Poštnina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 150. TRGOVSKI E.IST <^asop>is 5Bwp >*MMSzr*a:'W.K St. 8552 LJUBLJANA, v torek, dne 24. julija 1928. Telefon St. 2552. ŠTEV.^ ^ *iKT0 XI. Telcf#« Carinsko tarifni sporazum z Avstrijo. (Konec.) D. Ostale določbe nakadnega sporazuma. Naši delegaciji se je končno posrečilo doseči za slovenske krošnjarje razširjenje dosedanjih pravic v mate-rijelnem, kakor tudi v krajevnem oziru. Po novih odredbah člena V. dodatnega sporazuma se dovoljuje krošnjarjem iz srezov Kočevje, Logatec, Novo mesto in Črnomelj krošnjar-jenje v Avstriji in sicer ne samo z izdelki domače lesne industrije, marveč tudi z južnim sadjem. Oni imajo po sedanjem sporazumu pravico izvrševati popravila teh izdelkov in smejo nositi s seboj polizdelke in materijal, ki jim je potreben za izvršitev popravil. Zakoniti predpisi, ki veljajo glede krošnjarenja za domačine — Avstrijce — se bodo v istem obsegu tudi nanje raztegnili. Krošnjarji imajo biti opremljeni z navadno legitimacijo, ki velja za leto dni ter morajo pri politični oblasti, kadar prestopajo iz enega sreza v drugi, vidirati svoje legitimacije. Vidiranje legitimacij se vrši brezplačno. 1 Avstrijski trgovski potniki, ki so imeli vsled odredb zakona o državnem računovodstvu in o glavni kontroli vedno težkoče z povračilom carine, ki so jo deponirali na carinarnicah za pošiljatve vzorcev in modelov, so dosegli, da se je s členom IV. dodatnega sporazuma stipulirala obveza, da se bo povročilo plačanih carin izvršilo najpozneje mesec dni po izvršenem izvozu blaga in sicer pri poljubni carinarnici. Važna je določba III. sporazuma, s katerim sta se obe pogodbeni državi zavezali, da bodete za zaščito literarne in umetniške lastnine, uporabljali odredbe revidirane bernske konvencije z dne 13. novembra 1908. Glede moke se je obvezala Avstrija, da nam bo koncedirala kot vezano carino nižjo carino na. moko, ako bo sprejeta v pogodbi med Avstrijo in Madžarsko. Znižana carina za jabolka v zabojih in sodih velja tudi za one pošiljatve jabolk, ako niso jabolka posamič zavita in medprostor izpolnjen z lesno volno, vato ali drugim mater i-jalom. Izrecno pa se dovoljuje carinjenje po znižani postavki 850 odnosno 6 zl. kron, ako so pošiljatve v notranjosti ob straneh obložene s slamo ali papirjem. Carina za suhe slive v iznosu 250 zl. kron velja dotlej, dokler naša izvozna carina ne bo višja kot 20 zl. par za 100 kg. Znižana postavka 75 zl. kron za slivovko velja samo za naravni produkt, ki ni s špiritom zamešan. Tozadevna izvorna spričevala in potrdila bodo izdajale pri nas pristojne zbornice. Sloboden uvoz bučnega olja v Avstrijo velja samo pod pogojem, nia se pri nas istočasno ukine izvozna carina na buč-ifice. Nadalje je v dodatni pogodbi točno definirano, kaj se razume pod mast in prešiči in kako je treba postopati pri uvoznem carinjenju tkzv, »mangalič-nih svinj«. Avstrija si je pridržala pravico, da sme iz tega razloga svinjsko meso pregledovati. Tozadevne predpise bo izdala avtonomno bodisi v obliki splošne naredbe, ali pa v vsakem primeru posebej. Uvoz mastnih svinj je obvezen preko dunajske tržnice, v kolikor avstrijska vlada ne bo posameznim tovarnam salam dala posebnih direktnih uvoznih dovoljenj. Za predelano meso in klobase je predvideno za primer, da bo Avstrija v bodočih trgovinskih pogodbah dala kaki državi carinske popuste za živo živino, da se v razmerju znižanja osnovne carine na živo živino znižajo tudi carine na meso in izdelke. Imamo torej še nado, da nam bo bodoča trgovinska pogodba med Avstrijo in Poljsko republiko prinesla avtomatično morda še carinske popuste na meso in mesne -izdelke. Carinska postavka za ogrsko salamo, ki se izdeluje pri nas, bo veljala samo toliko časa, dokler bo Avstrija uporabljala isto carino napram Madžarski. Carina na jabolčni sok velja do 20% suhe substance, ki je zaprto temne barve in ima vsled kuhanja na odprtem ognju grenak okus. * * * Vspričo nastajoče izvozne sezone zanima vse naše interesente vprašanje, kdaj bo stopil ta sporazum v veljavo. V tem oziru je težko prognosti-cirati.' Pričakovati je, da bo naša nova vlada vzela v prvih sejah ministrskega sveta to vprašanje v pretres. Ministrski svet ima pravico, da uveljavi izpremembe carinskotarifnega dela sporazuma v zmislu člena 15 carinskotarifnega zakona s takojšnjo veljavnostjo tudi, ako Narodna skupščina ne bi zborovala. Narodni skupščini se mora v takem primeru predložiti pogodba v naknadno odobritev v 15 dneh, ko se sestane na redno zasedanje. Dodatni sporazum bo veljal do 30. junija 1931 in se ga more še le tri mesece pred potekom tega' roka odpovedati. Skladno s to določbo je v čl. VI. sporazuma izpremenjena tudi določba člena 26 trgovinske pogodbe z dne 3. septembra 1925, ki je bila takrat sklenjena na dobo enega leta in se njena' veljavnost podaljša tudi za trgovsko pogodbo do 30. junija 1931. Sporazum bo stopil v veljavo deset dni po izmenjavi ratifikacij, ki se bo izvršila na Dunaju. ' * • • . x i« ■.■um—«1—1 11——«iWHiww PREVOZ VZORČNIH KOVčEGOV TRGOVCEV IN TRGOVSKIH POTNIKOV KOT POTNIŠKA PRTLJAGA. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je prejela od Generalne direkcije državnih železnic v Beogradu naslednje obvestilo: železniška tarifa predvideva v § 30 I. del pod II. b, da je za potniško prtljago smatrati tudi vzorce, koje nosijo s seboj w trgovske svrhe trgovski potniki in pri katerih je že po načinu zavoja razvidno, da so samo blagovni vzorci. Medtem se je pa ugotovilo več primerov, da se je oddajalo železnici v odpravo kot vzorce tudi blago za t>ro-dajo, da se je na. ta način izognilo plačanju prevoznine za ekspresne pošiljke. Da bi se v bodoče onemogočile zlorabe, je direkcija določila, da je od 1. septembra 1928 pri prejemu pošiljk kot vzorce zahtevati od pošiljatelja, da pokaže legitimacijo, ki naj vsebuje: 1. sliko trgovskega potnika, 2. njegovo ime in priimek, '3. ime in sedež firme, 4. podpis trgovskega potnika, 5. žig in podpis tvrdke in 6. žig in podpis Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. — Generalna direkcija železnic je o tem že obvestila vse železniške postaje. , * * * SENZACIONALEN IZUM. Nemški kemik dr. Franc Frank je po dolgotrajnih poskusih izumil nezgorljiv papir. Ta papir se ni užgal niti pri temperaturi 2000 stopinj Celzija. Ni se užgal niti navadni časnikarski papir, ki je bil zavit v tak nezgorljivi papir. Prodaja soli. V zadnjem času smo priobčili več j člankov o prodaji soli na podlagi pritožb, katere nam dnevno dohajajo glede nove ureditve pri prodaji soli. Članki so vzbudili, hvala Bogu, pozornost v Beogradu in »Trgovinski Glasnik« je na nje opozoril srbsko trgovstvo in javnost v posebnem članku. Kot odmev te opozoritve priobčuje »Trgovinski Glasnik« z dne 18. t. m. sledeče: »V zadnjem času čule so se od mnogih strani, posebno od strani trgovcev, pritožbe na upravo državnih monopolov