Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, 21. oktobra 1937
Leto L Štev. 20
Posamezna
itevilka
Din T—
Izhaja vsak prvi In tretji detrtek v mesecu
Naročnina Mesečno Din 15"— Četrtletno „ 10*— Polletno	„ 15"—
Celoletno	„ 25'—
Uredništva in n p r a v a: Ljubljana, Dalmar tinova ulica št. 8 Telefon štev. 2182 Rokopisov ne vračamo — Poštni ček. račun 17-177.
Vseb in a : Zavarovanje rudarjev I Vzroki draginje / Modemi podjetnik / Poljski narodni socialisti in krščanski demokrati Strokovna organizacija j Skrb za onemoglost in starost delavcev / Strokovni vestnik.
Vzroki draginje . . .
Narodno vprašanje je socialno vprašanje !
Zavarovanje rudarjev
To večno nerešeno vprašanje je najbolj boleča rana na našem narodnem telesu in strašno črn madež v dobi našega socijalnega skrbstva. Ta rana je prava rak-rana, ki se čimdalje bolj razdirajoče in razkrajajoče zajeda v organizem rudarskega delavstva in tudi v organizem gospodarstva rudarske industrije.
Od prevrata sem rešujemo in ne rešujemo probleme socijalne zaščite rudarjev in njih družin. Popisali smo cele knjižnice papirja, izgovorjeno je bilo milijarde besed, konference in ankete so se vrstile in se vrste kot jagode na roženvencu. Rudarski zakon, ki nedvomno tvori jedro za gospodarstvo rudarske industrije in je osrednja točka, okoli katere se more koristno in trajno' dograditi rudarska socijalno-politična zakonodaja, že skoro desetletja leži v osnutku pripravljen v miznici ministrstva in še ni slišati, da bi ta pereča, živ-Ijensko važna stvar, dobila značaj nujnosti. Zdi se, da je ta zakon kot začarana kraljičina v nepristopnem gradu, do katere nihče ali ne more ali si ne upa. Izgleda, da okoli tega zakona stoje nepremagljive tajne sile, ki ne dajo, da bi zakon dobil lepšo in koristnejšo usodo. Ne smemo trditi, da bi bili v zakonodaji neproduktivni, saj smo v zadnjih in predzadnjih letih dobili lepo kopico zakonov in uredb, ki imajo namen popraviti osnove za hitrejši in boljši razvoj naše gospodarske in socialne kulture. Biti moramo pošteni in priznati, v^ada rešila čedno število' zelo kočljivih zadev, čeprav morda ne na najbolj srečen način. Sem spada zlasti ureditev kmetskih dolgov, tudi zakon o gospodarskih zadrugah je po mnogih križih in težavah zagledal končno le beli dan. Na ta način so problemi premaknjeni z mrtve točke in vzeti z dolge klopi, da je ustvarjena možnost postopnega zboljšanja predmetnih zakonov, ki so začeli živeti praktično življenje. Ko to gledamo, se nam še bolj nerazumljivo zdi, zakaj ravno rudarska socijalno-politična zakonodaja ne more s pošteno krepkimi koraki naprej, kajti vsakomur, posebno poslancem in ministrom je znano, da je ta zakonodaja do skrajnosti zanemarjena, čeprav se tiče visoko važnih gospodarskih in socialnih vprašanj. Reči moramo, da je ta stagnacija prava tajinstvena skrivnost, za katero morajo čepeti koristi zelo vplivnih skupin in ljudi. Skoraj s kinematografsko hitrostjo hite časopisi poročati o izredno obsežnem razmahu rudarske industrije, ki tako drvi naprej, da bomo v doglednem času dosegli komaj sluteno gospodarsko samostojnost in neodvisnost v industriji rudarskih produktov. Rudnik se odpira za rudnikom, investicije se bližajo milijardnim zneskom. V javnost prodirajo vesti o pravljičnih dobičkih rudarskih družb, ki so brez izjeme v rokah inozemskega kapitala. Ta mrzlični razvoj rudarske produkcije se vrši izven in mimo regu-
Kaj je draginja? Pojav, da konzument veliko manj zasluži, kolikor pa mora izdati za najmanjše življenjske potrebščine. Draginjo najbolj občutijo delavci, uslužbenci in nameščenci, skratka, vsi ki žive od več ali manj stabiliziranih dohodkov in katerim ni dano, da bi svoje dohodke zviševali v razmerju naraščajočih stroškov za življenjske potrebščine. Pojem najnujnejših življenjskih potrebščin ni relativen in je odvisen od individualne potrebščine. S civilizacijo, s kulturo, z uveljavljenjem socijalne pravičnosti se vedno bolj širi obseg najnujnejših življenjskih potrebščin, ki ne predstavljajo več samo kruh in najpri-mitivnejšo obutev, ampak tudi higije-nično stanovanje, izbranejšo hrano, čed-nejšo obleko, razna razvedrila, šport, knjigo, teater, časopis in, podobno.
Gospodarsko privilegirani krogi, ki so že od nekdaj uživali življenje v najrazkošnejši meri, kaj radi predlagajo za odpravo draginje poenostavljenje življenjskih prilik najširših ljudskih množic. Predvsem delovno ljudstvo naj bi omejilo svoje potrebščine na skrajni minimum in naj bi vse civilizačne, kulturne in socijalne pridobitve žrtvovalo v dobrobit celote, tudi one, ki bi lahko vsled svojega privilegiranega družabnega stališča še naprej nemoteno uživala vse razkošje življenja. S takih vidikov se ne sme odpravljati draginja, ker se ustvarja dvoje vrst ljudi: hlapce in gospode; eni brez, drugi z vsemi pravicami. V demokratičnih razmerah pa ne sme biti ne hlapcev in ne gospodov, ampak povsem samo enakopravni državljani, z enakimi dolžnostmi in pravicami in predvsem tudi s pravico do najnujnejših življenjskih potrebščin.
fn če bomo konkretno po vrsti ugotavljali, kaj so najnujnejše življenjske
lacije, ki jo v modernih državah vodijo na modernih tehničnih in socijalnih načelih sloneči rudarski zakoni. Pri nas pa izgleda kot da je rudarski zakon nepotrebna ovira na poti svobodnega razmaha tujega kapitala s sredstvi našega podzemnega bogastva in z zakonsko neurejenim izčrpavanjem sil našega jugoslovanskega delovnega človeka.
Rudarski zakon je en vogelni steber v stavbi zavarovanja in zaščite rudarjev, zlasti njih življenja. Drugi steber predstavlja socijalno zavarovanje rudarjev. Ni samo slučaj, da je socijalno zavarovanje rudarjev najstarejša oblika delavskega zavarovanja, temveč je to posledica izredno težkih razmer, pod katerimi mora rudar vršiti svoje delo. V kulturnem svetu je sama po sebi umevna stvar, da je rudarsko zavarovanje najpopolnejše urejeno in da po svoji socijalni vrednosti stoji nad ostalimi vrstami zavarovanja. Pri nas je narobe: rudarsko zavarovanje je deležno mačehovskega nerazpoloženja onih, ki so po pravnih in socijalnih dolžnostih dolžni, da skrbe za primerno in pravično blažitev usode rudarjevega življenja.. Na večnem dnevnem redu je vprašanje sanacije rudarskega pokojninskega zavarovanja. Ko je lela 1925. dr. Žerjav izdal Pravilnik o bratovskih skladnicah, je hotel rudarskemu zavarovanju preodkazati pravo mesto. Pravilnik je imel solidne temelje za bodoče zavarovanje rudarjev, ker je držal v ravnotežju dohodke in izdatke. To ravnotežje so zrušile pridobljene in nekrite
potrebščine, bomo kmalu prišli do uvidevnosti, da velika večina ljudstva še zdavnaj nima tistega, kar bi potrebovala za življenje. Prišli bomo do prepričanja, da o omejitvi življenjskih potrebščin ne more biti govora. Preje bi morali dodati, kot pa vzeti.
