CE ■M lifiv anica 3vo mes to LETO II. - $i. 49 V KOČEVJU, DNE 28. NOVEMBRA 1957 Cena 10 din Ob našem največjem prazniku V petek, dne 29. novembra praznujemo 14. obletnico zgodovinskega IX. zasedanja Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugo- »Prišel je čas, ko se ne vpraša, ali si star, ali si mlad, marveč ali ljubiš našo slovensko grudo ... Napočili so veliki dnevi. Od očeta in sina, iz roda v rod bo živel spomin na sedanjo borbo. Bodoči rodovi nam bodo zavidali, da je izbrala usoda prav nas, da vzdržimo preizkušnje, da se rešimo okupatorjev, da izgradimo našo slovensko domovino, v kateri se bo kmet veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok!« (Besede Franceta Beeeleja na zboru odposlancev v Kočevju 1. 1943.) je porajala iz krvi in trpljenja ljudstva v najtežjih dneh srditega in upornega boja za našo nacionalno in socialno osvoboditev. Prvo zasedanje AVNOJ-a je bilo novembra 1942. leta v Bihaču. bleme in naloge političnega znača- tako velika, da so delovni ljudje katerimi so postavljeni resnični leja, vendar ima že to zasedanje ve- še z večjo trdnostjo verovali v zma- medji ne le naši novi državi, pač pa lik, neprecenljiv zgodovinskim po- go in vstopali v vrste ljudske from- tudi novi socialistični ureditvi, men, saj je bilo z njim postavljeno te ter se za njena osnovna načela Na osnovi teh sklepov je AVNOJ .slavije — AVNOJ. Na tem zase- skupno predstavniško in politično borili pod vodstvom komunistične kot vrhovno zakonodajno in izvrš- < lan ju so bili v starodavnem bosan- telo vseh naprednih, protifašastič- partije tudi za ceno svojega življe- no telo, z Nacionalnim komitejem skem mestu Jajcu položeni temelji nih, osvobodilnih sil v naši deželi, nja. osvoboditve Jugoslavije kot začasno novi socialistični Jugoslaviji, ki se ne glede na versko; in narodno pri- Ko ob tako pomembnih obletni- vlado odigral nad vse pomembno padnost. Tedaj seveda pogoji za cah, kakor je obletnica n. zaseda- vlogo; za nas Slovence pa je še po- odločanje o izgradnji in demokra- nja AVNOJ, obujamo spomine in sebno važna potrditev odloka Ko- tični ureditvi naše države še ni- gledamo v našo težavno preteklost, čevskega zbora o priključitvi sio- so bili zreli, zato je na tem zaseda- ko se spominjamo strašnih vojnih venskega Primorja. Po II. zasedanju prišlo le do priznanja vloge na- strahot in številnih žrtev, znancev nju AVNOJ so se bistveno spre- rodnoosvobodilnih odborov -kot in prijateljev, ki so za pridobitve menile politične razmere'doma in Tedaj je bila narodnoosvobodilna osnovnih, resnično ljudskih orga- narodnoosvobodilnega boja in ljud- v svetu. Iz političnega telesa so borba v Jugoslaviji že v polnem nov osvobodilnega boja in nove ške revolucije darovali vse, celo zrasli temelji nove države. Sovraž- razmahu, vendar za takšne sklepe, ljudske oblasti, ki se iz tega boja svoja življenja in ko sedaj po ne- niku je bil zadan najhujši udarec predsednik koroške deželne vlade kakršne .pozneje prinaša II. zase- poraja. Več kot o medsebojni po- kaj letih povojnega dela in vse- in v takem položaju je izgubil vso Ferdinand Wedenig se je zavzel za bra pa jih bodo poslali še enajst, danje AVNOJ, pogoji še niso bili moči med posameznimi narodno- stranskega razvoja naše socialistic- orientacijo. Sodelovanje belogardi- pravice koroških Slovencev. Wede- Zadnje velike poplave ob ustju zreli. Zato I. zasedanje AVNOJ-a osvobodilnimi odbori krajev, okra- ne dežele vidimo ogromni napre- stičnih, četniških in drugih tolp z nig je poudaril, da mora Avstrija, Pada v Italiji so prizadele ondot- obravnava in rešuje predvsem pro- jev in okrožij ter pokrajin pa I. za- dek, uspehe in možnosti za nadalj- okupatorjem je bilo vedno bolj od- M terja enake pravice za Južne Ti- nim krajem ogromno škodo. Samo — ---------nji procvit ter blagostanje, ki krito. Enotnost jugoslovanskih na- rolce, priznati tudi zahteve Sloven- v mestu Porto Tolle je ostalo brez nam ga omogoča socialistična pre- rodov, njihov ugled ter vera v zma- cev na Koroškem. Zahteve sloven- strehe nad 5000 ljudi, obrazba v mestu in na vasi, nam go so se s tem dogodkom znatno ske narodnostne skupine na Ko- Visoki komisar OZN za begunce hvaležno uhajajo misli k tovarišu povečali. Zavezniki so odpoklicali roškem je podprl tud predsednik je nedavno izjavil, da bodo begun- Titu in pravilnemu političnemu svoje misije od bivše kraljevske stranke Pittermann. ska taborišča v Zahodni Nemčiji vodstvu našega revolucionarnega vojske, ki je biia z Dražo Mihajlo- Libanonske oblasti so prepoveda- in Avstriji prihodnje leto zaprli. V boja, katerega neprecenljive zaslu- vičem na čelu v razsulu in jih po- le neki sirski delegaciji, v kateri je Zahodni Nemčiji je zdaj 43, v Av- Na kongresu Socialistične stranke Avstrije v Salzburgu so govorili tudi o koroškem vprašanju. Clan centralnega odbora stranke In V okviru rednega sporazuma je poslala Francija Zahodni Nemčiji dve transportni letali. Dvanajst letal so dobavili zahodnonemškemu letalstvu že prejšnji mesec, decem- 9ta/ komeatat PETLETNI NAČRT Na zadnji seji Zveznega izvršnega sveta je bil sprejet osnutek predloga družbenega plana gospodarskega razvoja Jugoslavije za prihodnjih pet let in sicer od leta 1957 do 1961. Ta predlog bo v kratkem predložen Zvezni ljudski skupščini. Načrt določa predvsem osnove naše gospodarske politike za prihodnjih pet let. Glavna naloga Pri tem je, da se zagotovi enakomernejši porast vsega gospodarstva, celotna delitev dohodka mora biti v skladu z naraščajoča proizvodnjo, zagotoviti se mora večja rezerva ter odpraviti vse motnje pri potrošnji in cenah. Po predvidenem petletnem načrtu se bo narodni dohodek povečal vsako leto za 8,8 odst., storilnost dela pa za 7,5 odst. Raz-voj gospodarstva pa bo zahteval, da se bo letno na novo zaposlilo 140.000 delavcev, kar pomeni v petih letih 700.000 na novo zaposlenih. Po sedanjem naraščanju prebivalstva bo leta 1961 v naši državi 19,5 milijona prebivalcev. Poseben problem celotnega na-šega gospodarstva je primanjkuj v plačilni bilanci Načrt do-l°ča, da moramo ob koncu petletk n<-ga plana toliko izvoziti, kolikor Uvažamo in pri tem še odplačevati dolgove, ki smo jih v tujini do sedaj najeli. To bomo dosegli Predvsem z večjim izvozom industrijskih izdelkov in z manjšim Uvozom prehranbenih artiklov. Eden izmed glavnih poudarkov v tem načrtu je, da bo naraščala osebna in splošna potrošnja ter da bo zagotovljen vsakoletni dvig življenjskega standarda. Doslej so skupni letni izdatki za življenjski standard znašali 200 milijard dinarjev, v prihodnjih letih pa se r° ta vsota dvignila na 379 mili-Jard, kar pomeni skoraj za poio-■kx>. Glede potrošnje pa je pred-'1d<»no, da se bo v mestih hitreje ^gala kot pa na vasi. Vemo, da naš standard precej bremeni- investicije, to je gradnja indu-. trije in drugih objektov. Same hvesticije se v tem času ne bo-0 tinanjšale, določeno pa je, da 86 bo veliko več denarja vložilo v gradnjo stanovanj, šol in drugih °bjektov, id neposredno vplivajo Povečanje življenjskega stan-?arda. Tako bomo v teh petih le-samo za gradnjo stanovanj rdali tis milijard dinarjev. ekka ^ sredstva bodo določena hit P?8Pe8evanje kmetijstva in za rejše izobraževanje kadrov, ^spodarsko zaostali kraji v dr-tiah, P3 .bodo imeli prednost pri Posojil in pri preje-doglil! P01*1?*! da bi se tako v Od ,0< r.n oo-su razvili vsi kraji. Soh Sarajevo—Tuzla itd. darst^I bremenijo naše gospo-obr^, rodi izdatki za narodno narodna 'n državno upravo. Za znižali t°brambo 86 lx, da smo se otresli tujega jar- slali k NOV in POJ, ;ki jima je no okrepila. Po pomembnih in odločilnih vojaških ter političnih uspehih in zmagah, zlasti v IV. in V. ofenzivi in po premagovanju hudih posledic italijanske ofenzive v Sloveniji leta 1942, je narodnoosvobodilno gibanje dobilo v javnosti doma in po svetu vidno mesto in splošno priznanje. Ves svobodoljubni svet je v tern gibanju videl resničnega in doslednega bcrca proti fašističnim nasilnežem in osvajalcem. Obenem pa se je begunska kraljeva vlada, ki je bila odnesla svojo kožo v tujino in pustila ljudstvo na milost in nemilost smrtnemu sovražniku, s svojo reakcionarno kliko z Mačkom in Dražo Mihajlovičem na čelu popolnoma razkrinkala v očeh vseh poštenih in svobodoljubnih ljudi. Ljudstvo je spoznalo, da so belogardistične, četniške, plavogar-distične, ustaške in druge tolpe v službi okupatorja, ki so; nastopile proti lastnemu ljudstvu ter da ma ter nacionalnega in socialnega zmagovito poveljeval tovariš Tito. zatiranja. Kako prav je imel tova- Res, da so ti dogodki že daleč riš Tito, ko je že leta 1942 v član- za nami, toda v naših srcih so ži-ku »O nacionalnem vprašanju v vi, kakor da bi se dogajali včeraj, luči NOB« razlagal nerazdvojeno No nje mislimo vedno; pri svojem povezanost nacionalne in socialne vsa kdanjem delu, v razpravah in osvoboditve. Večkrat so temu zla- nadaljnjem razvoju delavskega in sti v tujini ugovarjali, češ, da ne dr; žbenega upravljanja, nanje smo ločimo nacionalno od socialnega. In mi. lili tudi ob zadnjih občinskih bilo tudi več sirskih poslancev, da striji pa 16 begunskih taborišč. V bi prišla v Libanon. Delegacija je teh taboriščih je zdaj nad 16.000 nameravala prisostvovati proslavi beguncev. Pred razpustitvijo tabo- libanonskega Dneva neodvisnosti. Na meji jo je libanska policija zadržala kako uro, nakar se je morala vrniti v Sirijo. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da se epidemija azijske gripe, ki je začela pred tremi rišč bodo begunce poslali v razne prekomorske dežele ali pa jih bodo razmestili po raznih krajih v teh dveh deželah. V nekem rudniku na Angleškem je nastala eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 17 rudarjev, večje šte- vendar pomeni zmaga NOB tudi volitvah. Naša boljša in srečnejša meseci pojemati v zadnjem času v^° Pa J"e ^ilo ranjenih zmago socialistične revolucije. Za- prliodnost, ki jo gradimo na te- spet širi. Prizadete so zlasti evrop- 1,™(1 konitosti socialistične revolucije so meljnih pridiobitvah NOB bo odvisna ske države. Od srede oktobra je se manifestirale v NOB, pa če je od neomajne zvestobe do teh pri- zbolelo v Avstriji okrog pol milijo- bilo to komu prav ali ne. Revolu- dobitev, plodov našega dela in trd- na ljudi, v Italiji pa poldrugi mi- cionarna praksa pri nas potrjuje organsko povezanost nacionalnega vprašanja s socialnim, kar je na sedanji stopnji razvoja proizvajalnih sil in proizvajalnih odnosov tudi popolnoma razumljivo. Prav zaradi tega je naša NOB klasičen primer uresničitve socialistične revolucije in ta naš primer ni ostal osamljen. Zahvaljujoč pravilnim ocenam in predvidevanju v politi-tiki pa so sklepi II. zasedanja ne vere v socialistično prihodnost. Tone Ožbolt lijcn. Več sto ljudi demije gripe umrlo. je zaradi epi- v ‘Msbijanskem oleraiu 269 prostovoljnih gasilskih društev nj™je ^olagomf^^Lf1Tudi zma- ^^^judrtvo niši’ dežele želeli" slal.