PoWnfns plačana t go>o'jj 302 kaz. zak. Najprej se je vršila dolgotrajna preiskava, v kateri so stranke navedle razne dokaze. Naposled je prišlo do ustne razprave. Vodstvo jirocesa je prevzel sodnik-poe-dinec s. o. s. dr. Anton Kobe, Ki je prvo dokazno razpravo razpisal za 3. inarca. Na tej razpravi so bile zaslišane mnoge priče, ki so deloma neugodno izpovedale za privatnega tožitelja g. Plemlja. Pozno zvečer pa je sodnik ra/pravo prekinil in odredil nje nadaljevanje /a danes ob 9 dopoldne. Dopoldanska razprava Pred sodnikom-poediticetn deželnega sodišča s. o. s. dr. Antonom Kobetotu se je uanes ol> 9 dopoldne nadaljeval 3. marca prekinjeni kazenski proces Slavka Plemlja proti Kastu Pustoslemšku in Kendi z Bleda /aiaiii žaljenja časti. Prvi je bil zaslišan Karol Lichtenberg, iz Grosupljega, ki je i/ftovedal glede vthniškega ribolova, last grašeaka Galleta iz Bistre. Med drugim je omenil: Meni je znano, da je vrhniška družba, ki je v Galletoveni ribolovu slabo gospodarila, kakor se je večkrat pritoževal pok. prof. Franke, izgubila ta ribolov samo /ato, ker so veekrat našli ustreljene in zabodene tulce in je priči pok. prof. Franke to povedal. Zato je prišel vrhniški ribolov na dražb«) iu ga je menda na vse zadnje dobil g. Plemelj. Drugače meni ni nič znanega. Obtoženi Rasto Pustoslemšek zahteva, da se rekvirira akt okr. načelstva ljubljanske okolice, iz katerega bo razvidno, da je bila najemna jiogodba med Galletom in Tršarjem razveljavljena. Sodnik dr. Kobe je nato odredil, da je sodni sluga teleloniral na okrajno glavarstvo po akt. Prišel je negativen odgovor. Priča Fran Zagorjan, vnokojeni poštar iz Cerknice, je izpovedal glede Windischgraetzovfga ribolova v delu Cirkniškega jezera in njega dotokih od Lipsenja do Cerknice, da je prejel I. 1921 Od Slov. kmet. dru.be dopis, krdaj |Hiteče njegova najemna doba za ribolov. Kmalu |x> 21. so jc pri- Eeljal v Cerknico g. Slavko Plemelj z avtomo-iloni. Takrat priča ni bil doma. Njegova žena ga je poklicala in mu jx)vedal.i. da je prišel gospod tn ji povedal, da je prišel prevzet ribolov. Nadaljnja priča Mihael Pišlar, bančni pooblaščenec. je kratko izpovedal, kako se je o toži-teliu Slavku Plemlju izrazil pokojni ravnatelj Ru-dolt Sark. Zagov. or. Svigelj je predložil originalno pismo g. Plcinlja na Sarka, datirano z dne 2«. aprila 1923, v katerem zahteva g. Plemelj od Sarka opravičilo za njegove oč'tke. Nato je sodnik prečital kopijo pisma pok. Sarka Plemlju, v katerem prvi |x>jasnjiije svoje stališče do Plemlja in mu očita, da je tožitelj vprizoril pravo mesarsko klanje med ribami in da je en dan vlovil 41 kg sulccv. Priča dr. Hubert Souvan. državni pravobranilec, je podal kratka pojasnila glede dražbe lova občine Dovje. Ob poteku гакира 1. 1923 je lovski klub prejel od moistranske občine nove naemne pogoje, med katerimi ie bil eden, da g. Plemelj ne sme biti član tega kluba. Ta pogoj je bil pozneje črtan. Za razpravo in proces je bilo važno zas'iîa-nje ban. svet. dr. I rana Dolinarja. ki jc bil pojirej pravni referent oblastne samouprave odnosno oblastnega komisarijata za ribarstvo, Plemelj pa je bil ribiški i/vedencc. Zaslišanje je trajalo jioIJru-go uro. Uvodoma je omenil: Predno sem nastopil službo ribarskega r fe-renta, sem se pripravljal za izpit in sem šc le potem. ko sem službo nad« » videl privatnrga to-žitelja v svojem oddelku, «.eravno sem ga že prej poznal. Privatni to/itelj je prej imel uradno o|>ra-viti s šefom urada oblastnega oi'bora dr. Logarjem in g. Narto Velikonjo, ki je bil takrat ribarski referent. Na novi ribarski uredbi, ki je izšla v prvi polovici januarja 1929, nisem prav nič delal. Koliko je bil udeležen nri tej uredbi privatni tožitelj, meni ni znano. Uredba pa je bila v oblastni skupščini sprejeta 28. oktobra 1928. Povod za noveliranje uredlie je dalo Slov. rib. društvo z vlogo z dne I. febr. 1929. To jc podpisal predsednik dr. Munda. Novela sama je bila izdana |io mojem uradnem jioročilu, da je treba jezera napraviti za revirje. Ravno jezera so zelo va/na, ker je od pravilnega ribarskega gospodarstva v jezerih poglavitno odvisno ribarstvo v tekočih vodah, zato je potrebno, da se tudi ribarjenie v jezerih uredi tako k.ikor |X> tekočih vodah. To novo uredbo je veliki žti|ian potrdil in je bila nato objavljena. Sodelovala sta pri redakciji nove uredbe tudi dva višja uradnika velikega župana. Za odvzem revirja g. Kendi so bili merodajni ti-le razlogi. Priča je prečital določila in je poudarjal, da je bila nova uredba napram stari kranjske vojvodine milejša. Razlika je bita, da je, če ni lastnik samosvojega revirja zadoščal vsem pogojem, morala politična deželna oblast revir odvzeti, sedaj pa, da more. Tam je bil odvzem obligatoren, tu le fakultativen. Nepravilno oskrbovanje revirja pa daje že samo po sebi lahko povod za odvzem. Na razne vloge o slabem gospodarstvu jc . oblastni komisar dr. Natlačen vprašal dotedanjega referenta g. Velikonjo, kaj naj bi bilo treba ]>o njegovem mnenju ukreniti, da se stvar uredi, a ta je izjavil, da je potrebna komisija, ki naj uradno ugotovi, ako vse navedbe pritožb odgovarjajo resnici. Nalo sem dobil nalog, da grem z izvedenceir f. Plemijem na lice mesta in komisijonelno ugo lovim, kaj j s aeniravtkfS.uradaosVgvsi.geniatr. lovim, kaj je na stvari. Nalog sem prejel 3. maj 1929 in takoj drugi dan setn odšel z izvedencem g. Plenil jem gori in zaslišal priče. Dne 13. maja je šel g. Plemelj Ram na Bled zaslišal upravitelja ribolova g. Kende g. Simona. Sodnik: G. Kenda je izjavil, da je bil pripravljen vse napraviti, kar bi oblast od njega zahtevala. Priča: Povem, da meni privatni tožilec Plemelj ni povedal, kaj je njemu izjavil g. Kenda glede odvzema, marveč scin vedel samo to, kar je g. Kenda ineni povedal. Uradno sem nato ugotovil po okr. načelstvu, kako je s čuvaji g. Kende in privatni tožitelj Plemelj je kot izvedenec podal izvedeniško mnenje, v katerem ni jiovcdal nič novega, marveč samo to, kar ie bilo prej ugotovljeno. Ugotovil je, da g. Kenefa ne razume pravilnega ribarskega gospodarstva in da ga zanemarja. Na podlagi vseh ugotovitev in poročil sem jaz nato napravil uradno poročilo in ga predložil z zapisnikom vred. Potem sem ustineno poročal g. oblastnemu komisarju s pravnega stališča in prejel naročilo, da napravim in sestavini odlok, s katerim se naj odvzame samosvoj ribolov g. Kendi. Imel sem že preje neke pravne pomisleke in sem tozadevno konferiral z g. velikonjo, zlasti glede točke, če se morejo vjx>ra-biti za j>odlago odvzema tudi nedostatki iz časa pred novo novelirano ribarsko uredbo. Nato, ko sem odlagal z odlokom glede odvzema, je večkrat prišel k men i g. Plemelj in ooozar-jal, naj odlok izvedem, čc ga mislim izdati, ker so ribe že naročene, namreč ribe za vlaganje. Dne 28. maja sem sestavil odlok za odv/ein ribo'ova in ga nesel g. oblastnemu komisarju v podpis. Ta ga je res podpisal Sodnik: Ali je res, da jc napram Vam g. Plemelj kazul posebno zanimanje, da se g. Kendi odvzame ribolov ?