Blagostanje državljanov je odvisno od dobrega državnega gospodarstva in s štedljivostjo pridemo tudi do cenejših življenjskih potrebščin. Urediti je naše trgovske stike z zunanjimi tržišči, okrepiti kupno ceno našega denarja, zaposliti našo industrijo in obrt, izpolniti prometna sredstva itd.
Pri neorganiziranem splošnem gospodarstvu se pojavlja še drugi vzrok draginje, t. j. neopravičeno navijanje cen. Če je splošno, predvsem državno gospodarstvo vzorno, je navijanje cen skoraj zabranjeno, ker ima država zadosten upliv na potek privatnega gospodarstva, ki preskrbuje trg z življenjskimi potrebščinami.
Kdo navija cene?
Res je, da je danes položaj tak, da je v industriji velika konkurenca in v principu z zalogo nezadostno povpraševanje. Konkurenca in nezadostno povpraševanje po blagu je do gotove mere regulator cen. Pritisku na cene se pa razne panoge industrije (n. pr. sladkorna industrija) izognejo na ta način, da se združujejo v kartele, ki majo enotno, nekonkurenčno ceno in v naprej fiksirana tržišča.
Proti karteliranju industrije mora država v varstvo konzumentov nastopiti s tem, da kartele onemogoči, da njih ustanovitev prepreči. Priznavamo potrebo varstva domače industrije, vendar se to varstvo ne sme izvrševati na račun že tako gospodarsko izžetega konzumenta.
pravice že dalj časa zavarovanih ali tudi že upokojenih rudarjev. Ker so na Pravilnik naprtili preveč teže, mesto, da bi problem kritja pridobljenih pravic rešili izven finančnih osnov pravilnika, je postalo samo po sebi umevno, da se bo k finančnemu polomu zavarovanja starejših rudarjev pridružil tudi denarni polom zavarovanja mlajših in bodočih, na novo prihajajočijh rudarjev. S tem smo zabredli v skoraj nepremagljivo krizo rudarskega zavarovanja, ki se je praktično izražala v nevarnosti pokojnin starim in mlajšim rudarjem. In prišla je usodepolna sanacija: pokojnine rudarjev so bile do najskrajnejše meje znižane tako v denarnem znesku kakor tudi v drugih predpogojih za dosego pokojnine. Iz solidnega gospodarskega zavarovanja po Pravilniku o bratovskih skladnicah je prilezla na dan spačena figura nekega navideznega zavarovanja. Strašna in grozna je resnica: pokojnina rudarja v najvišji kategoriji znaša po desetih letih zavarovanja in Pri 10%ni premiji letno 3650 Din, pri delavcu v splošnem invalidskem zavarovanju pa 5700 Din, in to pri 3%ni premiji. Res je, da se pokojnina rudarja z leti zavarovanja dviga, toda upoštevajoč vse posebne ugodnosti v rudarskem invalidskem zavarovanju so pokojnine rudarjev sorazmerno občutno manjše kot za ostale zavarovane delavce. Pokojnine bi morale biti sorazmerno vsaj enakovredne. Ko so bile pokojnine rudarjev z novelizacijo pravilnika iz 1. 1933. potisnjene na najnižjo stopnjo
Navijanje cen vrši v veliki meri tako zvana vmesna trgovina. Predno pride blago od producenta, bodisi od industrialca ali od poljedelca v nakup kon-zumentu, navija cene neobhodno potrebnim življenjskim potrebščinam vmesna trgovina (grosisti, detajlisti, agenti). Vmesna trgovina gotovo ni zadostno kontrolirana, ker dostikrat sama določa cene življenjskim potrebščinam.
Znano je, da so producenti žita prodali vse svoje produkte raznim bankam in veleprekupcem, ki so potem poljubno izrabljali konjunkturo in naravnost diktirali žitne cene. Rezultat je bil, da je producent dobil za svoje blago primeroma nizko ceno, a konzument je moral plačati drago, razlika, velik dobiček je ostal pri vmesni trgovini, ki je z malim trudom in špekulativno zaslužila velike vsote.
Umetno se podražujejo živila tudi na trgih, kjer nastopa producent in prodajalec v večjem številu. Brez oficijelne organizacije nastopa producent z enotnimi, s tihim sporazumom, določenimi cenami, ki večkrat presegajo resnično vrednost blaga. Proti tem izrodkom solidne trgovine bo treba energično postopati. Organizirati moramo odločno borbo proti draginji in predvsem borbo proti izkoriščevalcem. Ne sme ostati le pri načrtih in razpravah, ker draginja neusmiljeno razsaja, zagrenja življenje in uničuje eksistence tisočem in tisočem. Zato organiziran boj draginji.
Brezposelnost je velik madež v dostojanstvu kulturnih narodov.
(75% kategorijskega zaslužka pri 35let-nem službovanju) je pozneje izšla uredba o osrednjem skladu bratovskih sklad-nic, ki pa ne pomeni socijalne ozdravitve rudarskega zavarovanja, temveč hoče zajamčiti samo skrajno nezadostne pokojnine.
Z vso odločnostjo je pristopiti k novi stopnji ozdravitve odnosno socijalne ureditve rudarskega zavarovanja: K zvišanju sedaj veljavnih pokojnin. Razumevanje za ta problem je na inicija-tivo in po prizadevanju Narodne strokovne zveze pokazala Kranjska industrijska družba na Jesenicah, ki je na osnovi posebne kolektivne pogodbe ustanovila skupaj s prispevki delavcev (3.5%, na delavca 1%) poseben dodaten pokojninski sklad, ki pokojnine delavcem po pravilniku zviša za 27%. Koliko bolj te taka ureditev potrebna pri rudarjih! Trboveljska premogokopna družba ie dolžna, da iz lastnih sredstev uredi dodatno in višje pokojninsko zavarovanje svojih rudarjev, kajti družba ima za to materijalno možnost. Poslanec Pleskovič je v parlamentu pogosto nastopil za minimalne pravice rudarjev ter je s svojimi govori in podatki premaknil probleme rudarske socijalne zaščite z mrtve točke. Prav bo storil, ako na pravem mestu pokaže pravo sliko sedaj «saniranega» rudarskega zavarovanja.
Dokler bo mesečna pokojnina rudarja v povprečju znašala okoli 500 Din, ne smemo govoriti, da imamo rudarsko socijalno zavarovanje!
Moderni podjetnik
Osebni stik z ozirom na delo
Podjetnik ni samo lastnik proizvodnih sredstev, temveč je obenem organizator proizvodnje. Kot tak nima samo gotove pravice, temveč tudi dolžnosti in to ne samo proti sebi, temveč tudi proti svojemu delavstvu in javnosti. Njegovo stališče je v današnjem gospodarskem življenju jako odgovorno.
V primitivnejši proizvodnji se je lahko in se je osebno stikal z delavci. Tudi danes je v manjši proizvodnji in na deželi tak stik z delavcem večkratni in veliko bolj prijateljski, nego v velikih tovarnah. Osebni stik delodajalca z delavstvom je jako važen činitelj v obojestranskem odnošaju. Pomanjkanje osebnega stika je velikokrat vzrok nezadovoljnosti delavstva.
