žel
i vl^
iP
icf
Oldest Slovene Doily in Ohio
^6st Advertising Mediunn
Volume
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
— LETO XIX.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 27, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 203
Wl NISO ZA
I H'^\Landon proti davku na ne-
^ clf'r** ^ rokah delav-cilM	ostala, toda
ai	delavcev'
2p j. ^'"unizem, temveč »f'ie faSizma.
P%vi	— Vsa oblast
!# (lag	eden vodil-
^^^taloniii	komiteja
razdeljene dobičke
Pravi, da je davčna politika Rooseveltove administracije nezdrava in da administracija s svojo zapravljivostjo zadolžuje bodoče generacije.
BUFFALO, N. Y.— Sinoči je*-
tu govoril na shodu, ki se ga je
milice, in bo tudi
v	LUU
^okah. Fašis
Ijj^ašistignl	delavcev
kno revJf """ ™«an. i^-ašis-loialn«" ^ Barceloni niso
&*e aU d.
1 v'^^talonsv združene si-m !!*• L. iqqf^. ^^^^vstva in mi-i#^Qi držai,^- i® podoben fašis-r^rceloniu-
? °^ia rt!,	hotela da-
**:* krvavi"'**' * 'oke. Sle-tva, tQj preganjanje de-- zmaga Ljudske
0
pri	i-judske
"opravila ' ^ februarju {^/ovolj • ^tor vladi, ki se S OevaZlT ^^Gdala fašis-' "^a je bj] ^ je poskrbe-
i'"»sS!?'P«™kah.Tako rešena ^ kritičnem tre-je takn P('otifašistična
[*«* I'reko "**i
i t*"^prev,°K	j®
^oke.	položaj v svo-
^%nica y,
^	od-
'%a sk?
-1^.''» v ka,: 'neomejeno ob-
a *Garho	^eprezenti-
o^T'^kaUsti, ki so »'•»nunj "®"^ni. katalon->	W je šte.
w"'"' v katA^ Združeni Na« E2 organizaciji ,o
J?«i koi . stoodstotni ko-t». 'desničarski socija-
K.^^2ir8h-
="("o='
j ""godkov v Ka-pravi Oliver.
i
OKver. "--
stališč?	na.
*h ^^80 s ^oljševikov 1, t	oblasti
W u pozna	revolu-
Ho ga,	Nam je
t	nima-
X,^ borba ^e
Mtil	proti čez-
%v
k h 'v *^Pitni; i	veleposest-
S *	m klera, ki
foh .'■ "Toda	^ fašistični
kiS;* it nSlT' **° faSbam
le bo ®^^ar p% Privilegiji so tL	ki se
^Ijivi ^ in str«. . P^^'^emati PfM utopiji ■ P° nedose-' J® izjavil Oliver
..^ dodal" poroče-kli in ne b^T »»dividu-
I	spre-
^8b ? So .^°"trolo mas, ^	boijševiki.
pravi.
*	kadir jih
S(, . ^aze^ g°rabljajo pro-Sn! ^žna'JK Posili k
I'm "'Mjo.'!' 'Ml
Sk^^i	je bil tudi
kata.
8v ^^iravifi?^'^®'" komi-,^t v 29 , . ®' ki je bil
zaradf ^ sedem.
udeležilo okrog 25 tisoč ljudi, republikanski predsedniški kandidat gov. Alf M. Landon iz Kansasa ter obdolžil Roosevel-tovo administracijo, da zavira gospodarsko okrevanje dežele z nalaganjem težkih indirektnih davkov in da s svojo zapravljivostjo nalaga težke dolgove bodočim ameriškim generacijam. To je bil Landonov prvi direktni napad na Rooseveltovo administracijo in Landon je pokazal, da je pripravljen poslušati svoje svetovalce, ki so mu svetovali, naj začne naravnost krtačiti "new deal," ako hoče odvzeti Rooseveltu večje število glasov. Zlasti si je privoščil zvezni davek na nerazdeljene dobičke, o katerem je dejal, da je "zmešan'' in da korporacijam preprečuje, da svojih dobičkov ne morejo investirati v svoja podjetja, kar da pomeni zmanjšanje prilik za uposlitev brezposelnih delavcev. Podjetja potrebujejo rezerve za slabe čase, pravi Landon, sicer ne morejo preve-driti kriz, in ta davčni zakon ustvarjanje teh reverz preprečuje, zato; bo v slučaju izvolitve takoj priporočil odpravo tega davka. Ta davčni-zakoii, je izjavil Landon, ne bo "udaril bogatih ljudi," temveč jih bo varoval, dočim bo udaril "malega človeka." (Ta zakon določa od 7 do 27 odstotkov d^avka na ne-razdljene dobičke korporacij, katere se mu pa skušajo izogniti s tem, da svoje dobičke raz-dele med delničarje.)
Mnogo je Landon govoril o "zapravljivosti" R o oseveltove administracije, češ, da razmetava denar za vse mogoče stvari na najbolj brezskrbne in absurdne načine. "Republikanska stranka," je dejal, "verjame v Velikodušno trošenje denarja v relifne in zasilne svrhe, smatra pa, da bi se moralo trošiti ta denar brez razmetavanja in absurdnosti." O Rooseveltovi administraciji je dejal, da "kopiči deficit na deficit" in "kopiči (Dalje na 2. str.)
POGON NA POLJSKE KOMUNISTE
LONDON, — Tukajšnji dnevnik Exchange Telegraph poroča, da je prejel iz Varšave poročilo, da je poljska vlada izvedla obširne pogone na komuniste v Varšavi in po drugih mestih ter vrgla v ječo okrog dve sto komunističnih voditeljev.
V	^
Spanci se bi je jo za posest Iruna
Poveljnik vladnih čet pravi, da je rebelom z včerajšnjim neuspelim napadom odzvonilo.
Bondni škandal v Clevelandu
130 LETNI BIVŠI SUŽENJ UMRL
PINAR DEL RIO, Cuba. — Tu je umrl zamorski farmar Damian Mijares, ki je trdil, da je bil star 130 let. Na nekem dokumentu iz 1. 1836, ko je bil prodan za sužnja, stoji zapisano, da je bil tedaj star 30 let.
Seja Cankarjeve ustanove
Jutri zvečer se bo vršila v sobi št. 3 v starem poslopju S. N. D. na St. Clair Ave seja Cankarjeve ustanove. Vsi zastopniki in člani so vabljeni, da se seje udeležijo.
Obisk v uredništvu
Včeraj so obiskali naše uredništvo ter si ogledali našo tiskarno Joseph Baloh in soproga iz Yukona, Pa. in njuna hči Mrs. Mary Fink iz Turtle Creeka, Pa. ko so se vračali z obiska v Mi-chiganu.
Izpuščeno iz zahvale
V	zahvali za pokojnim Maksom Habincem se je prvotno izpustilo imena sledečih oseb; katerim se izreka globoko zahvalo: Mr. in Mrs. Joseph Sfexton, Mr. in Mrs. William Byrnne, Mr. in Mrs. Dulger, Mrs. Sullivan, Mrs. Eckert in Mrs. McCarthy.
Hrvatski program
V	nedeljo se prične novi hrvatski program na postaji WJAY. Oddajen ob ob 5. uri popoldne. Vodja programa bo Nick Herak. Igrali bodo tam-buraši "Hrvatski sinovi.''
Odkritje spomenika vladiki Njegušu
Clevelandski Srbi bodo v nedeljo dne 6. sept. v Jugosl. kult. vrtu v Rockefellerjevem parku svečano odkrili ^omenik slavnemu črnogorskemu vladiki in pesniku Njegušu. V teku so velike priprave, da se ta dogo-
či bodo odlični srbski cerkveni dostojanstveniki in voditelji a-meriških Srbov, dalje zastopnik jugosl. poslaništva v Washing-tonu, gov. Davey, župan Burton in drugi. V zvezi s to proslavo se bo omenjenega dne oddajalo polurni radijski program s postaje WTAM, ki bo potom NBC radijskega omrežja zvezana z New Yorkom in Jugoslavijo. Radijski program se bo začel ob eni popoldne. Odkritvene svečanosti se bodo začele v parku ob desetih dopoldne. Ob 1:45 popoldne bo prirejen v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., slavnostni banket. Nato bo 30 članov Njegušovega izobraževalnega kluba iz Chicaga vprizorilo literarno mojstrovino nesmrtnega črnogorskega pes-nika-filozofa Njeguša "Gorski venec." Zvečer se bo plesalo in drugače zabavalo in igrali bosta dve godbi: moderna ameriška in tipična srbska tamburaška godba.
IRUN, 27. avgusta. — Fašistične čete, katerim so pomagali maroški divjaki, so včeraj na celi črti napadle Irun. katerega padec bi obenem zapečatil usodo pristaniškega mesta San Seba-stiana in bi potem fašisti kontrolirali vse severne španske province ob Biskajskem zalivu. Vladni miličniki pa so rebelni napad odbili in poveljnik vladnih čet Manolo Margarida je izjavil po bitki, da ta rebelni neuspeh pomeni izjalovljenje njihovih načrtov za zmerom. Margarida računa, da je v včerajšnji bitki padlo okrog dve sto fašističnih rebelov, dočim je na vladni strani padel samo en mož, o-krog dvajset je bilo pa ranjenih. "V dveh ali treh dneh bo sovražnik primoran prositi za premirje", je dejal Margarida. — "Drugega jim ne bo preostajalo. Iruna ne bodo mogli zavzeti." Napadi fašističnih čet na Irun so bili danes obnovljeni. Oble-ganci so tekom noči dobili nova ojačenja iz San Sebastiana. Re-beli bi radi pretrgali zvezo med Irunom in San Sebastianom, toda se jim doslej to ni posrečilo.
HENDAYE. (To mesto leži na francoski strani francosko-španske meje.) — Tekom včerajšnjih bojev z^A£oset Iruna šo padale granate" tudi na francosko stran ter zadele več francoskih domov. Francoske obmejne straže in žandarmerija je zaprla vse prehode preko meje in svetovala prebivalcem tik ob meji, naj se umaknejo v notranjost dežele.
LIZBONA, Portugalska. — Španska vlada je sporočila po radiju, da so njene čete po štiri-urni bitki zavzele mesto Sego-vijo, 40 milj severozapadno od Madrida ter ujele mnogo rebelov in zaplenile mnogo vojnega materijala. Drugo vladno poročilo pravi, da so asturski rudarji, katerim pomaga pet vladnih bombnih letal, začeli z odločilnim napadom na Oviedo in da so že prodrli v predmestje. Napad vladnih čet na Cordobo na južni fronti je bil začasno iz taktičnih razlogov ustavljen.
Clevelandska Zveza za kriminalno justico je v pondeljek objavila obširno poročilo, ki ostro kritizira razmere na municipal-nem sodišču v zvezi s podpisovanjem kavcij (bondov) ali varščin za obtožence na svobodi. Poročilo trdi, da vlada v tem pogledu strahovit nered in da tudi ni brez sleparjenja. Deset profesijonalnih bondnih agentov je v poročilu obdolženih, da so pri podpisovanju varščin dajali napačne podatke, torej zagrešili krivo prisego, in da vrednost položenih varščin v mnogih slučajih ni dosegla niti desetino določene vsote. Poročilo, ki obsega 183 strani, je bilo izročeno okrajnemu prosekutorju Cul-litanu, ki ga je izročil svojemu
Anglija bo dala Egiptu
neodvisnost
_ ^
Angleška in egiptovska vlada sta včeraj podpisali pogodbo, ki določa, da bo postal Egipt čez deset let popolnoma neodvisna država.
Egipčani so pjristali na važne vojaške koncesije, ki bodo utrdile položaj Anglije v Sredozemskem morju.
LONDON, dne 27. avg. —
Vladi Velike Britanije in Egipta sta včeraj podpisali prijateljsko pogodbo, ki pomeni za Anglijo, da se bo v vojaškem oziru močnejše utrdila v Sredo-
zemskem morju, medtem ko bo pomočniku Thomasu A. Burku, lEgipt, ki je bil doslej "vazalna
Tožba zaradi "duhov"
Mrs. Tillie G. Fredericks, ki i-ma svoj dom na vzhodni 75. cesti, je tožila svojega soseda Stanleyja Woskowskija za $2,-000 odškodnine, ker je razširjal govorice, da v njeni hiši "strašijo duhovi", poleg tega pa je tudi polomil njeno ograjo, metal kamenje na streho in uničil njene cvetne gredice s kislino.
Himen
V soboto bo poroka Mr. John Lavricha, 15717 Saranac Rd. Za življensko družico si bo vzel Miss Angela Gole, hčerko Mr. in Mrs. Adolph Gole, 14614 Sylvia avenue. Poročna slavnost se bo vršila na domu nevestinih staršev.
Veseličnl odsek dr. 'V boj'
Veselični odsek društva "V Boj", št. 53, SNPJ, (Benčič, Durn, Hayny, Prudich in Sisko-vich) se opozarja, da se vrši seja nocoj pri Jos. Durnu na 16122 Huntmere Ave. Pričetek je ob 8:15 zvečer.
da ga preštudira in dožene, ali ne bi kazalo zadeve izročiti o-krajni veleporoti. Stvar je dvignila mnogo prahu v clevelandski javnosti in tudi na munici-palnem sodišču. Sodnik Joseph N. Ackerman je zagrozil, da bo zahteval od Clevelahdske odvetniške zbornice uvedbo preiskave in da bo Z. K. J. tožil, a tega doslej ni še storil. Poročilo o-menjene zveze namreč dolži sodnike in uradnike municipalnega sodišča soodgovornosti za škandalozne varščinske razmere, ker da so bili površni in pristranski. Grmenja je o tej zadevi vsekakor dosti, kaj se bo iz vsega tega rodilo, je pa vprašanje.
Hrvatski dan
V nedgljo 13. septembra imajo Hrvatje svoj dan na Veliko-jezerski razstavi. Imeli bodo iz-boren program, ki bo vseboval petje, plese in godbo. Vsi oni, ki nastopijo v narodnih nošah, so prosti vstopnine. Za splošno občinstvo pa je znižana vstopnina na 50c. Vstopnice dobite pri J. Cicichu, 491 East 152 St., kakor tudi pri društvenih zastopnikih za Hrvatski dan. Vabljeni so tudi bratje Slovenci, da se udeležijo proslave.
Zahteva proste transferje
Trakcijski komisar Schweid je v torek predložil mestni zbornici zahtevo, da zahteva od cle-velandske c e stno - želežniške družbe, da začne izdajati proste prestopne vozne listke (transferje) na progi Five Points-Euclid Beach, na kateri zdaj vozijo posebno avtobusi, ker je promet z ulično preko N. Y. C. mostu na Vzhodni 152. cesti u-stavljen, dokler se mostu ne popravi.
V bolnišnici
Radi bolezni se je morala podati v Glenville bolnišnico Mrs. Agnes Lavrič, 1169 E. 71 St.
Trocki bo moral zapustiti Norveško
OSLO, Norveška. — Norveška vlada je včeraj odločila, da je Leon Trocki, izgnani boljševiški voditelj, ki se ga dolži rovarje-nja proti Stalinovi vladi, kršil pogoje gostoljubja in da bo moral zapustiti Norveško dne 18. decembra letos. Do tega časa bo lahko ostal v deželi, toda se bo moral podvreči drastičnim omejitvam z ozirom na svojo politično delovanje. Njegov dom je bil postavljen pod močno policijsko stražo, ker obstoji možnost, da bi se mu utegnilo pripetiti kaj slabega od strani komunistov. Trocki se je prišel na Norveško zdravit in je ob priliki prihoda obljubil, da se ne bo u-dejstvoval v politiki, toda se te obljube ni držal. Imigracijske oblasti so zato zahtevale, da se ga takoj izžene iz dežele, toda vlada je odločila, da lahko ostane še do 18. decembra. Med tem pa bo vlada Trockija strožje nadzorovala.
država", postal po preteku desetih let popolnoma neodvisen. E-giptovsko delegacijo, ki je podpisala zgodovinski dokument, je vodil premijer Nahas paša in ceremonija podpisovanja je bila izvršena v palači angleškega zunanjega ministrstva. Nova pogodba zaznamuje začetek nove dobe v zgodovini angleško-egiptovskih odnosov, ki so se začeli pred pol stoletjem, ko so angleške bojne ladje obsule A-leksandrijo z granatami in so se izkrcale angleške vojaške čete v starodavni domovini faraonov.
Pogodba daje Veliki Britaniji nesporno pravico do vzdrževanja mornariškega oporišča v A-leksandriji, za kar bo plačevala določeno najemnino. Angleška zračna sila v Egiptu bo zelo povečana, Egipčani so se pa zavezali, da bodo zgradili strategične ceste, da se bo omogočilo nagel prevoz angleških čet med Sue-zom in Aleksandri jo v slučaju potrebe. Poleg eventualne neodvisnosti bo Egipt deležen tudi angleške pomoči pri ustvarjanju močne egiptovske armade in mu bo London tudi odprl vrati v Ligo narodov (če bo tedaj šd živela).
Da potolažijo egiptovske naci-jonaliste, so Angleži pristali n i postopno umaknitev svojih čet iz Egipta. Glavna angleška vojaška moč v Egiptu bo prestavljena k sueškemu kanalu. Angleži s tem ne bodo nič izgubili, kajti zgraditev novih vojaških cest, s katerimi se bo prepreglo
ROOSEVELT PRIDE ŠE V CLEVELAND
WASHINGTON. — Danes se je zvedelo, da bo imel predsednik Roosevelt vsaj še en kampanjski govor v Ohiju pred no-vemberskimi volitvami in sicer v Clevelandu. Poleg tega bo nemara govoril tudi v Columbusu ali Cincinnatiju. Končna odločitev o tem bo podana, ko se bo predsednik vrnil s ture po državah, katere je udarila letošnja, huda suša. Nekateri predsednikovi prijatelji pa smatrajo, da bi njegov nastop v Columbusu škodoval, ker bi gov. Davey to ka-pitaliziral zase, s čemer bi odvrnil od Roosevelta glasove svojih nasprotnikov, ki so drugače za Roosevelta a proti Daveyju in bi utegnili oddati svoje glasove proti Rooseveltu, če bi izgledalo, da sta njegova administracija in Davey preveč tesno povezana v kampanji. Zato smatrajo, da bi bilo bolje, da bi govoril v Cincinnatiju, ki je republikanska trdnjava.
Tožba zaradi otroka
Sodnik Samuel H. Silbert ima te dni opravka z zanimivo tožbo. Gre se za to, kdo bo dobil štiriletno hčerko pred tremi tedni u-mrle Ane Grabenik: njena sestra Helena Pawelecka ali mož umrle otrokove matere William Grabenik. Pavelecka trdi, da o-trok ni njegov, temveč nekega Johna Onde, dočim Grabenik vztraja, da je dekletce njegova hči. Grabenik se je poročil z A-no 1. 1930, leto pozneje sta se pa razporočila, nato sta pa spet začela živeti skupaj in se dve leti pozneje ponovno poročila. Več mesecev pred rojstvom otroka
Smrtna kosa
Po treh tednih je preminula v mestni bolnišnici Frančiška Berčič, rojena Glavan, 3551 E. 78th Street, sestra ranjke Mrs. Gliha, doma iz fare Dobr nic na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 18 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga An tona, brata Franka Glavan in več drugih sorodnikov. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:00 iz pogrebnega zavoda L. L. Ferfolia.
Vlomilec pretepel ženski
Dorothy Botoff in Ethel Baker, ki stanujeta na 7314 Carnegie ave., sta v torek pozno zvečer v stanovanju slednje presenetili nekega mladega vlomilca, ki je nato planil na njiju ter vsako parkrat sunil v obraz nato pa zbežal, ne da bi bil kaj odnesel s seboj.
angleški sueški armadi naglo premikanje.
Pogodba je napravila splošen vtis, da je Anglija z njo iz upornega vazala napravila dobre.-^a zaveznika in s tem utrdila svojo vojaško in mornariško pozicijo v Sredozemskem morju, kar se smatra za zelo važno spričo Mu-ssolinijevega a peti ta, ki koprni po dominaciji tega ozemlja (E-gipta), preko katerega teče živ-Ijenska žila britiškega imperija — sueška vodna pot iz Sredozemlja v Rdeče morje in Indijo.
je Ana ušla in ni vedel zanjo, deželo, bo omogočila (v slučaju' dokler ni rodila otroka v nekem napada na Egiptovske meje) ' zavodu. Sodnik Silbert je zdaj
odredil, da se poišče omenjenega moškega in da se izvrši krvno preizkušnjo, da se dožene, kdo je pravi oče male Caroline.
"Cankarjev glasnik"
John Troha iz Strabane, Pa., tajnik društva št. 138 v Cannon-sburgu. Pa., je poslal sedem naročnin za "Cankarjev glasnik" in obljublja, da bo še nadalje a-gitiral za našo kulturno revijo, ki se jo bo začelo izdajati, ko se bo nabralo potrebno število naročnikov in zadosten ustanovni fond (tisoč naročnikov in $2,000 v ust. fond). Tudi v Clevelandu so agitatorji za novo revijo pridno na delu in se bo v kratkem začelo objavljati imena naročnikov. Rojaki in rojakinje, ki se zanimajo za to kulturno podvze-tje, so prijazno vabljeni, da se pridružijo agitatorjem za "Cankarjev glasnik". Bolj ko se bomo vsi podvizali, prej bodo dobili "Cankarjev glasnik" v naša hiše.
Seja Workers Alliance
Jutri zvečer ob 8. uri sc bo vršila seja Workers Alliance v Slovenskem Domu na 15810 Holmes Ave. Na seji vrnite vse neprodane listke.
Vabilo na shod
