List i/hrt i a od oTcforrra 1947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od L januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah G L A SILO SO KRANJ — SOBOTA, DNE 16. MARCA 1963 — LETO XVI. — ST. 31 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škof j a Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan T V A ZA GORENJSKO gazgovor z Milanom Ogrisom, .Predsednikom ObLO Tržič »Krediti in rekonstrukcije lahko omogočijo uresničitev naših predvidevani v osnutku letošnjega družbenega načrta« *hahe2bnni S° vkoraj v vseh ob" ^Pravi? • Vo,lvcev, na katerih tošntih a občani o osnutkih le-«ški nK?,rUžbenih načrtov. V tr-Klini?, S° Z Zb0ri *e zak"u-U Preric ■ .,emu pa smo naprosi- *A^ OČRT«?3 °bL° Tržič MILA" rem nam , 23 raz8ovor, v kate- ^nCjjhhpovedai nekaj nai J,bravnava ns**f družbenega načrta! stev],7nnano 'e. da bo glede sred teeaa » tržiška občina ude nih vi^ni/!lm ods^kom iz skup. povedal nekaj ugotovitev, ki jih osnutek letošnjega ob- je bilo bo prišlo ^radP°tek;^nih razlik b kžb? Razlika 2»radi manjše ude- Btotkor/e 30, lani Pa 35 od" kov Krt sk"Pnih virov dohodka srL rCej občl«tna. Za kolik-l>ovedat, n gre' pa je težko na> ^ga nIxVSnutek našega družbe-stavljen, Za leto 1963 ^e sc" njih Za ua stcvilnih prcdvidcva- Bf>toviia d Pa Še nimamo » d» jih bomo lahko tudi Predvidevamo, da lah-15 rmlijard in Jresniči'n 92 Sfi! kvarimo dukta rT°y dinarlev bruto pro-^»ionovuin13, "!i,1,ard ln 305 t K°sPoV"narjev)' ČG b°do "a" katerinii 6 or8anizacije, med ciji, dobh° mnoge v rekonstruk-^daljni* i potrebr|e kredite /a "tiskih 1 Jzvrževanje rekonstruk-kreditov ne * bo, l^Tno,aH pa *ih sploh bodo nioop1 delovnl kolektivi ne proi2vodnfh izpolnlti Planiranih *a °bčinski "alog in tudi sredstev za negospodarske Investicije in °8l>utkorn pr°račun ne bo toliko, kot smo predvideli s sedanjim skup^i^ ^odo razen že omenjene spremembe glede udeležbe iz — ti ,a dohodkov, še kakšne novosti v letošnjem letu? Milan Ogris, predsednik ObLO Tržič Q. V.sk|ad skupne uporabe za finansiranje strokovnega šol--ski,aj.u m Prav toliko za sklad skupnega finansiranja nego- 8redstev KG postavk je, na račun katerih bo manj proračunskih d°n°dkov^er.b° mora,a naia občina prispevati 5% iz skupnih virov »tva v •Podarskih J^NJonl dl lnvestic'J v okraju, bo tržiška občina razpolagala s 54 zpad nad r»eV man^ Proračunskih sredstev. Razen tega bo še ^kl vrnili Jujih 14 ln P°' millJ°na dinarjev, ker so številni obrt-J110 nadome°t- ' °men'rn Pa naj, da omenjenega manjka ne more-7 kmetit". 1 z nobenimi novimi viri dohodkov. Občinsko doklado ^e ^di d ,Sn?° že lani dišali za 100 odstotkov, na skrajni meji ttla,0Proda^Pj°Jn,lni Pr°računski prispevek — 15 odst., davek na P0 vse Prornet Pa že tako ali tako znaša 4 odst. dob»dkov m ,la' P°vem, da je lanski proračun skupnih virov J^lclar paT***1 490 mHJ-'onov dinarjev, letošnji pa 551 milijonov, 3l6 mlin °stal° občini na račun omenjene delitve dohodkov • Ind" °V di,wJev. ? tr2iški oh^^-a ^e ze od nekdaj osrednja gospodarska dejavnost za m ^an* ste se razen te8a v občini močno zavzemali *a^tllalneiš^redek kmet'Jstva> v zadnjem času pa' postaja vedno ^rta tn. aodarsk ma' ki le bil v preteklih letih močno zapostavljena i di tes>-» a pan°ga —- največkrat zaradi objektivnih vzrokov. Za-hm«. c*a naniP^,.------ ........ . . „ ... JOv in nameravamo zgraditi turistično-športni center v Podlju-»ra f i '* 73 kar bomo porabili 313 milijonov dinar- >ak5nCRa cent Pa bi zak,Jučin konec prihodnjega leta. Ureditev j* nadaljn»ntra bi Ponienila velik nov vir dohodkov in garancijo tuje turi razvo' 7bnskega in letnega turizma tako za domače j^er naslHte« Povem naj še, da so viri finansiranja za omenjeni w°darske ? !: 142 mi,iJonov dinarjev iz okrajnega sklada za go-iUKov jn,Vestici'e' 14 milijonov znaša lastna udeležba in 157 aoigoročni kredit Gospodarske banke LRS. B. Fajon Z včerajšnjega zasedanja OLO Ljubljana Tudi v kmetijstvu kompleksni programi razvoja Podružbljanje sodne funkcije vnaša v naše sodstvo bolj življenjske elemente Ljubljana, 16. marca — Po enomesečnem presledku je včeraj ponovno zasedal okrajni ljudski odbor Ljubljana, ki je na svoji » seji razpravljal o delu okrožnih sodišč in o kmetijski ter gozdarski problematiki. Razen tega so odborniki obravnavali tudi predlog odloka o priključitvi vseh vrst zgradb na vodovodno, kanalsko in električno omrežje +er nekatere bolj ali manj organizacijske zadeve. Uvodne besede predsednika nimi zadevami, ki bi jih lahko okrožnega sodišča Ljubljana so se uspešno in še hitreje reševali dru- med drugim nanašale tudi na so- gi organi. Tudi izreki pogojnih delovanja sodnikov porotnikov v kazni, ki jih je bilo nad polovico našem sodstvu. Zelo uspešno je vfceh kazni, so se pokazali uspešni, ocenil takšno podružbljanje sodne ;V razpravi o problemih sodstva funkcije in se s tem v zvezi zavzel je sodeloval tudi Ivo Šefic, ki je za sodelovanje čim večjega števila ljudski odbor seznanil s perečimi občanov v sodstvu. Hkrati je na- problemi gradnje pravosodne stav- vedel tudi dejstvo, da so sodišča be v Kranju. Po obrazložitvi dose- preobremenjena z manj pomemb- danjih priprav je apeliral na ljud- S seje upravnega odbora okrajne gospodarske zbornice Ve vse na račun zime Razpravljali so o nekaterih aktualnih gospodarskih problemih in o samoupravnih zborničnih aktih Preteklo sredo se je v Ljubljani ponovno sestal upravni odbor okrajne gospodarske zbornice. Kot prvo je predsednik zbornice seznanil člane upravnega odbora z dosedanjim delom predsedstva zbornice in hkrati tudi poudaril, da je nova zbornica organizacijsko in strokovno usposobljena, da lahko takoj prične z delom. Živahna in plodna razprava, ki je sledila uvodnemu noročilu o oceni gibanja nroiz.vod.njc in izvoza V letošnjih prvih mesecih, je obravnavala in podrobne le ana-Uzdrala številne pomanikljivosti, ki so se letos pokazale. Hkrati na je razprava nakazala tudi smernice, kako nai bi v prihodnje te pomanjkljivosti odpravili. Tz razprave posnemamo, da je ljubljanski okraj plfde realizacije izvoza in nroizvodnje v primerjavi z ostalimi slovenskimi okraji na slabem mestu. Fizični obse^ industrijske proizvodnje je bil sicer v letošnjem januarju v primerjavi z januarjem 1962 za 7 odstotkov večji, v primerjavi z lanskoletnim mesečnim povprečjem pa za 3 odstotke nižji. Prognoza za februar 1963 pa kaže, da bo industrijska proizvodnja za 3 odstotke večja od povprečja preteklega leta. Po panogah pa je seveda dinamika proizvodnje zelo različna; med najslabšimi je industrija gradbenega materiala (sezonski značaj), elektroindustrija in črna metalurgija (Železarna Jesenice). Jeseniška Železarna razen tega tudi predvideva, da se stanic ne bo izboljšalo niti v marcu. Sploh pa je za letošnje mesece značilno, da so se mnogo bolje odrezala manjša podjetja kot večja. Rasprava je sicer ugotovila, da je pomemben in objektiven vzrok zaostajanja tako proizvodnje kot izvoza letošnja dolga zima, vendar pa ne bi kazalo vsega valiti na njen račun. Velik izpad je zima povzročila na primer v lesni industriji, kjer primanjkuje hlodovine, kar je delno vplivalo tudi na produkcijo drugih dejavnosti (papirna industrija.) Pomemben vzrok upadanju proizvodnje je ponekod tudi nepravočasno planiranje in programiranje. Lesna Nadaljevanje _ na 2. strani 2 ski odbor, da se ta čim hitreje, zavzame za pozitivno rešitev tega vprašanja. Uvod v razpravo o gozdarski.in kmetijski problematiki je bilo poročilo predsednika sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Iva Miklav-čiča. Iz obsežne omenjene problematike na včerajšnji seji OLO je mogoče povzeti nekatere pomembne zaključke. Predvsem naj bi s hitrejšim urejanjem kmetijskih zemljišč z agrominimumi in investicijsko izgradnjo povečali proizvodnjo. Investicije naj bi dodeljevali za povečanje zemljišč, za dokončanje načetih del in za mehanizacijo. Povečali naj bi proizvodnjo sadja in povrtnin. Pri občinah in okraju naj bi formirali posebne komisije za urejanje zemljišč. V interesu nadaljnjega razvoja "kmetijstva je tudi izdelava kompleksnih programov, ki naj ne bi zajeli samo proizvodnjo v ožjem smislu, temveč naj bi obravnavali tudi vse socialno-ckonomske odnose na vasi, nadaljnji razvoj družbene proizvodnje in perspektivo kmetov — privatnikov. Še nadalje je treba razvijati kooperacijo, zlasti tisto, ki daje tržne viške. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je na včerajšnji seji predlagal tudi določeno davčno politiko, razprava pa se je med drugim tudi nanašala na socialne probleme starejših kmetijskih proiz-vajavcev. Sklepi, ki so jih obravnavali na včerajšnji seji, so bili številni in pomembni in so dokaj podrobno zajeli problematiko kmetijstva in gozdarstva. — I. P. S skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Jesenice Varčevanje s sredstvi zdravstvenega sklada 'j^Sj^člnskega ljudskega odbora Škofja Loka zavrnili so finansiranje Medobčinskih zavodov in služb §r 7-----------------________________. ^prejeta družbeni plan in proračun za leto 1963 — Potrjena združi-- Podjetij »Transturista« Škofja Loka in »Ljubljana-Transport« >ikov* ,L?KA - *az.p J.? bil °br"đ *,!mMOVlnil - te bi- ansturistJ ^ometnih podjetij sk»fja Loka in M-Ljubljana-transport+i, s katero so se odborniki strinjali. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda je vsekakor sprejetje predloga občinskega družbenega plana in proračuna za letošnje' leto (z nekaterimi spremembami). Odborniki so se med drushsi strinjali s prehodom na nov uslužbenski sistem upravnih organov ObLO in okrajnega, sodišča v Skofji Loki. Dalje so razpravljali o odloku glede namembnosti lokalov, o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku, o dohodnini, o odprtju nekaterih žag. Med drugim so razpravljali tudi o premoženjsko pravnih zadevah in poroštvenih izjavah. Nadaljevanje . na 2. strani ' JESENICE - Zadnje zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev za območje radovljiške in jeseniške komune (12. marca) je bilo nedvomno pomembno ne le za zavarovance, temveč za sleherno gospodarsko organizacijo, zavod in ustanovo teh dveh območij. Prvi sklep, ki ga je skupščina sprejela, določa odstotek sredstev, ki jih bodo dobile delovne organizacije za izplačilo nadomestil osebnega dohodka delavcem v primeru bolez,ni itd. za prvih 7 oziroma 30 koledarskih dni. OdkStote-k je izračunan na osnovi vseh izdatkov nadomevstil, izplačanih v II. polletju 1961 in I. polletju 1962. Izračunani odstotek prispev- ka je skoraj za vsako panogo različen in zmasa od 0,30 do 0,90 za prvih 7 dni, prispevek do 30 dni pa od 0,80 do 1,90 odstotka. Drugi sklep — prav tako pomemben — se nanaša na višino sredstev oziroma dela prispevkov, ki se odstopajo delovnim organizacijam, da povrnejo skladu zdravstvenega zavarovanja stroške zdravstvenega varstva za prvih 7 oziroma 30 koledarskih dni zdravljenja delavcev. Tako je bil del prispevka določen od 0,10 do 0,65 odstotka do prvih 7 dni in od 0,10 do 1,70 odstotka do 30 koledarskih dni. Nadaljevanje na 2. strani POSVETOVANJE O OBRTNI DEJAVNOSTI NA GORENJSKEM Potrebe narekujejo ukrepe VSAJ SREDSTVA. KI JIH