V nekaterih drugih državah se po večjih tovarnah sestajajo večkrat delavske delegacije z delodajalci in njihovimi zastopniki ter tvorijo nekak tovarniški parlament. Tu se prijateljsko porazgovorijo o obojestranskih težnjah in težavah. Ni pomisleka o tem, da se s tem načinom debat in diskusij pri gospodarsko zrelem in pametnem delavstvu utrjujejo dobri odnošaji delavstva do vodstva podjetja. Moderni podjetnik, če je za to telesno sposoben, resnično skrbi za to, da bi bil osebno navzoč v tovarni pri vsem potrebnem delu, ki ga podjetje izvršuje. So delodajalci, ki sami delajo od 7. ure zjutraj pa do pozne večerne ure, kakor njegovi uradniki in delavci.
Če pa ne pride v poštev podjetnik, temveč delniška družba itd., v takem primeru pa ima važno vlogo ravnatelj podjetja. Tudi tu vidimo, da stalni stik
V minulih dheh sta se združili dve stranki, ki sta dosedaj delovali samostojno, in sicer krščanska demokracija in stranka narodnega delavstva.
Obe stranki pripadata sredini, ki se opirata predvsem na delavstvo in imata med delavstvom tudi največ vpliva in najmočnejšo organizacijo. Od prerodit-ve poljske države sta šli obe stranki skupaj in pred majskim preobratom v letu 1926. sta tvorili moč med desnico in levico. V koalicijskih vladah sta imeli svoje zastopnike. Po letu 1926. sta pa stalno odtali v opoziciji.
Stranka narodnega delavstva je po svojem bistvu slična naši Narodni strokovni zvezi in Narodni socijalistični stranki v ČSR. Obstoja pa že 30 let. Nastala pa je z odcepitvijo od narodne demokracije, katera ni imela razumevanja za delavska vprašanja. Ustanovila je močne strokovne organizacije na narodnem temelju. Od ostalih poljskih so-cijalistov jih zlasti loči narodno načelo. V svetovni vojni je sodelovala s Pilsud-skym in legijonarji. V prerojeni Poljski so se spojile delavske skupine, ki so prej delovale v nemškem in ruskem saboru, v enotno stranko. Z inicijativo narodno-delavskega poslanca je dobila večino vlada W. Vitosa, kar je imelo za posledico, da je v maju 1926 nastopil Pilsudsky.
Pri vsem tem je imel glavno zaslugo vodja stranke Karel Popiel, ki je še sedaj vodja stranke. Po majskem prevratu se je ločil del stranke in prešel v vladni tabor, toda jedro Je bilo nedotaknjeno. Stranka narodnega delastva ima jako močno organizacijo. Poljska strokovna enota je najmočnejša strokovna
Delavec v ožjem pomenu besede je, kdor nima gospodarske samostojnosti in kdor oddaja svojo fizično moč in umsko sposobnost na razpolago za določeno odškodnino. Delavec mora torej v gotovih slučajih sprejeti vsako delavno pogodbo, vseeno ako je zanj ugodna ali ne. Ako sprejme delodajalec delavca v službo, mu da mezdo ali plačo, ki ni preračunana za delavske življenjske potrebe, temveč temelji ta mezda ali plača na interesu dobička, ki ga hoče podjetnik dobiti iz podjetja, v katerem upo-
med vodečo osebo in delavstvom veliko pripomore do dobrih vzajemnih od-nošajev in zaupanja.
Zato vidimo, da moderna doba uvaja za dober odnos delavca in delodajalca gotove izsledke znanstveno in praktično preizkušene, ki so črpani s tako imenovane delovne ekonomije, oziroma psihotehnike.
Glavno vprašanje nagrade (mezde) za izvršeno delo je bilo podvrženo znanstveni reviziji. V modernem podjetju vidimo potrebo upostavitve redne in točne statistike proizvodnje in mezd.
V delovnem redu uvršča moderni delodajalec delavca na pravo mesto, ki se prilagaja njegovim sposobnostim. Bistvo modernega podjetnika je, da bi našel pravilno eksistenčno bazo za vse svoje sodelavce, da bi pravično ocenjeval zmožnosti posameznikov in jih pravilno in smotrno uvrstil v delo. Za sebe, pa zahteva moderni podjetnik stvarno in trajno bazo za kalkulacijo, zahteva, da bi se varčevalo z ljudsko in strojno energijo, da bi se razumno delalo z materijalom in orodjem in da bi se tako dosegla najvišja proizvodnja ter po možnosti tudi zvišala blaginja.
Delovnega produkta modemi podjetnik ne razume tako kakor delovni produkt stroja, temveč hoče, da bi nastala nova delovna oblika, v katerj naj bi se bolj uveljavilo duševno delo kakor pa mehanična sila.
To so glavne baze modernega obratovanja in to naj bi se uvedlo povsod, da bo delo res zanimivo, koristno in uspešno ter da bo odnos med delavcem in delodajalcem res prijateljski.
organizacija v veliki Poljski in Primorju. Poljedelci so jedro organizacijske moči. V prejšnjih parlamentih so imeli
do 15 mandatov. Imajo tudi močno mladinsko organizacijo «Jednotu». Prej je imela ta stranka popularni dnevnik «Glos Poranny», ki je bil gotovo dobo najbolj razširjen list v Poljski. Sedaj izhaja list «Obrana Ludu», ki izhaja, v Turuni trikrat tedensko v 25 tisoč izvodih in mesečnik «Demokrata», ki proglaša demokratična načela. Glavni vodja in urednik «Obrany Ludu» je Karel Popiel, v strokovnem gibanju pa Leš-nievvski in Mankowski.
Krščanska demokracija je nastala pod vplivom znane papeške enciklike Rerurn Novarum, toda politično se je začela udejstvovati šele v prerojeni Poljski. Četudi pripada centrumu, je šla pri volitvah vedno precej v levo. V prvih po-četkih je imela približno 40 poslancev. Pri volitvah leta 1928., ko je šla složno z Witosovo kmetsko stranko, je dobila 15 mandatov. V prejšnjih vladah je imela po dva ministra. Stranka narodnega delavstva je imela po navadi ministra železnic in ministra za socijalno politiko, krščanska demokracja pa pravnega in ministra javnih del. Po majevem preobratu je del pristašev pristopil k vladnemu taboru, tam so ustanovili posebno skupino, ki pa je kmalu izgubila ves vpliv. Trdno politično organizacijo ima ta stranka v Šleziji, kjer so tudi močne krščanske strokovne organizacije.
Vodstvo obeh strank je dobilo od svo-| jih kongresov nalogo, da se obe stranki čimprej spojita, kar se je sedaj uresni-I čilo.
rablja delavčeve moči. Delavec v smislu kapitalističnih načel je postal blago-, kakor kaka druga mrtva gospodarska dobrina in njegova moč in sposobnost se tržujeta na gospodarskem trgu po istih gospodarskih zakonih kakor drugo blago.
Delavstvu pretijo neprestano velike nevarnosti, ki ga vedno in povsod ogrožajo. Kajti celo današnje delovno razmerje se da izreči v enem stavku: delavec sprejmi pogoje, ki ti Jih narekuje podjetnik, ali pa pogini. Vsem nevarno-
stim delavec kot poedinec ne more uiti. To je uvidelo delavstvo že zgodaj ter skušalo najtj izhoda iz tega žalostnega položaja.
