Itllfolifek (Tl'liUkll li*l. f t. I Ljubljani hstitfuulu /s.>MT »Mttd | ^^ " l- t EtjtfVO .r^.r fiXT VTD r > C ^ \ • • i? P^lM ^ t M o)*io Vi« v >v V i i I (i veselim |»i*ilii»«lii \jili \ < li< ait-ti \ »v.llij, l CESARJA FRANČIŠKA JOŽEFA m .•>»ni«* <;i:s\i;n;i: i uz\I:I:ti: • Ipl ;i\ I .1 t I ■ r lil ,';i I I I 1 . lir sit rita lili •! -I(.|| lil ilui»«i Im I. L« Olivari, «. \ «i j 11 \ \ii, ,|.t l'a /ivi I /iv, .ih /n OI»«t! * Ljubljano. Ravno v god Njih Veličanstva svit J c Cesarici- 10 listopada 18S6 V i fr cerkve. s prijHKIllh M) IHMCOt o/rile. S \ • -11 k . k« > ' _ • * k ■ - L • f I i ™ lloliroliiika n rlai' ol.iseia v..>; 1'raviea n mi- .. . ■ . .« i . /viiiiiivi slovenski. po/.d i a v /adonilc >i \« 11 k k. vin. . I mu e.-uvai • Njilllil, ki >pleiiil|U|e lak I • |»i .lil ^la> 1'ielep. , * I. I , k. .-a .v.'.. \i lirilii, vesele /a/gile kre>ove. v, velik v vni >am Ure -r »trli Ovetieuj le (mi -e višavo in plan. N -i..|i-ii kn-m-na le r.«/\r-el« |'o*lop|a , n/.al|>a|(e svoje veiliuve: ^Ittveiiei on lun /.< vmo vnrti j« > lo v i > i ii. vesel m ie dan H I < m • ** <• i udi ivl nam I. • I I \ eselja dan n-s je, o Ki;.mei vi venii' ..In li l.i/al»eki. I ari«;« laga . ,/ Kn vere |MMl|H»rilik in vrini >in -ni Ki »lan« i Iv -l.vu «. J I mm* Juii1!, Mn I i »ar, \ mi miri M i immi 1 ■ •• "•n s < rvariro v n >1 danes m< d v .nu . n I m ' . n. M nI. na «1 .. \ liiv llilel j eerkveilili /.nleV prei. /avuin . v..veni U nk< v v. . n I CrcčMaii in kv»||ei in nlav|)ci |.,...,,i IMmIuiu ■ /.. h i. iltar; j 1'reinoilri mirivee naspni' | r i muli. /v n.ivi n , ( i, , 1'^/diavljeii po/.diav Ijen! po/ili .iv l i n nam lio.l llpravl . / i i e neiii.nl« / ui d.«l g fl, - —tU-.-___f —'._.,_-.______* " Pelje r na ril h ljudskih šolah. (Poleg pomenkov ob učeuiškim shodu nu Verhuiki spisu! P. II i c i u g e r). Slovenski nurnil pu še vodil« rud prepeva, /u io sirun ni potreba duljnigu sku/.ovanja in razlaganja; M-j j«* sedanji narod sum živu priča, ker prepeva v cerkvi in doma, nu žitnim polji iu v vinski gurici, pri hišnim delu iu nu paši pri pohlevni živinici. Zu i« strun pričuj« tudi mnogotere zbirke novih svetih pesem, kakor „Svele pesmi, ki sta jih nuhralu g. Potočnik iu g. Volčič": „pc»mi zu nedelje-, „zu praznike celiga letu". „od farnih pomočnikov4, ki jih je nu svcihi dul g. Duliuar; uiimg« »vetih pesem je »kupuj iiunosilu ..Zg«dnju Danica", druge se uuhujuju v „Drobtinicah", v molil vinih bukvicuh „lskricuh-, iz kterih vsih je g. ('vek napravil dve zbirki; nur novejši tuk« del« »o g. Pruproinikove ..Pesmi cerkvene iu druge". Tudi drugačnih pobožnih uli nedolžnih pesem je poslednji čus velik« znojil nu dan: lake se uuhujujo v ..Drobtinieuh- v ,,\hu-eeluovi. Praproinikovi in t vekov i zbirki**: mursiktere lake »o prinesle ludi ..Novice- in „Vedež-. Se ve, de tukuj ni govorjenje od listih pesem, ktere zudevujo višji pe»iii»lvu, ker ia sosiuvek bolj lo obsegu, kur tiče ves narod. Kuziimč m- ludi, de lukuj ne more bili govorjenje od ti»lih pesem, kierib obsezek je