glede načina prodaje soli. Med ostalimi pritožbami smo v našem listu priobčili tudi članek ljubljanskega »Trgovskega lista«, v katerem se naglasa, da je ponovno uveljavljenje veleprodaje od strani monopolske uprave brez pravega pomena. Članek navaja, da je bila oddaja veleprodaje nepotrebna, ker ne koristi nikomur razen edino zakupcu. Zakupniki na vse mogoče načine forsirajo prodajo morske soli, dočim z mineralno soljo, katero prebivalstvo največ zahteva, niso tako darežljivi. Po informacijah tega lista sama monopolska uprava forsira prodajo morske soli. Istotako se kritikuje uprava državnih monopolov, ker se ni zadovoljila samo z monopoliziranjem velikeprodaje, ampak je to razširila tudi na malo. Od 1. julija t. 1. sme sol prodajati po določeni monopolski ceni same oni, ki predhodno dobi dovoljenje sreske finančne kontrole. Medtem je bil pravilnik o maloprodaji objavljen šele v drugi polovici meseca junija t. 1., to je tik pred rokom, do katerega bi morali imeti trgovci dovoljenja že v rokah. Dovoljenja ni mogoče dobiti preko noči. Razen tega je dovoljenje zvezano z materialnimi izdatki, ki pome-njajo novo breme za trgovino. Zadosti je bilo — pravi »Trgovski list« — eksperimentiranja na račun trgovine in skrajni čas je, da monopolska uprava upošteva interese prebivalstva in trgovcev. Od trgovcev r maloprodajalcev iz Beograda in notranjosti je dobil naš list večje število pritožb proti odstotku zaslužka pri prodaji soli (25 par ! za 1 kg). Maloprodajalci smatrajo, da je ta zaslužek nizek, ako se upošteva, da se pri nadrobni prodaji soli redno pojavlja kalo, da je prevoznina draga i. t. d. Povodom teh pritožb se je uredništvo obrnilo na upravo državnih monopolov za pojasnilo, kako opravičuje uprava svojo politiko glede prodaje soli. To pojasnilo se glasi: Ko je uprava monopolov uvedla sistem prodaje soli preko zakupa, želela je, da prepreči otvarjanje okrajnih založišč in da bode sol čim bližje konzumentom. Ali tudi to ni prineslo koristi, ker so trgovci spet prodajali sol po višji ceni, povprečno po 3 in pol dinarja (ponekod celo po 5 in 6 dinarjev). Radi tega se je uvedel sistem maloprodaje, da se sol prodaja po določeni ceni, a maloprodajalcem je priznana 10-odstotna provizija, kolikor ne zaslužijo niti pri mnogih drugih špecerijskih nredmetih. Na osno- vi člena 81. finančnega zakona za 1928/1929 je izdala uprava monopolov pravilnik za vele- in maloprodajo soli. Pri ureditvi tega vprašanja se uprava monopolov ni ozirala na svoje interese, ampak na interese konsu-mentov in na potrebo, da so cene za sol v vseh krajih države iste. Po proračunu uprave monopolov bo, ako se maloprodajalcem prizna na proviziji pri kameni soli po 25 Din od 100 kg, pri mineralni po 45 Din od 100 kg, znašal zaslužek na leto od 45 milijonov kilogramov kamene soli po 25 Din od 100 kg = 11,250.000 Din, na 83 milijonov kilogramov morske in mineralne soli po 45 Din od 100 kilogramov = 37,350.000 Din; skupaj 48.600.000 Din. Presežek odstotka za velikoprodajalce znaša 6,000.000 Din, skupaj torej 54,600.000 Din. Finančni efekt: Prejemki na izenačenju in povečanju cene soli znašajo 66,840.000 dinarjev; izdatek za zaslužek maloprodajalcem in zakupnikom pa 54.600.000 Din; čisti dobiček znaša torej 12,240.000 Din. A tudi ta dobiček se bo porabil za režijske stroške. V letu 1927. prodala je uprava monopolov 130 milijonov kilogramov soli po 2 Din, to je za 260,000.000 Din. Trgovci so prodajali, kakor smo že zgoraj povedali, sol po povprečni ceni 31/j Din, kar predstavlja vsoto 455 milijonov Din. Ako se od tega odbije procent maloprodajalcem, znači, tla bodo imeli konsumenti od sedaj, ko je cena 2M> Din, koristi 130 milijonov dinarjev. Kar se tiče pritožbe, da uprava monopolov forsira prodajo morske Soli, je ta popolnoma neopravičena. Ravno uprava monopolov si z vsemi silami prizadeva, da proda čim več mineralne soli, k er je ima jako mnogo v vseli skladiščih. Uprava je radi tega tudi odredila, da se zakupnikom pri naročilih vedno vsili 20 % mineralne soli. Morsko sol vsiljujejo samo zakupniki veleprodaje, ker z mletjem te in kamene soli več zaslužijo. Pritožba, da je pravilnik o maloprodaji izšel šele v drugi polovici meseca junija, je upravičena, ali se drugače ni moglo storiti, ker je pravilnik odobril minister financ šele 9. junija t. 1. Vse pritožbe glede zaslužka so pretirane, ker znaša zaslužek 10 %. Stroški za prevoz so absolutno n°točni, ker se sol v veliki večini dovaža skupaj z ostalim blagom. Kalo, ki se pokaže pri prevozu, je neznaten. V ostalem se pa kaže kalo tudi pri sladkorju. Razen tega je treba upoštevati, da sol celih osem do devet mesecev v letu privlačuje vlago in s tem postaja težja, a samo dva do tri mesece nekaj malega izgubi na teži. Iz vsega tega se vidi, da izvirajo pritožbe ali iz neorijentiranosti ali pa se zlobno navajajo.« V ponovnih člankih, katere smo v zadnjem času priobčili, smo Tolmačili številne pritožbe, katere so nam dohajale iz trgovskih krogov. V svoji kritiki smo bili rezervirani in opustili marsikatero trdoto in ostrino, katero so vsebovale pritožbe. Veseli nas, da so dali naši članki s pritožbami slovenskih trgovcev vsaj posredno povod, da je uprava monopolov stopila iz rezerve in izkušala opravičiti svoje stališče glede prodaje soli. Monopolska uprava se je v svojem odgovoru dotaknila sledečih važnih vprašanj: 1. Zakaj je uvedla zakup velikeprodaje in monopolizirala tudi maloprodajo; 2. Kaj je s prodajo mineralne soli in zakaj je primanjkuje; 3. zakaj je pravilnik o maloprodaji tako pozno objavila; 4. zakaj je ne glede na dovozi1!) stroške in kalo provizijo tako nizko določila. Ako ta pojasnila nekoliko preino-trimo, prihajamo do prepričanja, da monopolni upravi nismo nič preveč očitali, ko smo ji svetovali, naj neha z eksperimentiranjem in se ozira tudi na interese prebivalstva in trgovine, kateri koncem koncev tudi mouopol-ska uprava ne bo mogla odrekati pravice, da brani svoje interese. Uvedbo zakupov velikeprodaje ne moremo prav drugače imenovati nego eksperimentiranje, ki se ni obneslo. Monopolska uprava navaja za povod tega zakupa reguliranje cen soli; češ, da so trgovci izrabljali položaj in zahtevali za sol pretirane cene. Za Zgled navaja, da je znašala povprečna cena za sol 31/? Din. Saj ne ugovarjamo, da je to povprečje pravilno, naglasiti pa moramo, da tega povprečja sol vsaj v Sloveniji ni dosegla in da je znašala cena za morsko mleto sol v Sloveniji pred monopoliziranjem maloprodaje samo 3 Din, torej samo 25 par več nego znaša sedanja monopolna cena, s katero pa trgovci ne morejo izhajati. Dokaz temu je dejstvo, da gremiji po vrsti soglasno sklepajo, da soli v bodoče ne bodo prodajali. Povprečno ceno 3V1> Din je pred monopoliziranjem maloprodaje dosegla pri nas edino mineralna sol iz Kreke. To pa ne morebiti radi tega, ker so slovenski trgovci navijali cene, ampak zato, ker so bili pri