Delastvo je spoznalo, da interesi delavcev v današnjem delovnem razmerju ne morejo biti posamezni interesi, temveč da morejo biti merodajni !e skupni interesi vsega delavstva. Posamezni delavec ne opravi ničesar, posamezni delavec mora sprejeti vse pogoje, ki mu jih diktira gospodar, ako pa to ne bi hotel, mora zapustiti delo, ker pa delavec v resnici brez dela ne more živeti, mora sprejeti vse pogoje, četudi mu ti pogoji ne nudijo eksistenčne možnosti.
To spoznanje je prodrlo sicer tudi v izvendelavskih krogih toda prave protiukrepe je iznašlo delavstvo samo s tem, da je podredilo osebne interese skupnim interesom. S tistim trenutkom pa, ko je delavstvo spoznalo, da ga more rešiti le skupni interes, se začenja moderno socijalno gibanje.
Prvi, ki so začeli na tem polju orati ledino, so bili Angleži. Stvar pa ni šla tako gladko. Kapitalizem se je čutil prizadetega in je oviral ter preganjal vsako združeno delovanje delavstva. Leta 1825. pa je izvojevalo angleško delavstvo pravico, da se je smelo združevati v posebnih društvih, da si izvojuje boljši življenjski položaj. Težaven je bil porod prvega delavskega gibanja, a delavstvo je premagalo vse ovire. Polagoma se je začelo vzbujati delavstvo tudi na evropski celini. Tudi tukaj se je uprl kakor na Angleškem kapitalizem odloč-
Vestni in resni podružnici Narodne strokovne zveze na Jesenicah in Javorniku, ki sta danes večinski organizaciji delavstva pri Kranjski industrijski družbi, sta že pred dobrim letom na družbo vložili inicijativen predlog za izboljšanje starostnega in onemoglostnega zavarovanja delavstva, ki Je bilo po pravilniku o bratovskih skladnicah za te slučaje nesposobnosti za delo popolnoma nezadostno preskrbljeno, Ta pied-log ni takoj naletel na simpatičen sprejem, zlasti so tudi nekatere skupine delavstva gledale na predlog malo z nezaupanjem; to nezaupanje je bilo morda v toliko utemeljeno, v kolikor so obstojali pomisleki, kdo bo nosil bremena dodatnega višjega pokojninskega zavarovanja. O tem je narodno delavstvo vodilo račun ter se je prizadevalo, da doseže kar najboljše višje zavarovanje brez težje obremenitve delavstva. Te dni je bilo veliko delo našega strokovnega pokreta v jeseniškem kotu zaključeno z uspehom: dobili smo za 27%• zvišane pokojnine za slučaj starosti, onemoglosti in smrti, kar pomeni, da je dosedanja najvišja pokojnina od 75% kategorijskega zaslužka dvignjeno na 95% ali skoraj na polni kategorijski zaslužek, sedanja najnižja pokojnina se od 25 % dvigne na 29.75 %, letno se pokojnina od sedanjih 2 % dvigne na 2.54 %.
Sklenjena je bila posebna kolektivna pogodba in osvojen poseben pravilnik, ki ureja dodatno višje zavarovanje. Pravilnik je vzoren. Avtorji so mislili na vse slučaje. Uprava dodatnega zavarovanja je poverjena bratovski sklad-nici. Ako bi skladnica eventualno dobila komisarja, ta s sredstvi dodatnega zavarovanja brez sodelovanja delavstva ne bi smel razpolagati. Premija je določena na 3.5 %, torej več, kakor znaša
«Slovensko društvo«. V Ljubljani so dne 10. oktobra nekateri intelektualci iz vrst pisateljev, profesorjev, odvetnikov in drugi ustanovili posebno društvo, ki so mu dali naziv «Slovensko društvo*. Pred vojno in za časa vojne takega društva ni bilo, niti nismo imeli podobnega društva, ki bi v velikem programu ščitil politične, gospodarske in kulturne koristi Slovencev. Novo društvo pravi, da slovenstvo živi v stiski in da je zato treba združiti vse sile za svoboden razvoj naroda. Društvo se hoče boriti proti nasprotnikom «sloven-ske avtonomne misli». V društvo bodo sprejeti — ne vsi Slovenci — temveč samo oni, «ki čutijo globoko slovensko*. Kakor da ne bi vsi Slovenci čutili enako globoko slovensko! Ali to pomeni, da
no delavskemu gibanju in ni hotel, da se priznajo delavskim društvom pravice do obstoja.
'Poda pot, ki jo je nastopilo delavstvo, je premagala tudi na evropski celini polagoma vse ovire in delavska druStva so dobila v vseh modernih državah pravico javnega delovanja. V Franciji je bila dvignjena prepoved javnega delovanja leta 1864., v Nemčiji leta 1869. in v Avstriji leta 1870. S tem je dobil delavski pokret prost polet, ter se začel hitro razvijati. Razvoj se ni vršil povsem mirnim potom. Že smo omenili, kake zapreke da so se stavile razvoju od strani vlad in ž njimi zvezanega kapitalizma. Povsem umevno je, da je reagiralo delavstvo s svoje strani po svojih močeh. Protiukrepi delavstva so bili pogostokrat revolucionarni in so šli čestokrat iz pota gospodarskega boja ter so zasledovali tudi politične cilje. Glavno je bilo, da je delavstvo zasledilo lastne koristi, da je izvojevalo svojim organizacijam javno pripoznanje in da so se delavske organizacije razvijale in širile.
Iz neznatnega začetka so prišle strokovne organizacije do velike moči, nemogoče je prorokovati kako se bo izvršil razvoj strokovnih organizacij v bodočnosti. Če bodo znale hoditi strokovne organizacije pravo pot in če bo znalo delavstvo pravilno pojmovati pravi pomen strokovnih organizacij, potem je eno sigurno: da bodo igrale strokovne organizacije v bodočnosti glavno vlogo v človeški zgodovini.
premija v obveznem pokojninskem zavarovanju ostalega delavstva, ki je zavarovano pri Okrožnem uradu. Delavstvo nosi samo 1%, 2.5% pa krije podjetje, ki prispeva v dodatni pokojninski sklad še posebne letne subvencije po 100.000 Din. Sklad mora sloneti na solidnih osnovah, zato je račune v gotovem času predložiti zavarovalno-mate-matičnemu strokovnjaku, da ugotovi, če je za predvidene dajatve zadostno dohodkov. Pričakujemo, da sklad ne bo nikdar prišel v položaj zavarovalno-matematične pasivnosti. Podjetje ima dolžnost, da za gospodarsko likvidnost sklada sproti skrbi. Zato je podjetje pristalo na posebne dotacije za dobo prvih petih let ter bo vplačevalo znesek, ki odgovarja ukinjenim stanovanjskim dokladam v višini okoli Din 450.000; v pravilniku so predvidene tudi izjemne dotacije. Na ta način je za trajno zagotovljeno zboljšanje delavskih pokojnin za 27 % proti sorazmerno nizkim prispevkom od strani delavstva.
Pravilnik je mislil tudi na starejše delavce, ki ne morejo več dočakati ali odslužiti čakalne dobe 10 let. Ta pogoj ne velja pri smrti ali invalidnosti zaradi nezgode pri delu, če je delavec že 40 let v službi pri KID, odnosno je star 65 let in v službi 30 let. Na ta način bodo stari delavci takoj deležni dobrot tega sklada.