še nekaterepodatke stegaple- stoično" 2440.000 nji svet. Zlasti se je to pokazalo O četrtem plenumu Okrajne ga- zvez pa do konca februarja prihod-silske zveze Ljubljana smo v našem njega leta. Bodoči plenum naj bi listu že poročali. Naš dopisnik iz štel 80 delegatov. Sodražice tov. I. J. pa nam je po- Proračun OGZ znaša za leto 1958 din. Proračun je bil v celoti sprejet. ločeno od društev. Stetir^^j^rip^vlj^it111^ 1Janja ?ri n&as še bcli ^rjuje^ero enot, ki delujejo boj pod vodstvom komunistične partije in tovariša Tita do popolne zmage. ŽIVINSKI SEJMI V FARI Na pobudo Kmetijske zadruge v popolno in neizogibno zmago so- Upravni odbor OGZ je zato skrbel Fari je vsakih štirinajst dni v Fa- lil *7W» n , 1 X— 1 1 _ 1 • y v • “ITlrj rv /-X 4. XI« ***\ 4 i 1 t- v»/4 4 4" /*VT v i .1—v . • _ . * X: • • • 1 ■ • cializma ter v lepše in boljše življenje. Ko se ob našem velikem prazniku — obletnici II. zasedanja AVNOJ znova in znova seznanjamo s sklepi zasedanja in ko vidi- ri sejem živine, živine za vzgojo članstva in utrditev občinskih gasilskih zvez. Skrbeti bo precej, pretekli torek je bilo na treba, da se vključi čim več mladi- sejmu nad sto glav živine. Tudi ne in pionirjev v vrste gasilcev. V odkup je zelo dober, saj se odkupi tem letu je bilo 69 pionirjev v ga- skoraj vse govedo, pa tudi konji, silskem obmorskem letovišču v Pa- ki so namenjeni za mesnico, mo, da ti sklepi potrjujejo in uza- cugu, kjer so se dobro počutili. Sa~ kemjujejo federacijo in enotno dr- nitetni svet je priredil več sanitet- Odkup živine se vrši preko Kme- _ w žavno skupnost, prepovedujejo nih tečajev. Saniteta je sestavni del ta odkup tudi naj sprejmejo njihove zahteve. V takšnih razmerah so dozorevali in dozoreli objektivni in subjektivni pogoji nastopila je realna možnost in potreba po notranji organizaciji naše mlade ljudske oblasti in države. Vodstvo komunistične partije Jugoslavije je presodno, da je čas, da se postavijo in zgradijo trdni temelji za novo ljudsko državo, ki nastaja in se razvija na pridobitvah NOB in ljudske revolucije. Vse to pa se je realiziralo na II. zasedanju AVNOJ. Tedaj so bile sile ljudske fronte največje in najbolj razgibane ter najtesneje povezane s komunistično partijo, ki jih je vodila skupno z našo narodnoosvobodilno vojsko k nacionalni in socialni svobodi. Zaradi srditega in —=- doslednega boja proti fašističnim vlzlJ'e m nestetlh d™gih elektron- predvajanjem filmov, ki prikazujejo mišče. Pred kratkim sta se sešla prvaka dveh največjih zahodnoneinških strank: krščansko demokratske in socialno demokratske -— Adenauer in Ollenhauer. Ta sestanek je bil prvi po dveh in pol letih. Razpravljala sta o notranje- in zunanjepolitičnih vprašanjih. Oba državnika sta se sporazumela, da se bosta večkrat sestala. Pedsednik tunizijske republike Burgiba in maroški kralj Mohamed V. sta se po dvodnevnih razgovorih sporazumela o načrtu za pomiritev v Alžiru. V uradnem poročilu oba državnika pozivata Francijo in gibanje alžirskih upornikov, naj se pričneta poganjati za pravično rešitev zahtev, ki jih postavlja alžirski narod in sicer o suverenosti v duhu načel Ustanovne listine OZN in o zakonitih interesih Francije ter njenih državljanov v Alžiru. Federacija britanskih delodajalcev je odločno zavrnila zahteve več pripeljejo kot 3 milijonov britanskih delavcev v strojni indutriji in pomorstvu, naj bi delovni teden skrajšali na 40 ur. V Trstu so stavkali delavci in uslužbenci vseh tovarn in podjetij. Vse trgovine so bile zaprte. Stav-kuječi so Imeli zborovanje, na katerem so zahtevali od delodajalcev, organizirala. Na vsak načm zadruga zasluži priznanje, ker je ta odkup ne samo v korist sami zadrugi, temveč tudi kmetovalcem, ker tako svojo živino bolje prodajo. Za odkup so zainteresirani tudi naši sosedje onstran Kolpe. Zato bi bilo nujno, da se za sejmišče najde bolj primemo mesto. Do sedaj je bilo sejmišče v sami vasi, kar pa nikakor ni v skladu s higienskimi predpisi. Kot smo zvedeli, zadru-, . - ga namerava v ta namen najti stavljati brez razvoja radia, tele- vanja strokovnjakov, spremljana s drago mesto in urediti pravo sej- emigrantski vladi povratek, poti- gasilske službe, jujejo demokratično ljudsko oblast, Na plenumu so govorili tudi o ljudske odbore, nacionalne svete in tem, naj bi bili letni občni zbori podobno, smo vse bolj prepričani, gasilskih društev zaključeni do da so to najpomembnejši sklepi, s konca januarja, občinskih gasilskih Četrta razstava radia v Ljubljani Sodobnega gospodarskega kultur- skem sejmu model satelita, nega pa tudi političnega življenja V času razstave bodo številna si danes že ne moremo prav pred- znanstvena posvetovanja in preda- okupatorjem in domačim hlapcem je tudi zunanji svet spoznal, kdo se bori proti skupnemu sovražniku, M je grozil človeštvu vsega sveta, v Evropi pa povzročil in zakrivil skih naprav. Veda, ki se je v nekaj najnovejše dosežke na tem področ-desetletjih razvila, 'kakor doslej še Brez dvoma bo ta sejem mnogo nobena, je prodrla na vsa polja koristil razvoju radia in teletoomu-človekovega udejstvovanja. nikacij v naši državi ter zadovoljil Zato ni čudno, da je vsakoletni kupce in razstarvljalce. Poleg tega bi bilo treba preskrbeti tudi primeren hlev za prigna- Na Kubi v Ameriki je prišlo do spopada med rednimi četami in uporniki. Pri tem je padlo 6 upornikov, vladne čete pa so imele 7 mrtvih in 8 ranjenih. Indijski predsednik Nehru je praznoval 68. rojstni dan. Ob tej priliki je bila v mestu Delhiju velika javna .proslava, ki jo je priredilo sto tisoč otrok svojemu prijatelju in priljubljenemu voditelju narodov Indije. KOČEVJE ZA 29. NOVEMBER Občinski odbor Socialistične zveze Kočevje je organiziral v počastitev Dneva republike — 29. IZ PREDGRADA V prvi polovici tega meseca je no živino, ker v zimskih mesecih novembra slavnostno akademijo, ne bo mogla živina 'biti na prostem Akademija bo dne 27 novembra največje ~ gon'e ™in" štrahrte^ P,'rw seJem radia ™ telekomunikacij, ki v£g°^e ™'eč. večkrat, ob 19.30 v šeškovem domu. Sode- s v ^i- L?;ms-ndE sLs&SS narodnoosvobodilni borbi Tudi čet- az®tavnega .prostora, kot po številu prišla na osnovno šolo v Predgrad j"e iz oddaljenih kraiev zlasti ter »Svoboda« Rudnik J niške -tolpe so bile v IV .m V. ofen- Pestrosti razstav" učiteljica Jelena Potočnik. Profje hrvati, ^iene^gov^že pSfv sLefom ^ 8 ^es^rmi zm razbite. Doma in v svetu je Q^em hn"6^^ d is d k P°u(;evaJa 113 gimnaziji v Fa- Faro in bi moral biti hlev, kjei-J bi Prebivalstvo Kočevja vabimo da postalo jasno, da je naša ljudska . pf™*, °l,7.hd° f' *cembra n- je bil v Predgradu samo živina lahko prenočila. Mislimo, da se akademije ude^Sl v ŽmVŽjem fronta edina borbena sila, njeno m P® s^° udeležbo že sedaj pn- en učitelj. se tudi to da urediti številu J vodstvo pa edini resnični predstav- 3avl ° mn°go domačih in inozem-nik vseh jugoslovanskih narodov. skab P0(ijetij- Izmed domačih bo«, Tako so tudi nepoučeni Ijudie kdo- do zastopane tovarne: »Pupin- znali pravi obraz begunske" vlade Nikola Tesla«, »Jugotehnika«, »Te-kralja Petra, katere padec ie bil ^komunikacije«, »Elektrozveze«. ~ neizbežen ^ »Inštitut Jožefa Štefana«, »Iskra« ~ dvoma Je oOstoj SovJ**, zveze, prve socialistične dežele v te, televizorje in različne drage svetu, ki je dete oktobrske revolu- elektronske naprave iz Zapadne in. rije, dajai malim narodom upanje Vzhodne Nemčije, švedske, Franza nacionalno in socialno osvobodi- cije, Italije, Češke itd. tev ter nadaljnji revolucionarni Sovjetska zveza s svojo ptija-razvoj. Lenin je večkrat poudaril, vo ni presenetila, saj je razstavljala-da bo zmaga in izgradnja socializ- že lani, pač pa je vzpodbudila vetrna v drugih deželah zaradi obsto- liko zanimanje. Pričakujejo namreč^ ja in izkušenj Sovjetske zveze laž- da bo po uspeli izstrelitvi umetHH ja In naslonitev na to prvo soda- nega satelita, pri čemer imajo neZl listično deželo v svetu ter vera v malo zaslug prav številne elektron— njeno zmago nad fašizmom je bila ske naprave, razstavila na ljubljanv; g® i i‘n"*QHnpP’ testi ta osem ptebioaLcem OKRAJNI LJUDSKI ODBOR LJUBLJANA ZuncMiepaZitičui komettUVL ....... ZA MIR MED NARODI Predstavniki komunističnih in delavskih partij iz vsega sveta, ki so bili zbrani na proslavi 40. obletnice oktobrske revolucije v Moskvi, so naslovili na narode vsega sveta manifest miru. Posredovali vam bomo nekatere odstavke iz tega manifesta. ...Vsem so nam še živo v spominu tegobe, surovosti in krutosti druge svetovne vojne. Njeni krvavi sledovi še niso povsem zabrisani in že visi nad domovi mirnih mest in vasi senca strašne pošasti, nove, stokrat bolj rušilne vojne ... Ali bodo znova v ognju vojne goreli naši domovi, medtem ko bodo atomske in vodikove bombe, ki uničujejo vse, prinesle nenadno smrt nam in našim otrokom? Prva svetovna vojna, ki jo je začel nemški militarizem, je terjala življenje desetine milijonov ljudi. Desetinam milijonom ljudi je uničila zdravje in napravila iz njih invalide. Vojna je prisilila cele narode, da so trpeli lakoto in pomanjkanje. Druga svetovna vojna, katere glavni pobudnik je bil nemški fašizem, je privedla do rega, da niso bile v vojno vihro potegnjene samo velike armade in samo oborožene fronte ampak ves svet. Letalske bombe so rušile mesta, ubijale na tisoče in stotisoče mirnih civilnih prebivalcev, v senci hitlerjevskih taborišč in v plinskih celicah pa je umrlo na nnlijone moških, žensk in otrok. Velikanska gmotna sredstva, s katerimi bi lahko zgradili na tisoče cvetočih mest, nahranili in oblekli cele narode, so služila uničenju in smrti. Nad 30 milijonov človeških življenj, če ne računamo milijonov ranjenih in pohabljenih, je požrla druga svetovna vojna... Ni potrebno ne znanje znanstvenikov, ne domišljija pesnikov da lahko povemo, da bi prihodnja vojna — če bi narodi dopustili, da bi prišlo do nje — prekosila vse, kar je doslej človeštvo okusilo. Prebivalci Evrope in Amerike, Azije, Afrike in Avstralije vedo, da je človek sprostil