< Priča: »Pripomnim, du se je g. Plemelj res izredno zanimal za predmetni odvzem ribolova, kar je pa bila to pri njeni navada, da je hotel vse, , kar si ubije v glavo, imeti v par dneh gotovo. ' Istotako je nastopal v drugih slučajih ribolova Ga-tneljšca, Tacen in prav tako pri ureditvi vabeča v Želimljah.« Po osebnem prepričanju priče je bil odvzem ribolova g. Kendi po|iolnoma pravilen, kljub temu, da je pozneje upravno sodišče odlok razveljavilo. Odvzem je bil stvarno pravilen iu upravičen. G. Kenda je bil obeucui z odlokom obveščen, da bo oblastni odbor skrbel, da se bodo mladice vlagale. — Priča je nato odločno protesti-j ral proti insinuaćijam, ki mu jih je skušal naprtili obtoženec g. Kenua. Priča Ivan Sancin bivši šef kmetijskega oddelka pri pokraj. namestništvu, je v svoji novi izpovedbi omenil, da ie slišal od takratnega pokrajinskega namestnika g. Ivana Hribarja, da se dvor zanima za vališče v Bohinju, katero jc bilo takrat |x>d ingerenco njegovega oddelka. Ker je sam na drugi strani slisal, da sc ludi g. Plemelj osebno zanima za vališče in ribolov, ni priča prav verjel. V ministrstvu v Belgradu je izvedel, da se dvor ne zanima za vališče, pač pa kvečjemu za ribolov v Bohinju. Tožitelj Slavko Plemelj priči: Se nisem osebno zanimal. Nisem imel clveh milijonov na razpolago. Nimam navade ljudem razlagati svoj program. Sest let vališče ni funkcioniralo, veliko denarja je bilo izdanega.« Priča Sancin: -Jaz moram drugače obračunati. To je grda insinuacija. Naš oddelek ni razpolagal z milijoni. Ugotoviti moram, da je bilo vališče pod nadzorstvom na«odličneišega našega strokovniaka |X>kojnega prof. Franketa in ing. Rejca. Ni bilo na razpolago dveh milijonov, loliko je bilo na razpolago /a vse kmetijstvo. Storilo se je več, kakor je bilo potrebno. Priča Franc Zunan, posestnik in trgovec z Doviega, je na kratko omenil, kako ie bil Itt.i 1929 zdra/en lov občine Dovje. Omenil je, da «e je občina branila g. Plemlia iz lovsko vzgojnih razlogov, ker je preveč odstreljeval. ' Popcldnr.sUa razprava Ob treh se je razprava nadaljevala in zaslišana ie bila priča dr. Franc Logar. Med drugimi so bili zašli.ani tudi: Druga priča Kotiušck I leda izjavlja, da je pisala referat, ki je obdeloval organizacijo rilo'uva na Bledu in oni.njal, da se na Bledu in Bohinju slabo gospodari v ribolovsklh revirjih. — Nato jc pričal polkovnik V.ilivojevič o pogovoril v predsobi oblastnega komisarja, kjer je tožitelj rekel priči, da on lahko ponudi vodo za ribo.ov. — Ogrinc Josin, lastnik Ribe, ki je bil svojčas pos'o-vodja, i/ avlja. da je dobival divjačino in ribe od raznih dobaviteljev. Po ribe pa se je vozil čez mejo s tovornim avlemobilom. Kadar ra je prejel ribe iz vališča v Bohinju ob prepovedanem času, je bilo veelno to z dovoljcnicni okra n°ga glavarstva. V zadevi jarka pri ribniku pri Apfaitcrnskl grajščini, pa rove, da mu je Plemelj samo naročil, da nai ribe. ki bi bile na razpolago, kupi za podjetje Ribo. Nadalje je pričal Hribar Rado, tovarnar in svak Plemija. Izjavlja, da sta im Ia več ribo'ovov skunaj v zakunu, pri katerih sta ime'a izgubo, ker sta gospodarila v revirjih le iz športnega vidika raciinlno, ne pa gospodarsko pridobitno. Prav tako sta vzela snežniški ribolov skupaj. — Potrm je bil zaslišan dr. Minula, ki je izjavil, da ni le 1'l melj, ampak tudi on sam kot tajnik ribarskega društva samo'astno podpisoval vloge. Hkrati po:asni zadevo vrhniškega ribolova in vališča Zelimlie. Prav tako pojasni, kako jc vzelo trnk,irsko društvo »Sava« revir Zidani most v zakup. Na vprašanje, kakšen je bil prvi osnutek zakona o ribolovu, pove, da je ta vseboval ob'iga-torno ekspropri.ici'o, vendar je t.amik društva, kakor hitro je dobil zakon na v|x>glcd, poslal tozadevne snreininjcva'ne razloge. V nadaljnem je bilo znsKsanih še sed^m prič. ki so izixivrdal« o colovili okoln -'ih, ki naj bi razbremenile oba obtoženca in naj bi osvel'i'e jk>-»tojMinje privatnega tožilca v zadevah raznih lovov. Izjave nekaterih prič so vzbudile med poslušalci veliko senzacijo. V splošnem pa izpovedbe teb prič niso bistveno spremenilo položeii. Scxlnik dr. Kobe. ki je vodil razpravo z največjo najx>rnosljo in točnostjo, je nato prečital razne izjave in spise, kakor tudi mnoga zanimiva pisma p. Pleml ja na obtoženca Ivana Kendo, ter j" ob 7.80 zvečer zaključil dokazno pesloji.aiije, Odredil je nalo 20minutni odmor, nakar so se pričeli pladoverji. Državni tožitelj dr. Hinko Lučovnik je kratko utemeljeval javno obtožbo proti obema obtožencema zaradi klevete po 802 kaz. zakona. Na-,'lašul je, da se lako obtožencu IÎ. Pusloslemšku .ikor ludi obtožencu Ivanu Kendi dokaz resnice ni . sreči!, /a presojo vse zadeve je zlnsti merodajni •riča dr. Joeip Dolinnr v pogledu, dn dr. Plemelj .■'bsob'lno nI imel Ingerrnee nn odvzem ribolova Koudi. Opravičljivo tudi ni, da bi bila obtoženca Potres v jažni Srbiji Izjave ministra za socialno politiko Belgrad, П. marca. A \. Posebni dopisnik ufenskegu listu »l.lefterou \ imu« je |x>setil ministru zu socijulno politiko in narodno zdravje Nikolo Precco, ki mu je dal posebno izjavo o potresu v južni Srbiji. Nu vprašanje dopisnika, koliko hiš ju bilo poškodovanih v južnih krajih zaradi |x>tre*a, je dal g. minister tele podatke: Radi potresu je bilo |vorušenih \ Karagjor-gjevu 120 hiš, v Piravi 15t, v Valaudovu 272, v KostilHci П0. v Strumici je bilo jvirušenih okoli 20, poškodovanih pu okoli 1000 hiš. Y vasi Mirare je bilo ponii-Vnih 147 hiš. Mesto Gjev-gjcliju je zelo trpelo. V okoliških vaseh gjevgie-lijskega ereza je bilo lorušenih 299, |joškodo-vanih pu 829 hiš, v dojranskeui srczii je bilo porušenih 340 hiš, skupno je bilo porušenih na •oboli straneh Vardurju 1<Г><) hiš in okoli 6000 duš je ostalo brez krova. To so samo približne številke. Za to odrejena komisija bo na licu i mesta zbrala točne |хн1а1ке o škodi, nastali |и> |K>tlesu. Vsekako pa sc luhko sklepa, da jc |mi-tres povzročil težke posledice. Veličina škodi- se še ne more oceniti, vsekakor |ki je ta škoda velika. Nu vprašanje dopisnika o ukrepih, ki jih nauieruvn |H>dvzeti vludn v zaščito po potresu prizadetih je irosixvl minister odgovoril : škoda je brczdvonuio velika, vendar se še ne more točno preceniti, llkrenjeno je bilo takoj vse najnujnejše /.a prehrano in začasno str.