 1 K (10 izvodov skupaj 8 K). Na debelo jo razpošilja ^Katoliška liga«, Ljubljana, Mestni trg 8/1.; na drobno jo razprodaja Ničma-nova prodajalna, — Segajte pridno po knjižici in skrbite, da pride v roke tudi tistim, ki so jo najbolj potrebni I Komur je za spoznanje in resnico, bo prav razume) pisatelja, nasprotovali bodo le oni, ki sc čutijo prizadete in sc vedoma ustavljajo resnicil d Stokronskih bankovcev državne blagajne po 10. aprilu ne smejo več sprejemati v plačilo, lahko sc pa še zamenjajo Bi vseh davčnih uradih, iinančni deželni agajni in pri podružnicah Avstro-ogrske banke v Ljubljani in v Mariboru do vštetega dne 15. aprila 1920. Po 15. aprilu se 100 kronski bankovci tudi izjemoma ne bodo več zamenjavali. Za to pozorl a Mleko. Ker se je v zadnjem času razvilo Živahno prekupovanje mleka po ulicah mefta in v predmestiih, opozarja mestni magistrat, da je vsako prodajanje mleka po ulicah prepovedano lri da sc bode proti vsem, ki bi to še nadalje vršili, najstrožje postopalo. d Poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan sprejema stranke do nadaljnega vsak torek in vsak petek od 11. do 13. ure. d Bogoskrunstvo, Blejski Sokoli so se proslavili s čini, ki so na sramoto celemu sokolstvu. Pred tremi tedni se je spravila skupaj družba 14 mladih Sokolov, med njimi učitelj Grundner iz Gorij, v gostilni Sokola Florjančiča na Bledu. Duh m razpoloženje te družbe je bil tak, da si je dal duška na ta-le način; Sneli so s stene križ, ga zasramovali in štrli. Potem so šli v gostilno Mangart in tam storili enako bogoskrunstvo s križem. Odtod so šli na piano — razbijat kapelice. Poškodovali so tri kapele, katerih dve sta bili delo arhitekta Vurnika, vse tri pa so bile blagoslovljene In služijo kot oltar o sv. Rešnjem Telesu. Fo divjaštvo — ki je le člen v dolgi verigi urotiverskega početja blejskega Sokola — je vse ljudstvo do skrajnosti razburilo n na praznik Marijinega oznanjenja dne £3, marca se je vršila javna zadostilna procesija ob ogromni udeležbi prebivalstva. Svojo sodbo bo izreklo še sodišče. Stražmojster Rakovšček je v svojem poročilu na sodnijo omenil samo eno kapelico in obtožil samo dva preprosta ianta, toda ljudstvo pričakuje, da bo sodna roka dosegla tudi ostale krivce, pa naj bodo tudi sinovi »višjih« družin in bogatašev. A vodstvo Sokola poživljamo, naj pazi, da se sokol-ske telovadnice ne bodo izpreminjale v tolovajnice, — »Slovenski Narod« se sedaj pritožuje, da rtaši listi radi posameznih slučajev napadajo,celega Sokola. To bi bilo gotovo krivično, ko se ne bi ta prodi-verska gonja, ki rodi lahko tudi take sadove, kot je blejski slučaj, splošno gojila V sokolskih telovadnicah. Izjeme so redke. Starše pa ponovno pozivljemo: Če nočete, da vaši otroci ne izgube vse vere in še po vrhu popolnoma podivjajo, držite jih daleč od sokolske organizacife! d Umrla jo 30. t. m. v Gorjah pri Bledu gospa Elizabeta P ib e r, mati ondot-nega č. g. župnika Iv. Pibra, v starosti 80 let. Pokopali so jo na blejskem pokopališču. Naj počiva v miru! d »Uvod v krščansko sociologijo«, spisal dr. Aleš Ušeničnik, je Izšel kot 2, zvezek knjižice »Naša pota«. Založila Slov, kršč. soc. zveza. Naj ne bo našega somišljenika, ki si ne bi omislil te za sedanje čase tako prepotrebne knjižice. Cena je z ozirom na današnje razmere zelo nizka, izvod stane le 8 K, s poštnino 8 K 50 vin. Naroča se pri »Slov, kršč. soc, zvezi, Ljubljana, Jugoslov, tiskarna. Naročila se izvršujejo le, če se pošlje denar naprej. Gospodarska obvcsBIla. i Kmetijsko nabavna in prodajna zadruga za kamniški politični okraj v Kamniku vljudno vabi svoje člane na I. občni zbor, ki se bo vršil dne 18. aprila 1920 v nedeljo dopoldne ob 9. uri v Kamniškem domu v Kamniku po sledečem dnevnem redu: J, Poročilo naČclstva. 2. Volitev enega člana načelstva. 3. Volitev 5 članov nadzorstva. 4. Razgovor o podružnicah. 