informator Številka 28 Leto xx Titovo Velenje, 2. julija 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija gorenje j@sp@dfa|slkn apneni Desetletnica tozda Kondenzatorji Danes, 2. julija 1986, praznujejo delavci temeljne organizacije združenega dela Kondenzatorji v Rogatcu desetletnico svojega razvoja. Svoj delovni jubilej bodo obeležili s skromno proslavo, na kateri bosta poleg predsednika delavskega sveta tozda Kondenzatorji Pavla Strajna, spregovorila vodja te temeljne organizacije Josip Kunej in predsednik poslovodnega odbora Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič, ki bo orisal mesto in vlogo tozda Kondenzatorji v okviru delovne organizacije. Kratek kulturni program bodo tako kot ob polaganju temeljnega kamna za novo tovarno hladilniških kondenzatorjev tudi tokrat pripravili učenci bližnjih osnovnih šol. S spletom Folklore, ritmike in recitacij se bodo predstavili šolarji osnovnih šol Edvard Kardelj iz Rogatca in Marija Broz iz Bistrice ob Sotli, kjer ima tozd Kondenzatorji tudi svoj obrat. 8. november 1974 v Rogatcu Čestitamo - 4. julij - Dan borca illlil: Otvoritev nove tovarne Gorenja so se udeležili številni predstavniki občine Šmarje in Velenje ter seveda Gorenja. Nova delovna organizacija Delegati delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati so v petek, 27. junija 1986, verificirali sprejem sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti s tozdom MGA v Na-zarjih. Na petkovi seji so delegati delavskega sveta Gorenje Gospodinjski aparati overili sprejem sporazuma o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti s tozdom MGA v Nazarjih. Delavci te temeljne organizacije so se namreč na referendumu 28 maja 1986 odločili za samoupravno in poslovno preobrazbo v enovito delovno organizacijo, ki naj bi v prihodnje še utrdila svoje mesto izvoznika. Na zadnji seji delavskega sveta tozda MGA Nazarje, v ponedeljek, 30. junija, pa so delegati spregovorili o novi organiziranosti nove delovne organizacije Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki bo veljala od 1. julija 1986 naprej. 2. julija 1976 sta Elizabeta Lorber in Alojz Jesih, delavca tozda Kondenzatorji, dvignila zastavo šestnajste temeljne organizacije združenega dela Gorenje. gorenjerotamp ©pestra Udarniško delo 1986,dodatni delovni dan za prizvodne temeljne organizacije. Delavci Delovne skupnosti skupnih služb delovne organizacije Gorenje Notranja oprema pa so ob koncu minulega tedna opravili udarniški dan. Odločili so se za delo v proizvodnji, v tozdu Po-Sobota, 28 junij, je bil po hištvo, kjer izpolnjujejo naro-terminskem koledarju za leto čila za izvoz. Delavci delovne skupnosti skupnih služb Gorenje Notranja oprema so v soboto.ko je bil za proizvodne organizacije dodatni delovni dan,opra-vili udarniško delo v proizvodnji. Včeraj »Nova tovarna ne bo spremenila podobe kraja čez noč, pač pa bo potrebno še veliko borbe, naporov in samoodrekanja,” je 8. novembra 1974 v Rogatcu dejal Jože Krebl, takratni predsednik mladinske organizacije Gorenja TGO ob polaganju temeljnega kamna za novo tovarno, v katerega so vgradili tudi listino o njeni izgradnji. Odločitev o izgradnji nove tovarne hladilniških kondenzatorjev v Rogatcu so sprejeli delavci temeljnih organizacij združenega dela Gorenja, ki so na podlagi investicijskega elaborata združili svoja