MaroCnlna
sneta letno 30 Din, pslletn* 15 Din, — xs inozemst v • letne 60 Dic.
Posamezna Stev. 1 Din
UREDNIŠTVO~^UPRAVA: pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka 8.
SiST. rsi. poštne arsE. 12.34S
l&hafa vitke n@d«l|o V. LETO
Nurshfi Sobota, 12. |anuar|a IS36.
Cena oglasov
Ha oglasni strani; cela stran 8G0 Din, pol strani 400 Din. — Cena »alim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri rečkratuem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Stokopisi se ne vraCalo ŠTEV. 2
Anglija narekuie
V	vseh povojnih letih je stala na čelu vsega diplomatskega gibanja v Evropi Francija, ki je s trdo roko držala vajeti kontinenta v rokah in usmerjala ves zunanje političen tok držav, ki so stale pod njenim vplivom, v svojo korist. Ta doba se je začela z ver-sajsko mirovno pogodbo, s katero se je svetovna vojna zaključila, v Ženevi pri Zvezi narodov pa je dobila mednarodno pravno obliko. Od takrat naprej je bil cilj vseh vodilnih francoskih politikov, da zagotovijo predvsem svoji državi vsestransko varnost. Vodilni vpliv v mednarodnem življenju, francoskemu denarju pa koristno uve-Ijavljenje v tujini, iz katere se je hudo pomnožen zopet vračal v domovino, so bile naslednje naloge vodilnih mož francoske diplomacije.
V	dosego tega je tvorila Malo antanto, ki naj bi zastopala njene interese v Podonavju. Zveza z Poljsko je bila prav radi tega ustvarjena. Politika do Nemčije naj bi jo varovala ponovnega napada. Na mah se je spremenilo njeno zadržanje napram Rusiji, ko se je ta sovražno postavila proti Nemčiji. Dokler se je Italija družila z Neuičijo, je imela v Franciji svojega fla^pratnika^ In da bi se nemška nevarnost ne povečala, je bila Francija trdovratno proti priključitvi Avstrije k Nemčiji. Svoj položaj na Balkanu pa se je utrdila tudi z ustvaritvijo Balkanskega sporazuma. Skratka: Francija je Evropo zares vodila in redke so bile države, ki bi v zadnjih letih mogle trditi, da niso bile pod njenim vplivom.
V	početku lanskega leta pa se je vsa ta ogromna stavba začela rušiti, obroč, ki ga je kovala Francija okrog Nemčije, se je kljub vestnemu in trudapolnemu delu, razletel. In to SE je zgodilo baš takrat, ko je francoski zunanji minister Laval hotel končati in okronati delo, ki bi zagotovilo mir njegovi državi. Pod-
sana je bila pogodba o trajnem »delovanju med Anglijo in Francijo, podpisana je bila tudi pri-a pogodba med Francijo talijo) Zadnje dejanje pa je usodno. V zvezi med Italijo Francijo je Anglija čutila ost sebi in svojo največjo ne-
varnost vseh povojnih let. jojene trgovske poti, ki peljejo skozi Sredozemsko morje do njenih posestev, so bila v nevarnosti. Združena francoska in italjanska mornarica je ogražala življenske žile angleškega imperija. In potem še Abesinija, po kateri je stegnila Italija roke! Vzrokov je bilo dovolj, da se je Anglija lotila z vso vnemo dela, ki naj očuva njene interese in prepreči porast nove kolonialne države.
Nemčijo je kaj hitro imela na svoji strani z obljubo, da ne bo nasprotovala njeni oborožitvi na na morju. Naslednji udarec pa je veljal Ženevi, kjer je Angleški zu-nenji minister bičal zaveznico Francije - Italijo, radi njenega vpada v Abesinijo ter si je s tem znala pridobiti predvsem male države. Angleška diplomacija je nato vdrla na Balkan. V Grčijo so poslali kralja Jurija, hvaležnega zaveznika Anglije, osvojili so si Turčijo i. t, d. Zadnja okrožnica, katero so poslali vsem sre-
dozemskim obalnim državam, je imela popolen uspeh, saj so se vsi izjavili, da bodo stali na strani Anglije, če bi prišlo do kakih razprtij v Sredozemskem morju. Isto je izjavila tudi Mala antanta in Poljska. K temu se nagiblje tudi Španija. Angleški diplomati so se pojavili na Dunaju in Budimpešti. Sovjetska Rusija pa bo tudi pridobljena, saj ima z Anglijo skupnega sovražnika — Japonsko, ki vedno bolj ogroža s svojo imperialistično politiko rusko ozemlje in angleške kolonije v Aziji. Anglija je vso politično zgradbo v Evropi v najkrajšem času prevrnila in se postavila na mesto, kjer je toliko let nepremakljivo stala Francija.