5. Slučajnosti. Ker je naša zadruga najvažnejša gospodarska organizacija kmetijskega stanu, vse člane prosimo, da se občnega zbora gotovo udeležijo, da jasno spoznajo namen zadruge. — Načclstvo. g Kmetic in posestniki, pozorl V Prekmurja se nahaja večje število (več tisoč) prvovrstnih, a brezposelnih poljskih de-Livcev, ki so hodili doslej čez poletje delat na različna veleposestva na Ogrskem. Vsled izpromenjonih političnih razmer je jo pa to sedaj onemogočeno in prekmursko prebivalstvo Živi vsled tega v veliki bedi. Podpisani id za to poživlja vse večjo posestnike, ki bi potrebovali čez poletje stalnih poljskih delavcev In poslov, da so obrnejo ustno ali pismeno na eno izmed podružnic »Državne posredovalnice za delo«, ki se nahaja sedaj v LJubljani, Mart* boru in v fetrnižču pri Ptuju in ki Jim bodo te delavce In posle rade volje posredovale. Javiti jc približno plačo in pa koliko časa jih bodo lahko zaposlili. — »Državna posredovalnica za delo«, Osrednji urad v Ljubljani. g Izwz 1 eca Iz Slovenije je znašal pred vofno za 80 mili Ionov kron letno, po sedanjih cenah znaša izvnz eno milijardo kron (en tiso? milijonov). Les gre največ v Italijo, Grško in Egipt, škoda je le, da se izvaža v velilti meri reob^pl*"! aH samo napol obdelan les (deske). Koliko zaslužka bi ostalo v Sloveniji, ko bi se izvažali lesni Izdelki, predvsem mizarski. Zato bo treba misliti na to, da se lesne tovarne kolikor mogočo povečnJn in pomnože. ij Plemenski biki na nrn«faj. Poverjen i^tvo za kmetijstvo proda 5 mladih, za rabo godnih I plemenskih bikov rjave gviske pasme po dnevni ceni. Biki se oddajo le v dolenjsko živinorejsko ozemlje m 1« takim živinorejcem, ki se zavežejo jih rediti za pleme. Kupci naj se priglasijo najmanj do 15. aprila t. 1. z dopisnico na poverieniitvo za kmetijstvo v Ljubljani, nakar se jim bo sporočil dan skupnega ogleda. g V Predosljih smo imeli v mesecu mar<;u celtedenski molžni tečaj, ki ga je vodil g. Anton Pevec. Tukajšnjo mlekarsko zadrugo smo razširili v nakupovalno in prodajno zadrugo. g Bankovcev avstro-ogrske banke je bilo do zadnjega časa v prometu 59 milijard, in sicer 14 v Nemški Avstriji, 15 na Ogrskem, 7 na Čehoslovaškem, 6 v Jugoslaviji, 5 na Poljskem in 4 v Rumuniji. Ostanek, okoli 8 milijard, se nahaja v Nemčiji, Ukrajini, v nevtralnih državah in del bankovcev jc bil zamenjau na ozemlju zasedenem po Italijanih. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: „•/' Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, ln jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. Me roifl.zlitnjtt UA Glej Inserat! Dopisi. TRŽIČ, Dva nova zvonova Jeklena ie dobila župnijska cerkev. Prvi tehta 3000, drugi 1200 loj. Izdelana sta bila na Jesenicah. Trilčani so ju sprejeli z velikim veseliem in slovesnostjo. Belo oblečene deklice so Ju okrasile z mnogimi venci. — Na belo nedeljo se prične sv. misijon, ki bo trajal en teden. Govori bodo ob pol 6, uri zjutraj, ob 3, uri popoldne in ob 7. uri zvečer. Vodili ga bodo očetfe jezuiti iz LJubljane, IZ KRANJSKE OKOLICE, V gostilni Rebolj v Kranju le bil dne 22, marca ob dveh napovedan sestanek obrtnikov. Prtšla sta pravzaprav samo dva zraven. G, Grajzar, ki je prišel slučajno mimo, Je razlagal, da obrtniki in rokodelci z delavci vred spadi^o v samostojno kmetijsko stranko. Na teh besedah Je toliko resnice, d« ti trije stanovi res spadajo v eno stranko, pa ne v samostojno kmetijsko, ampak ▼ Slovensko ljudsko r> anko, ki hoče združiti te stanove. Združenje je namreč mogoče le n« podlagi krščanskih načel. Te si ie pa odločno za podlago vzela le Slovenska ljudska stranka. Torej, obrtniki in rokodelci, ostanite vsi zvesti Slovenski ljudski stranki I SUHA PRI KRANJU. Pri nas je najhujše vprašanje to. kako bomo zanaprej hodili v Kranj, ali peš ali z vozom. z drugo besedo: ali bomo za Ločanovo brv kai dali, ali nič. škoda, da smo stari saški most prodali! Kako bi nam zdaj prav prJšeL Lahko bi ga drago prodali. Sicer pa pravijo, da je les za brv že knpljen. Pri zadnji