James W. Ford, podpredsedniški kandidat komunistične stranke, bo jutri zvečer govoril v Public Hallu (Bali Room, Lakeside Ave. and E. 6th St.) Shod se bo začel ob osmih zvečer. Javnost je vabljena, da se shoda udeleži. — Odbor.
Anton Gričar
Mr. John Potokar, 6517 St. (Dlair Ave., želi da se pri njemu zglasi Anton Gričar, doma iz vasi Žalovce pri šmarjeti na Dolenjskem, da dobi poročilo od hčere Mary Gričer.
STRAN 2. J
ENAKOPRAVNOST
27. avgusta,
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXG. A PCB. CO.
VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AX'E.—HEnderson 5811
Issued' Every Day Except Sundays and Holiday#
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550
ma 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........>1-50
Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00
ga 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
Ba G mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameiiko in druge lnozems':e države Ea ^ mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
'	JL04	"
I
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročniltov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.
A ,.	±* • CI	! vadati računati v stotisočakili, in vse to za prav malo svoto. —
/\VtlVnOStl pn ^lovon -1 milijonih in bilijonih. Seveda ti
PO EKSEKUGIJAH V MOSKVI
V noči od nedelje na ponedeljek je bila izrečena obsodba v procesu proti šestnajstim Trockijevim pristašem, ki so bili obtoženi in spoznani za krive, da so nameravali umoriti sovjetskega diktatorja Josefa Stalina, izvršiti di žavni udar in vpeljati v Rusiji fašistično diktaturo. Zarotniki, med katerimi sta bila glavni osebi Gregor Zinovjev in Leon Kamenjev, ki sta bila nekoč vplivna člana sovjetske vlade, so bili obsojeni na smrt. In še predno je poteklo običajnih 72 ur med proglasitvijo smrtne obsodbe in izvršitvijo Fiin-tne kazni, so bili vsi ti obsojenci postavljeni ob zid in ustreljeni.
Ta moskovski proces je naravno vzbudil zanimanje splošne svetovne javnosti, zlasti, ker so padale tudi obdolžitve, da so bili zarotniki v zvezi s fašističnimi vladami, ki so jim bile pripravljene pomagati podminirati sovjetski režim. Proces je dosegel svoj višek, ko sta Zinovjev in Kamenjev javno priznala svojo krivdo, izjavila, da so zarotnikom pomagale zunanje fašistične sile, da je bil "lopov" Leon Trocki glavni vodja zarote in svoja priznanja kronala z izjavo, da sta z ostalimi zarotniki zaslužila smrtno kazen in da želita, da se ju obsodi na smrt.
To je hudo dišalo po bombastiki in svetovna javnost tega sploh ni vzela resno, ker je smatrala, da sta Zinovjev in Kamenjev podala ta priznanja v zameno za prizanesljivo obsodbo. Sploh se je proces smatralo za farso, vprizorjeno z namenom, da se diskreditira Trockija, Stalinovega starega tekmeca in smrtnega sovražnika, ki živi v izgnanstvu na Norveškem, kjer je postal središče političnega spora in bi ga norveški komunisti radi deportirali v Rusijo, da bi delil usodo ostalih zarotnikov. Tega, da bodo zarotniki obsojeni na smrt, spričo tega nihče ni pričakoval.
Zato je vest o izreku smrtne obsodbe ves sv6t nemalo presenetila. Vendar pa mnogi še niso bili pripravljeni verjeti. Stalin bo zadnji trenutek zarotnike po-milostil, so si mislili. Urezali so se. Čakalo jih je novo presenečenje,
Zinovjev, Kamenjev in njuni tovaiiši so že v grobu.
Kako naj si ta navidezna nasprotja razlagamo? Moskovske eksekucije so u-ničile domnevo, da so sovjetske oblasti pripravile zarotnike do senzacijskih pri znanj krivde z obljubo, da bodo potem milo sojeni. Zarotniki so morali vzlic svojim priznanjem umreti. Njihova želja, pa če je bila iskrena ali ne, je bila izpolnjena. Kakih političnih kupčij torej ni moglo biti.
Ali se je moida Stalin odločil za radikalno, brezobzirno iztrebljenje Trocki-jevih pristašev v Rusiji? Odkar je Trocki podlegel v boju za vihovno oblast v Rusiji tei" bil izgnan iz dežele, je padlo že mnogo njegovih pristašev v Rusiji. Zadnje krvavo čiščenje je bilo izvršeno 1. 19l>4, ko je bil umorjen Stalinov prijatelj Sergej Kirov; ta umor se je naprtilo na Trockijevo grbo in usmrčenih je bilo na tucate njegovih pristašev, dočim sta bila Zinovjev in Kamenjev poslana v ječo. Ali je bil pravkar zaključeni proces zgolj novo krvavo čiščenje? Zinovjev in Kamenjev vendar nista bila potegnjena?
Moskovske eksekucije so vsekakor pustile svet zaenkrat v megli.
skem Delavskem Domu
sti lepi papirčki, na katerih so I bile namalane tako grozansko i lepe figurce, niso bili dobesed-I no niti toliko vredni, kolikor je Občinstvu naznanjam kaj vse! bil vreden papir, na katerih so imamo v načrtu v kratki bodoč-i bile tiskane. Nič kaj zavidanja nosti • pri Slovenskem Delav-| vredna gospodinja, ki se je moškem Domu na Waterloo Rd. ; rata odpraviti v trgovino s ce-
Seveda, za lačne in žejne bo prvovrstno preskrbljeno.
Kristina F
Piknik Udruge Hrv. Doma
I	Udruga Hrv. Doma priredjuje
Prvo bo velika balincarska! lim košem papirja, da je mogla pj^nik ove godine 30. av-
ŠKRAT
o čudoviti chicaški klimi
V Chicagu morajo imeti čudovito klimo — tako klimo, da se
tekma in to v nedeljo, 30. au-j kupiti blaga, ki je komaj	j gusta na Pintar farmi u Euclid'pod njenim vplivom ljudje tako
gusta. To tekmo priredi ženski | stovalo odsek SDD. Ker se direktorij! družini.
SDD zaveda, da so članice te-: Oblika ameriškega dolarja je ga odseka izredno skrbne in| kaj prikladna. O njega vred-velikega pomena za Slov. Del. nosti ne bomo na dolgo razprav-Dom, jim je dovolil iz svoje i Ijali. Vsak dolar je vreden do-
za kosilce povprečni j	Piknik počima u 10. sati
pri je podne i traje do kasno u noči.
Biti če na ražnju pečena jan-jetina kao i druge izvrstne hrane a i dobre kapljice za uživati.
blagajne svoto $10 kot nagra-; lar in od vsake posamezne osebe	če dobre glazba. Truk če
voziti i to 11 9. sati pri je podne od Hrv. Doma, a pošlem svaki
do. Same so pa dodale svoto $5. i je odvisno, koliko blaga zanj do-Torej je na razpolago za na-; bi. Največ dobi zanj skrbna grade $15 za zmagovalke. Vabi, gospodinja, kajti že prastara je se ženski odsek SND na St. | ugotovitev, da zna gospodinja ■
Clairju, Ženski odsek Slov. D.; dolar najbolje potegniti, tako dal Putokaz koji idete sa street Dvorane na Prince Ave., Slov, i zanj čim več dobi. S tem ni re- ^ car, uzmite St. Clair Ave. Nott-Društ., Doma na Recher Ave., | čeno, da napravi gospodinja pa-|ingham karo do kunca i tam o če in ženski odsek Slov. Doma na'pir večji. Ne, baš nasprotno, j vas truk dočekati. Koji putuje-Holmes Ave. in ako se ne mo-'Ali si že kdaj videl, kako gajte sa automobilom vozite se rav tim je povabljen tudi ženski, stisne v mošnjiček, da se sploh j no po St. Clair Ave. do 260 St. odsek Slov. Zadruž. Zveze. In! ne pozna, da ima kakega me-;i krenite na levo za par časaka kaj si mislite? Ali ni ta tekma tuljčka tam notri? V tem po-jbudete na mjestu piknika. Koji p?ve vrste? Ali ni pii tekmi gledu so naše gospodinje prave I putujete po boulevardu na 260 veliko užitka in zabave za gle-j umetnice. Naj bo zaslužek ali ulici krenite desno i za par ča
čudovito zbrihtajo in dobe take sijajne domisleke, da človeku kar dih jemljejo. Zlasti čudežno je začela ta klima zadnje čase vplivati na Janeza Jeriča, urednika "Amerikanskega Slovenca", katerega je pripravila celo tako daleč, da je začel — mish-ti in delati zaključke v svoji u-redniški koloni, kar so doslej večinoma opravljali razni posvetni in samostanski duhovni pastirji! In do kakšnih sijajnih zaključkov se mož povzpenja v potu svojega obraza! Samo čuj-te, kako "modruje" o gibanju za ustanovitev "Cankarjevega glasnika"!
saka ste na mjestu piknika. Pozivamo sve broču Hrvate,
dalce? O tem ni dvoma. Rečem dohodek v splošno še tak mal,
in o tem sem prepričan, da bo' naj bo pri tem draginja velika,
ob tej priliki veliko groznega vendar bo znala denar obrniti j Slovenace in Srbe, da nas posje-bobnanja in bombardiranja. A- tako, da se marsikatera tuje- tijo u što večem broju.
ko ravno se ne bodo vse grana-; rodna gospodinja čudi, zakaj te razpustile bo hrušča in ve-1 dolar slovenske gospodinje dalje seže nego njen. Slovenska gospodinja ti rada pove svojo skrivnost. Ne bo ti je razkladala na dolgo in široko, poveda-
selja nič koliko.
Torej pridite vsi iz vseh strani. Prostora je veliko odzunaj in znotraj. Vas nič ne stane za gledati, ako ste pa žejni ali lačni pa dobite pri SDD na Waterloo Rd. najboljšo postrežbo.
V nedeljo 20. septembra bo pa lep in zanimiv koncert ob priliki otvoritve na novo pobarvane in dekorirane velike dvorane Doma. To veliko delo je sedaj v teku in bo dovršeno do 15. septembra. To delo ima v o-skrbi naš rojak in poznani de-korator Anton Plut iz Recher Ave. Mož je pripoznan med prvimi mojstri enak.ega dela. Da boste videli njegovo delo boste gotovo prišli na dotični koncert.
Ponovim še enkrat, v nedeljo ste vsi vabljeni na balincarsko tekmo Ženskega odsgka SDD.
Anton Jankovich
Vrednost denarja
Mnogokrat čiijemo kakega domačega filozofa — posebno kadar so žepi prazni — da pobožno vzdihne: Vredno bi bilo obesiti na prvi klin on-^ga, ki si je prvi izmislil denar. Seveda, denar je danes vladar sveta. Za denar delamo, za denar se pehamo. Z denarjem živimo—brez njega je kaj žav-tavo življenje. Obrni s?, kamorkoli hočeš, })ojdi v kateri v
Za dobru podvorbu, jamči
Odbor
Piknik "Sloge"
la ti jo bo v sledečih kratkih besedah : KUPUJ V DOMAČI TR
Po tolikem času poletne sezone, je prišla tudi na nas vrsta.
GOVINl! Tamkaj boš točno, da se popeljemo v to krasno na-* postrežena dobiš prvovrstno j ravo. Izbrali smo si prav pri-blago po nižjih cenah. Zagotov-j ljubljen kraj kar upam, da bo Ijena si da miaš opraviti s po-1 vsem našim posetnikom po vo-štenim človekom, ki razume tvo-jlji, to je na Stuškovi farmi v
je probleme in ti bo šel v vsakem oziru na roke. Tako postrežbo boš našla prav gotovo v vsaki trgovini, v vsakem podjetju in pri vsakem profesioni-stu, ki ima v svojih prostorih razobešeno tablico z napisom: Clan progresivne trgovske Zveze.
Wickliffe, O., kjer se vrši v nedeljo, 30. augusta naš piknik. Zunanjega razvedrila in lepih pesmi ne bo manjkalo. Še v pesmi pojemo: prav luštno je polet, ki slišmo ptičke pet . . . Torej le v naravo, porabimo še to priliko v tem času, kajti kmalu nas bo objela tista dolgotrajna zima in nas potisnila v kot.
Naš delavski pevski zbor jsss I mlad in potrebuje vaše pomoči bodisi v finančnem ali v mate-rijalnem oziru. Pridružite se
Glas iz Euciida
Ne morem drugega kot zopet i napisati par vrstic kot pripotn- j
bo za prešli petek ko je bila jako jPo-agajte nam,
lepa udeležba, veseli obrazi in ,
korajžm do rane ure zjutraj pri j ^ T '"", f T ?""
ribji peienki Slovenskega Društ IS	truck odpelje j^zprod
venega Doma na Recher Ave, J'™"«"™
TT 1	„	Ap, dopoldne. Ob 2. un popoldne
Hvala vsem, pa vas vabimo se	' »
^ '	4.	pa čakal truck na 1
za petek, 28. avgusta na enako
,	"	Nottingham kare, odtam
zabavo z nbami.
Še par besed v prid članstvu dramatičnega društva "Naša Zvezda". Ta četrtek je seja in obenem je treba začeti s pripravo za bodočo sezono. Ker je n& rokah vtč i per, se prosi člane, da 80 gotovo udeležijo seje, da
koli del sveta, v katerokoli de-j si izbere jo po svoji volji in dobi-želo — povsod imajo svoje vr-ijc vloge. Kdor ni še član, je pa ste denar. V Zcdinjenih drža-: lahko za lOc mesečno. Naša vah imamo dolarje, v Jugosla-jZveda ' dela direktno za koristi viji imajo dinarje, kovance iniDcma, zato bi apeliral na za-papirnate. Zopet najdeš na vedno občinstvo, da pristopi in svetu dežele, kjrr plačujejo s pomaga za večji uspeh. Pridite školjkami, ponekod s soljo, j v četrtek in v petek. Posebno drugje zopet imajo malo ka- j vabim našega novega župana menčje, a tudi kamenje veli- j Mr. L. Srpana.
pa čakal truck na koncu
vas
popelje na Stuškove farme. Vsi oni, ki bodo šli z avtomobili, naj vzamejo Rt. 84. Za vse tam bo najbolje preskrbljeno v vseh o^irih, da se boste prav luštno imeli. V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v Knuusovi dvorani, 613J St. Clair Ave.
Na veselo svidenje kliče vsem Dunica H rvatin
Landon proti davku na nerazdeljene dobičke
(Dalje iz 1. str.)
dolgove na pleča bodočih generacij' ter jo je bičal tudi zaradi indirektnih davkov (na cigare-
ko kakor mlinski kamen. Nov-j	roničevalt*«'-
čanica že v taki ali oni obliki;
— vedno le denar.
Vrednost denarja zavibi od njegove kupne moči. Cim več za eno denarno edinico dobiš,
tem večja je njegova vrednost.' jo sedmo obletnico ustanove .>0- ( iš, kadar vlada začne izdajati Kkstremi so pri tem kar naj- j augusta v dvorani fare sv. KH" | Papimat denar ali bonde, pome-različnejši. Naš denar se pre-'stine na Kast 222 St. Da bo tem, ni to toliko kot če kak posamez-cej drži pri svoji vrednosti. Za! večja vdeležba, vabimo, da iias, nik brez f.redote\' začne kupova-
drugi ekstrem pa vzemimo pridete posetit od blizu in daleč ti na up." (Kako bi on vodil'go," toda kakšna naj bi bila ta vrednost nemške marke in av-'posebno pa druge podružnice, j :^vezno gospodarstvo pod kapi-'podlaga, ni povedal.
atrijske krone takoj po svetov- kar bomo ob priliki vrnili. Na | taliatičnim aislemom brez i::po-| O Rooseveltovi adniinistraci-
programu bomo imele dve krat-, sojanja in kako bi znižal davke ji je med drugim tudi dejal, da ke komične igre in prišel bo tu-1 in obenem zadostil čedalje več- "skuša obogatiti vse z osiroina-di Urban iz Ribnice suho robo jim potrebam dežele, zlasti z o- šenjem vseh drugih" (bogata-prodajat in pa Micka iž Ti (tm- žirom na brezposelnost, Landon šev'. On bi najbrž skušal obo-Slišnli bopt" pnr krasnih pesmi' ^ ne pnve To m^-nda prepn^čn gatiti še bnlj samo nekatere, po končanem programu bo ples j "kapitalistični uvidevnosti." Tu- vse druge pa osiromašiti.
;lo, obhičila, živila, gasolin itd.),
SŽZ št. 32, Euclid, O.'-f'f'» tem zvrai,. glavno ,.e-
j /O davčnega bremena na pleča
Slovi n^ka ženska Zveza, po-; malega človeka. Tudi jo je kri-diužnica '^2, bo praznovala svo-, Liziral, krr si ixpowojuje denar, "principom zdiavepa knjigovodstva" itd. Obljubil pa ni nič. S pomočjo ameriškega ljudstva je pripravljen postaviti deželo na "zdravo gospodarsko podla-
ni vojni. Za funt m^sia si moral dati kar par milijonov nemških mark. Skoro nič bolje m bilo z avstrijsko krono. —: Ljudje, ki popred niso o tisoča kih niti sanjali, so se morali na-
arlu» vli i]^
0 t
dela"
Konflikt v Španiji
''V konfliktu v Španiji je na eiii s'" \hula, ki predstavlja pristaše demoW in socializma, na drugi .strani so pa ^l ki, ki predstavljajo fašizem in moH' Kolikor sem jaz mogel dognali, i®" na svoji strani večino {ireproste^^a spJ ga ljudstva. Največja moč španske v delavskih unijali, ki so na gosto 1"^''^ ne po vsej Španiji. Na te unije se via® i)olj zanese in iz njih či-pa svojo milico za obrambo re|)uhlikc. Delavske so se odzvale klicu za mobilizacijo milice do zadnjega moža."
(lornje besede je zai)isal	'
Mowrei', poročevalec čikaSkega dnevnika Chicago Daily News, ki nekaj dnevi vrnil iz Španije. Ta kapitalističen in nje^'ov lastnik Fi'ai>' je kandidat republikanske strank' ))redsednika, kljub tenui je Mowrt , valee tega lista, poročal nepristnih-pošteno o sedanji civilni vojni ^ Poročal je resnico.
Daily News ima še dru.^e Španiji, ki ])a niso tako nepristrani" šteni v .svoji jjoročevalski službi, t"
ameriške "i''
tUi
prija š])anskim fašistom. Na
gledamo druge velike vidimo, da ])oročajo iz Španije sanio
Janez (Jerič) piše:
"Kakšni načrti so prav za prav v ozadju za akcijo cleve-landskih naprednjakov, je težavno predvidevati. Vendar pa se da marsikaj ugibati.
"Za enkrat so na obnebju slovenskih naprednjakov sledeča znamenja: Molek je izstopil iz J. S. Z. Novi urednik "Enakopravnosti" tudi. Oba sta J. S. Z. obrnila hrbet iz gotovih vzrokov. Pa tudi oba vsaj, kakor se piše, sta najavila ali vsaj obljubila sodelovanje pri ''Cankarjevemu glasniku". Da bo bolj vleklo, bo poveljstvo in vodstvo izročeno g. Kristanu. Tako bo tu vedrila gotova moč z dnevnikom in mesečno revijo. Tu bo napredni tabor slovenskega Cle-velanda.
"Na drugi strani bo pa chi-caška J. S. Z., ki bo imela v novih clevelandskih liaprednjakih mogočnega konkurenta. Katera stran bo imela večji upliv med pristaši naprednega svobodomiselnega prepričanja preostane, da vidimo. Ugotovi se pa popolnoma lahko, da sta nastali zdaj v naprednih vrstah dve konkurenčni struji. Zanimivo je, katera bo podlegla?"
Verjemite mi, da mi spričo te Jeričeve modrosti, poznavanja razmer in preroškega daru kar slabo prihaja od samega spoštovanja do njegovega genija. Aleksander Veliki s svojo znano rešitvijo gordijskega vozla je bil revček v primeri s tem našim genijem! Da bi ga bogovi še dolgo ohranili pri življenju (Jeriča, ne Aleksandra), da bi nas še dolgo zabaval s svojimi čudovitimi domisleki in zaključki! Amen.
di je zamolčal, da je zvezni dolg naraščal tudi |)od Hoover jem in da so šle težke milijarde zveznega denarja za pomoč vele-bankirjem in industrijalcem, v čijih interesen on govori in kandidira.'
Landon se jo izjavil za "zdravo" gos))()darstvo—manj davkov, manj zvezneg i trošenja denarja, manj dolgov, več odplačevanja na dolgove, proti "zapravljanju,' za povratok k
v tem oziru so lleai stove cunje, ki P"^ le o fašističnih "zmagah," o špaii^ lavcili in njih levičarski vladi P'' «'oro.stasue Jaži.
i!«*
r>ivilll'^
^ 5d
Mowi-er je takoj od začetka
ne v Španiji jjoročal, da fašistični
imajo na svoji strani dve	1#'
armade, skoro vse častnike, neka.) ''
r(U '
4
(lij in letal, ])recejšen del civilne darmerije) in policije, vse velepos'^^^^^ ^ industrijske magnate, ki so vecin narliisti in končno katoliško cerke^-
•i-i li"*
Xa drugi strani ima ^P'^^
vlada tretjino rednega vojaštva z ^ sti mi častniki in višjimi povelim vilne garde in policije, večino n^ioi ' ,
fH
ile
letalskih enot, vse delavske oi"?

