*-yu4uce." NO. 30 Ameriška Domov " AMCR1CAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LAN6UAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 12, 1963 SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. LXI — VOL. LXI FLRJ zahteva boljše varstvo pred napadi Jugoslovanska vlada je zahtevala od Združen'h držav boljše varstvo za svoje diplomatske zastopnike. CLEVELAND, O. — Po poročilu uradnega Jugoslovanskega informacijskega središča v New Yorku so Združene države izrazile obžalovanje nad napadom na jugoslovanski konzulat v Chicagu, UL, in zagotovile, da bedo izvedle natančno preiskavo ter kaznovale krivce. Jugo-Eilcvanska vlada je sprejela z zadovoljstvom tudi zagotovilo od strani vlade Združenih držav. da ne bo dovolila, da bi taki dogodki škodovali odnosom med obema vladama. Zastopnik j u g o s lovanskega zunanjega ministra Drago Kunc je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da so jugoslovarf-iski predstavniki ponovno opozorili vlado ZDA na “zločinsko delovanje p o s a m e znih emi-grantekih skupin” in na posledice takega delovanja. Izrazil je upanje, da bodo ameriške oblasti sedaj spoznale upravičenost jugoslovanskih opozoril in poskrbele, da “Jugoslaviji sovražne emigrantske skupine” ne bodo mogle vršiti nasilij nad predstavniki jugoslovanske vlade. Celoten slučaj napada na Titov konzulat v Chicagu preiskuje FBI. V"” zadnjem času je bilo več napadov na Titove diplomate in na njegova zastopstva v tujih državah, zlasti v Zah. Nemčiji, v Vel. Britaniji in Kanadi. Večji del teh napadov je izvršen iz političnih razlogov, znano pa je tudi nekaj slučajev čisto osebnega značaja. Med Titovimi zastopniki je namreč več članov zloglasne Titove tajne policije OZNA (UDBA), ki so med vojno in po njej vršili v Jugoslaviji vsakovrstna nasilja in zločine. Sorodniki njihovih žrtev jim sedaj v tujini na lastno roko vračajo milo za drago, ker jim sodnijsfcim potom kot “diplomatom” ne morejo do živega. Novi grobovi Anton Novak Včeraj j e nepričakovano umrl 54 let stari Anton Novak, po domače “Slim” z 6818 Edna Ave., rojen v Clevelandu. Njegov oče Anton je umrl 1. 1942, mati Johana pa lani. Umrla sta tudi njegova sestra Jennie Dolenc in brat Albert. Zaposlen je bil kot čuvaj pri Leece-Neville. Zapustil'je sestre Ano M. Novak, Mary Rebel (Pittsburgh, Pa.) in Mildred Lis (Wickliffe) ter brata Louisa in Albina. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 zjutraj iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. UnGsInof rojsissi im ostane praznik v Ohio COLUMBUS, O. — Guv. James Rhodes je cb svojem nastopu izdal uredbo, ki je ukinila praznovanje Linocanevega in Washingtcnovega rojstnega dne v Ohio za državne uradnike. Unija se je obrnila na sodišče, ki je guvernerjevo odredbo proglasilo za protizakonito in neveljavno. Guverner je nato pozval vse državne uradnike, naj pridejo danes, na Lincolnov rojstni dan, delat prostovoljno in zastonj. Unija državnih, uradnikov je guvernerjev poziv zavrnila. Guv. J. Rhodes je v enem mesecu, kar je prevzel upravo Ohia, odpustil že okoli 4,000 državnih . uslužbencev, vodja demokratske manjšine v državni zakonodaji posl. King je preteklo nedeljo v Toledo izjavil, da misli Rhodes odpustiti še do 20,000 držav nih uslužbencev, kar pa ta zamikava. Indija In Pakistan rešujeta kašmirskš prepir na “praktičen” način KARAČI, Pak. — Indija in Pakistan se nista do sedaj mogla sporazumeti o usodi kašmtr- Zahodna in Vzhodna Nemčija preganjata naciste z združenimi močmi! BONN, Nem. — Obe Nemci ji le neradi sodelujeta, včasih ske province, ker sta se posta-,pa kar morata, tako nanese povila vsak na svoje načelno sta- ložaj. Vzhodna Nemčija je na lišče. Pakistan je zagovarjal primer ogledala preteklost vsa-idejo o samoodločbi narodov injkega Nemca, ki ga je Aden- zahteval plebiscit za Kašmir, Indija je temu stališču ugovarjala, seveda- tudi z načelnega stališča. Zato so se pogajanja zmeraj zatikala. Sedaj sta oba soseda pozabila na načela in začela reševati zadevo s praktičnega stališča. V Kašmirju izvirajo namreč reke, ki potem teko deloma po Pakistanu, deloma po Indiji. Reke so važne za, pakistansko in indijsko gospodarstvo, ker bedo enkrat hrbtenica za namakanje puščav tako v Indiji kot v Pakistanu. Zato se sedaj soseda pogovarjata, kako bi razdelila Kašmir tako, da bi vsaka stran imela nekaj vodnih virov. Ako bodo dosegli sporazum, bodo seveda vprašali narod, kaj misli o tem. Narod bo seveda mislil tako, kot želita obe vladi. Taka je pač v Aziji demokracija. Anglija je zmeraj dober trgovec LONDON, Ang. — V Angliji bo bili zelo zadovoljni, da se je v zadnji krizi v Gospodarski skupnosti Amerika tako odločno postavila na njihovo stran. Treba je izrabiti ameriško navdušenje tudi na gospodarskem1 polju, tako mislijo v Londonu. Zato bodo predlagali Združenim državam, naj znižajo še carine v duhu zakona, ki ga je lani sklenil Kongres. Nad to najnovejšo angleško idejo vlada v Washingtonu gotovo ne bo navdušena, kot je bila ob krizi v Gospodarski skupnosti. Vkljub temu računajo v Londonu vsaj na moralen Uspeh. ( ! Novo oddajno središče 4‘Glasa Amerike” GREENVILLE, N.C. — Pretekli teden so pustili v reden obrat novo velikansko radijsko oddajno središče, z večjim številom kratkovalovnih oddajnikov, katerih jakost je do stokrat večja od podobnih privatnih radio postaj v Združenih državah. Iz tega središča lahko “Glas Amerike” oddaja na kratkih valovih v vse dele sveta. Senatorji bodo poskusili predelati vselitvene predpise WASHINGTON, D.C. — O-kcii 30 senatorjev obeh .strank je sestavilo nov.,zakon, za imigracijo, ki bi temeljito revidi- auerjev režim postavil na vidno ali odločilno mesto. Pri tem so odkrili marsikekega nacista, ki ga je potem Adenauerjev režim moral postaviti pred sodišče in ne na važen položaj. Sedaj je Adenauerjev režim vrnil nemškim kcmuirstcm mrlo za drago. Uilbricht je namreč postavil na odlično mesto v polj: delsivu nekega Bartscha. V Bonnu so dognali, da je bil Bartaeh nekdaj tudi odličen nacist in to javno povedal Ul-brichtu. Ulbricht je seveda takoj poslal Bartscha tja, odkoder ga je vzel, in pri tem bil za blamažo bogatejši. PEIPING JE ODKLONIL IZ MOSKVE NUDENO SPRAVO Glasilo Ruske Komunistične partije je v nedeljo predložilo razgovor med rusko in kitajsko komunistično partijo o končanju spora. Včeraj je “Ljudski dnevnik” iz Peipinga, glasilo kitajske Komunistične partije odgovoril, da je poravnava možna le, če Moskva obsodi “moderne revizioniste Jugoslavije”. I Sveti oče sprejel ukrajinskega nadškofa Slipija VATIKAN. — Sveti oče je sprejel v posebni avdijenci ukrajinskega nadškofa Slipija, ki spada med velike mučenike v vrstah katoliških škofov. Bil je namreč takoj po vojni aretiran od ruskih komunistov, obtožen “sodelovanja” z nacisti in temu primerno obsojen na dolgo vrsto let prisilnega dela v Sibiriji. Sedaj ,je ka.A'J ■prcsCaž in bil puščen ne samo na svo- ral sedanje predpise. Po tem j bodo, ampak tudi v svobodni zakonskem osnutku naj bi vsa-1 svet. Nadškof je. star 70 let. Za-ko leto prišlo v našo deželo enkrat bo ostal kar v Rimu. 250,000 imigrantov, 50,000 med _______a______ njimi naj bi bilo beguncev, o-stalih 200,00 bi se razdelilo na razne kvote, ki bi pa bile izračunane na nov način. Glavni namen zakonskega na- Princ Sihanouk se je razjezil nad svobodnim svetom PEIPING, Kit. — Princ Si- črta je brisanje vsake diskrimi-1 hanouk bi rad dosegel, da bi nacije v narodnem in rasnem |njegcvi deželi Kambodži jam-ciziru. i1^6 ™eje in 'nevtralnost tako Ako so senatorji napravili komunistične kot pro tikom uni-načrt brez sodelovanja z kon-;stične države. Komunistične' so grešnikom Walterjem, so na-: zato, protikomunistične pa ne pravili račun brez krčmarja, pristajajo na Sihanoukov pred Walter je namreč do sedaj podrl še vsak načrt, ki mu ni ugajal. Sicer je pa Walter mienda leg. Zato se j® mož razjezil in hoče iti ostentativno v Peiping na državni obisk. To vest je sedaj nekaj bolan in leži v bol-j raznesla rdeča brzojavna agen-nici. cija iz Peipinga po vsem svetu. MOSKVA, ZSSR. — Koncem preteklega tedna je Nikita Hru-ščev rekel v razgovoru z nekim Amerikancom, da svobodni svet vse preveč napihuje pomen nesporazuma med Moskvo in Pei-pingem in da bi, bilo .zanj dobro, da ne bi pozabil, da so vsi komunisti vendarle ena druži-na.. Besedam Niikite so v nedeljo sledila dejanja. Uradno glasilo ruske komunistične partije ‘Pravda” je tedaj v uvodniku izjavilo, da so v Kremlju “pripravljeni na dvostranske razgovore vsak čas in na vsaki ravni”. Ta izjava gotovo ne bi bila dana, ako ne bi bila zakulisna pripravljalna dela že opravljena. Za temelj jim je gotovo služil znani članek v istem časopisu od 7. januarja, ki so ga prinesli in. tolmačili vsi komunistični časopisi. Celo Titov “Komunist” je o tem članku prinesel dolg komentar in se z vsebino članka čisto strinjal. To je gotovo said zadnjega sporazuma med Hruščevim in Titom, ko je bil Tito lanskega decčmbra v Moskvi na oddihu. Tito cena za pomiritev