dražbi na Brdu pravijo, da so ga domačini ara- ifll svoji občini) Mi Sušani nismo taki veriž-ciki. Sploh pa, če nam bo še od kakšnih zvonov ali kaj takega ostalo, bomo pa kar sami napravili brv, pa le toliko močno, da bo samo Sučane noslia. Letošnji Pastirski list. Konec. Predragi vernikil Obrazložil sem Vam merska načela, po katerih presojajte zmedeno vrvenje naših dni. V luči večnih resnic, s katerimi sr tudi Vaša zdrava pamet ujema, dobro veste, da smo po zahtevah naše narave združeni v državo, ki je za vse državljane in torej dolžna skrbeti za splošno dobrobit, za splošno blaginjo, iz tega namena države sledi ueptb:lno prepričanje, da so edino oni ljudski voditelii na pravem potu, ki na temelju vere v Boga Stvarnika žele v trudu za skupni blagor združiti vse državljane, in ki ravno zato organizirajo vse v stanovske zveze: v kmetsko, delavsko, obrtno zvezo, katerim naj pomagajo druge prepotrebne zveze, namreč telovadne. dijaške, ženske zveze, izobraževalne, dobrodelne in druge družbe, da . ;rejo stanovi združeni v eni veliki krščanski stranki skrbeti skupno in v medsebojnem sporazumu za korist, napredek in blagostanje vseh tudi v dr>avnem življenju. Niso pa na pravem potu oni možje, ki s r ne meneč se za Boga in njegove zapovedi državno ilvijenie tako uredili, da ie v njem vladalo brersrčno, krivično, oderuško bogastvo, ter vsi drugi stanovi silno trpeli in sc pegrezavali v neznosno uboštvo. Prav pa tudi nimajo oni možjo, ki nasprotno hočejo vse-kafco dobiti moč in vlado nad vsemi drugimi Ic za on> stan, ki je bil dosedaj zatiran in je roboval bogastvu. Torej tudi v prihodnje naj gospodari samo en stan, kateremu naj vsi diugi služijo in roSujejo! Ali bo ta struia rmagala: Ne vemo. Ima denar, ims časopisje, dela na shodih. Tudi silo rahi in s silo jemlje kruh našim krščanskim dclavccm. S temi sredstvi se razširja in upa, da /msga ia zasužni vse, posebno katoličane, Katerim bi rada vzela Boga, ccrkev, šolo, zakon in nebesa. Ali bo dosegla svoje strašne namene, ali bo zares popolnoma zmagala? Izid borbe je odvisen tudi od nas. Upam, trdno upuni, da v tej borbi zmagamo mi, zmagajo krščanska načela, zmaga Kristus. Upanje ni neutemeljeno. Poglejte vendar krščanske svetne crganizccije za vse stanove: za kmetsko ljudstvo, za delavce, obrtnike, za mladeniče sploh in za dijake in izobražen-ftvo. Poglejte cerkvene družbel Marijine kon-gregacije, tretji red, čt-ščenie presv. Srca Je-'»sevcgal Poglejte jih, kako se širijo po naši Škofiji, po vsej Sloveniji in po vsam Hrvat-skeml Poglejte iih, kako navdušeno hodijo za zastavo Jezusovo, ki jo trdno drže in visoko ovigaio razni voditelji in odbori posameznih društev1 Poglejte in čitajte njihove časooise, poslušajte njihove temeljite govore po družbah in po shodih Sirom cele deželel Ko gledamo to novo življenje, ki se po vojni tako buino razvija, nam mora srce kipeli veselja, nam mora pogum rasti in moramo biti hvaležni Bogu, da smo člani teh organizacij. « -> * Citate? Na kake časopise ste naročeni? Ali čitate, kupujete in naročujete edino le časopise krščanske misli? Saj poznate te liste, ni treba, da bi Vam jih imenoma našteval. Listov krščanstvu sovražnih verniki vendar ne boste kupovali ali celo na-ročevah? Naj imajo kake dobre članke, naj prinašajo mnogo zanimivih novic, toda njihov duh, nuhova načela, ves njihov pravec ie zgrešen kakor sem zgorai na velikih zgledih ; Ve"?ar ne bo8te podpirali tako gmotnega, nasilnega, naši časni in večni sreči naspro nega časopisja I že sama naravna postava Vam ga prepoveduje, namreč postava, po kateri ste dolžni skrbeti za časno in večno srečo svoio m svojih družin. To samo. obsebi umevno naravno prepoved je Cerkev večkrat še izrecno oznanjala. Bojiui se in upam. Predragi v Kristusu! «' jPa,m? ,Iz dveh. razlogov: prvič, ker se naSa odločno krščanska društva zares bolj in bolj širijo in ker se sv. mistjonov splošno prav dobro udeležujete. Da sv, misijonovl V