Sodbo, ali je bilo boljše v preteklosti ali bo boljše sedaj, se pa ne more izreči. Čas bo pokazai posledice tega nenadnega diplomatskega preobrata. Gotovo pa je le eno: usodne posledice ne morejo izostati.
POLIČIKfl
>in
Nov pravilnik za finančno poslovanje občin je v sporazumu z notranjim ministrom predpisal finančni minister dr. Letica.
O nekaterih nezadovoljnežih v bivšem glavnem odboru radikalne stranke je govoril dr. Behmen na shodu v Kaknju. Pouadarjal je, da taki spori spadajo samo pred strankin forum, kar pa ne sme zavirati dela sedanje viade, ki jo je treba vedno ločiti od strarke.
člani izvršnega odbora J. R. Z.
so izrazili svoje zadovoljstvo nad organiziranjem stranke. Da se bo to delo še pospešilo, bo odslej vsaka banovina imela v osrednjem tajništvu svojega človeka, ki bo vodil strankine posle za dotično banovino ter bo stalno poročal šefu stranke.
Končna organizacija stranke se bo izvršila najbrž do konca meseca februarja, nakar bi bili dani vsi pogoji za sklicanje letnega občnega zbora in kongresa stranke, kjer bo izvoljeno predsedniitvo in definitivno sprejet program in pravila stranke.
V skupščini je bilo pretekli teden mirno. Od odborov za proučevanje zakonskih osnutkov sta imela par sej samo odbora, za trgovinski zakonik in zadružni zakon.
Med zagrebškimi radikal), od-nosno pristali JRZ, je ptillo do raz-
kola. Tako poročajo zagrebški listi. Vzrok je v tem, da je del bivših radikalov stopilo v tabor, bivšega voditelju vseh radikalov Ace Stanojeviča a drugi del pa zagovarja delo dr. Milana Stojadinoviča, med katerim je pred nedavnim prišlo do nesoglasij.
Vodstvi zagrebSke in beograj ske izvenparlamentarne opozicije se bodo sestali v kratkem na konferenco. Mačkova okolica smatra, da je treba končno jasno ugotoviti ali se bivša demokratska stranka in bivši zemljoradniki strinjajo s stališčem dr. Mačka, ki pravi, da je treba rešiti najprej hrvatsko vprašanje, potem šele ostala politična vprašanja. Od te konference je sedaj odvisno skupno delovanje združene opozicije.
V Ljubljani bo v kratkem konferenca zastopnikov slovenskih gospodarskih krogov, ki se bo bavila posebno z vprašanjem posledic, ki so nastale zaradi sankcij za naše narodno gospodarstvo. Predvidoma se bo konference udeležil tudi minister ze šume in rudnike g. Djuro Jankovič.
Ker so še vsled sankcij gospodarski odnošaji med Španijo in Jugoslavijo znatno spremenili, se sfedaj vrte priprave za spopoinitev trgovinskih pogodb. Naša država bo v Španiji kupovala jažno sadje, oranže itd. (do sedaj je v Italiji) zato bo pa Španija kupovala nai les.
Trgovinske pogodbe se bodo izpopolnile tudi s Švico in Češkoslovaško, prav tako tudi z najbližnjitni sosedi, kar se pa bo obravnavalo na gospodarski konferenci držav balkanskega sporazuma, ki se bo sestala v mesecu februarju.
O oživljenju našega gospodar-skegz življenja je na shodu v Aran-djelovcu govoril minister dr. Kožul. V govoru se je odločno zavzemal za prisilno cirkulacijo denarja ter likvidacijo kmečkih dolgov, z ozirom na plačilno sposobnost dolžnikov.
»Ne obstoji niti hrvaSko, niti srbsko, niti slovensko vprašanje, temveč samo vprašanje, kako oživiti naše narodno gospodarstvo." Tako je izjavil minister Kožul.
Turški zunanji minister je na povratku iz Ženeve izjavil našim novinarjem v Beogradu, da je treba z polnim zaupanjem gledati v novo leto. V kratkem času se bo položaj bržkone zboljšal.
V Španiji so po nepričakovanem vladni krizi sestavili nevtralno vlado v kateri ni nobenega politika.
Nemški narodni socialisti so, odkar so prevzeli oblast v Nemčiji, izdali za oboroževanje milijardo angleških funtov šterlingov.