TOKIO, Jap. — “Ljudski dnevnik”, glavno glasilo Kitajske komunistične partije, je objavilo uvodnik, ki ga je delno prinesel tudi peipinški radio. V njem zavrača sovjetski predlog za razgovor o poravnavi spora, v kolikor'se Moskva ne odreče Titu. “Ni mogoče spreminjati ob-sedibe, ki zavrača moderne revizioniste Jugoslavije. Revolucionarne sile sveta ne bedo ped nclbenimi pogoji dovolile izvažanje protirevolucije od strani Titove skupine; razlike v mednarodnem komunističnem gibanju morejo biti rešene le na o-enovi moskovske deklaracije in moskovske izjave”. V Moskvi je bil leta' 1957 in ^ 1960 Titov komun zem obsojen .kot kriva vera, ki jo je treba iV,s:m komunistom po svetu po-jbijati z vsemi sredstvi. V Pei-Jpingu so se sklepov držali, Hru-jščev pa je postopno odnose s j Titom popravil in se lani tekom (Titovega obiska v Sovjetski zvezi z njim popolnoma pobotal. Tako je le malo verjetno, da bi bil sedaj voljan Tita zavreči na ljubo Mao-Tsetungu, s katerim se ne moreta že od vsega začetka. Iraška revolucija končana, jemenska še v polnem teku CLEVELAND, O. — Sele se- je jemenska revolucija začela je odločil za tipično gverilsko nžki trdijo, da mora egiptovski daj, po- par mesecih se dajo kar cb osmini kraljeve smrti, vojno. Je to prvikrat, da hoče diktator plačati do milijona do-ugotoviti glavne poteze Jemen- Naser je takoj poslal tja svoje kronana glava priti do oblasti j larjev na dan za Jemen, kar bo, ske revolucije. Dasiravno je čete in orožje z nenavadno hi- potem gverilskega vojskovanja, j pa verjetno močno pretirano, skoraj pozabljena, še dolgo ni trico, kar priča, da se je na ta Novemu kralju se je posrečilo, ^ Sedaj je nastopil še nov mo-kenčana. j dogodek že, preje pripravljal, da dclbro organizira svoje gve- ment, ki Z njim Naser ni raču- N Jemenska revolucija je ena'Revolucija pa ni dosegla svoje- rilce, ki imajo danes v svoji o-1 nad: med potezami egiptovskega dik-’ga pravega cilja. Zarotniki so blasti vso deželo razen treh ve-' c’’j a f a terja Naserja, da bi združil bili prepočasni in prenerodni, likh mest in nekaj gostejše na-(d&mikega in savdskega kralja, vse arabske narode in države v da bi novega kralja pravočasno sel j enih krajev. Tam vladajo; ki se bojita, da bosta imela re- iraška revolucija. Revciu-v Bagdadu je splašila jor- sno, seveda ped svojim vodstvom, in svojo kontrolo. Naser je, kot se je pokazalo, jemensko' vse račune. Ne bi se zarotniki ubili. Ušel jem je in s tem po- revolucionarji, toda izgubljajo volucijonarje za sosede kar na kvaril zarotnikom in Naserju zaupanje in simpatije prebival-1 dveh straneh. Tega ne bosta1 jstva. Kot je v revolucijah nava-1 mogla prenesti, zato bosta ver-1 moglo trditi, da so da, so prve dni preveč obljub-j jetno napela vse sile, da vsaj v j uživali simpatije je- Ijali, kar se jim sedaj maščuje, i Jetmenu spravita na oblast mla-1 revolucijo že dolgo pripravljal, že lani sredi leta je v Moskvi naročil celo vrsto orožja, ki naj m en ske ga prebivalstva. Po me- Izpolnili niso niti ene med svo- V remenski prerok pravi: Delno oblačno, naletavanje snega, hladno. Najvišja temperatura 23 F. deiga kralja. Združene države so priznale 19. decembra 1962 novo jemen- bi bilo namenjeno za jemensko stih so že odobravali revolucijo, jimi obljubami, zato se nared revolucijo. In res se je večina dežela se ni zmenila zanjo, le zopet obrača na kraljevo st:an. naročenega ruskega orožja po- šejki in podobni podeželski ve-j Revolucijonarji so sedaj po-jsko revolucijonarno vlado. Ver-kazala začetkom revolucije v Ijaki so postali pozorni in začu- pclncima odvisni od Naserjevih jetno je pri tem igrala svojo Jemenu. 'trli, da vse skupaj ne obeta ni-čet in .Naserjevega orožja. Na- vlogo želja, da bi Amerika do-j V nekem smislu je jemenska česar dobrega za njihov polo- ser se je pri tem tudi po svoje bila koncesije za nafto na je-' revolucija prehitela Naserjeve žaj. Začetkoma niso vedeli, kaj urezal. Ni računal z gverilsko menskih naftnih poljih. Morda! načrte. Najbrže jo je nameraval naj napravijo; manjkalo jim je vojno, ki nanjo njegove čete ni- je bil ta račun narejen brez' sprožiti pozneje, toda nepriča-ipravega vodstva, kajti novi so prav nič pripravljene in ima-kovana smrt prejšnjega jemen-(kralj sam je bil ves zmeden, in jo radi tega velike izgube. Trdi- skega kralja, ki ni z njo raču- obupan, šele savdski in jordan-‘jo, da je v gverilskih bojih nal, je pospešila razvoj dogod-jski kralj sta mu vlila poguma padlo že 10% egiptovskih vojakov. Naser je hotel nepričako-' in dala prvo pomoč. j kov, pa še ni videti konca. Po- Novi kralj je vedel, da proti-vrhu mora Naser še sam vzdr- Naserjevim tankom in vojnimi zevati svoje čete, kar tudi ni vano priliko, ko je stari kralj umrl, novi pa se še ni zasidral, porabiti za revolucijo. Zato se letalom ne premore nič, zato se nebona šala. Naserjevi nasprot- det. krčmarja, kajti na jemensko nafto računa tudi Naser, ki ima j prednost na celi črti. Ako zma-: ga kralj, bo Washington za eno blamažo bogatejši. Doma se to ne bo poznalo, ugled Amerike v arabskem svetu bo zelo priza- Zadnje vesti BEJRUT, Lib. — Posamezne komunistične skupine se še vedno upirajo v Bagdadu in v Basri novi revolucionarni vladi, ki odločno nastopa proti komunistom. Dala jih je prijeli na stotine. Novo vlado so poleg Egipta priznale včeraj še Združene države, Vel. Britanija in Sovjetska zveza. COLUMBUS, O. — Državni oddelek za zavarovanja je dovolil Blue Cross za severovzhodni Ohio zvišanje mesečnih zavarovalnin za 18.8 odstotkov. Blue Cross je prvotno hotel zvišati zavarovalnino kar za 25%. OTTAWA, Can. — Predsednik vlade Diefenbaker je včeraj imenoval Gordona Churchilla za obrambnega ministra na mesto odstopivšega D. Hark-nessa, W. McCutcheona pa za trgovinskega ministra namesto G. Heesa. Harkness in Hees sta odstopila pretekli teden, ker se nista strinjala z Die-fenbakerjem v vprašanju a-tomske oborožitve Kanade. Zaradi tega spora je bila vlada v parlamentu poražena in ta nato razpuščen. Nove volitve so razpisane za 8. april. Včeraj sta začela Diefenbaker v Torontu in vodnik opozicije predsednik liberalne stranke L. Pearson v Ottawi volivno i borbo s prvima velikima govoroma. JACKSONVILLE, Fla. — Od 2. februarja pogrešane tovorne ladje Sulphur Queen z 39 možmi na krovu še niso izsledili. Verjetno je prišlo na njej do nenadne eksplozije in se je potopila, predno bi bilo mogoče klicati na. pomoč. Kubanska vlada je sporočila, da ji o ladji ni nič znanega. Pred nekaj dnevi so se namreč razširile vesti, da bi se ta pred viharjem utegnila zateči na Kubo ali pa da bi bila tja odvedena s silo. LONDON, Vel. Brit. — Danes bo po dveh dneh debate glasoval parlament o nezaupnici vladi, ki jo je predložila opozicijska delavska stranka. Predsednik vlade Macmillan je razlagal napore za vstop v Evropski skupni trg in ostro prijemal De Ganila, ki da spravlja Evropo v nevarnost, da se Ame- j rika iz nje umakne in jo prepusti njeni usodi. Kljub ostri kritiki od strani opozicije trdijo, da bo Macmillan zlahka Iz Clevelanda in okolice V bolnišnici— V St. Luke’s bolnišnici je srečno prestala operacijo Mrs. An-lonija Dolinar z 8805 Vineyard Avenue. V St. Luke’s bolnišnici je tudi Mrs. Ivanka Bizjak z 9414 Park-view Ave. V bolnišnico je morala, ko si je pri padcu na ledu zlomila nogo. V Marymount bolnišnici je Mrs. Mary Sholar. 4861 E. 90 St. Obiski so dovoljeni. Vse tri gornje bolnice so članice Podr. st. 47 SŽZ. Seja— Podr. št. 15 SŽZ ima jutri, v sredo, ob -7:30 sejo v SND na E. 80 St. V sredo popoldne ob enih je seja Skupnih podružnic Slov. ženske zveze v St. Clair Recreation Centru. Vse članice vabljene! Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima iutri ob 7:30 zv. sejo v navadnem prostoru. Prebrani bodo trimesečni računi. Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima v četrtek ob 7:30 zvečer -ejo v navadnih prostorih.. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Udovich na 7. dan po njegovi smrti. V četrtek ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Zabak ob 2. obletnici smrti. Slovesna preobleka— Kaminova Ančka je bila včeraj dopoldne slovesno preoblečena v sestro Mary Bernardet-te. K slovesnosti je prišlo toliko prijateljev nove redovnice, njene družine in karmeličank, da so napolnili cerkev na vogalu Lee in Fairmont Ave. Bilo je mladih in starejših iz mesta in od drugod, celo iz Kanade so prišli. Med navzočimi duhovniki so bili tudi Rt. Rev. Msgr. Louis Baznik, dosedanji župnik nove sestre, Rev. Cimperman in Rev. Ozimek. V istem samostanu je tudi še ena redovnica slovenskega rodu, hčerka polkovnika Viranta in gospe Vere, roj. Grdina. Strajk se nadaljuje— Štrajk pri dnevnikih Plain Dealer in Press se nadaljuje in še ni izgledov, da bi bil skoro končan, vsaj ne še ta teden. Nov spor v mestnem svetu—- Sinoči so si v mestnem svetu zopet skočili v lase. Mestni odborniki Jackson, Blaha in Sweeney šo prijemali predsednika sveta Jacka Russella, ki ga je v glavnem branil vodnik demokratske večine Carr. Hollenden podirajo— Danes so začeli podirati hotel Hollenden na Superior Ave. v mestu nasproti glavne javne knjižnice. Namesto njega bodo zgradili New Hollenden Motor In, ki bo imel v svojih 14 nadstropjih 350 modernih sob. Senčniki, ki odbijajo prah Plastične snovi, katerih površina odbija prašne delce, so začeli hkrati izdelovati v neki ameriški in nemški kemični tovarni. Iz teh snovi bedo oblikovali predvsem senčnike za luči in druge predmete za vsakdanjo rabo. porazil delavsko opozicijo \ parlamentu, ker ima njegova rfr5 ii Je -awaffrftgiy-. 