tako ogromne naravne sile in ukrotil tako močna sredstva, da lahko zadene njihov rušilni učinek sleherni kotiček zemeljske oble. V novi vojni ne bo kraja, kjer bi se lahko človek mirno in varno skril... Mi predstavniki komunističnih in delavskih partij, ki se docela zavedamo svoje odgovornosti za usodo narodov, izjavljamo: Zbrali smo se v glavnem mestu dežele, ki je pred 40 leti začela novo dobo v zgodovini človeštva. Leta 1917 je na ruskih tleh prvikrat v zgodovini zmagala socialistična revolucija. Oblast so prevzeli delovni ljudje in njihov cilj je bil uničiti vse oblike zatiranja in izkoriščanja človeka po človeku ... Socialistične dežele nočejo nobenemu narodu vsiliti svojega družbenega in političnega reda. Socialistične dežele so trdno prepričane o neizogibni zmagi socializma, vedo pa tudi, da socializma ni moč vzpostaviti od zunaj, da mora biti predvsem sad notranjega boja delavskega razreda in vseh naprednih sil v vsaki deželi... Manifest zaključuje z besedami: Ponujamo roko vsem ljudem dobre volje. »Partizan" Kočevje, drugo najboljše društvo v Sloveniji ČUJMO OBE PLATI... Šestčlanska komisija Izvršnega odbora »Partizana« Slovenije je prisodila v ocenjevanju za pokal Ljudske pravice TVD Partizanu Kočevje drugo mesto. To mesto si delimo z najboljšimi društvi v Sloveniji. Je to velik doživljaj in veliko priznanje kočevski mladini ter vsem onim, ki nesebično skrbijo za razvoj telesne vzgoje v našem mestu. To je tudi priznanje Slovenije društvu, ki nenehno išče poti in načina, kako pritegniti čim več mladine na pot zdravega razvedrila, na pot samezatajevanja in požrtvovalnega dela za ugled skupnosti in socialistične domovine. Ta lepa ocena domačega društva je tudi priznanje vsem onim organizacijam in. ustanovam ter delovnim kolektivom, M so nas na katerikoli način podprli in nam s tem pomagali do takega razvoja. Društveno vodstvo se zaveda svojih ve- likih dolžnosti in odgovornosti, ki jih je vedno dosledno izvajalo In jih bo tudi v bodoče še z večjo vnemo. Ozkost 'posameznikov nas ne moti, saj smo na pravi poti in zato tudi uspehi mladine niso izostali. Kako je naše društvo uspevalo v teku tega tekmovanja od ustanovitve dalje? Že prvo leto smo dosegli XI. mesto, kar nas je vzpodbudilo k še vztrajnejšemu delu, V naslednjih letih smo se pomaknili na IX. mesto, lansko leto pa smo prejeli priznanje, da dobro delujemo. Razumljivo je, rta je ocenjevanje društev zelo težavno, posebno še z ozirom na to, da so pogoji, v katerih društva delujejo, jako različni. Tudi težav našega društva niso vedno upoštevali, saj še do danes nimamo urejene telovadnice, ki je osnova društvenega dela. Pričeli smo z gradnjo novega modernega doma, ki bo odgovarjal vsem sodobnim zahtevani telesne kulture. S tem bodo dane možnosti, da bomo pritegnili še več mladine v aktivne vrste naših sodelavcev in si s tem zagotovili, da bomo stalno med vodilnimi društvi v Sloveniji. A. Arko Zakaj pomanjkljivosti pri kinu? Vsi vemo, da so v naši dvorani zelo slabi stoli. Malokdo pa ve, da ima uprava kina najetega stalnega mizarja, ki stole vsak teden pregleda in pokvarjene popravi. Mnogokrat pa se še isti dan, ko so bili stoli pregledani in popravljeni, spet kakšen pokvari. Nekaj o vodovodu v Kočevju Prebivalci v Kočevju se priito- Podjetje Mestni vodovod je dru-žujejo, da podjetje Mestni vodovod gače solidno podjetje, zato pridane poskrbi, da bi se vodarina pra- kujemo, da bodo tudi te nepravilno-vočasno pobirala. Odgovorni usluž- sti čimprej odstranjene, benci dopuščajo, da se mesečna vo- R. I. darina pobira za več mesecev skupaj. Nepravilno je tudi to, da se pobira vodarina proti koncu mese- ca, ko imajo ljudje najmanj denarja. Ali se ne bi dalo tako urediti, da bi pobirali vodarino v začetku meseca ? Pričakujemo, da se bo to uredilo, da v bodoče ne bo več nepotrebnih kritik. Pa še nekaj se nam ne zdi prav! Vodo podjetje večkrat zapre in to navadno takrat, kadar jo gospodinje najbolj rabijo, v večernih in jutranjih urah. če so na vodovodnem omrežju potrebna popravila in je treba zato vodo zapreti, bi bilo prav, da podjetje ljudi o -tem obvesti preko zvočnika aJli pa naj objavi na občinski deski čas, kdaj bo voda zaprta, da bo prebivalstvo pravočasno seznanjeno, kdaj in koliko časa vode ne bo. Sveti za šolstvo in šolska vodstva, ali ste povsod poskrbeli, da otroci v odmoru tako okrepčajo z izdatno malico, kot ti na sliki. PIONIRJI NAM PIŠEJO LEPOTE POLJANSKE DOLINE Naša dolina neznana, čeprav je turistom skoraj je polna naravnih lepot. Obdajajo jo lepi hribi, popasli z gozdovi, ki so nudili med NOB partizanom varno zavetje. Naši hribi skrivajo v sebi tudi mnogo lepih jam, ki pa žal niso raziskane. Med njimi je največja »Zjud«, v kateri je večni led. Že pred vojno se je spustil vanjo neki raziskovalec, toda moral se je vrniti, ker ni imel dovolj priprav za raziskovanje. Od takrat ni bil nihče več v njej. Poleg jam so tudi omembe vredne Kozice, ki se ponašajo z velikimi Ta kritika je dobrohotna in sicer skalami. V njih gnezdijo vsako le- zato, -da se nepravilnosti čimprej odpravijo, kar bo v korist ljudem. to orli. Stari ljudje pravijo, da se je na Kozicah pripetilo tudi nekaj Lepi načrti Ljudske tehnike Okrajni odbor Ljudske tehnike je Za uspešno delo organizacije imel pred dnevi plenum, na kate- Ljudske tehnike pa je pomemben rem so pregledali dosedanje rezultate in razpravljali so o delu s kmečko in šolsko mladino-. Sprejetih je bilo več sklepov. Predlagali so tudi, naj bi bile v vseh šolah delavnice za delo tehničnih krožkov. Delavnice naj bi bile tudi v novih stanovanjskih blokih. Razpisali -bodo nagrade za naloge, ki jih bodo pisali dijaki o pomenu Ljudske tehnike, poiskali bodo -tesnejšo povezavo z vodstvi osnovnih in srednjih šol, s kmetijsko gospodarskimi šolami itd. POPRAVILA GOZDNIH POTI V PREDGRADU v Med prebivalci Predgrada in okolice je veliko zanimanje za popravilo gozdnih poti -v tem -kraju. Gozdne poti in vlake so že več let v zelo slabem stanju. Vzdrževali so j;ih kmetovalci sami. Letos so prvič dobili denarno pomoč za popravilo. Iz sredstev gozdnega sklada so jim dodelili 350.000 din. Odločili so se, da bodo popravili gozdno pot iz Predgrada na Debeli vrh in od Kraljev proti Kalčevi jami. Prebivalci bodo veliko prispevali tudi s prostovoljnim delom. činitelj denarna pomoč, ki naj bi jo nudili ObLO. Organizacije Ljudske tehnike v ljubljanskem okraju bi morale letos dobiti pomoč v Višini 1,700.000 din, prejele pa so doslej le 650.000 dinarjev, kar pa seveda ni dovolj za uspešno delo. nesreč. Pastirji, ki so hodili na -pašo, so se spuščali po vrveh do orlovskih gnezd. Med plezanjem se jim je vrv pretrgala in zdrsnili so v prepad. Ljudje, ki so prišli na kraj nesreče, niso ničesar več našli. S Kozic je tudi daleč naokrog lep razgled. Najlepše se vidi Kolpo-, ki si je med hribi izdolbla svojo pot. Kolpo prištevamo k našim večjim rekam. Znana je -po svoji odlični vodi za kopanje v poletnem času, saj privlačuje vsako leto ved-dno več .tabornikov. Lansko leto in letos so taborili v Dolu. Tabornikov bi bilo še več, če bi bila ob Kolpi urejena kopališča. Nekaj so že govorili, da bodo napravili v Dolu kopališče, a ta zamisel je iz neznanega vzroka propadla. Poljanska dolina ima 'tudi svojo zgodovino. Pod sedanjo vasjo je stal v starih časih grad, ki so ga Turki v 15. stol. razrušili. O tem gradu je znano le to, da se naša sedanja vas po njem imenuje »Predgrad«. Na ruševinah so zgradili nov -grad, ki je bil med zadnjo vojno požgan. Po osvoboditvi so ga prenovili v Zadružni dom. V njem so občinski prostori, kinodvorana in vse do sedaj tako težko pričakovana šola. Za šolo so bile v začetku velike težave, ki so sedaj premagane. S temi doseženimi uspehi se naša dolina vse bolj izobražuje. Majerle Vida, 7. razred osn. šole Predgrad Ali se bodo avtomobili »Fiat 600« pocenili? Letcs poleti je bilo veliko povpraševanje po osebnih avtomobilih »Fiat 600«, ki jih izdeluje tovarna »Crvena zastava« v Kragujevcu. V zadnjem času pa je povpraševanje precej manjše, tako da je teh vozil dovolj na razpolago. Tovarna e Crvena zvezda« se trudi, da bi znižala ceno avtomobilom. Sedaj stane tak avtomobil 795.000 dinarjev in ga je mogoče plačati tudi v obrokih in sicer v -petih -letih. Verjetno pa bo rok odplačila podaljšan še za dve leti. Stoli so bili novi šele pred petimi leti. Izdelala jih je mestna mizarska delavnica v Kočevju po naročilu občine. Ker pa niso bili pravilno izdelani, imamo zato s popravili stale stroške in slišimo cele plohe očitkov. Prihodnje leto nameravamo te stole zamenjati, ker upamo, da bodo finančna sredstva na razpolago, pojavlja pa se tu problem, kam s temi stoli, ki se še niso amortizirali in so še vedno vredni nekaj sto tisočakov. Za kurjavo jih res ne smemo porabiti, kupil pa jih nihče ne bo. Dokler to ne bo urejeno, pa lahko obiskovalcu, ki je naletel na pokvarjen stol, tega samo zamenjamo, Vse .kritike ne bodo nič pomagale. Stoli bodo škripali in se lomili, pa čeprav bi mizar stal med predstavo poleg. Mladoletnikom obiski večernih filmskih predstav niso dovoljeni. Zgodilo pa se je že, da so se starši pritoževali nad biljeterjem, ko ni dovolil otroku zvečer vstopa v dvorano, češ: »Kaj ga boš ti spat podil, saj mu nisi oče!