Nemčija pripravlja v srednji Evropi močan protiboljševiški blok, v katerem bi bile združene; Poljska, Finska, Madžarska, Romunija in Italija. Toda težave za prestop Italije k temu bloku so za enkrat velike, ker ima ta polne roke dela v Afriki. K tej skupini bi se pridružila tudi še Japonska.
Abesinski cesar napoveduje, da se bodo v kratkem pričele najbolj krvave bitke, kar jih je bilo doslej v tej vojni.
Itaijani so ponovno bombardirali bolnišnice. Tokrat je pestal žrtev švedski Rdeči križ. Mnogo švedskih zdravnikov je pri tem našlo smit. Vest o tem nekulturnem dejanju je razburila ves svet.
Italjanska letala so v zadnjem tednu vrgla na pokrajino Makale 10.000 bomb. V nekaterih bombah so bili dušljivi plin!.
Tudi Italjanski listi priznavajo umik italjanskih čet, zlasti na severni fronti. Poudarjajo pa, da se je to zgodilo iz strateških razlogov.
I!aQ*n8ki finančni minister je poročal o državnem proračunu, ki se je zaključil z primanjkljajem 2.300 milijonov fir. V ta deficit }e treba všteti tudi 975 miHjonov, kolikor so znašali izdatki za rthodno afriško ekspedicijo do 1. julija M.
Prometne zveze v Prekmuriu
Pri zadnjem tragičnem slučaju ob priliki karambola poštnega autobusa smo videl!, kako nujno potrebno bi bilo, da ima poštna uprava vsaj še eden poštni autcmobil v rezervi. Pri stojbine, ki )ih poštna uprava pobira od potnikov so tako visoke, da bi se lahko nabavil še en voz. Z ozironi, da je poštni autobus edino prometno sredstvo v vsem Prekmurju, bi bile želeti, da poštna uprava posveča temu več pazljivosti. Prosimo pa tudi našega poslanca gospoda Eenko Josipa, da se intenzivno zavzame za to našo , življensko potrebo ter na merodajnih mestih posreduje, da se v Mursko Soboto takoj pošlje še eden poštni autobus, ki bi naj bil za rezervo. S tem bi bila tudi v veliki meri olajšana eventuelna reparatura pokvarjenega autobusa. Ker vidimo, da je autobus vedno nabito poln, sklepamo, da poštna uprava na potnikih toliko zasluži, da ne bi bila nabava novega avtobusa za upravo nobena obremenitev.
Radi svoje lege je Prekmurje popolnoma odrezano od sveta, ako ne vozi autobus. To smo sedaj občutili, ko smo prejemali po eden do dva dni zakasnelo pošto. Autobus pa tudi ni konkurenčno podjetje železnici, ker ob vsej svoji progi niti enkrat ne pelje vsporedno z njo. Tembolj je dolžnost države, da nudi Prekmurju nele prometnih zvez na papirju, temveč skrbi v prvi vrsti zato, da promet nikdar ne obstoji. To pa je le mogoče, ako je tudi preskrbljeno za rezervo, katero pa za enkrat še težko pogrešamo.
Neresnične vesti
Zadnje £ase so si nekateri ljudje izmislili zopet o nekem karambolu, ki bi se naj bil pripetil v Krajni, drugi zopet trde, da v Gederovcih. Ker so te vesti izmišljene in je iz vsega razvidno, da trosijo te vesti ljudje, ki imajo interes na tem, svarimo vsakogar pred razširjanjem takih lažnivih vesti. Če take govorice ne bodo prenehale, bomo proti raznašalcem teh vesti sodno postopali. Na autobusni progi je usiuž-ben šofer g. Berlot, ki je v poštni službi že nad 6 let in ni imel do sedaj še nikake nesreče. Baš radi tragičnega slučaja se je imenovanega tukaj zaposlilo, ker je pokazal svoje zmožnosti in z tem sigurnost v vožnjah.
Uprava pošte.
Smrt na meli
Pri Korovcih sč je zopet zrušila žrtev svoje lahkomišelj-nosti. Kolikokrat smo že ljudi opozorili na stroge predpise ob meji, kjer se je treba brezpogojno pokoriti službujočemu grani-čarju. A vse zaman! Nekateri so gluhi za vsa opozorila in slepo drvijo svoji pogubi naproti.