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 30 Tues., Feb. 12, 1963 ' Titovo gospodarstvo v škripcih Ko se je lani Tito vrnil iz Moskve, ni naletel na vesele obraze med svojimi tovariši in sopotniki. Imeli so dosti razloga, da niso tajili svoje zaskrbljenosti. Treba jim je namreč bilo pregledati gospodarsko stanje dežele in dovršiti gospodarski plan za 1. 1663. To delo so deloma opravili brez njega, toda do veselih ugotovitev niso prišli. Zato so, menda prvič odkar planirajo, postavili letošnjemu gospodarskemu planu zelo skromne cilje. Glavne stiske jugoslovanskega komunističnega gospo darstva so že dolgo časa znane, toda režim se je šele sedaj zavedel, kako resne so. So to; težaven vzpon proizvodnje, nizka delovna storilnost in primanjkljaj v zunanji trgovini in plačilni bilanci. Režim napoveduje vsako leto visok prirastek v vzponu proizvodnje, pa mu vsako leto napovedi spodletijo. Titovci najdejo vsako leto drugo opravičilo za svoje zmotne napovedi, le izjemoma tako, da bi mu človek lahko verjel. Glavno pri tem zamolčijo; Ni važno, koliko dežela proizvaja, glavno je, kakšne kvalitete producira in kako veliko izbiro blaga nudi domačemu in tujemu trgu. V kvaliteti in izbiri pa jugoslovanska proizvodnja napreduje strašno počasi giblje se stalno pod uradnimi napovedmi. Še slabše je z delovno storilnostjo, ki sploh ne more priti na zeleno vejo. Režim mora namreč vsako leto dodati zaposlenemu delavstvu toliko nekvalificiranih novih delavcev, da ti pokvarijo vsak račun o storilnosti. Novo nekvalificirano delavstvo ne kvari samo računov pri storilnosti, vpliva tudi na tempo prizvodnje in na kvaliteto blaga. Najslabše je seveda s primanjkljajem v zunanji trgovini in plačilni bilanci. Uvoz je stalno večji od, izvoza, potrebe po investicijah pa terjajo najemanje posojil v tujini in seveda tudi politične podpore tujih držav. Toda tudi zadolževanje ima svoje meje in podpore iz tujine usihajo od leta do leta. Letos So butnile vse tri težave s posebno silo na dan. Industrijska proizvodnja se je zadnji dve leti še nekako držala nad vodo vsaj količinsko, na kvaliteto in izbiro se pa ni nihče dosti oziral. Obe leti je pa trpela kmetijska proizvodnja pod vremenskimi nezgodami. Ni bila ravno tako,slaba, kot je trdil režim, da izmolze iz Amerike čim več podpore, vendar napredovala le ni. Na delovno storilnost je pritisnil naval nekvalificiranih delavcev, posebno tistih iz kmetskih krajev. Primanjkljaja v zunanji trgovini in plačilni bilanci sta se pokazala v vsej svoji grozoti; na vidiku niso ne posojila ne podpore iz tujine. Vse to je prisililo režim, da je postopal zelo previdno s svojimi naoovedmi za 1. 1663. Napredek v proizvodnji bo, toda ne večji od lanskega. Delovna storilnost bo rastla. kajti samo 120,000 novih delavcev in nameščencev bo našlo odprta vrata v industrijo in javno upravo. Pri zmanjšanju primanjkljaja se bo treba postaviti na lastne noge. Kako bo to dosegel? in dogodke, zlasti nekatere pojave slabosti, ki so prišli do izraza v razvoju naše družbe, predvsem kot priložnost za sovražno dejavnost, da bi kompromitirali naš družbeni si-stenU' Če je to bilo lani, kaj utegne biti šele letos? Armada 200,000 brezposelnih je nevarna zadeva za vsako diktaturo, tudi Titovo. Izvoz za vsako ceno bo sprožil val izvoznih kupčij, ki se bodo končale z izgubo. Pokrila jo bo federacija. Ker zato nima dosti sredstev v federalnem proračunu, bo segla po Narodni banki in tako dala povod za hitro inflacijo. Nastopil bo ,nov val povišanja cen, podražilo se bo življenje. Režim sam to predvideva, toda upa, da bo povprečje cen narastlo samo za par odstotkov. Kot vsako leto, se tudi letos ne bo ta njegova napoved uresničila. Tak0 bodo zopet frčali novi bilijoni dinarjev po zraku. Ako je pred prazniki cena jajcem skočila na 70 dinarjev po komadu, solati pa na 500 dinarjev, kaj šele moramo pričakovati tekom leta? Huda posledica za gospodarstvo bo omejitev uvoza, ne samo pogrošnega blaga, ampak tudi industrijskih surovin in pomožnega materijala. Že sedaj trdijo prvi kritiki gospodarskega plana, da je za uvoz industrijskih surovin predvideno premalo deviz. Ako ne bo uvoza, ne bo trpela samo običajna potrošnja, ampak tudi obratovanje v tovarnah. Že lani je moralo veliko tovarn delati pretrgoma, ker jim je manjkalo uvoženih surovin, kaj bo šele letos? Števho začasnih brezposelnih bo le še naraščalo. Titovo gospodarstvo je torej v stiski. Vkljub temu pa režim krepko planira novo sedemletko — menda Moskvi na čast —, ki naj se konča 1. 1070. Sedanjo petletko je pokopal že lani, letos je z novim planom in proračunom samo zasul grob, ki v njem počiva od lanskega poletja. * CHICAGO V LETOŠNJEM LETU. — Zgodovina, pravijo, da se ponavlja. Kako? Na razne načine in v raznih oblikah življenja. Zakaj to omenjam v začetku tega dopisa. Citajte te vislice in se bo vaim posvetilo, moida bolj skromno, a vendar posvetilo se bo vaim, če boste prav presojali razne dogodke v dobah mesta Chicage. Ko so prvi naseljenci v tem kraju izbrali ime temu mestu, so' se prepirali,, pravi neki pisec, ki je zbiral podatke o tem pred davnimi leti, kako ime naj dobi to mesto, tedaj, še mala jezerska naselbina ob južnem koncu Michiganskega jezera. G side imena je bilo več predlogov. Toda zmagali so tisti, ki so povdarjali, da izvirnega pomena imena o tem kraju se ne sime prezreti. In kje naj bi bil izvirni pomen? Well, Indijanci so tekom več svojih rodov imenovali ta kraj z imenom “Čika-gu” (po naše izgovorjeno), a v njihovem jeziku je to pomenilo ■‘čebuljni smrad”. To ime so Indijanci prismolill temu kraju iz razloga, ker je po nižavah ob rekah okrog tega kraja najbolj rastla divja čebula. V pomladnih tednih jie pognala rast, pozneje ko se je začelo osuševati ozemlje, pa je začelo silno di-(sa:T po gnili čebuli po tem kra- Nagnal bo vsa podjetja v “socijalističnem sektorju’,In to^darme'ndffeko^zgle-torej tudi državna posestva in zadruge, da čim več produ- da povod, da so prismolili temu cirajo s tem, kar imajo, torej s sedanjo produkcijsko opreme in s sedanjim številom delavstva. Vsako podjetje naj s svojimi sredstvi zboljša delo v obratih. Na podporo javne uprave naj ne računa. To se vodi najbolje v vprašanju, kaj bo letos z investicijami. Skupne investicije ne bodo letos večje od lanskih, toda usmerjene bedo drugače? Dočim je skušalo do sedaj vsako podjetje pristaviti svoj lonček, da bi vanj priteklo nekaj kapitala za investicije, bo sedaj znani Splošni investicijski fond trošil svoj kapital samo v take nove projekte, ki koristijo celi deželi, in pa v moderniziranje takih tovarn, ki delajo za izvoz. Za vse investicije v ostalih panogah naj skrbijo lokalni investicijski fondi. Središče letošnje gospodarske politike bo izvoz. Kdor bo izvažal, tega bo režim podpiral z vsemi sredstvi, ki jih bo imel na razpolago. Plačeval bo celo zgube, ki bi morda nastale pri izvozu. Glavno je, da kane nekaj deviz v režimsko blagajno. Vse to je podrobno razloženo v letošnjem gospodarskem planu in v federalnem proračunu. Imelo bo pa težke posledice za gospodarski napredek. Naj jih omenimo samo par med njimi. V decembru je bil0 n. pr. v deželi nad 240.000 brezposelnih, med njimi samo kakih 40,000 s kvalifikacijo. Plan predvideva novo zaposlitev samo za kakih 120.000 delavcev, 80,000 takih, ki šele začenjajo delati in 40.000 iz armade brezposelnih. Kakih 200,003 bo torej ostalo na cesti. Pomenili bodo tudi hud političen problem, ki je obstojal že lani. Že lanska gospodarska kriza ni bila politično indiferentna, kar je morala priznati Titova policija v parlamentarni debati, kjer je izjavila; “Razni sovražni elementi v deželi so si prizadevali izkoristiti ukrepe mestu ime “Chicago”. Na imenu in besedi sami nič slabega, le tcLko kolikor vzbuja misel na “slab duh” (čebulni duh). “Slab duh”! Raizumimo to le v pomenu besede. Ampak, ko- move, ražnie organizacije i-n zavede. Kot lastniki domov so nosili težka bremena davkov, s kciterimi je mesto in okraj gradilo javne ustanove in zavode. Slovani so po svojih četrtih (soseščinah) gradili cerkve, šole in druge razne ustanove. Vzdrževali so vse sami, kot davko-placevalci pa so prispevali tudi davek za javne šole. Skoro na vsakem: koncu in v vsakem delu Chicaga najdete kako slovansko cerkev, šolo, ali kako ustanovo. Tu češko, tam poljsko, tu slovaško, tam. hrvatsko in med temi tudi dve slovenski fari šolami. Na južni strani fara sv. Jurija, na zapadni strani fara sv. Štefana. V obeh je cvetelo slovensko življenje in še cvete. Slovensko življenje je cvetelo tudi med onimi, ki so odklanjali zveze s cerkvijo in vero. Čehi, Poljaki, Slovaki so se udejstvovali v mestni politiki, Slovenci in Hrvatje le nekaj malega tu in tam in so bili na tem polju vedno bolj zadnji, ne dovolj vsiljivi. Čehi so se v teh ozirih najbolj gibali in iz njih vrst je bil chicaški župan, pokojni Čermak. Poljaki sicer številnejši od Čehov, niso bili v politiki tako .