pruvimii kcr*uu»kiiiiu duhu in obnušuuju na^prol sleherniinu.in se zlastipriprosiim ljudstvu v spolikljej,iu pri neprevidni mladosti v pohujšanje; po tukih pesmih se lasfiiiiu sloveiiskiga narodu ne more iu ue sme sodili, ker \*c lako so le izverzki ali od drugod vsiljene nupuke. koliko dalje e pu naj pelje sega v ljudski šoli? Posebna naloga ljudske s« le je pri petji lelii. cerkveno petje povzdignili na Imljsi iu višji stopnjo. Doslej pu večjim delu slovenske zemlje pojejo v cerkvi le odločeni pevci, klet i so v mnogih krajih sicer bolj izurjeni, zopet pu v dosti krajih potrebujejo obilnisi uka iu vaje, de ho njih pelje mii-zikalnim poslu vam bolj zadostoval«, in ludi bolje zložene iu zmerjene pesmi obsegalo. Veuder p« vec straneh jc že ludi občinsko pelje vsiga v cerkvi zhrauigu ljudstva ituvudii«. lako sem ler tje po koroškim iu Stajurskim, zlasti po Goriškim. v poslednjim cu»u ludi po Teržaškim: in sploh sc vzdigvajo glasovi uiiiiiih muz, de bi sc povsod, kar nar bolj mogoče, luko občno petje vsigu ljudstvu v navado pripravilo. Za lo stran sicer že kdaj ni bila povsod enaka iiuvutlu: v enih krajih »e jc w ljudstvo petju v deležev ulo. v drugih »o bili le posebni pevci odbrani; »ploh pu jc veuder ljudstvo \eeji delež imelo pri petji, ker jc bil cerkveni jezik vsim holj umeven. Drugač je bilo pozneje, ko so prikupili nen-mikaiii nurodi v llozjo cerkev , klerim jc bil sturi cerkveni jezik neznan: cerkev jc ostala pri svojim jeziku, in pelje pri Božji slu z bi |c bilo tudi Ic posebnim pevcam prihruiijenn. ko -o se novejši jeziki cusumu bolj nmikuli. so se jele ludi sveie pesmi v tistih prepevali: iti cusumu so lake ljudske pesmi ludi v cerkvi prostor našle, ua pr. pred pridig«, ali pri popohlaiiji llužji službi; v poslednje »o se jele tudi mušiie pesmi v ljudskim jeziku prepevali, »dslej pa se je zopet vse ljudstvo zuumglo v cerkvi glusili. Sedanji čus jc pu mnogih nemških deželah ljudsko pelje v cerkvi nuvadno, v drugih so le še posebej odbrani pevski kori: po av»lrijun»kih nemških krajih se v cerkvi večjidel razlega občim ljudsko petje, iu primerno bi bilo tedaj ludi pri nas tako pelje v navado »pravili. Vender, ali naj v cerkvi pojejo le odbrani pevci, ali naj poje vse ljudstvo, ravno šola je v stanu boljši pevce ua vsako stran zrediti: zlasti zamore le šala pravo nbcim pelje na kvisko .spraviti. Pa ljudska sola ima pri pelji še drugo nalogo; tudi petje zu dom jc treba, de bolj povzdigne in poruvnu. Ako ima pelje pobožne čutila iiaznunovati in buditi, je v tu nu-men treba dobro zlozenih iu umerjenih pe»em, priserčnih iu spmibudljivih napevov. in primerjeniga pupevanja; šula za- more pokušati in dati boljši tvorino, boljši pesmi in napove, pa zumore mladi narod izučiti in isvuditi tudi primerjenlga spodbudniga popevunja. Veljti šo drugo. Nuš narod je poseben prijatel petju, pojejo so dostikrat ue lo svete pesmi, umpak rado tudi le zgoli v rasveseljovunjo, v kratek čus; v tu namen jo pa med ljudstvam mnogo mnogo pesom znunih, ktero namesti poštenigu