Tako je bilo tudi pred dnevi. Komaj 20 letni Miholič Jožef je v opoldanskih urah hotel na skrivaj prekoračiti državno mejo pri Korovcih. Prihajal je iz Avstrije. Kot vojaški obveznik je pred meseci dobil radi prestane operacije dopust, katerega je preživel pri svoji materi v Gradcu. Tudi takrat je mejo na skrivnem prekoračil, ker nI imel potrebnih dokumentov. Prvič se mu je to
posrečilo. Ko se je pa sedaj vračal v našo državo, da se vrne k svojemu stricu posestniku Ži-Iavcu v Korovcih, kjer je stalno bival in da se na to vrne k vojakom da odsluži svoj kaderski rok, pa ga je doletela nesreča. Službujoči graničar ga je opazil in ga po predpisih pozval da obstane. V strahu, da bi ga doletela kazen če ga ujamejo pa je začel bežati. V svarilo je graničar prvič ustrelil v zrak in ker se kljub temu Miholič ni hotel ustaviti je streljal za njim. Od krogle zadet, tik pod srcem, se je nesrečnež zgrudil in kmalu nato izdihnil.
Še istega dne je prispela v Korovci komisija, ki je izvršila potreben ogled in obducirala truplo pokojnega Miholiča.
DOirmče pese
mimo r?A5
Saj poznamo otroke: kar je dobrega se jih ne prime tako hitro, kakor slabo. Zato je dolžnost vseh onih, ki imajo z otroci opravka, da stalno gledajo na njih, kakor koklja na piščance, da otročad ne krene na pota, o katerih vemo, da se končajo tam, kjer bi najmanje hoteli. Temu postopanju so nadeli firmo: »Otroška vzgoja" in kot civilizirani ljudje se s tem radi postavljamo, saj smo si zgradili sami sistem, ki je brez napak in ki nam bo prinesel tudi uspehe. Tako pač vsakdo misli o samem sebi. In tako je pravilno, ker diugače biti ne more.
Pa tudi z tokom časa je treba hiteti. Otrok naj že sedaj ve o vseh modernih pridobitvah, v prvi vrsti pa naj se seznani z kinom. To je najboljše vzgojno sredstvo. Deset letni deček (ali deklica) naj vidi na platnu tuja mesta in ljudi, naj vsaj v fantaziji potuje črez hribe in doline, čez morja in jezera. Naj pa tudi vidi kakšne so ameriške beznice in kako je treba zasledovati zločince. Treba je pogledati v družinsko življenje različnih slojev ljudi z vsemi potrebnimi pritiklinami, ki dajo okvir pravemu življenju. Ljubezenske afere so posebno na mestu. To dokazujejo vajenci, ki ob takih prizorih mlaskajo z jeziki. Nešteto je še takih epizod na »vzgojnem platnu", ki so primerni mladini, od katerih se deca gotovo nekaj nauči, kar lahko porabi za življenje, ki jih čaka z rožicami nastlano.
Pa še eno prednost imajo za otroke kino predstave. Nekaj dinarčkov daš otroku pa se ga rešiš za nekaj ur. Zavest, da je otrok na toplem In na varnem, pa je vendar tudi nekaj vredna. Le to je škoda, da si lahko tega privoščimo le enkrat tedensko.
V drugih krajih pa so baje zelo proti temu, da bi otroci hodili v kino. In nehote se vprašujemo, kdo jim je to prepovedal, Stariši gotovo ne, kinopodjetniki tudi ne, ostanejo torej le tisti še, ki jih vsa stvar nič ne briga. To je namreč naše mišljenje, zato si pa tudi ne pustimo vzeti naših pravic in bomo še naprej pošiljali otroke tja, kamor — ne spadajo.
t
murska S°fc>°ta:
-	Zaročila sta se preteklo nedeljo gdč. Car Jolanka iz Murske Sobote in učitelj v Prosenjakovcih g. Ernlša Joško. Čestitamo 1
—	Jadranska noč. Stare in mlade Sobočane smo slišali v zadnjem času kaj često šušljati o neki .jadranski noči." Padale so besede: SK Mura, 1. februar, Sokolski dom, dalmatinska krčma, sokolski jazz, prošeko, bar in si. V tem kaosu različnih besed se že na koncu nismo prav nič spoznali in smo se vsled tega malo pozanimali na merodajnem mestu o zanimivih govoricah. Dognali smo, da gre za tradicionalni ples SK Mure, ki bo dne 1. februarja 1936 v Sokolskem domu pod devizo .Jadranska noč". Dognali smo tudi, da hoče Mura prirediti prijateljem neprisiljene zabave nešteto zanimivih presenečenj, katera držijo prireditelji v največji tajnosti. Gotovo pa je, da si bo morala mladina dobro nabrusiti pete, saj bo ples kar na treh
mestih: v glavni dvorani, baru in dalmatinski krčmi. Pa tudi prijatelji morja ne bedo razočarani: dalmatinska vina, prošeko, dekoracija merske ribe in vse ostalo bo pričaralo v Soboto za eno noč pravo jadransko razpoloženje. Le pravo morje bomo pogrešali, toda tudi to bodo videli nekateri, ki bodo prečesto obiskovali dalmatinsko krčmo.