živahni kakor Čehi. Mestnih aldermanov, okrajnih uradnikov, državnih poslancev in državnih senatorjev in celo v zveznem kongresu je nekaj iz čeških in poljskih vrst. Slovenci v mestni politiki niso imeli in še vedno nimajo dosti vpliva, dasi bi ga morali imeti vsaj povprečno toliko, kolikor jih je. Cehi in Poljaki so jih včasih kar za “svoje” šteli pred kakimi Irci in drugimi, ki Slovencev poznali niso. Kadar je na kakih shodih govoril Slo- uko ljudi le saimo to razume? j vencema kak Irec, škot, Welš, Tekom zadnjih sto let in še Šved, itd. kot kandidat, je v malo dalj se je v Chicagu do-'svojem govoru omenjal nas kot godilo marsikaj, kar bi kdo so-■ “čehcslovake”, “Slovake”, “Podil, da je to Chicagi prisojeno, lijake” in to ne glede kako mu menda radi imena, ki ga ima'je kdo preje dopovedoval da “Chicago” (čebuljni smrad). Pa ni tako soditi in ni tako hudo1. Je mogoče v marsikaterem a-meriškem mestu še več smradu, kakor ga je v Chicagu, le ne obešajo ga na sonce tako kakor ga tu. Yes, Chicago je imel Capcna in imel še dosti takih žalostnih “junakov”, ki mu niso delali časti in še. jih ima tu in tam. Slovenci v te vrste ne spadamo in emo lahko ponosni, da med nami ni bilo takih “svetnikov”. Slovenci in ostali Slovani so smo Slovenci nared zase. To se še sedaj dogaja. Irci, Škoti, Wclši, švedii in mnogi drugi imajo v tem oziru trde “buče” da si ne morejo zapomniti imena našega naroda. O vsem tem in takih slučajih bi se dalo še marsikaj napisati, za šalo in za res. Letos v aprilu bodo v Chicagu zepet županske volitve. Za županski stol se bosta najbrže berila, vsaj zgleda, Irec in Poljak. To je sedanji župan Richard Daley in pa bivši okrajni bili večinoma delavci. S trdim državni pravdnik Benjamin A-delcm so služili svoj kruh, si dafnowski. ič)e bo Adamowski ustanavljali svoje družine, do- uspel doseči nominacijo publiikanski stranki je za enkrat še kar dvomljivo. Ne mislim, da bi ne bil sposoben, ampak komur je znano, da so Irci že od nekdaj nekako “neizbrisno inta-bulirani” na mestno politiko v Chicagu, ta ve, da je poizkus kakega sina slovanskega poko-lenja še vse več kakor pa kako Sizifovo delo. Kot Slovanu pa Adamowskemu želim uspeh. Naj poizkusi fant. Ali bi bil Adamowski boljši župan kakor Dailey, je seveda drugo vprašanje, županiti take-mu bcbilonu kakor je Chicago, ni nobena šala. Župan Daley kar dobro župani, neglede kako ga kritizrajo. Mesto jie pod njegovim vodstvom vsestransko napredovalo. Chicago ima danes najboljše prometne modeme ceste izmed vseh mest, kar daje Chicaigu kot središču Amerike velik pomen. Druge izboljšave poi parkih, modeme zborovalne dvorane in cele vrste drugih javnih naprav, vse to dajie županu Daleyu zasluženo priznanje. Kritiziran pa je seveda Daley radi visokih davkov, ki res vsakega žulijo. Ampak brez davkov ni nič. Kdor hoče hoditi v lepo poglajenih hlačah in v svetlih čevljih, mora za iste šteti novce. Zastonj ni nič, to so že davno celo “slavni Ribničani” ugotovili, da “gospod Zastonj” je že davno umrl... ga ni več! Kritiziran je tudi radii reformiranja policije. Posebno, ker je najel načelnika, nadzornika Wi'lscna, ki da ni domačin. Daley je vedel, zakaj je to naredil! Chicago je bil preje razvpit glede korumpiranja v teh vrstah. Caponizem je imel vse pod vplivom. Kdo ga naj iztrebi? Nekaterim je po starih časih hudo. Saj je pred kratkim neki policist na seji, ko so razpravljali o povišanju plač policistom, izjavil: “Stari čas nam dajte nazaj, na povišek plač naj se pozabi!” — Hm, kaj pa to pove? Za policijo je v Chicagu dosti dela. Načelnik Wilson je objavil .za mesec november poročilo. Samo v tem mesecu je bilo ukradenih nad 2,000 avtomobilov, okrog 40 ubojev je bilo, več tisoč vlomov, tatvin in ropov. Večje število požigov. Goljufanja, prevar, izsiljevanja, posilstev in cela vrsta še drugih zločinov. Vse to zasledovati, izslediti krivce in potem vse postaviti pred oblasti, da dobijo od oblasti zločinci zasluženo plačilo, tudi ni kak izlet ali piknik. Priznati pa je treba, da je pod vodstvom sedanjega policijskega načelnika chicaška policija bolj točna in njena služba bolj učinkovita, kakor pa kdaj preje. Tudi to je zasluga župana Daleya. Ali so se prejšnji župani za to kaj zanimali, da bi reformirali policijo? Nekaj so se, govorili so tu in tam o tej potrebi, a vedno je ostalo vse le pri samih besedah. Omenjam to le radi tega, da bo vsakemu kandidatu proti županu Daleyu težka naloga, da bi zmanjšal ugled in vpliv sedanjega župana. To, da bi pa kdo vsakega zadovoljil in vsem ustregel, takih županov pa doslej še ni bilo in jih še ne delajo nikjer. Vsled volitev bo letos Veliki Chicago hudo oglašan in razvpit. Vse politične pralnice bodo hudo zaposlene noč in dan. Politična perilo bodo razobešali in sušili. Simbol demokratske stranke je v Ameriki osel. Simbol republikanske stranke pa je slon. Bo že petdeset let, tam v nekdanji Kompovi gostilni na prvi cesti v La Salle smo sedeli trije rojaki, pa smo gledali v časopisu demokratskega osla in republikanskega slona. Jaz še mlad poba, Blatnikov oče rodom iz Vršnih sel pri Novem mestu, tretji pa jie bil Luka Vojska, rodom iz Krope na Gorenjskem. In zadnji je zahropel po kroparsko: “Kaj pa je razlika med demo-I kretskim oslom in republikan-re- skim slonom?” Blatnikov oče, rojen humorist, pa mu odgovori: “Veš Luka, razlika je ta, da osel ima dolga ušesa, da z njimi miga, pa rigati zna, zakaj drugega pa menda ni!” Luka Vojska, ki je bil pa po kroparsko navit, pa vpade s svojo opazko vmes: “Ja, ja, slon ima pa veliko zadnjico, na katero nobene “gate” ne pasejo!” Pokojni Matija Komp in jaz sva se cel večer smejala tej razlagi, ki sta jo objavila Blatnik in Vojska, zdaj že oba pokojna. Vsem čitateljem pozdrav! Ob drugi priliki pa o čem drugem. Regerčan ia I®g@¥sk@m je žalostno Cleveland, O. — Pismo s Kočevskega popisuje, da je letos tam zima prehitela kmete, da, niso mogli spraviti jesenskih' pridelkov. Repa, korenje in zelje je v glavnem ostalo pod snegom. Ljudje so potem v snegu in mrazu hodili na njive, da so rešili, kar so mogli. Kočevska naselja kažejo sedaj bolj žalostno sliko. Že pred vojno je bila to znana pusta pokrajina. Zemlja je revna, malo rodovitna. Vendar so okoli vasi bile njive in nekaj travnikov, ki so dajali skromno prehrano, da so se družine preživljale. Očetje in sinovi so preko poletja večinoma delali drugod, da je prišel kak denar v domove. Med vojno je bilo prejšnje prebivalstvo večinoma izseljeno. Po vojni je tudi precej ljudi odšlo od tod. Zemlje je manj obdelane in zapuščeni domovi gledajo v svet kot prazne, slepe oči. Človeku se zdi, da je vsepovsod sama gmajna, kamenje in nekaj bičevja vse tja do gozdov. Za kmete je divjačina velika nadloga. Zaščitena je. Lovci jo čuvajo, da prodajajo kože; ki imajo dobro ceno. Živali pa nadlegujejo vasi, po polju uničujejo in pobirajo pridelek. Vaščani se vrste, da čuvajo žito in sadeže pred medvedi, jeleni in divjimi prašiči, ki so se zelo razmnožili. Prepoditi jih smejo, pobiti pa ne. Če le kaka noč ostane brez poljske straže, je polje pohojeno in žetev skoro popolnoma uničena. Komune dajejo tako malo odškodnino, da človek niti za seme ne dobi. Posamezen človek si ne upa na cesto, posebno v mraku in ponoči. Napravili so načrt za elektrifikacijo vasi, ljudje pa nimajo, da bi dali svoj delež k stroškom. Bodo morali pustiti, da bo šla napeljava kar mimo njihovih domov. Zima je letos posebno huda. Debel sneg je zapadel in mraz je začel pritiskati, kot ga ne pomnijo od znane zime 1929. Kljub stiski ljudje ne obupujejo, so se vdali v usodo in vlečejo dalje, češ, bo že nekako, saj večno tako ne more iti. Artur K. “Alkoholni zapah” Neki danski inženir je izdelal napravo, ki s tehničnega ista-lišča onemogoča avtomobilistom vožnjo, če imajo v krvi alkohol. Naprava prepreči vžig motorja, če je čutiti v notranjosti avtomobila najmanjšo sled alkohola v izdihanem zraku. Več zahodno-evropskih avto* mobilskih tovarn je odgovorilo uzumitelju, da se zanimajo za inidustrijsko uporabo njegove naprave! dt Hrana iz morja Čeprav pokriva voda (morja, jezera in reke) nad 70 odstotkov zemeljske površine, pridobi človeštvo po približnih cenitvah iz nje en'sam odstotek hrane. Strokovnjaki soldi j o, da vsebujejo morja in oceani vsaj toliko hrane rastlinskega in živalskega izvora, kot jo zdaj pridela ves svet. Ribolov zajema komaj desetino svetovne površine morij, samo v azijskih in daljno vzhodnih vodah je 40 milijonov hektarov s tega stališča