ruzveseljevunju služijo lo sumopašnosli uli razujsdunoHti, iu uuniesti nedolžnigu krulkočusovunja rade rudij« dolgo terpeče slubo navudo iu neminljive pohujšanja, kdo je puč bolj v stunu, mludiniu nurotlu poštenih lil nedolžnih pesem pripraviti, do no h« scgul p« nupučnih in pohujšljivih, kdo drugi bolj ruzuu ljudske šole? Pu tudi stila »umu zuse imu svoj dobiček od petju: med resne drugačno šolske uke nunušu petje uekuj spremembe, nckuj oddihljeja; oirokuni peljo delu šulti sploh luilj ljub« in prijetn«, iu kuka n«vu lepu pesem se cel« zuuiuro porabili v povračil« zu njih pusnoat in pridnoNt. I.uhk« se razume, tle pri vsim tukim petji šolu nima ne numenu ne uubige, izurili ruvn« izverstnih umetniških pcvcov; zudosii je, de se nuruvno petje bolj obudi, nu pravu pot oberne in p« nekuktišni meri povzdigne. Ni teduj ruvn« potrebno, otriik vuditi nu vse muzlkulnc ztiumnju, na prebiranje iu zudevunjc muzikulnih glusek: t« hod« otroci dosegli, uko zuujo glusovc zudosii tunko uli debelo zudo-vuii, se primerjenlgu tukiu deržuti, in s pristojnim občutkam popevuti. V iu konec v»ukleri učenik ve ruzuu lustuiga g I usu še kuko muzikulno orodje rabiti, zlasti klavir uli gosli; v ljudski šoli bi veiidur gosli utegnile nur bolj pripravne bili. ker pri njih učenik linij prosto roko in oko imu, luhko teduj nu otroke puzi. iu ker je glus gosel človeškimu pev-skimu nur bližje podtiben. kjer pu »e uuhujujo bolj dtibre gerlu in prave gluve, zlusti ondi, kjer so večji ljudske ali glavne šole, ondi se vender primerno kužc, petje tudi bolj po umetniško učili iu vuditi. (D. si.> Potrebnost posebnih dekliških sol. (koner.) kar pu tiče pravno in »podobno obnušunjc otrok, golimi vsakteri resnični ulruški prijuicl spoznava, de zlusti pri večjih otrocih jc veliko nevurimsti pohujšanju, kjer jo olmji spol v šoli uumešun, pu tutli v nuj pervi mludusti ui brez nevarnosti. Kes de so v vsaki pravi šoli »edlša dečkov in deklic ruzločene. res de dober učenik tudi pred šol-sk« ur« čuje nud olniei iu »kerbim tidvručuje vse, kur bi utegnil« bili v kuk spolikljej: vender kjer se h«če pohujšanje vrinili, so kužljivi pogledi uli migljeji, kratke škodljive besede zudosii, iu učeniku ludi ni mogoče, otrok vsuko tr«lm času in vsuku stopinjo potu nu tank« pusti. Mursi-kierc poguhljive zaveze imujo začetek zlasti v v išjih šolskih razredih uli v nedeljski šoli. Verh legu se je pri večjih otrocih že spol Imlj razkrojil, »e razločku že bolj zavedajo, ili nevarno nuspriitn« nagnjenje se zmiram bolj ruzmlevu. Pred kratkim časatn je Dunajski cerkveni časnik prinesel siln« poli tijšljiv prigudek iz neke prote»tuiiške nedeljske šole v renski Huvurii. ter je opomnil, de tuke žalostne prigodbe so znamnja malopridnlgu sadu krivoverslvu. To je po eni strani resnično; v katoliških šoluh luč prave resnice in moč nebeške gnade otroke bolje vurujc. Kristus sum iu njegovi angelčki obračajo nanje prezvesto skerb; vender tudi polni kristusovigu duhu imujo otroci Adumovo meso in Kvino kri - in nevarnost zanje nikdur popolnumu