sredstva z republiškimi sredstvi za razvoj manj razvitih področij. O pomenu nove tovarne za razvoj šmarske občine je ob slovesnem polaganju temelj- nega kamna zbranim gostom, med njim je bil tudi Miran Potrč, predsednik Komisije za družbenoekonomske odnose pri CK ZKS, spregovoril Joško Lojen, predsednik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah. Nova tovarna je bila zgrajena v letih in pol, tako sta natanko pred desetimi leti, 2. julija 1976, delavca Elizabeta Lorber in Alojz Jesih, simbolično dvignila zastavo šestnajste temeljne organizacije združenega dela Gorenje. Nova tovarna kondenzatorjev v Rogatcu je nudila delo osemdesetim delavcem, mnogim med njimi je bila to prva zaposlitev in edina možnost, da ostanejo v domačem kraju. Isto leto je stekla tudi že redna proizvodnja in tako smo že 1977 leta v Gorenju povsem nadomestili uvoz kondenzatorjev za naše hladilne aparate. Že 1976. leta je stekla redna proizvodnja kondenzatorjev v Rogatcu in tako smo že 1977. leta v Gorenju povsan nadomestili uvoz teh komponent Danes Delavci temeljne organizacije Gorenja Gospodinjski aparati praznujejo tako da-nes desetletnico dela. V vseh teh letih so nenehno povečevali proizvodnjo. Pred petimi leti so osvojili še proizvodnjo zagonskega releja za kompresor s priključnico, 1982. leta pa proizvodnjo termostata za hladilno zamrzovalne aparate. V stari osnovni šoli v Bistrici ob Sotli so 1980. leta uredili za proizvodnjo dva razreda. Lani so v sodelovanju z republiškimi blagovnimi rezervami zgradili v Bistrici ob Sotli še nove prostore. 200 delavcev te Gorenjeve temeljne organizacije združenega dela je v letošnjih prvih štirih mesecih ustvarilo s proizvodnjo kondenzatorjev, zagonskih re- lejev za kompresorje in kompresorjev ter s predelavo pločevine za 987.830 tisoč dinarjev prihodka in 107.436 tisoč dinarjev dohodka. Za letos so načrtujejo 28 % povečanje proizvodnje, saj naj bi samo kondenzatorjev izdelali milijon. Jutri Ze od zagona prvih strojev se v tozdu Kondenzatorjev zavedajo, da je treba skr-beti za razvoj._____________ Letošnje 28 odstotno načrtovano povečanje proizvodnje bodo dosegli predvsem z obnovo strojne opreme, s posodobitvijo in povečanjem proizvodnje zagonskih relejev za komprsorje s priključnico in termostatov za hladilno-zamr-zovalne aparate ter z osvajanjem novih vgradnih komponent in zaposlitvijo 60 do 70 novih delavcev. S povečanjem proizvodnje bodo ustvarjene možnosti, da sestavne dele, ki jih proizvajajo v tozdu ■ Kondenzatorji, ponudijo tudi drugim jugoslovanskih proizvajalcem hladilno-zamrzoval-nih aparatov. Že lani so prve kondenzatorje prodali tudi Loški tovarni hladilnikov. V tozdu Kondenzatorji bodo tako zastareli tip termostata zamenjali z novejšim, s katerim bodo pokrivali vse potrebe zamrzoval-ne-hladilne tehnike v Gorenju. V začetku ga bodo izdelovali v štirih tipih. Na usposabljanju za montažo tega termostata najnovejše generacije, je že prva skupina delavcev. V temeljni organizaciji Konden- zatorji načetujejo predvsem takšno proizvodnjo, ki bo zaposlovala več strokovnih delavcev, pri čemer si prizadevajo ohraniti čisto okolje. V Rogatcu so že zgradili kemijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, v Bistrici ob Sotli pa so v novem objektu zgradili ko-lektor do planirane čistilne naprave. bg Deset let dela Ob desetletnici