-ho oškodovanih. Za prvo pomoč je bilo poslanih lakoj tiOO šOtorjev za rodbine in večje število šolorjev za «lečo. Postavljene s«i bile tudi kuhinje, posebno za de; o do 11. let. Te kuhinje vo«li jtileči križ, pomagajo pe zaščitne se«tre v Hclgra«lu ter sanitetne in higijenske ustanove na področju var'arske banovin«1, posebno higijenski zavod v Skoplju in zdravstvene postaje vardarske banovine. Kraljevska vlada je votirala kot prvo podporo Г» milijonov Din. Kredit so ujiorablja v prvi vrsti za jirehrano in začasno streho za nesrečneže, katerih hiše so bile porušene. Odobrili se bodo jiosebni krediti in |iodvzeti bodo ukrepi, «la se |io|iolnoma re»lavri-rajo porušene vasi in lo v najkrajšem času. Urejene bodo po zdravstvenih in higijenskih načelih. V vseh vaseh, kjer so hiše jioškodovaue, so bodo le-te popravile, za kar se bo dala polrebna po«l-pora. Oblasti se brigajo za lo, da ljudstvo dobi pravočasno hrano, dokler ne pride do možnosti, da si hrano nabavi iz lastnih sredstev in dokler ne pride do zalog, ki so pori ruševinami. Prizadeti se bodo uporubili za javna dela ter gradnjo novih hiš, vodovodov iu za a sanacijske naprave v vseli po potresu prizadet ih krajih. Kakor vidite, je nadaljeval minister, so bili Nj. Vel. kralj in kraljevska vlada globoko pretreseni nad katastrofo. Vsa |iod-jiora se daje samo iz državnih sredstev, ker mora država v tako težkih trenutkih takoj priskočiti na jKmioč. No vi potresni sunki v južni Srbiji Strumica, IV marca. ž. V pretekli noči so se čutili slabi jiotresi, ki niso prizadejali nobene nove škode. Potrese je bilo čuti na ozemlju Gjevgjelije. Valandovo. 13. marca. ž. V Valandovem in okolici je prebivalstvo |xxl vtisom katastrofe. (XI II. do 12. marca «lo 4. |xr|x>ldne so zabeležili 115 potresov, od katerih so bili štirje močnejši. Prebivalci so pričeli i/, hiš odnašati jx>hištvo, ker se boje sunkov, ki iti prizadejali novo škodo. V tc kraje je p r kilo veliko število tujcev, /lasti časnikarjev, fotografov in kinoo|>eruter-jev, ki si ogledujejo in fotografirajo opustošenja, povzročena |x> potresih. Oblasti dele hrano in razdeljujejo šotore, ki so jih razdelili nad štiri tisoč. Lavalovo ministrstvo rešeno Ker sc iim je grozilo z odkritji novih šhandaiov, so socialisti popustili Pariz, 13. marca. kk. V svrho, da se vsekakor se dunes s|>rejine proručun za 1. 1931-82, zboruje |ioslunska zbornica neprestano od včeraj ojioldne dalje. Ko so odpravili nekoliko členov, katero so prej icjmstili, je davi ob 6 začela debata o krilični konvenciji med državo iu propadlo družbo Aéropostale. Debata bo |irine>la odločitev o sanaciji te družbe, obenem pa tudi napad socialistov proti I komproiiiitiranemu finančnemu ministru Flandlnu, ki kljub energičnemu pritisku kubiiietnegn šefa i Lavala ni hotel demisiouirati iu je zagrozil, da v I slučaju, če ga napadejo socialisti, ne bo razgalil j samo m-katere ministrske tovariše, temveč tudi več I socialističnih parlamenturrev. Pariz, 13. inarca. kk. Afera Flandin, ki je pretila v proračunski debati še zadnjo minuto z ministrsko krizo, se je končno zgubila v pesku. Ministrskemu predsedniku Lnvalu se je posrečilo lo stvur poplaviti na konec proračunske razprave, L ki jo trajala vso noč. Po dolgi seji, ki je s kratkimi odmori trnjuhi od (I včeraj dojioldne do dane« opoldne, je pri socialistih popustil ofenzivni duh. Utrujenost |k> ne|>rosj>ani noči jo duhove |x>-mirila, odnosno so duhovi otopeli, obenem pa se zdi, da so nekoliko učinkovale tudi Flandinove grožnje s kompromitujočimi razkritji proli dvema socialističnima parlamentarcema. N'a ta način je debata o Aéropostale potekla precej mirno. Boj Kafnsiro'alen pfar v Franc'ii Paril, 13. marca. kk. V Suvoji je bil velik gorski plaz, ki zavzema katastrofalno obliko. Pixl ogromnim plazom, ki je visok 15 metrov, sta ze |K)])oliioina zginili vasi Michaud il) Les Berges. 2c 24 ur se premika 0 milijonov kubičnih metrov zemlje in skal. V začetku se je masa počasi pomikala proti dolini z. dveh strani, v dolini sami pa sla se oba plazova združila in zajezila vodo majhnega potoka Mononda, nakar katastrofe ni bilo mogoče več zadržali. S hitrostjo 150 metrov na uro ee je valilo blato in kamenje v dolino, se s silnim grmenjem prevrnilo čez majhen slap in zakrilo vas Mi-chaud. Plaz je podrl visoka drevesa v vrtovih kakor bilke, plaz je odstrigel hiše in jih nekoliko časa nosil na svojem hrbtu, dokler se hlie niso podrle v oblakih prahu. Do sedaj je porušenih okoli 250 hiš in gos|>odarskih poslopij. Zelo ogrožene so še vasi Le Grande, Ca raz in Heleconde, ki leže nekoliko n,žje v dolini. Upanje jia je, ila bodo jilaz odvrnili v strugo rpke Llsere, |ireden bo napravil naduljnjo škodo. s Flandiiioni se je začel s tem. da so ga voditelji socialistov vprašali in |>ozvali, naj vendar enkrat že razkrije dolgo uajiovedanu razkritja o sramotnih činih v socialistični stranki. Klandiu je nalo očital voditelju socialistov, «lu je njegov sin zaposlen kot iniener pri avtomobilskih tvrdkuh Hispano-Suizsa iu Peugeot. Paulu lloncourju pa jo očital kot zločin, «la je zagovarja) bankirja Itlumen-thul v .škandalu inud.inrskih potiurejalcev posojilnih obligacij, |>otem pa je splošno očital socialno-demokratskim p«>slunceni. «la se oni izmed njih, ki delujejo kot odvetniki, ne branijo, zastopati |ire l .-odišči čisto kapitalistične interese. Končno ic tudi protestirul proti hlinjenju kreposti in proli diktaturi sumničenja. ki so ga socialisti zlorabljali v politične svrhe. Najiadeniin socialističnim poslancem ni bilo težko zavrniti tako obdoliitve. Ministrski predsednik Laval je klavrnemu |>riz.oru napravil koii<*c s tem, da jo zahteval zaupnico. Tuko je bil Flandin šo enkrat rešen pri glasovanju, ki je |io-kazalo razmerje 340 proti 215 glasovom. Ker je bilo treba jiroračun še pravočasno s|>raviti pod streho iu ker so tudi blizu nove volitve za pr«ilne komisije za i/.privševanje ura lui-kov III. kul«*gorije. Za predsednika te komis e pri fin. direkciji v Ljubljani je imenovan po. močnik finančnega direktorju Fran Bajte, r\ člana |>u finančni svetnik Ivo l)il. iu arlrvai Franc šeiina. Drobne vesti Zagreb. 13. marca. ž. No zagrebškem v«'*, učllišču je 4.604 slušateljev. Med njimi s«rs šu tel j ic. Nu filozofski fakulteti je 1.4x7 5I11V1. teljev. nn pravni 1.1X5. na bogia je silno skromen in išče veselja le v tem, da more komu kaj dobrega storiti. Ob sedemdesetletnici želimo g. jubilantu, da bi živel Se mnoga leta v zdravju in v zadovoljstvu! Umira'oča žena napovedala moževo smrt M. Sobota, 12. marca. V Polani nad M. Soboto se je zgodilo tole: V vasi sta živela zakonca Grobar, ki sta oba dočakala visoko starost 80 let. Pretekli teden je žena zbolela in v čelrtek je zatisnlia oči k smrtnemu spanju. 