of »e® glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, leto XXIV 20. april 1987 št. 4 V Glasilo ureja uredniški odbor Alfonz šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Majster, Stanka Šni-daršič, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Darja Horvat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v Tiskarni Novo mesto. * . * * * * ★ * ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, poslovodni delavci in uredništvo ★ +******************+*♦+»******** i************* Za praznik dela | 1• maj in praznik OF čestitajo delavcem l Novolesa ★ t/CjC&J MM« Mi ::::::: III 1 II IvivC&i*! Ivi Obisk tov. Miha Ravnika Dne 8. 4. 1987 je bil na obisku v naši DO tov. Miha Ravnik, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije s sodelavci. Najprej sije ogledal del proizvodnje v Straži (Žaga, TD P), nato pa je bil razgovor v sejni sobi. Na razgovoru so sodelovali s strani občine Novo mesto predstavniki občinskega sindikalnega sveta, izvršnega sveta in medobčinskega sveta ZK, s strani naše DO pa predsedniki izvršnih odborov sindikata TOZD, vodstva ostalih DPO, KPO in posamezni strokovni delavci iz DSSS. Obrat Ruperč vrh, ki spada v tozd Žaga, je dobil še eno manjšo, a pomembno noviteto. Končno je usposobljena manjša brusilnica, tako da ne bo potrebno več voziti Žag na v brušenje v Stražo. Obnovljena brusilna stroja sicer ne brusita tako kot nova, upamo pa, da bosta za potrebe obrata le zadoščala. Takole pa pri nas v TOZD BLP te eno leto zajemamo meteorno vodo v novem adaptiranem delu. Sprašujemo pa se, kdaj bo izvajalec del končno sprevidel, da tako ne moremo delati v nedogled. Če bi imeli od te vode kakšno korist, bi še šlo, ker jih pa nimamo, res ne more iti tako naprej. Ta pripomba bo morda vzpodbudila tudi investicijsko službo, da bo postala bolj aktivna pri izvajalcu, da napako popravi. Pesem delavcem Ko hodiš po svetu okrog, srečuješ ljudi z nasmeški na obrazu in žuljavih rok. To je svet delavcev, delavnih pesti, ki živijo od tega za svoje vse dni. Za prvi maj, delavci, sprostite si svoje roke' pustite delo in odpočijte se! Delavcem celega sveta želim vsega, kar jim zahoče srce, a največ si srca zdravja žele! Tatjana Glivar, 8.a Izvolili smo nove delegate v samoupravne organe Volilna komisija v sestavi: 1. Okroglič Marjan 2. Šoško Tatjana 3. Novinec Jože se je sestala dne 10. 4. 1987 in po pregledu volilnega gradiva o poteku volitev v TOZD in DSSS dne 6. 4. 1987 ugotovila, da so bile volitve v vseh TOZD in DSSS zakonito in uspešno izvedene ter da so v navedene organe delovne organizacije izvoljeni naslednji delegati oz. člani: 1. DELAVSKI SVET DO TOZD TDP 1. Kolegar Marija 2. Avbar Franc 3. Zaman Dušan 4. Kužnik Anica 5. Papež Jože 6. .Gašperič Dane 7. Gorše Mojca namestnik: Senica Andrej TOZD TSP 1. Novinec Janez 2. Luštek Franc 3. Gorenčič Anton 4. Konda Jožica 5. Rolih Jože 6. Trlep Ivan 7. Herceg Ljubica namestnik: Luzar Miha TOZD TVP L Mihič Peter 2. Stopar Karel 3. Ožbolt Sonja 4. Mervar Štefka 5. Kulovec Branka namestnik: Šercelj Janez TOZD ŽAGA L Erlah Tone 2. Kasun Željko 3. Milanovič Radojka 4. Pavlin Martin 5. Pestotnik, Franc namestnik: Šuštaršič Ivan TOZD TES 1. Avguštin Jože 2. Jevšček Matej 3. Klobučar Majda 4. Košir Branko 5. Učjak Anton TOZD TPP 1. Bohte Joško 2. Kastelic Marjana 3. Krhin Karol 4. Gazvoda Franc 5. Cvelbar Ivan namestnik: Radešček Lado TOZD TKO 1. Kostelec Jože 2. Malešič Darinka 3. Krnc Stane 4. Goleš Željko namestnik: Plut Anton DSSS 1. Novinec Vesna 2. Brsan Iztok 3. Saje Franc 4. Faleskini Slavka 5. Pureber Silva namestnik: Kovačec Janez TOZD TGD L Koncilja Vojko 2. Mirtič Slavko 3. Zalašček Milan namestnik: Muren Štefka TOZD TPI 1. Bradač Jože 2. Lavrič Franc 3. Pavlin Martina namestnik: Pavlin Jožica TOZD TAP 1. Pungartnik Jože 2. Skube Franc 3. Femec Mojca namestniki: 1. Kolenc Adolf 2. Sitar Fani 3. Smolič Franc TOZD TPE 1. Longar Adolf 2. Čulk Zvone 3. Slak Tomaž namestnik: Mežan Metod TOZD BOR 1. Grabnar Ivan 2. Levičar Alojz 3. Urbančič Anton namestnik: Vrščaj Marjan TOZD LIPA L Junkar Jože 2. Sintič Janez 3. Premru Martin namestnik: Krašovec Jože TOZD SIGMAT 1. Lipar Slavko 2. Lužar Marija 3. Arh Darinka 4. Žibert Janez 5. Hodnik Stanko namestnik: Železnik Marko TOZD BLP 1. Faleskini Brane 2. Hacin Zvone 3. Štavdohar Stane namestnik: Baša Anica ODBOR ZA SAMOUPRAVNO DELAVSKO KONTROLO DO TOZD TDP: Pirkovič Viktor, Markovič Jožica TOZD TSP: Kasunič Verica, Rozman Alojz TOZD TVP: Jerman Ivanka TOZD ŽAGA: Koncilja Viktor TOZD TES: Fink Marjan TOZD TPP: Bradač Jože TOZD TKO: Perinovič Vojislav TOZD TGD: Koncilja Jožica DSSS: Martinčič Peter TOZD TPI: Pavlin Jože TOZD TAP: Blaznik Irena TOZD TPE: Rebolj Vinko TOZD BOR: Božič Valentin TOZD LIPA: Kuhar Janez TOZD SIGMAT: Jarh Majda TOZD BLP: Papež Franc DISCIPLINSKA KOMISIJA Predsednik: Gorše Alenka Namestniki predsednika: Bobnar Stanka Pirc Metod Salopek Tomo Župevec Miro ČLANI: TOZD TDP 1. Pust Anton 2. Gorše Zdravko 3. Pavša Nada 4. Gnidovec Jože TOZD TSP 1. Rajer Franc 2. Miklavčič Dragica 3. Poplašen Franjo 4. Marolt Darko TOZD TVP L Trlep Stane 2. Palčič Jože 3. Skube Brane 4. Kavšček Silva TOZD ŽAGA 1. Bartolj Stane 2. Jerman Jože 3. Kralj Uroš 4. Platajs Franc TOZD TES L Špelko Slavko 2. Hrovat Dušan 3. Pirc Franjo 4. Šenica Alojz TOZD TPP 1. Bajzek Josip 2. Brulc Alojz 3. Brudar Ivanka 4. Straham Branko TOZD TKO 1. Brajkovič Zdene 2. Grsič Olga 3. Cesar Jože 4. Kulovec Alojz DSSS 1. Bukovec Mitja 2. Zupančič Stanka TOZD TGD 1. Končina Jože 2. Lovše Ivan 3. Murn Jožefa 4. Rojc Franc TOZD TPI 1. Bradač Franc 2. Bukovec Štefan 3. Kumelj Peter 4. Molek Stane (Nadaljevanje na 4. strani) novoles 3 Zdi se mi, da je ta glasovnica enaka kot pred leti. Pomlad je prišla ■ Izvolili smo nove delegate... TOZD TAP 1. Rogelj Stane 2. Miklič Jože 3. Hočevar Janez 4. Škoda Jana TOZD TPE 1. Jeršin Marinka 2. Brajer Nace 3. Longar Milena 4. Makovec Ana TOZD BOR 1. Bajc Ivan 2. Brili Anton 3. Mlakar Jožica 4. Urbanč Ivan TOZD LIPA L Zagorc Milan 2. Pavlovič Radovan 3. Stopar Bojan 4. Polovič Milan TOZD SIGMAT L Omerzelj Marta 2. Perc Rudi 3. Župevc Ludvik 4. Zorko Jožica TOZD BLP 1. Golob Tone 2. Brudar Slavko 3. Gorše Mija 4. Miklič Drago ZUNANJI ČLANI: TOZD TDP: Špelko Marjana 4 novoles TOZD TSP: Konda Jože TOZD TVP: Medic Kristina TOZD ŽAGA: Novak Dane TOZD TES: Cotič Rado TOZD TPP: Škof Jožica TOZD TKO: Kremesec Janez DSSS: Vraničar Franc TOZD TGD: Lenardič Peter TOZD TPI: Brezovar Vid TOZD TAP: Ladic Ivan Barle Marjan Praznik Rudi TOZD TPE: Janežič Branko TOZD BOR: Kerin Alojz TOZD LIPA: Božič Albin TOZD SIGMAT: Kodenja Jaroslav TOZD BLP: Bošte Boža Volilna komisija: L Okroglič Marjan 2. Šoško Tatjana 3. Novinec Jože Udeležba na volitvah TDP 86% TSP 92% TVP 86% ŽAGA 88% TES 80% TPP 86% TKO 95% DSSS 96% TGD 90% TPI 95% TAP 97% TPE 98% BOR 97% LIPA 97% SIGMAT 84% BLP 83% NOVOLES 90% Valorizacija štipendij V šolskem letu 1986/87 so se štipendije valorizirale takole: 1. S L 9. 