dela v tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati v Rogatcu je prav, da se spomnimo, kdo so delavci, ki so temu tozdu ostali zvesti vseh deset let. Nekateri med njimi so sodelovali že pred zagonom, ko so se še pripravljali na začetek obratovanja. To so bili Josip Kunej, Anton Bukšek in Bernarda Jančin, kasneje, ko so najprej pričeli s poskusno proizvodnjo pa Gabriela Viher, Alfred Železnik, Karl Artič, Jožef Bukšek, Matevž Križan, Jakob Polajžer, Stjepan Antolič, Alojzij Esih, Karel Režner, Viljem Paš, Marjan Žerdoner, Marjan Ko-res, Karl Vreš in Martin Kralj. Po otvoritvi tovarne 2. julija v1976 so se v tozdu Kondenzatorji zaposlili še Terezija Žerdoner, Ana Bukšek, Margareta Polajžer, Mirjana Alegro, Ljiljana Kunštek, Milan Ogris, Jožefa Križanec, Viktorija Klasič, Anton Križanec, Marija Špiljak, Milka Prevalšek, Dragica Tepeš, Štefka Vreš, Zorica Čepin, Amalija Antonič, Marija Egartner, Jožefa Kitak, Terezija Kores, Katarina Korez, Helena Križan, Vilma Kunstek, Pavlina Tepeš, Elizabeta Turk, Matija Prevalšek in Rozina Polajžer, ki pa se je maja letos starostno upokojila. Deset let dela v tozdu Kondenzatorji imajo tudi naslednji sodelavci: Katarina Korez, Marija Završki, Josip Barič, Iztok Herič, Magdalena Herič, Vilma Draškovič, Lizika Ferbišek, Darinka Močnik, Leonida Grosek, Marija Režner, Miroslava Pušnik. Naši delegati v samoupravnih interesnih skupnostih GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 1 1 TOZD ŠTEDILNIKI TOZD ZAMRZO- TOZD GOSTINSKA IRŠIČ BOJAN VALNA IN HLADIL ENOTA Bacovnik Ivica NA TEHNIKA Camlek Fanika ČESNIK ROŽA Duh Anamarija FELICIJAN RAFAEL Hojnik Ivanka Habjanič Alojz Grudnik Mira Jan JoZe Hudarin Adolf Jakob Bernarda Javornik JoZe Hus Slavka Jakob Vili Juvan Matilda Uurican Jožefa Lozic Aleksander PuSnik Marjan Lebar Mihaela Katanec Ivan Šalamon Olga Mester Branko Klemenc Anton Spegelj Stanka Pesjak Marija Manojlovič Milka Tisnikar Majda Popovič Metka Meznarič Silvo UgovSek Ciril TajnSek Franc Palir Janez Tamse Jožica Žilavec Terezija TOZD PRALNO- TOZD GALVANA DSSS POMIVALNA TEHNIKA PAČNIK JOŽE KOS FRANC Sevčnikar Hermina Jeseničnik Jožica KOTNIK ŠTEFAN Bratušek Alojz BarboriC Alojz Rednak Frančišek Centrih Franc Gostenčnik Jože Bera Desanka Cvetkovič Smilja Križnik Irena Delič Fehima DediC Osman Melansek Mihael Minic Ivanka Dragoljevic Milorad Ramšak Marjan Paradiž Marina Hasanovič Hajdar Ribizel Alojz Stronik Zmago Nežic Nijaz Rozman Herman Sarman Ivan šilih Ivan VidemSek Barbara Vogrinec Katarina TrifkoviC Mara Volk Stanislav Vidakovič Vinko GORENJE PROCESNA OPREMA 1 TOZD TOZD DSSS TEHNOLOŠKA PROIZVODNJA KOVAČ MARJAN OPREMA RAČUNALNIŠKIH Nabernik Igor KOČEVAR BOGO IN PROCESNIH BaSa Stanislav Napotnik Zvone NAPRAV GeratiC Bojan AZman Peter Sovlnek Darko Klepec Slavko Cone Franc KoneCnlk Darko Lepej Marjeta Krajnc Peter Abina Fanika Obu Andrej Švigelj Vincenc Obreza Danica Pejovnik Majda Tratnik Marjana Dolšak Cirila Rogovnik Sonja Trunki Drago Ceh Ludvika Steblovnik Jože Vaupotič Martin RajkovičDragan Vincek Vinko Glojek Marjan KoSir Jožica Postral Elica Koi delt GORENJE NOTRANJA OPREMA TOZD POHIŠTVO TOZD GRADBENI ELEMENTI REDNAK IVAN štrukelj Miran GLINŠEK ANTON Movh Emil Jurak Janko Pesjak Anton Drev Ivan Kronovšek Adolf Ocepek Bogdana Meke BlaZ GlasenCnik Marija SuSec Jože Mikek Franc Koprivnik Alojz