inisijonu Vas kliče Bog nazaj na pot do srečne večnosti in kakor sami čutite, podeduje Vam posebno velikih in silnih milosti, pa boljše izprevidtte naloge življenja, večnost, greh, čednost. V misijonih zdihuiete, objokujete svoje grehe in hitite k sv, zakramentom, kjer si izprosite in tudi dobite spravo z Bogom. Tako se misijonov udeležujejo očetje in mateie, mladeniči in dekleta. Hvala Bogu! Od tod moje upanje, da se nas Bog usmili in da doživimo lepših časov. Blagoslov Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad Vas in naj ostane nad Vamil V Ljubljani, dne 20. januarja 1920. Anton Bonaventora, škof. ^ii^^AVAVA^VAVAVAV^lMl^M lunafcinja iz Štajra. Povest. Prevaja"" (Dalje.| Henrik ie počasi jezdil ob starčevi strani in jc smeje sc poslušal, ko mu je poleg njega šlorkljaioč pripovedoval: »Mlado vino in par starih dam, Bog se usmili, io je bila )>ojedina. — Poleg mene je sedela škatla — ljubka deklica med 03c:u..a^iiiu in petdesetim le»o.n — No, hvala lepa. Pa še pela nain je, o groza I Navstzadt..e n.e c vprašala, kaj imam rajši. Rekel sem ji: »Rad imam srčkane kc-hrčke. starih prašičkov ne maram.« Henrik, Henrik, svarim te, nikdar ne sprejmi vabila od VolkovihI« »Potem jo pač mislila, do ie ona najsrč-kanejši kehrčekl Ampak, uboga para. ti imaš pa res vedno smolo pri damah!« ga hudobno zbada stotnik in si misli sam pri sebi: »Jaz jc nimam * -Pri vinu tudi! Zanič je bilo, ti povem. Kislica je bila. Žejen sem bil kakor vselej, T>otem pa taka žlabudra. Hahaha! Henrik, tebi jire dobro? Kje pa si bil — na zabavi, kaj? Si se tudi trapil pri stari goski kakor iaz? Ali pa — si 6e dobro zabaval z mlado, lino deklico? Povej mi, dečko, povajlc »V Štujerdorfu sem bil,« ie odvrnil Henrik. V jasni noči migljajoče zvezde so obsevale lepega mladeniča, ki je ponosno sedel na žrebcu, haklje pa so ožarjale prepereli, gu-basti stričev obraz, ki se ie priskiškovaje obračal proti |ezdccu. Mogočno je stopal žre-bec in svetlobni trakovi so sc liki palčki smu-kali okoli nju. »Moral sem plačati svoi stotniški trak, tega-le s petelinom, ki mi ga je napravila Štefana Šverlner.« Bertold se je globoko zarežal. »Grom in strela! Štefana! Ona da ti ga ie vezla, sama? Si šel sam poni? . . . Spravite se mi izpod nog, ne prismodite mi nosu!« je zaklical dečkom, ki so nosili bakljc in je, ko so skočili naprej, med prastarimi in debelimi zidovi in potem vprašal mladega Henrika: »Si bil dolgo pri njej? Fant, ie-li bilo lepo?« »Ne vem, kako dolgo je bilo ...« Res ne vem. V blaženosti je minila ura kakor hip, kakor sanie. »Bilo je zelo lepo.« Kako mu pri teh besedah bije mlado srce! Kako mu iz mladih, ponosnih oči odseva jasna srečal Starec ve, koliko ie bila ura. Ubogi fant, sai eem si vedno mislil. Fant, te že ima, pa se mi ne zdi čudno. »Iudi meni ie šlo k srcu ko sem sedel v dvorani in je Štefana kot obtoženka stala pred sodnikom. Res, Henrik, lepa deklica je Štefana, zelo lepa . .. škoda, da se pišeš Hendel... in da je Joahim Hendel tvoj oče.« „n*,ni0ai=? p?vej.,no' ka' «> rekla? Kaj sta počenjala?* e tiho mrmral stari mož. »Kajne, ljubkovala sta se! _ en poljubček — »Ha, ti io pa že dobro poznaš!« ga zanifc ljivo a vrne Henrik. »Nai ba kdo samo poskusil kaj takega: Ta bi iih slišali Proč, proč, to se ne spodobi,.. Ne, ne, za to ni Štefana, tod« ljubeznivo m pametno ie govorila — ti bi s« čudil, kako pametno je to dekle.« — Nekaj ima še na jeziku, že odpre ustne, pa nakrat obmolkne... noče, Saj je že tako preveč iz. dal. Starec tiho šepeče: »Čudno. Dečko, moj liubi dečko. Pošteno te je zagrabilo. 0, prav imaš, da jo ljubiš, iepa je, lepa in ljubezniva kakor nobena druga, toda, kako se bo končalo?« Prišla sta do mestnega trga. Bil je prazen in so bile že skoraj vse hiše v temi. Hen. rik se je oiral po lekarni, kjer stanuje naj. boljši zdravnik v Štajru, doktor Ortner. Za malim okencem ie brlela zelena lučka. Doktor je torej še pokonci. Dobro ie. »Striček, zdiavo!