—	Nesreče. Po nesreči se jc vre-zal v levo roko mesarski vajenec Šoštarič Štefan iz Murske Sobote. — Pri delu se je težko poškodoval levo oko dninar Gerenčer Ivan iz Tešano-vec. — Snaha je sunila svojo oskr-bovanko Jambrcvič Baro m. posest-nico fz Trnovščaka tako močno, da si je pri padcu zlomila desno nogo. — Desno nogo si je izpahnil Špilak Avgust iz Bratonc. — Na novega leta dan je prišlo v neki gostilni v Soboti do hujšega prepira med fanta. Pri tem je dobil posestnik Holcman Jožef iz Kroga z kozarcem tako močan udarec po glavi, da je moral takoj v bolnišnico. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
—	Pomnožite tudi Vi tabor zadovoljnih ORION poslušalcev in si nabavite na dolgoročno odplačilo ORION radšoaparat pri Nemec J.
Gornja Lendava :
—	Radi južnega vremena. Zadnji sneg, ki je zginil kar čez noč kakor »kafra", je ponekod povzročil precej nesreč. V noči od 26. na 27. XII 1935 se je v Dol. Slaveči vsled teže snega zrušilo ostrešje z opeko krite hišice, v kateri je stanoval vojni invalid Ša-ruga Mihael. Teža opeke je zrušila tudi strop, a k sreči ne nad posteljo, kjer sta spala Šaruga in njegova žena. Hiša je last Mešič Franca in je bila poprej znana »fabrika" za žganje. Ker le bival invalid v hišici brezplačno, bo nastalo škodo popravila občina na svoje stroške.
—	Gospodinjsko — nadaljevalna Sola. Dekleta, ki se želijo izobraziti v kuharski umetnosti ter z ostalim znanjem, ki je danes neobhodno potrebno vsaki gospodinji, se naj priglasijo v šoli. Sprejemajo se dekleta od 17. leta naprej. Kakor hitro bo zadostno število priglašenk, se bo pričelo z zgoraj imenovano šolo. Kmetska dekleta,
Abislnsko bojišče:
Borba na nož.
Neki angleški vojni poročevalec je o krvavih bojih pri Abi Adiju poslal svojemu listu sledeče poročilo:
Bilo je strašno. Z nekega okna v podstrešju sem lahko pregledal 10 km bojne črte z daljnogledom. Se vedno nisem sposoben, da bi uredil svoje vtise.
Abesinci jurišajo s cerkvenimi spevi. Njih pesmi se mešajo z neusmiljenim tiktakanjem italjanskih strojnic v peklensko godbo. Nešteto so jih pokosile, bilo jih je pa toliko, da jim je uspelo prevaliti Askare. Sami so imeli strojnice s seboj, kakor se je pozneje izkazalo, belgijske modele iz i. 1935.
Napadu je sledila bitka. Črnci so klali kakor znoreli. Zrak se je tresel od blaznih krikov bolečine. Bodala so bliskala v svetlobi vzhajajočega sonca. Stotine ljudi so se valjale v krvavih
mlakah na kamenitih tleh.
Nenadoma so stekli Abesinci 50 m nazaj. Potem so pa bliskoma nastavili svoje strojnice in so s svoje strani začeli obsipavati askare z brzim ognjem. Ti so bili že mislili, da se bo sovražnik umaknil. Junaško so sedaj zdirjali v točo krogel. Hipoma pa so stali nasproti sovražnikom, ki jih v tem trenutku niso slutili: tucat tankov, je privozil proti njim in jih sprejel z ognjem.
Askari so se začeli že umikati, ko je italjansko vodstvo poslalo v bitko bele čete. Te so temne sobojevnike pognale spet naprej. Črno človeško obzidje pa so tanki in strojnice Abe-sincev na mnogih mestih predrle. Zato je padlo tudi mnogo belih vojakov in izgube na italjanski strani so bile velike.
Dolgo je valovala bitka neodločeno sem in tja. Izkazalo se je, da
Abesinci nikakor niso tako brez moči, kakor sami radi govorijo. Njih vojaške vrline so enake sovražnim vrlinam. Tudi njih orožje je čedalje bolj moderno. Angleške in druge države so jim morali poslati v zadnjih mesecih silne količine orožja.
Končno se je pa le pojavila jata na obzorju. Ko so jo Abesinci opazili, so se začeli navzlic ugodnemu položaju umikati. Italjanska letala 1 Edino orožje, proti kateremu so Abesinci trenutno brez moči.