ne neha. In desiravno nevarnost od te strani ni povsod enako velika, vender deklice med dečki rude zgubijo več uli munj svoje lasl-nije. ktera se jim tuko lepo primerja, iiumreč liholo , mirnost, pohlevnimi. »rauiožljivo»t , iu prihujujo preglasne, pie-derzne, »amopašue. prepirljive, nu boj in raspor nagnjene. Nuj vpraša kdo modre može duhovnigu ali posvetniga stanu, zlasti lake, kteri »o obiskovali kake večji mestno uli terško šolo v svoji mladosti, in mu bodo vedili povedati. kuj napačniga de ho vitlih uli slišali nad svojimi tovarši in tovursicaml, in kakošne zaveze med njimi de ho jim ho od oudod v spominu. uli kuko do ho je deklicam ondi zgubo-vulu pohlevnu in nramožljiva luntniju. Pomniti pu je treba, de jc pohujšanje med niludontjo sedanji čas pred ko no večji kukor pu nekdanje letu. /uvoljo teh vzrokov bo teduj prav in bohro, de ne po mogočnosti saj po večjih mentnih krujih napravijo posebno dekliške šole. Kes, de bo lo nanašalo nove stroške, sej bo pa ludi rodilo dober sad, pomočki hc utegnejo sčasaiuu sku-paj spraviti, ako si duhovni pastirji iu sreujski možje po svoje prizudevujo. Ko bo pulrebu dekliških šol bolj spoanunu, se aamorejo tudi popred kuki posebni dobrotniki dobili; nuj kdo le pomni. kuko bogate uupruve so se kdaj uahrale zu bolnišnice po nušili boljših mestih, kakor ruzuu l.juhljuuc v l.oki. v K ran ji. v Kamniku. v .Novim mestu, n Kerškim, v Metliki, v Komendi, iu bi se zu luko očitno iu veliko korist, kakor je pra\u /reja mladih deklic, pred uli potlej ne dobilo dobrotnikov? /u učenice. bi kdo rekel, pu ho terdo hodilo? Morebiti iic luko terdo, so vender v vsukim večjim kruji ktere pobožne in \ šolskih rečeh lic kaj izurjene ženske; nuj hi liste vedile, koliko zusluzciija si pri reji nedolžnih uli ucpopucciiih deklic zamorejo pridobili, naj hi pomnile, ko so si suiuski sinil izvolile.de zamorejo oirokuui po duhu mulere bili brez zguhe deviškigu vencu, in učenie za večji potrebo ho kmalo mogoče dobili brez nur večjih stroškov. Morebiti bo pu še ložje kukosiiih redovnih sester dobiti zu šolsko službo; tueih šolskih sester je poho/.ui spovednik ntare cesarice, .loh po imenu, vstavil zu lluvursko; v Gradcu je prejšnji škof Komun sestre Ireljiga redu sv. Frančiška zbral v Ia i.ameu; na Ti rob I.i m. kukor jc hi! • že pred povedano, imajo po mnogih krajih poddružiiiee usmiljenih sester, ktere brez posebnih stroškov opravljajo šolo in bolnike; v renski Prusii so ruzuu učenie, ki so v seme-niših izurjene, ludi šolske sestre. Ni potrehu dostavljati. koliko se zu zrejo ženske mludosti godi po drugih nunskih redovih; ker numen je tukaj Ic lužji uupruve pukuzati. Vodilu šolskih sester in pu usmiljcnic namreč niso lako uuluiieue, kakor drugih nunskih redov : lake sestre so ludi v manjšim številu, po dve uli tri lahko skupaj, kurje zu manjši kraje toliko bolj pripravno, in ne potrebuje se bogatili Vslanovil. Kjer so le muujši šole iu nu kmclili. ondi otrok po spolu ločili ni luko lahko mogoče, desiravno bi bilo močno želeti, ker hi stroški lic