1986 so se kadrovske štipendije valorizirale za 30%; tako je bila vrednost točke za preračun višine kadrovske štipendije od tedaj dalje 37,83 din. 2. Druga valorizacija je bila L 12. 1986. Od tega datuma dalje so se kadrovske štipendije povečale za 10% (vrednost točke 41,61 din). Kadrovskim štipendistom — vozačem se je tudi dodatek za vožnjo povečal s 1. 12. 1986 za „30%. Štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam so se s L 12. 1986 povečale za 30%. 3. Tretja valorizacija štipendij pa je bila s L 3. 1987. S tem datumom se kadrovske štipendije povečajo za 25% — vrednost točke je 52,01 din. Kadrovskim štipendistom — vozačem se je dodatek za vožnjo povečal s L 3. 1987 za 35%. Štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam se s L 3. 1987 povečajo za 35%. Sklep o valorizaciji štipendij je bil objavljen v Uradnem listu SRS št. 10/87. Nove višine kadrovskih štipendij od 1.3. 1987 so: A. SREDNJE USMERJENO IZOBRAŽEVANJE: Uspeh v kraju bivanja izven kraja bivanja št. točk zadosten 285 dober 365 prav dober 475 odličen 605 B. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE: 6,0 — 7,0 425 7,1 - 7,3 540 7,4 — 7,6 630 7,7 — 7,8 690 7,9 — 8,1 775 8,2 — 8,3 835 8,4 — 8,6 925 8,7 — 8,9 1010 9,0 — 10,0 1320 * — velja za 1 . letnike! din št. točk din 14.823 800 41.608 18.984 880 45.769* 24.705 990 51.490 31.466 1190 58.251 22.104 895 46.549 28.085 1010 52.530 32.766 1100 57.211* 35.887 1160 60.332 40.308 1245 64.752 43.428 1305 67.873 48.109 1395 72.554 52.530 1480 76.975 68.653 1790 93.098 Delovne organizacije lahko h kadrovski štipendiji dodajo tistim kadrovskim štipendistom, ki se šolajo za deficitarne poklice, dodatek za deficitarnost do 200 točk, ki znaša od L 3. 1987 dalje 10.402,— din. V Novolesu imajo vsi deficitarni poklici najvišje število točk dodatka (200 točk). Torej bi lahko znašala najvišja štipendija za študenta, ki se šola izven kraja bivanja in ima povprečno oceno vseh opravljenih izpitov 9,0 do 10,0 z dodatkom za deficitarnost, skupno 103.500,— din štipendije. V Novolesu ima najvišjo štipendijo študent, ki študira ekonomijo in dosega povpreč- no oceno 8,2 — 8,3. Ta prejema z dodatkom za deficitarnost (dipl. ekonomisti so v novomeški občini deficitarni) od L 3. 1987 —78.275,—din. Najnižja štipendija v Novolesu je 18.984,— din. Tako štipendijo dobiva kar 11 štipendistov. To so predvsem tisti štipendisti, ki nimajo dodatka za deficitarnost in obiskujejo 1. letnik srednje šole. V prvem letniku srednje, višje ali visoke šole se ne upošteva uspeh končane osnovne oz. srednje šole, ampak se upošteva za srednjo šolo dober uspeh, za višje in visoke šole pa povprečna ocena 7,4 — 7,6. Vesna Novinec Lakirnica v V prejšnji številki so bile že opisane tehnične zmogljivosti nove lakirnice, poleg tega pa tudi postopek faze realizacije projekta, verjetno pa ne bo odveč, če povemo še, kako smo prišli od ideje do projekta, saj lahko rečemo, da je ta lakirnica primer za pravilni način investiranja. Ta način se glasi: relativno dolga faza snovanja, razmišljanja, izračunov, preverba variant ipd. in čim krajša faza realizacije. Ta način dela je toliko važnejši v tem času silne inflacije. Začetek razmišljanj o ustrezni lakirnici sega vsaj osem let nazaj, ki pa so se okrepila s spremembami proizvodnega programa s kakršnimi se sooča TDP v zadnjih letih. Da bo lakirnica za tako veliko tovarno, kot je TDP, trd oreh, smo se vseskozi zavedali, zato je skupina strokovnjakov iz razvoja, tozda in KPO pred kakimi tremi leti menila, da bi se kazalo posvetovati z vsemi, za katere smo vedeli, da kaj vedo o tovrstnih napravah tako doma pa mogoče tudi v tujini. Vse potrebne konsultacije so bile tudi opravljene. Z domačimi strokovnjaki bolj ustno, medtem, ko smo v tujini najeli frm. Schuler iz ZR Nemčije, ki je proučila naše potrebe in izdelala svoj predlog rešitve naših problemov. Vse navedene aktivnosti so nam pomagale razčistiti večino dilem, ki so se porajale ob tako zapleteni nalogi. Samo izdelavo izvedbenega načrta tehnologije smo poverili mgr. Kotniku iz projektivnega biroja Lesnine, ki je sicer že zelo zgodaj vstopil v naš tim in pomembno sodeloval tudi pri idejni zasnovi lakirnice. Potem, ko smo se zedinili za idejno zasnovo tehnologije in ugotovili, da rabimo za dogovorjen program vsaj 2500 m2 prostora, je bilo največ dilem okoli lokacije. Izdelane so bile kar štiri možne variante in sicer novogradnja v Hrušev-cu (ta bi bila najbrž najboljša!) v »rdeči hali« (kam bi dali lepljenje!), dogradnja pokrite hale za les (kam zlesom!)in na obstoječem prostoru (pri čemer smo tvegali velike izpade v tekoči proizvodnji). Kot je videti sedaj smo se odločili pravilno, saj nam je prostor v Hruševcu ostal za nadaljnjo dogradnjo TDP (montaža, pakiranje) »rdeča hala« pa je namenjena v celoti za integralno lepljenje lesa. Iz navedenega je razvidno, da smo veliko časa porabili za Vloga oblikovalca v kreiranju proizvoda TDP razmišljanje, iskanje najboljših rešitev, načrtovanje. Menim, da se je to obrestovalo, saj smo za samo izvedbo investicije in zagon porabili zelo malo časa, kar ni navada pri nas in kar bo moralo biti v bodoče obveza. Če se sprehodimo po lakirnici tudi laik ne more spregledati zelo estetsko dizajnirane strojne opreme, ki je v celoti domača, delo našega proizvajalca SOP Krško. Strokovnjak bo razpoznal smiselno zaporedje delovnih faz in možnost doseganja visoke produktivnosti ob popolni kvaliteti. Seveda se v tem času še semint-ja zatika, vse še ni utečeno, tudi ljudje vsega še ne obvladujejo povsem, je pa očitno, da bo uvajanje trajalo sorazmerno kratek čas. Delovni pogoji, ki so v Novolesu na mnogih mestih kritični, so v tej lakirnici povsem normalni, kot v prostorih, kjer sploh ni lakov in topil, poleg tega pa še brez prahu. Menim, da bi bilo prav, če bi nekdo iz TDP, ki neposredno upravlja s to veliko napravo, nekoliko opisal za vso Novolesovo javnost, kako dosegajo načrtovane kapacitete, kako se sedaj počutijo vsi skupaj, kako je s kvaliteto izdelkov ipd., saj gre navsezadnje za silno