USTVARJA OBRT. BI MORALI USMERIATI V RAZVOJ TE DEJAVNOSTI Ta teden (v torek in v sredo) sta bili v Radovljici in v Kranju posvetovanji z obrtniki zasebnega in družbenega sektorja Iz vseh naših krajev. Pogovorili so se o težavah pri razvoju te dejavnosti ln sprejeli ustrezne zaključke, ki naj bi jih upoštevali ljudski odbori pri dodeljevanju sredstev ln dolgoročnem planiranju te dejavnosti. Osrednja ugotovitev je bila, da obrtništvo v večini primerov nima možnosti za širšo reprodukcijo, da potrebe narekujejo bolj energične in drugačne ukrepe. V Tržiču, kot predvideva predlog proračuna, bodo letos še znižali investicije za obrtno dejavnost za okroglo 3 milijone dinarjev. Od skupnih 3,1 %, kolikor je bilo na razpolago za obrt od lanskih skupnih sredstev, se je ta udeležba letos zmanjšala na 2%. Se manjši je bil del skupnih sredstev lani v kranjski občini za obrtno dejavnost, in sicer komaj 0,9 odstotka. Letos pa so odstotek znatno povečali. V Radovljici in v Kranju so omenjali, da občine v dosedanji praksi niso dajale za obrt niti tistega denarja, ki so ga iz obrti dobivale z rednimi pavšali in drugimi dajatvami. Marsikje so ta denar porabili za stanovanjsko gradnjo in druge potrebe in obljubljali, da bo obrt pač drugič in spet drugič prišla na vrsto. Toda težave v občinskih proračunih se vlečejo in obljube ostajajo le obljube. Zato ni čudno, da je bila na posvetovanjih splošna zahteva, naj občine ustanovijo poseben sklad za razvoj obrti. Če že ni možnosti, da bi občine iz drugih virov prispevale za razvoj obrti, naj bi vsaj denar iz obrti pustile njej. Seveda pa bi morale občine izdelati dolgoročne načrte (sedem ali desetletne) za razvoj obrti na njihovem območju. Taki načrti naj bi bili osnova za prioritetno listo, kaj je najnujnejše od nujnega itd. To bi tudi omogočilo, da bi vsaka vrsta obrti oziroma organizacija vedela, kaj pride na vrsto brez posebnih prošenj in iskanja obljub. Take so bile osnovne zahteva obrtnikov. Sicer'pa so s konkretni nimi primeri podkrepili potreboi da bi v okviru občin posvečali ved pozornosti obrtni dejavnosti sploh, zlasti pa še storitveni obrti. Nekaj primerov iz razprave v Kranju: Pleskarsko podjetje v škofji Lc* ki se je moralo odreči pleskanju v novem bloku, ker je stanovanjski servis prevzel delo po dokaj Nadaljevanje . na 2. strani X 80-tonsko dvigalo se Je prve dni tega tedna počasi premikalo iz Železarne proti Belškcmu polju. Takšnega »velikana« nujno potrebujejo pri gradnji nove železarne. Transport je bil precej zahteven in tudi dolgotrajen, vsekakor pa je bil največji problem, kako tolikšno težo prepeljati preko šibkega mostu na Javorniku. Zadeva je bila rešljiva le tako, da so okrepili izdržljivost mosta TE DNI PO SVETU PREDLOG SIRSKE VLADNE DELEGACIJE V Kairo je prispela sirska vladna delegacija, ki namerava, kot se je zvedel«. predlagati umiijo Irak-Siri,ja-ZAR. Menijo, da je uresničitev predloga odvisna predvsem od stališča ZAR, ker so mu tudi v Siriji naklonjeni. PICCIONI V LONDONU Po zasedanju anglo-itaUjanske-ga gospodarskega odbora, ki je v Londonu razpravljal o možnostih povečanja izmenjave med državama, je prispel v London italijanski zunanji minister Piccioni. Tu so bo razgovarjal o gospodarskem in političnem sodelovanju v luči neuspeha bruseljskih razgovorov in glede na bližnji sestanek o reduciranju tarif v okviru GATT. FRANCOSKE TE2AVE Na svoji tretji seji, na kateri ,1e vlada razpravljala o zahtevah rudarjev ln o socialnih problemih, še niso sprejeli sklepov, ki bi odgovorili na zahteve rudarjev po povečanju mezd. Sindikalne centrale so sporočile, da se bo stavka nadaljevala, dokler vlada ne bo zadovoljila rudarskim zahtevam. HRUSCOV OBISCE ITALIJO? Po sestanku z italijanskim premierom Fanfanljem je urednik moskovskih Izvestij Aleksej Ad-žubej dejal, da so ugodni pogoji za to, da bi sovjetski premier Ni-klta Hruščev obiskal Italijo. POČASTITEV OBLETNICE MARXOVE SMRTI V tem Sašu poteka 145 let od rojstva utemeljitelja znanstvenega socializma Karla Mane a in 80 let od njegove smrti. V počastitev Marxove obletnice bo na skupnem sestanku članov Instituta za proučevanje delavskega gibanja ter Instituta /za družbene vede sklenili, da naj bi v desetih letih izdali vsa dela Marxa in Engelsa. Ljudje in dogodki ®L]udte in dogodki # Ljudje in dogodki • Lfudfe in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in d'-#C;C* Ženevski razorožitveni pejsaž se za zavirau'e vpfne bi ohranitev ml- zdaj Se več aH manj odkrito razna- r.i se držijo trdno kakor mišice k Balo teorije, da miru ne bo mogo- skeletu okostenelih' to zaslepljenih če hitro doseči ln bi ga za prvo sl- državnikov. lo marala zamenjati pač koeksl« Ženeva s svojo razoro/itveno stenca nasprotij, pripovedjo"gotdvo ne bi bila tako a.,-tlvoB!ejšA-hog- egste umlum prizadeto pretresljiva to ofcčutlji- V ženevskih uradnih sporočilih je v zadnjem mesecu hudo.poslabšal. V razpravi prevladujejo po-časl vedno bolj »črne misli«. Hišniki so zapazili, da Je hiša polna slabega zraka ln bi Jo morali z nekimi političnimi razčiščevavci prezračiti. Namesto, da bi velesile z vsemi sredstvi začele odpirati okna In spuščale v dvorano sveži zrak, so napravili nekaj, kar se je že večkrat v preteklosti zgodilo: začeli so zapirati nolknlce. Tako razgovori že neka! časa potekalo v nonolnem političnem mraku. Predstavnik^ vzhoda In zahoda tipajo za vratml, ki Jih sami brez pomoči n<*blokovsklh držav ne najdejo. Velesile, ki Imajo ključe razorožitve v svojih rokah so zdaj prvič prisiljene najeti si vodiče, same so nezmožne, da bi napravile korak naprej. ✓ Od slepe ulice, v katero so zopet zašli razorožitveni razgovori, do nove prekinitve aH odložitve razo- nas va, če skozi njo ne bi spoznavali več ni prijetnih novic. V posamez- nihanja političnih dejanj dveh svetov. To je pravzaprav tisto edinstveno stikalo med politično različno naelekt^renimi silnicami rožltve ni več daleč. Nasorotla so vzhoda in zahoda, nsj katerem tako često zapažamo kratke stike naše čudne atomske dobe. Po težavah, ki so nastale na ženevskih klopeh in v medsebojnih odnosih med velesilami v času, ko je večina držav razglasila politiko prlvr- še enkrat nadvladala razum. Obupan je Je zamenjalo medsebojno popuščanje ln spravo. Trme In občutka premoči nI razrahljal strah pred uničenjem In strah pred po« sledicaml vojne. Nazori, da Je orožje še vedno najboljši predmet ženosti mednarodnemu sožitju, nih odstavkih preberemo že večkrat poda'?, ki povedo, da se velesile več ne trudijo. Kakor na splošno sodijo bo zelo težko premagati sedanje razlike v stall?čih vodilnih atomskih sil. Nekateri že udarjajo na plat zvona, češ napočil Je skrajni čas, da se sestaneta Hruščov in Kennedv, ki sta lansko leto ob začetku* razorožitvenih razgovorov v Ženevi razglasila pogo- Sovjetsk! delegat na razorožitvenih razgovorih v Ženevi CARAPKIN Je pod katerimi bi se bila prl>-tovijena sestati. Slišati Je bilo g»n»J ve, da bi se vodilna državnika in Sovjetske zveze sestala, če *j bilo treba podpisati sporazum. & pa, če bi razgovori popolnoma *•* bredli v slepo ulico. Najbolj preseneča seveda v 2* nevi dejstvo, da so razgovori • prepovedi jedrskih poskusov P0, polnoma opuščeni. Na mrtvi t0** so ostali predvsem zaradi rad* glede nadzorstva In števila tetflfo nadzorstev na kraju samem. Ko so atomske sile opustile sel na sporazum so se z največ prizadetostjo še enkrat vmešal« * to pereče svetovno vprašanje <*' venblokovske države, ki sedaj sW' sajo prebroditi sedanje težav* Delegati osmih neangažiranih df" žav v razorožitvenem obdoM pripravljajo novo skupno Spo"1* co, ki atomskim silam »piha dušo«, da bi opustili nove jedrske poskuse in se sporazumeli S'e nadzorstva. Stiki teh držav z ato«"' skiml silami so bili zadnje dn' * lo pestri. Vendar je rezultat nJ11"0" vih prizadevanj še neznan. Zdravko Toma^J Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudie in dogodki 01 Ljudje in dogodki # Lfudie in dogodki # Uud*e in do-"^ Pred občnim zborom Vodne skunnosti Regulacija Save v Kranju in na Jesenicah najpomembnejše delo v letošnjem letu 187 podjetij In raznih organizacij Gorenjske je povezano v VODNI SKUPNOSTI GORENJSKE, da se s skupnimi silami načrtno branijo pred poplavami, zemeljskimi plazovi, hudourniki in urejujejo vodovode, kanalizacije ter varuje- jo in ščitijo skuone koristi. To Je edina organizacija, ki povezuje skorajda celotno gospodarstvo Gorenjske v boju proti stihiji vode in v skupnem Izkoriščanju njenih dobrih lastnosti. Člani te skupno, stl sami zbirajo sredstva, ki jih ob upoštevanju prioritete načrtno usmerjajo. Prav ob tem pa se ta skupnost utrjuje. Prispevke zbirajo po lastnih merilih, in sicer po tem, koliko nekdo vodo uporablja, kali njen tok In podobno. Njihovi lanski prispevki so znašali okroglo 759 milijonov dinarjev. Letos so le-tl predvideni na okroglo 703 milijone. Skupna sredstva pa bodo letos dosegla okrog 920 milijonov dinarjev. cvanjć si. strani i Potrebe narekujejo ukrepe mzjih cenah,« čeprav je ob tem zagotovil pleskarjem višje prejem ke: Servis namreč nima družbenih dajatev in tako na škodo skupnosti opraviia dela ceneje, čeprav v primitivnih oblikah. O podobnih primerih so govorili tudi udeleženci iz Tržiča in Kranja. Drug tak primer. V Kranju na primer ljudje lahko' dobijo očala. Ni jim treba za to potovati v Ljubljano. Toda za popravila teh očal se nihče ne zmeni in ljudje hodijo od vrat do vrat, itd. Na posvetovanju so ločili tri vrste obrti: osebno (brivnice, pralnice itd.), tehnično in gradbeno, i Za osebno obrt so priporočali več j elastičnosti v medsebojnem sode-; lovanju, združevanju itd. To naj bi zagotavljalo večjo storilnost in Največji prispevek med vsemi ekonomičnost. Obrt tehničnih sto-člani daje jeseniška Železarna. In ' ritcv ~ za Popravila raznih siroto za letos 200 milijonov dinarjev. | 3ev in naprav iz gospodinjstva — Tam namreč vodo uporabljajo kor | na' bi se usmerjala na razna pod-hladilno in pogonsko sredstvo in Jetja teh strok. Ta. imajo namreč nosti v perspektivi za mesta. Dru-; gačne oblike pa je seveda treba; iskati na vasi in prilagajati tam-1 kajšnje potrebe danim možnostim. Del teh teženj, kot so omenjeni, i bo že urejeval novi zakon o obrt- j ništvu, ki je v Izdelavi, največ pa je odvisno od skupnih naporov v 1 okviru občin. — K. M. 2 Var£rvan;e s sredstvi 7dravstve-nega sklada S tem v zvezi je bil sprejet tudi sklep, da bo po preteku I. polletja po gospodarskih organizacijah, zavodih in ustanovah zavod kontroliral,'kako se ta sredstva uporabljajo in kakšna So odstopanja v manjko ali dobro sklada. Spremenjen je bil sklep prejšnjega zasedanja, in s\cer tako, da | služb. »Okrajni ljudski se dovoli obračunavanje nadome-j Ljubljana je na eni svojih beništvu itd. Prav tako tudi loge v celoti ne predstavljaj*', tos nobenega problema, ,z,erts je le elektroindustrija (J.**j kjer se kopičijo zaloge senJs proizvodnje. .ja Razprava na UO je oP°z.0lL. tudi na to, kaj storiti, da bi <* sedanje izpade vsaj relativno domestili. Vsekakor bo JJ*t£ smotrno izkoriščati čas, Pn (lJ. mer je kot pomemben fokM*.