Zgodilo se je nekaj strašnega. Letala so se znižala na deset, petnajst metrov, drvela z divjo brzino nad be-žečimi četami in jih obkladala z bombami. Vsaka bomba je izvrtala pravo luknjo v vrstah Abesincev. Ti so se branili obubno s svojimi strojnicami, uspel jim je celo čudež, da so nekatere aparate obsuli s kroglami. Toda nobeno letalo ni šlo na tla.
Ko so letalci odložili ves svoj to vor, so se z isto bliskovito brzino obrnili. Ves dogodek je trajal koma deset minut. Za njimi je je ostalo celo polje trupel in pohabljencev. Bitka j< bila s tem odločena.
Vse to je tako strašno, da zaostaji vsako opisspraje za resnico. Jutri j( sveti večer in državniki v daljni Ev ropi pojdejo mirno na počitnice. Tu kaj pa padajo vsak dan na stotini vojakov, cvet Italije, njeni najlepši ii najkrepkejši sinovi. S to vojno je izgubil Mussolini že desetkrat več, ne go more z njo dobiti. To ve on sati prav dobro, le iz prestižnih razlogo jo nadaljuje."
Tako je pisal angleški poročeva lec. Med tem pa so Abesinci, ven darle porazili Italjane pri Abi Adijt zasedli to mesto, zasedli še veliki veS in so si pripravili položaje z splošno ofenzivo.
oklenite se te šole. kajti edino ta vam nudi potrebno izobrazbo za vaš stani
—	Statistika. V naši fari je umrlo minulo leto 78 oseb, rojstev je bilo 162, poročilo pa se je 24 parov. Iz občine je šlo v 1. 1935 po zssiužku v v Francijo 91 oseb, med temi nad po lovico žensk. Izmed naveden h je bilo 57 sezonskih delavcev, ki so se pred novim letom zopet vrnili v domovino. Kakor Izgleda drži našega kmeta na nogah že edino Francija. Le s tem denarjem še nekako zamore poravnati svoje obveznosti.
—	Slaba cesta. Dolnjeslavečarji se zgražajo nad svojo cesto, ki je v zelo slabem — nepopisnem stanju. Ti na voženi kupčki „brcdca" ceste ne bodo izboljšali. Aii se ne bo več na-važaio ?
—	Kdaj se zganejo ? Glavna cesta v naši „pirgi" je idealna za vse one, ki radi promenirajo po blatu. Posebno okusna župa se vleče od glavnega trga pa tja do Kuharja. Treba bo naročiti res strokovnjake, ki bodo težko nalogo proučili, našli rešitev ter me-rodajnim ljudem nasvetovali kako bi «e za vedno iznebili blata
—	RogaSevci. Ob koncu leta 1935. «e mi zdi potrebno, da napišem nekoliko besed o delovanju občinske uprave. Podatki, ki so mi bili neznani, mi je radevolje dal na razpolago delovodja občine g. Markoč. Obsežna knjiga, delovodni zapisnik, ki je nekakšno zrcalo vsega dela, izkazuje 2218 številk, ki jasno govore o tem, da dela v občinskem uradu ne primanjkuje. Občinski sel je v preteklem letu dostavil strankam nad 1000 dobavnic. Občinski odbor je imel 8 sej na katerih so se obravnavala razna lelo važna vprašanja. — favna dela v občini. Poleg mnogih drugih manjših del je občina zgradila na občinski cesti Nuskova dva mostova. Odsek občinske ceste Nuskova - Rogaševci je občina s pomočjo denarnih prispevkov sreskega cestnega odbora temeljito popravila in preuredila. Pri tem delu je bilo 14 dni zaposlenih 24 najrevnejših občanov. — Na delo v Francijo je odšlo 48 občanov, iz Francije pa se jih je vrnilo 35. — Predsednik občine g. Unger je s svojo tehtno in razsodno besedo poravnal 40 sporov med prepirajočimi se strankami ter na ta način prihranil prizadetim marsikak tisočak, ki bi bil odšel tja, od koder se ne bi nikdar več vrnil. — Kulturne prireditve: Šole, društva in razne korporaciie so v preteklem letu priredile 13 predstav, oziroma nastopov, za katere pa so občani pokazali vse premalo zanimanja. Pač pa so se v veliki meri zanimali za plese, katerih je bilo nič manj kot 54 in kjer so na vse mogoče načine odganjali — krizo, ter so vneto sodelovali pri delu, da se je moglo v 10 gostilnah v naši občini iztočiti v preteklem letu 315 hI vinske kapljice. Proračun: Celotni proračun občine znaša Din 127.439. Kljub temu, da znaša letni prispevek šolam v občini nad 50# celotnega občinskega proračuna, znašajo občinske doklade samo 70% in pričakovati smemo, da se bodo v bodoče doklade še nekoliko
zmanjšale. — Občinski urad se nahaja v prostorih g. Mekila Štefana v Nus> kovi. Prostore je g. Mekiš dal občini brezplačno na razpolago ter je tudi na svoje stroške dal napeljati telefon v občinski urad.