pomemben korak naprej ne samo TDP, ampak celega Novolesa. Na koncu bi povedal še mnenje in le-tega delim z mnogimi, da nam je z skupnimi močmi uspelo v kratkem času postaviti relativno ceneno la-kirniško postrojenje, ki je dosežek, na katerega smo lahko ponosni. Na koristnikih pa je, da ga bodo smotrno izrabljali v dobro vsega Novolesa. Slavko Medle Oblikovanje nekega izdelka pomeni z vidika estetike ustvarjanje nečesa lepega, atraktivnega, prijetnega za oko, pa hkrati tudi funkcionalnega. Iskati določeni funkciji primerno obliko pa pomeni dobro poznati pravila igre forme, poznati razvoj oblike in znati strokovno pristopiti k analizi oblike v formi funkcije. Oblikovalec pa je pri svojem ustvarjanju izdelka za trg tesno povezan z ostalimi kre-atorji proizvoda. Tu ni edino važno, da je izdelek pravilno oblikovan po vseh zahtevah estetike funkcionalnega, racionalnega, ekonomsko pogojenega in nenazadnje dobičkonosnega sveta, pač pa daje tako, kot je v ideji zasnovan in s strokovnim pristopom načrtovan, tudi izveden. To pa pomeni, daje njegov uspeh odvisen tako od kvalitete surovine, od kvalitete predelave surovine, kvalitete izdelave izdelka in strokovne ponudbe izdelka na trg. To je veriga, katere vsak člen enakovredno vpliva na končni uspeh izdelka. Zavedati se moramo, da delamo z naravnim materialom, ki ga narava ne producira v takšni meri, kot ga svet prede-ljuje. To pomeni, da je tega materiala vedno manj in da njegova vrednost vedno bolj raste. Zato je potrebno z njim ravnati skrajno racionalno. Vedno znova in znova težimo za količinsko čim večjo predelavo lesa, hkrati pa pozabljamo, da imamo opravka z materijo, ki ima dosti večjo vrednost, kot ji jo dajemo. Poganjati ogromne količine lesa skozi »predelovalnice«, ki mu skoraj povsem poberejo vso žlahtnost, pomeni vzeti lesu tisto, zaradi česar sploh ima visoko ceno. Se taka tehnološka brezhibnost izvedbe (pa žal ne dosegamo niti te) ne more presegati vrednosti izdelka, kjer je vključeno tudi človekovo ročno delo. Samo tak izdelek dobi svojo »dušo«. To je tisto, kar so naši predhodniki znali tako čudovito vcepiti temu naravnemu materialu, mi pa ga hočemo te narave oropati. Vendar je za to potrebno veliko znanja in strokovnosti, učenja in zgledovanja. Potrebno se je zamisliti nad našim odnosom do te dragocene surovine, pa naj bo to tisti, ki jo nabavlja, tisti ko jo oblikuje, tisti ki jo predeluje in izdeluje končne izdelke iz nje, kot tudi tisti, ki končni izdelek plasira na trg. Samo kultura v odnosu do surovine, zavest, da ima vsak kos lesa svojo nezanemarljivo vrednost, odgovornost do surovine in do vse družbene lastnine so merila, ki nas lahko približajo višjemu nivoju produkcije in ponudbe kvalitete, pa tudi k višjemu nivoju lastne kulture, ki že v močno načeti srajci tava po deželi kranjski. KLEMENC MAJA, dipl. ing. arh. Nova lakirnica v TDP Zaščita hlodovine V današnji situaciji so se pokazali problemi, ki smo jih do zdaj zanemarjali — eden od njih je tudi zaščita in ravnanje z hlodovino. Letno dobimo v Stražo okrog 65 000 m3 hlodovine, od tega večino bukovine, ki pa je zelo problematična za skladiščenje. Zraven občutljivosti hlodovine se pojavljajo še druge težave kot so sezonska dobava, prevelike zaloge v najbolj kritičnih mesecih (pomlad, poletje), že okužena hlodovina ter problematičen in neurejen skladiščni prostor. Pri zaščiti hlodovine naletimo na dva problema: na zaščito pred insekti ter zaščito pred škodljivim delovanjem gliv. Na našem skladišču hlodovine nevarnost predstavljajo daleč večjo glive, zato se moramo pri zaščiti v glavnem posvetiti temu problemu. Glive potrebujejo za svoj razvoj tri osnovne pogoje: vlago — optimum 40-60% ,(v lesu), temperaturo — optimum 20-30° C, zrak — optimum 25-60% (v lesu). Vse metode zaščite hlodovine bazirajo na eliminiranju enega od teh pogojev. Lahko jih razdelimo na štiri osnovne načine: — mokri — vlažni — suhi — kemična zaščita Pri mokrem načinu potopimo hlodovino v naravne vodotoke ali bazene. S tem preprečimo dostop zraku in dvignemo vlažnost lesa. To je dobra metoda, saj nam omogoča zaščito zdrave kot tudi okužene hlodovine, njena glavna pomanjkljivost pa so visoki stroški izgradnje sistema bazenov. Vlažni način temelji na rošenju hlodovine z razpršilci ali »zalivanju« hlodovine z vodnimi topovi. Tako dvignemo vlažnost lesa nad 80% ter dosežemo vlažno imunost hlodovine, saj se pri tako veliki vlažnosti ustavi nemoten razvoj gliv. Dobra stran te metode so nizki stroški, ne smemo pa dovoliti, da vlažnost pade izpod 75%, saj bi v nasprotnem ustvarili idealne pogoje za razvoj gliv. Že okuženo hlodovino s to metodo ne moremo v popolnosti zaščiti, lahko pa v veliki meri zavremo propadanje. Pri suhem načinu omogočimo čim hitrejše sušenje hlodovine, tako da vlažnost lesa pade izpod 25%, kar ne zadostuje za nemoten razvoj gliv (suha imunost). Ta metoda zahteva velik skladiščni prostor ter pravilno zlaganje, da bi dobili dobro zračnost zložajev. Slabost te metode je možnost pokanja hlodovine zaradi hitrega sušenja. 6 novoles Kemična zaščita je pokazala zelo dobre rezultate, je pa relativno draga, tako da se uporablja samo za zaščito vrednejše hlodovine ter drugih drevesnih vrst. Po načinu razvoja in povzročene škode razlikujemo naslednje tipe gliv: — glive prave razgrajevalke lesa — glive povzročiteljice barvne spremembe lesa — glive plesni V prvo skupino spadajo tiste, ki biološko razgrajujejo in s tem spreminjajo fizikalne, kemične in tehnološke lastnosti lesa. Glive, ki povzročajo spremembo barve in plesni ne razkrajajo lesa. Hranijo se z celično vsebino, zato ne vplivajo bistveno na tehnične lastnosti lesa. Njihovo delovanje je omejeno na beljavo in površino lesa. Na našem skladišču je najbolj pereča piravost bukovine, zato jo bomo natančneje opisal. PIRAVOST je poseben tip bele gnilobe, za katero je karakteristično neenakomerno širjenje. V prvi fazi pride samo do spremembe barve, ki neenako- "* * i* : V . Tako izgleda pirova hlodovina. posledica postopnega odmiranja celic v procesu sušenja sveže podrtega drevesa. Celice gubijo vodo, zato pride do prodiranja kisika, kar povzroči spremembo barve lesa. V tej fazi les še ni spremenil svojih tehničnih lastnosti, temveč le estetske. Zraven tega se tudi težje impregnira, saj so traheje (prevodni elementi) zamašene s tilami (gumijasta snov s kristali in barvili). Temu pojavu se lahko izognemo z navlaževanjem ali relativno hitrim sušenjem hlodovine. Večvredno hlodovino lahko zaščitimo s