« Tudi ni res, da nekateri rezervirajo vstopnice že mnogo pred predstavo, čeprav rezervacije niso nikjer prepovedane. Sicer pa to sploh ni potrebno, ker je blagajna že celo uro pred predstavo odprta in si vsak lahko pravočasno kupi vstopnico, razen če le ni naval prevelik in nekateri ne pridejo na vrsto. Za vse pomanjkljivosti, ki se seru in tja pojavijo, ni vzrok malomarnost uprave, ampak objektivne težave. Da pa so ljudje na splošno s kinom zadovoljni, je dokaz dober obisk, ki je iz leta v leto večji, saj gledalce privablja zadovoljiv Rimski program. Uprava kina IZREDNA KONFERENCA MLADINE V LJUBLJANI Na zadnji seji Okrajnega komiteja LMS Ljubljana so sklenili, da bo 20. decembra izredna konferenca mladine ljubljanskega okraja. Na njej bodo ocenili delo mladinskih organizacij v minulem razdobju. Na konferenci bodo izvolili nov okrajni komite ter 17 delegatov za kongres ljudske mladine Jugoslavije, ki bo 26. januarja prihodnjega leta v Beogradu. Na seji so izbrali tudi štiričlansko komisijo, ki bo posredovala želje in potrebe mladine ljubljanskega okraja za uresničitev zamisli o gradnji centralnega mladinskega doma v Ljubljani. Uvozili bomo fižol, jabolko, jajca Letos je bila slaba letina fižola in jabolk, zato so cene teh pridelkov visoke. Ker teh pridelkov manjka, bomo uvozili 3.000 ton fižola, kar bo pozitivno vplivalo na preskrbo prebivalstva. Proučujejo tudi možnost uvoza jabolk iz Bolgarije in Grčije. Izvoz večjih količin naših jabolk pa je preklican in jih bodo prodali na domačem trgu. Tudi cene jajc so se v zadnjem času dvignile. Njihova povprečna cena se je gibala okoli 25 din za komad, ponekod pa jih prodajajo celo po 30 dinarjev. Direkcija za prehrano v Beogradu pa je ugotovila, da imamo v naših mestih nad 10 milijonov jajc na zalogi. Direkcija razpolaga tudi z večjimi sredstvi za nakup jajc v inozemstvu in je ukrenila tudi vse potrebno za čim boljšo preskrbo prebivalstva južnim sadjem. Samo dve kategorizaciji mesa v Beogradu V Beogradu so sklenili ukiniti dosedanjo kategorizacijo mesa. Na seji Sveta za trgovino in gostinstvo Ljudskega odbora Beograda so sklenili, da je moč prodajati samo dve vrsti mesa: s kostmi in brez kosti. Sklenjeno je, da pri govejem mesu ne sme biti več kosti kot 25 odstotkov, pri telečjem največ 30, piri svinjskem pa 20 odstotkov. Dosedaj so se pri prodaji mesa, ker je dosedanja kategorizacija obsegala pet kategorij, dogajale razne špekulacije. Starši! Sreča in zdravje otrok je ponos nas vseh, zato naj ne bo staršev, ki svojih otrok ne bi dati cepiti proti otroški paralizi. Lesno industrijsko podjetje v sklopu gospodarstva Ribniške doline Levstek Franc Konstrukcija lope, kakor tudi lokacija sama pa omogočata tudi morebitno dodatno povečanje koristne površine skladiščnega prostora v smeri proti železniški postaji. — Sušilna lopa bo povezana s predelovalnimi obrati in žagalnico ter sušilnicami s premikalnimi in obratnimi tiri, a kasneje s cestami. e) Ureditev kanalizacije, vodovoda in elektr. instalacije Glavna žila kanalizacije in vzporedno tudi vodovoda ter hidra.ntska mreža bo tekla ob glavni cesti, ki vodi skozi kombinat v pravcu ju-go-zahod — severovzhod, t. j. od ceste, ki vodi od gasilnega doma v Ribnici mimo kombinata dalje v sosednja vas Hrovače, pa proti železniški. progi. Ta žila bo zbirala vso odpadno in meteorološko vodo iz vseh skladišč in obratov ter drugih objektov z leve in desne strani. Ti bodo povezani s stranskimi do-v: iniimi, za vodovod pa odvodnimi žilami. Tako bo vsak obrat neposredno vezan z vodovodno mrežo, odpadna voda pa se bo od teh stekala v glavno žilo kanalizacije. Ob glavni cevi vodovoda, kakor tudi ob postranskih vodih, bedo v razdaljah 50 do 60 m postavljeni hidranti, ki bodo služili prvenstveno za požarnovarnostne namene. Tudi okoli posameznih obratov in delno tudi v samih obratih bodo montirani hidranti. Obstoječi bazeni z rezervno vodo bedo ostali in se bodo uporabljali kot rezerva. Ti bazeni bodo direktno povezani z vodovodno mrežo, tako, da bo lahko vedno dovolj rezervne vode v bazenih. Cel sistem kanalizacije in vodovoda bodo izpopolnjevali posebni kontrolni jaški tako, kot je predpisano pri takih instalacijah. — Kanalizacija ne bo zvezana s tržko kanalizacijo, pač pa bo v samem severnem oglu kombinata zgrajena velika ponikalnica s številnimi čistilnimi predkomorami oziroma greznicami, ki bodo preprečevale, da bi se glavna ponikalnica zamašila. Po istih glavnih žilah bo vodila tudi podzemeljska električna instalacija, ki bo kabeljsko vezana s posameznimi obrati in osvetljevalnimi napravami. Cel sistem električne instalacije bo izveden tako, da bo življenjsko varen in sploh nobena napeljava v kombinatu ne bo vezana na proste vode. Vsak obrat bo imel svoje posebne signalne table s potrebnimi električnimi števci, ki bodo merili porabo energije. Izvor vse pogonske sile bo v strojnici, oz. v lastni termični električni centrali, Id bo imela dovolj moči za pogon in osvetljevanje vsega kombinata. Na ta način bo kompleksno rešeno vprašanje 'kanalizacije vodovoda, hidrantske mreže in električne energije v kombinatu, ki bo popolnoma neodvdseni posebno v pogledu preskrbe z električno energijo od vsake zunanje .pomoči. Tovarna Rezanih vrat: Nedvomno najvažnejši objekt, ki se bo zgradil v teku letošnjega in prihodnjega leta, je vsekakor tovarna vezanih vrat. Na revizijski obravnavi dne 12. VII. 1956, ko so odobrili idejni investicijski program, je bilo nakazano, naj se taka bodoča tovarna predvidi z letno kapaciteto 56.000 komadov vrat, kar pomeni dnevno proizvodnjo 200 komadov, oziroma vsakih 5 minut ena vrata. Glavni izdelek te tovarne so vezana vrata v serijski proizvodnji, ki jih sestavlja samo vratno krilo brez podbojev, nasadil in ključavnic. Je pa vratno krilo mizarsko dokončno obdelan artikel in prebarvan s temeljno barvo. Velikost vratnega krila, ki se bo pri nas izdeloval, je 0.85 x 1.90 x 0.04 m. Ta artikel se bo sicer lahko izdeloval tudi v drugih merah po naročilih, vsekakor pa samo v veličinah: širina od 0.60 do 1 m, višina od 1.90 do 2 m, debelina pa 40 mm. Tako vratno krilo sestavlja mrežasta srednja plast, ki se imenuje »sredica« debeline 30 mm, obojestranska obloga slepega furnirja debeline 2x3 mm in obojestranska obloga vrhnjega furnirja debeline 2 x 1.4 mm. Celokupna investicija za to to- varno znaša cca 64,000.000.— din. Od tega zneska odpade samo za gradbena dela 28,000.000.— din. Del investicijskih sredstev je že osigu-ran in sicer v znesku 35,000.000.— din, medtem ko smo za razliko t. j. cca 30,000.000.— din, ki so namenjeni za strojno opremo, že zaprosili za finansiranje iz zveznih virov. Delovna sila bo v začetku cca 60 delavcev, od tega 2 visokokvalificirana in cca 15 kvalificiranih delavcev. Vsi ti ljudje bodo morali opraviti specialne tečaje, da si pridobe '(teoretičnega in praktičnega znanja. Nekaj ljudi bo šlo verjetno na prakso v inozemstvo. Vključitev tovarne vezanih vrat v panogo narodnega gospodarstva se bo izvršila postopoma. Proizvodnja tipiziranih vrat je namreč vezana na vpeljavo standardov glede stavbnega pohištva, veljavnih za vso državo, katerih uzakonitev se pričakuje v bližnji bodočnosti. Tudi vedno večja uporaba tipiziranega stavbnega pohištva v naprednih evropskih državah je pospešila izdelavo tipiziranega stavbnega pohištva tudi pri nas. Dcslej smo pri nas izdelovali pohištvo samo na preprosti obrtniški način in nismo mogli kriti vseh potreb in zahtev domačega, niti tujega trga. V naši državi še nimamo take tovarne in bosta ribniška in borovniška prvi taki tovarni in sicer ribniška s kapaciteto 56.000 komadov, a borovniška s kapaciteto 28.000 komadov vrat letno. Borovniška bo prvenstveno zalagala potrebe Ljubljane, ribniška pa bo krila potrebe vseh ostalih krajev. _ Tudi s stališča lesnega gospodarstva je izdelava vezanih vrat zelo priporočljiva, ker se s tem prihrani na že itak deficitarnem kvalitetnem žaganem lesu iglavcev. Poleg tega odpade uporaba vezanih plošč ter se zmanjša čas za izdelavo. Z uvedbo in proizvodnjo tipiziranih in cenenih vezanih vrat se bo doseglo boljše Izkoriščanje razpoložljive surovine in pocenitev izdelka. Nova tovarna v Ribnici ne bo povzročila nikakih novih diisproporcev v oskrbovanju s surovinami lesne industrije v LRS ter pomeni taka tovarna le dopolnitev asortimana slovenske lesne industrije za potrebe domačega in inozemskega trga. Nova tovarna bo 1. X. 1958. začela poskusno obratovati in sicer 6 mesecev, t. j. do 1. IV. 1959, Takrat pa se bo začela redna serijska proizvodnja. Po 18-mesečnem rednem obratovanju, t. j. 1. X. 1960, se bo nova tovarna popolnoma vključila v narodno gospodarstvo. Finančni uspeh se bo pokazal v naslednjih številkah: 1959. leta poskusno, del- no tudi redno obratovanje z brutto produktom 100,000.000.— din. 1960. leta redno obratovanje z brutto produktom 150,000.000.— din in 1961. leta že z brutto produktom cca 290,000.000.— din, t. j. na enega delavca 4,800.000.— din brutto produkta. Gradbeni program ima v načrtu postavitev novega poslopja v obliki hale ;s stranskimi prostori t. j-sanitarijami in garderobami za zaposlene. Poslopje je situirano na zemljišču bodočega lesno industrijskega kombinata Ribnica, med glavno interno cesto in skladiščem žaganega lesa. Širina poslopja je 18 m, dolžina pa 80 m, kar bo 1.440 kvadratnih metrov zazidane površine, poleg tega pa so še garderobe in sanitarije v izmeri 108 kvadratnih metrov. Gradnja bo izvršena ^ fini požarnovarnostni izvedbi. Stranišča, umivalnice in prhe bodo imele še celo terace tlak. Kanalizacij9 bo spojena s centralno kanalizacij0-Vodovodna instalacija bo priključena na kombinatsko vodovoda® omrežje, električna instalacija pa b° prav tako priključena na električn® omrežje kombinata, ki ga napa]9 lastna električna centrala. Vse dvorane bodo ogrevane s ceh tratno kurjavo toplega zraka, ki prihajal izpod strehe. Ventil aril se bo vršila s posebnimi ventil tor ji, ki bodo nameščeni v posebiri ventilacijskih krilih oken in st Vse strojne dvorane bedo eksh9 stirane s pomočjo posebnih izs01’, vatnih naprav, M bodo montira*1 pod podi. (Se nadaljuje) »Nikoli več zatirani!« je bilo geslo na zboru OF na Pugledu 1943 (Spominsko znamenje na Pugledu) Prvi val nemške jesenske ofenzive 1943. leta se je že bližal začasno osvobojenemu Kočevju, a v bivši Pavličkovi tiskarni so še vedno brneli noč in dan tiskarski stroji. Vodile so jih roke partizanov-tiskarjev, ki so jih zbrali iz raznih brigad. Topovi in mitraljezi so že odmevali in naše brigade so hitele proti Kolpi, da zadrže nemške tanke. Peščica partizanov v tiskarni je bila vneto pri delu. Bilo je po kapitulaciji Italije, organizirala se je ljudska oblast in kočevski zbor odposlancev. Naša vojska je preraščala v armado, potrebna je bila močna povezava z ljudstvom. Tisk, časopisi in letaki so pomagali ustvariti to povezavo. Tiskarna se ni umaknila do zadnjega trenutka. Novo mesto so nemške granate že razdejale. Tudi nad Kočevjem so se spreletavala nemška letala. Vsa vojska je bila že na položajih, ko so partizani šele začeli razdirati tiskarske stroje. V zadnji noči v svo- bodnem Kočevju so (tiskarske stroje natovorili na nekaj vez in na en tovornjak. »Kam?