nabavi soli navezani na prekupce iz Hrvat-ske in Bosne, ki so si svoje posredovanje drago zaračunavali. Naši slovenski trgovci pri najboljši volji niso mogli dobiti mineralne soli naravnost iz Kreke. Kakšne ovire so to preprečevale, bo mogoče marsikomu tudi v Beogradu znano. Omenjamo za zgled samo, da se je neki ugledni ljubljanski veletrgovini kljub vsemu naporu, da dobi direktne stike s solarno v Kreki, v celi povojni dobi samo enkrat posrečilo, da je dobila od tam en vagon mineralne soli. Pri tem položaju moramo insinuacijo, da bi bili slovenski trgovci med onimi, ki so izrabljali položaj in prekomerno dražili sol, odločno odklanjati kot neupravičeno. Ker torej ta argument monopolne uprave ne drži, smQ upravičeno trdili, da zakup veleprodaje pri nas ni bil potreben in ni prinesel koristi nikomur razen zakupniku velikeprodaje. Račun za to, da je sol nekaj cenejša, naj bi namreč po intenciji monopolske uprave nosil trgovec, ki naj bi poleg vseh drugih davčnih bremen opravljal za državo tudi tlako in prodajal za njo sol brez vsakega dobička ali celo v izgubo. Tako bi se dobiček na eni strani kompenziral s tlako ali izgubo na drugi strani. Kar se tiče pomanjkanja mineralne soli, smo očitali monopolski upravi, da forsira v prvi vrsti morsko sol. Pri tem očitku vztrajamo, ker je-resničen. Za dokaz navajamo samo ljubljansko skladišče soli, ki v zadnjih desetih letih ni imelo še nikdar zrna mineralne soli na zalogi. Ako bi ne bilo zagrebških in bosanskih posredovalcev, bi v Sloveniji že davno pozabili, kakšna je mineralna sol. Interesenti so se večkrat pritoževali v Beogradu in zahtevali, da se ljubljansko skladišče založi tudi z mineralno soljo, toda vse zahteve, vse prošnje so bile brezuspešne. Nadaljna trditev, da je na vseh skladiščih jako veliko mineralne soli, pa vsaj za ljubljansko skladišče ne velja, ne velja pa tudi za zakupa v ljubljanski in mariborski oblasti, kjer dobe mineralno sol v majhnih množinah, ki nikakor ne zadostujejo za kritje potrebščine na tej soli v Sloveniji, le redki prodajalci. Zagotavljanju monopolske uprave, da ima ves interes na tem, da proda čim več mineralne soli, bi mogli verjeti, ako bi ga spremenila v dejanja in naložila zakupniku veleprodaje, da Slovenijo v zadostni meri založi s to vrsto soli, katero prebivalstvo izključno troši in zahteva. Monopolska uprava sama priznava, da vsiljujejo morsko sol zakupci, ker pri njej več zaslužijo z mlenjem. Ako je monopolska uprava prepričana, da zakupci svoj položaj izrabljajo, bo našla brez dvoma tudi sredstva, da tako izrabljanje prepreči. Glede pravilnika za maloprodajo monopolska uprava sama priznava, da je pravilnik res prepozno izšel, krivdo pa vali na ministra financ. Kdo je kriv, je za nas postranskega pomena, za nas stoji le dejstvo, da je bil pravilnik tako pozno objavljen, da trgovstvo ni imelo priložnosti si o pravem času preskrbeti predpisanih dovoljenj. Kar se tiče izmere provizije, si je monopolska uprava pojasnilo jako olajšala. Vse pritožbe proti tej izmeri proglaša enostavno za pretirane, češ da se sol prevaža v veliki večini hkratu z drugim blagom. Ta argument pač ne smemo vzeti za resen. V našem listu smo navedli že konkretne kalkulacije o tem in ako nam bi monopolska uprava ne hotela verjeti, naj vpraša vsaj svoj inšpektorat v Zagrebu, ki reoniranje veleprodaj v Sloveniji in naše krajevne in gospodarske razmere brez dvoma natančnejše pozna. Priporočali bi monopol-ski upravi, da skrajno nerodno reoni-ranjo veleprodaj v Sloveniji prouči na licu mesta in prišla bo sama do prepričanja, da se vsaj pri nas o tem, da se sol v veliki večini prevaža hkrati / drugim blagom, ne more govoriti. Glede kala trdi monopolska uprava, da sol kalira samo dva do tri mesece v letu, ostali čas pa vlago privlačuje. To pravilo velja samo za suho sol, ne pa za mokrd, kakršno ne redko dobivamo v Sloveniji. Dogajajo se slučaji, da je sol tudi pozimi tako mokra, da niso premočene le vreče, ampak da je pri nabavah, n. pr. v ljubljanskem skladišču voda tekla po vozu in od voza in to tudi v hladnejših Časih leta. Pri soli, kakršno dobivamo vsaj v Ljubljani, velja po izkušnjah praktičnih trgovcev pravilo, da znaša kalo, ako je sol spravljena po predpisih na suhem kraju, poleti v šestih tednih 2 % in pozftni 1 %. To smo le v glavnem navedli na pojasnilo monopolske uprave. A že to, kar smo navedli, jasno kaže, da se monopolska uprava, kolikor prihajajo v poštev slovenske razmere, pač pfe-žavestno zanaša na neorijentiranost. To bi mogli s stališča naših razmer z isto upravičenostjo njej sami očitati. Odločno pa se moramo vsaj v imenu onih, ki so se pri nas pritožili, zavarovati proti očitku, da so pritožbe »zlonamernem. Mi smo imeli preu očmi le interese naše trgovine in smo pritožbe bistveno tako priobčevali, kakor so nam iz krogov interesentov dohajale. Glede tega očitka pribijemo, da je navadna žalitev, katerih se poslužujejo ljudjp, kadar jim zmanjka argumentov. V tej smeri upravi monopolov nočemo slediti, ampak mirnim srcem prepuščamo sodbo slovenski trgovini, ki na svojem lastnem ■žepu čuti, da pritožbe glede prodaje soli niso neutemeljene, še manj pa zlobno podane. KORUZA SE BOLJŠA. Ko je prošlo sredo na beograjsko borzo dospela vest, da je tupatam deževalo, je to vplivalo na cene. Cene za novo koruzo so padle za 2 do 5 par pri kg. Poljedelsko ministrstvo dosedaj še nima nobenih poročil o obsegu deževja. Beograjski trgovci z žitom imajo pa informacije, da je deževalo le na nekaterih.krajih in da to deževje še ne za-jamčuje nadaljnjega ugodnega razvoja koruze. Vsled tega se na žitnem trgu še ni pojavila enotna in jasna tendenca. Kupci in prodajalci čakajo. * * * RUSKA NAROČILA PRI AVSTRIJSKI STROJNI INDUSTRIJI. Dunajska »Volkszeitung« poroča, da je tovarna za poljedelske stroje Hof-herr-Schrantz dobila naročilo iz Rusije za dobavo poljedelskih strojev v znesku 500.000 dolarjev, tako da ima družba do zime dovolj dela. * * * ITALIJANSKE FINANČNE POLITIKE NE BODO »REVIDIRALI«. V »Corriere della Sera« odgovarja bivši finančni minister de Stefani pariškemu dopisniku lista »Financial Times«, ki trdi, da nameravajo revidirati italijansko finančno politiko in pa tudi tečaj lire z ozirom na francosko valuto. Tudi »Giornale d' Italia« se obrača proti absurdnim vestem, da hoče Mussolini zopet znižati liro na 130 za funt šterlin-gov in da je Volpi samo radi tega odstopil, ker je temu nasprotoval. Ivan Mohorič: Utisi s pota po Nemčiji. (Nadaljevanje.) Mesto Norimberg je največje industrijsko mesto na Bavarskem. Skoro dve tretjini njegovega prebivalstva pripada po poklicu industriji. Po podatkih obrtnega inšpektorata iz leta 1921 se nahaja v Norimbergu 197 obratov, ki se bavijo z izdelavo strojev, instrumentov in aparatov z nad 4000 delavci, dalje tovarna M. A. N. za izdelavo železniških vagonov s 5800 delavci, 7 obratov za izdelavo železnih konstrukcij, 3 tovarne