znašali, in morebiti ui vselej loliko nevarnosti pohujšanju. Manjši otroci so sploh bolj nedolžni uli iiiunj popačeni, iu torej se pri njih ni buli toliko spo-tikljeja. kukor pri bolj odrušenih. verh lega jc (zavoljo potrebe toliko bolj) uputi. de jim hodu angeli nu sirani stali, ter jih varovali, ako se že ločitev ne da doseči, Nu kmetih so otroci bolj terdi in neobčutljivi, ludi so sc med seboj vse bolj vujeni. ker jc nu paši. pii delu iu drugod spol bolj nutiiešun; ravno to morebiti sloii. dc je ludi seree zu mnogotere občutke inunj dovzetno, ko so nusprot občutki po mestih sploh bolj olikuni in obujeni, in loraj tudi bolj nevarni in popred grehu odperli. S tem pa noče hiti rečeno, de otroci uu kmetih nikukor niso v nevarnosti, uko so po spolu bolj numešuni; previden duhoven pastir že ve, koliko pohujšanju je med otroci na deželi, zlusti nu pasi, uli med kakimi odrušeiiimi ruzujzdanci, iu torej bo ludi po mogočnosti i-uI uud njimi. če se ločitev ne more dognati. kur sc zlasli v manjših šolah težej doseže. Drugač je pu v nedeljski šoli; ondi so otroci že toliko večji, de se ložje kuj pohujšunja obudi med njimi, kakor je bilo že zgorej omenjeno; loruj nuj se tudi v drugih uruh podučujejo dečki, v drugih deklice, eni zju-trnj, eni popoldne, uli eni pri enim, drugi pri drugim uče-niku, kakor je že po vee krujih nuvuda. Ktiuku naj velju tudi od keršanskiga nuuku zu bolj odrušene otroke po vetjih soseskah, kjer se ta nauk luhko ruzdeli med dvu duhovna pastirju; tudi to ne bo nič novigu, ker jc v dosti krujih že davno tuko vpeljauo. »Se ve, de sume viiunje uuprave ue hudo liikdur zudosiovale, de jc vedno ireho človekov iga djanja iu prizadevanju in cuvunju. nar bolj pu Kozje pomoči in hrainhe. Naj bi bile te besede kukor so pisane, s I cm namena m ludi sprejete, numreč v dušni iu telesni blagor olroske mladosti. II i c i u ge r. M i M i J o M. Iz Upnice nu Stujurskini. t Konec.) šc prcjdcu je bil misijon v l.ipuiei dokončali, nas je prosil dekan iz S t ru d e ii -U . ti ur od I od oddalieuc duhov im je z I" lav zoni dušami, de nuj bi mu prišli pomagat spovedoval. Ure m le-duj še z enim lovaršem 2. vel. travnu lam tje. kjer jc misijon pod vodstvam peterih ligvorjaiiov |.*» dni lerpel. Po dukončuiiim misijonu v Slradcu-u smo se precej podali v Gnus. ki ima * luvzeni dus. iu tukaj je bilo napravljeno H duevsko obnov Ijevanje. ker misijon jc bil tukaj ze lansko leto. Iz Gnusu so sli misijonarji v \Veilz pri Gradcu, ki šteje kukih h tavžent dus iu ludi i tikaj je bilo n duevsko obnovIjevnuje: jest iu moj lovarš pa sva sla domu. de bi sc od trudu .'H dticvskigu misjjouai jenju opoeila. Ker pri jezuitovskim misijonu med pridigami nismo spovedovuli. pri ligvorjuuskiin pa ludi med pridigami, s« spovedniki pri poslednjih misijoiiih veliko vcc lerpcli kol pri poprejšnjih. ne s., steer le skofum dajejo, jim delajo častite oboke. | o hodi duhovšina v ornuiu (cerkveni obleki | naproti, i ■ v pioce-u > ceikcv peljejo, si* velike vratu duhovskih i«is / venci, cvetienmi, napisi i i «1. olepšujejo. Ko smo bili v l.uasii po«! duji dau pri večerji, so uam nrprevidumo muz.'o napravili, n.uo/iea kakih liti devic se je v vezi vklopila >.i I« ne a-oho/.u** |n .ini pela. pol. ni ;e bil obhod z baklami i:i ta/ i.i,;tv ;i. iu ko so deklice /.e prav dolgo v pieddvoiu pel«-, so «.