« so se vprašujoče spogledali partizani. Nihče ni vedel, toda vsi so zaupali svojemu vodju in organizatorju partizanskih tehnik tov. Skerlavaju Milanu-Petraču. Odločen in hiter je skrbel za vse. V ranem jutru so se začenjali umikati iz Kočevja proti kočevskim gozdovom. Visoko na nebu je obletavalo kolono nemško letalo. Polagoma se je skrilo za greben kočevskega Snežnika. Nenadoma zaškripljejo zavore in avto, natovorjen s tiskarskim strojem in črkovni materialom, se sunkoma ustavi. Pesem in brezskrben smeh zastaneta v grlu. Nekaj sto metrov pred kolono, skoraj tik nad cesto, je pri-brnelo izza hriba letalo. N.so še vsi poskakali z avtomobila, ko se je njeno skorjo na drevesnih deblih. Nenadoma so prišli Švabi. Ko smo prenašali deske v goščavo, smo skoraj zadeli ob njihove tanke. Tudi z druge strani so prisopihali obveščevalci s slabimi vestmi. Treba se je bilo pripraviti na obrambo. »Stroga tišina. V borbo se bomo spustili le v skrajni sili. Ohraniti moramo tiskamo za vsako ceno!« — tako se je glasila zapoved. žalostno je bilo tiste dni. Nekega dne se je vrnila naša izvidnica iz bližnje vasi in sporočila, da Švabov ni več. Nekaj naših je manjkalo. Od izvidnice je padel mladi Ribič, nekaj tovarišev se je v metežu ofenzive pridružilo drugim brigadam, enega smo pogrešali. Tudi naš tovornjak so Nemci odkrili in ga zažgali, žalostni smo gledali ostanke tiskarskega stroja. Toda ostal nam je manjši stroj na nožni pogon, ki smo ga skrili na £e vkup Ce vkup, ukoga gmotna Po vlažnih stenah je počasi, kaplja za kapljo polzela umazana voda in se zbirala v kotanjah na tleh. Zdaj pa zdaj je Izpod stropa padla težka kaplja in udarila v blato, kakor v kraški jami. Visoko pod stropom se je skozi napol z železjem okovano lino komaj kradla svetloba in naznanjala, da je nekje zunaj dan, da nekje sije sonce — in da je svoboda. V polmraku se je včasih premaknila človeška postava, napol sključena, prikovana z železjem na mrzlo, vlažno steno. Jetnik je do gležnja tičal v blatu, ki je smrdelo po gnojnici. Cmi, dolgi lasje so se mu lepili po čelu, vlažni od kapljic, ki so nenehno kapale izpod stropa. To je bil jetnik štev. 3.121, v jetni-škem registru vpisan kot Miha Kačar s pripombo, da je veliki organizator stavke, politični nasprotnik m nevaren človeški družbi. Jetnik štev. 3.121 se je zganil. Velike, črne oči je imel oprte v visoko lino pod stropom, skozi katero je sijal žarek življenja. Obsojen je bil na dosmrtno ječo. še dandanes stoji Kačarjeva kaj-ža visoko v Rebri med gozdom in senožetjo. Napol polomljena vrata in razbita okna pričajo, da tu že dolgo ni bilo gospodarja. Devetero jih je bilo. Vsi so šli s trebuhom za kruhom, ko je umrl ®če, le Miha, ki je bil bosopet paglavec, se je še držal matere za krilo. Pa Miha je rastel kakor goba Po dežju, mati mu je starela in sedaj je bila vrsta na njem, da skrbi za izgarano mater. Toda bajtar ni našel dela in usmiljenja pri domači gospodi. Zato je odšel v Ameriko. Leta so tekla, cd njega ni bilo glasu. Stara mati je dan za dnem Posedala na pragu bajte, upala, da se sin vme in z napol slepimi očmi strmela v dolino, na cesto, ki se kakor kača vije v nedogled. Nekega dne se je Miha le vinil. Bajta je bila zaprta in ko je odrinil prepereli zapah, ni našel matere. V izbi je še vedno vel duh po izgorelih voščenkah in loju, samo slike na črvivih lesenih stenah so ga spominjale na mladost. Takrat je prvič jokal, odkar je odšel od doma, kjer ni našel kruha. Ni jokal toliko od žalosti, kakor od jeze obupa, da morajo umirati tisti, ki garajo za to, da žive njihovi gospodje. . Na Rebri ni imel Miha več kaj ^kaiti. Zopet je romal od tovarne do tovarne in vselej, kadar je stopil Pred gospodo, ga je zabolelo v srcu, kakor bi mu nastavili nož. »Prekleto!« mu je vedno kljuvalo v prsih. »Upreti, upreti se!« Potem 3® delo dobil, a tisti srd, ki je bil v njegovem srcu, se tudi sedaj ni Polegel. Ko je nekoč sedel s svojimi tovariši v gostilni, je dejal: »Upreti se moramo!« Kakor kamen se tou je odvalilo od srca. Vedel je, da mu sovražna roka lahko zavije vrat, tovariši so strmeli nad besedami, ki jih je Miha pravkar izgovoril. Mihi pa se je zdelo, kakor da je zasadil nož med tovariše. Potem so sedeli molče, šele ko jih je vino ogrelo, so mu začeli podajati roke. še večkrat so se sestali. Vsa tovarna je šepetala o velikem »štraj-ku«, kdo je vodja, ni vedel nihče — samo tovariši, ki so tisti večer sedeli z Mihom v krčmi. »Predolgo ne smemo čakati,« je dejal Miha na enem izmed sestankov, »sicer nas lahko zavohajo. Začeti moramo takoj!« Mahoma se je razneslo po tovarni. Sirene so napovedale stavko. Stroji so enakomerno drhteli. Miha je nervozno pogledoval na uro. »še deset minut!« Sosed pri stroju mu je prikimal: »Kaj, če bo kaj narobe?« »slapa«! je Miha skoraj zakričal med ropotom, da je sosed na mah utihnil, še minuto. Skočil je od stroja kakor vzmet, da je stroj lajajoče zasikal, preskočil stopnice v kotlovnico in predno ga je kurjač opazil, je že potegnil ročico. Zategli glas sirene je presekal sončno, jesensko popoldne. Vse se je zgodilo naglo. Delavci so zapustili stroje in še predno je utegnil Miha iz kotlovnice, je bilo dvorišče polno, da se je komaj prebil do nadzidka pred direktorjevo pisarno. Tovarna je bila v rokah delavcev. (»Tovariši!« je začel Miha z drhtečim glasom. »Zavedajmo se naše velike stvari. Začeli smo boj, ki ga moramo izbojevati. In delavstvo je za nami, ki hoče naprej .. .!« Burni klici množice so prevpili Miha: »Razbijmo stroje! Direktor ven!« »Ne!« je dejal Miha. »Tovarna je naš kruh. Zahtevati moramo višje mezde. To je naš edini cilj!« Direktor se ni prikazal. Miha je skočil iz nadzidka proti vratom pisarne gospoda direktorja. Bila so zaklenjena. Skozi motno steklo je videl naglo premikanje. »Odprite, ali uderemo!« Vrata so se odprla in Miha je vstopil. »Kaj hočete?« je zelen od jeze zavpil direktor. »Pravico, kruh!« je mirno odvrnil Miha. »Povišajte nam mezde. Samo to hočemo!« »Kaj norite ?« Direktor se je sklonil do odprtega predala. V rokah se mu je zasvetil revolver. Miha je za trenutek ostrmel, nato pa dejal: »To vam ne izboljša položaja, gospod. Za menoj jih je še na tisoče.« Hrup na dvorišču je postajal vse večji in delavci so se gnetli pred vrati. Sirena je z zadnjo močjo zavijala. Direktor je stopil do okna skoraj tik Miha. Miha je naglo udaril po napeti pištoli, jo zbil direktorju iz rok, da je zdrsnila po loščenem parketu. Direktor je prebledel : »Kaj bo . . . ?« »Povedal sem že!« je odsekal Miha. Direktor je ves nemočan sedel k pisalnemu stroju. S tem človekom se ni smel šaliti. Miha je zmagoslavno stopil za njim. »Pišite! Naše zahteve!« Direktor je pisal. Miha je ves žareč stopil na stopnice. V rokah je vihtel papirje. Klici zmage so napolnili prostor, ko je nenadoma pripeljal avtomobil policistov. Množica se ni premaknila niti za korak in skozi zaprto krčmah. Tako hitre zmage ni bilo še nikjer. Drugi dan je bilo kakor po navadi. Delavci so bili zopet na svojih mestih. Z veselimi obrazi so pozdravljali drug drugega. Miha je ob desetih ustavil stroj in odšel v pisarno. Komaj je odprl vrata, sta mu stopila nasproti dva policista. »V imenu postave!« Bili so prevar jeni. Sedaj je bil Miha v ječi. Ni se dobro vsega zavedal. Pred očmi so ograjo je dajala duška svojemu se mu vrstili mučni prizori zadnjih razpoloženju. Policija je streljala v dni. Pretepanje, nezavest, voda in zrak. »Kar po nas dajte!« Tega ni- kri... Potem sodnik, ko je prebral so storili in so se še pred nočjo obtožnico. Miha Kačar, organizator umaknili. stavke, politični prekucuh. Poleg Direktor je ostal sam v pisarni, tega je napadel direktorja in mu Ves onemogel se je zleknil v na- grozil z orožjem. Sodišče je upo- slanjač in ko je videl, da je policija odšla, je zopet pograbil slušalko telefona. »Halo! Tukaj direktor Grum ... Kaj naj storim ? . .. In čakam . .. ? Miha Kačar . . . Dobro . . . dobro ... Ob desetih. Hvala, gospod inšpektor!« Z maščevalnim nasmeškom je odložil slušalko, števalo razne olajševalne okolnosti In sodilo milo. Dosmrtna ječa v imenu njegovega veličanstva kralja. Iz tega premišljevanja ga je zmotila mrzla kaplja, ki mu je kanila na čelo. Skozi visoko lino pod obokom je vel duh po jeseni in pogladil brke in stopil ven na stop- sonce je za trenutek zarisalo na na-nice, tako, da ga je v soju svetil- sprotni steni železno mrežo. Nekje ke videla vsa množica. Dvignil je je cvrkutal ptič . . . roko: »Spoznal sem vaše zahteve za pravične. Kakor želite, tako bo ... Jutri se vrnite na delo. Ob desetih naj pride Miha Kačar, da bo podpisal pogodbo!« Jeza se je na mah spremenila v veselje. Množica je vzvalovila. Prve zvezde so jele ugašati in so napovedovale novi dan, ko so delavci prepevali po Potem je prišla vojna. Granate so udarjale, da so se stresali oboki ječe. Večkrat si je želel, da bi padle kraj njega, ga osvobodile železnih spon, vlažnih sten. In res! Kakor privid je bilo. Svoboden je odšel v spremstvu tovariša z rdečo zvezdo, kakor omamljen je stopal pod plapolajočo trobojnico — s tovariši. že vsula toča iz mitraljeza. Na sre- drugem kraju. Tedaj si pač še ni-čo ni bil nihče ranjen. Letalo se je ponovno vrnilo, partizani pa so tiščali nosove v tla. Nato je sledilo nekaj silnih detonacij, prst in kamenje je frčalo po zraku. Na srečo je ostal avtomobil nepoškodovan, samo prestreljen je bil. Hitro so nadaljevali z vožnjo In popoldne so bili partizanski tiskarji že v zavetju kočevskih gozdov. štirideset partizanov je moralo sredi kočevskih gozdov postaviti, tiskamo. V dolini je divjala nemška ofenziva, tanki so hrumeli noč in dan. Dobro smo vedeli, da bodo Švabi v nekaj dneh, morda že jutri, pririnili do nas. Toda o tem se nismo menih, čeprav je v vsakem od nas neprestano kljuvala ta misel. Naša dolžnost je bila, da spravimo tiskamo varno, potem bi pa že videli, kako bo. Morda se bo treba prebijati, toda izmed štiridesetih ljudi je bila komaj polovica borcev, ostali so bili ali neoboroženi ali pa so imeli prvič puško na rami. Vozovi so bili hitro raztovorjeni in tovor spravljen na varno. Tiskarski papir, črkovni material, barve in še polno drugih tiskarskih potrebščin je bilo. Na kaj vse je mislil tov. Petrač! Toda sedaj ni bil več samo organizator — ampak vojaški komandant. Ofenziva je bila, odločen in miren je dajal povelja zaščitnim in obveščevalnim patrolam. Toda kako naj skrijemo težki tovornjak? Z njim ne moreš . med skale In kotanje! Pač, šoferju dejala. Mirku se je posrečilo, da ga je z Kako največjim naporom zrinil več kot 100 metrov daleč od gozdne poti. Okrog smo nasadili mlada drevesca in ga pokrili z mahom. S tesnobo v prsih smo se poslovili od njega. Toda koliko dela nas je še čakalo! Treba je bilo zabrisati sle- smo mogli misliti, da bo tudi sežgani stroj na motorni pogon pol leta kasneje popravljen in uporaben. Med