neizkoriščenih vodnih površin. Večina dežel, katerih prebivalci se preživljajo predvsem z ribolovom, nima ustrezne opreme. Na Cejlonu na primer nalovi 60,000 ribičev komaj toliko rib, da jih pride na vsakega izmed njih po deset kilogramov na teden, s sodobno opremo pa bi jih ujeli petkrat več. Smuški skoki Ker smo ravno v zimski dobi, si bomo najpre j e ogledali dvoje zimskih športov in sicer smučanje in drsanje. Brez dvoma je smučanje najlepši zimski šport in obenem najbolj zdrav; visoko gori v planinah vdihavamo čisti planinski zrak in smo deležni višinskega sonca, ki tako blagodejno vpliva na vsakega smučarja. Poleg toga pa imamo izreden užitek pri smučanju, ko se v večijh ali manjših lokih spuščamo v nižje ležeče planinske predele. Kdor je kdaj bil v zimskem času kot smučar v planinah, ne bo nikdar pozabil tega edinstvenega doživetja. Višek smuškega športa so smučarski' skoki. Ti so tudi najbolj privlačni, saj imamo pri važnejših tekmah po več tisoč gledalcev (dvajset in tudi pet-desettisoč), ki so hvaležni tem mladim fantom, ki plavajo po zraku kaikor ptice: 80, 100 in več metrov daleč. Nekaj pa je, kar zelo moti gledalce, namreč zamudno preračunavanje rezultatov, pri katerih se upoštevata dolžina skoka in stil. To vzame običajno toliko časa, da zvemo za vrstni red tekmovalcev šele naslednji dan iz časopisov. Brez dvoma to zelo neugodno vpliva na gledalce, ki niso prišli na tekme samo zato, da gledajo kako skačejo, ampak da obenem zvedo za izid tekmovanja, se pravi, oni hočejo takoj zvedeti kdo j'e prvi, drugi itd. Stare tabele, ki so bile v rabi doslej za preračunavanje rezultatov pri smuških skokih tudi niso bile pravične in so zato izdelali merodajni činitelji pri mednarodni smučarski zveizi nove, ki naj bi te1 nadostatke odpravile in ki naj bi omogočile, da tako tekmovalci kakor gledalci hitro zvedo za vrstni red. To je bilo neobhodno potrebno, ker bi v nasprotnem slučaju smuški skoki izgubili svojo privlačnost ter bi jim vsled kompliciranega preračunavanja pretila nevarnost, da prepadejo. Kdor hoče športu dobro, ta je za poenostavljenje, da gledalci hitro zvedo za rezultate, čie se vse modernizira na svetu, je potrebno, da se tudi iz športa spravi ono, ki ne odgovarja več današnjemu času. Kaj pa drsanje ? Tu mislim predvsem na umetno drsanje na ledu, ki se v nekaterih krahh preveč zanemarja. Res, da je hokej na ledu zelo zanimiva in hitra igra in tu* di hitrostno drsanje ima mnogo oboževalcev, vendar je umetno drsanje tako vsestransko in v svojih finesah takšnega značaja, da zasluži vso našo pozornost. Do gotove višine pride vsak mlad fant ali mlado dekle brez špecijalnega trenerja, če ima veselje in sposobnost. Toda to je samo toliko, da smemo reči, da obvlada najosnovnejše gibe. Pot do mednarodne ali olimpijske višine je pa še dolga, dolga. In to višino more doseči le oni, ki ima špecijalnega tre-nerja-mojstra. Ta stvar je pa zopet poveizana z denarjem, ka' terega je treba vzeti v roke nie-malo vsoto, če hočemo' kaj doseči. In kdo si more kaj takega privoščiti? Samo otroci. bogatih staršev. Kdor nima takih, ta ne more nikamor, pa najsi je še tak talent. In to so druge težko-če, ki se pojavljajo v športu. Ivo Kermavner. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Sprejmi - naroši - beri Zopet smo v mesecu februarju. Cel mesec je posvečen dobremu, katoliškemu tisku. Potreba in važnost tega tiska nam bosta v tem mesecu še bolj stopili pred oči in v našo zavest. Pregledali bomo, kaj imamo naročenega in na kakšen katoliški tisk bi se še morali naročiti. Toda premalo je naročiti se in naročnino plačati. Tisk prihaja v hišo zato, da ga beremo. Ko ga prebiramo, nas poučuje, raizsvetijuje in vodi ter tako v nas gradi dobro podobo, seveda, če je tisk dober, katoliško podobo, če je tisk katoliški. Dober tisk je najboljši prijatelj, ob katerem rastemo v plemenite ljudi. Slovenci v Torontu vsako leto prirejamo t. zv. tiskovno kampanjo za verski tisk. Pred leti je bil v to kampanjo vključen vets katoliški tisk. Apostoli kampanje, ki žrtvujejo svoj čas in doprinašajo žrtve še drugih nevšečnosti, bodo obiskovali slovenske domove: in dvigali naše misli k velikemu poslanstvu katoliškega tiska. Oni ne bodo izterjevalci naročnine, temveč bedo nosilci najvišjih kulturnih debrin. Oni ne bodo trgovski agenti, ki si z vsiljevanjem služijo svoj kruh, ampak bodo prinašalci duhovnih vrednot, po katerih žejajo naša srca. Ničesar drugega si ti prinašalci bolj ne želijo kot toplega sprejema. Odprimo jim vrata na stečaj, odprimo jim srca in pogovorimo se z njimi. Slovenci v Torontu za razširjanje dobrega tiska veliko napravimo. Samo lansko leto, smo imeli eno razstavo in dva knjižna sejma, poleg redne februarske kampanje. Nekdo iz neke druge slovenske naselbine je o-menil, da bi bile pri njih po-dclbne prireditve nemogoče, ker bi ljudje prireditelje enostavno označili za umsko neuravnovešene. Toda v Torontu upamo, da v tem oziru1 letos ne bomo zaostajali. Niso brez uspehov te prireditve, vendar zahtevajo o~ foilico žrtev in dela. Uspehi bi bili veliko večji, če ne bi naš splošni kulturni nivo padal in to od leta v leto. Koliko naročamo in koliko beremo dobro katoliško in verska časopisje je odvisno od tega, na kakšni kulturni višini smo. Čito višje stoji naš kulturni kazalec, tem bolj nas bo že-jalo po dobrem in plemenitem branju.. In kulturnega kazalca ne dviga samo branje, dvigajo ga tudi in to predvsem druge prireditve: šola in samoizobra-ževanje, oderske prireditve, kulturni večeri, pevski in koncertni nastopi, razstave in podobno. Končno je vse povezano, kjer ima duh prvo besedo. Kdor rad bere, se bo zanimal tudi za druge kulturne pojave in cibratno. Tiskovna kampanja bi tako morala biti samo eno področje kulturnega udejstvovanja. Vse druge kulturne prireditve naj bi bile predpriprava, ki stalno dviga človekovega duha nad 'parlamentarnih volitev, ki bo-materialističnilm okoljem. Tega do letos v aprilu, bo verjetno čerjah in zopet o zabavnih, večerih, o smrtih in rojstvih ter o tem, kaj smo dozidali in kaj bomo zidali. Da, zidamo' na veliko. V materialni civilizaciji gotovo napredujemo, a najš duh, stvaritelj naše kulture, pojema, če ne celo umira. Ali je v morju ljudstev, med katerimi živimo, slovenska kulturna dkup-nest še zaznavna!? Če ni, s tem še ni rečeno, da smo postali nosit el ji kake tuje kulture. Še se sicer dobijo med nami ljudje, ki od svojega obilja prispevajo za kulturne vrednote. Vsa čast jim. Teda iz leta v leto jih je manj, ki bi žrtvovali svoj čas in svoje talente in bi ustvarjali kulturo z njenimi slovenskimi posebnostmi. Tudi takih je vedno manj, 'ki bi jih žejalo po duhovnih stvaritvah soroj alkov. Pri vsem žalostnem kulturnem stanju je le razveseljivo dejstvo, da se še dobijo apostoli debre tiskane besede, ki bodo cel mesec hodili po hišah in ponujali dobro duhovno hrano. Vsaj zaradi njihove žrtve naj bi jih nihče ne zavrnil, ampak jih lepo sprejel. Dolarji za naročnino ne bodo zapravljeni, bodo bogato naloženi. Vse življenje, še celo v večnosti boš prejemal obresti od' te naložbe. Zato pa sprejmi apostole dobrega tiska, vzemi, kar tr ponudijo in beri. V hiši boš imel prijatelja, ki bo svetovalec in učitelj. Opombe in opazovanja Zadnji čas se govori med nami, da bomo zopet zidali. Župnija ima sedaj poleg cerkve Marije Pomagaj in njene dvorane precej prostora na svoji severni strani. Na tem prostoru stojijo tri hiše, ki so nanjo prepisane. Prva, t. j. “rdeča hiša” služi za otroško zavetišče in župnijske pisarne. Ob (sobotah in nedeljah pa tudi za šolo. Druga je sestrska hiša. Tudi ta daje en prostor šoli in manjšim verskim sestankom. Tretja hiša je župnišče. Tudi v njegovo pritličje se zateka šola in razni odbori na svoje seje. Ker so vse hiše stanovanjske, je razumljivo, da le za silo služijo omenjenim namenom. Ni čudno, če se je redila želja, da Ibi se vsa, ta poslopja podrla, in bi se na njih mostu zgradilo nekaj bolj primernega. Govori se o novem zavetišču in še o eni dvorani, ki naj bi služila za telovadnico' * Sedaj, ko so v Ottawi vrgli Diefenbafcerjevo vlado in razpustili parlament, bo v naslednjih dveh mesecih splošna pozornost zopet posvečena volilni kampanji. Za zaupanje volivcev se bodo zopet potegovale štiri stranke: konservativna,, liberalna, nova demokratska in social credit. Volilna borba bo verjetno huda in je velika nevarnost, da bodo nekateri skušali netiti protiameriško razpoloženje, kar hi bilo za Kanado, če bi tako razpoloženje prevladalo, lahko nevarno. Brez dvoma bodo tako gonjo na vso moč pedpihevali in izrabljali komunisti, kot to delajo povsod. Izid Okrog novega leta sta bila v: slov. župnij “Kanadski Domovini” objavlje-' Ave. na dva članka, o tem, kako naj bi naročniki pomagali svojemu časopisu. Vsak stalni naročnik ‘ na 618 Manning Kljub temu, da živimo v dobi surovega materializma, še ni-naj bi v letu 1963 pridobil še'smo pozabili na plemenite Iju-enega novega. Z ozirom na tisti dl Tisti s “plavo krvjo” gredo