^ di razporejanje dopustov. Ko tivnih dopustov naj bi se Hidl ,c tos izogibali. Vi nadaljevanju SI je UO razpravlja! in sklopa' ^ o začasnem statutu zbornice o nekaterih drugih samoupraV aktih. — I. P. 4 Zavrnili so finansiranje medobč ns zavodov in slu lb Po daljšem razpravljanju vrnili predlog o ustanovitvi 11 . terih medobčinskih zavodo^. V SkofJI Loki niso čakali še toplejših dni. Za ureditev avtobusnega postajališča Je bilo dovolj, da se Je le zemlja primerno osušila Vreme VREMENSKA SLIKA Področje visokega zračnega pritiska se umika iznad naših kra jev proti severovzhodu. Atlantski frontalni valovi potujejo proti srednji Evropi in bodo oslabljeni vplivali tudi na vreme pri nas. VREME V PRIHODNJIH DNEH Bo pretežno oblačno vreme, v zahodni Sloveniji pa slabvdež. Najnižje nočne temperature se bodo v notranjosti gibale nekoliko nad 0 stopinj, V primorju okoli 7. Cez dan bo živo srebro nihalo med 7 in 11 stopinjami. SNEŽNE RAZMERE V PETEK OB 7. URI Kredarica —4, 250 cm; Krvavec —2, 170 cm — žičnica in vlečnica obratujeta; dom Planica —2, 120 cm — skakavnice uporabne; Tamar —2, 170 cm; Kranjska gora 0, 40 cm; žičnica Vitranc — l' 55cm — vrh 200cm; Vršič —2, 200cm;-Bohinj —5, 50cm; Log pod Mangrtom —1, 70 cm; Jezersko —3, 40 cm; Lesce —2, 18 cm — zračni pritisk ob 13. uri 1020 mllibarov, pritisk rahlo pada. jo hkrati tudi zelo kalijo. Tovarna Sava v Kranju prispeva 65 milijonov, vsa včlanjena podjetja tek stilne stroke 127 milijonov, podjetja usnja in obutve 41 milijonov, vse kmetijske zadruge in posestva 32 milijonov, organizacije in pod jetja, ki se ukvarjajo z gozdovi, 20 milijonov dinarjev itd. Lani so v celoti opravili del v vrednosti 1070 milijonov dinarjev. .Velika dela so bila pri regulaciji in sanaciji na jeseniškem območju, nato v Kropi, Begunjah, Bohinjski Bistrici, v Kranju, Tržiču in drugod. Letošnji predlog predvideva skupna dela v vrednosti 833 milijonov dinarjev. Med največje izdatke sodi delo za regulacijo Save v Kranju in na Jesenicah, nato kanalizacija v Kranju, vodovod v Stiažišču, kanalizacija v škof ji Loki, vodovod Jesenice—Hrušica— Koroška Bela, regulacija Tržiške Bistrice in drutra dela. Za ur^;".-vanje hudournikov je v celoti predvidenih 115 milijonov dinarjev. Med največjimi deli je tu regulacija Jezernice na Jezerskem, regulacija Javorniškega potoka na Ja-vorniku, sanacija plazovitega terena pod Golico itd. Za urejevanje 19 vodovodov je predvidenih 188 milijonov, za 9 objektov kanalizacije 255 milijonov in za regulacije 262 milijonov dinarjev. Taki so predlogi. O članstvu, o višini letošnjega prispevka, zlasti pa o letošnjih delih in razporeditvi sredstev bodo še razpravljali in sklepali na V. rednem občnem zboru Vodne skupnosti, ki bo danes v Kranju. — K. M. sposoben kader in bi lahko z minimalnimi investicijami organizirala tako rluSbo. Gradbene storitve pa zajemajo celo vrsto dejavnosti (pleskarstvo, instalaterstvo, pečarstvo, ključavničarstvo, mizarstvo Itd.). Te vrste obrti pa naj bi spojili v nekake centre za vzdr-l zevanje stavb. To naj bi bila organizacijska oblika obrtnih dejav- Posvet o proizvodnji in izvoza Kranj, 15. marca — V tovarni Tckstilindus v Kranju je bil danes posvet o aktualnih problemih proizvodnje in izvoza. Poleg vodilnega osebja kolektiva in predstavnikov samoupravnih organov so se posveta udeležili tudi predstavniki republiškega sekretariata za industrijo, gospodarske banke ter okrajne in republiške gospodarske zbornice. To je bilo zadnje posvetovanje v okviru posvetovanj, ki so imela namen, da bi posameznim kolektivom pomagala odstranjevati določene težave že v začetku izpolnjevanja letošnjih planskih nalog. Zelo uspešno tako posvetovanje je bilo v Iskri v Kranju, v Verigi v Lescah, v Plamenu v Kropi, v Gozdnem gospodarstvu Bled in v jeseniški Železarni. stil od 7 do 30 dni tudi tistim de- | njih sej« — tako pravi oW» lovnim kolektivom, kii majo za-jtev — »sprejel odločbo o Pr' poslenih manj kot 30 delavcev. I ^avlc ln dolžnosti ustaflO Na osnovi prvega sklepa je v letu 196-J pri zdravstvenem skladu predvidenih okrog 217 milijonov dinarjev oziroma okrog 40 milijonov več g'edo na porabi icna v letu 1262. Za nesreče pri delu in poklicna obolenja pa okrog 34 mi- I lijonov dinarjev. Kljub temu po- I višanju pa je dvomljivo, če bodo sredstva zadostovala potrebam ' zdravstvenega varstva, ki že v pr- j vih mesecih močno presega i o republiško povprečje. Za čimbolj racionalno izkoriščanje sredstev naj bi gospodarske organizacije poskrbele s tem, da bi odpravile Stroške neopravičenih bolezenskih dopustov, posvetile več pozornosti htv in sploh kar najbolj varčevale e sredstvi. Za člane UO in skupščine bo konec tega meseca organiziran dvodnevni popoldanski seminar, na katerem bodo razpravljali o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o pravicah do otroškega dodatka. - Z. A. Pomanjkljivosti bodo odpravili Trboje «*i O pomanjkljivostih trbojskega pokopališča smo svoj-čas že poročali. Sanitarni organi so staro pokopališče zaradi neurejenosti prvotno nameravali opustiti in zapreti. Ker pa so pre-bivavci izrazili željo, naj bi pokopališče ostalo, so se sporazumeli, da bodo kmetovavci za ureditev prispevali les, denar in drugo, 3 Ke vse na račun zime industrija na primer ni naredila potrebnih in seveda pravočasnih ukrepov glede možnosti prevoza lesa tudi pozimi. Prav tako opažamo počasnejšo proizvodno dinamiko tudi v tistih panogah, ki niso bile direktno prizadete zaradi nenavadne zime. Pohvalno pa je dejstvo, da doslej v proizvodnji nismo imeli obenem pa bodo uredili grobišče problemov zaradi zaposlenosti, padlih borcev. Tudi spomenik j vendar je bilo na seji UO slišati padlim borcem, ki stoji zdaj na mnenje, da se bo problem po-križišču cest, bodo prestavili na manjkanja delavcev pojavil v se-primernejše mesto. — R. I zoni zlasti v gospodarstvu, grad- »Komunalnl zavod za socialno zavarovanje Kranj je založil posebno brošuro »Pravilnik o načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva skupščine komunalne skupnosti zavarovancev Kranj«. Ta pravilnik naj bi dobil vsak zavarovanec. Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove lahko nabavijo omenjene brošure Prt KZSZ Kranj ali podružnicah KZSZ škof ja Loka In Tržič po ceni 15 din za izvod. Zavod sprejema tudi pismena naročila.« en"" pravic in dolžnosti ustano^ nekaterih zavodov bivših °^Sw Novo mesto in Kranj na o ^ ali pa na skupno več občin. * p ločitve so bile sicer sestanku predstavnikov ob&n ^ OLO, vendar pa morajo o * , $1? končno odločati občinski \.^f odbori. Gre za zavod z i r/f'r'^i & no varstvo v Kranju, ki t&I .^.t prenesel v skupno medob^^ pristojnost, za kmetijski * , v Kranj, ki naj bi tUdI PaS'°^«ir medobčinskem merilu, za do10 pih v Skofji Loki, ki naj & v^ či v pristojnost občinske?8 t> ritega odbora Skofja Loka ^ j medobčinsko pravobranivs»v sedežem v Kranju«. mbP^ Najprej se je razvnela z1^;-razprava o domu slepih. pfi' ki so menili, da ne gre v te meru samo za škofjeloško vo, zakaj v njej se rehab'11 ^ slepi ljudje 6 področja vS?erj31-3 venije, hkrati pa, da bo ta' obnova »tavbe (samo stre'1 ^ kih 10 milijonov) precej*«* ganja in bi zato bilo krivl §k0{' bi morala vse naložbe kri*' JJjt*' jeloska občina. Zavrnitev^ p novlteljstva ostalih zavod«^ služb, ki je vezano na d° finančna sredstva, pa so °Vt3il i položaj6;;; (i- z neenakopravnim »starem« ljubljanskem <>Icr^j^(žt'*?" nancira tovrstne zavode in ^fi ki naj bi bile na Gore« medobčinske, sam OI>0(!)- ^ Zanimiva je bila tudi r*^Kii" o združitvi DID Trata z °*.r. vrtcem Skofja Loka. Zarat^ V riazpravo je posegel z n ^ predstavnik škofjeloške s^rf) eke skupnosti, ki sicer n> ^ nik. Poudaril je, da bi ° ie;0p^' žltvi, ko se prenašajo P^ $1)? teh ustanov na fitanovanjfiKf., ^ nosti, moral razpravljati guul^ji škofjeloške stanovanjske * ^ stl, hkrati pa da je na TiLjl# stanovanjska skupnost, je, naj bi to točko fldl0*'*LiJcl/ lednje seje ObLO. Odt*«^ & njegov nasvet sprejeli. Prebivavci Gorenjske obiščite od 11. - 17. IV. 1963 ■ ▼ prostorih de I a v s k e g a d oma t Kr n n j u S plenuma o problemih turizma, trgovine in gostinstva pri občinskem sindikalnem svetu Radovljica Enotnejša politika v turizmu in gostinstvu BLED — Na ponedeljkovem razširjenem plenumu občin- i posebnega rcsorja za ti dve pano skcga sidnikalnega sveta Radovljica na Bledu je bila glavna tema — dejavnost trgovine, gostinstva in turizma, saj so te panoge za gospodarstvo v radovljiški občini izredno važne'. Namen plenuma je bil, da s pristojnimi ljudmi vseh treh omenjenih panog obrava nekatere oblike notranjega razvoja dejavnosti in služb, hkrati pa, da po temeljiti analizi pogojev najde možnosti za boljše in popolnejše sodelovanje med gostinstvom in trgovino. Takšno sodelovanje terja sedanji razvoj v turističnih krajih, posebno še zavoljo številnih malih in nerazvitih gostinskih, trgovinskih in turističnih obratov. Združevanje manjših obratov v večje enote- je omogočilo, da so v občini nastajala finančno krepke j-ša podjetja, zlasti v trgovinski stroki, manj pa v gostinstvu. Zelo važno je tudi uspešno urejanje notranjih odnosov, uvajanje večic ekonomičnosti in stimulativnega ^*ret ki I* PTT p61115* |c začela blejska pošta prvič poslovati v preurejenih pritličnih prostorih starega poslop-v^venimi fU-re^'tev ^e V3e'ta^or velikega pomena za takšno turistično središče, kot je Bled. Z obno-•torov pa s te,n na t>lcJski pošti še niso zaključili. V načrtu imajo še preureditev poslovnih pro- v v Prvem nadstropju K opica T i v hi\ii0i 80 žc Iani> so tudi letos "om n ,obClni da,i vsem obfa" Osnutk 2bori volivcev tiskane načrta finskega družbenega je j,ka/a. let° 1963. Tudi tokrat sc *a*aIo. da je takg(fn način ob_ »»advse t,,užbc»ega načrta lahko nH sam»SPCŠCn' Volivcev namreč iele sc *borih ni bHo potrebno vidcvan"an'atl 7 okvirnirni Pre('" stvi in S Proracunskinii sred-hii0 J P°dobnim. Zaželeno pa je Čim' Ja bl volivci dali na zborih ,nioc Predlogov, ki bi jih bilo možno11«?81112111 v dkvu-« danih JC: lahk Seveda pa obstaja dvo-nko bo uresničen le majhen Ali že veste, da ... ObLo* toTej tržiSki boi;x sovnc pogoje, kot Jih ko J °filei' MMdi česar lah- kVali,pnhotln.i^ pričalcujemo Se daj* jSo in pestrejše od- Je dramska družina trži-k^vobode<< sinoči uprizori-<~ank; ia v Bito v*rutarjevem domu Ijud-.K;0 V0f;G]oiKro Pera Budaka r>nno^:'<:<<- ^anes ob 20. m} bo °v- Omenimo naj še, da ra ?p: ",'r< četrta ipremie-(j{^,vletošnji sezoni. Veselo-n^r .trcb dejanjih je režiral 10 Andcrle. Ko senčUr lo^tj š xT ct ^rit i^vine skupili p0',^!11" ie minuli teden na lv)'i p1, v' Se>1 obravnaval naj-tya. komunalna vpraša- tlitvc vcnili so s^ takoj lotiti ure-Sk,.;. ^"'.'dizatije od Panjana do Svctli- . ' Urcc,ili bodo javno raž-«avnf 0 od Rahiča do Avbl cesti, 8ti^em !