—	Mačkove?. K zadnji božičnici, ki je bila na tukajšnji osnovni šoli, bi še pripomnili sledeče: Igro, ki jo je spisal g. šol. upravitelj g. Černy Josip, je vsestransko tako dobro uspela, da je splošna želja starišev, da bi jo mladina ponovila. To je želja vseh tistih, ki pri vprizoritvi rdso mogli prisostvovati. — Po igri so se razdelila darila, ki jih je poslala bsn-ska uprava iz Ljubljane, za tukajšnjo siromašno daco. Za plemeniti dar v imenu obdarovancev prisrčna hvala !
—	Veliki Dolenci. Uprava nar. šole v Velikih Dolencih je priredila otrokom za Božič — božičnico. Obdaro-vanih je bilo 90 otrok. K božičnici so prispevali kraljevska ban. uprava, Ciril Metodova družba in krajevni šolski odbor. Vsem darovalcem, ki so pripomogli do lepe prireditve, se v imenu staršev iskreno zahvaljuje šolska uprava.
SOKOL
Čuvajte Jug oslavijo !
Redna seja uprave Sokolskega društva M. Sobota bo v sredo, dne 25. I. 1936 ob 20. uri.
Vse edinice pozivamo, da pošljejo zapadle izkaze in poročila. Zdravo I
Izdelovanja Združbe trgovcev
v Murski S°boti.
Združba trgovcev v M. Soboti priredi uradni dan
v nedeljo, dne 12. januarja 1936 ob 2 uri popoldne na Cankovi, v prostorih gostilne g. Vogler Viktorja.
Ob tej priliki bo predavanje o pravilni sestavi davčnih napovedi, katere se morajo vložiti, kakor smo že poročali od 1. do 31. januarja 1936. in sicer za pridobnino, rentnino, davka na poslovni promet in dr. Opozarjajo se že v naprej vsi p. n. člani trgovci iz bližnjih občin in vasi, da se tega sestanka v svojem lastnem interesu, sigurno udeleže.
Uprava Združbe.
Navodila glede uslužbenske-ga in samskega davka.
Davčne uprave so objavile naslednji razglas :
Vsi delodajalci, ki morajo po določilih člena 100. zakona o neposrednih davkih, plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pozivajo, da v smislu naredbe finančnega ministrstva z dne 10. septembra 1929, štev. 83 390, predlolljo v januarju 1936 pristojni davčni upravi v pregled knjižice za uslužbenski davek radi ugotovitve, če so uslužbenci davek pravilno in redno plačevali v davčnih znamkah. Če ne predlože knjižic, se bo z njimi postopalo po določilih člena 139, od-nosno v primeru utajbe davka po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Iz davčne knjižice mora biti razvidna
plača uslužbenca leta 1935, uslužbenski davek in 1% izredni doprinos. Že polne davčne knjižice ruora deloda jalec odnesti Davčni upravi in si nabaviti nove. Delodajalec mera voditi davčno knjižico za vsakega uslužbenca, tud! če ne podlega uslužbeiiskemu davku.
Vsi delodajalci se opozarjajo na določila zakona z dne 20. decembra 1930 o davku na neoženjene moške osebe. (SI. 1. 27. IV. ex 1931 z dne 15. januarja 1931).
Po odredbah tega zakona plaču jejo davek na neožanjene osebe a) vsi neoženjeni moški, b) vdovci brez zakonske dece, c) vsi moški, ki so ločeni sodnijsko, če nimajo zakonskih otrok in ne vzdržujejo žene in otrok. Samski davek morajo plačevati če so dopolnili 30. leto in niso prekoračili 60. leta ter stanujejo v mestih, trgih in krajih, kjer je sedež Sreskega načelstva.
Oproščeni pa so davka na samce:
1.) Vse posvečene osebe, ki jim je zakon prepovedan po cerkvenih predpisih.
2)	Osebe, ki se zaradi cerkvenih predpisov ne morejo ponovno poročiti.
3)	Vojaki, podčastniki in nižji častniki.
4)	Obsojenci v zaporih za dobo kazni.