poljedelskih strojev, 19 obratov za izdelavo orodja in 318 obratov za obdelovanje neplemenitih kovin z nad 10.000 delavci. Po programu, ki ga je sestavila 90-rimberška trgovska zbornica, je naša delegacija najprej posetila eno največjih tovaren norimberškega leeta, Heinrich Haberlein & F. G. Mctzger. Nato smo se odpeljali v tovarne Siemens & Schuckerta, ki predstavljajo celo mesto zase z delavsko kolonijo in raznimi socijalnimi napravami, ki jih je zgradilo tekom let podjetje. Takoj pri vstopu v obrate se pozna visoka konjunktura in prezaposlenost, ki je elektrotehnična industrija pred vojno v današnjih dimenzijah ni poznala. Siemens & Schuckert ima danes 90 milijonov mark kapitala, torej > nad 1 milijardo dinarjev in se dopolnjuje s tovarnami Siemens & Halske I v Siemensstadtu pri Berlinu v najbolj I grandijozna podjetja na polju elektro- I tehnike. Tu se izvršujejo naročila za kable, generatorje, elektromotorje, transformatorje in električne števne aparate za potrebo celega sveta. Samo električnih števcev je podjetje izdelalo že nad 1 milijon in vsako minuto je menda po en števec gotov. Kohzum števcev raste v nekdaj ne- j pričakovane dimenzije. Popoldan je napravila naša delegacija izlet v Stein, ki je oddaljen 16 km od NOrim-berga, kjer se nahajajo znane tovar ne svinčnikov A. W. Faber. Fabrovo podjetje je staro nad 160 let in je že pred enim stoletjem uživalo svetovni . sloves. Poleg svinčnikov izdeluje tudi ■ vse ostale pisarniške potrebščine ,jn risarske in slikarske utenzilije. V Siemenš-Schuekertovih obratih sq posebno pozornost pri naši delegaciji vzbujali veliki žarometi, izdelava paraboličnih zrcal ter razni novi izdelki iii patenti na polju elektrotehničnih aparatov najnovejšega Časa. Za gospodarstvo Slovenije igra Norimberg važno vlogo kot svetovno hmeljsko tržišče, ker se dobri dve tretjini našega hmelja prodasta s posredništvom norimberških veletvrdk, bodisi za konzum v Nemčiji, odnosno j za eksport preko Norimberga v vse j dele sveta. Zato sem iskal stika z merodajnimi faktorji, da se informiram o naši poziciji na norimberškem 1 i hmeljskem tržišču. Naš honorarni konzul dr. Rihard Zahn mi je šel v tem oziru najbolj na roko in mi mnogo pripovedoval, kako neprevidni in neizkušeni so naši hmeljski trgovci, ki prihajajo poslovno v Norimberg. Navadno se zglasijo pri njem šele tedaj, ko je že prepozno in ko se v nastalem kupčijskem sporu več ne da mnogo rešiti. Tudi on je mnenja, da je v hmeljski trgovini še mnogo preveč nepotrebnega posredništva in da bi bilo treba sukcesivno organizirati direktne stike. Informiral sem ga, da se potegujemo za direktno telefonsko zvezo z Norimbergom ter da sem priredil ankete glede uporabljivosti našega savinjskega hmelja v jugoslovanski pivovarski industriji. Izrazil sem pri tej priliki željo, da bi se slična anketa priredila z nemškimi industrijskimi krogi in trgovskimi velepodjetji v Norimbergu. Dr. Zahn mi je drage volje obljubil v tem oziru svojo pomoč in podporo. V toku popoldneva smo razgledali razstavo igrač. Dovršenost, ki jo je pokazala industrija igrač na tej razstavi, kjer so v obratu v miniaturi cela velika podjetja in vse vrste prometnih naprav iz igrač, je brez konkurence. Zvečer sem imel nato v Kiinstlerhausu predavanje »O gospodarski strukturi Jugoslavije in o na- ših odnošajih z inozemstvom«. Moj namen v tem predavanju je bil pojasniti naše gospodarske razmere v nemški luči in opozoriti nemške gospodarsko kroge na gotove momente v naših gospodarskih odnošajih z Nemčijo, ki nudijo veliko možnosti razvoja kooperacije za bodočnost, ki pa danes še niso izkoriščeni. Toda, ko sem sestavljal predavanje in začel primerjati statistične podatke o naši produkciji In prometu z nemškimi, pokazale so se lako frapantne razlike celo pri poljedelstvu in živinoreji, da sem moral opustiti nadaljnjo izvedbo te nemogoče paralele. Pozneje, ko sem prišel v Bonn in smo z našo delegacijo gledali tamošnje zavode za povzdigo poljedelske produkcije, mi je bila jasna ta velikanska razlika. V Nemčiji se pač dela, mnogo dela, dočim se pri nas prirejajo ankete, pišejo spomenice in vloge, ki jih nikdo ne čita in stavijo predlogi, ki jih nikdo ne upošteva. Predavanja so se udeležile poleg zborničnih članov vodilne osebnosti iz norimberških industrijskih krogov, ki so z velikim interesom sledili predavanju. Odkritosrčnost in realizem, s katerim gledamo na naše razmere, je napravil, kakor so me zatrjevali, na auditorij zelo dober utis. Zaključek večera je tvorila skupna večerja, pri kateri so nam v prijaznem pomenku z našimi nemškimi gostitelji hitro minevale ure. Zadnji dopoldan pred odhodom v Stuttgart je bil posvečen razgledanju norimberških komunalnih naprav. Tu smo s filmovo brzino dobili nekoliko vpogleda v gospodarsko in socijalno politiko mesto Norimberga, ki se je pod nadžupanom dr. Luppe posebno razvila na vseh poljih pospeševanja strokovne izobrazbe mladine in splošne prosvete prebivalstva in socijalne zaščite. O teh utisih samih bi se dala napisati obsežna brošura. Mislim tudi, da ne bi bila odveč, če bi se naša gospodarska javnost, posebno pa naše komunalne uprave malo vzele vzora na delu nemških mest. Najbolj interesantne so naprave mesta pri strokovnih šolah, sodelovanje pri izbiri po-( klicev, organizacija oskrbe mesta z :■ mlekom, zdravstvene naprave, vzor-j ria ljudska visoka šola in zbirke uč-j Tiih sredstev. To so polja, na katerih : je pri nas bore malo storjenega in kjer bo treba razviti mnogo intenzivnejše delovanje. (Dalje prihodnjič.) AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA IN POLITIKA. »Deutsche AUgemeine Zeitung« poroča iz NewYorka: Največji dve rivalizi-rajoči stranki v boju za predsedstvo Združenih držav, republikanci in demokrati, pazijo drug na drugega z Arguso-viini očmi. Kakor znano, so demokrati izvolili zq predsednika demokraličnega narodnega konvenla podpredsednika tvrdke General Motors Raskopa, da pridobe s tem na svojo stran velekapital. Zdaj pa poročajo iz glavnega republikanskega stana, da se je Ford izjavil, da je pripravljen ves svoj vpliv vporabiii za izvolitev Hoowerja. Ford, ki se je dosedaj posvečal edinole svojemu poslu, bo šel osebno v politično areno ter se udeležil političnega boja. V političnih krogih je ta Fordov korak povzročil veliko iznenadenje. Splošno menijo, da je Ford storil ta korak predvsem iz nasprotstva proti Raskopu, ki je njegov največji konkurent v avtomobilski industriji. Ljubljanska borza. Tečaj 20. julija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbn Din DBVIZS Amsterdam 1 h. gold. . . Berlin 1 M 1367 22-9075 13-60 7-9309 Budimpešta 1 pengO . • Curih 100 fr 9-8950 1094-10 9-9250 1097-10 Dunaj 1 šiling 80113 27G-40 8-0413 277-20 56-81 57-01 222-80 | 169 07 299 — r&nz lw ir. • • • Praga 100 kron Tret 100 lir 168-27 297-- DOBRI IZGI.EDI ZA POSOJILA BALKANSKIH DRŽAV. Angleško finančno časopisje