Na ta način je NSZ s svojim resnim pojmovanjem stvarnega dela za socialni napredek dosegla, da smo dobili prvo socialno zavarovanje, ki ima dejansko neko pravično socialno in gospodarsko vrednost. Upamo, da bodo delavci to pridobitev cenili in jo vedno tudi branili, kajti za starost in vdove je najple-menitejŠa skrb.
hoče društvo biti v borbi tudi s Slovenci? Ali naj taki programi prispevajo k mirnejšemu sožitju Slovencev, ki smo tega sožitja potrebni kot riba vode, zlasti če hočemo koristiti tudi rojakom preko meje! — Mi smo mišljenja, da se bo slovenstvo moglo trajno razvijati samo na osnovi stvarno koristnega dela za najširše vrste naroda v smeri jačanja socijalnega dobrobita ljudstva. V tem duhu naj slovensko razumništvo zastavi lopato. V duhu okrepitve bratske sloge!
Veliko je ljudi, ki delajo le to, kar morejo in prav to je znak
njihove nizke kulture.
Poljski narodni socijalisti in krščanska
demokracija
Strokovna organizacija
Skrb za starost in onemoglost delavcev
Ne bodi ga treba
STROKOVNI VESTNIK
Da se bomo razumeli
»Oelavska pravica* se v svoji 42. Številki neutemeljeno spodtika v «Novo Pravdo*, kar je popolnoma razumljivo, ker so padli njihovi načrti in naklepi podpredsedniku, ki je stal na mostu (prvotuo je bilo radi tiskarskega škrata rečeno, da je bil to predsednik — op. ur.). Če pa bi tudi mi tako nestro-kovnjaško in enostransko ocenjevali dopisnike, kot jih je g. France Knific, potem h ta ocena, ki jo daje dopisniku «Nove Pravde*, ona, ki je edino pravilna. da ne rečemo laskava za g. Knifica, oziroma one, ki so mu ta dopis skovali.
Res je, da je omenjeni sestanek sklicala podružnica Narodne strokovne zveze, toda ne kot članski sestanek, temveč kot splošen sestanek in to v sporazumu SDSZJ, na keterega so bili vabljeni vsi delavci tovarne in potemtakem tudi delavci, ki so organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi in je to ostudna laž, da so bili vabljeni le posamezni njeni člani. Sam dopisnik pravi v dopisu «Delavske pravice«, «ker pa ie bila zadeva radi pokojninskega fonda takrat že urejena, smo o tem obvestili svoje članstvo, torei ne posamezne člane, ki so bili vabljeni, temveč svoje članstvo, da udeležba na tem sestanku zanje ni obvezna*. Res pa je, da so «be-Ii» pri vsej tej akciji imeli svoje namene in načrte, ker pa niso prodrli, so radi taktičnih razlogov zadnji dan pred omenjenim sestankom pristali na delavske zahteve; toda sestanek je bil javljen oblasti, pozvan je bil predavatelj in zato ni bil sestanek v zadnjem trenutku preklican.
Kdo uganja demagogijo je menda jasno in je odveč vsaka nadaljna debata. Po toči modrovati je nespametno in prav vsak se lahko razpiše na dolgo o plemenitem in dobrem namenu, ki ga
je imel s pokojninskim fondom, samo to dvomimo, če delavstvo vse to verjame in če je s tem res zadovoljno, saj sami pravite, da je delavstvo v veliki večini za likvidacijo, torej proti vašim plemenitim nakanam. Vemo, da ste zadnji moment spoznali, da z vašimi težami ne boste prodrli in ste tik pred sestankom vrgli puško v koruzo, ker ste spoznali, da preko volje delavstva ne bi bilo mogoče priti.
Kar se pa tiče ustanovitve fonda, je zadeva ta, da ga je ustanovilo delavstvo in podjetnik sporazumno in prav ti morajo tudi odločati o njegovi nadaljni usodi, nikakor pa ne plemenite težnje vaše strokovne organizacije, oziroma poedincev te organizacije, četudi bi bile te težnje upravičene. Naša organizacija pa je zagovarjala interese in želje delavstva, ki je ta fond ustanavljalo in ki je že deloma tudi organizirano v Narodni strokovni zvezi.
Dopisnik pa je najbrže hudo kratkoviden ali pa ima halucinacije, saj drugače ne bi mogel najti vrstic, ker priznavamo, da je «plavih» in «rdečih» v tovarni le 40. Dobro bi bilo, da se g. dopisnik vpiše v analfabetni tečaj', da se bo vsaj naučil pravilno čitati. Nikjer v dopisu se ne trdi, da je bila udeležba 100%-. Trdi pa se, da je bila udeležba od strani NSZ in SDSZJ 100%', kar pa je nekaj popolnoma drugega kot omenja dopisnik «Delavske pravice*. Popolnoma pa razumemo vašo ogorčenost nad ustanovitvijo NSZ in je škoda, da o tem sploh govorimo.
Dopisniku «Delavske pravice* svetujemo, da se najprej pobliže spozna in sprijazni z računskimi pojmi (odstotki) in natančnim in stvarnim čitanjem ter Šele nato ocenjuje druge, ki so daleč pred njim.
Iz podružnic
JBSEN1CE. Podružnica NSZ je pričela z izobraževalnim delom. Odsek «Socijalno-gospodarske šole* je pričel s predavanji v sredo, dne 13. t. m., in je bilo prvo v sezoni 1937-38.
Odsek je uvidel, da so potrebna tolmačenja tudi v «Kovinarskem» vprašanju, zlasti pa o napravah, ki nam niso poznane. V podjetju KID bo skoraj pričelo teči surovo železo, t. j. otvorjena bo »Visoka peč* (plavž). Že od spomladi je zaposlenih več sto delavcev, inozemskih monterjev, inženerjev itd. Dnevno pa se dovažajo stroji, koks, oglje, ruda itd. Zbrane so cele gore tega materijala, ki zanima vsakogar. Dnevno se ponavljajo vprašanja posameznikov, zakaj naenkrat taka potreba?
Nameščenci se seznanjajo z vsemi novimi tehničnimi napravami na svojih sestankih, na katerih jim tolmačijo vse vredtiote strokovnjaki-inženerji, delavec nima te prilike, da bi kje črpal potrebne razlage, strokovnjaki ne zahajajo v delavske vrste, četudi bi bila to njihova moralna in narodna dolžnost. Ce bi naš delavec ne imel v svojih organizacijah prav nobene možnosti izobrazbe, bi bil navezan izključno na praktični postopek pri delu. Nastopi «predpostavljenih* so vse prej kakor vzgojni; tudi tu je potrebna remedura.
«Naše delo v narodnem gospodarstvu* je bilo predavanje tov. Zupana, tovarniškega delavca, ki je dokazal, da se tudi funkcijonarji organizacij zanimajo za razna nova tehnična vprašanja kovinarstva, katerih znanje je zlasti potrebno pri sestavljanju kolektivnih pogodb.
Uvodoma je omenil pojem «Naše delo*, t. j. kaj proizvajamo; «železo in jeklo*, kakor tudi pomen narodnega gospodarstva in velik ponos državniko*v, Če je razvoj te panoge na zadovoljivi višini v državi. V dokaz temu je podal nekaj poročil o otvoritvi novih obratov v Zenici ter slavnosti, ki se je vršila ob >ej priliki z vsem okoliškim prebivalstvom in to, da je otvoritev izvršil sam
ministrski predsednik. Mi se v železni industriji izpopolnjujemo tako, da smo čim dalje manj odvisni od inozemstva.
Nadaljnje predavanje o pridobivanju rude, premoga, koksa in dovoza do plavža je bilo spremljano z raznimi slikami, kakor tudi ustroj pražarn in visoke peči ter postopek dela pri teh napravah.