« se ie poelovll Henrik. »Sedaj moram k zdravniku gori zaradi nekega oolnička.t »Kosmata kapa!« sc ia začudil 6turee, »Kdo ie bolan? Pa vendar ne ljubezniva Helena? Namalana coprnica, io li glava boli?« »Pst, pst, nikari zabavljati!« je Henrik na lahko krenil starca po ustnih. »Gospa je zdrava, toda Štefanin bratec ie bolan.« >Kaj praviš!« se je smehljal stric Bertold. »Fant, ljubi ubogi fant! Že čez ušesa te je pri-jelol Zdaj gre že po zdravniku zu bratca svoje ljubljenke l> »Kaj pa mu je bralcu?« ie mrmral votlo in prijazno. »Slab je, slab, vročina ga kuha. Ljubezniv fantek jc. in tuko ga iinn rada.« Henrik jc zdrknil s konja in jc zavpil v hišo noter: hola! Lakarn:ir je skočil iz hiše ter je prijel konja za uzdo, Henrik pa ie brzo stopil v hišo. »In tako ga ima rada, res, in tako ga ima ruda!« se je hol-otal strrcc. »No, ie pač res: dekleta tinaio rada lanle, fnntje pa dekleta; čc bi vsaj še zame katera marala!« »Vprašaj še enkrat Pančcvko in glej, da ne razdražiš telet Morda je v postnem času lejiža postala Grintalericar« je poredno prihajalo iz veže ven, in izginil je peklenski fant. »Sc to navrh! Čakaj, ti bom žc pokazali sc je grmeče bohotni Bertold. _ »Hej, baklie sem, pag'ivci!« Dečki z bakljami so od mestnega vodnjaka, kjer so uganjali razne neumnosti, pridrvili sem, da so nadalje pot svetili staremu potriciju, ki je šel prav dobre volje naprej po mestnem trgu in je luintam pograMl tega ali enega dečku za čop, če ga je Ic mogel doseči. Toda pred sramotnim odrom mu je odievene! smeh, utopil se je v težke misli. »Fant, rad imaš deklico, in prav i m o S, ker je ljubezniva in lepa kakor nobena druga. Toda fant, si že pomislil, kaj preti vama o! e-ma, glej sramotni oder, kjer se reži sedem mrtvaških glav, misli na sovraštvo tvojega očeta! Želim ti sreče, da popelješ na svoj dura najljubeznivejše dete, tisočkrat, vcčtisuč-krat. . toda pot do tja vodi čez nabruiene meče. . nikdar ne boš zlomil železne volje svojega očeta, temveč vaju oba bo zdrobila njejjova železna pest. Rc6 si odnesel s sramotnega odra deklico in si jo obvaroval, toda vsi angeli in nebesa ne bodo mogla rešiti tebe in nje — na sodnji dan srda in iezc tvojega očeta! O, uboga, uboga deca!<: V vedno bolj žalostne misli 6e je j>ogrezal starec in je koracal proti Pirahu. M'adi stotnik pa je medtem veselo drvil po dveh strmih stopnicah gori v doktorjevo študijsko sobo. Doktor Ortner je ravno sedel pri mizi in je s povečevalnim steklom opazoval mrtvaško črepinjo, ko je vstopil Henrik, Doktor je osupnil nad tem poznim obiskom, da je mu je črepinja padla nn tla. Henrik mu je naročil, naj gre takoj v Štajerdorf v gostilno »pri modrem jelenu«, kjer leži bolno Svert-neričino dete; dobro naj sc pobriga zanje ij» naj je zopet ozdravi, dobro ga bo plačal, otrokova sestra, pobožna Štefana, je zelo v skrbeh za dete; v treh dneh mora že zdravo in veselo skakati okoli. Doktor pravi: »Pokoren sluga sem, gospod stotnik, storil bom, kar je mogoče, ničesar ne bom prezrl. Vs?- i kogar izkopljem, če mu ie sploh ie pomagati gmrt nima leka, doktor Ortner ga pa ima.« Štefana je zgoraj v sobi prižgala lojcvo večo ter je pojoč na rokah ujčkafa dete, ki ■e venomer jokalo. — Bratci in sestrice so prištorkljali po stopnicah gori: Čeprav so bili le zaspani, so se vseeno ščipali in suvali med seboj. Štefana je tiho rekla: »Mihaelca, pripravi posteljce in pojdite mirno spat, jaz moram Lukca zibati.« Tedaj so se vsi trije bosih nog mirno primuzali v sobo. Mati je prišla j^ori bliščečih se o£i ln vročih lic: »Štefka, sedaj je tel. Ni ti zameriL da imaš tak jeziček. Rekel jc, da lc govori, kakor sc ti poljubi, ker prav laka si mu všeč.« »A tako, mi dovoljuje? Sem II šoiarica, fin pa moj učitelj, jn-li« se je namrdala Šte-ana. S prijetno, njej lastno kretnjo si je po pravila kodre oa temenu, ki 80 ii uhajali na prej. »Ne vem, kaj jim je,« je rekla in mislila oa lase, »da danes nočejo ostati na mestu. Toda mati, Lukec je močno bolan. Jutri ga bom nesla k zdravniku « »Milostivi gospod je rekel, da pojde sam ponil« je rekla mati, »Bomo videli, če bo šel,« je sltoiuizgnila Štefana. »Misliš li, da laže?