1'red smrtjo je mož žalosten stal ob postelji. Umirajoča žena je videla, dn mu bo hudo po njej, radi tega ga je tolažila. Napovedala mu je, da ji bo čez tri dni sledil v grob. Tej napovedi seveda nikdo ni pripisoval važnosti. Zono so pokopali in pri hiši se je zopel začelo staro življenje. Cez Iri dni — v soboto — je zofiet zapel mrtvaški zvon. Ljudje so se začudeno spogledovali i in izprnševali. kdo je umrl. Orabarjevi so imeli mrliča. Po ženini smrti se je mož vdal žalosti, ki ga je vrgla na jiceteljo. Kar je napovedala umirajoča žena, se je uresničilo. Tretjega dne ji je mož sledil v večnost. Izreden slučaj je vzbudil v vasi veliko pozornost in sedaj govori o njem vsa okolica. Uspešen lov Fara ob Kolpi, 10. marca. Preteklo jesen so naši kraji veliko trpeli od divjih prašičev. Kamor je prišla ta zver, je kar čez noč opustošila cele njive koruze, čez dan se je pa poskrila v gosto zaraslo grmovje, tako da ji lovci niso mogli do živega. Sedaj v zimskem času pa so naši lovci imeli več uspeha. Ustrelili so že štiri divje prašiče od 30 do 60 kg težke. Teh lovov so se udeležili tudi povabljeni lovci iz Ljubljane in Kočevja. Posebno srečo je imel pretekli teden tukajšnji lovec g. Matija J u r e t i č , kateri je ustrelil v družbi več tukajšnjih lovcev 140 kg težkega in 1.70 m dolgega merjasca Njegovi če-kani so 9 cm dolgi. Merjasec je po dobro pogode-nem strelu sicer omagal, a ni takoj padel, ampak šc napadal v njegovo bližino prihajajoče goniače. Na pomoč so prišli še drugi navzoči lovci ter po več strelih upihnili zverini luč življenja. Bil je lep eksemplar, da malo takih. Našim vrlim lovcem in gonjačem izrekamo vso hvalo za trud, katerega imajo, da bi nas rešili te škodljive zverine. Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske knjigarne Vlomilska petoriea priznava Pojasnjena vloma v Novem mestu in Kranju Ljubljana, 13. marca. Skupnim naporom orožništva in ljubljanske policije, zlasti |>a preiskovalnemu sodniku g. dr. Bizjaku, ki že več tednov spretno vodi preiskavo proti znanemu vlomilcu Pavliču in tovarišem, se je jioerečilo razvozljati tajinslven vlom v Povhovo tovarno v Novem mestu, ki je bil izvršen letos v noči med 31. januarjem in 1. februarjem. Vlomilci eo odnesli trgovcu Povhu v Novem mestu raznega blaga, moških srajc in sjxxlnjih hlač v vrednosti nad 10.000 Din. Zaprti so v ljubljanskih sodnih zajx>rih. Pavlič, ki je vodja te vlomilske tolpe, v katero spadajo Se Škapin Ivan, Jereb Stanko in Kosirnik Ivan. je svoje sodelovanje pri vlomu v Novem mestu že priznal ter popisal vso zločinsko pot, ki jo je skupno z omenjenimi tovariši izvršil. To je zanimiva povest. Novomeško sodišče je mislilo, da je vlom pri Povhu izvršil Laknar s tovariši. Vlom pri Povhu Vlom pri Povhu je zasnoval S k a p i n Ivan. kateremu so bile razmere tamkaj znan«, zato. ker je svojčas nekaj Časa delal jiri nekem ključavničarskem mojstru v Novem meetu. K podjetju je nagovoril Se Jereba in Kosirnika. l*riprav-ljeni za odhod v Novo meslo, so ee seSli v Ljubljani pred Mestnim domom Se s četrtim tovarišem, 4<6letnim brezposelnim krojačem Ivanom Pav-ličem, ki je bil že osemkrat kaznovan, trikrat zaradi raznih prestopkov, petkrat pa radi tatvine. Nazadnje je bil Pavlič zaprt 10 let v mariborski kaznilnici, odkoder se je Sele pred Božičem vrnil. Tudi drugi tovariši so bili že večkrat kaznovani in zaprti radi vlomov in tatvin. Vsi štirje so »e 81. januarja z večernim vlakom odpeljali v Novo meeto. Ker so vedeli, da na ljubljanski glavni postaji policija potnike zelo dobro opazuje, so vstopili na vlak na dolenjskem kolodvoru. Vso pot do No>-ega mesta so bili vlomilci zelo živahni ter jih je moral sj>revodnik in orožnik, ki se je slučajno vozil v istem vlaku, opominjati k redu. V Novem mestu so Sli vlomilci f>o ovinkih v mesto. K Povhovi tovarni so se napotili Sele |>ozno zvečer, okrofj 11, potem ko so jih v gostilni, kjer so obsedeli, pometali ven. V skladišče trgovca Povha so vlomilci vdrli z dveh strani hkrati, ftka-pdn m Kosirnik sta zlezla v tovarno nekje zadaj, dočim sta Pavlič in Jereb prišla Čez pokopališče. Tam sta celo srečala mestnega stražnika in mu prijazno voščila: »Dober večer<. Jereb je nato zlezel sko&i straniščno okno v poslopje, Pavlič jni je ■tražil. Ker pa so si oni trije v poslopju zaman prizadevali, udreti v skladišče po stopnicah in skozi glavna vrata, so se morali vrniti ter so nato poskušali vlom z druge strani. Na cesti so razbili okno likalnlce ter poskakali notri. Svetili so si z električnimi svetilkami ter opravljali svoje delo precej mirno in brez strahu. Nabasali so v vreče raznih strajc, spodnjih hlač in drugega blaga ter jo nato jadrno pobrisali nazaj čez pokopališče in čez hrib naravnost na kolodvor. No kolodvoru je že stal pripravljen vlak na Karlovac, v katerega je Pavlič jK>moloma skočil in vrgel vanj tudi svojo težko vrečo. Prometni uradnik je zanimive jiotnike opozoril, da ta vlak ne bo vozil proti Ljubljani 1er da morajo počakati, da bo tudi ljubljanski vlak, ki odpelje zjutraj eno uro pozneje iz Novega mesta, pripravljen. Vsi Štirje so namreč prej kupili vozne listke do Lave-ree. kamor pride vlak nekoliko pred 7 zjutraj. Ob tej uri Je v začetku februarja še precej mračno. Iz Laveirce so šli vlomilci peè po državni cesti do Rudnika, nakar so zavili v hrib. V gozdu so »e šele oddahnili ter začeli nakradeno blago urejevati. Bilo je okrog 200 moških srajc, ki so jih razdelili na tri dele. Najtežji del je nabasal Pavlič v vrečo, Kosirnik in Jereb pn sta nesla manjše zavitke boljšega blaga, zlasti moških spodnjih hlač. DoČIm ee je nato Škapin vrnil Čez Golovec v Ljubljano, »o oni trije nadaljevali pot čez D. M. Polje do nekega gozda. Tu so naložili vrečo tn oba za- vitka na mal voziček ter je vse skupaj odpeljal Pavlič proti Št. Jakobu. V bližnjih vaseh je dobil nekaj odjemalcev, ki so kupovali dobro blago tako jxx-eni, kakor ga je Pavlič dajal, namreč srajce jio 30, pa tudi po 20 dinarjev ena. Pavlič je pripovedoval, da je srajce kupil v Zagrebu naravnost iz tovarne. Vsi so bili tedaj prepričani, da je prodajalec pošten človek, kakšen kroSnjar. Seveda je po vsej okolici zavladalo veliko jireseiiečenje, ko so se nekoliko tednov jxitem [x> vseh hišah pojavili orožniki in začeli pobirati kupljene srajce. Tega blaga se je zdaj nabralo na ljubljanskem sodišču polni dve omari. Cela vrsta ljudi, okrog "O, Je oškodovanih za ves denar, kolikor so ga za srajce izdali. Pavlič je za vse ukradeno blago, cenjeno od trgovca Povha na 10.000 Din, dobil skupaj 2200 dinarjev, ki jih Je potem razdelil na Štiri dele. Pavlič. Jereb in Kosirnik so dobili po 500 Din, organizator vloma Škapin pa 700 Din. Vlom pri Sircu Takoj drugi dan Je Pavlič zasnoval že drugi vlom, ki ga je tudi izvršil. Slučajno je srečal svojega tovariSa M e s e r k o t a , ki sta bila skupaj zaprta v Mariboru. Ta j«1 bil hitro prijiravljen. pomagati Pavliču. Odpeljala sla se na Gorenjsko, kjer sta nameravala v Krauju vlomiti v Sirčevo tovarno v Stražišču. Nekoliko pred 7 zvečer sta prišla do tovarne in si Ae enkrat ogledala položaj. Morala sta |>a nekoliko jiočakuti, ker je v tovarni gorela Se luč in se Jima je zdelo, da najbrž Se kdo dela v pisarni. Cez dobro uro je res luč ugasnila, nakar sta se vrnila v mesto, kjer sta že prej pripravila primerne sani, ki sta jih zdaj pripeljala do tovarne. V |>oslopje sta vdrla skozi okno, ki ga je razbil Pavlič s kamnom. Najprej je zlezel v tovarno Pavlič. ki je prinesel ven 6 bal finega platna (kontenine), nato pa je tudi Meserko zlezel notri in prinesel Se on 2 buli platna. Vseh 8 bnl sta vlomilca mirno naložila na pripravljene sani ter vso robo odj>eljnla po državni cesti skozi Medvode in ftt. Vid do Jožice in daljo v Sneberje. Potovala sla vso noč ter sta ob S zju-tTaj prišla v Stožice. Že v Medvodah sta postala [Hišteno utrujena, zato sta 4 bale blaga odložila in skrila pod neki kozoler ob cesti. V Vižmnrjih sta zavila čez Kleče in Snvlje proti Jriiri, kjer sla sani, ki niso več hotele teči |ki cesti, vrgla za kup gnoja, kjer so Jih zjutraj našli domačini ter utvar takoj sporočili policiji v Ljubljano. Vlomilca sta bali zdaj oprtala na hrbet ter nadaljevala pot po državni cesti do Stožic, odtod pn proti Tomače-vemu. Pavlič se je celo pri vodnjaku pod cerkvijo sv. Jurija napil vode, ker je bil žejen Meserko je svoj del plena. 