|e se k mi-sijoiiskiiuu kiižu iu so lam z novo « molile iu pele. I.juti je iatli molijo pred mi iiooski.il križem, kjer se odpustki dobivaj«*. I.igvorjaui so imeli nnli po .'t pridige ua dau. oh T. zjutraj . o poli .'I. popoldne. kt-i«au«k: nauk ali poduk zu sluuove posebej, polem rožen k rutic, iu okoli I. v cccrno pridigo. potlej litanije. Podiiccvuujc za razločne stanove je v tem razločno, de med lakim uaukum pri jezuitih miii* vsak pričujoč bili. pri ligvorjaiiskih pa I** samo listi sluti, za kteriga sc ravno uči. iu se le po dokoiicuiiiiu nauku pridi* zadevni stan k spovedi. .le/uiti imajo tukaj veliko težji nalogo kakor ligvmjaui. • ali Kliukovv »tniiii n* lo nalogo moj-siersko spoluil. Kavno tako »im opazil razloček pri obhajilu odraseiiih. pri jezuitih gre vsak k sp.mdi iu k sv. obhajilu. katlur hoče | samo otroci tlo 1». leta imajo skupno ohhujilo). ligvorjuui imajo obhajilo za vsak slan posebej, iu lako sc zgodi, de lisii. ki precej v zaceiku spoved opravijo, morajo precej dolgo ua svelo Obhajilo čakali. Ilhhajilui dan gre odločeni siau s procesijo v cerkev, kjci je pripravljanje k sv. Obhajilu, poleni velika sv. masa iu po maši obhajanjc. iu med tem se pojo primerne pesmi iu se zvoni z vsinii zvonovi. Častitljiv pogled je. vidili kak poldrug tavzciil ali se več ljudi v cerk\i zbranih, klerim se neprenehama sv. Kcsuje telo deli. Sploh so ligvoi jaiiski misijoiii s|ove«nisj mem je-zuiskih. iu imajo več ziiiiunjih seg ali obredov, tako n. pr. so imeli v Slrudcii-u procesijo s sv. Kcsujim telesa m prav tuko. kakor v god sv. Kešnjigu telesa, v l.ipuiei lega ni bilu. Kakošeu sad pa ho misijoiii obrodili ? me bos morebiti vprašal. Kakošen sad dc bodo v prihodnje obrodili, je le Hogu sami- mu znan«, iu nt- mara de bodo marsikteri, ki ho zdaj nar boljši sklepe delali, spel v greh padli; nasproti pa sc sme tudi upati, de jih bo saj nekaj poklicu zvestih ostalo, ki jih je k pokori naklonil, /u zdaj sim prepričan, de misi-joni veliko dobriga delajo. Slišal sim. de se je škoda po-vračevala. stare sovraštva odpravljale, ljudi jc bilo viditi k Hožji mizi sc približati, ki po več let niso bili pri spovedi; laki ki po več let niso k maši hodili, so sklep storili, to dolžnost dalje zvesto dopoluovati: sploh se jc vidilo pri ljudeh . dc za resnico žele serce očistiti iu se z Bogam spraviti. iu polerdim. kar je Slraden-ski g. dekan rekel: ...Misijon jc čas. v kterim gnade kar lijejo z nebes". Misijonarji so nektere prečudne zglede od lega pripovedovali. Pred ne-kterimi leti so imeli ligvorjaui misijon nu Peuiskiiu. Ondotni fajmošter jim je pravil od nekiga silno flprideniga iu ne-orumnigu človeku, ki je veliko veliko oseb pugreznil. in je bil zraven lega tako divji, dc