« ie zrastla mati »Kai še,« jo je pomirjevala Štefana. »Pn vsakdo lahko kaj pozabi, je-li ne?« »On nc bo pozabil.« jo ie zavrnila mati. »Dekle, li si nehvaležno!« — Pogledala je najprej bolno dete, potem hčerko. -Štefana,« ie rekla proseče. »Kaj bi radi, mati?« je vprašala Štefana, v njenem glasu je bilo nekaj odklanjujočaga. -Štefana,- je nekako skrivnostno rekla mati, »glej, danes je sreča trkala na naša vrata. Dete moje, boš-li zopet zaprla vrata, saj vidim, da bo tako,« »Kakšna sreča?« je tiho odvrnila Štefana. »Btii uo, saj vendar veš.« »Štefka,« in mati je ovila svojo roko okoli obeh svojih otrok, okoli lepe velike hčerke m okoli nabogljenčka, ki ga je ta držala v rokah. »Sedaj uri pa povej, otrok moj, kaj si vendar danes mislila, ko je gospod stotnik celo uro sedel pri nas in ni drugega počel, kakor neprestano gledal le tebe, kaj pa mi-ališ, otrok moj, zakaj poseda pri nas visoki ospod... in ne obrne svojih oči proč od tefke? Če Še ne veš, ka| to pomeni, ti bo pa sedaj povedala mati.« Deklica je odmaknila roko od sebe proč in je rekla mirno odklanjajoč: »Saj mi ni prav nič všeč, da pri nas trati »voj čos. Ostala sem doli, ker sem morala, drugič ne bom nikoli več kaj takega storila. Prav tak je. kakršni so drugi moški: kakor hitro vldiio kako dekle, ki ni ravno grdo, — morajo precej začeti — igrajo se.« — Sama sebi nc verjame, kar je rekla, vendar tako govori sebi in materi, sicer je vse zastonj, in tnntl ji ne bo dala miru. »Igrajo se?« je mati ponovila in se je bojevito zasmejala. »TI, tisti, ki se igrajo, za-lenjajo nekoKko drugačei Ne gredo v hišo, ampak na skrivaj zalezujejo, tudi ne govore pred materjo, kar dela on, ampak za materinim hrbtom. Štefka, ti si zelo pametno dekle, znaš pisiti in brati, jaz pa sem uboga, Keprosta ženska ln se moram skriti za svojim itnim otrokom, toda verjemi svoji materi, kar se tega tiče, pa vem več kakor ti, zaka) dve leti sem bila zaročena s tvojim očetom, rozneje sem bila osemnajst let poročena, ta-o sem se lahko naučila, da vem, kako izgleda prava ljubezen.« »Saj vam rada verjamem, mamica,« je Stekla Štefana in je hotela govor drugam spe-ati: »Ko so oče umrli, sem imela ravno se-emnaist let.« »Ti si prišla na svet na praznik Povišanja •v. Križa,« je pomislila mati ter je položim svojo roko svoji hčerki na ramo. »Moje prvo aete, ki mi je je Bog podaril v našem poštenem sakonu, veliko veselja sem imela nad teboj, nesla sem te na božjo pot in *va te darovala «aSi ljubi Gospej. In nikdar nama nisi delala lalosti in skrbi, marveč aamo veselje do — današnjega dne,« t i j? de.te« ki ie zaspalo, pazno po- ložila v zibelko, ki jo je bila prinesla k svoji revni postelji, in je v plapolajočem svitu sveče obrnila svoj pogled proti sv. Avguštinu z gorečim srcem, ki ga ji je bil podaril pater Albert, Go«pod Albert je daleč proč, brez njegove pomoči bo morala izvoievatl boj, ki ga vidi prihajati, čigar teže se šele sedaf začenja zavedati. Težko ji jc pri srcu, vendar na materin očitek odgovori s fcalo: »Kaj sem pn vendar naredila, da je sedaj konec veselja, mamica? Je-li zopet jeziček kriv, jc-li?« »Saf veš. kaj mislim! Nc smejaja se, jaz bi najrajši jokala. Vsak dan molim, kar le morem, k Bogu zate za dobregu moža, ti pa si tako čudna in ne inaraš za nobenega. Saj sem že rekla, če bi prišel angel iz nebes, pa bi ti ne bil všeč... In sedaj... je prišel.« »Henrik, da je angel? No, tu pa še precej manjka,« je rekla Šteiana nekoliko porogljivo. »Glej, mamica, ker sem tako čudna, kakšno veselic naj bi imel mož pri meni,« je z ve-sebrn glasom prigovarjala temno "zreči materi. »Ravno zato, ker sein tako čudna, je belic, da ostanem sama.