ofenzivo se je pripetilo tudi nekaj nerazumljivega, še pred boji so iz novomeške tiskarne pripeljali tiskarski stroj v prazno kočevsko vas Brigo in ga montirali v šolskem poslopju, kjer je nameraval tov. Petrač organizirati tiskamo. V naglici ga ni bilo mogoče odpeljati v gozdove. Nemci so ga našli, a se ga niso dotaknili, še pomebmnejšl je bil nek drug dogodek. Nemška patrola je namreč globoko v gozdu odkrila partizansko barako s težjimi ranjenci in jih pustila na miru. Morda je bil to edini slučaj v štiriletni borbi,- da Nemci ranjencem niso ničesar žalega storili in da so se umaknili. Naša mala skrita baraka, ki jo je postavil Petrač tik pred ofenzivo, nas je gostoljubno sprejela, ko smo se vrnili lačni in premraženi po večdnevnem tavanju. Edina mula, Iti smo jo po ofenzivi našli v gozdu, je bila popolnoma sestradana. Ubili smo jo. Imeli smo slastno pečenko, prvo hrano po nekaj dneh stradanja. V skrivališčih smo še imeli nekaj hrane, v glavnem makarone. Tovariša, ki sta jih šla iskat, sta odkopala tudi nekaj steklenic penečega se italijanskega vina. »Tole sva tudi prinesla,« sta nam je pijača razmajala otrple ude! Misli so se nam razbistrile. Zdaj smo se šele dobro razgledali. šele pred kakim tednom nas je usoda združila. Med nami so bili poklicni črkostavci, večina pa je bilo kmečkih fantov in deklet ter delavcev, umetnik, inženir in Bilo je leta 1942 Bilo je nekaj dni pred veliko nočjo 1942. leta. Okrog pol štirih zjutraj me zbudi razbijanje po vežnih vratih. Vstanem, za silo sko- mi je povedala, da so bili včeraj tudi na Zlatem repu partizani in da bodo sedaj reveži pohiti. Rezultat napada je bil, da je čim v hlače, odprem okno in vidim padlo 5 Italijanov, dva sta bila tež- J C V) ČILI eic- » •------------ dove koles, pokriti z lubjem odrg- Profesor- Koliko načrtov se nam je porodilo. Na vse trpljenje, Iti smo ga prestali smo že pozabili, tiste pijače v pustem novembrskem večeru sredi kočevskih gozdov pa se še danes radi spominjamo. Naše skromne barake se je tistega večera prijelo ime »Tinca-Bar«, njene sosede, ki smo jo pozneje zgradili, pa »Putrih«. Se nadaljuje so jih postreliti. Na intervencijo tamkajšnjega veleposestnika pa so jih le odgnali v utrjene Velike Lašče in so jih kasneje izpustili. pred seboj polno Italijanov, ki so prišli v vas. Udarci na vrata so se ponovili in zaslišim: »Odpri.« Grem odpirat, nato pa vstopita dva Italijana z revolverjem v roki. Eden od njih razgrne po mizi zemljevid (specialko) pa me vpraša: »Poznate pot za Maršče?« Jaz mu pritrdim. »Opravite se, greste z nami! Dam vam časa pet minut!« Za silo se oblečem pod nadzorstvom Italijana, z revolverjem v roki. Nisem vedel, kam odhajam. Rojilo mi je po glavi, da so poleg mene gotovo še kateri, ki jih verjetno nameravajo postreliti. Dan prej je padlo za prst snega, ki je ponoči zmrznil. Na vsaki stran ni je ob meni stopal vojak, ko smo korakali skozi vas. je in dva lažje ranjena. Na veliki Spomin no begunce iz Posavja Ko so leta 1942 nasilno selili prebivalce Posavja je začelo prihajati v Kočevje vedno več družin iz Sevnice in drugih krajev Posavja. Naselili so se v domovih preseljenih Kočevarjev. Zaposlitev so poiskali v gozdovih. Na tedanji Gozdni upravi Begunce so italijanske oblasti ši-kanizirale. Zaradi tega so člani OF v Kočevju skrbeli zanje, jih branili in iskali zanje zaščite, kolikor so mogli. Ko so odšli Kočevarji Iz teli krajev, so dobili begunci tudi primerna stanovanja v bližini Kočev- v Kočevju je delovala organizacija ja. Med njimi ni bilo Izdajalcev. Osvobodilne fronte. Člani OF so nudili tem beguncem vso pomoč; Težko je bilo v -tistih časih zlasti za begunce, ki so ostali brez petek so jih pokopali v Velikih Laščah. Trije pa so kmalu podlegli ranam. Partizani so se namreč pravočasno umaknili. Italijani so preskrbeli so jim delo, stanovanje vsega. Takrat je šele prišlo do te- še vasi se ustavijo in mi naročajo v italijanščini, naj se vležem na tla, ko bodo streljali. Postalo mi je jasno, da gredo napadat na Marši-če, jaz sem jim pa kažipot. S seboj so Italijani imeli majhno šče-ne. Po hosti je prepodil zajca in tako naznanil, da nekdo hodi po hosti, gotovo s slabim namenom. Pridemo do mlina pod vasjo Maršiče. Ta mlinar je -tudi imel psa, ki se je zaganjal na te nepridiprave in z lajanjem obveščal tiste, za katere je bil namenjen ta nenavadni pohod, naj se pripravijo za umik ali na borbo. Pred Maršiči se ustavim in rečem: »Dalje ne grem, tam so Maršiči«. Obkolili so vas, mene pa izpustih. Ko sem se vračal, sem se prepričal, koliko je bilo te golazni. Ko je šel zadnji mimo mene, jo ucvrem mimo prej omenjenega mlina v vas Zlati rep. Gospodinja v prvi- hiši je že vstala, da bi šla k so' se Gregorju opravit svojo versko dolžnost, pa me je vprašala: »Kaj pa ti tukaj delaš v tem času?« Ta trenutek zaropota okoli Maršičev. Gospodinja se sesede od strahu in nove položaje in lom in drugim modernim orožjem, 'reče: »Ko so me tako prosili, pa Zmagala je partizanska hrabrost in sem jim skuhala.« Postalo mi je jasno, da so se tukaj nahajali par-... ^henadili, je imel tudi Ferbežar Jože tizani. Le kdo jih je izdal? Umak- ute izgube. Nekaj dnina- nila sva se za zid, gospodinja pa Ob koncu na- bili razjarjeni in so skoraj vse moške iz Maršičev zvezali z žico in jih odgnali v bližnji Ortnek, kjer ter jim dajali iz skladišč hrano in pijačo. Povezali so jih z Osvobodilno fronto in jih politično usmerjali. Izseljenci so se prav dobro zadržali do konca vojne. Nekaj mlajših ljudi je odšlo v partizane, nekateri med njimi so tudi darovali je bila italijanska posadka. Hoteli svoja življenja za domovino. raza tovarištvo. Organizacija Osvobodilne fronte je zelo skrbela, da bi ubogim ljudem olajšala trnovo pot. Potrebna je bila velika iznajdljivost, da so tem ljudem preskrbeli vsaj najnujnejše. Begunci so bili hvaležni za to pomoč In so sodelovali v osvobodilnem gibanju. Iz borb pri Pijavi gorici in Turjaku Bilo je meseca marca leta 1944. to je šla sovražna kolona te Kočev-Vp. Ljubljane je šla proti Kočevju ja proti Ljubljani. Naši borci so uka nemška kolona z belogardi- jih v bližini Turjaka napadli in jim v Rna čelu. Kolona je vozila hrano prizadejali precejšnje izgube, bilo Ribnico in Kočevje, kjer so imeli je tudi več ranjenih. Ob tej priliki f^tojanke. V Ljubljani je bila na- smo zažgali tudi deset njihovih to-obveščevalna služba zelo aktiv- vomjakov. Cesta je bila minirana m je hitro obvestila našo vojsko in tovornjaki so prišli prav na tisti gtoto- Deveta brigada NOV je za- del ceste, kjer je bilo položenih najeto položaje pri Pijavi gorici In več min. gg 7- Grosuplju. Prvi bataljon na- Naše izgube so bile v teh borbah g'°rigade 86 -ie naiPrej udaril s razmeroma majhne, kljub temu, da ^^ažnikom nad Pijavo gorico. Ker so v času boja nad nami krožile ^°Ure položaje, smo so- Rupnikove »štorklje«. Naši mitra-Borba • PIazadejali velike izgube. Ijezci so usmerili ves ogenj proti rja, j® trajala dva dni, tretji dan »štorkljam« in jih prisilili, da hih sovražnik pomoč iz raz- vrnile V svoja oporišča, zato Bil je v premoči, Nemci in belogardisti nas niso Turiak°xSe ™ora-U umakniti proti mogli zadeti v živo kljub svoji pro hrip-n,i..U' v bližini Turjaka je naša moči, tankom, oklopnlm avtomobi- koval zasedla nove položaje in '™ -- ------------— ——*— —*-•— tono kinat° naPadla sovražno ko-sovrkžmka ^..naml Ker smo iznajdljivost, tokrat Pogled na Kočevje v času obnove 1945. leta Kočevski taborniki smo bili v Bosni Letos smo se tudi kočevski ta- na njej. Polna je bila tabornikov, bcrniki udeležili drugega zleta ta- Veselo sem govoril o tem, kako bo- bornikov Jugoslavije v Palah pri Sarajevu. Z ladjo smo se peljali skoraj ob vsej jadranski obali. do preživeli zlet. Pive dni smo imeli nekoliko težav, nato se je pa vse uredilo, živeli smo pravo taborniško Vožnja po morju je bila res lepa, življenje. Za izlete je bilo bolj ma- NOVA HIDROCENTRALA Po vesteh dz Sarajeva bo 29. novembra, na Dan republike, pri-_ , , - . čela obratovati elektrarna »Jajce Dolga vrsta tabornikov se je vila jr« Db tej priliki bodo pomembne po pobočju m nekdo je zadaj pel slovesnosti ob sami elektrarni in pesem c- Triglavu. pri podjetju »Elektrobosna«. Od- Urh Ivan bor za proslavo so že določili. Dijaški doni Kočevje kajti mnogi so se prvič vozil: z ladjo. Srebrni galebi so nas vso pot spremljali in z vreščanjem cpo- lo časa. Vendar tudi teh ni manjkalo. Najbolj mi je ostal v spominu izlet na vrh Romanije. Ho- zarjali, da so lačni, mi pa smo jim dili smo po stopinjah NOV in mar-metali v morje kruh in drugo. Ka- šala Tita. Pot je bila precej strma ko čudovito je vdihavati morski in se je vijugala iz hriba na hrib. zrak, ko okoli tebe buči morje in ti meče slane kaplje v obraz, ve le Pot nam je pretekel srnjak. Nekje globje v gozdu se je oglašal zvo- tisti, ki je to sam doživel. Sledila nec. V je noč na morju. Gledali smo v ne- Vajner besno brezmejnost sredi razburka- nato naskočili vrh. Mogočne skale koči, ki nosi ime Slaviša Čiče, smo se odpočili in nega morja, gledali v njegove temne in ogromne globine. Pri tem je so se dvigale pred nami. Po ma-liščih je bila pot proti samemu vsakdo občutil, kako je majhen vrhu težavnejša. Vsi prepoteni smo proti tej veličini. Tedaj človek šele ga dosegli. Bil je krasen dan. Nad vzljubi naravo, če vidi, kako maj- nami je bilo samo nebo, pred nami hen je proti njej. Vedno znova se vsa dolina in tam na dnu kot drob-.vrača k njej in najde vedno nove ne pike naši šotori. Počutili smo se lepote. Marsikak izmed nas je ta- svobodne, v svobodni domovini, kot krat sklenil, da se bo še vrnil na ptice v nebesnih višavah. Mogočni morje. Mogoče si bo kdo izbral ce- bori in jelke, ki že desetletja kljubujejo viharjem ta,m gori, so šumeli, kot bi nam pripovedovali o Taborniki PRED SPREJEMOM NOVEGA ZAKONA O POKOJNINAH POKOJNINE SE BODO ZVIŠALE lo mornarski poklic. Pristali smo v Dubrovniku in si ogledali glavne znamenitosti mesta, slavni zgodovini krajev. Obšli smo ga po vsem obzidju. Na- Pozneje, ko smo se spuščali nato smo se odpeljali do Salajeva in vzdol, smo s pogledom zadnjič ob-od tu do Pal. Ko smo Šli po cesti jeli vso dolino in nepozaben spomin Osnutek zakona o pokojninskem osnovne plače tudi položajna plača zavarovalnih razredov ki v osnut-proti taboru, nas je zajelo vrvenje nanjo, nam pa bo ostal pred očmi. zavarovanju predvideva več novo- in razni drugi stalni dodatki pri ku zakona ne temeljijo na