si ni noben človek upal. ga ^variti. Visim boljšigu vedil. pravi misijouur. razun ga v družimo molitev priporočiti, kadar se zvečer za spreobernjenje grešnikov zvoni. Pomagalo jc; kmal potem on pride k misijonarju, ga na poti preponižuo prosi za spoved, in ko -e to ni moglo ravno takrat zgoditi, je spet prišel iu za-terdoval. de brez spovedi mu ni moč delj prebiti; ko je pa spoved opravil, se ni bul. k unim osebam iti. ki jih jc bil zapeljal. iu jih ponižno iu skesano za prizaiiesenjc. ter od-piisanje prositi, ti. \Vagncr je pravil ludi naslednje v neki pridigi: V nekim kraji pridete k jezuiškimu misijonarju deklici iu tožile, de njun oče noče nič od spovedi slišali, in dc misijon hudo zaničuje iu preklinja. Misijonar jima svetova, de uaj pred altarjem Marije Device molile za očeta, dokler ue pride. I.juha oiročica ta svet po čerki spolnita in molita pred altarjem. ali očeta ni: molile in le še molite, dokler ne zaspite. Ker olrok dolgo ui. očeta le začne skerbeti iu pridr tudi v cerkev, jih iskat.ji najde in prav hudo ozmerja, zakaj de lako dolgo poosianclc: ..tiče nikar nc hodile hudi. za vas sve molili, de hi tudi vi prišli na misijon in k spovedi". Te besede so muccilc scrce stariga terdovraluiga grešnika iu od lisiihiual se jc jel boljšali. Ogled po Slovenskim. Iz Ljub/ione. IV listopada. Včeraj, t. j.. IT. ob 7. zjutraj sta Njih veličanstvi svitli cesar iu cesarica Dunaj zapustila iu zvečer ob '.». je pokanje kation in zvoiienjc po v sik cerkvah Njun prihod v Ljubljano uaziiaiiovalo. Deželni poglavar in deželni numcslovavci so Nju veličanstvi uu meji dežele pri Triholjah pred lauikej napravljenimi častnimi vrati sprejeli. Pri cesti so N juni veličanstvi po vsili krajih in postajali pričakali zadevni duhovski iu dizelski predniki s šolsko mladostjo in z Ijiidstvam vred: od deleč so Ju prižgani kresovi prijazno pozdravljali. S kolodvora sle se Njuni veličanstvi. spremljani po veljakih vsjh stanov, peljali naravnost \ deželno poslopje skoz ncsieviluc množice, ki so Ju skoz in skoz z veselim iu živim klicanjem pozdravljali. Vsa eesta od kolodvora do poglavarjev iga dv ora je bila prelepo ••/.alisaua in raz.s\ itljeiia. Hudi pridsj so deželsko in vojaško eastuistvo in visoko duhov sivo pred sc sprejeli, množice pa so na okrog z veselim klicanjem svoje veselje razodevale. Z obilno hakljado latinskih učeneov . s peljem in godbo je bila slovesnost lega večera dokončana. Iz K (i m ni lit! se nam piše kakor dostavek k spisu ..«»d posebnih dekliških sol", de ondoliia dekliška šola od poldruziga lela semkaj prav veselo napreduje, ker so sc je zediujciie moči •/. \-*o gorečnostjo poprijele: dc sc otroci nc vadijo le v branji, pisanji, šlevilhah. ampak tudi v pletenji (sirikanji). si\auji. petji, v lepim pobožnim življenji: de otroci lo sami sprevidijo iu spoznajo, in jih ni treba v solo >e siliti, ker sami silijo, prosijo, jokajo, ako v šolo ne morejo ali ne smejo. Obe sobi ste tako napolnjeni nauka željnih dekličev, dc so klopi kar natlačene. Naj bi kdo med letam ali saj k očitni skušnji v šolo prišel, bi vidil in se čudil, koliko lepiga de drobni perstiki zamorejo napraviti. Tudi se ondi napravlja med mladostjo bratovšina ,.usmilje-niga Ježuška" ali „*vetiga detinstva''. Razgled po kersanskim svetu. V Ko I oš i je v kat. cerkev prestopil uniturski duhoven .A 1 h. S z e k e I y, sin ondotniga krivoverskiga škofa.