Mumelj Franc KovaC Magda Kubale-Burdica Rajšter Franc Razbornik Martin Verdev Dijana GORENJE SERVIS GOMENJE POLH JOŽE COMMERCE Balant Cvetka Boban Anton SUHADOLNIK MIRAN FiderSek Marija Fras Mirko Mežnar Mojca Apat Branko Movh Anton Benedek Eda Nimac Branko Fecilijan Franc Orešnik Herman Jagric Srečko Petkovnik Janko Klosternik Irena Potočnik Igor Sentončnik Tone Šmerc Darja DELOVNA SKUP- VValand Cvetka NOST IN FORMA- Vrenko Zdravko TIKA IN Zager Zdravko ORGANIZACIJA, GORENJE RAZI- SKAVE IN RAZVOJ, GORENJE INTER- DELOVNA NA BANKA, DSSS SKUPNOST GORENJE SOZD SPLOŠNI POSLI TEPEŠ STJEPAN Roškar Bernarda RUPNIK GREGOR Dvorjak Branko Stemad EmH Grm Julijana Jamnikar Darko Jenko Jožica Novak Jakob Krašovec Janez PeCeCnlk Martin Lah Silvo PeCnlk JoZe Lesničar Tanja Podpečan Franc Novak Zdenka Rajh Silva Omladič Zdenka Ravnjak Anton Šramel Marjan Uranjek Mygda Zupančič Vinko Zaverla Oto enca delegacij delovnih organizacij in h skupnosti Gorenja sozd v Titovem Velenju — samoupravna interesna skupnost za stanovanjsko gospodarstvo — 7 delegatskih mest — samoupravna komunalna interesna skupnost — 7 delegatskih mest — samoupravna interesna skupnost za ceste — 1 delegatsko mesto — samoupravna vodna interesna skupnost — 1 delegatsko mesto — samoupravna interesna skupnost za PTT — 4 delegatska mesta — samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo — 4 delegatska mesta Zaključek 8. bralne akcije Pisatelja Franček Rudolf in Tone Partljič v Gorenju. „Takšnih akcij, kakršna je vaša, v drugih delovnih organizacij ne poznam,” je dejal Tone Partljič, ko je ob zaključku naše 8. bralne akcije, 27. junija 1986 v imenu Društva slovenskih pisateljev pozdravljal njene udeležence. 136 bralcev je prebralo letos 922 knjig, med katerimi so bili poleg slovenskih, tudi jugoslovanski in tuji avtorji. Tudi letos v tem zahtevnem izboru knjig, pri katerem je pomagalo Društvo slovenskih pisateljev, niso pozabili na začetnike slovenske literature, ki sodijo že kar med naše klasike. Kako zastaviti bralno akcijo poslej, tudi o tem je tekla beseda na zaključku 8. bralne akcije, ki sta se je poleg Toneta Partljiča irr Frančka Rudolfa udeležila tudi začetnika tega svojevrstnega širjenja bralne kulture v orga- nizacijah združenega dela, Marjan Salobir in Neva Trampuž, slednja kot predstavnica Zveze kulturnih organizacij Velenja. Predpisan izbor naslovov marsikateremu, sicer vnetemu bralcu, ni povsem povšeči. Težko je tudi sleherno leto ponuditi zanimiv in enakovreden izbor desetih knjig, ki bi pritegnil bralce s tako različnimi okusi. O vsem tem bo treba ponovno premisliti in s tem v zvezi tudi kaj novega domisliti. Vsekakor pa je že zaključek takšne akcije, ko se srečajo ljubitelji lepe besede z njenimi ustvarjalci, trenutek dragocenega medsebojnega spoznavanja. Se zlasti, če pogovor teče o knjigah, ki jih imajo oboji radi. „Niti s pisatelji se ne pogovarjam več o knjigah,” je med drugim dejal Tone Partljič, ko je govoril, koliko mu pomenijo takšna srečanja. bg PRIZNANJE CZ GORENJA Občinski štab za civilno zaščito Velenje je štabu CZ delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati podelil zlato značko civilne zaščite. Priznanje je bilo podeljeno za dosežene uspehe pri delu na področju civilne zaščite. Kultura Teden kitare V okviru Tedna kitare, ki od 26. junija poteka na velenjskem gradu