« Stopila je k zibelki, na lahno jo je zazibala in je zapela neko kitico. Menda je Marija tako Jezuščku pela, celo priprosta pesmica tako čudovito sladko in pobožno zveni Iz njenih ust. »Štefana, tvej oče in jaz, tvoja mati,« je sedaj rekla Sverlnerica ne več bojevito, temveč z bolestnim očitkom, »sva osemnajst let skupaj preživela v veselju in žalosti; sedem otrok sem nosila, pet sem jih s skrbjo in ljubeznijo izrodila, marrikaj sem pretrpela, pa nikoli nisem tonila, ker je bila tako vol|a božja. Ti pa, moj otrok, žališ sedaj svojo mater in zaničuješ zakonski stan! Zaničuješ li tudi svojo mater, ki te je nosila pod svojim srcem, ker ničesar nočeš slišati o zakonu, kakor hi bil zakon nekaj grešnega.« Spodaj je stari hlapec zaprl hišna vrata, iz dal|ave sem se je, čeprav je bilo že čisto tema, zopet oglasilo piščal. Štefana ie nežno in ljubeznivo pokrila bolno dete z ruto, ki si jo je vzela sebi in je rekla: »Zakonski stan ni grešen, temveč milosti-poln rtan, saj sem ravno preje stotniku rekla, pri nas je celo zakrament, pri nekatoKčanlh pa m — velik zakrament v Kristu in njegovi Cerkvi, kakor pravi apostol Pavel, Če bi ne bilo zakonskega stanu, bi ne bilo na svetu ne duhovnikov, ne redovnikov in redovnic: brez vajinega zakona, moja ljuba mati in moj rajni oče, bi tudi mene ne bilo na svetu; za Bogom sc moram zahvaliti samo vama, da morem služiti nebesa. In iaz naj bi zaničevala zakonski stan, zaničevala svoje starše zato, ker so živeli v zakonu, ne, Bog me varul takega napuhe in take nehvaležnosti — nc, moja ljuba, zvesta moti, ki ste sedem duš Bogu darovali, vi sle veliko višje pri Bogu kakor jaz,« (Dalje prib.) | „ , Potrebovali bi odvajajoče, želodec okrep-£afo£e sredstvo? Poslužite se le Fellerjevlh pravih Elza-krogljic, 6 škatlic 18 Omot in poštnina posebej, a najceneje.. — Engen V. Feller, Stubica donja, Elza trg št 16, Hrvatska. F »v Oglje četudi drobno, kupi in plača najvišjo cono Hegovc & Komu, Ljubljana, Ko- S lodvoraka ulica št 31. i Maribor. Koroška cesia i Priflfirflfrl ve(lno bogato izbiro maaufaktur-ril|iljIutU nega in modnega blaga. Zmerne eenel Solidna postrežba I FrepriCajte sel Sprejme se mladenič I pošten. Iz dobre družine, v starosti ® 14— l'J let, za domača in poljska delo. ^B Naslov pove uprava pod štev. 1288. Ste preveč obSatMvi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Of, kako tu ublažujeio bolečine in utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim Elza fluldoml 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Bosel (Švico) MMmsim 75, Brzojavke: FMmi Base!. dobavlja kemične izdelke lekarni ke Izdelke droil 2loila krmila snroufne iz Švice in preko moria. Prijazna vprašanja naproSena. — Iščejo se zastopniki s Ia referencami. — Dopisuje se Iran« cosko, angle-ko, nemško. Prvi in odini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: V žlvljenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna ln ljudska zavarovanja pod najugodnej filmi pogoj L V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po anano nizkih cenah. PodrvlNlcai CELJE, Bres, 33. Zopet ogromno pošiljatev inanufakture naravnost le inozomstva Je prejel« tvrdka R-Slermeoki v Celju In sicer volne, cofirje, tiskarinc, ctamina, hatista zu žensko obleke, sukna kam-garno in hlačevlne za moške obleke, belega in pisanega platna za perilo, klo-ta, cvilha, robcev, svile in že mnogo raznega druzega blaga, katero so prodaje, •zaradi nakupa v velikanskih množicah po čudovito nizkin cenah. H8«mtesa vedno velika zalogo lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz. kril, ženskih. moSk h io fantovskih oblek, po zelo nizkih cenah. Čevlji, teneki, moški in otročji vedno v velikanski izbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev, llustr. cenik zastonj I Na dehelotaino vi. nad str. •Veletrgovina 11 v.lr„-ntnrH Celje stev. 305. razpošilja Inn 11» v Slovenija. letele iMffili svcio »spola? H5č?t9 ifniii; sHor figršon mefi-bkti? IM sooči pe$, Mlin ii P!f08»? Vporahljajte Fellorjevo l>ravo I'lza obrazno, kožo obvarujočo pomnilo Občudovani bodetel Za-vidnnil l looček 9- K. No. III močnej-c vrste li! K. K temu Fellerjevo naJllnejJe lllljnomlečno milo 1« K. M lili lepučmelaM? Fellerjeva puva hira Tnnnocliirm pomnila za rasi las doseže bujne lase! Zapre"i prhaj, pre-rano osivenje. ZaUani pleio! 