veliko večino nem.
delavcev
in
kmetov
Tako je 11 owrer opredelil jep I rank v Š])aiiiji. Ta porazdelili^ j ..... je	J
Kazala za resnično, takoj v
začetku razbil, gre	..jjci
vsem zvesti letalski floti in nioi"', j
morju, ki sta ])reprečili, da fasisU Jj gli prepeljati tujske legije in nnii ^ jakov iz Afrike v Španijo; in (k' šisličnc posadke v mnogih mestih ražene, (Irngod pa blokirane, ^cij" ® lavski milici, ki je brž stopila v " i-ia-liif t:
lavska milica je v enem niesecn kiji^ jj# rasla na ])ol milijona mož in m' ' žensk — in la milica je- edina zmago špan.ske demokracije ^jli če ho imela dovolj streliva iu ^ t rebščin.
Imejmo pred ocini
glav
n"
10
s<) r

španski repuhličani in mai ksisU krmilo na le,ga len in demokra''-' Z veliko večino so bili izvoljeni-
To je ])ogla\-ilno dejstvo, k'
skini re])ul'tičanom in sim|)at ij in podpore \ seli iskn'" . lje\' demokracije na vsem svetn- ,
TC''"' .„,1(1
liid"
1,111"
»'■I',.
španski fašisti in ostali so to, od ljndsl\ a izvoljeno^'»
silo z namenom, da jo .sti'nio.J ,,, jem in kr\ jo. To, kar reakci.j""''^,' dežele očitajo komunistom —-storili sami. Najiad na španski ^.^,i'ii''' žim je bil torej napad manjšine nepostavni, zločinski napad.
Srd napadene španske vei'""^,,|^iii' l ašist ičnini napadalcem mora vsakemu zago\'orniku deniokra'''.!' Jii",
,1^1"
I I M / l\ ' • ' v 1,iJ V 1
. ■* I "	•»*!
In srd \-rnsi prekoi'ni'i iiio.jc	^
iionH, k;ir je ()l)žal<)\')iii.jii	1'''
l)<)l,j opravičljiv- kakor je pa Je lašislo\\ ki so dobro xcdcii,
de, a so k I juh I emu izzvali II,je \-('rini' \' svojem pohlepu P" pollaeeiiju svohode in deiiiokl''"''''^ s])aiiski repiihliki.	'J
. jili I",/ I/, H'oi'iijili razlogov ki J ^ jii^'
tudi Ii(ti-oee\ alec kapitalisti''"'''"'.j,.|ii'''.|(
morajo hiti simpalije vseli '".||,ii
\ ieiiili ill demokratietio eiilecil'
m španske ljudske \ lau«
ee\- in kmetov, ki že pet i' "" j.^,,,i ^
kri ill umirajo na \i'oeeiii	rl''
'■(It.
in šM""' t tedii"^
ri'l'l:

/,a demokracijo iii svobodo
i'epiihlik(
1)1
lili
P
Xajverja krivica pod soIh''*'"'. lii I i siromaki obležali pi ciiia^'-' Ppaii-.ke'j-.'i, itali jaiiske!''a iii ii<''"'
iiKi, 1'rosvela.'
27. avgusta, 1936.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3.
Slepec gleda Z očmi
mrtvecev
o pre-pmf. Fnu>
iičiliškp'^^' ženevske vse-
% % T"" vid s tem, da
je kliente olajševala za zneske' Plesalka ga je prijela za besedo stavljenih v razred I. Za ame- j za vedno izključeni do 12,000 Kč. Ti klienti so bili in preden se je zdanilo, je bil riške državljane je to razmerje,kega državljanstva, večinoma ženske.	j milijonar napisal oporoko, v ka-, znašalo 36.67% Treba pa po-
V svojem "laboratoriju" je teri jo je postavil za svojo edi- misliti, da se mnogim inozem-imela Kovalčikova indijanskega' no dedinjo. Ko je pijanost pre-' cem sploh ni dovoljeval vstop malika, ki je bil obdarovan ba-1 bolel, se ni ničesar več spomi-' v aktivno listo. Tako je bilo v je s posebnimi silami. S tem njal, vsekako ni te oporoke ni- skupini 1,703,006 registriranih
IZ amens-
18'	^ od svojega
popolnoma slep. Trpel "o deg
^rugi očesni deli so
degene:
Hce. Vsi
zdravi
cijo rože-
toda svetloba
gla	''oženice ni mo-
FrMiceshaUi
■ - z zdravo. Seve-
* tetue
Ooi	• - •	C v L/Jt
' kratil
Birtvi
prišel
^ možen	°tek-
*Wh inflD - Profesor je iz oči izr^al kos 'Mega presadil v oko
nAizT	kliniko,
ifl
"Ujega _ . f^caauu V
D""'
popolnoma,
^«»lrl,e;
"Ca"?',	ki bi se
da bi
žrtvoval svoje