2 buli. odložil kar pod bližnji ko-zokr blizu gasilnega doma v Stožicah, dočim Je Pavlič odšel skozi Tomačevo in Jarše v Sneberje, kjer je večkrat prenočeval. V Sneberjih pri Cajhnu je dobil Pavlič primeren koš, v katerega je nnlo-žil vse platno, ko gu je prej razreza! na mnnjše kose |к> 20 m dolge, ter ga na to odnesel prav tako, kakor prvič srajre iz Novega mesta, čez Savo v Št. Jakob. Podgorico, Dragomelj in Domžale. — Tudi zdaj ie platno hitro rnr.|>rodnl pri ljudeh, ker ga je dajal globoko pod ceno. Drugi dan sta se Meserko in Pavlič odpeljala z vlakom v Medvode, kjer sla pol kozolcem vzela prejšnji dan skrite 4 bale ter jih odnesla proti Pravljnm. kjer sta jih ruzj>cčnln med ljudi. Balo, skrito pod ježenskim kozolcem, pa je pravočasno našla policija. Такбпа je tedaj romantična zgodba teh dveh velikih vlomov. Vsi vlomilci so že nekaj tednov jiod ključem ter bo jireiskava preti njim kmalu končana. Nn vesli imajo sicer Se celo verigo drugih manjših vlomov, vendar pa glede teh preiskava še ni dognala vsega. Zanimivo je, da so pri Pavliču ob aretaciji našli mod drugim tudi nov kazenski zakonik, ki ga je mož očividno z vso vestnostjo študiral, ker so biln v nJem nekatera važnejša mesta podčrtana. Morda pa je Pavlič ta zakonik kje ukradel. Kje je vlamljala Laknerjeva tolpa Nameravani vlomi v žapnišča v smartu in na Vinici Ljubljana, 12. marca. Vse bolj jasno postaja delovanje roparskega morilca Laknerja in njegovih treh tovarišev, vse bolj se debelijo sodni spisi, ki govore o verigi vlomov in tatvin širom dežele. Preiskava, ki jo z vso vestnostjo vodi preiskovalni sodnik dr. Bizjak, je dognala toliko zanimivih stvari iz življenja in delovanja te dične vlomilske štiriperesne deteljice (Lakner, Fertič, Jančar, Lampret), je ugotovila toliko doslej nepojasnjenih in nerazkritih vlomov, da stojimo v resnici pred veliko razpravo, ki jo javnost že z napetim zanimanjem pričakuje. Lakner-jeva vlomilska družba se je zlasti vrgla na vlomilsko delovanje po župniščih. Že smo poročali o nekaterih slučajih, kjer se je vlom zločincem ponesrečil, tako zlasti v Smartnem pri Litiji, v Kamniku in drugod. Zdaj smo izvedeli še o drugih zlih delih te vlomilske družbe. Sredi januarja letos je bil izvršen vlom pri pri »Tinčku« v lirastju, o katerem je zdaj jasno, da ga je izvršil Lakner s pomočjo svojih tovarišev. Pri »Tinčku« je namreč služil lansko leto od Velike noči do Vseh svetnikov član Laknerjeve družbe, Anton Lampret. Temu so bile tedaj razmere v hiši dobro znane. Opisal jih je Laknerju, ki se je splazil, med tem ko so domači večerjali, v spalno sobo ter odnesel iz nje ročno blagajno z več sto dinarji. Lampret in Jančar sta stražila zunaj, potem pa so si vsi trije plen točno razdelili. Bla gajno so razbili za železniško progo pri postaji D. M. v Polju, jo izpraznili, nato pa jo vrgli pod neki skedenj v Mostah. V nedeljo 18. januarja so potem nameravali vlomiti v župnišče v šmariu pod Ljubljano. Spet je bil Lakner tisti, ki je imel po načrtu izvršiti levji del naloge. V neki ljubljanski predmestni gostilni so se dogovorili: Fertič Lampret in Lakner. v župnišče v Šmarju je vstopil Lakner, ona dva pa sta stražila zunaj. Vlomilci pa so tu imeli smolo. Zavohal jih je pes. ki je začel strahovito lajati. Fertič, katerega je bil pes najprej opazil, je s svojega položaja takoj zbežal, dočim se je Lakner, ki je' bil že v veži župnišča, zmazal na Ia način, da je žensko, katero je srečal, prosil za prenočišče, potem pa je odšel ven. Ko se jim je ta vlom v Šmarju ponesrečil, je predlagal Fertič, da naj bi šli »obiskat« župnika na Vinici v Belokrajini, ki je baje bogat mož. Tako je namreč trdil Fertič. Načrt je bil onima dvema koj všeč ter bi ga bili gotovo drugi dan izvršili, ko bi ne bila nastopila zapreka v tem, da niso imeli dovolj denarja za železnico. Odšli so nato še isti večer peš nazaj v Ljubljano, tam prenočili ter hkrati zasnovali novo tatinsko turnejo v litijsko okolico. Zjutraj so jo udarili peš v Litijo, kjer so nameravali oropati neko gostilno ob tovarni. To gostilno je Fertič dobro poznal. Lakner, ki je zmirom izvrševal v tej družbi najtežja dela, je imel nalogo, splaziti se v gornjo sobo, kar pa se mu ni posrečilo. Presenetili so ga domači ter se je zrezal s tem, da je brž prašal za cigarete. Iz Litije so jo mahnili potem proti Kamniku, tudi peš, čez Ihan in Dol, dočim so se Domžal ognili. Spotoma je Lakner v Dobu ukradel v neki KAJ .PRAVIJO številke: FOO.OOO ZAVITKOV E LI DA S H AM POO PRODANIH V ZADNJE M LETU ! DOKAZ NJEGOVE VR E DNOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, položenih eden vrh drugega, bi doseglo 32-kratno višino stolne cerkve v Zagrebu. a negovanje ms Ljubljana Sklepi magistralnega gremlja Včeraj se je vršila seja magistratnega gremija ob 5 popoldne v mestni posvetovalnici. Iz seje posnemamo: Podeli se Ivani Podstudenšek koncesija za iz-kuh. — Vrbovec Albina namerava otvoriti avtobusno progo Ljubljana—Vrhnika kot okrožno progo. Pri banski upravi jo zaprosila zu tozadevno koncesijo. Mestni magistrat pa mora dovoliti izhodišče s Borštnikovega trga. Ker bo MaloželezniSka družba sama obratovala iz Ljubljane do cerkve na Viču, odnosno še nekaj dlje. izjavlja mestno uačelstvo, da nima pomislekov proti Vrhovčevemu podjetju, ako začne s svojo progo tam, kjer se bo nehala proga mestne cestne železnice. Začasno pa se mu dovoli izhodišče s Boršlnikovega trga. Na predlog tujsko prometnega sveta se sklenejo razobesili po Ljubljani povečani načrti pod steklom. — Najemnikoma kavarne »Emona« gg. Bolničarju in Preskerju se dovoli uporaba trotoarja pred kavarno »Emona« na Aleksandrovi cesti v poletnih mesecih v kavarniške svrhe proti letni najemnini 2000 Din. — Mestna občina je razpisala dobavo 2500 kosov brezovih metel; prišlo je 12 ponudb. Odobri se ponudbn Bolke Antona, ki bo dobavil kos po 2 Din, franco skladišče Ljubljana. — Za postavitev telefonske postaje ob Dunajski cesti se je zanimala mestna občina sama in pa tehnična pisarna »Tehna, ki je nameravala postaviti šest javnih telefonskih govorilnic. Ministrstvo pošte in telegrafa pa avtomatičnih zasebnih telefonskih govorilnic ne dovoljuje, pač pa bi bilo take možno postaviti v