5.)	Ingzemci.
6.)	Osebe, ki so po državljanskem zakonu nesposobne upravljati svoje imetje.
7.)	Popolni invalidi.
8) Osebe v službenem razmerju, katerih prejemki ne znašajo več kakor Din 2 500 na mesec.
Davek na neoženjene osebe znaša:
1.) Za osebe od 30. do 35. leta 50% dopolnilnega davka k zemljarini, zgradarini, pridobnini, rentnini in uši. d. po čl. 95 in 96 Zakona o neposrednih davkih.
2) Za osebe preko 35. do 40. leta 40% dopolnilnega davka k zemljarini, zgradarini, pridobnini. rentnini in usl. d. po čl. 95 in 96 Zakona o nep. d.
3.)	Za osebe preko 40. do 50. leta 50^ dopolnilnega davka k zemljarini, zgradarini, pridobnini, rentnini in usl. d. po čl. 95 in 96. Zakona o nep. d.
4.)	Za osebe preko 50. do 60. leta \0% dopolnilnega davka k zemljarini, zgradarini, pridobnini, rentnini in služb, davku po čl. 95. in 96. Zak. o nep. d.
Samski davek se plačuje skupno z uslužbenskim davkom tako od ponavljajočih sa dohodkov, kakor od dohodkov od primera do primera. Pri obračunovaniu davka se zneski pod 50 par ne upoštevajo, nad 50 para pa zaokrožijo na cel dinar.
Siužbodajalci morajo ugotoviti glede vsakega posameznega uslužbenca, aii je samski, vdovec aii ločenec, dalje ali je kot vdovec ali ločenec imel zakonske otroke ter tudi če vzdržuje ženo in zakonske otroke.
Pravtako se mora ugotoviti za vsakega uslužbenca ali nameščenca, ki je podvržen davku, starost koncem davčnega leta. Posvečenim osebam, vojakom, podčastnikom in nižjim častnikom ter onim uslužbencem, katerih mesečni dohodki so manjši od Din 2500 bruto ni treba dokazati, da so oproščeni tega davka, ker se to lahko ugotovi na podlagi uradnih podatkov. Vse druge osebe pa, ki so naštete, kot oproščene tega davka, morajo pravico do oprostitve dokazati z listinami. Prav tako morajo dokazati pravico do oprostitve dotične osebe, ki so sodno ločene in morajo vzdrževati ženo ali zakonske otroke.
Nameščenci odnosno osebe, ki imajo 9 aii več živih otrok in ki ne plačujejo nad 500 Din neposrednega davka letno, so oproščeni plačevanja vseh teh davkov, torej tudi uslužben-skega davka.
Pravico do oprostitve mora prijaviti davčni zavezanec z izpiskom iz krstne knjige pristojni davčni upravi. Davek na neoženjene moške osebe se ne more plačati z davčnimi znamkami, ampak ga mora službodajalec odvesti mesečno v gotovini Davčni upravi oziroma blagajni.
Ceplieno trsje
raznih žlahtnih vrst: poščip, dišeči traminte, žlahtnina, damascener, muškat, veltliner, veliki rizling, biser od Chabe, na raznovrstnih amer. podlagah, se dobija pri Francu Seršen v Veržeju. Cena po dogovoru. 3
Prodam novo hiio
s štirimi sobami, kuhinjo z vodovodom z vsemi pritiklinami, kopalnico, lepo verando in velikim vrtom v Murski Soboti. Poizve se v trg. g. IZIDOR HAHN-a.
V najem se da stanovanje
z 2 sobami, kuhinjo in z vsemi pritiklinami v M. Soboti Cerkvena ulica 24.
Prodaja vina.
Sečko Ivan, Murska Sobota Lendavska c., proda 12 hI dobrega belega vina po nizki ceni od 50 lltr. dalje.
Lepa stanovanjska hiia,
ki ima 3—4 sobe z vodovodom in elektriko je na prodaj. — Polžvedbe pri: GUSTAV DITTRICH-u M. Sobota.	3
ČEVLJARJI.
KROJ Aii
in ŠIVILJE
REDKA PRILIKA
Nekoliko komadov šivalnih strojev levoročnih, flach in krojaških po izredno nizki ceni prodam. Zahtevajte takoj ponudbo, da ne bo prepozno I
POZOR!
I
Dospele so vse smučarske potrebščine.
Oglejte si zalogo. Cene zelo nizke.
RADIO APARATI PHILIPS IN HORNVPHON
po najnižji ceni na 18 mes. odplačilo. V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.
ŠTIVAN ERNEST »UT
MttRSK« SOBOTA