^6r prctl tr8 asfaltirali a na bodo še l3to»a Z • c'a bodo nastavili red- in nabavili zaradi f>fevL ?a. (jjjjjj Najemnine lasten plug ic snega. Precej govora je bodo pozabili nanj l>r| *k° — Minuli teden jc Kftii lcUl starosli kovač Ra vaš£Sv<>jega najstarejše-^ ?adn- SO JezerJani spremili V >;,.V.U Pot' v velikem številu. ° ('oh,-i, n Sf ra'ncmu ni godi- ■,et|.i.skc ' sl izMj5al Živ- n°vedUj ?ORoie' se Jc - fefo pri-piskih ,otU kovanja av- ^^vih J bonskih tolarjev. Od I?zlikov. r T Tricnda malenkostno 0 trS, v bodo tudi tokrat v tržiški občini /adevo rešili kar najbolje. — B. F. Slovo od dobrega tovariša Bled — V sredo so se na Bledu poslovili od zaslužnega družbenega delavca in nekdanjega borca NOB — uslužbenca Ljudske milice — Antona Roba. Zaradi neozdravljive bolezni je umrl v tri-inštiridesetem letu starosti. Pokojni Anton Rob je bil primer vestnega in požrtvovalnega delavca. Zrasel je v revni družini s številnimi otroki na Primorskem. V času narodnoosvobodilnega boja je bil med prvimi aktivisti NOB na Primorskem, leta 1943 pa je stopil v NOV. Bojeval se je v briško-beneškem odredu kot hraber borec in mitraljezeč, kasneje je bil ujet in interniran. Iz internacije je pobegnil in se pridružil koroškim partizanom. V povojnem času je največ delal pri pospeševanju strelstva na Gorenjskem. Sprva je vodil strelsko družino bratov Rus na Bledu in širil med mladino veselje do strelskega športa. Delo jc opravljal vestno in z ljubeznijo, zato jc dosegel tudi lepe uspehe pri vzgoji mladega naraščaja. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v spominu kot dober tovariš in človek. — J. B. nagrajevanja pri delu, pri tem pa je še /lasti potrebna krepitev samoupravnih organov, ki posebno v gostinstvu delajo v posebnih, včasih tudi dokaj neugodnih pogojih, zlasti v sezoni. Plenum je tudi kritično ocenil razne pojave in slabosti v odnosih do potrošnika. Takšni primeri •o — slaba izbira blaga, pomanjkljivo strokovno pojasnjevanje pri nakupovanju, slaba servisna služba in pogosto neupoštevanje upravičenih reklamacij. Sem bi lahko prišteli tudi pomanjkanje vljudnosti do potrošnikov in še kaj. Pri urejanju notranjih zadev v kolektivih In odpravljanju omenjenih slabosti bi po ugotovitvah plenuma morale učinkoviteje vplivati prav sindikalne organizacije. Plenum je ugotovil, da je'še ved- no pereč problem pomanjkanje strokovnih kadrov v gostinstvu, šolanje mladih gostincev v gostinskih šolah pa v metodičnem, idejnem in strokovnem oziru ni dovolj kvalitetno. To velja zlasti za gostinski šolski center na Bledu. Prav vprašanje kvalitete in idej nosti pri vzgoji mladega kadra bi gostinske šole morale bolj upoštevati, zanemarjati pa tudi ne bi smele turistične vzgoje v razvitih turističnih krajih, kjer naši ljudje redno prihajajo v stik s turisti. Potrebno je tudi, da bi v občinskem merilu politiko gostinstva in turizma izvajali bolj enotno in načrtno za celotno območje. Zato so na plenumu predlagali ustanovitev gi pri oddelku za gospodarstvo ObLO. V teku pa so tudi priprave za ustanovitev občinske oziroma medobčinske turistične /ve/o. J. B Na kratkem valu # RADOVLJICA - Tredsed-stvo občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev je M seji minuli torek obravnavala osnutek pravilnika nove občinske kulturne zveze. Na njeno ustanovitev .se pripravljajo Že dalj časa. Razpravljali pa so tudi o letošnji dejavnosti dramske, likovne, glasbene, klubske ter gospodarske sekcije in govorili o problematiki kulturnega dela na teh področjih. Vse te si vari bodo še pred skupščino obravnavali tudi s svetom za šolstvo, presveto in kulturo pri ObLO. «s BOHINJSKA BISTRICA — V soboto, 16. marca bo premiera Cankarjeve farse Pohujšanje v dolini šentflorjan-« tski. To bo že letošnja dtruga premiera, ki jo je nastudirala dramska .sekcija. Režiral j« Lovro Strgar, igrali pa bodo večinoma starejši igravci. 2 delom nameravajo tudi gosto« vali, če bodo to dovolila li-i mančna isredistva. 41 BLED - V sredo, 13. mar«: ca, so na Bledu v hotelu To-j plice turističnJ delavci in pred-* fitavniki obla.sti z nekaterimi člani Izvršnega sveta LRS obra; navali problematiko turizma na Gorenjiskem, gradnjo turističnih objektov — pred-wcm zaradi povečanja gostinskih in prenočitvenih zmogljivo«!; — ln vprašanje triglavskih žičnic. @ BLED — Drugi dan seminarja, asa turistično, gostinske in trgovske delavce na Bledu je bil dobro obiskan. "Udeležencem so prikazali to pot zanimivosti Bleda. O liku turističnega delavca (o odnosih do gosta, o samozavesti in splošni razgledanosti) je predaval Matija Kune iz Ljubljane. .Izkušnje naših kolek livov bilo tudi o cesti Kranj - Kamnik, ki še vedno nima pravega vzdr-/evavea. Menili so, da bi bilo najbolje, če prev/amc njeno vzdrževanje do Šenčurja Komunalni servis iz Kranja. Precej pikrih pripomb jc bilo tudi zaradi neurejenosti zazidalnega načrta za Šenčur in Srednjo vas, kar zavira gradnjo novih hiš. V obeh vaseh jc že' sedaj kakih 40 interesentov za individualno gradnjo, ki iz navedenega vzroka ne morejo začeti graditi. -— C. Že drugi tečaj za šoferje amaterje Jezersko Avto-moto sekcija AMD Šenčur na Jezerskem se jc odločila, da bo izvedla še on tečaj za šoferje amaterje A in B kategorijo (30 prijavljenih). Tečaj bo trajal nekako dva meseca, izvedli pa ga bodo strokovnjaki iz. matičnega društva. — B. P -T* šoli Jezersko — Dru/.bono - politične organizacije na Jezerskem in Delavska univerza v Kranju pripravljata dve šoli. »špla za življenje« jc namenjena mladini, druga pa je »šola za starše«. Za obe se je prijavilo okoli 60 interesentov. S predavanji bodo začeli 20. t. m. (dvakrat tedensko), zaključili pa konec* aprila. — R. vprašan delovnih invalidov Po prvem letu obstoja invalidske delavnice »Triglav« pri tekstilni industriji »Tekstilindus« Zanimivo je, da je bilo zanimanje za delo v tej enoti sprva večje kot stvarne potrebe, ker srt nekatere delavke menile, da 'v invalidski delavnici lekcija »Trifflav« 57f) milijonov dinarjev celotnega dohodka. V preteklem januarju so zaceli -t. 807 kvadratnimi motri predelanega blaga, v naslednjih mesecih je proizvodnja hitro naraščala, tako da so v maju predelali že 5700 kvadratnih metrov, v juniju so dobili nekaj novih strojev In to število podvojili. Posebno hiter je MI porast produktivnosti proti koncu leta, ko je več delavk zaključilo z rehabilitacijo za bo treba vla*ati večjega opravljanje šivilskega poklica. £ V tekstilnih tovarnah niso £ redki primeri delovne Jnva- 49 lidnosti in močne telesne D izerpanosii. V njih dela ve- C tma žensk, delo ni lahko, % in posebno, če poteka v 0 treh izmenah, ne ostaja dela marj zmrznili je po- O .stalo psisrbno pereče po £ organizaciji dela in dc!il"c O dohodka po ekonomskih g enotah, saj ,so te, mo-čno (Uf občutile breme manj nro-duklivnih delavcev in kaj O hitro uvidele, če je bilo ka- 9 toro i/.mcd delovnih me*t A celo oilvcč. organi in zavodom za socialno zavarovanje so ustanovili invalidsko delavnico, finančno samostojen zavod »Triglav«, ki je posebna enota »Tekstilindu-sa« Jn proizvaja lahko konfekcijo (predpasnike, pižame, otroška oblačila, perilo ipd.) ter skrbi za poklicno rehabilitacijo prizadetih delavk. Ob koncu preteklega, to je prvega leta obstoja, je bilo tu zaposlenih 138 proizvodnih delavk, med temi 9 invalidov II. stopnje in 62 invalidov III. stopnje. 15 jih je že v lanskem letu opravilo poklicno rehabilitacijo, 27 pa se jih je začelo usposabljati. truda v delo, ker ,jo bo matično podjetje podpiralo. Z zavodom so, po besedah predsednika sveta konfekcije Poldeta Jenka, res rešili problem, ki meji na socialnega, vendar ne z namenom, da v njem zaposlene podpirajo kot socialno ogrožene ljudi, saj so na novih delovnih mestih popolnoma sposobni za delo. Zato je tudi osebni dohodek te onote izključno rezultat uspeha pri delu. Podjetje je pomagalo le preko začetnih težav, sedaj pa, opravlja za zavod komercialne posle, tako da je razbremenjen upravno-prodajnih stroškov. Lansko leto je dosegla kon- Decembra so predelali največ - 24 tisoč 591 kvadratnih trov. Letos nameravajo kupit] ie 20 šivilskih strojev in odpreti 40 do 50 novih delovnih mest, za katera »e že potegujejo številne delavke. Predvidevajo* da se bo letošnja vrednost proizvodnje močno prfbli Zala 1 milijardi. Potekajo celo nagovori, da bl del svojih Izdelkov izvažali, ker se nekateri Inozemski poslovni partnerji »Tekstilindusa« zanimajo tudi za konfekcijske izdelke. — M. 8, Tako 80 se tudi v bivši »Ti-skanini« pojavljale' vedno večje potrebe po delovnih mestih, na katerih bi lahko zaposlili delavke, ki niso več zmogle dela v treh izmenah. Število lahkih delovnih mest sc jc posebno zmanjšalo po rekon-Idrukčiji podjetja ' in uvajanjem avtomatizacije, ko je en delavce začel posluževati večju fronto .strojev, moral pa jc biti fizično in strokovno bolj sposoben. Tudi zbiranje in čiščenje cevk so modernizirali tako da so bile možnosti lažjega dela izredno majhne. Organi podjetja so želeli omogočit] tudi manj sposobnim tlela v kani, da ostanejo v podjetju in so zato večkrat raziuišljv.li o rešitvi njihovega problema. Priložnost za to so je ponudila P<> združitvi z >Tn-, teksom«, kjer so že imeli manjšo šivalnico /a robljenje robcev« prtov, rut in podobnih svojih izdelkov. Ob koncu leta 1!K<1 jc centralni delavski svet sklonil, da je treba šivalnico razširiti in v njej zaposliti delovne invalide in dela manj >elovni proces v konfekciji »Triglav« je kolikor mogoče sistematiziran in močno spominja na zmožne. Skupaj ž občinskimi Industrijsko proizvodnjo. Na sliki: pri pripravi dela Iz obeh dolin # DIJAKI NA SE.H ObLO - Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Skofja Loka smo opazili tudi dijake 3. in 4. razreda škofjeloške gimnazije. To je nedvomno prvi primer na Gorenjskem, če že no v Sloveniji, da po se seje ObLO udeležili tudi dijaki in ko tako seznanili, z njegovim delom. Vtise bodo vsekakor koristno porabili pri pouku, sicet pa so slišali pomembno razpravo ob sprejetju občinskega- družbenega plana in težave k prav tako sprejetim proračunom škofjeloške komune za letošnje leto. * ODPRTE ZAGE - Po predlogu sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri ObLO Skofja Loka, ki so ga odborniki obeh zborov potrdili, bodo Ie<-no industrijska podjetja odprla v hribovitih predelih nekaj žag »venecijank«. Na teh bodo kmečki lastniki gozdov v spomladanskem času razlagali le« za domačo uporabo, seveda v okviru obstoječih lesno Industrijskih podjetij po predhodnem izposlovanju dovoljenj za tiste žage, ki tega dovoljenja še nimajo. Po tem predlogu naj bi obratovale naslednje žage -vemeci janke«: V GORENJI VASI »Jelovica« (obrat Mizar — obratovala bo aprila in septembra, na FUŽINAH - aprila,, v POLJANAH na žagi ►►Termike« — aprila in septembra, v DAVĆI (Jemčcva) — junija, v SORICI — v septembru in v LUSAII. Pri tem naj omenimo, da bodo inšpekcijski organi ObLO nadzorovali žaganje lesa na omenjenih obratih in bodo ob določenem času odpcčatili zaprte žage. KZ in GG Kranj pa bodo morali preko svojih odkazovavcev lesa obvestiti gozdne posestnike, da bodo ti pravočasno pripravili les in ga dostavili v skladišča žag. Kako je s prošnjami za stanovanje JESENICE — V zadnjem času pogosto naletimo na ljudi, ki pravijo, češ da se pri gradnji pa tudi delitvi stanovanj pristojni premalo (ali pa nič) ozirajo na želje prosiveev. Nova stanovanja so — tako pravijo — predraga, nekatera premalo opremljena, druga spet preveč, nekateri, ki so prosili za enosobno stanovanje, so dobili trosobno