1 lonček 9 K No. III12 K. K temu močno f«iT«r terovo milo za umivanje fLiA: glave 8 K. Sampon 1 li. Mazilo za brke 2 K 60 in 3 K. Miiio um farja očesa? Fellerjev pravi turistov-ski obliž učinkuje brez bolečin, hitro in zanesljivo I Nobenih kurjih očes več I Nobenih žuljev I Nobene trde kože I Mala ška-tljica 4 K - v, velika škatlja 0 K - v. Mile Je.tal? Fellerieve Elza umijvalne pa-stilie (Kolonjska voda) 1 škatla T— K. Fellerjev us palni praSek proti potenju 1 Ska lja 0 K. Fellenev mentolni črtnlk zoper glavo- ln zobobol i fikatljica 4 K - v. Fellerjev Elza fluid (t dvojnatlh alt 2 veliki steklenici Specijalnl 36 K. Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 IC naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Klu-ger. bel, roza in rumen. 1 vel. škatlja 12 K Močna Francovka v steklenicah po 8 K in 28 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Euflen V. FeUer, lekarnar, Stnblca Donja, Elzatrg it IS, Hrvatska. /Elsa „ lasteč PrlmelaJ krmi Hastin enkrat na todeaeno pest. Ob pomanjkanju krme ko se uporabljajo nadomestilna sredstva za krmila pa so primeša dvakrat na teden. Prašek Mastln, dletetično sredstvo, za živino, je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a Parizu, v Himu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga oukrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za G mesocev za enega prašička ali vola. Ako so Mastin pri vas v lekarnah in trgo-vinnh ne dobi, potem ga naročite po pošli. 5 zavojov Mastina 2000 poštnine prosto na dom. Hazilo zoper garje (naftomazilo) uniči pri ljudeh in živini, garje, llšaj, srbečico, kožne bolezni, lzpuSfaje, Ne smrdi, nemaže porilo. 1 lonček 8 kron. Po pošti 10 kron 50 v. Lekarna Trnkoczy Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. ™ dobr,h gozdnih tesačev sprejme takoj za celolotno dobo proti dobri plači Frane Pust, tesarski mojster, Ljubljana. roiiionhp rovi cevi ra V0(,njake 1 m svetlobe, utltibullib tuli, stebre za vrtne ograje in za kozolce, grobno oklepe, stopnice is umetniga kamna itd. nudi po najnižjih cenali F. Bandaln drug, Ljubljana, Karlovska r, 8 (prt Jeraučičn), Nekaj dobrega se dobi še pri Fran Dunajska cesta brinja Pogačniku v LJubljani, deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM-PEX v Ljubljani, Krekov trg 10. a sena za konje na prodaj. T'olzve se,-Gospodarska zadruga, Vrhnika. Zaloga pohištva in tapet, delavnica B^ATfl SEVES LJubljana, Goaposvetaka oesta (Hfolizaj) pripo«o3a vaakov*»tno pohištvo - - - po zmavnlh ••nah. ■> - -Vabimo na ogludl Vabimo na ogi«d| D š če se gospodična mlajša, lz ugledne kmetske hiše, izobražena zlasti v gospodinjstvu lakraetijstvu kot soprog« za prof., dr., veleposestnika z nadmilijonskltn imetjem. — Naslove z natančnejšimi podatki sprejema uprava lista pod št 121«. Emn"žZk0 orehovih hlodov kakor tudi stoječe orehe, 8 —3 m dolge in od .SO cm dobeline naprej. — Ponudbe na Andrej Ktegar, strojno mizarstvo, St Vid n. Ljubljano. Ini/(ll'f1 fc" Pr'" v kmetkl mlin z nekaj po-lUlflllU sestva kot najemnik alt n« polovico, Ivan Ivanusa, umetni mila, Sela, Valenj«. Kupim vsako množino trtega prediva po najvišji ceni. Cenjeno ponudbe na naslov« Ivan N. Adamič, vrvnrna, r.jobliana. rezane in mešane kupa]« v vsaki množini po najvišji ceni Matija PodkrojMc brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdkl Bosn Jelačln, Lfnbljana Emonska cesta 2. 4708 UUD5KA POSOJILNICA v Ljubljani , v lastnem doma Miklošičeva cesta St. t obrestuje hranilne vloge po čistih 3V Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. Izdala konzorcij »Domoljuba«, Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. Tlaka Ju