poroča, da so rumunska pogajanja za posojilo s prihodom zastopnikov ameriške Blairove skupine in pa Banque de Pariš et des Pavs-Bas v Bukarešto prišla v nov stadij. Medtem se je, kakor je dognala Financial Nevvs«, tudi izkazalo, da sta ponuditi francoska Narodna banka in ameriška vlada rumunski Narodni banki predujem v znesku 300 milijonov frankov, ker stabilizacijskega posojila ne bodo izdali pred jesenjo. S pomočjo teh 300 milijonov frankov bo mogla rumunska Narodna banka razširiti kreditni temelj in tako skrbeti za potrebne zahteve trgovine. Pogajanja za posojilo dosedaj niso mnogo napredovala, do-čim moremo označiti pogajanja za kredit ameriških in nekaterih evropskih centralnih bank rumunski Narodni banki kot skoro perfektna. Pi;incipielno so se izjavite ameriška zvezna rezovna banka, angleška Narodna banka, francoska Nar. banka, nadalje italijanska, češkoslovaška, avstrijska in ogrska Nar. banka, da sodelujejo pri tem kreditu. »Financial Nevvs« pišejo o bolgarskem posojilu, o katerem se že tudi mesece pogajajo, da bodo tudi bolgarski Nar. banki dovolili predujem in sicer francoska Nar. banka. Razen teh dveh inozemskih posojil pričakujejo v Londonu še nadaljnje emisije. O grških posojilih za mesto Atene in mesto Pi-reus se v Londonu pogajajo. IZSELJEVANJE IZ JUGOSLAVIJE. Georg M. Eisco, zagrebški poročevalec dunajske »Neue fireie Predse«, podaja zelo zanimive podatke o izseljevanju iz Jugoslavije. Po uradnih podatkih se je leta 1927 izselilo 'iz Jugoslavije 21.976 oseb in sicer več nego trikrat toliko mož kakor ženskih. Napram letu 1926 se je število izseljencev zvišalo za 3746 oseb. To število je bilo tudi večjo nego v letih začenši z letom 1918/19. Od pričetka leta 1919 do konca leta 1927 se je izselilo iz Jugoslavije 114.227 oseb, vrnilo pa 65.305 izseljencev. Značilno je, da je jugoslovanska izseljeniška bilanca od leta 1919 do 1924 aktivna, od tedaj pa pasivna. Leta 1925 je znašal pasivum 12.676, leta 1927 pa že 16.223 oseb. To število odgovarja 1’3 odstotka vsega prebivalstva v Jugoslaviji. Izseljenci so večinoma poljedelci (leta 1927 skoro 70 odstotkov), nato pridejo nekvalificirani delavci. Odstotek kvalificiranih je zelo majhen, odstotek svobodnih poklicev pa skoro ne pride v poštev. Po starosti jih je največ med 18 in 30 leti (leta 1927 celo 50 odstotkov), nato pridejo osebe med 30 in 50 leti (33 odstotkov). Leta 1927 se je izselilo 13.775 Slovencev, Hrvatov in Srbov, 3561 Nemcev in 1667 Madžarov. Iz tega se vidi, da se posebno Nemcev in Madžarov mnogo izseljuje. Zelo interesantno je pa tudi, kam se izseljujejo. Pred vojno so bile Združene države precej dostopne izseljenikom. Zdaj je jugoslovanska izseljeniška kvota omejena na en tisoč oseb letno, k čemur je treba priračunati še par tisoč žen in otrok v Ameriki naturaliziranih Jugoslovanov. Jugoslovani se večinoma izseljujejo v Južno Ameriko. Leta 1927 je odšlo: v Argentinijo 7127 oseb (32‘8 odstotkov), v Združene države 4759 oseb (21‘7 odstotkov), v Brazilijo 2527 oseb (11*5 odstotkov), v Kanado 4656 oseb (2>12 odstotka), v Avstralijo 1138 oseb (5-l odstotka), v Urugvaj 905 oseb (4-l odstotka), v Čile 425 oseb (l-9 odstotka), v Novo Zelandijo 130 oseb (0-6 odstotka). V razdobju od leta 1921 do leta 1927: v Združene države 41.071, v Brazilijo 22.072, v Argentino 20.150, v Kanado 15.100, v Avstralijo 4486, v Urugvaj 1828, v Čile 1145, v Novo Zelandijo 679, v Južno Afriko 129, v razne druge latinske ameriške države 1018 oseb. V evropske države gredo Jugoslovani večinoma kot sezijski delavci. Leta 1927 jili je bilo 7000: Iz Srbije jih je šlo 2908 na Grško, Bolgarsko in v evropsko Turčijo, iz Slovenije 1841, večinoma v Avstrijo in na Češkoslovaško, iz Hrvatske in Slavonije 897, predvsem v Luksemburg, Belgijo, Avstrijo in JR u mumijo. Nekoliko jih je odšlo tudi v Francijo. Največ izseljencev je leta 1927 odšlo iz Hrvatske vin Slavonije in sicer 39 odstotkov, nato pride Vojvodina z 20 odstotki, Dalmacija s 17 odstotki, Slovenija z 12 odstotki, Srbija s 6 odstotki, Bosna in Hercegovina s 4 odstotki in Črna gora z 2 odstotkoma. V zadnjih dveh letih sta vsekakor prednjačili Dalmaoija in Vojvodina. Od leta 1921 do 1927 se je odpeljalo 43.308 oseb preko francoskih pristanišč, 22.927 oseb preko nemških pristanišč, 12.002 osebi preko italijanskih pristanišč, 9027 oseb preko holandskih pristanišč, 6065 oseb preko belgijskih pristanišč, 1464 oseb preko angleških ■in le '3733 oseb preko jugoslovanskih pristanišč. V prekomorskih državah živi dandanes nad 700-000 Jugoslovanov. Ti pošiljajo velike vsote denarja v domovino. Za nekatere pokrajine so ta nakazila naravnost življensko vprašanje, ta- ko n. pr. za Liko, Dalmacijo. Ta nakazila znašajo letno okroglo ‘20 milijonov dolarjev. — Ta statistika nam da mnogo, zelo mnogo misliti. Iz naših organizacij. Uradni dan Sroskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem srezu se vrši dne 25. julija 1928 in sicer predpoldne v Gornjemgradu v gostilni pri Veršniku od 9. do 12. ure. Popoldne od 2. do 5. ure pa v Mozirju v gostilni pri »Posti«. Načelstvo. Trgovina. Izvoz vina iz Vršca. Meseca junija so izvozili iz Vršca 138 vagonov (13.854 41 hektolitrov! vina. Vinska trgovina meseca junija je bila od trgalve do danes najživahnejša. Izvažali so predvsem v Avstrijo in Češkoslovaško. Če bodo v tej meri izvažali, bodo znašale zaloge v Vršcu začetkoma nove kampanje 350 do 400 vagonov. Poljski trgovci kupujejo v Moslaru tobak. V Moslaru je več poljskih trgovcev, ki nameravajo nakupili večje množine našega tobaka. Baje so dosedaj že nakupili za dva in pol milijona dinarjev tobaka. Industrija. Mednarodna zveza jekla. Vsled belgijskih in Češkoslovaških kvotnih zahtev je stopil problem celotne revizije kvotnih udeležb v kartelu surovega jekla zopet v ospredje razmotrivanj. Belgijska skupina utemeljuje svoje želje z ojačeno produkcijsko zmožnostjo, ki še zmeraj raste in ki bi z novo nameravano plavžno napravo še bolj narasla. Določnih številk Belgija doslej še ni imenovala. Glede Češkoslovaške prevladuje mnenje, naj dobi za domači trg polno prostost, za eksport pa ca. 433.000 ton surovega jekla na leto. Ta številka je številka eksporta v letu 1927. Za avstrijsko Alpine Montan ostane vse pri starem. Nemško eksportno kvoto so od 1. t. m. naprej določili na 300.000 ton mesečno. Dalje so določili, naj se kaznuje 7 /-i-odstotno prekoračenje kvote z 1 dolarjem, nadaljno 2 34 -odstotno z 2 dolarjem in naprej s 4 dolarji. Jekleni kartel v Ameriki. Največja dva ameriška koncerna jekla, United Steel in Betlehem Steel, sta stavila pri Federal Trade Commission predlog za ustanovitev jeklenoeksportnega kartela, ki naj usposobi ameriške producente jekla, da nastopijo proti grozeči evropski konkurenci s koncentracijo in racionalizacijo eksportne trgovine v Evropi. Federal zvezna, Trade = trgovina. Novi kartel bi sledil smernicam, ki jih je