ln obratno, skratka - negodovanja je čedalje več in bilo bi mogoče le prav, če bi menitev prevelika, če bi razen prosivca, neprimernost dosedanjega stanovanja (baraka ali vlažnost) in kvečjemu še: da je pro-sivec samski oz. poročen in s tremi ali več otroki. Nikjer pa ni podatkov, na podlagi katerih bi investitor lahko dal graditelju pri izdelavi načrtov smernice, ki bi upoštevale želje prosiveev. Kako naj bi bile torej izpolnjene prošnje? Za stanovanjske referente bi verjetno ne bila obre- občinski ljudski odbori In gospodarske organizacije pri zbiranju prošenj za stanovanja v večji meri upoštevali želje prosiveev, kajpada v okviru možnosti. Seveda je pa tudi res, da so prosivci dostikrat sami krivi, če jim odredijo neprimerno stanovanje, ker v svojih prošnjah ne navedejo dovolj točnih in tehtnih podatkov, iz katerih bi sc dalo razbrati prosivčeve želje. V marsikateri prošnji (nad 2000 jih je vseh skupaj) naletimo le na najskromnejše podatke: ime običajnih podatkov prosivca v svojih seznamih registrirali še, ali prosivec želi eno-, dvo- ali trosobno stanovanje ali celo še obsežnejše, koliko najemnine bi zmogel glede na osebne dohodke družine, ali želi stanovati v središču mesta (zaradi invalidnosti ipd.) ali pa mu je ljubša nastanitev izven mestnega okoliša itd. Drugo — nič manj važno — jc vprašanje minimalne opreme stanovanja. Nova stanovanja so zgrajena v vseh mogočih oblikah in dimenzijah, tako da prosivec Nepričakovan konec Hudo narasla Sora v Poljanski dolini — Miniranje na polhograjski cesti — Skala padla na avtobus s potniki — Prosje drsi že nekaj let Upajmo da ne bo več nobene nove pošiljke snega. Za letos ga je bilo prav gotovo dovolj. Zaradi debele snežne odeje smo bili upravičeno v strahu, kako bo, ko bo tudi sonce spet uveljavilo svojo toploto. Zadeva pa se je končala proti vsem pričakovanjem: ponekod se je sneg poslovil skoraj neopazno — brez večjih vodnih količin, drugod pa sta dež in hitra odjuga povzročila precejšnje neprijetnosti, ki so zlasti z/iačilne za Poljansko ln Selško dolino. J V DVEH DNEH: ZA METER IN POL Brode so skoraj nepoznana vas v Poljanski dolini,1 zato pa je bolj znano pobočje Prosje ob glavni cesti. Prav na tem predelu sem pretekli četrtek naletel na Franca Oblaka in Lovra Bož-narja. Po poklicu sta cestarja, ki imata Ic dni obilo dela. Voda je naplavila ,s pobočja že velike količine blata, ki ga morata sproti odvažati, da nc bi bilo prometnih ovir. Tovariš Oblak je na tem predelu ceste že trinajsto leto zaposlen kot cestar in mi je povedal tole: »-Starejši ljudje vedo povedati, da sc jc v Prosjah že leta 1008. vsul velik plaz, ki pa je potem dolgo Šofer Franc Kokalj in skala, ki je padla na njegov avtobus V Železnikih miroval. Pred tremi leti pa se jc začela zemlja spet premikati. Ob večjih količinah vode obstaja nevarnost, da se bo Prosje vsulo na cesto. Zato smo lansko jesen posekali tudi vse drevje, sicer bi bilo Prosje že na cesti. Kljub temu pa jc v sredo vePku voda naplavila na cesto precejšnje količin« zemlje, Prosje pa SC je v zadnjih dveh dneh premaknilo kar za en meter in pol. Upam pa, da je slavna nevarnost mimo, saj se je zadeva danes opoldne močno umirila.«' INTERMEZZO £j sta že omenjena cestarja po vseh predpisih postavila tudi potrebne prometne znake. Hitrost je bila zaradi blata in vode ter seveda tudi dela na cesti omejena na 20 km na uro. Toda še vedno je malo motoriziranih koristni kov cest, ki spoštujejo prometne znake vsaj v takšnih okoliščinah. Med našim razgovorom je šlo več avtomobilov tam mimo s skoraj nezmanjšano hitrostjo (hitrost vsaj do 20 km na uro tudi na oko ni težko oceniti), limuzina KR 56-39 pa je kljub našim posebnim opozorilom kot nalašč švignila mimo. Skrajna brezobzirnost šoferja! USTAVLJEN PROMET oda je v četrtek že močno usahnila - najhujše poplave so bile pretekli torek in sredo — kljub temu pa so bili skozi vso Poljansko dolino vidni znaki narasle So.ro. K sreči narasla reka ni povzročila večje škode, kljub temu pa je poplavila številne obrežne travnike in njive. Hitra sprememba vremena — odjuga in velika količina vode— pa je povzroča «e nekaj prometnih neprijetnosti. Iz Gorenje vasi je peljal po polhograjski cesti avtobus potnike v Luči ne. Bilo je to preteklo sredo okoli 9.30. V Todražu je prišlo do nenavadnega dogodka, ki bi ga lahko imenovali — sreča v nesreči. Nekaj metrov za avtobusom se je na cesto vsula velika skala in precejšnja količina zemlje (okoli 1000 m3). O tem dogodku mi je pripovedoval cestar Jože Tavčar takole: ►►Kakšno je bilo počutje potnikov, ne morem povedati, čeprav vem, da so videli iz avtobusa, kaj je takoj za njimi priletelo na cesto. Jože Tavčar čisti polhograjsko cesto zadnjih ostankov zemeljskega plazu in minirane skale. Nad njim je vidna ogromna skala, ki se je prav tako odtrgala z obcestnega pobočja v Todražu imeli prav v tistem času sestanek v Škofji Loki. Ker smo bili takoj obveščeni o dogodku, smo prekinili s sestankom in odhiteli z avtomobilom na delo. Skalo smo s ceste odstranili lahko le z miniranjem, kar srn,) opravili v sredo, nekaj pa v četrtek, čeprav je bila za promet cesta odprta že v sredo proti večeru.-« NAJHUJŠI PRIMER V ŽELEZNIKIH "se, kar sem dos!ej opisal, so neprijetni dogodki zaradi vremenskih razmer, ki niso Podrobnosti tudi jaz nc vem, ker I povzročili večjih nesreč. Vendar me ni bilo tukaj. Cestarji smo | pa tudi teh ni manjkalo. K sreči Podobnih »bajarjev«, ponekod celo manjših jezer, je bilo pretekli torek, sredo in četrtek — morda nekateri še do danes niso usahnili — nešteto na travnikih in njivah v Poljanski dolini pa gre le za en hujši primer, do katerega je prišlo preteklo sredo v Železnikih. Približno ob 14.30 je avtobus s 37 potniki, šofer avtobusa je bil Franc Kokalj, odpeljal iz Železnikov proti Zalogu. Toda komaj, dobro so se začela vrteti kolesa avtobusa, ko je nekaj dlje od kulturnega doma priletela na avtobus skoraj 100 kg težka skala, ki je priletela skozi streho med potnike. Hujše poškodbe je dobila Tončka Šturm, ki je bila zaradi udarca skoraj en dan v življenjski nevarnosti. Zdravniško pomoč je potreboval tudi Žagarjev Lovro. Kaj se je dogajalo v tistem času v avtobusu, mi je pripovedoval šofer Kokalj: »Pod plazom sem zasličal močan udarec. (Takrat je seveda padla skala na avtobus. Priletela je menda s 300 m visokega pobočja; op. pisca). V trenutku je nastala med potniki neprijetna tišina, potem pa prava zmeda in vriše. Ustavil sem, in ko sem videl položaj v avtobusu, sem pognal motor in odpeljal (do postaje Ljudske milice.« Omenim naj še, da je tudi na avtobusu precejšnja škoda. Zanimivo pa Je, da je skala padla samo na en sedež in se od njega odbila na ponesrečeno Tončko Sturm, kljub temu pa je bilo v avtobusu poškodovanih devet sedežev. Prav gotovo so jih v zbeganosti poškodovali potniki, izmed katerih pa k sreči ni nihče stal, *dccr bi bila nesreča lahko še mnogo bolj tragična. O poplavah — k sreči je voda že močno usahnila — srečnem koncu na polhograjski cesti in nenavadnem nesrečnem dogodku v Železnikih se pogovarjajo te dni prebivavci obeh dolin. Čeprav so predvideli razne neprijetnosti, na katere so se že ►►privadili« — saj se ponavljajo skoraj vsako pomlad v raznih oblikah — vendar podobne nesreče, kot je bila v Železnikih, ne pomnijo. ' , B. Fajon nikoli ne ve, ali bo lahko razporedil v novem stanovanju opremo, ki jo ima ali pa bo moral kupiti novo. So stanovanja z lepimi prostornimi kuhinjami, toda brez štedilnika, druga s kuhinjami, ki so s steklenimi stenami oddeljene od sob in brez kakršnekoli opreme, drugod so kuhinje opremljene z vsem potrebnim (električnim in navadnim štedilnikom, stenskimi omarami, orna- JESENIŠKI KOVINAR ro za živila, kuhinjsko mizo itd.). Imamo enosobna stanovanja z dnevno sobo in spalnico, pa brez kuhinje, imamo garsoniere s kopalnico, stranščem in še dvema prostoroma itd. 0 Vsako podjetje gradi pač za-6 se, po lastnih zamislih in se 9 ne ozira na potrebe prosiveev, % na ekonomičnost in udobnost. 9 Zato bi bilo prav, če bi bilo 6 med prosivci in graditelji sta-m novanj več povezave. — Z. A. šolski otroci tekmovali fi roji med prometnimi Ob Savi Dolinki * JESENICE - V okvira jj tošnjih JUGOSLOVANSKI* PIONIRSKIH IGER in IV. » ta LT Gorenjske bodo Prf" zna& učenci osnovnih šol se ^ pomerili v znanju o pr01^ v treh težavnostnih s10^^ učenci srednjih in str°'cmLi šol pa bodo izvedli P066 tekmovanja s področja P1^ metne vzgoje. Tekmovanja P1^ pravljajo občinske komisiJe varnost prometa, medobčii" * zveza šoferjev in avtomeh81^ kov ter mladinsko P1"0"}^. vzgojne komisije pri AMD senice. •JESENICE - NekdanJ" jo Ba j želj novo mesarijo, kj*r bila poslovalnica mesart*ega podjetja Jesenice, so pr©0" ^ soci izpraznili zaradi pr^vl dene gradnje nove P0^0^ stavbe na tem mestu. PraV bilo, da bi staro stavbo ^ prej odstranili, ker nikakor v okras mestu. Lani izposodili 43.000 knjig Jeseniška knjižnica je v zadnjih desetih letih lepo napredovala. Leta 1953 so izposodili 24.171 knjig, lansko leto pa 43.043, nabavili so si 1373 novih knjig, obiskov pa je bilo 20.581. Knjižnica ima tudi pionirski oddelek, na Koroški Beli, Hrušici in Blejski Dobravi pa podružnice. Kot matična knjižnica za jeseniškd občino skrbi tudi za registracijo in strokovno pomoč sedmim vaškim knjižnicam. Knjižnica je urejena po načelih prostega pristopa, nova pa je tudi uvedba pavšalne izposojevalnine. (Za 1 izkaznico oz. 48 izposojenih knjig je pavšalna pristojbina 1000 dinarjev, v pionirski pa 500 dinarjev.) S tem načinom so sc otresli tr-govs ke plati, bravci pa so tudi zadovoljni, ker pavšal ni visok (okoli 20 dinarjev za knjigo). Knjižnica ima precej zna" nih knjig in revij, škoda jc stve le,'11 nima lastne čitalnice. Za si'0 postavili v izposojevalnici 6 se* žev, ki predstavljajo nekako P . vizorno čitalnico. Zaradi Porn , kanja prostora in sredstev, s minulem letu ukinili pi°n.ir j0 krožke, pričela pa je delovati P nirska knjižnica kot samost°J^ izposojevalnica. Ustanovljen^, knjižni sklad za potujočo W..