premazovanjem čel in poškodovanih mest na hlo- du s preparati, ki vsebujejo: smolaste snovi, snovi, ki vežejo kisik ter fungicide (kemični preparati za zatiranje gliv). Takšen hlod v drugi fazi napadajo glive, ki so povzročitelji gnilobe lesa. Gniloba prodira v obliki lis oz. jezikov. Tako napaden hlod lahko pri ugodnih pogojih popolnoma propade v dveh mesecih. Zaščita temelji na čim hitrejšem izvozu iz gozda na skladišče ter skladiščenju po eni izmed zgoraj navedenih metod. Posebno v lanskem letu (1986) smo opazili precejšnje propadanje Končno se je začelo Pregovor pravi, da v tretje gre rado. Tu mislim zdaj na gradnjo šole v Vavti vasi. Prvič je bila zgrajena 1908. leta, dozidana pa leta 1964. Tej letnici bo v mukah dodano še eno zgodovinsko leto — 1987. Po res dolgih letih čakanja, snovanja, iskanja, dogovarjanja, modrovanja in ne nazadnje referendumskega odločanja smo le zagledali na koncu (ali v začetku) vasi, da so ob starem »hramu« učenosti« le začeli spreminjati njeno okolico delavci gradbenega podjetja Pionir. Končno se je začelo. Lahko bi se tudi prej! Že lani v jeseni je učenka 8. a razreda, Judita Palčič, zapisala svojo misel o gradnji nove šole takole: »Osnovno šolo bo začelo graditi gradbeno podjetje Hitrost 1. aprila 1987.« In ta njena »aprilska izjava« seje natanko tako tudi uresničila. Namreč letos prvega aprila so delavci gradbenega podjetja Pionir res pripeljali težko mehanizacijo in končno začeli spreminjati dosedanjo zelenico, njive in igrišče v gradbišče. Ko smo vprašali predsednika gradbenega odbora, Jožeta Pirca, če so morebiti še kakšne ovire v zvezi z gradnjo šole, čeprav že vidimo, da seje začela, nam je dejal, daje glede šole vse urejeno, da ni nobenega problema več. Letos v jeseni naj bi bil novi del šole — prizidek — končan, tako da bi se vanj kompletno preselili in bi takoj nato začeli z adaptacijo starega dela. »Drugače pa je s telovadnico. Sredstva za (majhno) telovadnico, kot jo predpisuje o normativ, bi bila zagotovljena, a splošne potrebe krajanov in okolice pa so večje, kot bi jih zmogla »normativna«telovad-nica tako s športno-rekreativ-nega kot s kulturnega vidika. Zato si prizadevamo, da bi jo »raztegnili« morda do velikosti rokometnega igrišča, kar bi pa seveda morali materialno podpreti zainteresirani, kot so DO Novoles, Gorjanci, Gozdno gospodarstvo, Opekarna Zalog, Krajevna skupnost in Telesno-kulturna skupnost iz Novega mesta. Za tak korak pa seje treba odločiti s samoupravnim sporazumom — tudi glede vzdrževanja — že do konca tega meseca, kar pa bo seveda z ozirom na težko gospodarsko situacijo precej trd oreh,« je menil Jože Pirc. »Seveda pa si najbolj želimo, da bomo po dolgih letih dvoizmenskega pouka, prešli na enoizmenski in bi tako začeli delati v normalnih pogojih,«, je poudaril ravnatelj šole, Pero Jokič. Kaj mislijo in kako spremljajo gradnjo šole učenci — subjekti vzgojno-izobraževal-nega procesa — pa bodo povedali sami. »Končno se je začelo,« se je govorilo prvega aprila po naši stari terezijanski šoli. Ljudje v suknjah in s kravatami za vratom so opravili svoje delo. Sedaj so od besed prešli k dejanjem. Tudi delavci s Petrola so si morali ogledati ta dogodek. Stali so ob cesti, medtem ko so nestrpni šoferji na črpalki trobili in še marsikatero pametno rekli v čast Petrolu.« Jurij Krštinc, 7. a »Želja po izgradnji nove šole vanio, a niso. Končno pa se je v Vavti vasi je stara vsaj toliko le začelo. Želimo si moderno kot mi. Naši predniki so že šolo s telovadnico, jedilnico, pred mnogimi leti z veseljem velikimi kabineti in razne zbirali star papir, staro železo pripomočke, ki sodijo zraven.« in »dinar za novo šolo« v upanju, da bodo že oni hodili Silva Kramaršič, 7. a »Vsako uro stečem k oknu in nirjevi delavci potrudili in da gledam, če je že kaj več na- bo to hitro narejeno, kajti rad rejeno, vendar to gre zelo bi bil še v novi šoli pri pouku.« počasi. Upam, da se bodo Pio- Nenad Salopek, 7. a Ko smo bili v prvem razredu, z bazenom, veliko telovad-so govorili, da bodo začeli gra- nico, lepo jedilnico in s kabi-diti novo šolo. Razmišljali neti.« Milka Petkovič, 7. a smo, kakšna bo. Bila je velika (Tekst in foto: Drago Vuica) Hura, tu bo stala nova šola! Zaradi vrste vzrokov se je celotna panoga lesne industrije in s tem tudi naša delovna organizacija znašla v hudih težavah. V lanskem letu je predvsem zaradi padca vrednosti dolarja, zaradi povečanih obrestnih mer in zaradi povečanja obsega kreditov pričela dohodkovnost izvozu katastrofalno padati, tako da smo v izvoznih tozdih prigospodarili 5 novih milijard din izgub. Na drugi strani pa so ostali tozdi, ki so poslovali pozitivno, prigospodarili 1,4 nove milijarde din pozitivnih rezultatov. Do zaključnega računa smo celotno izgubo pokrili z rezervami pozitivnih tozdov, z revalorizacijo zalog, s pridobitvijo rezervnih sredstev od poslovnih partnerjev ter z odpisom obresti pri poslovnih bankah. Položaj Novolesa je postal s tem izjemno kritičen, posebno še, ker se ti negativni trendi še ponavljajo v prvih mesecih letošnjega leta. Glede na to, da smo v lanskem letu za potrebe pokrivanja izgub izčrpali vse notranje rezerve, se moramo zavedati, da je za zagotavljanje normalnega funkcioniranja in preživetje Novolesa edini izhod v tem, da se zagotovi tekoče pozitivno poslovanje v okviru celotne DO. Ta imperativ nam nalaga ostro ukrepanje znotraj DO kot tudi navzven. Cilj tega je odpraviti slabosti na področju organizacije dela, na področju zagotavljanja večje produktivnosti in na področju zagotavljanja kvalitetnejšega gospodarjenja s sredstvi. Vzrokov za nastalo situacijo je več. Razvrstili bi jih lahko na eksterne in na interne. Med eksternimi vzroki, ki so glavni krivci nastajanja izgub so največji: padec dolarja na svetovnem trgu, sistemski ukrepi ZIS, tekoče ekonomske politike, ki ni naklonjena izvozu. Novoles je po svoji programski zasnovi močno usmerjen na izvoz. Kot takega so ga omenjeni ukrepi skupaj z drugimi izvozniki močno prizadeli. Trud, ki gaje Novoles dolga leta vlagal v to, da bi družbi zagotovil delež v mednarodni delitvi dela, se nam takorekoč naenkrat ne potrjuje več v rezultatih. Poleg teh vzrokov so nastopali prav gotovo tudi interni vzroki. Najvažnejši so naslednji: prevelika izvozna usmerjenost Novolesa spričo ukrepov ZIS glede izvoza,, ekstenzivno širjenje DO in v zvezi s tem slaba aktiviranost investicij in neprilagojenost vodenja DO v razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje za obvladovanje