— 3. t. m. je v Bo I o njo prišel novi nadškof iu kardinal Viole Prela. - Na Švedskim, pravijo, de vzmagiije ločina. podobna angleškim Puzejcvcam. ki so namreč krivoverci . pu se vender zmiram bolj iu bolj k katoličanstvu nagibajo iu zmed kterih jih veliko (na Angleškim) v katoliško cerkev prestopa. K ti strani se štejejo neki nu Švedskim bogoslovski učeniki nu vseučilišu in časnik ..S venska Kvrk t iding" jc njih srcdišuik ali organ, liazširja sc med njimi prepričanje, dc sv. pismo ni ue edin. ne popoln vir keršanske vere. temuč tudi besedno izročilo, kukor uči sv. katoliška cerkev. — JDr obilne* llajnki misijonar Pircher iz svojiga popotvanja med drugim tole pripoveduje: 18. in. travna ob 0. sedim v sobi in berem. Kur skoči brez sape mornarsk služabnik noter, popade pušo in zbeži. Drugi mornarji mnogotero oboroženi, mu nasledvajo. Mislim si, to velja kakimu slonu iu duljc berem. Zaslišim pu otroke ua ladii jokati, in le vprašam, kaj de jc? Ali, brodarski lovec, jc prehoden, je bil odgovor. Kmalo merliču proti nam prinesejo; sulica ga je bila kar naravnost usincrtila, ki mu je skoz pleče v scrcc šla. Kuko je bilo to? Ker ni bilo vetra, so mogli hrodarji ladijo vleči. Tudi Ali je bil šel na suho: /.ugledal je bil serno, je zanjo lekel in jo vstrclil. Prideta pa dva zamurca. Kdcn zmed njii popade ubito žival, kar pa našimu lovcu ni bilo všeč: ali zumurcc mu s sulico odgovori, ga z njo prebodc iu mu hoče še obleko in vse poropati. Neki služabnik na ladii. to viditi. hoče na pomoč teči; ali ko hi trenil sta se zgubila zamtircu s serno. Žejni kervi hočejo vsi uruhci bližnjo vas napasti iu sc kervavo zmuševati; še g. provi-karjeve prepovedi in svaritve ne poslušajo. Tedaj naš la-diini poveljnik pred nje skoči, jih s šibo nazaj zapodi, za-pove truplo vzeli in gu v ladijo prinesti iu vse pri miru pustiti. I.e Bog sum vč. kaj bi sc bilo zgodilo v vasi, kaj z nami. ako bi povcljuikova palica iu zapoved nc bila pomagala. Ali jc imel nekuj dni pred odhodam iz llurtuma hud prepir s svojo materjo, ki ga jc prišla (udi k g. pro-vikarju tožit. <>. provikar so mu ukazali, dc naj se pred odhodam z materjo spravi, pa ni hotel. Iluzdražcnu kolne mati svojiga sina iu reče: ..I.e pojdi gori nu Belo reko, nikoli več ie ne bo nazaj!" — Prežalosino s polnjenje! (Tudi naša nova zamurca vesta lo dogodim in pravita, dc je bil Ali jezen prepirljiv ec). Jiili darovi. Za m i s i j o n gosp. OI i v i e r i - a: V V — I gold. t. kr. Duhovske zadeve. V ljubljanski škofii: ti. Jak. Ras potnik pride v Naklo: g. Ant. I.avtcr v Tcniovo ua Notranjim: g. Mih. Skubic. novoposvečenee. v Prem. V goriški na d škofii: ti. Val. Sbogar gre t Vol čc.