« co, ki obsega okoli 3000 zve: Pri izposojanju teh knjig Pa knjižničarji s posredovanjem ^ svojih bravcev, sicer ne bo 111 želi« pravega uspeha. Finančnih Pf0 fl{ mov knjižnica v tekočem ^e vp bo imela, če bo potrjena PoSfg|et' proračunske dotacije v lans* ni višini t. j. v višini 7 miliJ0 dinarjev. — U ČLANI AMD KRANJ POZOR! Avto-moto društvo Kranj je ustanovilo za svoje člane scrV«f< službo. Vse usluge, pranje, mazanje, krpanje gum, zamenjavo nic, svečic, platin in urejanje vžiga na motornih vozilih opravU'j, po znižani ceni v novi mehanični delavnici v Tomšičevi u -Člani AMD Kranj poslužite se servisnih uslug, ki vam jih n«* od 18. marca 1963 dalje vsak dan razen nedelje. AMD Kraai OBVESTILO Delavska univerza Kranj obvešča KO SZDL in občane &t mesta Kranja, da bodo predavanja »O odnosih med Sovjetsko % zo in LR Kitajsko« po naslednjem razporedil: i ca. V DOMU SVOBODE STRAŽIŠČE 19. marca 1963 ob 19. uri predavanje za: Stražišče, Bitnje, Ža^1' Desnica, Podblica, Pševo. V ZADRUŽNEM DOMU CERKLJE 22. marca 1963 ob 19. uri predavanje za: Cerklje, Sen turška Z Poženk, Brniki, Zalog, Velesovo. V DOMU KULTURE PREDDVOR 26. marca 1963 ob 19. uri predavanje za: Preddvor, Kokra, Jeze V DOMU SVOBODE ŠENČUR 22. marca 1963 ob 19. uri predavanje za: Senur, Trboje, V's Voklo. V DOMU KULTURE PREDOSLJE r^ V PROSTORIH INŠTITUTA TBC GOLNIK . Jfr 29. marca 1963 ob 19. uri predavanje za: Golnik; Gorice, Ti"st? . Delavska univerza Kraw ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO — KRANJ, razp|s' delovno mesto ZDRAVNIKA SPECIALISTA ZA DELO V AMBULANTI ZA POKLICNE BOLEZNI pri zavodu za zdravstveno varstvo Kranj POGOJI: , l 1. zdravnik specialist za poklicne bolezni 2. zdravnik specializant za poklicne bolezni Osebni dohodki po pravilniku o dodelitvi osebnega dohod*3' Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj KRANJSKI GASIVCI PREPREČILI VEČJO ŠKODO V noči med 12. in 13. t. m. jc v naselju SGP »Projekt« na Zlatem polju nastal požar zaradi shranjevanja pepela. Zaradi hitre intervencije gasivcev kranjske poklicne gasivske čete, ki so preprečili, da sc požar ni razširil na stanovanjske prostore, jc škoda ocenjena le na 40 tisoč dinarjev. Pogorel je le del drvarnice in pisarne; pripomnimo pa naj, da so gasivci pravočasno rešili tudi moped in osebni avtoričini Fiat starejšega tipa. ZDRSNIL S CESTE 5 METROV GLOBOKO Na cesti II. reda je v sredo zjutraj v Zg. Jezerskem pri kilometrskem kamnu št. 28 zdrsnil s ce- rokah. mmmmmm^~ s(pi ste in padel v 5 m globoki Jarek osebni avtomobil w'oi»lji; Perzijski držav ljan Hosein pous je vozil iz Jezerskega PSjj Kranju in ga je na ostrem zaradi poledenele ceste in * vidljivosti zaneslo. Pri tem J. jj-stalo na vozilu za okoli 400. ^ je narjev škode, medtem ko voznik le lažje poškodoval- IZOGNILA SE JE OTRO K0tf V četrtek ob 18. uri se J etr Blejski cesti v Tržiču zalete* jt ni avtomobil KR 61-23, ki upravljala Ivanka Hcrak, ^ gtffl' ski okvir vrat hiše št. i-ki so se vračali iz šole, so n ^f f ma prečkali cesto, zaradi cc- ^> voznica zavila v hišo in ta ^ prečila nesrečo z otroki- ,Q 0 srečanju je na vozilu nnS u^o^V približno 40.000 din škode, p* ca pa se jc lažje poškodo* J Sredstva za poklicno ln amatersko iLu»turno deiavnngr V skup nem skladu Predlog občinskega sveta Svobod za izboljšanje materialne osnove teden **> občinski Podlogu naj bi ustanovili pose-^ sklad za kulturno in prosvetnim T*/' i*, bl PrtPO™«** k to vrT matenalnlm osnovam za vrsto dejavnosti v občini. EKL * že v lanskem pSS^SSS?0 lafje «velj»vlj«l pri2nH» aJe!imna sredstev po SSS^0611 in Potrebah. Vendar so °fi.ni bn prejet. Na občini ker bi vi' ^ Sk!ad ni Potreben, proraP, ,V njem le ^^tva iz občinsS" letošnjem predlogu vide?^ga,f°računa je bil pred-javnost 23 amat«rsko de- za s^0, turl otočno zavzela li ta L katerega bl fi nansira-«o amate"»ko kot tudi poklic-invesE0? ^ovno dejavnost, bo li vzdrževanje) tako lesove ,2! Verjetno le Pri§1° do *°ve ustanovitve. kar rSt10^ ^9 opredeljeno vse, J Dl novega sklada finan- 6irali. Gre za potrebe sveta za kulturo in prosveto, poklicnih kulturnih ustanov ln občinskega sveta Svobod, ki povezuje 23 društev, 10 kulturnih skupin mesta Kranj in 2 kulturna aktiva. Za osnovno dejavnost 6o predvideli 81 milijonov in pol, za vzdrževanje objektov m prostorov za kulturno dejavnost 10 milijonov in za Investicije 18 milijonov. Medtem ko je za prvi dve vsoti precej gotovo, da jih bodo odobrili, za investicije to ni mogoče trditi. Ce bo denar, bodo dogradili oziroma obnovili kulturne domove v Lahovčah, na Visokem, v Voklem, v Zalogu, na Primskovem, v Preddvoru, Mavčičah, uredili nekaj klubskih prostorov in kupili nekatere instrumente za godbo na pihala m simfonični orkester. Predlog predvideva, da naj bi sredstva za vzdrževanje kulturnih domov namensko dodelili krajevnim skupnostim. (Lansko leto so vsa društva dobila za svojo dejavnost 5 milijonov 140 tisoč dinarjev, 4 milijone 900 tisoč pa so porabila za vzdrževanje domov ln jim tako za delo sploh ni nič ostalo). V okviru sredstev za vzdrževanje je treba reševati tudi dokaj težavno vprašanje delavskega doma, saj morajo kulturne skupine in ustanove, ki v njem gostujejo, plačati na leto skoraj 4 milijone dinarjev najemnine. Sklad bo imel 30-člansko skupščino, v kateri bodo predstavniki amaterskih in profesionalnih institucij ln 9-članski upravni odbor. S. Budakov »Klobčič« Je prav gotovo prijetna veseloigra tudi za dokaj zahtevne ljubitelje gledališča v Tržiču. — Na sliki Ivanka Hvalica in Saša Perko BogSJS* l Mestnem 1111 <**arja Davlča muzeju — Ilustracija Prvi dnevi novega orkestra Razgovor z dirigentom Bogomilom Klobučarjem Ob ustanovitvi novega simfoničnega orkestra v Kranju o njem ni bilo kaj prida zvedeti. *Poča-kajmo na prvi nastop, potem bomo pa predstavljali*', so govorili njegovi pobudniki in organizatorji. Prvi nastop je mimo; uspešno sodelovanje na akademiji v proslavo dneva žena nI ostalo nezapaženo in zato jo čas, da se o njem nekoliko bolj razgovorimo. Takole je potekal razgovor z vodjem orkestra BOGOMILOM KLOBUČARJEM: — Kako je prišlo do ustanovitve tega glasbenega ansambla? g) Več kranjskih nlasbenih delavcev je razmišljalo o tem, da bi bilo zaželeno, če bi imeli pevski zbori možnost naštudirati kakšno skladbo skupaj z orkestrom. Sprva smo mislili, da bi zbori sodelovali z godbo na pihala, pozneje pa se je ob podpori občinskega sveta Svobod izoblikovala ideja o simfoničnem orkestru. Z vajami smo začeli ob koncu januarja in si takoj zastavili nalogo, da se 8. marca prvič predstavimo. Namen orkestra je, da združuje čimveč ljubiteljev glasbe, ki 60 6^ učili Igranja na razjre instrumente v glasbeni šoli, a niso poklicni glasbeniki, in da pridobiva nove ljubitelje glasbe. 'Predvideni s6 samostojni koncerti, sodelovanje na raznih akademijah, sodelovanje s pevskimi Zbori iz Kranja in okolice, po potrebi sodelovanje pri gledaliških predstavah, skratka — povsod, kjer je orkester potreben in zaželen. — Koliko članov sodeluje pri njem? ® Sedaj okoli štirideset. Skoraj vsi so obiskovali kranjsko glasbeno šolo, nekaj pa je tudi dijakov srednje glasbene šole v Ljubljani. — Imate kakšne posebne težave? & Se največ z instrumenti. SIcer veČina sodelujočih uporablja svoje, nekateri pa sodijo h godbi na pihala in posebno pihala so močno iztrošena. — Kako izbirate skladbe za svoj program? £ Ker smo šele začeli, ne smejo biti tehnično pretežke, kljub temu pa na določeni višini, pa še poslušavcem morajo biti pristopne. Prav sedaj pripravljamo Ros-sinijevo -Tatinsko srako-«; v načrtu pa imamo še Kavkaske skice I poli tova Ivanova, Dvorakovo ^Humoresko« — skupaj z ženskim *fbororn •kranjske gimnazije kakšno izmed lažjih Tla.vdnovih simfonij, zbor iz opere Nabucco, pa tudi po domačih skladbah nameravamo seči. — M. S. Dvoje mišljenj Milan Batista: Skica Neki občan in neki umetnostni zgodovinar sta se nedavno tega zapletla v zanimiv pogovor o umetnosti in kranjskih kulturnih spomenikih. Prvi je trdil, da so umetnostno in spomeniško pomembne le tiste stvaritve, ki so »■klasičnih« oz. realističnih oblik, drugI pa jc bil nekoliko drugačnega mnenja. Njegova izvajanja — razširjena zaradi večje jasnosti t nekaterimi kasnejšimi ra/miš ijanji — objavljamo v obliki odlomka iz razgovora. Umetnostni zgodovinar: Če že menijo Kranjčani, da so lahko dobri idnie »klasični« spomeniki, po-tem si dovoljujem vprašanje, zakaj niso proti modernim rešitvam tudi v monumentalni arhitekturi, ki sodi, kakor nam je znano, prav tako v okvir umetnostnih snovanj. Kako neki, da'jim je všeč bankarsko izoblikovana stavba bivšega okraja, ki je znotraj in zunaj skrajno moderna? Kako vendar, da niso zahtevali, naj bo »klasicistična*? Stavba jim je pač všeč, ker je kvalitetna in prav nič jih ne moti, da ;'o po njenem slogu štejemo med stvaritve moderne arhitekture! Občan: No, da •— lahko vsaj rečemo, da vendar imamo v Kranju sodobno stavbo, ki je lepša od hipne cerkve! Umetnostni zgodovinar: Ker sem se religioznih predsodkov otresel že tam nekje v deski dobi in ker sem dolgo vrsto let posvetil študiju umetnostne zgodovine, menim, da brez kakršfseknlj zadrege lahko popolnoma objektivno ocenjujem tudi vrednost in pomen tako imenovane cerkvene umetnosti. Še več: trditi si celo drznem, da vsebujejo cerkve in drugi, najrazličnejšim kultom namenjeni objekti brez števila umetnin, ki so po svojem bistvu povsem areligiozne, če ic ne kar antireli-giozne, in to za vsakogar, ki zna iz njih razbrati vzgibe stvarnega ziv-Ijtnja, nasprotne verskim izmišljotinam, ki naj bi jih umetniki po zamislih klera ponazarjali. Umetnost predstavlja končno skoro vedno pravcati triumf življenjske radosti oz. humanizma nad dogma-tično turobnostjo in nebogljeno, mistično zamaknjenostjo katerekoli religije, kateregakoli kulta. Kdor odkriva v cerkveni umetnosti lepotne ideale preteklosti, zgodovinska dejstva, muzejske znamenitosti, kuhurno-s pomcniŠke vrednote ter krčevito borbo med stvarnostjo in utvaro, stori za obveščanje človeštva več kot pa tisti, ki ignorira religiji po sili nekdanjih razmer vdx-njano umetnost; pri tem pa pozablja, da je upravičeno zanimanje za umetnine in druge kult. dobrine, hi so v preteklosti morale služiti ideologijam fevdalnih in kapitalističnih epoh, a so obdržale tudi za na"e socialistično obdobje svoj ob-čečloveški značaj in ne nazadnje svojo kulturnoznanstveno vrednost. S tem pa misVm, da sem dovolj izčrpno opravičil in utemeljil skrb, ki jo spomeniško varstveni organi posvečajo prav kraniski župni cerkvi. Za to, da človek doume njeno pomembnost v okviru razvoja ar* hitekturnih tendenc na prehodu iz pozne gotike v renesanso, mu menda res ni treba biti pripadnik katoliške ali katerekoli druge verske ločine. Še več: čim svobodne je f/f* da na svet in življenje, tem laže opazi ob uživanju plemenite, kamnoseško obravnavane konstrukcije omenjene cerkve, kako se je nekda-. nJa skrivnostno-temačna srednjeveška »hiša božja«, orientirana z višjo glavno in nižjima stranskima ladjama izključno proti prezbiteri-ju, spremenila v jasno opredeljeno oz. nase osredotočeno, iz treh enako visečih in zato le še navideznih ladij sestavljeno novoveško dvorano, namenjeno dosti bolj svetovljanskemu zbiranju in ceremonial- nemu razkazovanju cehovsko-me-ščanske srenje kot pa »pobožnim molitvam« krščanske bratovščine. V tem — v prvi vrsti reprezentančnem pogledu jo je sicer morda res mogoče do neke mere vzpore-jati s halo bivše okrajne stavbe, to še toliko bolj, ker imamo v obeh primerih opraviti tudi z nekimi oblikovno »konstantnimi« oz. podobnimi arhitektonskimi elementi (stebri aH bolje slopi, ki se v cerkvi razraščajo v rebraste krošnje, v okrajni hali pa v betonske pahljače; atraktivni stropi, preko katerih se v cerkvi zapleta in razpletu jočih svetlobnih teles; originalni zvezdasto-rebrasti obočni skelet, « okrajni hali pa razliva morje valu-' tehnikam svojih dob odgovarjajoči materiali, ki jih v cerkvi predstavlja predvsem rokodelsko obdelan, peščenec, v okrajni hali pa industrijsko obravnavani beton, stekla kovine, dekorativne obloge iz kamna ter lesa itd., itd.), toda po času slogu, vsebini in funkciji sta si objekta tako zelo daleč vsaksebi, d* vprašanje, kateri izmed njiju lepši, odklanjam