^ceschetti
se zateči
dne, ko je
ope-ro-
malikom ji je bilo mogoče, tako je sama trdila, priklicevati dobre duhove in naščuvati hudob- je hčere, ne duhove proti določenim osebam. Ti duhovi pa so zahtevali za svoje "delo"tribut in babje-verne ženske so jim prinašale vse, kar je Kovalčikova zahtevala, če ne kaj drugega, pa vsaj živila.
Pred nekoliko dnevi pa je neka le preveč opeharjena ženska vložila ovadbo na policijo. Policijski uradniki so vdrli v hišo,
baš ko je bila pri Kovalčikovi nova "seansa." Ženske, ki so bile navzoče, so se obrnile proti policiji in se postavile za "mojstrico." Možje postave pa niso izgubljali časa. Prijeli so sleparko in jo spravili v zapor
koli omenil. Pozneje je napra- inozemcev 433,000 "sovražnih vil drugo oporoko v korist svo- inozemcev", t. j. podanikov dr-Gre za 35 milijonov žav, proti katerim je bila vojna lejev.	' napovedana. Te je zakon izrec-
Sodniki, kakor kaže, ne bodo | no izključeval od nabora, dasi imeli posebno težkega položaja, i so se morali registrirati. Ako kajti če bi bil Jordanescu res-! jemljemo to okolščino v po-no mislil na to, da zapusti ple- štev, razlika v razmerju med i-salki svoje imetje, bi pozneje nozemci in državljani, kar se ne sestavil druge oporoke. Po-; tiče klasifikacije v razredu I, leg tega pa v času, ko je na-! se izdatno zmanjšuje.
pisal prvo oporoko, ni bil pri i	ti^e
polni zavesti. Morda bo pa ple- j salki uspelo, da si zagotovi s
poravnavo vsaj del imetja.
^	je zra-
tednov i , čez nekoli >
QOV ic» V\'i
ia novo on	Priprav-
Din i Peracijo te vrste, v Z ^nceschetti pre-
"keX"'" -
' nZ^ ženske, ki je fušne J za	..._
® "Tene.
kpec
fliu
ze
vid
Gorrnai
za vnetjem tre-^anes vidi bivši
~sn«t	ne kaže,
Saauaiva
Je trditev
'lica.
prof. ]a, da se roženica oci bolj
ruskih
rskeoči " 7^je prirase v '®ga	izvira iz oči
Nasprotno se tudi v
Pa °vrase moška
V (jg zenica iz levega *	in narodi
ik^ebno ^dandanes niso ij, "Mogoče s tak&
Ayz&^viti , I presadit-
:r'^kzen tn tipično ded-3® uspelo prvič.