dala ameriška zveza za eksport bakra, in bi obsegal zaenkrat eksportni organizaciji gori imenovanih dveh glavnih produoeniov. Verjetno je, da se bodo pridružili novii eksportni organizaciji tudi neodvisni producenti jekla, ki predstavljajo ca 20 do 25 odstotkov ameriške jeklene produkcije, ali pa da bodo ustanovili paralelno organizacijo. Beremo, da Trgovska komisija ustanovitvi nove organizacije ne bo delala ovir ter da bo ustanovitev dovolila. Nova organizacija se bo imenovala: Steel - Export - Or-ganisation (Steel = Stahl = jeklo). Najvežji svetovni mlinski koncern. V Severoameriških Zedinjenih državah so ustanovili največji svetovni mlinski koncern pod imenom »General Mills Incor-porated«. Mlini tega koncerna producirajo dnevno 5.700 ton moke. Vrednost združenih mlinov znaša 34 milijonov dolarjev, akcijska glavnica pa 50 milijonov dolarjev. Denarstvo. Novi jugoslovanski bankovci. Novi bankovci Narodne banke po 10 dinarjev pridejo v promet 25. t. m. Ti bankovci so tako veliki, kakor prejšnji petdinar-ski bankovci državne emisije kraljevine Srbije, ki so jih izdali med vojno lela 1917. Barva teh novih bankovcev je oranžna. Izdelala jih je francoska Narodna banka. Umetniško sicer niso na višku, vendar je pa na drugi strani vsaka falzifikacija nemogoča. Papir je mnogo boljši nego papir dosedanjih bankovcev, ki so jih izdelali v Ameriki Ti 10-dinarski bankovci so zadnji, ki so jih izdelali v inozemstvu. V bodoče bodo tiskali vse bankovce v veliki tiskarni Narodne banke, ki so jo zgradili na Topčiderju. Prosta trgovina z devizami na Ru-munskem. Kakor poročajo iz Bukarešte, bodo obenem z uzakonitvijo zakona o stabilizaciji ukinili rumunsko kontrolo trgovine z devizami. Zvečanje zlatega zaklada Angleške narodne banke. Zlati zaklad Angleške narodne banke je dosegel novo rekordno višino. Danes znaša 174,367.000 funt šterlingov napram 151,068.000 funt šter-lingov v istem času lanskega leta. Zlato kritje za obtok bankovcev znaša 47-7% napram 38'2% v preteklem tednu in 30% sredi julija 1927. Ivan Hribar: 100 Mofl spomini. Deputacija bila je obljube ravnatelja Bdlinskega jako vesela; s svojim uspehom pa tudi zelo zadovoljna. Tudi občinski svet se je, ko mu je deputacija o stvari poročala, tako važne oblji^be razveselil ter je v seji dne 8. junija 1895 naročil županu, naj sestavi in takoj na generalno ravnateljstvo državnih železnic pošlje vlogo za ustanovitev mehaničnih delavnic v Ljubljani. Ker je bilo obilo drugega posla in ker si nikdo mi misliti mogel, da magistrat tako varnega naro&la ne bo takoj izvršil, pozabilo se je na stvar in pričakovalo od dne do dne rešitve z Dunaja. Še-le ko je jeseni istega leta Bilinski zapustil mesto generalnega ravnatelja državnih železnic — če se ne motim, postal je takrat finančni minister — začel sem se za stvar zanimati jaz. Občinski svet je sedaj še ile izvedel, da vloga sploh ni odposlana bila. Spoznal sem takoj, da je s tem ta zadeva pokopana, 'kajti osebe, kateri je sami prišla na misel ustanovitev mehaniškdh delavnic v Ljubljani, in ki je naravnost pozvala, naj se jej s posebno vlogo da podlaga za uradno poslovanje ter obljubila 'nje takojšnjo rešitev, ni bilo več na čelu uprave državnih železnic. Na Bilinskega mesto stopil je Nemec dr. K o r b e t , ikini imel toliko zanimanja in toliko srca za Ljubljano. Poleg tega je sočuvstvo zanjo, katero je v prvih dneh popotresne dobe bilo jako živo, jelo bledeti. 'Res so kasnejši koraki, katere je mestna občina v tam oziru Storila, t0 mojo slutnjo potrdili. Neštetokrat sem intervenoval v tej zadevi pri dr. Korberju in kasneje, ko se je ustanovilo železnično minieterstvo, pri tem iniinisterstvu, toda vedno brezuspešno. Se-le ko je postal minister dr. Derschatta, posrečilo se mi je, da kot poslanec mesta ljubljanskega doženem to stvar do tje, da je obetala ugoden uspeh. Ko je leta 1896. prišlo do nove županske volitve, izjavil je župan Peter Grasselli, da bi ponovne izvolitve ne sprejel več, na kar se je klub — ko da se to ume samo po sebd — izrekel soglasno za mojo kandidaturo. Sprejel sem jo le pod pogojem, da se bivši župan imenuje za ravnatelja mestnega užitnin-skega zakupa in mu tako ustvari dosmrtna preskrbama. V občinskem svetu bil sem na to dne 7. maja 1896 soglasno izvoljen za župana ljubljanskega. Tega zaupanja svojih tovarišev v občinskem svetu bil sem jako vesel. Vedel sem sicer, da župana čaka velika naloga in velika odgovornost, vedel, da bom imel mnogo sovražnikov in mnogo grajalcev; svest sem si bil pa tudi, da imam energije dovolj župansko službo izvrševati -tako, da se zagotovi Ljubljani napredek ter da tako smer celemu njenemu bodočemu razvoju. — Od vsega ljubljanskega občinstva, še celo od večine nemške stranke, bila je moja izvolitev sprejeta simpatično. Ne tako pri vladi. Ondi, kjer vodijo curricula vitae politično delavnih oseb, niso bili z mojo dotedanjo politično delavnostjo nič kaj zadovoljni. Bil sem jim preradikalno naroden. Baron Hein je torej še pred župansko volitvijo skušal vpilivati na veljavnejše člane občinskega sveta, naj bi ne volili mene. Namignil jim je, da bi mu bila zelo všeč izvolitev dr. Valentina Krisperja. A ko je dobival odklanjajoče odgovore, češ, da v sedanji dobi za župana ni nikdo drug mogoč ko jaz, spoznal je, da bi bil ves njegov daljnji trud zastonj. Soglasno mojo izvolitev je seveda moral predložiti cesarju v potrjenje. V dotičnem poročilu na mi-nisterstvo je naglašal, da sem bil za župana izvoljen vsled svoje izredne delavnosti 'in energije. Dejal je, da so hišni posestniki ljubljanski izprevideli, da je v važni dobi, ki je vsled p6tresa za mesto nastala, treba na čelu uprave nekoga, ki bi jo vodil s krepko roko. Z ozirom na to poročilo dejal je tudi cesar, ko sem po slavnostni zaprisegi prišel v Budimpešto, da se mu na potrditvi zahvalim, da je mojo potrditev jako rad potrdil, ker je slišal o meni le dobro in ker je prepričan, da najde Ljubljana v meni župana, ki je vsled delavnosti in energije popolnoma sposoben dvigniti jo Iz razvalin.« VII. ŽUPANSKA DOBA. 2./3. 1913. 