poziv sem telefoniral znancu,;sicer v pozabo, a nastaja plem-če bi se naročil na A.D. Takoj \stvo nove vrste. V teh deželah je naročil in po nekaj dneh, ko bi rekli “dolarsko”. Mi navad-je časopis že prihajal na njegov;ni zemljani pa ostajamo pri dom, je poravnal tudi celoletno'pojmu plemenitosti, ki je za vse naročnino. Pred kratkim mi je čatse enaka. Ena, sicer ne edi-telefoniral nekdo drugi sledeče: na, bistvena oznaka te plemeni-Ker sem 'bral v “Kanadski Do-kosti je, da se želi razdajati movini”, sporočam naslov no- 'drugim. Verjetno je najboljše veiga naročnika. To sta samo darilo, ki ga kdo more dati bliž-dva primera, ki pokažeta, da, so njemu ali skupnosti njegov vsaj nekateri vzeli poziv ob no- | lastni čas. Nobenega drugega vem letu resno. Poziv pa se glar darila se ne drži toliko daroval-si: “Vsak naročnik še enega no- čeve osebnosti. Brez tega je pa vega v letu 1963.” Da bo mesec darilo kot prazna škatlja. Hva-felbruar res mesec dobrega ti-: la Begu tudi med nami je še ska, naj bi še drugi naročniki | takih plemenitih ljudi, ki so mislili na to geslo. V Torontu j darovali že mnogo svojega ča-lahko vsakdo naroči in plača sa in slposobnosti za našo skup-“Ameriško Domovino” v pisar-! no stvar, ni Hranilnice in Posojilnice To-do. pa danes skoraj ni več, oz. je premalo. Če prebiramo naše časopisje, vidimo, da je poročil o kulturnem udejstvovanju vedno manj. Kolone v časopisih se polnijo z vabili na veselice, Ibankete in plese; poročila govorijo o dohodkih in izdatkih, o kuharskih tečajih in gala ve- cdiočilne važnosti, za kanadsko bodečnest. Važno je, da se že v začetku volilne kampanje vsakdo odloči, da bo na dan volitev volil. Potem bo imel dovolj tednov časa, da bo temeljito premisli, komu bo oddal svoj glas. Za čaisa volitev je usoda dežele v rokah volilcev. NAJNOVEJŠE SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOŠČE iz starega kraja Zahtevajte katalog v svojem jeziku. COMET RECORD S DISTRIBUTOR CO. 555 St. Clair, W. Toronto, Canada Newtorontske novice Vesele ljudske zabave so, ka-našim žuipljanom, nas v nj;em kor poživila ali vitamini pri upcdlbujata k čim tesnejšemu prehrani. Vitamini nič bistve- sodelovanju in medsebojni po-nega ne dodajo in nimajo, po-’ vezanosti, ker smo si sosedje, sebnih energij. Vendar bi člo- Pustna veselica in dramatski vek začel hirati in bi se splošno nastop Slovenskega gledališča slabo počutil, ako bi pri pre-|na odru naslednji dan bosta datirani ne imel dovolj vitaminov. I la tako nam Slovencem iz To-Podobno je z ljudskimi zabava-1r'Cin^a kakor Slovencem iz Hami. Nič globljega, nič bistveno ^iltona lepo priliko, da poka-novega ne prinesejo. Vendar ze!mo pripravljenost za skupno jih v življenju potrebujemo ^ sodelovanje, že lani je g. Tone kot pri prehrani vitamine. Vsak! PonLcvar ponudil, da bi šel človek kdaj pa kdaj potrebuje, v Hamilton Charlijevo te- da se malo sprosti, da se v!^° za hamiltonslko cerkev; igral-družbi z veselimi naveseli, na-:c^ cbeh slovenskih župnij so smeje in napoje in tudi naple-;^1'-! tudi pripravljeni, da bi šli, še. In najlepši čas za te ljudske a Je P0^em stvar padla v vodo. zabave je pred,pust in pust. In , Vendar je bila na strani toront-prav gotovo, bo pustna veselica,Slovencev velikodušna, pri-ki jo- bo imel cerkveni odbor ipravljencst za sodelovanje. Vse-v dvorani Brezmadežne v sobo- kakor pozdravljamo to idejo, ki to, 23. februarja, od 7:30 do pol- 1° i3 l©po prikazal dr. L. Tomc noči taka vseljudska zabava. v ^eim svojem pismu. Koliko je Igral bo splošno priljubljeni v nas debre volje za to idejo. Fojscv orkester. Bo ples v ma- I'bcmo imeli priliko velikokrat skah. Letaš jih pričakujemo veliko število. Predstavljali bodo najrazličnejše poklice in rase. Najboljše maske bodo nagrajene. Vsgm pa, ki bodo nastopali v maslkah, bomo dali priznanje v vidni obliki. Da bo za jed in pijačo dovolj preskrbljeno, se smo sredi pekaizati v dejanju. In čimveč-krat jo bomo pokazali v dejanju, tem manj bomo potrebovali besed in spodbud za skupno povezanost. Čas za pustno zabavo že itak razume. Justina Petrič bo napekla dobrih krofov, kot jih le ona zna. To pot se bo še pesebno potrudila, da bodo okusni. Kajti čisti dobiček je namenila za slovensko cerkev v Hamiltonu. Daši smo sami toliko zadolženi, da se komaj vidimo iz dolgov, in župnišče zidamo zgolj na “upanje”, smo vendar prepričani, da nam bo Bog vsako darež-Ijivoist poplačal. Če hočejo ha-miltcnski in torontski Slovenci s krofi Petričeve debre mame čim lepši dar za hamiltonsko cerkev zbrati, naj pridejo v velikem številu na to pustno zabavo in naj pridno teh okusnih krofih. segajo po hitro naprej in že meseca februarja. Prav tako gre hitro življenje naprej v župniji. Počelo življenja je rast. življenju je bistveno, da raste in se razvija, sicer prepada in nujno vodi v smrt. Prve krste v tem. letu smo že zapisali v krstno knjigo. Jožetu Zabukovcu in njegovi ženi Mariji, rojeni Pečjak, se je rodil krepak deček, kateremu so dali pri krstu ime Edvard. Martin Prša in njegova žena Marija, roj. Horvat, sta debila sina prvorojenca in sta mu izbrala za krstnega patrona sv. Jožefa. V župnijo se je pred kratkim priselil g. Franc Bračnik z ženo Terezijo, rojeno Založnik, in sinč-kc.rn Francem. * 20 mež in fantov Društva Naj-Imeli jih bedo priliko dobiti svete;i:šeiga Imena Jezusovega tudi naslednji dan v nedeljo, 24., februarja, popoldne. Kajti cb 4:30 bo v dvorani Brazma-dežne gostovalo ,Slovensko gledališče z dvema burkama: Burka o jezičnem doktorju in Dijak na poti v paradiž. Med odmori bo Petričeva mama postregla s krofi in kavo. Od srca se bomo nasmejali burkežem na odru; obenem pa podprli kar dve ddbri. stvari: cerkev Brezmadežne, kateri bodo igralci poklonili čisti dobiček, ter bodečo slovensko cerkev v Hamiltonu, za katero bo poklonila ga Justina Petrič izkupiček od krofov. V zadnjem pismu, ki sta ga preč. g. dr. Lojze Tomc in predsednik gradbenega odbora g. inženir Erzetič poslala I letnih žarkev. iladinski klub župije iarije Pomagaj Toronto, Ont. — Mladi smo, zato morda neizkušeni. Sicer imamo tudi nekaj starejših fantov, ki redno prihajajo na sestanke, vendar smo večinoma le še mladi. Življenje je odprto pred nami. Prišli smo v tujino, nekateri šele pred nekaj leti ali celo pred nekaj meseci. Srečni tisti, ki so imeli že poprej tu svoje sorodnike, prijatelje in znance! Pa nas je veliko takšnih, ki nismo imeli poznanega človeka, ko smo stopili na tuja tla. Zato smo zares iskreno hvaležni g. župniku Andreju Prebilu, ki je takoj po prevzemu župnije skušal rešiti naš problem. S tem, da je ustanovil Mladinski klub in nam 'daje na razpolago vsako nedeljo župnijsko dvorano, izkazuje neprestano vsem tukajšnjim slovenskim fantom in dekletom nedopovedljivo dobroto. Tu imamo priliko, da se na pošten način poveselimo, da se med seboj spoznavamo, obenem se pa veliko lepega in koristnega naučimo. Radi in z zanimanjem poslušamo g. župnika, ki je naš duhovni vodja. Govori nam o duhovnih problemih in nas uči prave življenjske modrosti, ki nam bo služila vse življenje. V skrbi za mladino pozove včasih tudi druge govornike, da nas ponče o potrebnih stvareh. Tako se ob nedeljskih večerih v veselem razpoloženju pripravljamo za svojo življenjsko nalogo. Zavedamo se, da nismo najboljši člani kluba. Večinoma nismo peprej nikdar delovali v kakršnemkoli društvu. G. župnik nas stalno vzpodbuja, da bi se v kulturnem oziru malo razgibali, da bi se vadili nastopati na odru, deklamirati, peti itd. Nekateri so se že ojunačili in so že nastopili. Večinoma pa nas je le še preveč mrtvih in vase zaprtih. Letos pa bomo menda vendar končno napravili en korak naprej. Stcpili smo iz svojega o-mej enega nedeljskega večera tudi v širšo župnijsko' skupnost. Prevzeli smo organiziranje letošnjega materinskega dne. Naši fantje in dekleta bodo tamkaj nastopali v pesmi, rajanju, folklornem plesu pa tudi v igri (Materina srca). Upamo, da se bodo s praktičnim nastopanjem odkrili doslej nepoznani talenti in skriti zakladi. Takšni nastopi nam bedo zelo služili za naše nedeljske sestanke. Nedeljski večeri bodo postali pestrejši, zanimivejši m na višji kulturni stopnji. Sicer pa tudi doslej nismo le plesali. Posamezniki so se že poizkusili v odrski umetnosti z manjšimi prizori, drugi so de-klemirali, spet tretji so nastopili kot solisti ali v zbornem petju; včasih se je kar vsa dvorana napolnila z našo lepo narodno pesmijo. Celo tisti smo odpirali usta, ki nimamo najboljšega posluha in ne najlepšega glasu. Prav tako je naša folklorna skupina znana ne le v Kanadi, mo napravili v naši župnijski dvorani MLADINSKI BANKET. G. župnik nam je velikodušno odstopil dvorano na samo pustno soboto, 23. februarja 1.1. Vstopnina bo $3.00. Vstopnice so že v predprodaji, čeprav je to mladinski banket, niso vabljeni le mladi ljudje, marveč vsi prijatelji mladine. Upamo, da se bo dvorana napolnila. Vsi ste dobrodošli! Zelo hvaležni vam bomo, če boste s svojo navzočnostjo pokazali svoje zanimanje za mladino