položaja, visoke zaloge, neustrezna struktura sredstev. Ob vstopu v leto 1987 se je vodstvo Novolesa z nastopom v.d. predsednika KPO, tov. Vilija Pavliča, nastale situacije v celoti zavedlo in sprejelo vrsto ukrepov za odpravo motenj. Izdelani so bili sanacijski programi, ki naj bi zagotovili pokritje izgub in omogočili redno delo za sa-prej. Žal pa na hitro sprejeti 8 novoles ukrepi niso zadostovali, da bi se negativni trendi zaustavili. Že za obdobje prvih dveh mesecev se je pokazala vrsta slabosti: Jedilnica SKAND Glede na to, da sloni glavno breme sanacije Novolesa na ramenih v. d. predsednika KPO, tov. Vilija Pavliča, smo ga naprosili za komentar k programu ukrepov za odpravo motenj in saniranje Novolesa Tov. Pavlič, vemo da je težko v tem hipu odgovoriti na vprašanje ali verjamete, da bo Novoles izplaval iz težav, vendar vam ga zastavljamo, ker menimo, da zanima slehernega novole sovca. V teh kriznih razmerah in tudi zaradi ekonomsko neurejenih razmer, ki vladajo v celotni Jugoslaviji, še posebej pa v lesni industriji, je izredno težko dajati garancijo za uspešen potek sanacije. V tem trenutku deluje vse preveč zunanjih vplivov, na katere vodstvo Novolesa ne more vplivati. Ti so: — neustrezna politika stimuliranja izvoza, ki se vkljub obljubam že več kot eno leto ne spreminja v prid izvoznikom, — povečanje obrestne mere za kredite, — administriranje na področju cen, — zakon o omejevanju osebnih dohodkov, — zakon o omejevanju investicijske porabe, — nov obračunski sistem. Kljub vsemu naštetemu ni vzroka za obupavanje, energično in hladnokrvno moramo ukrepati na tistih področjih, ki jih lahko sami obvladamo. Novolesov kolektiv je v preteklosti znal discipliniramo obvladovati krizna obdobja. V preteklih treh letih, ko smo razen na izvozu beležili izjemno ugodne rezultate, smo opustili marsikateri prijem in metodo dela, ki nam je v preteklosti in bi nam sedaj, ko smo v krizi omogočali omilitev razreševanja problemov. V tem trenutku nam mora biti osnovni cilj, da delavcem zagotovimo socialno varnost, da postopno zmanjšujemo zaposlenost na račun fluktuacije, da povečujemo proizvodnjo na programih, ki so visoko dohodkovni in da uvajamo nove programe izven lesnega področja. Po vaših izjavah smo glede bodočnosti Novolesa lahko optimisti?! V tem trenutku ne morem govoriti o optimizmu. Skušam biti predvsem realist. V okviru tega realizma se zavedam, da ta družba ne more mirno gledati propadanje celotne lesne panoge in da se dolgoročno ne more odpovedati izvozu, ki je prepotreben za zagotavljanje uvoza in odplačila dolgov. Poleg tega imamo v Novolesu še tozde, ki so izrazito uspešni in ti morajo postati jedro nadaljnjega razvoja in usmeritev v programskem prestrukturiranju Novolesa. Dolgoročno se mora delež te proizvodnje bistveno povečati na račun postopnega reduciranja slabodonosnih lesnih programov, ki so dolgoročno vprašljivi tudi zaradi vse težjega oskrbovanja z osnovno lesno surovino. Poleg tega se Zavedam, da je v Novolesu še vrsta notranjih rezerv, ki jih dosedaj še nismo uspeli dovolj aktivirati. Sem sodijo: — izkoriščanje surovin: — izkoriščanje proizvodnih kapacitet časa: in fonda delovnega — obračun dohodka je za to obdobje pokazal 522.300 tisoč din novih izgub — produktivnost se je v primerjavi s povprečjem leta 1986 premalo povečevala — delež prodaje na domačem trgu se ni povečal v predvideni višini — zniževanje zalog teče prepočasno — odlok ZIS o vračanju cen še dodatno ogroža rezultate, saj ta predvideva od 15 do 35% znižanje cen — slabša se likvidnost DO — v kooperaciji med tozdi nastajajo motnje, poleg tega se tudi ekonomsko vedno ne potrjuje — kadrovsko vprašanje ostaja še naprej pereče, odhajanje kadrov se ni zaustavilo — dosedanji način vodenja DO ne omogoča uspešnega reševanja nakopičenih problemov. Nastala situacija nujno terja drastično in kompleksno ukrepanje. Novoles se nahaja resnično v eksistenčnih težavah. Odločiti se je bilo treba ali poiskati vse notranje rezerve in z lastnimi silami obvladati položaj ali pa sprejeti ukrep družbenega varstva, kot zadnjo obliko reševanja Novole-sovega položaja. Glede na to, da obstoja realna grožnja, da bodo ogrožena številna delovna mesta, če se motnje ne odpravijo, smo se v Novolesu odločili za prvo varianto, to je, da skušamo z lastnimi silami rešiti Novoles. KPO, poslovni odbor, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije so to varianto enotno sprejeli in ji dali podporo. V ta namen je delavski svet DO na I izredni seji dne 4. 4. 1987 Jedilnica Hongkong. sprejel predlog ukrepov v.d. predsednika KPO, tov. Vilija Pavliča iz področja stabilizacije gospodarskega položaja in iz področja vodenja DO. Povzetek ukrepov za stabilizacijo gospodarskega položaja: — razmejiti pristojnosti in odgovonosti med TOZD, DO in TOZD skupnega pomena ter DSSS — zelo veliko moramo storiti na področju ocenjevanja organizacijskih sistemov, ki bodo pozneje vodili k povečanju kvalitete, k večji produktivnosti, k boljši sinhronizaciji proizvodnje, k obvladovanju zalog in uravnavanju finančnih tokov; na področju trženja nismo dosegli zadovoljive stopnje organiziranosti: povečanje »obrtniškega« pristopa. V zvezi s tem bo treba tozd BLPosvežiti z mlajšimi strokovno usposobljenimi delavci. Zavedam se, da bo sanacija že ob nespremenjenih razmerah izredno težavna. Ob izvajanju radikalnih ukrepov in posegov pričakujem odpore, vendar se moramo vsi zavedati, da mora v končni fazi prevladati širši interes DO nad parcialnimi interesi posameznih ožjih sredin. Zavedam se tudi, da s samo reorganizacijo vodstva DO brez polnega sodelovanja vseh ostalih struktur ni možno pričakovati večjih obratov na bolje. Kot v.d. predsednika KPO v tem trenutku s svoje strani zagotavljam maksimalno angažiranost v mejah svojega znanja in sposobnosti, za celoten kolektiv Novolesa v tem trenutku pa obljubljam mnogo trdega dela in odpovedovanja, kar pa konec koncev praviloma obrodi sadove, ki nam bodo v zadoščenje. — zaostriti delovno disciplino na vseh nivojih — radikalno znižati zaloge — ustaviti zaposlovanje in preusmeriti del režije (nekreativne) v proizvodnjo — energično znižati stroške DIS in FIS — omejiti vse vrste investicijske porabe — razen prioritetnih izjem — povečanje prodaje (obvladovanje cen) in reorganizacija prod. na DT — omejiti novo zadolževanje oz. zagotoviti kvalitetne vire — povečati bave uspešnost na- — po potrebi reorganizirati samoupravno organiziranost TOZD, v okviru reproverig — redukcija skrajno nedonosnih