kakem že obstoječem lokalu, toda ediuo potom poštne direkcije. Mestni magistrat je mnenja, da bi postavila tako govorilnico v poslopju mestne mitnice na Dunajski cesti ravnateljstvo pošte v Ljubljani, stroške za postavitev pa bi nosila mestna občiuu. — Nekaterim prosilcem se je dalo v zakup nekaj mestnih parcel. — Posestnik Adolf Hostnik ima na svojem posestvu vknjiženo kavcijsko hipoteko 3000 Din v korist mestne občine. Ker bi rad neka j svojega posestva od prodal, prosi, da se mu kavcijska hipoteka izbriše na parceli 273-2. Ker nudi ostalo posestvo za kavcijo zadostno garancijo, se niegovi prošnji ugodi. Za tlakovanje Selenhurporp ulice sta bili vpo-slani dve oferti, in sicer od Stavbne družbe d. d in od tvrdke »Obnova« d. z o. z. v Ljubljani. Stavbna družba bi prevzela celotno tlakovanje za 427.4112 dinarjev, »Obnova« pa za 411.850 Din. En del tlakovanja te ulice gre na račun Maloželezniške družbe, in sicer KK) kvadr metrov. Sklene se. da se tlakovanje odda Stavbni družbi v Liubliani za ceno, kakor jo je ponudila »Obnova«. Kvadratni meter tlakovanja bo stal 37Г> Din. Za prevzem kllučavničarskih del za ograio pri posestniku Morcuttiiu, Strma pot proti Gradu, sta prišli dve ponudbi, in sicer od ključavničarskega mojstra Krhneta Antona in od tvrdke Martinčič. Delo se odda cenejšemu ponudniku Krlinetu Antonu za 14.300 Din. — Nadalje se je razpravljalo o novem Plečnikovem načrtu za ureditev glavne tivolske aleje v podaljšku Aleksandrove ceste. V glavnem se je načrt odobril in se bodo stroški krili iz proračunske postavke. Provizorično nuineriranje novih ulic po zakonu ni dopustno. Ker so pa nekatere ulice ostale brez hišnih številk in imen, se sklene, da vsaka hiša, kakor hitro se zgradi, dobi takoj svojo številčno tablico; naročanje hišnih tablic od posameznih oseb pride nekoliko dražje. — Na dnevnem redu je bil tudi predlog o postavitvi spomenika kralju Petru I. Gremij je imel pred sehoj tri osnutke. Prvotni osnutek je občinstvu že znan, ker ga je videlo postavljenega v grobi obliki lansko leto pred magistratom. Ostala dva osnutka predstavi'ata kralja na vzpetem konju. Greinij se je odločil zn prvotni osnutek, vendar se mora osnutek predložiti ponovno s točno izračunanimi proporcijami. Podelila so se sledeča stnvhna dovoljenja: Naborniku Ivanu za gradnjo drvarnice ob Ilerberstei-novi ulici pod pogojem, da jo vsi štirje sosedje po enotnem načrtu'postavijo v posestne meje. — Bo-naču Franu, tovarnarju kartonaže. za gradnjo dvonadstropnega prizidka tovarne v Čopovi ulici. — šušteršiču Takobu za gradnjo enonadstropne hiše ob Podmilščakovi ulici. — Cernetu Mihaelu za gradnjo visokopritlične hiše oh Dolen'ski cesti na koncu meje mestne občine onkrai Debe'eora hriba. — Kuncu Jerneju za cradnlo pritlične hiše ob Poti na Rakovo jelšo. — Adamiču Emilu, skladatelju, za crradnio visokopritlične hiše ob Staretovi ulici. — Pečniku Lovru za gradnjo enonadstronne hiše ob Vodovodni cesti v neposredni bližini železniškega podvo»a ob kamniški progi. — Kovačiču Antonu na Viški ulici št. 3 nazidava enega nadstropia na slanovaniski del hiše — Trgovcu PreWu Karlu adantacHo trnovskega lokala v Gosno=ki ulici št. 3. — Dek'evi Heli. vdovi podnolkovf'ka. za enonadstropno b;šn ob ?.ltnikovi ulici. — Hafneriu .Josipu za eradnlo pritlične delavnice ob Prisoini ulici. — Francetu Rezariu. meanr»kemu moifltru, za adaptacijo kletnega likala ob Dolen'ski cesti. — Jerneiu Cernetu. holeliriu za eradnio hleva ob Ilirski ulici pod poeo'em da sedanji hlev pri svojem hotelu popolnoma opusti. Podelila so se slodeča uporabna dovoljenja: Francetu Pavlinu za adaptirane trgovske lokale v Gradišču St. 3. — Staniču Alojziiu za adaptacijo mesnice v Gradišču št. 7. — Stavbnemu podjetju Kudolfu Saksidi za gospodarsko poslop'e in prizidek na nieeovem dvorišču Pol'an-ka cesta 91. Mnogo htlomctrof mirne, sigurne vožnje Vam jamči CON-TINENTAL-obroč. Mehko - prožno nosi Vaš voz preko vseh hrapavosti ceste. viMor Bohinc - LJubljana Igratfine i»ni uMjeno po ceftm SVftll! Čim io kdo enkrat rabi ost ne ji zvest! Udobna in trpežna! — Dobiva se povsod Raz -rodiialci nai se obrača o na Gust iv Hu*ser & Solin, VVien VII, Ricbtergasse 10. Kaj bo danes Drama: Gospa ministrica. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera: Dijak prosjak. Red D. Delavska ibornira: Ob 20: Akademija po-mladka »Jadranske straže« in »Ferialnega Saviza« na Tehnii'ni srednji šoli. Ljudski kino Glinre: Ob 8 velefilm: »Grbec od Notredame . V glavni vlogi Lon Chaney, kralj maske. Noirnn službo imala lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. O Občni zbor družbe sv. Elizabeie v Ljubljani bo na praznik sv, Jožeia, t. j. 19. t. m. ob pol 6 zvečer v Marijanišču (zborovalna dvorana) po sledečem sporedu: 1. Nagovor predsudništva. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarke. 4. Slučajnosti. Članice se že sedaj opozar a o na občni zbor, da se ga polnoštevilno udeleže. Vabljeni pa so iskreno tudi dobrotniki in prijatelji krščanske dobrodelnosti. © P. lluenlin Sattner in »Vnebovzetje«, ora-torij za soli. zbor in orkester. Izvaja pevsko društvo s..\laribor< iz Maribora v sredo, dne 18. t. m. v veliki dvorani ljubljanskega hotela Union. Prva je izvajala Sattnerjev oratorij ljubljanska Gkisbe-na Malica še pred prevratom leta 1912 na treh zaporednih koncertih. Pozneje je skladatelj delo izpo[iolnil. posebno v inštrumentalnem oziru in ga je sam kmalu po prevratu v Ljubljani javno jz.-vajal. »Maribor« je izvajal prvič to delo minulo Bredo na svojem koncertu v Mariboru, ponovi ga pa prihodnjo sredo v Ljubljani. Opozarjamo na prvi nastop zelo agllnefia pevskega zbora iz Maribora v Ljubljani. Vstopnice v Matični knjigami. 0 Javna prodakrija gojencev ljubljanskega državnega konservatorija. Opozarjamo na javno produkcijo, ki bo v nedeljo, dne 15. t. m. v Filhar-moničnl dvorani. Program je skrbno izbran, v resnici popolnoma koncerten. Nastopi cela vrsta gojencev klavirskega, violinskega in solopevskega oddelka. Prvič v letošnjem letu nastopi pri javni produkciji ludi orkester konservatoristrrv, ki bo igral Ilaydnovo simfonijo v d-duru. Pred Haydno-vo simfonijo bo imel odlični strokovnjak prof. dr. Mantuani kratek govor o Haydnu in njegovih simfonijah. Vstopnina k javni produkciji je minimalna; sedeži po 10, 6 in 4 dinarje. Predprodaja v Matični knjigarni. 0 Novo imenovani docent na juridični fakulteti v Ljubljani, g. dr. J u r k o v i č Joso, prične predavati v torek 17. t. m. ob 11 v zbornici univerze z uvodno besedo: Demokratizacija uprave. 