1. Župansko uradovanje. Prevzem županskega urada omogočil mi je, da udejstvujem svoja načela. Prvo moje delo bilo je, da odpravim z magistrata še one ostanke nemškega uradovanja, ki se je bilo dotedaj še ohranilo. Ne vem zakaj, ali iz birokratizma ali iz kakega druzega nagiba, ostala še navada, da so uradniki, ki niso sami imeli toliko narodnega ponosa, da bi bili vedeli, kaj je nasproti županu narodne stranke njihova dolžnost, le-temu poročali v nemščini. Tistikrat se je z uradi zunaj dežele dopisovalo večinoma v nemškem jeziku. Deželnemu odboru v Trstu, Gorici in Gradcu pisalo se je vedno le nemško, tako da so se nad tem škan-dalizovali naši tamošnjii rojaki. Zlasti na Goriškem, kjer je vsled sklepa deželnega zbora bila ravnopravna slovenščina z italijanščino, se slovenski deželni odborniki temu ravnanju ljubljanskega mestnega magistrata niso mogli dovolj načuditi. To me je preje hudo v srce peklo in vesel sem bil, da sem sedaj mahoma mogel vse to odpraviti. Na mestnem magistratu zavladal je po mojem ustoličenju čisto nov duh. Občevanje meid uradniki in med mano postalo je sčasoma prav prisrčno in se je vršilo izključno v slovenskem jeziku. Da se to enkrat za vselej ustanovi ter onemogoči kakemu uradniku sklicevati se na dosedanjo prakso, v kateri se je bilo včasih pozabilo na dr. Zarnikov predlog iz leta 1882., sestavil sem deloma sam, deloma pa sestaviti dal nov opravilni red, v katerem je slovenščina bila določena za izključni notranji uradni jezik mestnega magistrata. Takoj sem naročil, naj se vladi tudi v opravilih pre-nešenega delokroga začne dopisovati v slovenskem jeziku. Nekateri uradniki iz stare šole, katerim je nemščina gladko tekla, slovenščine pa se dotlej naučiti niso mogli, so bili s tem sicer nezadovoljni; toda pomagalo ni nič. Povedal sem jim, da bom njihove slovenske koncepte popravljal, če in kjer bo potreba, oni pa da naj jih po aprobaciji zopet jemljo v roke in se iz poprav uče. In res je imelo to prav dobre posledice, kajti po dobrem letu so skoro vsi ti uradniki že čisto lepo slovensko pisali. RAZNO. Podpisovanje državnega posojila kol kazen. Vlada v Kantonu je predložila posojilo v znesku 500.000 funt šterlingov v podpis. Žal se pa ni oglasil takorekoč noben zaveden Kitajec, ki bi podpisal tudi le drobec tega prav lepega zueska, ker zamotane razmere ne zasigurajo sedanji vladi obstoja. Toda vlada si je znala pomagati. Da vendar pride do svojega denarja, je prišla na prav originalno in poredno metodo. Izdala je na vsa podrejena sodišča naredbo, po kateri so takoj oproščeni od denarnih glob vsi na te obsojeni državljani, če so pripravljeni podpisati dotični znesek kot posojilo. Uspeh je iznenadil: Namesto, da bi se povečalo število deliktov, ki jih kaznujejo z denarno globo, se je to število hitro in znatno »manjšalo. Ali je še na svetu kako tako dobro sredstvo proti deliktom, kakor takole posojilo. Sovjetska Rusija nima hrane. Kakor smo že poročali, je Sovjetska Rusija nakupila več sto tisoč ton pšenice v inozemstvu. Razentega je pa sklenila še nadaljne kupčije. Ruska vlada je najela mnogo parnikov, ki vozijo v Rotterdam, kjer bodo naložili 50.000 ton pšenice. Iz tega dejstva je razvidno, da je Sovjetska Rusija pred katastrofo glede hrane. Na svetu imajo 23.500 vrst žita. Lenin -gradski zavod za praktično botaniko je končal dolgoletno, zelo zanimivo delo. S tem so dognali vse žitne vrste, ki rastejo na zemlji. V zadnjih tridesetih letih je zbral zavod vzorce 23.500 žitnih vrst. Zdaj so pričeli na Severnem Kavkazu, v Aserbeidšanu, Uzbekistanu in v Ukrajini ter v okolici Ljeningrada s poskusi sejatve teh najrazličnejših žitnih vrst. Francoski nakupi zlata. Prvi izkaz Francoske banke po stabilizaciji franka nam dovoli vpogled v doslej v temo zavite francoske nakupe zlata v Londonu in Newyorku. Po starem izkazu ostane zlata zaloga v znesku 4142 milijonov zlatih frankov. V novem izkazu je zabeležena valorizirana zlata zaloga skupaj z doslej skritim zlatom z 28.935 milijoni frankov, iz česar je razvidno, da si je nabavila Francoska banka od začetka 1. 1927 nadalje za 1404 milijonov mark zlata na novo. K tej zlati zalogi, ki je največja v Evropi, pridejo še devize in inozemska imovina v znesku 25.763 milijonov frankov ali 4237 milijonov mark, tako da razpolaga Francoska banka sedaj z zlatimi in deviznimi rezervami v znesku 8996 milijonov zlatih mark. Novi petrolejski izvirki v Franciji. V departmaju Herault so našli nove petrolejske izvirke. Davčni proces ameriškega jeklarskega trusta. »United States Steel Corporation« je skupno s svojimi 92 podružnicami vložila tožbo proti vladi Združenih držav za plačilo zneska 111 milijonov dolarjev. Tožba se opira na to, da je trust moral zadnja leta plačati za več nego 101 milj. dolarjev preveč davkov in pristojbin. Trust zahteva povrnitev tega zneska in 9 'A mil), dolarjev obresti. Zakon o elementarnem zavarovanju na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem so izdelali zakon o elementarnem zavarovanju, ksi pa ne bo imelo monopolnega značaja, marveč bo svobodno konkuriralo s privatnimi zavarovalnicami. Baziralo bo na načelih vzajemnosti in javnega gospodarstva in bo predvsem v interesu poljedelstva. Zavod ne bo iskal dobička. Zazdaj še ne nameravajo raztegniti zavarovanja tudi na požarno. Zavod se bo bavil z zavarovanjem proti toči in z zavarovanjem živine. Večino organov, krajevne odbore in njihove predstojnike, bodo volili zavarovanci, nekatere bo imenovala vlada. Zavarovanje proti toči bo zavod direktno izvedel po vsej državi, zavarovanje živine pa potom krajevnih društev. Deterding o petrolejskih vprašanjih. Na občnem zboru Kralj. Nizozemske Petrolejske družbe (Shell) je vprašal neki delničar predsednika Deterdinga, je-li na petrolejskem trgu nastopivše zvišanje cen znak za to, da se bliža boj med velikimi petrolejskimi koncerni svojemu koncu. Deterding je odgovoril, da o koncu boja še ni mogoče govoriti ter da je zvišanje cen samo posledica omejene produkcije. Na vprašanje o stališču skupine Shell napram fabrikaciji sintetičnega bencina je izjavil Deterding, da bo preteklo še dosti časa, preden se bo fabrikacija sintetičnega bencina splačala. Zato Kralj. Nizozemska Petrolejska družba še nadalje vztraja v svoji rezerviranosti. Skupina Shell je ustanovila v Parizu družbo Societe de Pštrole Shell des Hes Frartces de Pacifique. Namen nove družbe je trgovina s petrolejem vsepovsod. V upravnemu svetu sta Deterding in Debenham. Centralna kurjava za Pariz in okolico. »Compagnie de Chauffage Urbaiiv< je ustanovila v Parizu posebno delniško družbo s kapitalom 50 'milijonov frankov za zgraditev centralne kurilne naprave za Pariz in okolico. To bo prva velikopotezna rešitev tega vprašanja. Grčija povečuje svojo trgovsko mornarico. V zadnjih dveh letih si je grška trgovska mornarica nabavila šest novih parnikov, ki vsebujejo 7.271, 5.726, 5.200, 4.000, 3.925 in 3.050 ton. Poraba umetnih gnojil v Avstriji. Večkrat že smo pisali, kako se hoče Avstrija glede preskrbe z živili osamosvojiti in da ji je to v veliki meri že uspelo. Zvezno ministrstvo za poljedelstvo in gospodarstvo jo izdalo sedaj izkaz, kako zelo raste v Avstriji uporaba umetnih gnojil, kar je seveda v zvezi z imenovano tendenco po osamosvojitvi. Zlasti velik je dvig onih gnojilnih sredstev, ki vsebujejo fosforovo kislino (superfosfati, Tomaževa žlindra), kjer se je poraba dvignila od 58.850 ton v letu 1923 na 97.780 ton v letu 1927. Poraba fosfatov, ki vsebujejo dušik (čilski soliter itd.), se je več kot podvojila in je narasla od 74.000 ton v letu 1928 na 18.740 ton v letu 1927. Poraba kalijeve soli je pa ostala nespremenjena: 17.365 in 17.530 ton. Kaljevo sol so dobivali v prvi vrsti iz Nemčije, druga