in s tem obenem podprli naše mlado prizadevanje. Odbor Mladinskega kluba bedi ta mesec po hišah in pridobivajo svoje rojake za verski tisk. Geslo te kampanje je: v vsako slovensko družino vsaj marv&č tudi že v Ameriki. Pod en slovenski verski in katoliški v31 etnim vcd3tvom §• ^ ®or" jjs^ ška pri vsakem'nastopu pokaže večji napredek. Žene Katoliške Ženske Lige m udeleženke gospodinjskega tečaja so v zadnjih pripravah na slavnostni banket, ki ga bo-qo priredile v soboto, 16. februarja. število za udeležbo na Še najbolj pa se udejstvujemo kot športniki. Nismo najboljši, pa tudi ne med na j slabšimi. V “hockey-ju” v zadnji sezoni večkrat zmagujemo, kot pa izgubljamo. Za nogomet smo banketu je doseženo, vsi pa steipred n'edavnilm dobili dobrega še lepo vabljeni na zabavo s!tr=‘nerja. Zato upamo, da bomo plesom, ki se bo začela od 9 t V let0Šnji - noŠometni sezoni ure dalje. Igral Rojsov orkester. bo priznani imeli - veliko' uspehov. Prav zaradi športa smo se namenili napisati te-le vrstice. — Navadno okensko steklo Šport nas naimreč precej stane: zadrži večino sončnih ultravio- vpis v Ligo, nabava uniform itd. Zato smo se odločili, da bo- ¥ štesffmiu delamo kez oddiha HAMILTON, Ont. — Prve dni februarja namerava hamilton-ski gradbeni odbor sprožiti več novih nabiralnih dejavnosti, tako v Hamiltonu samem, kakor tudi izven njega. Radi tega in še radi nekaterih drugih tekočih zadev smo se zbrali na važno sejo dne 20. januarja v dvorani Društva Sv. Jožefa, ki je last naših rojakov iz Slovenske Krajine onkraj Mure. Sejo je odprl predsednik Slavko Erzetič, ki je pozdravil navzoče člane in naprosil Fr. Tomca, da začne s skupno molitvijo za uspeh velikega podjetja. “Glavni nabiralni pohod v Hamiltonu samem je nepričakovano dobro uspel, kar je treba pripisati neumornemu delu in zanimanju vseh članov odbora. Celotna svota, zbrana v Hamiltonu in Stoney Cree-ku, se je še povečala v zadnjih tednih, tako, da s tem, kar se bo še napo-berkovalo, mirno računamo z okroglo številko $50,000. Lahko smo ponosni in smemo čutiti globoko zadoščenje, ker mnoge druge narodnostne skupine, enkrat ali dvakrat večje po številu, niso pri svojih nabiralnih pohodih dosegle takega uspeha. Vendar pa se ne smemo še vdajati samozadovoljstvu in počivati na lavorikah. S tem, kar smo do sedaj nabrali, smo šele položili dobre temelje. Zavihati, moramo rokave, in poprijeti za delo še z večjo vnemo, dokler ne postavimo vseh stavb in jih me opremimo z vsem potrebnim,” tako je rekel g. Erzetič. Meseca marca moramo v Hamiltonu samem in okolici zasnovati drugo veliko gibanje za razprodajo posebnih' ‘znamk’. To vazno nalogo bomo poverili našemu ženstvu. Spravili bomo na noge in vrgli v delo vse žene in dekleta v duhovniji. Združile se bodo v skupine po 10 oseb in vsaka teh skupin bo prevzela v razpečavanje vsaj 100 znamk-Tekmovale bodo med seboj in seveda tudi moške vpregle v delo, posebno tiste, ki niso mogli pomagati pri glavnem nabiralnem pohodu. Poznamo jih, kako so spretne in odločne. Šle bodo med kanadske znance in prijatelje in med dobre ljudi vseh drugih narodnosti in gotovo dosegle lepe uspehe. Ne bom dvakrat rekel, da ne bi prekosile moških. Gotovo jih bodo posekale v tem, ker so moški nosili domov večinoma le podpisane obveznice in obljube. Ženske bodo pa stresale v Gradbeni sklad žvenketajočo in šelestečo gotovino. Tudi drugod izven Hahiltona bo pridobivanje sredstev za Gradbeni sklad privzelo isto obliko. Prodajali borno znamkice z lično sliko Cerkve in Doma. Prosimo dobre rojake v Kanadi in ZDA, da pridno segajo po znamkah, ki ne pomenijo za posameznika velikega izdatka, nam pa vsak kupljeni listek prinese majhen, a gotov prispevek za Gradbeni sklad. Častna nagrada ne bo pripadla vsakemu, ki bo kupil znamko. Nobeden pa ne.bo ostal brez večne nagrade za do- mu radi Njega, poplačal in po-vrnil, kaj šele pomoč pri zidanju cerkve in mladinskega doma v Hamiltonu. Torej, pogumno naprej — in Bog daj srečo! Branko Trn Laoški kralj organizira vzor nevtralnega diplomatskega potovanja WASHINGTON, D.C. — Prve novice so trdile, da bo šel laoški kralj Savang Vathana samo v Moskvo, kjer bo cel teden gost tovariša Hruščeva, toda kralj je prebrisana glava, se noče zameriti nikomur. Zato bo razširil svojo pot. Na njej se bo ustavil v Moskvi, Ottavi in Washing-temu nazaj grede bo pa obiskal Varšavo, Peiping in Hanoi. Koncem meseca bo tri dni gost predsednika Kennedyja. Kralj trdi, da njegova pot ni zvezana z nobeno prošnjo za podpore in kredite. Seboj je vzel svojega 25-letnega sina, da ga seznani z veljaki tega sveta. Morda bo fantu to še prav prišlo. V kraljevem spremstvu je tudi ministrski predsednik Souvana Phouma, poleg njega pa še trije ministri. Doma varujeta državo komunistični princ Souphanouvong in protikomunistični general Nosavan in gledata drug drugemu na prste, da ne bi koga med njima napadla skušnjava, da se polasti oblasti. CLEVELAND, O. MALE HELP — WANTED Short Order Cook night shift. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko, d govori angleško, da bi skrbela na mojem domu za tri otroke 5 dni v tednu od 7:30 do 5. pop. Kličite 391-5889. (33) Delo za žensko Iščemo žensko srednje starosti, da bi skrbela za bolehno žensko. Mala plača. Kličite CL 1-1887. (33) Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko, ki bi skrbela za 2 mala otroka in opravljala lahka hišna dela. Kličite EN 1-7456 od 7. do 4:15 pet dni. (33) MALI OGLASI V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, nova kopalnica, porč, gorkota. Na 1135 Addison Rd. UT 1-0280. (31) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 Ivršujem vsakovrstna hišna popravila hitro in točno po Vaših naročilih. Zanesljivo, solidno delo. Zmerne cene. LI 1-4337. — (30) V najem Oddamo 4 lepe sobe, 2 spalnici, vse sobe velike. $60 mesečno. Kličite EV 2-4535. (31) Bungalow naprodaj Kt'asen bungalow, 2 spalnici, delno zgotovljeno na drugem, polna klet, garaža, preproge, 12 let star. Med E. 185 St. in E. 200 St. blizu bulevarda. V najem Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, n a novo dekorirano, klet za peri-bro delo. Saj bo Bog še kozarec jlo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943. mrzle vode, ki jo damo bližnje-1 —(12,19,26 feb. 5,12mar) ANDREJ CERNISEV JULIUS ZEYER: Včasih seveda se je stresel nji ali njemu glas z nežnejšim poudarkom, oko se je bolj iskreno zasvetilo in srce je začelo močnejše tolči — toda nikdar se nista videla brez prič ih posebno ščebetajoča vprašanja ali ljubeznjive opembe knežnje Gagarinove so prišle vedno rešilno o pravem času in srčni trepet in ogenj očesa sta se končala s preprostim nasmehom. Velika dvorna dama, gospa Čo-glokova, je imela ne daleč od Carskega Sela novo hišo, ki jo je sama s ponosom smatrala za najkrasnejšo v celi okolici in je že davno prosila Petra in Katarino za čast, da bi jo obiskala. Bližnje bivanje se je sedaj go-spej Čoglokovi zdelo ugodna priložnost in povabila je znova oba zakonska, naj izpolnita svojo staro obljubo. S tem je prišla Petru ravno o pravem času, zakaj postalo mu je dolgčas na kmetih. Sklical je torej ves dvor, da se udeleži tega izleta, in Katarina in njene dame so kaj rade sprejele to zabavo. Peter je bil najboljše volje in se je sam zavezal, da poskrbi vse za pot, kateri je hotel na vsak način dati malo romantičen ali klativiteški obraz. Vsak kavalir je moral brez kočijaža na majhnih saneh spremljati svojo damo, in ta dama se mu je pridelila po žrebu. Sredi pritličnega salona, ki se je odpiral na širok prostor pred gradom, kjer so služabniki že držali za uzde vprežene konje, je dal postaviti veliko vazo iz rožnatega črnožilnatega rodo-nita; vsaka izmed prisotnih dam je spustila kako malenkostno dragocenost aii kak trak skrivaj v vazo1, ki se je nato pokrila s perzijsko preprogo. Možje, ki so medtem stali na drugem koncu salona, so sedaj prihajali zapored k vazi in so jemali izpod preproge, kar jim je slučaj položil v roko izmed stvari, tam CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE MUST SELL — Owner transferred. 9 Rm. All Brk. Bungalow. 2% baths, 4 bdrms. fin. bsmt. 2 car gar. patio, Good transp. Close to schls. Many extras. Mid 20’s. CO 1-7782. (30) NORTH RIVERSIDE By Owner — 6 room, 2-bdrm., bricx Townhouse, fin. basement, appl. inch $16,800. 2956 Desplaines. — HI 7-7333. AUSTIN — BY OWNER, BRICK BUNGALOW; 2 bedrms. down, liv-ingroom, diningroom, t kitchen, full bsmt. 1 Master bedrm. upstairs; gas hot water heat; 2 car gar. Nr. Help of Christians Parish. Asking $18,000. AUSTIN 7-2870. (32) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP IN LIBERTYVILLE Smart 3 chair, air-conditioned salon. Excellent clientele. Best offer. — Phone EMpire 2-0213. (32) GRILL — MODERN STAINLESS STEEL. — Seats 20 plus bldg. Nr. Busy Tri-corner. Ideal for couple. Live spot. — ACORN REALTY CO., 1145 N. ASHLAND AVE. AR 6-8660. (31) JUDO School for sale or lease, good loc. West side. Ask. $2.500. 