programov in tudi proizvodenj — forsiranje razvoja in investicij v visoko dohodkovne programe izven lesnega področja — postopna preobrazba lesne proizvodnje v smeri zmanjševanja porabe masivnega lesa in povečanja kvalitete programov — razvijati externe kooperacije na račun zmanjševanja proizvodnje v TOZD Novolesa — maksimalno nove investicije aktivirati (Nadaljevanje na 10. strani) novoles 9 Revitalizacija Novolesa da ali ne — povečati stopnjo kooperativnosti med posameznimi TOZD in vzpostaviti večjo stopnjo medsebojnega zaupanja med TOZD-i, službami in TOZD-i skupnega pomena — ugotoviti stopnjo konkurenčnosti in racionalizirati proizvodne procese — s posebnimi dinarsko/deviznimi aranžmani izboljšati dohodkovnost in likvidnost — v sodelovanju z DPS zagotoviti tekoče asistenco s strani bank in drugih institucij — izpeljati kadrovske spremembe v smislu kvalitetnejšega obvladovanja problemov — aktivirati kadre, kijih še imamo in ki niso ustrezno angažirani v tekočih procesih — pospešeno dograditi informacijski sistem, ki danes ne zagotavlja dovolj ažurnih informacij — zagotoviti stimul, nagrajevanje za najvplivnejše in odgovorne delavce v DO in TOZD. Povzetek ukrepov iz področja sistema vodenja DO. 1. Objavi se izredno stanje oz. ukrep interne sanacije za celotno DO s ciljem odpraviti motnje v poslovanju 2. DS DO je sprejel predlog, da se KPO reorganizira. Predlog nove organizacije pripravi v.p. predsednika KPO, tov. Vili Pavlič. S potrditvijo nove organizacije KPO. 3. Bodoči KPO mora zagotoviti pokrivanje najbolj vitalnih poslovnih funkcij in najbolj akutnih kompleksnih problematik 4. Za delovanje članov KPO se predpišejo jasno opredeljena pooblastila in odgovornosti, na podlagi katerih dobijo leti izvršilno moč za svoje področje dela 5. Bodoči KPO mora pokrivati vse najbolj vitalne poslovne funkcije in kompleksno problematiko. 6. KPO mora delovati kot izrazito poslovni organ DS DO in ne samo koordinativno kot do sedaj 7. Predlog reorganizacije in sestave novega KPO pripravi v.d. predsednika KPO, Vili Pavlič, v roku 14 dni. 8. Za pokrivanje potreb po ključnih kadrih dobi v.d. predsednika KPO po pooblastiloma lahko uporabi količnik, oz. faktor težavnosti do višine 1,5. 9. Kadrovska politika sodi v pristojnost predsednika KPO. Za učinkovito razreševanje tekočih problemov se bodo vršile hitre kadrovske spremembe v skladu s samoupravnimi akti in z upoštevanjem širšega interesa DO 10. Kadrovske spremembe (oz. premestitve) se izvršijo na predlog v.d. predsednika KPO, oz. na predlog člana KPO za njegovo področje dela in ob podpori DPO DO Novoles 11. Ugotavljanje odgovornosti za nazaj sodi v pristojnost samoupravnih organov in SDK. Novi KPO se naj s tem ne obremenjuje. Predlagani program ukrepov je seveda mrtva stvar, če ni ustreznih ljudi, ki bi jo obudili v življenje. Bodoča usoda Novolesa je torej predvsem odvisna od dobrega kadra in dobre organiziranosti. S poteki izvajanja ukrepov v pogojih interne sanacije vas bomo dovolj obširno obveščali v Obvestilih in v glasilu. Vsekakor mora biti vsakomur, ki je zaposlen v Novolesu jasno, da panika v tem trenutku ni na mestu, ampak moramo vsi to breme pogumno sprejeti in dati vsak na svojem mestu čimve-čji prispevek za izboljšanje razmer. Jedilnica 4000, ki jo prodajamo na domčem trgu kot tudi na zunanjih tržiščih, žal pa je njena dohodkovnost na zunajih trgih manjša. PORTRET Produktivnost Sanacijski ukrepi tfdrvb) Kreditno-monetarna politika Devizna politika Interventni zakon ZIS Od kod tovariš, ti dana je pravica, Prešernu doktorju, vzeti besedo češ dobro bo za to zabito čredo, ki mar ji ni ne pesnik ne Zdravljica. Sam iz sebe norca brije, nase pljuje, kdor geniju naroda verz obrača, vprašujem te, brezvestnega mazača ti ni morda vse slovenstvo tuje? Na oltarju njegovem, ogenj stave se bolj, kakor kdajkoli prej zdaj sveti, ker ti in podobne drzne glave, drezate v presveti žar razvneti, zaman, čeprav dovolijo postave se trudile, saj ni ga moč zatreti. ~ Zupančič Peter TOZD TVP Rodič Stanko Gospodar v TOZD TDP Poznajo ga vsi delavci TOZD TDP pa tudi mnogi iz drugih TOZD! Poznan pa je predvsem po dveh stvareh: rad namreč nerga in se sam s seboj pogovarja, obenem pa je zelo prizadeven delavec. Tov. Rodič Stanko je po poklicu strojni tehnik. Včasih je delal kot avtomehanik pri Gorjancih, nato pa kot čuvaj pri Varnosti. Delo mehanika mu je bilo zaradi zdravstvenih razlogov pretežko, delo čuvaja pa preveč dolgočasno. Mnogim se bo najbrž zdelo čudno, vendar Stane pravi, da je s sedanjim delom gospodarja v TOZD TDP zadovoljen in da ga rad opravlja. Najbolj ga moti malomaren odnos zaposlenih do okolja, dela in do družbenih sredstev. Večkrat se namreč zgodi, da mu sodelavci namenoma nasmetijo pospravljen prostor okoli tovarne. Mnogi sodelavci ga zafrkavajo z raličnimi izmišljenimi govoricami, vendar jim Rodič ne zameri preveč. Tov. Rodič Stane se je posebno izkazal pri zaključnem pospravljanju lakirnice. Tam je s svojim delom prihranil preko 1 mio din. Zalo je 10 OOS sprejel sklep, da se DS TOZD predlaga Rodiča za denarno nagrado. Kmalu bo lepo spomladansko vreme prebudilo naravo. Takrat bo imel Rodič še posebno veliko dela z uredu vi j o okolice TOZD TDP. Če mu že ne moremo pomagati pri njegovem delu, ga vsaj pustimo pri miru in ga spoštujmo kot dobrega in vestnega delavca, kar mnogi med nami ravno niso. V. F. Dokazano je... KOT VSAKA NI ŽIVAL LISICA, TAK’ VSAKI NI NAPIS PUŠČICA — Preveč je takšnih, ki so zavedni samo zato, ker jim nese! — Pravijo, da skladišče CSM ni le skladišče materiala, temveč tudi zelo dober izhodiščni položaj, do gostinskih objektov v Straži. Posebno za žagarje... — Lizun ni poklic, pa vendar jih od tega danes mnogo živi — Zvone, ali veš zakaj so nekateri »novolesovci« vedno dobre volje!? Ne. zakaj? Zato, ker jim neprestano na glavo sije sonček... — Izgubil je partijsko knjižico in zdaj z ničemer ne more dokazati, da je komunist — Človeška sreča je v delu, torej delajmo. Šele potem bomo — srečni, zadovoljni — Nihče ni tako surov do podrejenih kot tisti, ki se ponižuje pred nadrejenimi! Poškodbe na delu rv v • »v rise in rise: Dr. /. Balog Trr .1.1.1.! 