v Bratislavi
NvskT-
preisku-
till
k). "C tiekf> n •' tJitisKu-k^' ki ip avline Kovalči-
v svojem
* \
iudi S
in Pod-
- =^tiska . ljudi. p,
^be eg, ^ zbrati o-ki ji^ lahkovernih po
^^ji, Prj duhov' paradiž ostankih je svo-
Oporoka v pijanosti
Na svojem gradu v bližini II-sova je umrl pred nekoliko tedni romunski veleposestnik in mno-gokratni milijonar Jancu Jordanescu 1. 1929 odpotoval po bu so opazili vsi nekega tujca, ki je prisostvoval ceremoniji, a ni nikomur povedal, zakaj je prišel. Šele nekoliko dni po pogrebu je obiskal pokojnikovo družino in izjavil, da je prišel po dediščino. Ima namreč oporoko, je dejal, iz katere je razvidno, da je veleposestnik vse svoje imetje zapustil plesalki Irmi Tomassijevi, ki ga je poslala kot svojega zastopnika sem. Res je pokazal oporoko z lastnoročnim podpisom umrlega milijonarja.
Lahko si mislimo, kako so gledali Jordanescovi sorodniki. Nastal je prepir in na zadnje so vso stvar izročili sodišču. Oblasti so doslej dognale, da je J or? danescu 1. 1929. odptoval po poslih v Bukarešt, tam je z nekaterimi prijatelji obiskal zvečer neki bar. V baru se je seznanil s plesalko Tomassijevo, ki se je bila pravkar vrnila iz Pariza. Družba je razsipavala s šampanjcem, na zadnje se je Jordanescu v svoji pijanosti tako zagledal v lepo mladenko, da ji je obljubil vse svoje imetje.
Oglašajte v —
"Enakopravnosti"

Inozemci v svetovni vojni

^ falag Spomin
Obletnice smrti preljubljene Hčerke in sestre
k|
"a«
IN SESTRE
®lly Fajfar
" VkOno ...........^	^ ......
Toj,	dne 27. avgusta 1935. Žalostni In potrti
je ž- ° sponiliiu na bridko ločitev-
% g, i, ®'lo let_
•), ")»[)] 4 *^^Hl Tpk	Ljuba hčerka, draga sestra,
® '■ ^	*-'■	prezgodaj si ločila se od nas,
zapustila mater In očeta brata in sestre žalostne.
Ha: 1.^:
Vec J: Cela
s h,:"'"
bu

žal,
^Oči
^ VKo, — ,„ od nas. Tvoje® nami, -^Ba več ni

Zaklad ljubljeni si bila,
v cvetu življenja si nas zapustila. A Tvoj spomin ves lep živi, mod nami bo do konca dni.
'lev


27.
starši, sp.stre in brat.
"Avgusta
Ravno sedaj, ko toliko ljudi podtika vse mogoče stvari iho-zemcem in zlasti naglasa, da je inozemsko prebivalstvo Združenih držav tekom svetovne vo vojne bežalo od vojne dolžnosti, prihajajo prav umestne nekatere nedavne publikacije vojnega departmenta, ki dokazujejo ravno obratno. Dasi inozemci niso bili po zakonu prisiljeni služiti v vojski, vendar jih mnogo tisoč ni maralo za to izjemo temveč so se priključili ameriški vojski.
Naborni zakon je izrecno izvzemal ne-deklarantne inozem-ce (one brez "prvega papirja' ) od naborne dolžnosti. Vsi moški gotove starosti so se morali registrirati in naborne komisije so jih klasificirale v razne skupine; iz razreda I. so se nabirali vojaki.
3,877,083 inozemcev se je prijavilo za registracijo. 1,703,-006 inozemcev je bilo registriranih pred 12. septembrom 1918. 24.33% jih je" bilo po-
Kar se tice pa mozemcev s prvim papirjem, je pri njih razmerje registrirancev napram razredu I. popolnoma i-sto kakor pri državljanih. To pomeni, da se niso ti inozemci posluževali pravice do raznih izjem v tolikem razmerju kakor državljani. Pa morda to razmerje bi bilo še bolj ugodno za inozemske deklarante, da niso Združene države sklenile razne pogodbe z zavezniškimi deželami, po katerih so se tukaj bivajoči inozemci mogli pridružiti vojski svoje lastne dežele. Treba pomisliti, da je angleška vlada rekrutirala v Združenih državah 48,000 svojih podanikov, in naj se pri tem spominjamo na veliko število poljskih, čeških in jugoslovanskih prostovoljcev iz Združenih držav, ki so služili v dotičnih legijah. Na drugi strani so nekatere nevtralne dežele prepovedale svojim državljanom, tukaj stanujočim, da bi vstopili v ameriško armado.^ Ako vse to jemljemo v poštev, se moramo čuditi visokemu razmerju inozemskih vojakov v ameriški vojski.
Pri tej priliki naj omenjamo da le državljani nevtralnih dežel, ki so imeli ameriški "prvi papir'", pa so se ga odrekli, da bi bili izvzeti od vojne dolžnosti, so po posebnem zakonu
Dekoracije inozemcem
Ne le, da so inozemci v Združenih državah prispeli svojo kvoto ameriški vojski, marveč je njihovo službovanje želo u-radno priznanje.
Najvišja ameriška dekoracija je "Congressional medal'', ki se podeljuje za izredno hrabrost čez običajno dolžnost. Le 90 oseb je dobilo to najvišje priznanje in od teh je bilo 11 tujerodcev (dva sta bila Ju-i--.
Delo dobi
Slovensko dekle dobi delo za opravljati hišna dela; mora c-stati ponoči in biti dobra z otroki; nič pranja, plača .S6 na teden. Pokličite YE 7410.

Ustavite se TjS
in oglejte Novi 1937
EASY WASHER
izključenim 3-pot-pralno silo.
• A- " ' 'i '-y-'
no
Ali mislite, da morate kupiti pralni stroj, ki dobro opere perilo na dnu čebra. a prav slabo ali pa nič na vrhu? Ako mislite to, potem ne veste o EASY Turbolator pralnem stroju—novem pralnem stroju, ki opere vse perilo v čebru—pere VSE perilo in VES čas pranja!
Oglejte si Turbolator danes —v pet novih modelih, ki vas očarajo s tihim obratovanjem uspešno silo in lepoto, konstrukcije.
PLACATE SAMO
$49.95
Drugi modeli do $150.95
Mi pa na lahke odplačila, samo $1 na teden.
Vprašajte nas za enotedensko prosto preizkušnjo na domu.



ZONE
:rHOnNKU

INOMUCMLT Al MIDNt
ZONE
IWMUCHLY M NTIOM
ZONE
3 ZONE WASHING
goslovana.)	| neral tedaj z začudenjem na-
Za kongresno medaljo naj- glašal patrijotizem tujerodnih višja dekoracija je Distinguis-1 vojakov, kakor tudi tujerodne-hed Service Cross. Od 5879 de- ga civilnega prebivalstva in na-korirancev je bilo 565 tujerod-1 glašal, "da Amerika mora biti cev.	ponosna, da more tako navduši-«
V svojem poročilu vojnemu; ti novodošle prebivalce."
tajniku je Provost Marshal Ge-i	FLI3
SOHIO
I STANDARD Oil |
^apis postrežbe
Ml popravljamo pralno stroje vsfh izdelkov, dalje vse električne predmete in radio. I'ostrc/ba in delo po zmerni ceni. Radio tube vseh izdelkov.
Kremzar & Renko Radio & Appliance Co.
6518 St. Clair Avenue
ODPKTO ZVEČER DO 9. URE
V blag spomin
prve obletnice odkar je umrl naš dragi nepozabni soprog in
Willis icKinley
umrl je 27. augusta, 1935
že leto dni te zemlja krije V gomili tilio mirno spiš Na grob tvoj zlato sonce sije Med nami v duhu še živiš!
Žalujoča soproga,
EDITH SCHIBERL-McKINLEY in otroka.
Na SOHIO postajah lahko dobite vse kar vaš avto rabi—gaso-lin, motorno olje, mazilo, vodo za radiator, brezplačen zrak, ta-jerje in postrežbo za
tajerje, baterije iii postrežbo za baterije in veliko drugih i>o-trebščin. Napravite SOHIO postaje za vaš glavni stan za avtomobil— in prihranite
čas in denar!
THE STANDARD OIL GO. (Ohio)
FISH FRY VSAKI PETEK
v SLOV. DRUŠT. DOMU 20713 Recher Ave.
Vabljeni ste na dobro godbo. Izvrstna postrežba—Vsakovrstna pijača.
7
THt GEMiOrp PIAI
EXCLUSIVE WilK IMERSON
odded be,0|^ty... recfly. ligMedVl large figuri/ easy'.teading
-T":-
^u^-OR K^ri: S. TH K A^RTI ^Y /I N vqutt UOM^
VZOREC, DA OLEPŠA VAŠ DOM. . . VREDNOST, KI PODVOJI VAŠ DOLAR IZDAN ZA RADIO

6-TUBE AC-DC SUPERHETERODYNE
$
2495
EMERSON MODEL A-130...
Dobite Ameriške postaje iii policijske klice z Enierson-Mlcro-Selectorjem ... 6 iuč speaker . . . Avtomatična kontrola glasu ■ . . Zanesljivo kolo za tuning . . . incli-rektno razsvetljen kazalec^ . . Antenna vdelana v set . . . kabinet iz trdega lesa, modernega izdelka.