bosta v četrtek, 3. julija nastopili Virginia Vila in Astrid Friedl, v petek pa Andrej Grafenauer, medtem ko še bosta Mario Nardelli in VVolfgang Rokomet_______________ Od 10. aprila do 5. junija je bilo v Rdeči dvorani vsak četrtek tekmovanje rokometnih ekip za prvenstvo ekip za prvenstvo Gorenja! ŽENSKE: V A ketegoriji je prvo mesto osvojila ekipa Commerce II, druga je bila Commerce I, tretja pa Galvana, ostale so • se razvrstile takole: 4. ZHT I, 5. Štedilniki, 6. ZHT-Plastika, 7. ZHT llin 8. Procesna oprema. Tekmovanje v B in C kategoriji ni bilo, zaradi neudeležbe ekip. Tako sta ekipi Com-merca v B in ZHT-Plastika v C kategoriji dobili točke za udeležbo. MOŠKI: V A kategoriji je bila najuspešnejša ekipa Procesna oprema I, ki je v finalu premagala Notranjo opremo, tretja pa je bila ekipa Procesna oprema II, 4. Galvana, 5. RKS, 6. ZHT I, 7. ZHT II, 8. Procesna oprema III, 9. Štedilniki. V B kategoriji so zmagali rokometaši Galvane, drugi so bili RKS in tretji ZHT-Plastika. Četrto mesto je osvojila prva ekipa Procesne opreme, 5. Commerce, 6. PTT, 7. Commerce I in 8. Procesna oprema II. V kategoriji C so slavili tekmovalci DSSP pred RKS in ZHT-Plastika, medtem ko je bila zadnja ekipa Procesne opreme. V točkovanju za Pokal Gorenja je med ženskimi ekipami največ točk, 270, zbrala ekipa Muthspiel predstavila v dvorani Glasbene šole v četrtek, 3. julija. Zaključni nastop udeležencev poletne šole pa bo v soboto 5. julija na velenjskem gradu. V sredo, 9. julija bo ob 20. uri na velenjskem gradu koncert skupine Šanson in kitara, ki jo poleg pevke Meri Avsenak, sestavljajo Djuro Penzeš na bas kitari, Dušan Popovič - bobni in Bojan Adamič - klaviature in povezovanje programa. Solist na kitari je Vladimir Makuc. Program obsega pesmi slovenskih pesnikov, ki jih je uglasbil Bojan Adamič. V petek, 11. julija, pa bo ob 20. uri na velenjskem gradu gostoval eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane z delom Herberta Achternbuscha Ela, v katerem igrata Alja Tkačeva in Aleš Valič, kot prevajalec, režiser in scenograf pa se nam predstavlja Edvard Miler. ZHT, med moškimi pa Procesna oprema I, saj so osvojili kar 484 točk. bg Znova lep uspeh tekačev Gorenja Ljubitelji tekov v prirodi, ki si združeni v tekaški sekciji Gorenja nabirajo moči in vzdržujejo telesno zmogljivost vsak torek in petek s tekom v Topolšico in po obronkih Šaleškedoline, so v soboto sodelovali na odprtem republiškem prvenstvu v malem maratonu v Mirni peči. Dosegli so lep uspeh in kljub vročini in 21 km dolgi gozdni poti dobre rezultate. Darko Fijavž je bil 28. med ml. člani, 1;30,59; 66. Sead Baručič 1,53,44 ; 25-Martin Lah med st. člani’ 1,4142; 9. Hinko Jerčič 1,4208; 21. Roman Goršek, 1.51,55; med ml. veterani, 4. Marija Mavrič med ml. članicami, 1.51,56; 4. Edita Jerčič med st. članicami 2.12,09; 2. Kazimira Lužnik med veterankami 1,52,59. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in očeta Mirka Ferbiška se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Sektorja kakovosti in metrologije v delovni skupnosti skupnih služb Gorenja Gospodinjski aparati ter tozda Kondenzatorji Rogatec za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Lizika s sinovoma Mirom in Sinišo Med zaključkom 8. bralne akcije. INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974. Šport in rekreacija