sedanji ravni plač, marveč na ravni plač, plače se razvrščajo ki bo realizirana v prihodnjem le-enega izmed dvajset tu in v naslednjih letih. Še o rudniškem orkestru V soboto, dne 16. novembra 1957, nost. Bobnar je na svojem pomanjk-je Svoboda rudnika Kočevje pri- ljivem instrumentu še kar zadovo-rediia zabavni večer, združen z na- ijivo rešil svojo nalogo, zlasti dostopom mladega plesnega orkestra ber pa je bil v avizi. Trobente, Iti društva Svobode. Koncert je bil so bile znatno boljše kot sakso-prijetno presenečenje, saj do sedaj foni, morajo še marsikaj popraviti Kočevje ni imelo tako velike za- in vaditi, vaditi. . . sedbe. Vendar pa . .. Lepo je orkester zaigral zadnjo Skoraj vsi člani orkestra so za- skladbo. Pianistka, ki je imela sicesr četniki in to se je pri nastopu krep- preveč podrejeno vlogo, se je pri ko poznalo. Vendar pa je pohvale zadnji skladbi izkazala s sijajnim vredno že to, da so nastopili. glasom in nastopom kot pevka. Dirigent Alojz Furlanič bi mo- Presenečenje večera, škoda, da ji ral pred nastopom uglasiti sakso- orkester ni dorastel. fone in klarinete, ki so bili poleg Nehvaležno nailogo aranžerja je spremljave najšibkejša točka or- še kar zadovoljivo opravil dirigent, kestra. Spremljava bi kljub kraj- ki pa se mu seveda tudi pozna, da šemu času, odkar orkester vadi, se bori z abecedo, lahko kaj več zmogla. Kontraba- Mogoče nekoliko ostra kritika sist, ki svojega instrumenta ne ob- naj ne vzame poguma mlademu vlada, je ceste zašel v .»samostojne orkestru. Nasprotno: naj mu bo ka-vode«, kar pa mora pri vsakem žipot naprej. Vedno naprej. Ob na-orkestru nujno odpasti. Kitara je -pakah se učimo. In do drugega nabila preglasna in v začetku sploh stopa lahko še marsikaj popravijo, ne uglašena.. To pa že ni več stvar Zlasti začetniške napake. Njihov znanja ali neznanja, temveč površ- prvi nastop je dokazal, da so sposobni in marljivi. Tudi slavni orkestri so morali veliko delat;, da so postali znani... Julijan Strajnar Nesrečna smrt starčka v Ribnici sti. Oglejmo si nekatere. plači. Na višino pokojnine naj bolj kot Na osnovi doslej vpliva trajanje delovnega upravičenci v staža. Nepopolna pokojnina s 15 leti delovnega staža naj bi znašala samo 40 odst. polne pokojnine, ta odstotek pa bi se povečeval po letih staža. Seveda višina pokoj- Delo po upokojitvi Po osnutku zakona je tudi orno- ke pokojnine zato, ker formalno V ponedeljek dne 18. nov. 1957. Lašč in je v mladih letih živel v je nenadoma tragično preminil Gra- Trstu, kjer je vodil slovensko pivo- dišar Franc, v starosti 84 let. Na varno’. Kot zaveden Slovenec je bolniško posteljo je bil že dalj časa često podprl takratne Slovence in je priklenjen. Navedenega dne, ko je tudi sodeloval v vseh slovenskih or- nine ne more biti enaka polni po- gočeno, da se tistim uslužbencem, niso imeli ustrezne strokovne izo odpovedal električni tok, si je okrog ganizacijah v Trstu. V Trstu so ga kojnini. Po osnutku zakona znaša ki potem ko izpolnijo pogoje za brazbe za delovno mesto kjer so 6. ure zjutraj hotel pokojnik pri- fašisti oropali zaradi njegove velike povprečno 70 odst. plače, kar je starostno ’ pokojnino, še naprej de- bili zaposleni Stem je urejeno tu- zgati svečo. Pri tem je najbrž go- zavednosti vsega premoženja in si odvisno od višine plače posamezni- lajo, zviša pokojnina za 5 odst. di vprašanje 'kvalificiranih in viso- reca vžigalica odletela na njegovo je jedva rešil golo življenje. Našel ka, to je za najnižje kategorije de- vsako leto. To povečanje se nana- Okvalificiranih delavcev in usluž- posteljo, ki je začela tleti. Od di- je zatočišče v svoji domovini. Oro- lavcev in uslužbencev znaša 75 ša tudi na dosedanje uživalce po- bencev v gospodarstvu ditžavmh ma se je starec zadušil, pa si za- pan vseh pravic je živel zagrenje- odst. plače, za najvišje pa 65 odst. kojnin, ki so imeli več kot 30 ozi- uslužbencev in drugih ’ radi bolezni ni mogel pomagati. Do- no življenje pri svojih plemenitih Pri tem je treba imeti pred očmi, roma 35 let delovnega staža Tisti TATOVI ČEVLJEV V Livoldski šoli so bili 26. oktobra 1957 ukradeni čevlji učenca Lavrič Janka iz črnega potoka. Trije p:stopači iz LR Hrvatske so vpraševali v okolici za delo in ko so prišli pred učilnico, so ukradli čevlje, ki so bili zloženi v vrstah na solskem hodniku. Ob koncu pouka so učenci in učiteljica ugotovili, da manjka en par čevljev. Tov. učiteljica je takoj po telefonu poklicala organe Ljudske milice iz Kočevja. Miličniki so takoj prišli in krenili za tatovi. Kmalu so odkrili ukradene čevlje in tatove, čevlje so vrnili Lavrič Janku, ki se jih je zelo razveselil in se na tem mestu naj- uspešen mam sorodniki, pri katerih je sta- sorodnikih — >okovčevlh v Ribnici, da je plača delavca in uslužbenca delavci in uslužbenci’" kT~šT prido- v Z ySfmi temi spremembami, ka- lepše zahvaljuje miličnikom za nji- noval, so mu kot po navadi ob do- ki so ga skrbno negovali ob skrom- upoštevana v celoti, to se pravi — bijo pokojnino In se ’pozneje zapo- avtomatsko prevedbo hovo •- -*~~ ločeni uri prinesli zajtrk, pa so ga ni podpori ObLO Ribnica. Tragično za delavce razen redne plače tudi slijo, dobivajo pokojnino v znesku ne namene ip i h ,, sra" - mrtvega ’ -* S B5S? pr“*aI* “.sr SSttSr-SM SŽ$ 5U&. VSBftSSB Pokojnik je bil doma iz Velikih datki — za uslužbence pa razen jenca, 3d se je ponovno zaposlil, ni smela presegati dve tretjini pokojnine, oziroma 6000 din. 14,5 odst., pokojnine. vštevši tudi Zakaj v Kočevju ni časopisov? požrtvovalnost in trud. Tatove pa so izročili Okrajnemu sedišču v Kočevju, ki jim je na-invalidske tožilo primemo kazen. Upamo, da v bodoče ne bodo več kaj takega storili. j Na pristojnem mestu so menili, naj bi uvedli nov pogoj za tiste za- Pred dnevi sem hotel kupiti Slo- da prodajalci od prodanih časopisov v Kočevju, toda po izjavi prodajalk varovance, ki imajo v času upoko- venski poročevalec okrog desete ure nimajo prav nobene provizije, zato one tega denarja ne dobijo, kar vse- j&itve manj 30 (moški) oziroma 25 dopoldne. Skoraj neverjetno, toda jim je prodaja časopisa samo v bre- kaker ni prav. Razumljivo je, da (ženske) let pokojninskega staža, resnično ! Nisem ga mogel nikjer me in jim je čisto vseeno, če jih pod takimi pogoji ni interesa za Zavarovanci, ki imajo manj kot 30 dobiti. V trafikah, kjer navadno ča- kaj prodajo ali ne, večjo prodajo časopisov in spet je oziroma 25 let sopis prodajajo, so mi na vpraša- V kolikor mi je znano, dajejo potrošnik tisti, ki mora potrpeti ža, moraj izpolniti pogoj, da so nje, kako je kaj takega sploh mo- uprave posameznih časopisov pro- zaradi takih nepravilnosti. zadnjih pet let pred upokojitvijo goče, odgovorili, da imajo naroče- dajalcem oziroma razpečevalcem Prav tako, kakor s časopisi in prebili določen čas v delovnem raznih le določeno števila izvodov in teh časopisov getov procent pravi- raznimi revijami je problem tudi z merju, da bi si pridobili pravico do sicer samo za stalne odjemalce. V zije od zaslužka. Ta procent skoraj razglednicami. Mislim da prebival- pokojnine. nadaljnjem razgovoru sem zvedel, gotovo dobiva tudi podjetje Tobak cem mesta Kočevja to ni ravno v p,, nageju -je nokoini- ponos, posebno če želi razglednico ne od!yjsna ’ J P - J - Novo izšle knjige v Mariboru Poleg založb v Ljubljani in za- -beli mucki. Knjiga ima zelo lepe „ „ „ „„ ložbe LIPA v Kopru, deluje z lepim slike čez celo stran v barvah. S pokojninskega sta- V?’6??'0111 ?al°žba OBZORJA v fotografijami naše ožje domovine Mariboru, ki je ze izdala prav le- je opremljeno »Veselo potovanje« po število knjig. V tem poročilu že- Oskarja Hudaiesa ki vodi kole=ar-limo opozoriti na njene najnovejše sko družbo po Sloveniji in opozarja izdaje. ob tem na pcmembne kraje in Med šestimi knjigami jo kar pet ljudi. Zgodba »Indijanci in gusarji«, knjig domačih pisateljev in samo ki se godi na Ljubljanskem barju. mesta kakšen tujec in je ne more nikjer najti. Tudi razglednice za Novem°letu^itd °L stih“u^okojmcev,' okusne, boljših pa ne dobiš. Drugod imaš dovolj razglednic na izbiro in čudno je, da to v Kočevju ni mogoče. Mnenja sem, da je že zadnji čas, da se to stanje izboljša. Prodajalke so pripravljene urediti to zadevo, vendar za primemo provizijo. Za podjetje Tobak to ne bi bil problem, prebivalstvo mesta pa bo zadovoljno. Spominjam se, da se prej, ko je prodajala časopise in razglednice neka privatnica, kaj takega ni nikoli zgodilo. In če se je izplačalo njej, se bo izplačalo, tudi podjetju Tobak. Sicer pa mislim, da pri tem ne bi smeli gledati samo na dobi- ne odvisna od opravljenega dela posameznika in njegovega prispevka družbi, je urejeno vprašanje tiki so dobili niz- en prevod. Tri knjige so namenje- Pa se bo uvrstila med Seliškarjeve ne mladini. Najprej naj opozorimo zel° brane knjige, ki jih je že po-na obsežen roman Manice Lobni- klonil nekoliko večjim mladim bral- kove »Rosa na pajčevini« To je zgodba o pohorskiii partizanih in narodno nezavednem Ptujčanu, ki cem. Družba ljubljanskih fantičev doživlja v počitnicah na Ljubljanici' in pod Krimom čudovite »indijan- jc in se z njimi bor: za svobodo slrvenskega ljudstva Zbirka novel Andreja Hienga z naslovom »Usodni rob« je težje delo od romana M. , , . , - Lobnikove. To je svet nenavadnih tedaj se soline stalno večajo. Letos jjudi, ki doživljajo dogodke ma niknk S° P™obllj že okoli 140 vagonov usodnem robu« kakor pravi pisa-ZfTZ morske soh, prihodnje leto, ko bo- telj sam. do končana gradbena dela in bo- SOLARNE V NINU SO SE POVEČALE V Ninu so začeli pred tremi leti s proizvodnjo morske soli. Od najde iz nemških vrst pot med svo- ske« zgodbe, kjer ne manjka kre- do nove soline nastale tudi v livu ždrijac poleg Nina, pa do pridobili, kakor računajo, 250 vagonov morske soli. NAFTA V BANATU za- bo- že Tretja knjiga za zrele bralce je roman znanega pisatelja Johna Knittla, ki ga že poznamo po romanu »Therese Etienne«. Roman »Amadeus« nam slika življenje sina, ki ob gradnji velike elektrar- Središče Kočevja s spomenikom ne v Švici izgradi ob ljubeči ženi Skupine »Naftogasa« iz Novega tudi samega sebe. ček, -temveč tudi na to, kako- čim Sada so že pred tednom začele med Naslednje tri knjige sc namenje-bolje zadovoljiti našega delovnega vasjo Melenci in Bašaid v Bana- ne mladim bralcem. Najmlajše bo človeka. " tu vrtati poskusne vrtine. Menijo, znova privlačevala Ribičičeva zgod- A. Hočevar da so naleteli na bogate sloje naf- ba o zaljubljenem črnem mucu in kodilov, pragozda in nazadnje bega v — Ameriko, kamor pa seveda ne pridejo. Knjigo je bogato ilustriral in učinkovito opremil Janez Vidic. Omenimo naj še knjigo o zgo-; dovini slovenskega slovstva, ki -ja je napisal Stanko Janez in je sedaj izšla že v drugi, dopolnjeni in popravljeni izdaji.. Obsežna knjiga (750 strani) s številnimi podobami naših pesnikov in pisateljev ni namenjena samo v pomoč dijakom, marveč je potreben priročnik vsakomur, ki želi spoznati razvoj naše: literature. B. G. DOPISUJ f E v novici.: oeaecDacziBCDeoecDecDeoeoicpecDaoaaecoiOECDioiCioecpecDicDecDBCDecDecDECDecDeoacDicDacDecDicDicDaoeciicDioioicDaoecDacDeoHc kvartopirec Albin Košmrij Gost oblak dima se je vil ob nizko spuščeni svetilki in se zgubljal skozi rahlo brneč ventilator. Zavese so bile napol spuščene in luč je privabljala vešče, ki so se frfotajoč zaganjale v pločevinast senčnik električne svetilke. Skozi velika oblazinjena vrata je zdaj pa zdaj za -trenutek prodrl zvok oddaljene muzike. Drugače je bilo tiho. Štiri osebe za okroglo mizo so nervozno premetavale oguljene igralske karte. Rahlo tleskanje kart ob mizo je postajalo vse bolj zlovešče. Ura je od-bila enajst. »As dobi!