TUKAJ STA ŠE DVE EMERSON POSEBNOSTI
$
44
95
5-TUBE AC-DC
^mersnii.
FOREIGN, AMERICAN
POLICE •
5-TUBE AC SUPERHETERODYNE CONSOLE
EMERSON MODEL L-135—Vsaka postaja oddaja čisto. Deset inč Dynamic Speaker . . . avtomatična kontrola glasu . . • Tone kontrola . ■ . indirek-tno razsvetljen kazalec .. . priprava da izključi nepotrebne glasovp , . . Lepi kabinet narejen iz Ameriške orehovine, leijo izdelan.
•J
EMERSON MODEL 126 ... Z Emerson dobro pripravo, da se dobijo Ameriške postaje, policijski klici
Dynamic speaker ti podvišku sile... priprava da očisti nepotrebni ropot . . . razsvetljeni kazalec.
kontrola pro-
$
14
95
•	j sj ■
t'fT. " I
V.,' -v;


%
Drugi Emerson modeli od $14.95 do $39.95 Prodajamo na lahke obroke
Frank Cerne Jewelry Co.
6401 ST. CLAIR AVE.
V Slovenskem Narodnem Domu
HEnderson 0465
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
Carica Katarina
Zgodovinski roman
Nisem bil jaz vzrok, temveč carica sama! — In če sem bil mnogokrat razkačen, mar mi morete to zameriti? — Dvignili ste me v višino, pripeljali ste me na vrh hriba, o katerem se mi ni nikdar sanjalo. Ko sva se pa ustavila, ste mi pokazali v dolino in mi dejali: kar tukaj vidiš, je vse tvoje!
—	Videl sem svojo lastnino u-žival sem in sem postal najsrečnejši človek na svetd. Nekega dne pa sem se zbudil in bil sem siromašnejši, kakor kadarkoli poprej! Prišel je drugi, ki se je zdel moji carici lepši, ki si ga je carica zaželela in jaz sem se moral umakniti.
—	Katarina, ne tajim ti, da sem se jezil, strašno mi je bilo, toda reci mi eno samo, edino besedo — in zopet bom ležal ob tvojih nogah!
Katarina se nasmehne.
Ta človek si je zares domišljal da si je zopet osvojil njeno srce. Mar je mislil, da more žena, ki jo je nekoč užalil, kedaj odpustiti in pozabiti? Mar je mislil, da je prišla v njegovo hišo, da bi prosjačila ljubezni?
—	Postalal se je! — si misli Katarina, — Postaral se je, čeprav je videti še vedno mlad! Mladi Orlov je bil preveč diplomat, da bi mogel biti tako neče-muren!
Njegove žareče oči pa so u-gajale Katarini in so popolnoma odgovarjale njenemu načrtu.
—	Grof Orlov, poslušajte me — reče Katarina in sede v naslanjač, — kar se bo zgodilo, vam danes še ne morem povedati. Potemkin stanuje še vedno v svojih sobah v zimski palači in jaz ga tudi ne nameravam iz nje odstraniti. Nočem, da bi ljudje rekli, da menjam svoje ljubimce, kakor srajce.
—	Sreča pa, o kateri ste pravkar govorili, se nama bo zopet vrnila. Povedati mi mo rate samo, če ste zares moj prijatelj!
Orlov poklekne k lepi carici, dvigne roko ter vzklikne z dih tečim glasom:
—	Ljubljena, zahtevaj od mene, kar hočeš. — Za tebe bom storil vse!
—	Vse? — vpraša carica preže.
—	Vse!
—	Ali pa vam lahko verjamem?
—	Katarina, — saj jaz sem tvoj Orlov! To ti je vendar dovolj!
—	Poslušaj me torej, — reče Katarina po kratkem molku, ter mu ponudi roko, ki jo je Orlov poljubil.
—	Strašna nevarnost mi preti, — nevarnost, ki je mor da večja kakor pa je bila Puga-čeva vstaja.
Orlov posluša.
—	Ko je šlo za Pugačeva, sem poslala nanj Potemkina.
Potemkin je upornika uničil, jaz pa sem si mogla oddahniti.
—	To pa bi tudi vsakdo drugi na njegovem mestu storil. Poslala sem Potemkina, ker sem mu hotela pomagati k slavi in Časti. Radi tega sem mu zaupala svoje čete.
—	Sedaj pa gre za nekaj čisto drugega. Sedaj gre za nevarnost, ki je razen enega človeka, ne more nihče v državi odvrniti. Ta človek pa si ti — Orlov!
Katarina je videla, kako je Orlov pordečel od veselja, ko je slišal, da mu je rekla: ti!
—	Pojavila se je neka nova tekmovalka, — nadaljuje Katarina po kratkem molku, — sedaj ne gre za surovega koza-ka, ki bi mi rad ugrabil krono in zasedel prestol, temveč za veliko bolj nevarnega nasprotnika. Ta človek je mlad, moder in močan - to je ženska!
—	Katera ženska, — vpraša Orlov, — bi mogla zahtevati carsko krono zase?
—	Gre seveda za sleparko, — odgovori Katarina. — Vsake sovražnice pa ne moremo tako hitro premagati. Biti moramo pretkani.
—	Če bi mogla nad njo z oboroženo silo, bi bila stvar čisto lahka! — nadaljuje carica. — Ta sleparka pa se izdaja za hčerko carice Elizabete.
Katarina je pazljivo opazovala Orlova. Orlov pa je ostal popolnoma miren, ni se niti zdrznil, z ničemer ni pokazal, da so ga te besede kaj vznemirile. Orlov torej ni vedel, da gre za njegovega lastnega o-troka.
—	Ne, s silo ne bomo mogli ničesar doseči — nadaljuje Katarina. — Ne preostaje nam torej ničesar drugega, kakor boriti se z orožjem, ki nam bo prineslo zmago.
—	In kako se imenuje to o-rožje? — vpraša Orlov.
—	Ljubezen! — odvrne carica.
—	Orlov, razumeli boste, da nimam drugega človeka, ki bi bil za takšno stvar pripravnej-ši, kakor ti! — Komur se je posrečilo zmagati svojo carico, se mu bo tudi posrečilo premagati to sleparko! Prepričana sem, da jo boste premagali, čeprav je zelo pretkana!
Sestavila sem načrt, katerega vam bom sedaj izročila ter vam povedala vse podrobnosti.
—	Sleparka se nahaja sedaj v Benetkah in živi pod imenom grofico Pineberg.
—	Grof Orlov, izročila vam bom nekaj ladij, s katerimi boste odpotovali v Benetke.
—	Vse mora izgledati kakor manever. Čim sijajnejše bo manever uspel, tem boljše je za nas, kajti gre samo za to, da bi sleparko osleparili.
—	Ko boste pripluli v Benetke, se boste izkrcali in obiskali italijanske oblasti. Prišli boste v beneško odlično družbo in se spoznali s pustolovko. Prepričana sem, da vam ne bo težko doseči, da še bo sleparka v vas zaljubila.
— Z denarjem pa nikar ne šte-dite. Dajajte ji zlata in briljan-tov, prirejajte svečanosti in plese, nekega dne pa povabite grofico na ladjo. Na krovu pripravite obed njej v čast.
—	Prepričana sem, da se bo pustolovka ujela.
—	Kaj pa morate storiti potem, pa itak sami veste!
—	Takoj odpluti v Rusijo! — vzklikne Orlov.
—	Moj dragi Orlov, vidim da ste me razumeli, — reče Katarina. — Vem, da se na vas lahko popolnoma zanesem. Vi se boste s tem prikupili meni, koristili pa boste tudi državi, kakor nikdar poprej!
—	Grof Orlov, vprašam vas torej, hočete li prevzeti to nalogo? Ne silim vas k temu, — ničesar vam ne ukazujem, ker vem, da to ni naloga, ki bi se dala ukazati, povdarjam pa še enkrat, da ste vi edini, na kogar Se zanašam! Samo vi boste iz-
vršili to stvar in odvrnili bomo nevarnost, ne da bi nas Evropa poklicala na odgovor radi tega dekliškega ropa! Kot znak moje naklonjenosti pa vas povišujem v kneza
Orlov poklekne.
— Hvala, — hvala moja cari-vzklikne Orlov. — Prise-
ca:
gam ti, da bom žrtvoval vse, življenje in premoženje, da bi to pustolovko uničil! Prisegam ti, da jo boš videla v ruski temnici, potem pa bo odšla v Sibirijo ali pa na morišče! O njeni usodi bo pa odločila moja carica!
—	Ka^tarina stopi k njemu, mu položi roko na ramo, drugo pa dvigne kakor k prisegi.
—	Orlov, ali mi prisežeš, da boš sleparko pripeljal v Petro-grad, da mi jo boš izročil, pa naj bo kdorkoli, — naj se skriva pod to kriko kdo ve katera oseba?
—	Prisegam ti, prisegam ti! — vzklikne Orlov, ki ni sedaj videl ničesar drugega, kakor samo to lepo, zaželjeno ženo, — pa če bi bila ta ženska tudi hčerka kakega carja, jaz bi kljuboval celemu svetu in jo ugrabil s svojimi lastnimi rokami!
—	Če pa bi se zgodilo, — za-sepeče Katarina Orlovu, — da bi iz komedije nastala resnica, da bi nastala prava ljubezen — kaj pa potem?
Oh, moja carica me želi, — vzklikne črni grof, — iskreno sem vedno ljubil samo eno ženo, še vedno jo ljubim in jo bom ljubil do groba, — nobena druga ne more postati vladarica mojega srca.
—	Katarona, ti veš, kdo je ta žena, nadaljuje Orlov in strast mu je vrela iz besed, — ni treba, da bi ti povedal njeno ime, — ta žena stoji pred menoj in je prav tako lepa, kakor v sanjah moje mladosti. — Oh, Katarina, sovražil sem te! Kako pa bi bilo tudi mogoče, da bi te ne bil sovražil, ko pa sem te videl poleg drugega, čeprav sem te še vedno neizmerno ljubil?
—	če pa bi bilo to sovraštvo zares tolikšno, bi te nikdar več
ne mogel ljubiti. Jaz pa te lju-| bim, ljubezen pa mi daje poguma, da ti rečem:
— Katerina, bodi moja, — bodi zopet moja, kakor si bila nekoč! Jaz pa bom zopet tisti Orlov, ki si ga poznala nekoč in jaz ti prisegam, da ti ne bo treba pred nikomur trepetati, če bom jaz pri tebi!
Oh, kako je Katarina vztre-petala, ko je zaslišala njegove besede! Kako je vztrepetalo njeno srce, ko je slišala s strastjo prežeto govorjenje!
Katarina je Orlova prav dobro poznala, vedela je, da govori v takih trenutkih samo to, kar občuti v svoji duši, v takih trenutkih se Orlov ni pretvarjal. Vedela je, da je vsaka beseda resnična in da lahko brez vsega verjame njegovim prisegam.
Ko pa se je spomnila na Potemkina, na svojega enookega ljubljenca, ki ga je Orlov pohabil, je njeno srce postalo trdo kakor kamen in niti ena njegova beseda ni našla v njem odmeva.
Ne! Ta človek, ki je klečal pred njo, ji je povzročil preveč hudega! Zlorabil je njeno dobroto, sedaj pa mora pasti, zginiti mora s površja on in njegova hčerka.
Oh, kako izvrsten je bil Ka-tarinin načrt!
Če bo grof Gregor Orlov spoznal v grofici Pineberg svojo hčerko in če je ne bo hotel izročiti carici, tedaj je prelomil prisego. Tedaj ga bo Katarina lahko pregnala v Sibirijo, njegova stranka pa bo morala molčati!
Če pa bo izpolnil svojo prisego in ji izročil sleparko, tedaj bo pogubil svojega lastnega o-troka, svojo lastno kri, — iz ruske temnice pa je ne bo mogel rešiti! — Potem pa bo carica že našla pot, po kateri bo očeta in hčerko spravila v prepad!
Katarina je mahnila z roko. Orlov pa se je hitro dvignil.
Carica se je dostojanstveno vzravnala. Niti z eno samo kretnjo ni izdala viharja, ki je besnel v njeni notranjosti.
—	Grof Orlov, sedaj ste slišali, za kaj gre. Prisegli ste mi, da mi boste izročili tekmovalko, — upam, da vas ničesar ne bo odvrnilo od prisege. Saj veste, da bi se vam v tem slučaju strašno maščevala!
Orlov položi svojo roko na srce.
—	Orlov, reče Katarina, — Orlov, če me osvobodite te nasprotnice, če izvršite to nalogo, tedaj bova sklenila mir!
—	Kdo ve, če ne bo zopet vse tako, kakor je bilo prej, ko še ni bilo med nama nobenega nesporazuma.
Te besede so dale Orlovu novega poguma in zopet se je videl na nekdanjem mestu, ko je bil še najmočnejši človek v Rusiji, videl je, da mu zopet pripada najlepša žena Evrope.
Da, to je bil še stari Orlov, ki je zopet hotel pokazati Rusiji, da zna še vedno vladati.
Tu je bil Orlov kratkoviden kljub svoji prekanjenosti!
Mar je mislil, da užaljena žena sploh kedaj pozabi, — mar si je domišljeval, da mu bo žena, ki ji je pohabil ljubimca, oprostila in morda celo pozabila? — Prepričan je bil, da je Katarina prišla k njemu, da bi jo zopet vzel v svojo zaščito in ni videl zanke, ki mu jo je ta žena nastavila.
—	Veličanstvo, — začne grof Orlov, — kedaj želite, da bi se podal na pot?
—	Še danes vam bom dosta-
Vež uporabnosti
■ • ■« Dokaz!
PRIDITE IN SE SAMI PREPRIČAJTE!
# Prigldaire je širši, bolj prostoren In Ima 42% več u-porabnega prostora spredaj. Ni vam treba segati zadej. Ni vam treba devati jedila na en kup. Zadosti imate prostora za vse. Ima široke police, ki se ven potegnejo, police na strani, avtomatično pladenj za led in veliko drugih odličnosti ki vas bodo zadovoljile v uporabi. Oglejte si jih! Poskusite Jih!