Predavatelj je omenil razvoj plavžov pri KID in sposobnost tehničnega vodstva, kateremu se imamo zahvaliti, da je podjetje na takšni višini, ki ustreza času napredka. Vse to pa je vezano-na naše roke, ker praktično ustvarjajo to le delavske roke, ako iste prenehajo, preneha vse, radi tega nujno potrebujemo izobrazbe, da nas čas ne prehiti in nas ne dobi nepripravljene. Delavstvo si zna ceniti vrednost svojega dela in istega tudi uveljaviti. Za izvajanje je tov. Zupan žel priznanje. Obljubil pa je, da bo predavanje še nadaljeval. Predavanje je vodil za odsek tov. Ivan Žen, ki je obsežno orisal pomen predavanj, ki služijo vsemu delavstvu v dobro tudi pri delu samem. Vsekakor pa bi morala biti taka predavanja bolje obiskana, radi tega že danes opozarjamo na prihodnje predavanje, ki bo nadaljevanje današnjega.
JESENICE Dne 18. oktobra 1937 je stopilo delavstvo v podjetju «Alpa» na Jesenicah v mezdno gibanje. Delavstvo je povečini organizirano v naši podružnici Narodne strokovne zveze. Pogajanja so se pričela takoj popoldne, pri katerih sodeluje edino NSZ. Deloma so pogajanja potekala uspešno in je podjetje na nekatere delavske zahteve že pristalo.
Delavstvo zahteva: 1. da podjetje prizna strokovno organizacijo v smislu § 35. zakona o zaščiti delavcev; 2. da se sklene v smislu § 209. obrtnega zakona kolektivna pogodba, s katero bo urejeno službeno razmerje v podjetju; 3. da se plačajo vse nadure za nazaj s procentnim prebitkom v smislu § 10. zakona o zaščiti delavcev; 4. da se zvi-
1 šajo plače; 5. da se upoštevajo predpisi o zaščiti delavstva.
Upamo, da bodo pogajanja kmalu uspešno končana in da bodo delavci tudi v tovarni «AIpa» dobili svojo kolektivno pogodbo.
O izidu teh pogajanj bomo še poročali.
MARIBOR. Franjo Germ OOletnik.
Naš Franjo ga pihne, res da, tako ga pihne, da je marsikaterega prevaril, ker nihče od nas, ki ga poznamo dolga leta, ni mogel niti zdaleka slutiti, da obhaja ta naša vtelešena delavska dobričina svojo 60letnico. Čil in zdrav ter vedno mladeniško razpoložen, predstavlja naš tovariš Franjo vzor delavnega, idealnega in narodno zavednega delavca, ki se vedno zanima in z največjim interesom zasleduje vse socijalne pojave našega delovnega ljudstva.
Med onimi idealnimi in nacionalno zavednimi tovariši, ki so leta 1928. ustanovili podružnico NSZ v Mariboru, je bil tudi naš vrli ata, tovariš Franjo, tako da ga prištevamo s ponosom med ustanovitelje naše narodno delavske postojanke na naši severni meji. Nikoli ni klonil, vedno je javno pričal svojo narodno zavednost in se prebil kot odločen Slovenec in Slovan, v borbi za življenjski obstanek, do današnjih dni, kjer ga vidimo kot kurjača mestne plinarne opravljati dnevno svoje težko in mukapolno delo.
Na predvečer njegovega častitljivega življenjskega jubileja, dne 19. t. m., se mu je podružnični odbor ob sodelovanju «Nanosovega» odličnega okteta poklonil pred njegovim domom, kjer so vrli pevci odpeli dve zdravici. Tovariš Zajc in Saje sta mu v imenu odbora in članstva NSZ iskreno čestitala in mu želela, da bi zdrav in zadovoljen dočakal skrajno mejo človeškega hotenja. Ata, še na mnoga leta!	Odbor.
Medvode. Tovarišici Mariji Keber v slovo. Tisto uro, ko smo izvedeli, da je prenehalo biti Tvoje plemenito srce, so zakrvavela naša srca in vsem so se orosile oči. Kruta tj je bila usoda in ni ti bilo dano dočakati, da bi dozorelo tvoje delo. Kruta usoda te je iztrgala iz rodbinskega življenja v najlepši dobi in zapustila si naše vrste. Usoda ti ni bila naklonjena in v zgodnji mladosti si že okusila trpljenje tega sveta, stopila si v vrtinec življenja, v katerem si junaško prenašala vse gorje do poslednjega časa.
Sreča ti ni bila naklonjena, da bi se posvetilia samo družinskemu življenju in vzgoji otrok, kajti pod pritiskom razmer si morala že mlada v tovarno, kateri si žrtvovala vse svoje moči in to le radi ljubljene rodbine in otrok. Nisi bila otrok sreče in morala si darovati skoraj vse sile delu, ki te je končno ugonobilo., Za teboj, tovarišica, žalujejo tvoji zvesti tovariši. Bila si zvesta, pogumna in nesebična tovarišica, znala si ceniti prijateljstvo in vidi se, da si tega v polni meri tudi zaslužila. Usoda te je iztrgala iz naših vrst veliko prezgodaj, v najlepših letih. Usoda je kruta in ne izbira ter je brezobzirna. Prezgodaj si nas zapustila, draga tovarišica, toda tvoj spomin bo živel. Naj ti bo lahka tvoja rodna zemlja.
Podružnica NSZ v Medvodah.
SLOV. KONJICE. V nedeljo, dne 24. t- m., se bo končno le vršil dolgo in težko pričakovani ustanovni občni zbor podružnice Narodne strokovne zveze v Slov. Konjicah. Dolgo smo čakali in končno tudi dočakali. Vedeli smo, da nam tega nihče ne more preprečiti, zato smo mirno in potrpežljivo čakali.
Kolektivna pogodba je za nami, do^-| segli smo, kar smo želeli, spoznali pa smo nujnost, da se organiziramo, kajti 1 le organizacija je tista, ki lahko uspešno , Ščiti delavske interese, težnje in želje.
; Vsi delavci se tega dobro zavedamo in j smo se prav radi tega organizirali. Če-; tudi so nam metali od vseh strani polena pod noge, nismo klonili. Nobena j kleveta nas ni omajala, temveč baš obratno, še bolj povezala med seboj, da lahko s ponosom pričakujemo našega ustanovnega občnega zbora, ki bo pokazal vsem onim faktorjem, ki so nam nasprotovali, da ni tako, kot so
oni trdili in lagali, temveč da bo živ dokaz, da je delavstvo dozorelo in da se hoče organizirati seveda tam, kjer ima zaupanje ter da obsoja vsa gnusna natolcevanja.
Tovariši, v nedeljo: pokažimo, da smo delavska družina, s katero bo treba računati. Vsak naj se zaveda svoje tovariške in stanovske dolžnosti, ter pride na ta naš ustanovni občni zbor, ki se bo vršil ob 9. uri v gostilni g. Sormana.
JAVORNIK. V nedeljo, dne 17. t. m., je bil na Javorniku lepo obiskan članski sestanek v prostorih Sokolskega doma na Koroški Beli, katerega se je udeležil tudi strokovni tajnik iz Ljubljane.
Tov. Kralj je otvoril sestanek, pozdravil vse navzoče in prešel takoj na dnevni red. Tov. predsednik je z jedrnatimi besedami razložil novo kolektivno pogodbo, ki je bila sklenjena in podpisana med organizacijami in KID. Po-vdarjal je velik pomen tega pokojninskega fonda, katerega se mora delavstvo le veseliti, če pomislimo, da se drugod taki fondi ukinjajo.