0 Zedinjone ruske organizncije v Ljubljani priredijo v nedeljo, dno 15. t. m., v prostorih O Tir Irsko pa doma ( vojašnica vojvode Miši-ča na Taboru) svečano spominsko sejo v poča-titev 50. obletnice mučeniške smrti carja Aleksandra If. Na sporedu so po uvodni besedi sta-rejšine prof. N. Bubnova sledeča predavanja: 1. prof. E. Spektorski: Pomen vlode carja Aleksandra II; 2. prof. M. Jasinski: Tlačanstvo (glebae adscrlptio) na Ruskem in njegovo zru-Senje pod Aleksandrom IL; 3. A. Ivanovski: Reforma sodstva pod carjem Aleksandrom II. in 4. polk. V. Dobrovoljski: Ruska vojska v dolu Aleksandra II. Začetek ob 15. Vstop brezplačen In proet. V nedeljo, dne 15, t. m., dopoldne se bo priredil po maši v pravoslavni kapeli para-stos v spomin carja Aleksandra II. — Ruski odbor v I.juWjanL prof. M. Jaslnskl, predsednik. — Ruska matica v Ljubljani : prof. K. Spektor-•ku predsednik. — Sojuz ruskih učenih, podruž- nica Ljubljana: prof. N. Bubnov, predsednik. — Sojuz ruskih oficerov, |*xlr. Ljubljana: general V. Zoltenko. predsednik © Družabni refer »Kluba koroških Slovencev v Ljubljani« se vrši v soboto dne 14 t. m. ob 20 v hotele àlrukelj. Nastopi pevski odsek. — Pridite va!! 0 Ćf-kodoe '.ki obec v Lublrd. — Va'na hroma ta kona se v sobotu, dne 14, brezna t. r. o osme hotine večerni v restauraci »Zvezda«. — Učast všech členu žadoucna. 0 K Rdečemu križu v L'ub'iani je pristopil ves profesorski zbor I. dri. realne gimnaz.je v Ljubljani t ravnateljem g. Josipom Mazi em na čelu. Iskreno pozdravljeni človekoljubi! — Krajevni odbor R. kr. 0 Udrušenje jugoslovanskih inienjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na svoj XII. redni občni zbor na eoboto 14. marca ob pol 20 v lastnem lokalu na Kongresnem trgu 1—11. O Pekovske niive nad Linhartovo ulico in topničarsko vojašnico jo kupila lansko loto mestna občina. Po onrcelaciji so nastaln tam lepa stavbi'ča. zazidljiva z eno in dvonadstropnimi hišami. Mestna občinska nora va namerava lil stavbiščn uporabiti v zamenjavo z zemljišči, katera si mora prisvojiti za projektirano novo široko Linhartovo ulico, ki bo šla окгот 60 m nižje od obstoječe. S preddeli za to ulico se je že deloma pričelo: to so sedaj podajanja s prizadetimi posestniki za odikup odn. odstop sveta zn cesto. Kakor hitro začno z novimi re-gulaci j«kimi deli v Ljubljanici, liodo bitrebljeni materijal uporabili zn cestišče to ccste. Po tej cesti lio tudi tekel tramvaj k pokopališču sv. Križa. Stavbišča na pekovskih njivah se bodo odprodala privatnim interesentom le tedaj, če bo ostalo kaj sveta po izvedbi regulacijskega načrta svetokrižkogs okraj«. © Odmera zgridnrine za leto 1931 je izvršena za vse zgradbe v okolišu te davčne uprave, v kolikor niso zgradarine trajno oproščene po čl, 32 zak. o neposred. davkih. Razpored je v smislu čl. 131 cit. zakona razgrnjen na javni vpogled med uradnimi urami v času od 20. do vštetega 27. t. m. pri davčni upravi za okolico v Ljubljani (,Tu-stična palača, II. nadstropje, soba št. 107). Vsak davčni zavezanec bo o ugotovljeni davčni osnovi in o odmerjenem davku po plačilnih nalogih še posebej obveščen. Prizivni rok 30 dni teče od dneva, ki sledi prejemu plačilnega naloga. Morebitne pritožbe je kolkovati z 20 Din. 0 Samomor v Spodnji Šiški. Tragičen in obžalovanja vreden slučaj se je pripetil v noči na včeraj v Spodnji Šiški. V Frankopanski ulici stanuje družina železničarja Frnesta Laha. 391etni Lah se je pred dnevi prehladi! in zbolel za influenco. Moral je ostati v postelji; ni pa še povsem okreval, ko je proti navodilom zdravnika vstal in odšel v službo. Ta vnema za delo se je Lahu maščevala in Laha se je zopet prijela bolezen. Tokrat pa v mnogo hujši obliki, zakaj zbolel je za hudo pljučnico. Lah u je zrastla temperatura tako, da se je revežu v vročici hledlo. V četrtek zvečer je Laha še obiskal zdravnik in mu dal injekcije. Ponoči, še pred 2 uro zjutraj, je Lah v vročici vstal in si z britvijo prerezal vrat. Njegova žena Helena se je zbudila šele ob 3 in opazila, da moža ni v postelji. Sluteč najhujše, je skočila iz postelje in stekla v kuhinjo. Tam je videla, da leži njen mož na tleh v mlnkuži krvi, na vratu pa mu je zevala velika rana. Vsa prestrašena in objokana je pričela klicati ljudi, ki so res prihiteli. Niso pa mogli več pomagati Lahu, ki je med tem hrope izdihnil. Kmalu nato je prišla policijska komisija zdravnika dr. Avramoviča in dežurnega uradnika g. Juçcc. Na njeno odredbo so truplo Ernesta Laha prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Pokojni Ernest l.ah je bil sedmo leto v železniški službi. Bil je marljiv delavec in zelo skrben družinski oče. Z nesrečno družino sočuvstvuje vse prebivalstvo. 0 Sumljivi nočni obisk. Ta zima ni prva, ko mnogo ljudi nima zvečer toplega kotička, da bi se vi ogli k počitku. Razlika je samo ta, da je v tem oziru še dosti hujše, kakor je bilo to kdaj prej, Mnogo delavcev, ki so si nekoč pošteno služili kruh, je sedaj prisiljenih, da prenočujejo po raznih hlevih iu kozolcih v okolici mesta. Tako sta v eni prejšnjih noči poskušala dva delavca splezati v svis.i pri neki hiši na Ambrožoveni trgu. Nista nameravala nič hudega, samo k počitku sta hotela. Bila pa sla jiri tem precej norodnn in sta povzročila m koliko hrupa, ki je zbudil domače. Ti so dvignili še večji hrup, zakaj mislili so, da plezajo v hišo tatovi. Razburjenje hišnih stanovalcev, se je kmalu poleglo, zakaj na mestu je bil takoj stražnik, ki je oba sumljiva gosla aretiral. Seveda sla oba delavca dokazala, da sla bila po nedolžnem osumljena nelepih namenov, vendar pa sta morala prenočiti v policijskem zajioru, kar pa jim je bilo vseeno, saj sta tako in tako iskala brezplačno prenočišče. 0 Iz policijske torbe. Ljubljanska policija je aretirala 81 letnega jileskarja Henrika M. Ta je v Kranju in okolici pokradel več koles. Izročen je bil sedaj deželnemu sodišču. — Policija je areli-I rala dalje še četverico i>otepuhov, ki so tvorili drzno tatinsko tolpo. Ta je kradla vsevprek po Ljubljani. Proti tej tolpi preiskava še traja. — V I neki trgovini na Sv. Petra cesti je bila te dni ukradena 1000 Din vredna aktovka z raznimi slikami in fotografijami. Tatvine je sumljivu neka ženska, ki jo sedaj išče policija. 0 18. marcu 1931 — »Vnebovzetje«. O Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0Dnmsko perilo, moderne bluze, torbice flor nogavice in rokavice, naj«olidnejše cene pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18. Licberman oproščen Ljubljana, 13. marca. Pred malim senatom tukajšnjega deželnega sodišča so je vršila danes kazenska razprava proti znanemu ruskemu emigrantu Liebermannu, ki je bil osumljen zločinstva prevare. Lieberniann je v začetku lanskega lota prispel iz Italije v Jugoslavijo — s 00 000 Din v žepu. S to vsoto je zjč"| trgovati z nianufakturnim blagom, ki so mu pa dobavPale tvrdke Mayer in Medved v Ljubi'ani iu industrijsko podjetje s pleteninami v Jaišah. Manufakturo je obtoženec sprva jemal proti takojšnjemu plačilu, pozneje pa je jel s plačilom zaostajati Obtožnica mu predvsem očita, da je namenoma zamolčal svo.iim upnikom, da mora kot ruski emigrant v doglodnem času zapustiti našo državo. Ko je bil tvrdkam dolžan že nad 200 000 Din, je nekega dne v decembru izpraznil svoj poslovni lokal iu svoje stanovanV, naložil