7 Zdi se, da je prišlo do krvavitve iz arterije. Pokliči rešilca, jaz bom pa poskušal ustaviti krvavitev. Če pride do krvavitve iz arterije, je treba nujno najprej ustaviti krvavitev. Če upoorabi pri tem kompresija — pritisk, ta ne sme trajati več kot nekaj minut, ker bi prišlo drugače do odmiranja tkiva. Kompresija lahko traja samo 5 minut. Mislim, da je toliko časa poteklo. Peljite ga na kirurgijo. Krvni pritisk je normalen. Dobro bi mu bilo dati kri, ker je zagotovo izgubil veliko krvi. — prelom kost Tudi poveza arterije sme ostati le kratek čas, ker je s tem zmanjšan dovod krvi v periferni del, enako dovod kisika, to povzroči odmiranje tkiva. Avtor Dr. Anton Prijatelj Nova Gorica Podatki so le za zaposlene delavce, ki gredo na bolovanje. Podatki so za tiste, ki gredo v bolnico. Podatkov ni za gospodinje, nezaposlene in upokojence. Poškodbe otrok in poškodbe pri športu pa poznamo le kadar so v bolnici. Najenostavneje je za vsako nesrečo ali poškodbo kriviti človeka-delavca. V mnogih podatkih ali v mnogih poročilih najdemo, da je skoraj v vseh primerih kriv za poškodbo človek. Resnica je drugačna. Na delu Človek 4„. stroj okolje * 12 novoles cesta Za promet imamo medsebojne odnose izražene v številkah: Cesta Človek Vozilo 2,5% 65,0% 2,5% Zato, da delo lahko dobro opravimo, varno opravimo, moramo delo ZNATI delati. Znanje pa pridobimo z: učenjem, prakso. Že pri učenju moramo mlade ljudi naučiti varno delo. Kajti če se mlad delavec nauči varno delati, bo varno delal vse življenje. Danes imamo tudi doma mnogo pripomočkov, strojev, aparatov, mnogo elektrike. Ne samo pri nas, ampak tudi po svetu je vse manj obrtnikov, vse manj ljudi, ki lahko nudijo usluge. Zato se tako pri nas, kot po svetu (tako na-zahodu kot na vzhodu) vedno bolj širi gibanje NAREDI SI SAM Mnogo je knjig, ki nas o tem učijo. Vsak stroj, bi moral imeti točna navodila o uporabi. Ali jih preberemo? Ali navodila spoštujemo? Ali morda več vemo kot tisti, ki so navodila napisali? Če navodil nismo prebrali, če jih ne spoštujemo, če se nam zdi da vemo več, kot tisti, ki so navodila napisali, potem bomo kaj kmalu med tisto veliko skupino poškodovanih zaradi dela doma!! Zato, da delo dobro opravimo pa moramo imeti poleg znanja tudi TELESNE > DUŠEVNE SPOSOBNOSTI Ne bi našteval vseh telesnih lastnosti, niti bolezni, ki jih ne sme imeti delavec, da varno opravi svoje delo. Omenil bom le nekaj zdravstvenih stanj, na katera mora biti vsak pozoren. Dober vid mora imeti tisti, ki upravlja razna vozila, ki vodi žerjav, dober vid na blizu mora imeti vsak, ki upravlja razne stroje. Pri mnogih delih pa zahtevamo dober globinski vid. Še sreča, da mnoge napake vida lahko popravimo z očali. Pa kaj ko mnogi mislijo, da niso več tako lepi, če nosijo očala!! In če si potem poškodujejo obraz? To prav gotovo škodi lepoti. Visok krvni tlak je bolezen modernega časa, ki vedno bolj razsaja med ljudmi. Ne boli. Nima posebnih znamenj. Je nevarna! Tudi delavci z visokim pritiskom ne smejo opravljati vseh del! Mnogi ljudje, še posebej mladina so podvrženi omedlevicam. (Nadaljevanje prihodnjič) Preizkus v streljanju s pištolo V okviru letnega izobraževanja za pripadnike NZ, je strokovna služba za SLO in DS dne 27. 3. 1987 od 10. do 14. ure izvedla preizkus v streljanju s pištolo M-70 kal. 7,65 mm, na tarčo v obliki človeške silhuete. Preizkus smo izvedli na strelišču nasproti stare žage Novo-lesa, udeležili pa so se ga pripadniki NZ vseh TOZD in DSSS z območja občine Novo mesto. Poseben poudarek smo pred streljanjem dali na samo varnost na strelišču saj vemo, da je pištola zaradi svojih lastnosti (kratke cevi) eno izmed najbolj nevarnih orožij. V tem smislu so načelniki NZ in pomočniki načelnikov NZ dobili nalogo, da pripadnike po TOZD usposobijo za ravnanje z orožjem še pred preizkusom v streljanju. To nalogo je večina načelnikov in pomočnikov izpolnila tako, da je večji del prisotnih že bil seznanjen o tem, kako se ravna z orožjem. Kljub temu smo pred izvedbo streljanja vsaki skupini nazorno prikazali kako se z orožjem ravna, pri tem pa izvedli tudi poizkusne strele, v nadaljevanju že med samim streljanjem skupine 4 strelcev, pa so ostali dobivali še navodila od inštruktorja streljanja. Vse to je pogojevalo, da so bili po izvedeni analizi rezultati streljanja zadovoljivi. Seveda pa smo poskrbeli tudi za varnost krajanov KS Straža s tem, da smo na javnih mestih razobesili obvestila o dnevu in času streljanja, enaka obvestila pa smo razdelili tudi učencem osnovne šole Vavta vas, da so jih razdelili po stanovanjskih hišah v bližnji okolici Straže, samo strelišče pa smo zavarovali tudi z opozorilnimi tablami: NI PREHODA, STRELJANJE. Za vsak primer smo med streljanjem angažirali tudi našega zdravnika, ki pa na srečo ni imel nobenega dela. Sedaj pa še nekaj o rezultatih streljanja, ki naj bodo vzpodbuda za izboljšanje v prihodnjem letu. Vsega skupaj se je streljanja udeležilo 99 pripadnikov NZ, ki so po posameznih TOZD in DSSS dosegli naslednje rezultate: TOZD število povprečna strelcev ocena DSSS 12 4.7 TSP 9 3.8 TVP 11 4.8 TES 11 3.9 TDP 9 4.4 ŽAGA 9 3.6 BLP 8 3.8 TPP 8 4 TPI 12 4.3 TGD 10 3.7 Od vseh strelcev jih je 54 streljalo z oceno odlično, 22 pravdobro, 9 dobro, 10 zadostno in le 3 nezadostno, kar skupaj da povprečno oceno 4.1. Posebej moramo pohvaliti pripadnice nežnejšega spola, ki so z redkimi izjemami streljale prvič in dosegle lep uspeh, saj je njihova povprečna ocena 3.2. Le tako naprej. Na koncu se moramo za uspešno izvedbo zahvaliti tudi pripadnikom občinskega štaba za teritorialno obrambo, strokovnemu sodelavcu za SLO in DS iz G1P Pionir Novo mesto in pripadniku milice, ki so nudili strokovno pomoč vsem strelcem. „ _ Priprava na streljanje s pištolo. Merjenje in streljanje. . «'•. . ■„ J* . X*>/*rt* *- * * I . ir Ugotavljanje rezultatov streljanja. rt Za praznik dela Delavci se veselijo, ker svoj praznik zdaj slavijo. Žuljave so njih roke, saj ob delu jih dobe. Vsak mesec pridno so garali in vmes še kaj poklepetali. Zaslužek res ni bil bogat, čeprav so morali garat. Ob plači mil je njih obraz, domov jo nesejo v dokaz. Ob kresovih zdaj bo manj veselo, čez čas bo treba spet na delo. Renata Klobučar, 8. a. Prvi maj — praznik dela Zopet novo jutro. Lep je dan, takšen kot nikdar. Danes praznuje narava vsa, saj delavec svoj praznik ima. Naj bo star ali mlad, vsak v srcu nosi pomlad. Danes, ko slavimo praznik dela, je domovina vsa vesela. Praznik dela — prvi maj naj odmeva v polje, v gaj: Zdaj ga delavec slavi, zato zapojmo pesem vsi! Biljana Hvalec, 8. a Prvi maj Zastava na drogu plapola, pod njo pa množica vzklika: Živel prvi maj! Živel prvi maj! se oglasi delavka stara. Živel! ji stotero grl odgovarja. Ko pade mrak, stotero kupic nazdravlja, tisočero ljudi pozdravlja, pozdravlja, svoj praznik proslavlja. Koncert pihalne godbe Novoles ob tridesetletnici. Podeljevanje nagrad ob prazniku. Kulturni dnevi Straža '87 NEDELJA, 17. 