Tov. Kralj je v bistvu pojasnil ta pokojninski fond, kakšne so dajatve, kako se bo izplačevalo in kakšen je odpovedmi rod. Delavstvo bo plačevalo v ta fond le 1%, dočim bo plačevala družba 2.5%'. Vse podrobnosti bodo itak objavljene v (Tovarniškem vestniku*, ko bo Bratovska skladnica to sprejela in vzela na znanje. Vsi delavci pa morate spravljati plačilne listke, in to radi tega, če bi se morda ta fond kdaj likvidiral, da bo potem lažja kontrola, koliko je kdo vplačal.
Delavstvo pa ne more tu ničesar izgubiti, kajti po 20 letih lahko dobite vse, kar ste vložili in še polovico onega, kar je vložilo podjetje. Izpod 20 let pa dobi delavstvo povrnjeno le svoje. Slični fond imajo sedaj pri Hutterju v Mariboru. Imeli so ga tudi delavci v papirnicah Vevče-Goričane, ki so ga pa baš pred kratkim ukinili, kar je prav za prav v veliko škodo delavstva.
Če delavstvo trezno premisli, bo uvidelo, da je ta fond zelo ugoden in koristen za delavstvo. Kritiziranje, ki se sliši, pa je enostransko in egoistično, saj niso vsi delavci prejemali stanovanjskih doklad, dočim bodo tega fonda deležni vsi.
Ta fond bo narastel v 10 letih na okoli 10 do 15 milijonov dinarjev. Za pet let je kolektivna pogodba, ki govori o tem fondu, neodpovedljiva, po tem času pa vsako leto. Vsaka stranka pa mora utemeljiti, zakaj je ta fond odpovedala.
To, kar smo dosegli in imamo, je potrebno, da skrbno čuvamo, ko pa si iz-bojujemo zadostno starostno zavarovanje, potem bomo menda vsi za to, da se ta fond ukine.
Dalje so se obravnavale interne zadeve podružnice in vidi se, da je članstvo disciplinirano in enotnega mišljenja.
Z novo kolektivno pogodbo je na vidiku tudi konzum. Cene bodo tu nižje kot drugje, prodajalo pa se bo le članom, ki so delavci KID.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik tov. Jaka Pivk, je razvidno, da je blagajniško poslovanje vzorno in smotreno. Podružnica je v gmotnem oziru v povoljnem stanju.
JAVORNIK. V nedeljo, dne 24. t. m., bo imela podružnica Narodne strokovne zveze na Javorniku narodno veselico v prostorih Sokolskega doma na Koroški Beli. Če bo do tedaj oblast ugodila prošenji, v kateri smo prosili za srečolov, bo ta veselica združena tudi s srečolovom. Čisti dobiček pa je namenjen za zgradbo lastnega doma. Tovariši, vabimo vas na to bratsko prireditev.
Žiri. Naša podružnica je pričela z delom v pospešenem tempu. Veliko važnost polaga na izobrazbo članstva, zato bo prirejala redna predavanja. Prvo redno predavanje se vrši v soboto, dne 23. t. m., v gostilni Gostiša. Predaval bo delegat centrale o starostnem zavarovanju. Ker je snov predavanja zelo aktualna, se pričakuje polnoštevilne udeležbe. — Odbor.
Z A N I M I
LJUBLJANA. V Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je nastal spor, ker podjetje v petek, dne 15. t. m., ni izplačalo delavstvu zapadlih rnezd.
Tudi obratovanje se je vršilo zelo neredno ter so morali posamezni oddelki po več dni počivati, za kar jim podjetje ne plača pripadajoče mezde.
Podjetje je izdalo delavstvu poziv, da naj se javi na prostovoljni brezplačni dopust, kar je proti določbam obrtnega zakona.
Zaposleno delavstvo se upravičeno boji, da ne bo prišlo do izplačila pripadajočih prejemkov, oziroma do redne zaposlitve vsled neurejenih finančnih prilik podjetja in prav racli tega sta v imenu delavstva zaprosili obe organizaciji, v katerih je to delavstvo organizirano, mestno poglavarstvo, da skliče poravnalno razpravo, na kateri naj bi se dosegel konČnoveljavni, sporazum s podjetjem za normalno poslovanje v smislu obstoječih socijalno-političnih zakonov.
Mestno poglavarstvo je takoj drugi dan, t. j. v torek, ob 11. uri sklicalo prvo razpravo, katere so se udeležili vsi zastopniki organizacij in Delavska zbornica, tovarno pa je radi odsotnosti g. dr. Lileka zastopal g. Kostič, prokurist Strojnih tovaren in livaren.
Prva obravnava se je morala prekiniti, ker g. Kostič ni imel polnomočnega pooblastila in ni mogel dati na gotove točke pozitivnih, konkretnih izjav in se je radi tega razprava preložila, dokler se ne vrne predsednik g. dr. Lilek.
Isti dan popoldne pa sta imeli obe organizaciji, t. j. NSZ in SMRJ in delavski zaupniki svoje posebno posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da gre vse delavstvo Strojnih tovaren in livaren na brezplačni dopust, dokler se ne vrne predsednik g. dr. Lilek.
Pozor!
Izvrševalni odbor NSZ ima že dobro uvežban tamburaški zbor. Želi ga pa pomnožiti.
Zato vljudno poziva ljubitelje tega narodnega instrumenta, da se priglase k zboru.
Sprejema se tudi že izvezbane tamburaše.
Redne vaje se vrše vsako sredo in petek od 20 - 22 ure v prostorih NSZ Delavska zbornica II. nadstr.
Priglaša se lahko v uradnih urah vsaki dan od 8-12 in od 15 - 18 ure v prostorih tajništva NSZ, kjer se dobe vse potrebne informacije.
Novinci dobrodošli!
Izvrševalni odbor NSZ.
VOSTI
Podružnica NSZ na Jesenicah bo ustanovila tamburaški zbor. Na razpolago imamo še nekaj instrumentov in vabimo tovariše in tovarišice, kakor sinove in hčerke istih, ki imajo veselje do glasbe, da se prijavijo v podružnični pisarni pri uradnici ob uradnih urah, in to do 1. novembra, kjer bodo dobili na-daljna navodila.
Tovariše in tovarišice obveščamo, da se je pisarna NSZ podružnice na Jesenicah preselila že v nanovo urejene prostore v Sokolskem domu, in to na levo stran, vhod iz Sokolske ulice.
*
V nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 10. uri dopoldne, se bo vršil v Sokolskem domu na Jesenicah članski sestanek. Ker so poročila in dnevni red zelo važni in pomembni, da se članstvo z niimi upo-zna, je dolžnost vseh, da se sestanka brezpogojno udeleže. Vstop imajo člani s članskimi izkaznicami.
Za skrajšano delovno dobo
ČSR-Most 10. oktobra.
V Mostu se je vršil danes ves dan 10. občni zbor Narodno socialistične organizacije čs. rudarjev in plavžarjev, katerega so se udeležili vsi zastopniki iz vseh revirjev v Čehoslovaški. To zborovanje je bil pregled dela, izvršenega v minulih dveh letih.
To društvo si je s svojo inicijativo, delavnostjo funkcijonarjev in z vztraja nim in doslednim zagovarjanjem vseh rudarskih interesov pridobilo popolno simpatijo in zaupanje vsega delavstva. Od prisotnih delegatov je bilo s posebnim odobravanjem sprejeto delo rudarskega poslanca tov. Lace-ta, katerega obsežni referat o situaciji rudarstva in rudarske industrije je bil sijajen dokaz, da v podrobnosti pozna vsa pereča rudarska vprašanja.
V resoluciji, ki je bila soglasno sprejeta, se zahteva, da se zvišajo rudarske mezde in zboljšajo rudarske pokojnine. Radi omejitve škodljivih posledic raci-jonalizacije se zahteva pospešenega postopka poslanskega kluba, da se skrajša delovni čas v rudnikih na šest ur dnevno. Za predsednika je bil ponovno izvoljen rudar Vaclav Makovec.