« »Nimam! Prekleto!« Prvi se je gromko zasmejal, da se je gruča metuljev na svetilkl zopet razletela. »Poskusi, Jernej! Sreča pride!« Jernej je zopet izvlekel tisočaka. Dvakrat ga je obrnil, kakor da se hoče prepričati, če je pravi. Nenadoma mu je med dimom vstala podoba žene, otrok. Zameglilo se mu je pred očmi, da se je moral oprijeti stola. »Ali naj grem domov? Nič! Ne!« Zvok muzike je močneje vdrl v igralnico. Vstopil je natakar in molče odnesel prazne kozarce. Na- takar ni nikoli vprašal, kaj želijo, samo najx>lnil je. In oni se niso pritoževali. »Drži!« Jernej je položil svetlikajoči se bankovec za tisoč din na mizo. »Zadnji,« je pomislil in zopet se je moral oprijeti stola. Roka se mu je tresla, na četo so mu stopile potne kapljice. »Sedaj igraj, Jernej!« mu je nekaj prigovarjalo. Nervozno je delil karte. As, as se je obrnil. »Sedaj!« Oni -trije so se spogledali. »Pomoč,« je zavpil Jernej. V rokah je držal prazne karte. Muzika je utihnila. Kazalec je naglo hitel na veliki uri. Na ulicah je postalo tiho. Tramvaj je zadnjič zaropotal med visokimi zidovi. »Domov moram!« Jernej se je napol dvignil in zopet sedel. Noge ga niso držale. Pijan je bil. Vse mu je plesalo pred očmi, karte, nato žena, otroci in denar, potem pa je v dimu zagledal natakarja. Oni trije so plačevali, Jernej pa je raztezal denarnico, ki je bila prej polna tisočakov. Ni več vzdržal, kljuvalo mu je v možganih, da je telebnil na polirano mizo. »Plačajte, gospod, prosim!« Počasi je dvignil glavo. »Kaj, jaz sem gospod? Jaz sem svinja! Pijan sem, doma imam ... Prekleto!« »Pozno je že. Plačajte!« Jernej je nagonsko segel po preostali stotak. »Prinesite še enkrat!« »Deanov morate!« Natakar ga je prijel pod -roko in ga -porinil skozi vrata na cesto. Pravzaprav mu je bil Jernej hvaležen, kajti sam bi nikoli ne zmogel te poti. Nagonsko se je oprijel železne ograje, da ni telebnil na tla. Noč je bila. temna in iz nizkih oblakov je rahlo rosilo. Nekaj časa je stal tako ob ograji. Dež mu je prijal in pustil je, da so mu mrzle kapljice počasi polzele po tilniku, pod srajco in po prsih, Zdramilo ga je bitje mestne ure. »Sedaj moram iti. Kaj poreče žena, ko nimam denarja? Zmerjala me bo in prav ima! Jaz sem svinja, svinja!« Moral se je nasloniti na zid. Ulica je bila prazna, tišino noči je motilo rahlo žuborenje vode v žlebovih, še bolj se je stisnil v kot ob zidu, da bi se skril pred svetlobo, ki je padala iz izložbenega okna na nasprotni strani ceste. V rahli megli je jel opazovati v njem razstavljene predmete in čisto v kotu je opazil lep, siv plašč iz krzna. »Ne! Ni mogoče!« Prav takega je obljubil ženi. Sedaj ga je postalo sram. Bil je pravi slabič. »Ne, žene se ne -bom bal. Pravzaprav pa...!« Nenadoma je izginila vsa pijanost. Sklep je bil storjen. Trgalo se je v njem, ker ni poznal take poti. »Samo razbiti šipo in ... Tak® bo zadovoljna in ne bom kregan za denar!« Obrisal sl je mokro čelo, visoko zavihal ovratnik suknjiča in nekajkrat premerilo cesto, da se je prepričal, če je sam. Naglo je sunil v steklo, da je zažvenketalo, nato je udaril še po neonski žarnici. V temi je naglo skočil za vogal in čakal. Vse je bilo mimo kot -prej, le deževne kapljice so rahlo udarjale ob tlak. Počasi se j-e splazil do okna, naglo pograbil plašč in hotel iti, pa se je spomnil, da bi bilo dobro pobrskati še po predalu v trgovini. Previdno se je splazili skozi odprtino v oknu in tipaje našel predal. Nenadoma je kakor strela vanj posijala žepna svetilka. »Roke v vis!« V svitu žarometa ni ničesar videl. Nagonsko je dvignil roke, da so se kovanci žvenketajoče zatrkljali po parketu. »Ven!« Počasi se je premikal. Noge so mu bile -težke, kakor svinec in v glavi mu je jel spet delovati alkohol. Zrušil bi se bil, da ga niso močne roke porinile skozi odprtino v ok- nu. Plašč iz krzna je še vedno visel na okenski polici in deževne kapljice na njem so se v svitu svetilke svetile kakor biseri. . . Avto je naglo drsel. Jernej ni vedel, kje je. išele potem, ko se je zaznamovala prva jutranja zarja, se je spomnil. Igralnica je ostala taka, kakor prej. Zopet so sedeli v njej trije stari igralci, četrti pa je bil mlad. Komaj puh mu je poganjal pod nosom. »Bil je dober. Pri igri je imel vedno srečo.' Le kaj ga je zaneslo tja?« Tisti, ki se je vedno krohotal, ni -rekel ničesar. Zopet so potožili denar in mladenič brez brade je posta j-al vedno bolj bled in majhen. Tisti večer je sneg prvič pobelil ulico. Pihala je burja, da so ljudje z ulic bežali v prijetne kavarne. Tudi Jernej je bil pust. Posedal je doma, kakor si je v zaporu vedno želel, sedaj pa je bil nesrečen. Počutil se je olajšanega, ko je stopil na ulico in smeje je šel mimo onega okna, iti ga je v pijanosti razbil. Sedaj je bil Jernej čisto drug. Ni vedel, kako se je znašel pred staro igralnico. Hotel je že oditi, pa se je obrnil. »Vsaj pogledam lahko.« Sprejeli so ga lepo, kakor se spodobi starim znancem in oni, ki se je vedno krohotal in štedil z denarjem. »In to je naš novi tova- riš!« Predstavili so mu onega brez brade. »Odstopi mu sedež!«. Zelenec se je nezadovoljno . presedel. »Kar-sedite. Jaz ne igram!« je dejal Jernej. »Glej ga, onega,« je hreščal de-belušnik. »Zakaj se pa potem doma ne greješ?« »Naj bo!« Jerneju je postalo vroče. »Samo enkrat!« Ura je tekla, kup denarja pred Jernejem se je večal. »Danes imam srečo. Natakar! Plačam za vse!« Pijan je bil, -kakor oni večer, ie da je imel poln žep denarja. Pijano je koicvartil po stranskih ulicah, mimo trgovine si danels ni upal. Usedel se je na klop ob reki. »Samo malo bom zadremal.«" In že je zleknjen na klop zaspal. V spanju se mu je zdelo, da pada dež. Zagledal je izložbo, ni bil pijan, luč je ugasnila in bil je zopet pri predalniku. Krznen plašč mu je ugajal. Nenadoma je zasvetila električna svetilka: »Domov marate spat!« Reka ga je držala za ramena in ga tresla. »Zopet ujet,« mu je šinilo v možgane, »sedaj uidem!« Planil je pokonci. Pred sabo je videi mokro cesto in odsev svetilke, na drugi strani pa rahle obrise- zasneženega gozda. Nenadoma mu je zmanjkalo tal pod nogami, nato je padal, padal. Mrzel val vede ga je objel, a mu je v pijanosti dobro del. Nato se je zibal, doklqr ga niso pogoltnili valovi narasle reke. Vsem prebivalcem in delovnim kolektivom občine Kočevje čestitajo in pošiljajo borbene pozdrave za 29. november Dan republike Občinski ljudski odbor Kočevje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza in ostale organizacije ter društva K Dnevu republike čestitajo občanom Dobrepolja Občinski ljudski odbor Dobrepolje Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Podjetje „Stolarna"; ..Apnenica" „Kino Dobrepolje" in kmetijske zadruge: Kompolje, Struge in Ponikve Prebivalcem občine Lašče pošiljajo za praznik republike borbene pozdrave Občinski ljudski odbor v v L A S C E Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinska gasilska zveza Kmetijske zadruge: Turjak, Velike Lašče, Rob, Karlovica 3C 29. nooembru, (Dsteou ripublilw, čestita osem pzebiouloeut Občinski ljudski odbor Sodražica Občinski odbor SZDL Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet Občinski komite ZK Občinski odbor ZB Občinska gasilska zveza Podjetja: ..Lesna galanterija" - ..Štolama" - ..Žične tkanine" - Trgovsko podjetje „Suha roba" - Kmetijska zadruga Sodražica K Dnevu republike čestita Uprava za gozdarstvo bivšega OLO Kočevje Vsem delovnim kolektivom, poslovnim prijateljem in svojim delavcem, čestita k 29. novembru Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje Za Dan republike pošilja borbene pozdrave vsem rudarjem in delovnim kolektivom, kolektiv UDNIKA RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE čestita k 29. novembru Dnevu republike Vsem živinorejcem in potrošnikom mesa in mesnih izdelkov čestita k 29. novembru Dnevu republike OBRTNO k j podjeue »Mesar« CD- K O C E V . E UPRAVA MESTNEGA Vodovoda KOČEVJE čestita k 29. novembru Dnevu republike Za Dan republike čestita vsem prebivalcem kolektiv UPRAVE CEST KOČEVJE ^CDlCDiCDlCDlCDiCDlCDlCDBCDlCDlCDlCOlCDlCDICDlCDlCDlCDlCDOiCDlCDlCDiCOlCDlCDlCDlCDiCDlCDlCD ■ 0 ■ 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o K 29. novembru Dnevu republike čestitajo Trgovsko Grosistično podjetje »Trgopromet" Kočevje Trgovsko podjetje „Prehrono" Kočevje Trgovsko podjetje »Špecerija" Kočevje Trgovsko podjetje »Preskrba" Kočevje Trgovsko podjetje z mešanim blagom Stara cerkev Trgovsko podjetje »Obutev" Kočevje Trgovsko podjetje »Oskrba" Kočevje Trgovsko podjetje »Tekstil" Kočevje Trgovsko podjetje »Tobak" Kočevje Trgovsko podjetje »Preskrba rudarjev" Kočevje-Rudnik Trgovsko podjetje »Železnina" Kočevje Trgovsko podjetje »Potrošnik" Kočevje Trgovsko podjetje »Knjigarna in papirnica" Kočevje Trgovsko podjetje »Manufaktura" Kočevje Trgovsko podjetje »Hrana" Kočevje Trgovsko podjetje »Galanterija" Kočevje Trgovsko podjetje »Tkanina" Kočevje Restavracija »Pri kolodvoru" Kočevje »Steklarstvo" Kočevje Finančno samostojni zavod »Knjigovodski center" Kočevje f&eoeoBoeoeoeoeoeoeoioeoeoeoeoeoeoaoiooeoeoioeoeoeoioaoEOBoeoe1 DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO J čestita vsem odjemalcem električnega toka in poslovnim prijateljem k 29. novembru Dnevu republike