5. 1987 ob 19.30 VESELI VEČER Izvaja dramska skupina »SVOBODA« v Domu Kulture SREDA, 20. 5. 1987 ob 19.30 Samostojni koncert mešanega pevskega zbora dijakov Centra srednjih šol iz Novega mesta v Domu kulture ČETRTEK, 21. 5. 1987 ob 19.00 Otvoritev likovne razstave v Gasilskem domu Razstavljajo učenci iz krajev nastopajočih pihalnih orkestrov ob 19.30 Kulturni program mladincev osnovne šole Vavta vas v Domu kulture PETEK, 22. 5. 1987 ob 19.00 Nastop harmonikarjev iz Krajevne skupnosti pred Gasilskim domom SOBOTA, 23. 5. 1987 ob 14.00 Srečanje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine Kresovi po gričih gorijo in o sreči delavcev govorijo: ŽIVEL PRVI MAJ! Matej Kulovec, 8.a Kadrovske vesti za mesec marec 1987 TOZD TVP; odšli: Turk Franc in GERBAJS Martin (v JLA). TOZD ŽAGA: prišli: OS-TIĆ Radenko, CRNOVČIĆ Miroslav, VUKELIČ Drago, ĐURĐEVIČ Borka; odšli: ŠKEDELJ Janez in VIDMAR Anton (upokojitev), POPLA-ŠEN Pile, KADRIBAŠIĆ Sulejman in KLOBUČAR Bojan (v JLA), ŠURLA Ivan in JENIČ Vinko (sporazumno), BUBNJIĆ Nikola in AŠČIC Stipan (izjava delavca) in BUBNJIĆ Filip (v TOZD TDP). TOZD TPI: prišli: PAVLIN Darko, JAKOFČIČ Marjan, KUŠTRIN Nevenka (iz TOZD TGD); odšli: MRVAR Boris (izjava delavca) in TRUN-KELJ Jože (neusp. poizk. delo). TOZD BOR: odšli: KRIŽAN Jernej, NARAGLAV Roman in PAVKOVIČ Srečko (v JLA), VEGEL Katarina (sporazumno), MOLAN Martin in NOVAK BOris (izjava delavca). TOZD SIGMAT: prišli: JAVORNIK Franc, TERŠELIČ Erneset in CEROVŠEK Ivan, GLAS Alojz in ŠKULJ Stanislav (iz vJLA); odšli: HA-RALOVIČ Irena (izjava delavca) in PLAHUTA Jože (v JLA). TOZD IGK: odšli: ŠEPIC Stanko in NOVAK Darinka (sporazumno) in GORENC Peter (izjava delavca). TOZD TDP: prišli: LAZIČ Tomislav, JOTANOVIČ Dušanka, BUBNJIĆ Filip (iz TOZD ŽAGA); odšli: GORŠE Brane, LAPANOVIČ Ana. PIRC Janez, ADROVIĆ Mu-nirka. GOJKOVIČ Danica, HOČEVAR Marija in KONDIČ Bogdana (sporazumno), KASTELIC Jože (upokojitev), BREGAR Janez, ČlMERMA-NČIČ Janez, PAPEŽ Cveto in URŠIČ Jože (v JLA), KI-TANOVIĆ Ljubica (negativna ocena v poizk. delu) in KREN Jože (v TOZD BLP), ZORAN Jože (sporazumno). TOZD TSP: odšli: KRAŠEVEC Ana, BERKOPEC Viktor in PETRUNA Ana (upokojitev), PUST Martina (sporazumno), JOVIČ Iztok in JARC Jože (izjava delavca) FRAS Anej in HRVAT Jože (disciplinska izključitev). TOZD TPP: prišli: OGRINEC Marjan (iz JLA) in MLAKAR Vinko; odšli: JOTANOVIČ Slobodan in BREGAR Franci (v JLA), ČELIČ Jože in HARTMAN Jože (izjava delavca) in BAJT Andrej (v TOZD BLP). TOZD LIPA: odšli: IVNIK Terezija (upokojitev). TOZD TAP: prišli: SLAK Tomaž. TOZD TKO: prišli: GRU-BAČEVIĆ Sejdo, BRDAR Vedran in PETRAŠ Marija; odšli: ZAJC Nevenka (izjava delavca) in SLANC Anton (sporazumno). „ TOZD TES: prišli: KR-ŠTINC Dušan (iz JLA) in BRADAČ Ljudmila; odšli: VOVK Ljudmila (upokojitev) in ŠENICA Franc (sporazumno). TOZD TGD: odšli: JARC Maja (izjava delavca), ROJC Roman (sporazumno) in KUŠTRIN Nevenka (v TOZD TPI). TOZD BLP: prišli: ANDO-LJŠEK Maja in FILAK Janez, KREN Jože (iz TOZD TDP) Pa še to... V privatnem poslovanju z našimi delovnimi organizacijami se marsikaj pripeti. Tudi našemu sodelavcu iz TPP-ja se je nekaj dokaj nenavadnega zgodilo. Ker zida hišt^je naročil v IG M Sava Krško beton, le-tega ni bilo, zato je interveniral. Od IGM Sava je dobil sledeč odgovor: »Dne....je 12 m3 (dvanajst kubičnih metrov) betona v razsutem stanju odpeljala katra (R4), last DO Krka.« Maček pa tak, si boste ob tem mislili! Tudi policija bo imela res »težko« nalogo, da bo našla tako obteženo katro z betonom!! OBVESTILO Delavski svet tozda Žaga je na svoji seji dne 25. 2. 1987 sprejel sklep o novih cenah lesnih odpadkov za leto 1987. Cena enega prostorninskega metra lesnih odpadkov bo tako stala 12.000 din, za delavce Novolesa pa bo ta cena 8.000 din. Lesni odpadki se bodo delili na isti način kot lani. in BAJT Andrej (iz TOZD TPP); odšli: LEMOVEC Manja (upokojitev) in LUKŠIČ Edvard (sporazumno). Število zaposlenih delavcev po tozdih 31. 3. 1987 TOZD M Ž Skupaj TVP 119 155 274 ŽAGA 203 37 240 TPI 79 24 103 BOR 90 52 142 SIGMAT 121 38 159 IGK 59 40 99 TDP 215 233 448 TSP 188 175 363 TPP 137 66 203 LIPA 107 35 142 TAP 71 60 131 TKO 134 66 200 TES 126 31 157 TGD 66 71 137 BI.P 91 42 133 DSSS 121 102 223 Skupaj 1927 1227 3154 ZAHVALA V. 72. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče Franc Kristan iz Češče vasi. Zahvaljujeva se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. OOZS TDP za podarjena venca in sodelavcem za izrečena sožalja in denarno pomoč iskrena zahvala. Vsem še enkrat hvala! Slavko Kristan, TDP Branka Turk, TDP ZAHVALA Ob smrti dragega očeta Josipa Burje se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TSP in sodelavcem lakirnice za venec in denarno pomoč. Sin Josip novoles 15 •adna križanka za prvomajske praznike, rešitve pošljite do 10. ijtaja 198 PRISPODOBA ZA NEVARNOST SOMI PLANET KONEC POLOTOKA ucrraj. SVETIL VALEČ DRŽAVA V AZUI MOOEL ZVRST DEL VOZA TOLOVAJ GOROVJE V ORNI TLA OOVOD NICA V MIKUC ANA RITMIČEN NIZ TONOV OSEBNI ZAIMEK TENISKI KLUB MESTO NA JUGU ARABIJE SIMBOL ZA BOR VELIKA MUHA ZAČIMBA ji b m 1 ^ SIM BOE ZA ENAKA SAMOGL AMER. STANDARD r \\ Vy ZVRST VIŠNJE KALU PRIGODA ^ 1. MAJ POLOTOK SEV AMERIKE V m 1 I PRVA ZENA MELIŠČE SOGLAS- NIK r f SKAND. DRoaz HE NA DRAVI OKR.ZA ITBA 24. Črka RAZ soascE ROZMAN ANTON OKR. ZA HEKTAR NASE HORMON Žleza f MORJE LANTAN GLAVNI 100 m-’ UMETNIK S PRIZN. polmer DEL PRI AVTU STEVNIK REKA V ŠVICI VIDMAR VOZLO V VZHOD AZIJI VEK ANG GROF REKA VSZ TINE MENIC JAMSTVO DUŠIK OTOK PRI DOPISUJ V LOJZE ZUPAN KORDI UERE BE- NETKAH GLASILO AMPER KISIK MESTO VSZ IJEREVANI GRADB MATERIAL EDI MURN BACNIK TONE MUSUM. BOG NEŽEN MA02 POKRI- VALO ANICA AVBAR OZNAKA REKE ISLAMSKI PRINC OSNOVNA KOUClNA IME ZA IRSKO SESTAVIL SLAVKO PREB. ANATO- SURLA LADI KRAJ BOLEZEN KRVI RIMSKA ENA MEDVED UJE UČINKA MORSKEM TURSKI STRUPENE SPOJINE NERE SNICA VEUKAS LJUDSTVO V LAOSU NOBELU LANGE OSKAR AVTOR ILIADE CERAR ČAMPA POVRŠINA PREPROG LJUDSTVO V INOUI MIRO ALOJZ ZEMELJ- SKA SMOLA POROK Kl JAMCI ZZlV LJENJEM NOVOLES TOVARNA TESNIL JOULE SESTI DOMOVINA MET BI KITAR JANEZ TRUP ŽVEPLO MEDEJE IN KIRKE DEL DINARJA VOONE Živali YOKO SME METOO Z7 APRIL n F FOSfOR GRŠKA ČRKA GRELEC ZAROKE HRVAŠKI PETROL KUSNIR u r IT. DEN ENOTA IMPE- RATOR GLAS OSLA JOD ALFONZ STERBENC SPOJINE AMONI^ VEZNIK ENRCO TRAJNA ZELIKA DRAG KAMEN CARUSO TONA TENOR MESTO NA Sl CILUI TEK S PAUCO