Če bi v Angliji imeli vlado delavci
Konferenca delavske stranke je sprejela enoglasno tako imenovani neposredni program, t. j. načrt, ki ga je določil izvrševalni odbor, iz katerega je razvidno, kaj bi delali labouristi. če bi bili oni na vladi.
Attlee, ki je razlagal ta program, pravi: ustvariti je treba novo družbo. Sedanji družabni sistem postavlja na prvo mesto procente kapitala in dobiček, i So-
IN PRI
cijalistična vlada bo zavrgla to poilitiko in bo postavilo ljudsko potrebo pred dobiček. Enako zahtevamo pravico, da bi šli lahko preko obstrukcije spodnje aii zgornje zbornice in da gremo preko vseh poizkusov, ki hočejo zavrniti naše prizadevanje. Murrison je govoril O' kontroli bank in je dejal, da socijalisti čakajo izsledke iz drugih držav. Delavska stranka je z zanimanjem sledila preizkušnjam v Novi Zelandiji in na Švedskem. Vse pa je odvisno od politične moči delavskih strank in zaupanja javnosti.
Davki v Sloveniji in drugod
Znano je. da Slovenija že od nekdaj plačuje največ -davkov in najbolj vestno in so številke, ki jih je zbralo finančno ministrstvo, prav značilne in še posebno zanimive ter pomisleka vredne.
V dravski banovini pride na enega prebivalca 66.4 občinskih im 72.8 Din banovinksih davkov (skupaj 139.2 Din). V savski banovini je občinskih davkov 54,5, banovinskih 43,8 (skupaj 98.3 Din), v vrbaski banovini občinskih 20.1, banovinskih 10.8 (skupno 30.9 Din), v primorski banovini 28.2 občinskih in 13.2 banovinskih (skupaj 41.4 Din), v drinski banovini 18.7 občinskih in 16.4 banovinskih (skupaj 35.1 Din), v zetski banovini 32.4 občinskih in 16.1 banovinskih (skupaj 48.5 Din), v dunavski banovini
74.6 občinskih in 33.8 banovinskih (skupaj 108.4 Din), v moravski banovini
29.6 občinskih in 14.9 banovinksih (skupaj 44.5 Din), v vardarski banovini 33.6 občinskih in 14.4 banovinskih (skupaj 48 Din). Enako je razmerje tudi glede drugih davkov.
Zaposlenost v septembru.
OUZD sporoča, da je bila v mesecu septembru zaznamovana doslej1 največja zaposlenost. V dravski banovini je bilo zavarovanih 102.034 zavarovancev, torej za 10.721 več kakor lansko leto* v tem mesecu.
Število zavarovancev je naraslo za 8101, zavarovank pa za 2620.
Tudi poprečna mezda se je dvignila za 1.18 Din, tako da znaša sedaj povprečna zavarovana mezda 24.26, ki pa Še z daleka ni v skladu z naraslo draginjo na živilskem trgu.
V Franciji so pri ožjih volitvah zmagali pristaši ljudske fronte. Vlada je spričo tega silno utrjena. — Tudi frank je zaradi ugodnega volilnega rezultata utrjen.
Angleži so sezidali 2700' tovarn, da bodo lahko sprovedli svoj gigantski oborožitveni načrt v celoti in čiinprej. Oboroževanje za mir in vojno.
O M B E
Kitajski finr.nčni minister je izjavil
novinarjem, da ima Kitajska tolika denarja, da more voditi vojno proti Japonski še deset let.
Češkoslovaška je kupila od P r i -zada 600 vagonov koruze. Namerava je nakupiti še 300 vagonov.
Zagrebška mestna občina bo zaradi povišanja plač državnim nameščencem zvišala plače tudi svojim mestnim uslužbencem. Tako je prav!
Trgovski potniki so dobili pravico do polovične vožnje na naših železnicah, delavci pa figo.
V Češkoslovaški so sladkorne tovarne sklenile, da se podaljša kartel sladkornih tvornic za nadaljnjih deset let. Kakor znano, so pri nas karteli precej omejeni in vendar obstojajo.
Statistika vojen. V današnjih dneh, ko se toliko govori in piše o novi vojni, je zanimivo pregledati statistiko vojen, ki so se vršile v minulem tisočletju. Po tej statistiki je imela Francija 185 vojen, Anglija 176, Rusija 151, Avstrija 131, ostale evropske države so se vojskovale manj. Španija 75, Italija 32, Nemčija 24 in Holandija 23 krat. Nikakor bi ne bilo pravilno, če bi vzeli merilo po katerem bi sodili, katera dežela je najbolj bojevita in katera najbolj miroljubna, kajti vojna je lahko napovedana, pa je lafiko tudi prisiljena. To še posebno velja za Francijo in Anglijo, ki se velikokrat aista bojevali iz svojih nagibov, temveč jim je bila vojna vsiljena.
IZ UPRAVE LISTA.
Vse naročnike, ki jim je zapadla naročnina, prosimo, naj se poslužijo poslanih položnic, ker bi bili neljubo primorani list ustaviti.
VSEM ČLANOM NSZ IN POVERJENIKOM.
Uprava lista namerava podvzeti obsežne in odločilne korake glede izdajanja lista. Vsi koraki uprave so pa odvisni od funkcijonarjev in članstva NSZ. ki imajo glasom poslanih okrožnic izvršiti določene naloge.
Vsi, ki so dolžni odgovora, se prosijo, da to store čimprej in z zamudo ne ovirajo namer konzorcijia.
Komur je mar procvit in razmah našega lista, bo gotovo storil svojo dolžnost.	Uprava	konzoreHa.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnike, ki so nam poslali tik pred izdajo lista, prosimo potrpljenja. Zaradi tehničnih ovir pride prihodnjič na vrsto. Ponovno prosimo zunanje dopisnike, da pošljejo svoje prispevke vedno do ponedeljka pred izdajo lista.
Uredništvo.
Ne delamo reklame za češko blago, ker vsakdo ve, da je češko blago najboljše in brez konkurence. Reklama je potrebna le zato, da cenjeno občinstvo ve kje smo, zato vsi v
Češki magazin
Maribor, Ulica 10. oktobra
kjer dobite blago za plašče, obleke, kostume, in hubertuse po tovarniških cenah. Vsakdo se lahko brezobvezno prepriča !
Članom Narodno Strokovne Zveze			
priporočamo			
znano veletrgovino železnine			P p fojtAjrJLdL
PiNTER & LENART			
Maribor, Aleksandrova c. 32-34			ZASTOPSTVO ŠKODOVIH ZAVODOV Elektromotorje iz znamenitih Škodovih zavodov v Plznu, kakor tudi lestence, svetilke,
			
			kuhalnike in vse električne aparate dobite
Članom Narodno Strokovne Zveze priporočamo			PO NAJNIŽJIH CENAH V PASAŽI PALAČE „ VIKTORIJA “ v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 4
nakup manufakturnegn blaga v trgovini			Posebno opozarjamo na najnovejše likalnike, s katerimi se prihrani 30—50"^ stroškov za tok
FRANJO MAVER			NA ZALOGI JE TUDI VES OSTALI ELEKTRO-TEHN. MATERIJAL
Maribor, Glavni trg štev. 9			■■■■lllllllllll	i	MII—
Za konzorcij „Nova Pravda" izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Franjo Rupnik. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Ivan Ovsenik. Vsi v Ljubljani.