NEW PRICES AS LOW AS



Modeli od 84-50 naprej
Naprodaj
Mala restavracija se proda za nizko ceno, Vprašajte na 6603 St. Clair Ave.
August Koliander
6419 ST. CLAIR AVENUE T Slovenskem Nar. Domu.
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnlke;
POŠILJA denar v staro domo-vlho točno In po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske poele.
Hollander ima v zalogi tndi Jn-roalovanske snamke.
FRIGIDAIR
WITH THE'METER-MISER"
Kremzar Furniture
6806 ST. CLAIR AVE.—ENdicott 2252
ODPRTO ZVEČER Zastopniki: John Susnik, John Cesnlk, Walter V/armer in Rudolph UJcic

HIŠE IN LOT NAPRODAJ
Hlin za enn družino. 4 Hobe, ko-pHlnlra in klet pod celo hiAu na
T""""" ----------$2800
Kldn z S	na
Nlcholii« Avn..	21)0 KI,
Titkoj «e	$.tOO ^2*7QQ
vila zapoved, — odvrne Katarina, — čez nekaj dni,p4 bo pri' pravljena mala mornarica, da bo odplula iz Kronstadta.
—	Kar pa morate storiti v Benetkah, to itak veste! Storite vse, da bi tej ženski ugajali. Svoje mreže razpredite tako, da vam ne bo mogla uiti, pripeljite pa mi jo živo ali mrtvo. Rajše pa bi imela, da bi mi jo pripeljali živo, da bi jo z mučenjem prisilila, da bi priznaja, kdo so bili njeni zavezniki in kdo ji je dajal denarja? ' t^ripovedujejb, da živi grofica Pineberg zelo razkošno in da razpolaga z milijoni.
—	Veličanstvo, — odgovori Orlov, — morda pa ji pomagajd Poljaki. — Sicer pa kdo ve, če ni to tudi francoski denar.
—	Vem! — odvrne Katarina. — Če bi vas vsaj ubogala, ko ste mi svetovali, naj ne zaupam Francozom.
—	Sedaj pa: Zbogom! Vaša i carica je prestopila prag vaše |
hiše, to pa naj vain bo dokaz moje hvaležnosti lov, verujte mi in z&n ^ name! Medtem pa, ko ^ v Petrogradu si bova V la z najinim tajnim j — Moja velika carica kne grof Gregor Orlov/ kaj me spominjate. :
pi čas, ko sva ta tajni # rahljala še za najina
Katarina ^e nasine hiti k vratom.	^
Orlov je odšel hitrih za njo in poljubil rob ke. Katarina mu je ko, grof Orlov pa j® njo vroč poljub.
Mar je zares poz kar ju je nekoč m zalo?
(Dalje prihod^^ ------
Vstavite se v go»T Ijana" na Velik, F ski razsta^
ZADEVA ZAUPANJA
Pogrebnik, ki ne dobi zaupanja od svojih odjemal®^^ ^ sojen skorajšnjega propada. Kot zdravnika, zavisi	jf
samo od zaupanja, ki ga stavi narod v njegovo razsocro šenost in popolno Zanesljivost	„ (j#
V teku let smo si mi sezidali solidno podlago	pd'
nja. Odjemalci vedo, da se naša postrežba ne začne m vsakim posameznim slučajem, ampak da izpolnimo pošteno in s pošteno željo, služiti z vso našo zmožnostjo.
Zato so pa nam zaupani pogrebi vodeni vestno m tako, kot želijo naši odjemalci.
LOUIS FERFOLIA
SLOVENSKI POGREBNIK
3515 EAST 81st ST.
Dnevna in nočna postrežba.
K
%)zivajte
MAYTAG
Ekonomijo in udobnost
Vsak teden vam prihrani stroške pri pranju, in pri obleki, zato ker Maytagovo varno pranje omogoči, da obleka dalj trpi. Maytag sam trpi dalj kot navadni pralni stroji, zato ker ima na razpolago največjo tovarno pralnih strojev na svetu, ki daje boljši materijal in delo za manjšo ceno. Vidite Maytag—primerjajte njegov aluminijast čeber vlit v enem kosu, Gyratator pralno silo in valjčke za odtok vode.
ODPLAČILNI POGOJI NAREJENI, DA SE STRINJAJO Z VAŠIMI DOHODKIM
A. Grdina & Sons
6019 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 2088 15307 WATERLOO RD.—KEnmore 1235
Michigan
Ako hočete po*® dobite pravo P®**' Oglejte si novi
za samo

Novost v likalo^J"^
Novi Maytag »kalnlK j drugimi odličnostmi,
ka ki je posebna	pP
vse z lahkoto v pol ga in bodete
Lot na Nauman Ave., blizu East 20^
$350
Lahlci plačilni pogoji. Vprašajte za Mr.	pH
ROBERT S. JAMESON REALTY CO, 18950 Lake Shore Blvd.	KEnmore 3164
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811