in imam za neresno oz. za sad preveč preprostega ali pa prenapetega mišljenja Laže bi se takšno primerjavo vsx\ glede vsebine in funkcije izvedle med mestno občinsko hišo iz 17. stO' letja in bivšo okrajno stavbo, ven« dar naj za pretres problema, ki sva ga načela, zadostuje samofneka\ besed o poslednji. Kot poslopje na'ttga časa služi le-ta pac reprezentanci ljudske oblasti, zbiranju predstavnikov te oblasti in funkci» oniranju njenega upravnega aparata. To je reprezentančna zgradb* za predstavniška telesa, za organe javne uprave in končno tudi z* forume družbenih organizacij. To ni prostor za sestajanje celokupnega »občestva«. Občani so tu samo zastopani, .prisotni kvečjemu posredno. Dejansko zbiranje ljudstva v dvoranah okrajnega poslopja oz. V njegovi hali prihaja v poštev le ob tej ali oni javni prireditvi, drugače pa je omejeno zgolj na službene opravke in obiske posameznikov v ustreznih pisarnah in kabinetih. Ljudstvo je torej tu, pod takimi in podobnimi pogoji, samo občudovavec neke reprezentance, ne pa razkazovavec samega sebe, ne neposredni udeleženec. S tem sem hotel samo opozoriti, da med kranjsko gotsko »katedral >« in monumentalno moderno Zjiradb^ bivšega okraja pač res ni umestno začrtavati paralel za vsako ceno ali izsiljevati pretiranih kom»ara-cij. Vsaka izmed obeh stavb je polnokrven in visokovreden spomenik svojega časa. Obe zaslužita kar naibol" spontano občudovanje in seveda tudi spomeniškovarstveno oskrbovanje. Kdor pa skuša prevrednotiti mlajšo na škodo Sedc,a je prav na koncu IadJe- kazala Stopu ' e'avo na d!ani in strmela v reko- Lr°ko k sSrecm in ni!J' 'n ko je zas,iSa,a korake, se je obrnila, segla sT, in Povedil i • a usta' vendar ni mogla spregovoriti. Sedel 8 a k ustom ima letal° zamudo- Nina si je z drhtečo dlanjo p *Tako »tir 0fnisliia sem ri m?čno sem se prestrašila, ko sem vas zagledala. Jffn° se mj' JI ]e. elaI° strmoglavilo in ste mrtvi... Tako skriv-] ie spet bolje« Nenadoma ste stali pred menoj. Zdaj... °bl' "steBa'dne** p°1temneIe- Reka se je svetlikala v sončni svet-»Da.« ° Da Reni dosti IadiJ- Dejal sem: »Tukaj ste.« •nSS0 misIim na vas-« Sklonil c v r^ih?0*,eta,a?- •^daj je gt:ri *Me nameri,? Vas PoP^ieni na letališče, imava celo uro časa.« lč% J«»Prikimate OVlč P0^1-"311 ** letališče?« Tako sem odslovil taksi, in ko sem se vračal k mizi, je prišel starec z belimi hlačami in belo srajco. Spet je bil neobrit in takoj me je spoznal. »Le trenutek, gospod. Pijače so že na potj.« Nina je boječe rekla: »Naročila sem pijače. Pomislite, starec ima whisky. In hladilnik.« »Imenitno,« sem rekel. »Pila bova whisky, z ledom in kosci ledu bodo žvenketali, kozarci trkali in sedela soncu in zrla drug v drugega. Celo uro.« »To je prismojeno.« »Kaj je prismojeno?« »Vse, kar se dogaja. Vaše letalo. Whisky. Vse.« 27. V Berlinu je bilo dolgočasno. Ko sem po pristanku odšel "tja, kjer so pregledovali potne liste, sem ugotovil pravilnost svoje trditve o namenu tega potovanja. Uradnik je povesil roko z mojim potnim listom, me pogledal, potem spet potni list in se obotavljal. »Morda kaj ni v redu?« »Oh, nikakor, vse je prav, hvala lepa,« je prijazno rekel. Odšel sem dalje, se po dvajsetih korakih naglo obrnil in videl, kako je pravkar dvigni! telefonsko slušalko. Doktor Eottipg ie bil zelo pozoran. Oh, čeprav je bilo vse zaman! Zvečer sem obiskal štiri bar* V četrtem sem poklical neko rdečelasko in zap ril dosti denarji, kar ni bilo težko, zakaj dekle je sodilo, da sem bogataš z zai'oda in tako jo želelo sekt, toda francoski. Dolgočasna je bila in prepa-" đena, ko sem jo okrog enih popeljal domov. Vprašala je. če sem bolan. Pritrdil sem in dejala jc. da ji je hudo. Ob pol dveh že ležal v postelji in naslednjega $ne odpotoval E letalom nazaj v Diisseldorf. Ves čas poleta sem premišljeval, Ce me bo Nina :\>Ula, Pred pristankom sem bil že močno črnogled, tem bolj pa sem se razveselil, ko sem jo zagledal. Sprva sploh nisva spregovorila, želo v avtomobilu je rekla: »Se nikdar v življenju se nisem tako obnašala.« »Kako?« »Tako... tako nelogično... saj vas sploh nisem nameraviua počakati. Lahko bi si ustvarili napačne predstave.« »Kakšne?« »Popolnoma napačne. Potem pa sem pomislila: tako je dober. Pomagal ti je in oba sva odrasla. Čemu ne bi šla ponj?« »Pravilno, milostljiva gospa.« »Prav res ne gre za kaj posebnega.« »Kaj neki. Za najobičajnejšo reč gre, če dama pride pO svojega voznika, ki se vrača s potovanja.« Me bodite predrzni!« se je smehljala. »Smem nekaj pristaviti?« »Ne.« »Oprostite.« vKar pristavite.« »Prosim vas, v dejstvu, da sem vam dal denar, nikar ne glejte razloga, da bi se morali vame zaljubiti.« Stavek je bil prav neroden. Ni mi odgovorila in tri dni je ostala zapeta, odmaknjena in tuja. Snrn*eval sem se. kako dolgo lahko to traja. Nine nisem razumel Morda je bila res samo hvaležna, ker sem ji dal denar in Čutila dolžnost, da je ljubezniva — za nekaj časa. Toda čemu neki je prišla na letališče in čemu, predvsem, se je sama odpeljala na najino ladjo? Čemu, prekleto? Tiste dni sem postajal vse nervoznejši. Potem je prišel 29. september in dogodki so z bliskovito hitrostjo sledili drug drugemu, Začelo se je tako, da me je Peter Romberg povabil, naj ga obiščem po. večerji. Poprosil sem Nino za prost večer in kupil sladkorčke za Mickcv in rože za gospo Rombergovo. Ko sem prišel, je dekletce že ležalb v postelji. Resno je vzelo sladkorčke. >JI\ a!a.« »Kaj ic narobe, Mickey?« ;V ►'Zakaj?« »tako smešno me gledaš. Tako... tako jezno.« »Najbrž se motiš, gospod Holden, ne gledam jezno.-^ Vendar je bila jezna. Crni lasje so ji padali na drobna ramena, tanke ročice so ležale na odeji in hudojezno me ic gledala pa dejala. ^Vrhu tega o tem ne smem govoriti« »Tako.« sem rekel. Peter Romberg. ki jc stal zraven mene, me je prijel pod roko in odpeljal v svojo delovno sobo. Gospa Rom-bergova je zaprla vrata ia sedla k nama. Policijski oddajnik je, bil vključen, Romberg je obrnil gumb, tako da je ura v oddajniku glasno tiktakala. »Tako ne bo slišala,« je rekel Romhsm j 16. ure, razen srede. Angelca Pire, Kranj, Jenkova 4 859 Prodam avstrijsko motorno kolo »Puch* I75 ccm. Januš Kon-da, Tržič, Našičeva 2 812 Prodam televizor s stabilizatorjem in anteno. Praše 34, Kranj 819 Prodam več malo rabljenih plugov za konjsko vprego. Naslov v oglasnem oddelku 83,8 Prodam otroško posteljico in otroški športni voziček. Ro*c», Oprešnikova 10, Kranj 839 Ugodno prodam posestvo z gospodarskim poslopjem in krasnim vrtom. Frančiška Potočnik, Brezje 37, p. Križe 840 Prodam prašiča 150 kg težkega. Sp. Brni ki 10, Cerklje 1 841 Prodam rabljen šivalni stroj. Janko Rozman, Gorica 10, Radovljica 842 Prodam večjo količino semenske grahore. Sr. vas 41, Šenčur 843 Prodam 500 kg sena. Cerklje 84 844 Prodam desni štedilnik. Tene-tiše 25 ( 845 Prodam 16-colske zavorne bob. ne za lahek gumi voz. Naslov v oglasnem oddelku 846 Prodam moped Tomos v odličnem stanju aH zamenjam za Javo 175 ccm. Razliko doplačam. Naslov v oglasnem oddelku 847 Prodam sobno kredenco. Naslov v oglasnem oddelku 848 Prodam večjo količino semenskega krompirja — polaka. Naslov v oglasnem oddelku 849 Prodam kombiniran otroški voziček Tribuna. Ivan Gorjanc, Kranj, Gosposvetska 17. Ogled v nedeljo dopoldne in ponedeljek popoldne 850 Prodam 3.000 kg repe. Voklo B. Šenčur 851 Prodam kravo s teletom ali brez. Struževo 5, Kranj 852 Prodam debelega, ne težkega prašiča za zakol. Prebačevo 11 853 Prodam dvosobno podstrešno stanovanje, pohištvo za spalnico in klavirsko harmoniko s 30 basi. Ogled vsak dan po 15. uri. Kranj, Kajuhova 14 854 Prodam komplet dromeljne z gumami. Šenčur 36 855 Prodam desni vzldljiv štedilnik v zelo dobrem stanju s keramičnimi ploščicami. Franc Tavčar, Dorfarje 6, Zabnica 856 Prodam suhe borove plohe, smrekove deske In čisto črno deteljo. Naslov v oglasnem oddelku 857 Prodam dobro ohranjen motor NSU Maksi 175 ccm. Breg ob Savi 30 858 Prodam 4000 kg oglja. Cena po dogovoru. Franc Ceferin, Zalilog, p. Železniki 887 Pralni stroj Alba cygnus z vgrajeno centrjfugo skoraj nov prodam za 90.000 din, menjam tudi za moped. Kocjančič, Krnica, Gorje pri Bledu 888 Prodam nemški obračalni plug Sack z verigami. Kupim malo rabljen kavč. Ahačič, Vclesovo 7, Cerklje 889 Prodam 3000 kg pese. Velesovo številka 24 890 Prodam skoraj nov globok otroški športni voziček Italijanske izvedbe. Naslov v ogl. odd. 891 Prodam prašiče po 50 kg težke. Poizve se v oglasnem odd. 892 Prodam 3 prašiče težke od 40 do 45 kg. Lahovče 39, Cerklje 893 Prodam skedenj (pod). Sp. Brniki 10, Cerklje 894 Prodam skoraj nov kombiniran televizor RR. Okroglo 12 895 Prodam kredenco, mizo in stole / za dnevno sobo. Ing. Seliškar, Cesta 1. maja 37, Kranj 896 Prodam novo vseljivo dvostano-vanjsko hišo v Kranju. Oddati ponudbe pod »Gotovina« 897 Ugodno prodam kmečki voz, ročni voziček z lesenimi kolesi in ročni voziček z gumi kolesi. Tup i-liče 26 898 Prodam 1200 kosov zidne opeke Iz leša, opornike, 150 kg betonskega železa in 30 kg tekoče smole. Naslov v oglasnem oddelku 899 Prodam mizarsko,skobelno mizo. Rcšcva 18, Kranj 900 Prodam polovico vseljive hiše v Kranju. Oddati ponudbe pod »Kranj« 901 Prodam repo in krmilno pesp. Praprot na polica 23 902 Prodam 2000 kg sena. Sred. vas št. 39, Šenčur 903 Prodam breto svinjo. Voklo 56 904 Poceni prodam dvodelno omaro za obleko ln skoraj novo knjižno omaro. Vprašati Kranj, Zupančičeva 2-1, levo 905 Prodam večjo količino semenskega korenja. Kupim konja od 4 do 7 let starega. Šenčur 228 906 Prodam krmilno reno In semensko graboro. Sr. vas 36, Šenčur 907 Prodam radio znamke »Nikola Tesla«. Ogled vsak dan od 15. do Kupim 600 kosov monta opeke. Šenčur 214 860 Kupim lesen rabljen mlin za brinje. Naslov v oglasnem oddelku , 861 Kupim rabljeno pisalno mizo dolžine do 120 cm. Naslov v oglasnem oddelku 862 Kupim 500 kosov zidne opeke. Prodam enodelno novo okno in skoraj novo avtomobilsko gumo z zračnico. Frančiška Sajovic, Kranj, Stražiška 31 * 863 Stanovanjska skupnost skofja Loka sprejme: 2 kvalificirana pečarja, 2 zidarja, 2 pleskarja. Nastop službe takoj ali po dogovoru 825 Osnovna šola »Lucijan Seljak« Kranj (Stražišče) razpisuje delov, mesto kvalificiranega vrtnarja. — Rok za vlaganje prošenj je 20. marec 1963. Prejemki po pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov 826 Obiščite kočo na Kriški gori. Odprta ob sobotah zvečer^ in nedeljo. Ugodna smuči šča 8G4 Honorarnega knjigovodjo sprejme Planinsko društvo Križe 865 3-članska družina brez otrok Išče upokojenko z znanjem kuhe. Naslov: Stare, Zupančičeva 3 866 Žensko ali moškega sprejmem v službo za delo na mali kmetiji ali dam hrano in stanovanje za pomoč pri delu. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 867 Avtomobillstl: spodnje dele avtomobila vam zaščitim pred rjo. Oddati ponudbe v oglasni oddelek pod »100%« 868 Naprošam tpvariša, ki je v soboto na prireditvi »Planike« v delavskem domu pomotoma zamenjal trenčko.s pelcem, naj se zglasi zaradi zamenjave. Naslov v oglasnem oddelku 869 Levo usnjeno rokavico sem izgubil od Drulovkc do železniške postaje. Vrniti v prometno pisarno ' 870 Sprejmem polteno sostanovav-ko. Naslov v oglasnem oddelku 871 Naša stara mamica hi sestra JERCA ZUPAN slavi 82-detnico 17. marca. K visokemu jubileju ji čestitajovvsi njeni 872 Želim spoznati Oren tka. Oddati ponudbe pod »Lastni dom« 873 Preklicujem št. bloka 50926 izdanega v komisijski trgovini dne 26. I. 1962. Rozalija Bo/ič 874 Mizarja ?a prcpn-h'Uranj« rabi Norega pohištva rabim. Marjan Ti-čar. Kranj, Jenkova 10 875 Mizarskega pomočnika sprejmem. Jurij Polak, mizarstvo, Dru-lovka 8, Kranj 876 Pošteno dekle želi spoznati poštenega mirnega fanta1 starega 32 do 39 let z manjšim posestvom. Oddati ponudbe pod »Resno« 377 Mlada zakonca z onim otro kom Iščeta gospodinjsko pomočnico. Plača po dogovoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »April« Brivsko frizerski salon Kranj, poslovalnica Škofjeloška cesta 24, sprejme takoj dva brivska pomočnika ali pomočnice. Dom slepih Stara Loka razpihuje prosto delovno mesto poljske de-lavke. Nastop službe takoj. Samsko stanovanje in hrana preskrbljena. Plača po pravilniku o delit- vi osebnih dohodkov 879 Mlajšo dijakinjo sprejmem na stanovanje. Jože Bitcnc, Huje 33, Kranj 880 Menjam enosobno stanovanje v Kranju za garsoniero v blokih. Ponudbe oddati pod »Vrt« 881 Iščem samostojno gospodinjo k dvočlanski družini na Gorenjskem. Ponudbe oddati pod »Dobra plača« 882 Na stanovanje sprejmem fante. Naslov v oglasnem odd. 883 Aktiv ZMS Ekonomske srednje šole Kranj in aktiv ZMS Primsko-vo priredita v soboto, 16. marca ob 19. uri mladinski ples v zadružnem domu na Primskovem. Igra kvintet Jamnik. Vabljeni! 884 Aktiv ZMS Krnnj-Primskovo priredi v nedeljo, 17. marca ob 19. url v Podbrezjah veseli Večer. Sodelovali bodo: ansambel 6 mladih, folklorna skupina, pevci in humorist. Vljudno vabljeni! 885 V četrtek sem izgubil orodje od mopeda Iz Zabnlce do Srednjega Bitnja. Najditelja orosim, naj mi ga vrne v Zabnieo 24. 886 Krojaško vajenko sorejmem takoj. Po potrebi nudim oskrbo. KrojaŠtvo Mali Letence, Golnik 908 VPISOVANJE V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE Šolska odbora csn. šole »France Prešeren« in »Simon Jenko« Kranj obveščata starše, da bo vpis v- 1. razred osnovne šole v nedeljo, 17. mnrca. Od 8:30 do 12. ure v obeh šolah. Obseg okolišev za vsako šolo jo razviden iz oglasnih desk na obeh šolah. OBJAVA Zeloenl katar, čir na želodcu in dvanajsiorniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte !?a v svoji trgovini, te pa ga dobijo v gros>isličnem trgovskem podjetju »Živila« Kranj, veletrgovini »Loka«. Škofia Loka in nodjetju »Vino Gorcujka«, Jesenice. RAZPIS Razpisna komisija, pri okrožnem sodišču v Kranju razpisuje 1 MESTO STROJEPISKE Pogoj: dvorazredna administrativna šola in VS&j 3 mese-ce strojepisne službe. Plača in dru !Ti. dohodki po ustreznih predpisih. Prošnje z življenjepisom in spričevalom v strokovni izobrazbi je treba poslati razoisni komisiji pri okrožnem sodi&ču v Kranju do konca marca 1963. Š D O T t Obrtno podjetje Tehtnica Kranj, Renedikova L sprejme DVA KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA Osebni dohodki po tarifnem pravilniku podjetja Jutri skoki za pokal Kranja Smučarski klub Triglav bo jutri. 17. marca, ob 10. uri dopoldne organi-ziral tekmovanje v skokih na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi z:». prehodni pokal Kranja. Nastopili bodo člani, starejši in mlajši mladinci ter pionirji. Organizatorji pričakujejo številno, udeležbo: med skakavci pa tudi nekaj odlienih mladincev, ki hndo prav v teh dneh zaključni s treningom v Planici in sc vsi udeležili tekem v Kranjif. Pa tudi v članski kcrki-'renrl bomo videli nekaj dobrih tekmovavcev, tako, da. bodo t^ rncddruštvcrie tekme izredno zanimive ?n sc jih bo zato vredno ogledati. Kljub temu, da je v zadnjih dneh v nr"'nah že skoraj povsem nobr?.Io Knežjo odejo, je na skakalnici na Gorenll Savi ge vedno doveli s »•<>•»»•. Po treh !ei;h homo tako Jme'1 v Kvantu spet večie tekmovant« v skokih za pok^l Kran.la, dv-il<> občinskega odbora S7DL Kranj. Pioniri* — gasivci pa s?mičeh Občinska gasivska zvezi Radovljica je pred dnevi uspešno izvedla smučarska tekmovanja svojega podmladka. Na področnih tek-movaniih v Begunjah, na Bledu in v Bohinju je tekmovalo v tekih in skokih 172 pionirjev - ga-Sivcev iz 15 društev v radovljiški občini. Najboljši pionirji - gasivci na smučeh področnih tekmovanj pa sc bodo jutri pomerili v Zgornjih Gorjah. Tekmovali bodo za ekipni prehodni nokal občinske gasiv-ske zveze Radovljica. — St. š. Cenjene potrošnike obveščamo, da Imamo na zalogi po reklamnih cenah: — 3-delne spalnice — orehov furnir dnevne kompletne sobe — običajne raztegljive kavče — raztegljive pol kavče — trodelne vložke, garnitura — kombinirane omare — posteljne vložke na vzmeti — kuhinjske garniture po 83.300 din od 162.500 do 188.400 din od 51.000 do 54.800 din od 29.000 do 39.000 din po 9.000 din po 59.700 din no 11.500 din od 32.000 do 52.000 din Po reklamnih cenah imamo tudi na zalogi bukov parienl parket, vezane plošče in vrata. Se priporočamo Trgovina »ŠIPAD«, Kranj šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v škofji Loki ORGANIZIRA za odrasle: 1. tečaj za pridobitev KA' In VK za pok!>c avlomchanika: 2. tečaj za pridobitev KV in VK v kovinski stroki in v obrti j lesne stroke; 3. tečaj za priuč?ve.nje na delovno mesto kovšnordrugar (ozki ! profil). Pouk v tečajih bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure trikrat tedensko. Prijave sprejemamo do 30. maica. R A Z G L A S Na podlagi 3. in 6. člena temeljne;:,! zakona o varstvu Sivine pred živalskim! k../nimi bo!.....:mi (Uradni I i,-i. FLR.l št. 26-291/54) i in odredbe o obveznem za."Č:t nem Cepljenju psov proti steklini 1 (Uradni vestnik okraja Kranj št. 16-137/61) oddelek za gospodarstvo j ObLO Kranj R A Z G L A š A DA BO OBVEZNO jČEPLJENJE PSOV PPOTI STEKLINI PO SPODAJ NAVEDENEM RAZPOREDU Naklo, 19. marca ob 8. uri na običajnem mestu; ' JVKlbrczje, 19. marca ob 11. uri na običajnem mestu; Duplje, 19. marca ob 13 uri na običajnem mestu; Preddvor, 21. marca ob 8. uri na običajnem mestu; Kokra, 21. marca ob 11. uri na običajnem mestu; Jezersko, 21, marca ob 13. uri na običajnem mestu; Prebačevo, 21. marca ob 14.30 pri Novaku; Voklo, 21. marca ob 16. uri pred zadružnim domom; Trboje, 21. marca ob 17. uri pred zadružnim domom; Gorice. 23. marca ob 9. uri na običajnem mestu; Trstenik, 23. marca pb 11. uri na običajnem mestu; Zabnica, 25. marca ob 14. uri pred krajevnim uradom; Bitnje, 25. marca ob 15. uri pri Sirahineu; Stražišče, 25. marca ob 16. uri pred ga s i vs!; i m domom; Rakovica, 25. marca ob 8. uri pred Zimoprejo; Besnica, 25. marca ob /.». uri pred zadružnim domom; Nemilje, 25. marca ob 11. uri pred gostilno; Breg ob Savi, 26. marca ob 15. uri na običajnem mestu; Praše, 26. marca ob 17. uri pred krajevnim uradom; Predori je. 26. marca ob 15. uri pred krajevnim uradom; Kokrica. 26. marca ob 16. uri pred pisivsk i m domom; Kranj, 27. marca ob 14. uri na Sejmišču; Primskovo, 27. marca ob 17. uri pri Vreč ki 1; Visoko, 27. marca ob 15. uri pred zadružnim domom; Šenčur, 27. marca ob 17. uri pred gostilno Jama; . ■ Za zamudnike iz vseh krajev bo cepljenje dne 2. aprila 1963 ob 15. uri na Sejmišču v Kraniu. Zamudniki pUVČajo za cepljenje 600 din; normalna tarifa pa je 450 din za cepljenje in pasjo znam-kico. K cepljenju jc treba pripeljati vse pse stare nad 5 mesecev. Opozarjamo ,da bodo kršivci dpločb odredbe o obveznem cepljenju psov kaznovani po 72.' členu citiranega za!>ona o varstvu živine. Milil— nuni'.............|---inrTiiW.....■.....rm-rrminiii-mnTrrrr-^'^r--^--• iaše zastopstvo že izbrano PLANICA, 15. marca — Kot nam poroča trener naših skakavcev v skupnih pripravah v Planici, je posebna komisij3 v sestavi Finžgar, Bačar, Zidar in Zalokar včeraj izbrala skakavce, ki bodo zastopali našo državo na velikem mednarodnem tekmovanju na 120-metrski skakalnici v Planici. Z izbirnimi skoki na 80-metrski skakalnici so si mesto v reprezentanci zagotovili: Božo JEMC (Bled), Ludvik ZAJC (Jesenice), Marjan PEČAR (Mojstrana) ter Jože ŠLIBAR, Miro OMAN, Peter ERŽEN, Andrej NAHTIGAL, Marjan KOPRIVŠEK, Oto GIACO-MELLI in Tomaž KRIŽAJ (vsi Enotnost). — Zaje, Oman in Ko-privšek sicer tokrat niso nastopili, ker so na tekmovalni turneji po Skandinaviji, vendar so člani selekcijske komisije menili, da so dovolj pripravljeni tudi za planiško tekmovanje; 10 so nedvomno dokazali na vseh letošnjih nastopih. Zanimivo jc ,da bodo na planiški »velikanki« izmed naših skakavcev prvič nastopili Zaje, Nahtigal, Koprivšek, Giacomelli in Križaj, medtem ko ja za slednja dva to celo prvi večji nastop. Danes je bilo v Planici oblačno, v sredo in včeraj pa jasfl° in idealno za skoke, tako da jih imajo reprezentantje že pov* prečno vsak po 60. Razen omenjenih treh reprezontantov so na skupnem treningu vsi najboljši skakavci, hkrati pa je Planici /branih okrog 30 mladih skakavcev (ki so letos dosegli dobre rezultate), katerih trening vodita Boris Bačar in Cer-nilec. — J. Z. Prihodnji teden bo na veliki mednarodni skakalni prireditvi v Planici našo državo zastopal tudi Moj-strančan MARJAN PEČAR Strelsko prvenstvo Gorenjske Kranj — Na medobčinskem strelskem prvenstvu z zračno puško bodo v nedeljo nastopile po 10 in 5-čIanške ekipe občinskih strelskih odborov Kranja, Jesenic, Tržiča, škofje Loke in Radovljice*. Prvenstvo za člane bo v Tržiču, za mladince na Javor-niku pri Jesenicah, za pionirje in članice pa v mladinskem strelskem domu Iskre v Kranju. — R. Težave, uspehi in načrti škofjeloških strelcev Pretekli torek je bil redni občni zbor občinske strelske on nizaci je Skofja Loka. Predstav^ 5 strelskih družin (»Kopačevi" - Trata, »Brata Kavčič« - S1*.* j a Loka, »Ratitovec« -»Tabor« — Gorenja vas in S "a rata GRADIŠ), ki združujejo n fl tristo strelcev, so razpravljali uspehih, težavah in načrtih, mogrede' naj omenimo, da ^a številu članstva najmočnejši »Ratitovec« in »Brata KavCL]< medtem ko je po uspehih ^ močnejša SD »Kopačevma*1, ^ vzamemo za merilo nedavno ^ činsko prvenstvo, medtem ko bili strelci SD »Brata Kavčič« ^J, boljši, na lanskoletnem repU^ škem prvenstvu. Morda ne bi o1., odveč, če naštejemo .še imena n boljših strelcev v škofjeloški * muni: Henrik Peternelj 0-eioStlL »Zlata puščica«), Rado Cuš, .^ Novino, Rado Urbančič, Stržinar, Anton Ramovž, ^ * Mavri, Ciril Cvern ln Ciril NoV^J Med težavami so v ra^p največkrat omenjali vpraša^ zimskega treninga — prostorov vprašanje ima rešeno SD Gra* in odprtih letnih strelišč. SkoO^ loška družina sicer v zim s* času gostuje v Partizanu, v jj, nem času, ko vadijo z vojaško malokalibrsko puško in s pa so na lastnem 200-metnskc strelišču z rovom. Ureditev le**-, ga strelišča v Gorenji vasi in ~\l lešnikih bodo rešili strelci * ^ močjo lovcev, samo če bodo bili zemljišče. Ureditev V^^L,. za vaje in tekmovanje bi nedvo1^ no povečalo njihove vrste, ^^.L to ena izmed prvih nalog o**^ skega strelskega odbora. Ena iz"" težav pa je tudi pomanjkanj ženskih tekmovavk in zaradi tudi ni moč sestaviti kvalitet? ženske ekipe za katerokoli tele movanje. Med bližnjimi načrti Y* naj omenimo priprave na