gnojilna sredstva pa proizvajajo po večini že doma. Mednarodni kongres strokovnega tiska. Od 27. do 31. avgusta t. 1. se bo vršil v Ženevi četrti mednarodni kongres strokovnega tiska. Na dnevnem redu bodo sledeče točke: 1. strokovni tisk in gospodarski razvoj; 2. razširjenje strokovnega tiska na svetu; 3. strokovni tisk in liga narodov. PO SVETU. Predsedstvo borze kavčuka (gumija) v No\v-Yorku je sklenilo, da ne smejo člani borze od 1. oktobra naprej dajati svojim klientom kreditov nad 1000 dolarjev. To odredbo smatrajo za poskus omejitve prevelike špekulacije in za izraz nesiguinih kreditnih razmer v kavčukovi trgovini. Češkoslovaška zunanja trgovina je bila v juniju z 238 mil. Kč aktivna, v dobi od januarja do junija s 768 milijoni, v isti dobi lanskega leta pa s 1245 milijoni. Poljaki so do 31. avgusta prepovedali uvoz pšenice in ržene moke. Obtok bankovcev Avstrijske narodni banke je znašal po prvem julijevem tednu 941 milijonov šilingov. Češkoslovaška narodna banka objavlja, da zvišanje obrestne mere v New-Vorku pri nji zaenkrat ne bo prišlo nič v poštev. Vereinigte Stahlwerke v Diisseldorfu izkazujejo za drugo letošnje četrtletje manjšo prodajo. Prodaja prvih treh četrtletij tekočega poslovnega leta je znašala 1600 milijonov mark. Število delav-ccv in •nastavljencev se je znižalo od 182.000 na 177.000. V industriji gumbov se vršijo med francoskimi, nemškimi in češkoslovaškimi producenti že dalj časa pogajanja, ki imajo za cilj dogovor glede teritorialne zaščite. Producenti bodo smeli prodajati samo v določene kraje in se bo s tem končala politika izpodbijanja cen. Sindikat za eksport prašičev so ustanovili na Poljskem, kar je v nekaterih deželah, zlasti v Češkoslovaški, povzročilo veliko razburjenje. Mednarodni položaj na žitnem trgu je v splošnem zadovoljiv, tako v Ameriki kot v Evropi; na Ogrskem pričakujejo, da bo letošnji pridelek za več kot 100 milijonov pengo bogatejši kot lanski. Pogajanja o rumunskem stabilizacijskem posojilu se bližajo zaključku. Posojilo bo znašalo 80 milijonov dolarjev in se bo izplačalo v jeseni, a bankirji bodo dali v svrho stabilizacije lfejfevega tečaja že sedaj predujem v znesku 30 milijonov dolarjev. Za avstrijska vina so se začeli zanimati Nemci; povod so dala pogajanja O trgovski pogodbi med Nemčijo in Avstrijo. Francosko Južno železnico bodo elektrificirali; del naročil v znesku 200 milijonov frankov bo na račun reparacij prevzela Nemčija. Sintetični amoniak hočejo izdelovati tudi Belgijci in so v ta namen ustanovili družibo z delniško glavnico 126 milijonov frankov. Na leto bodo napravili v novi tovarni 200.000 ton amoniaka. S sladkorno peso je bilo obdelanih v Italiji leta 1926. 83.000 ha, lani 92.000, letos jih je pa 118.000. Tovarne za oboroževalne namene bodo pod imenom Arsenal ustanovili v Rumuniji. Večino delnic bo imela ru-munska država. Merodajen vpliv si je zavarovala tvrdka Škoda, ki je dala na razpolago svoje produkcijske metode in patente. Humunska država je jamčila inozemskim interesentom uajprvo 7-od-stotno, pozneje pa 6-odstotno obrestova-nje investirane glavnice. Za pozneje enkrat je nameravana ustanovitev enakega ‘podjetja v Jugoslaviji. Bankir Michel Lazard je umrl v 60. letu starosti. Bil je šef znane bančne tvrdke Lazard Frferes. Mesto Zagreb je sklenilo z jugoslovansko bančno zvezo pogodbo glede 8-od-stotnega kontokredita v znesku po! milijona dolarjev. Odplačilo se bo izvršilo iz poznejšega posojila. Glavna nemška industrijska zveza za Češkoslovaško je na občnem zboru ugotovila, da je prineslo leto 1927 zboljšanje in da je bil dosežen predvojni položaj. Vseeno se pa še ne more govoriti o absolutno dobri konjunkturi, ker produkcijski aparat še ni bil izrabljen do meje delazmožnosti. Brezposelnost se je napram zadnjemu obratnemu letu zmanjšala za 22 odstotkov. Tekstilna industrija v Lodzu se pogaja z Rusi o velikih dobavah tekstilij za Sovjetsko Rusijo in so se glede kreditnega vprašanja že približali; plačilni pogoji so: 20 odstotkov v gotovini, ostanek v šestmesečnih menicah. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Mašinsko odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dhe 1. avgusta 1. 1. ponudbe za dobavo 150 kom. lesenih ročajev za armature, 1500 komi ročajev za orodje iz papirja, 10.000 kg kalcinirane sode; do dne 6. avgusta t. I. ponudbe glede dobave kompletnega levega parnega valja vrste 170 SHS. Saobračajno-komcrcijal-no odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 7. avgusta t. 1. ponudbe za popravilo 1 komada železne blagajne, blagajna je na vpogled na postaji Maribor gl. k. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 3. avgusta t. I. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave 10.000 kg brona za livanje zlitin; dne 1. avgusta t. I. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu, gradbeno odelenje za nabavo bukovih ali hrastovih pragov; dne 2. avgusta t. !. pri isti direkciji glede dobave 2300 m* bukovih parketov; dne 3. avgusta t. I. glede dobave materijala za vodovodno instalacijo in dne 6. avgusta za dobavo skretniških jeder in ležišč za vagonete; dne 6. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu za oddajo kavarne na žel. postaji Pale (proga: Sarajevo— Stalač) v zakup. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. AUNOVEC iz lekarne dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c. je staroznan kol pristni naravni izdelek, z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konservl-ranje. — Oddaja na drobno In veliko. — Cena nizke. VELETRGOVINA , kolonijalroo in Špecerijske robe IVAN JEE.ACIN LJUBLJANA tsvaSe pn> E«n« kavo, mlatili CUSav In rtixlni«gJka vod«. »ASičk Totna In solidna postroSba 1 Zafetevajfe cantkt Tiskarna MERKUR, Ljubljana trg.-fnd. d. d. - Simon Gregoričeva ulita 23 se priporo Ja u Itak vsakovrstna« tiskovin za trgovca, [e, industrljce In urada. .. Lastna knjigoveznic« Priporoča se hotel in restavracija MIKLIČ" Ljubljana (nasproti glau. kolodvora). Sobe za tujce. Najboljša in cena vina. Vedno sveže pivo. Priznano dobra kuhinja. Lep vri. Trgovci in industrijci TRGOVSKI — LIST! — se priporoča za iglalaijt kanto! Pristni Pristni in pravi KflVHifiV in pravi Rastlinski želodčna liker znan In prelzkuSen kot zanesljivo domač« zdravilo 2e nad 29 let, izdeluje in dobavlja EDIN OLE Rastlinska destllaolja »FLORI A H« (Izdelovale« Edmund Kaviit) družba i o. X. » Ljubljani ftMpoivttska cesta It. IS (KollzeJ) Vuka pristna stoklontca Ja oprenv l|oisa z originalnim podpisom 1 *n pristnost JamCl: Varat«« m ponaradh, ki M prodajajo aamrnta pristna«« K*r«e«vaoa .norlana’1 VELETRGOVINA 1 A. ŠARABON v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deieine pri« delite. • Raznovrstno i rudninsko vodo Lastna pražarna za I kavo in mlin sa dišave | > elektriinim obratom. Coniki na razpolago! Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.