344-4173 aft 7:00 P.M. zloženih; lastnica potegnjenega predmeta je bila potem dama onega neznanca za ves dan. Peter si je nataknil iz previdnosti že naprej prstan gospodične Voroncove na prst in se )6 izgovarjal, da ga je potegnil iz vaze, in — hvala temu preprostemu strategu — pripadla mu je dama po želji njegovega srca. Ljubosumna gospa Čoglokova je takoj, ko je spoznala zvijačo velikega kneza, prisilila svojega moža, naj sledi njegovemu zgledu. Andrej Černišev se je približal usodi: oči Ane Nikitišne so počivale zlo prerokujoče na njegovem obrazu in bal se je, da ne bi morda usoda zaigrala z njim kako kruto igro. Potegnil je majhno črno perlo — bila je Katarinina. Oba sta izdala z lastnim nasmehom svojo zadovoljnost, Ani Nikitišni pa se je čmer-no pooblačilo čelo. Ko so vazo izpraznili, je podal Peter roko gospodični Voroncovi, kar je bilo znamenje in povelje za odhod; dame so hitro oblekle dragocene soboljke ali hermelinove kožuhe in lahke, elegantne sam, ki so druge za drugimi že prej šle naprej do portala vestibula, so se za šumnega cingljanja kra-guljčkov in zvončkov oddaljevale s hitrostjo vetra. Dan je bil čaroben, jasen kakor poleti in zrak popolnoma tih. Vsa zasnežena pokrajina je bila okrepljena od ostrega mraza v neizmerno, kakor kristal bjiščečo se gladino. Konji so tolkli v ognjenem teku ob trdno zamrzlo pot in sani so letele kakor puščice najprej po modrikasti vozni poti ceste v parku v dolgi vrsti druge za drugimi; toda zunaj za parkom so se razšle svobodno po širnem polju, zakaj cesta, označena na celi zasneženi planjavi le z dolgo vrsto črnih dreves, je bila preveč ozka za mogočno hitrico konj in veliko veselje izletnikov. Konja, katera je vodil Andrej Černišev, sta bila plahi, razposajeni, kakor strela hitri živali, ki od lastnega nagona gnani nista trpeli, da b' jih kdo prekosil, in tako sta se kmalu znašla Katarina in njen spremljevalec skoro na samem; le oddaljeni glasovi zvončkov in nekako negotovo donenje ju je še spominjalo na bližino ostale družbe. Res, nepremagljiv čar je leteti svobodno po pokrajini kakor ptič; divje, polblazno veselje se polasti pri tem človeškega srca, in Andrej je občutil to veselje dvakrat — od celega sveta oddaljen je letel z njo sam, sam v burni hitrici, kakor na pero-tih viharja med jasnim nebom in bliščečo obžarjeno, iskrečo se zemljo. Ozrl se je na njo, ki jo je ljubil z vso močjo vroče, mlade duše: njeno velike hrepenenja polno oko je gorelo v ljubezni do njega in njen razburjen obraz je kazal ravno tako burno, divje veselje. Njuna pogleda sta se srečala in resnica jima je izginila iz oči. Bilo jima je, kakor bi roka kakega božanstva vzela z njunih ram mrtvaški prt, kakor bi se znova rodila za novo življenje drug za drugega, vse breme neprijaznih okoliščin je izginilo kakor nočni mrak pred zmagujočim soncem, bilo jima je kakor bi jih kdo vrgel v vrtinec blaženosti in sreče. Njuna konja sta se bila medtem v bliskoviti naglici tako oddaljila od ostalih, da ni niti cingljanje zvončkov prodrlo k njima; le krakanje krožečih ptic, le vriše in žvižganje vetra je vznemirjalo mrtvo tišino okrog in krog in ta žalostna, vzvišena! godba ju je tajinstveno prevzela, kakor duše, ki se dvigajo nad propastjo mračne preteklosti v svetlo višavo negotove sreče. Oba sta imela samo eno misel: krožiti tako skupaj brez ločitve po vsemiru celo večnost, in drug drugemu sta brala to vročo željo v koprnečih očeh. On in ona sta naglo vstala s svojih sedežev: Katarina je napol zaprla k nebu obrnjene oči, glava se ji je povesila na tilnik, kapa se ji je snela in veter je bičal njeno marmorno čelo z vihrajočimi lasmi, ki so se lesketali v soncu kakor šop zlatih žarkov in njena ustna so nekaj šepetala. Andrej je pustil konjem uzde in je radostno razprostrl brez besed in ves opojen k nji roke ... Konja sta začutila svobodo in sta letela sedaj, ne več kakor V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAJI Rose Urbančič ki nas je zapustila in se preselila v večno življenje dne 12. febr. 1962. Hvala, naša dobra mama! Vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti. Žalujoči: Hčere: MRS. ROSE ČERNE, MRS. MOLLIE SKRAJNER, MRS. ALBIE KORAB in MRS. DOROTHY HORVATICH. .Sinova: FRANK MACEROL in LOUIS URBANČIČ s svojimi družinami. Lorain, O., 12. februarja 1963. puščica, ampak kakor blisk, blazno in sani so odskakovale v iskri naglici kakor čoln na razburkanem morju in so naenkrat močno trčile ob štor suhe jelke, ki jo je polomil veter. Ta mala nezgoda ju je vzdramila iz polsanj. Iz Katarininih ust se je izdrl prestrašen krik in zgrudila se je zopet na svoj sedež. Andre] je prebledel, ko je videl, v kaki nevarnosti je bila po njegovi krivdi, zakaj tla so postajala nevarno kriva in drevesa čimdalje gostejša. Zastonj se je trudil doseči vajeti, konja sta dirjala vedno bolj divje in divje in sta besno prašila po dokaj strmem klancu, ki se je zniževal proti precej veliki, v poslednjih toplih dneh ledu popolnoma prosti vodi, ki v novem, mrazu še ni zamrznila. Mignili so mimo neke začrnele ograje, čez katero so visoki, temni, mrki bori pošastno raztezali veje, krive kakor roke strahov. Katarina, ki se je morda bala, da si razbije ob teh mogočnih vejah glavo, ali prestrašena od slike bleščeče se jezerske gladine, je naglo vrgla proč kožuh in predno je Andrej razumel, kaj hoče napraviti, je bliskoma skočila s sani. Konec veje, kateri se je hotela ogniti, jo je vendar dosegla in Katarina je padla brez zavesti v sneg. V tem hipu je skočil doli tudi Andrej in je pokleknil poleg nje. Katarina je ležala kakor mrtva, njen obraz je bil bled in nad sencem je imela majhno rano. iz katere je tekla počasi kri v rdečih perlah. Njegovo obupano srce je prenehalo tolči in za tre-notek je objela črna noč njegove oči, ki so se zdele, da ugašajo. Toda sneg in hladen veter sta ga hitro zopet oživila. Iskal je okrog kake pomoči, toda nikjer ni bilo ZULICH I INSURANCE I I AGENCY I 118115 Neff Rd. IV 1-4221 § Cleveland 19. Ohi» ^ t £ niti sledu po kakem živem bitju, nikjer niti najmanjšega glasu; le veter je včasi zastokal v starih drevesih, stresal je njih vrhove, nato pa je letel čez plan v neskončnost. Andrej je zgrabil z obema rokama prepereli plot, ki se ni ubranil njegovi meči; mislil je, da najde morda za njim kako človeško bivališče — vendar to je bilo* zapuščeno, pozabljeno kmečko pokopališče. Visoki, c-korno iztesani križi so ležali od burje podrti čez zasnežene grobove, ali pa so stali, oprijemši se vej nižjih dreves, v nemem pričakovanju novih viharjev. Ker od globoke žalosti ni vedel, kaj dela, je vlekel Andrej Katarino na pokopališče, vrgel se je pod staro drevo in je zakril svoj obraz v gube njene obleke. Naglo mu je šinila v njegove raz-paljene možgane neka misel. Krepko je vzel Katarino v naročje in je poljubljal njene zaprte oči in ledeni obraz. Nato jo je položil zopet na grob in je izdrl majhno čerbesko bodalce iz srebrne, s tirkisi okrašene pHeart Disease is No. 1—i Killer in U.S. SOUBCE: IATEST AVAILABLE FIGURES (1961) FROM NATIONAL OFFICE OF VITAL STATISTICS. DISEASES of the heart and blood vessels are the nation’s foremost health pfoBlem, being responsible for 54.6 per cent of all deaths in the nation, as shown in the above chart. Join the fight against heart disease by giving generously when a Heart Fund volunteer calls at your home in observance of Heart Sunday, February 24. Mulully Funeral Home SRACEVAIžNT SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 NOVICE- 2 vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobile še sveže NOVICE- popolnoma neprisiranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so mmm vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo nožnice; to je bil dar kneza Po-marova, in nosil ga je za pasom. “Katarina!” je vzkliknil, “ti si ušla iz kraja teme, suženjstva in bede in si me tu ostavila. Ti si bila moje božanstvo in luč v temi. Kaj naj pričakujem, da me moje gorje vrže v grob? Ali naj utonem v valovih svoje žalosti? Oh, bodalo moje, ti boš moja rešitev, odprlo mi boš vrata svo- bode nastežaj in moja duša se spusti za njeno dušo! Vendar ljubil nisem samo tvoje duše, ne, tudi krasno, slastno telo tvoje, Katarina. Tvoja krona, tvoj prestol naju nič več ne deli, kaj meni mar zanju? To so odvržene, igrače. Predno umrem, pusti mi tvoja hladna ustna poljubljati do sitega!” (Dalje prihodnjič) Oseminšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče aii smrti. >5 mmm KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOfA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: S 14,500.000.00 Število certifikatov: 48,000 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojsitvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladmo od $500.00 do $15,000.00. K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podpome organizacije, potrudi se in, pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ aii pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO NA POTI SKOZI PARIZ <— Filmska [igralka {Jean Se-berg