blago, ki mu je še ostalo, na avtomobil in so odpelial s svojo ženo S tem so bili po obtožnici podani vsi pogoji za kazensko postopanje, ki se je takoj pojem, ko so ga prijeli, uvedlo proti njemu. Osumili so ga, da se io hotel z begom rešiti pred svojimi upniki in odnesti s seboj tudi izkupiček za prodano, n tie plačano bhiïo. Obdolženec ima ualitien nastop, je elegnnlno oblečen in napravi na človeka vtis solidnega in zaupanja vrednega človeka. Slovenskega Jezika ne obvlada, zato se zagovarja v sladko tekoči nemščini s komaj opaženim ruskim akcentom. Na vsa vprašanja sodnega senata oderovaria točno in logično in se samozavestno brani očitkov, da bi bil imel namen svojo upnike opehariti. Opisuie na dolgo in široko svoje poslovanje in zavrača krivdo na dejstvo. da so mu bile vso prošnie za dovoljenje bivanja v naši državi odbite. Prav do zadnjega je veroval in so trudil, da bi dosegel zadevno dovoljenje od oblasti. V mesecu decembru ie dobil od tuka'šnie policije poziv, da mora najkasneje do konca decembra zapustiti našo državo. S tem odlokom — pravi — so mu uničili vse. Bil je »ves iz sebe« in ni vedel, kaj naj bi storil. Imej je resne namene, da se loti drugesa dobičkanosnega podjetja in tako poravna svoje obveznosti, izgon iz, države pn mu je preprečil vse. Kot dokaz resničnosti podano iziave navaja priči dr. Orla iz Belgrade in dr. Vrtačnika iz Ljubljane, po katerih je vlagal prošnje in interveniral. Zaslišanje prič je trajalo več ur. Zastopniki imenovanih oškodovanih tvrdk so podrobno opisovali trgovsko stike z obtožencem. Povsem otipljivih. tehtnih dokazov za poskušeno prevaro od strani obtoženca pa ni mogla podati nobena priča. Med drugimi pričami ie bila klicana pred »onat tudi obtoženčeva žena Alojzija I iebermann. ki je obtožencu v prilog izpovedala, da je res neštetokrat interveniral in se trudil na vse načine, da bi si izposloval dovoljenje bivanja v Jugoslaviji. To dn je nniboljši dokaz, da njen mož ni gojil nobenih zahrbtnih, goljufivih namenov. II koncu je pristavila, da bo dobila po umrli mami nn Češkem večjo doto, s katero bosta v doglednom času vsaj del svojih obveznosti poravnala Po končanem zusliSevanju se je sodni senat umaknil na posvetovanje in razglasil ob 3 popoldne oprostilno razsodbo. V razločili jo predsednik senata navajal, da smatra sodišče kot dokazano. da so obtoženec ni nameraval z begom rešiti svojih upnikov, marveč se je odpeljal iz LjuhPane na pritisk oblasti, ki so mu prepovedalo nadaljnje bivanje v naši državi. Zasebni udeleženci se morajo zato s svojimi zahtevami obrniti na civilnopravno pot. Senatu Je predsedoval dr. Krni), državno tožilstvo je zastopal dr. Lavreniak, obtoženca pa je branil dr. Vrtalnih, Dolgotrajno razpravo je zaključil dramatični prizor- Liobermann se jo s pridušenim jokom vrgel svoji ženi v objem in lako dal duška svoji veliki «reči... Slov. lovska zbornica Ljubljana, 13. marca. AA. V smislu pravil Slovenskega lovskega društva je imenoval ban štiri zastopnike kraljevske banske uprave Dravske banovine v »Lovsko zbornico« in sicer: Dr. Stareta Leona, načelnika upravnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani; dr. Vončino Frana, načelnika splošnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani; ing. Sivica Antona, šuinarskega inšpektorja v Ljubljani; ing. Ur basa Janka, šuniarskega višjega svetnika v Mariboru. Glavna skupščina Slovenskega lovskega društva v Ljubljani pa je izvolila v Lovsko zbornico tri delegate in dva namestnika in sicer: Dr. Lovrenčiča Ivana, odvetnika kot predsednika SLD v Ljubljani, dr. Ravnikarja Vladimira, odvetnika v Ljubljani, dr. Bavdeka Josipa, sodnika v Celju, dr. Souvana Huberta, drž. pravobranilca v Ljubljani, Lipovška Gašperja, okr. načelnika v Murski Soboti; slednja dva za namestnika delegatov SLD. Izmed sedmero članov je imenoval ban načelnika dr. Stareta Leona za predsednika Lovske zbornice, dr. Ravniharja Vladimira pa za njegovega namestnika. Iz Blejskega kota Nova zdravnica g. dr. Zdenka Fišerjeva je začela s svojo prakso na Bledu v vili »Sosnovka« 1er ordinira dopoldne in popoldne vsak dan. Гако imamo sedaj na Bledu kar štiri zdravnike. Kanalizacijska dela, ki jih izvršuje tvrdka L Slavec, napredujejo jako počasi. Nekaj je temu kriv teren sam po sebi, nekaj pa tudi vreme, ki je postalo zadnje dni naravnost neznosno. Čolnarska »gasa« na Mlinem izgleda kakor stavbe v Ljubljani po znanem potresu I. 1895. Vse hiše so podprte z močnimi oporami, ker obstoja nevarnost, da se vsled globoko izkopanih rovov za vodovod porušijo stene ob čelnih straneh ceste. Vsled začetih del na cesti proti Mlinem je cesta od hotela »Toplice« do hotela »Petran« za vozni promet zaprta. Samo pešci imajo prost prehod. Vozni promet se pa vrši po cesti pod Gradom čez »Presek« na Mlino odn. dalie proti Boh. Beli. Bar v modernem smislu namerava postaviti na Bledu v središču vasi Grad g. hotelir I. Troha in se je tozadevni komisijski ogled vršil zadnji torek. Grajani in tudi drugi Plejci domačini niso s tem prav nič zadovoljni, kvečjemu tujcem bi morda kaj takega ugajalo. Gradbena dela na raznih novih hotelih tudi ne napredujejo v tako hitiem tempu, kakor si graditelji želijo. Upamo pa, da bodo vse stavbe do sezije dograjene, Poletna sezona obeta biti jako dobra, vsaj tako pravijo lastniki hotelov, ki imajo baje od siie povpraševanj. Prav bi bilo tako in vsi Blejci bi bili s tem prav zadovoljni. Prosvetno d uštvo na Bledu pripravlja za veliko noč oz. za materinski dan 25. t. m. prelepo igro »Materino srce«, na katero prireditev že sedaj opozarjamo. Jesenice __--Znano je, da je jeseniška železniška posta a urejena kakor malokatera, kar je pri tolikem prometu, kot se vrši tukaj tudi potrebno. Nikakor pa ni v kras kolodvora še izza vojnega časa preostala baraka, v kateri so nastanjeni vlakovni nadzira-telji, ključavničarji itd. Baraka je bila postavlieia nekako okoli leta 1915 ter je služila za zasilno obvezovalnico in okrepčevalnico vojakom, ki so se tod skozi vozili. Ker niso vedeli kam z njo, so enostavno potisnili vanjo gori omenjene železničarje, češ, za te je dobra. Baraka je v takem stanju, da bo vsak čas zgrmela na kup in je le čudno, da je pri viharju, ki je divjal v sredo popoldne, še ostala. A ne samo to, tudi vse lice postaje kvari ta predpotopna baraka. Zelo slab vtis na-pravlja na številne tujce, ki prihajajo na Jesenice. Avstrijski nadziratelji vlakov imajo na nasprotnem koncu postajnega poslopja udobne prostore v zidani stavbi. Zakaj morajo torej domači železničarji zmrzovati v slabi leseni kolibi, med tem ko imajo inozemci vso udobnost, kolikor jo je v danih razmerah mogoče imeti. Upamo, da bo baraka v najkraišem času izginila ter bo vlakovnim nad-zirateljem dodeljen prostor, dostojen človeka. Kranj Pregled motornih vozil. Danes dopoldne od 9 dalje se bo vršil pregled motornih vozil vseli vrst kot osebnih in tovornih avtomobilov tem mo-lociklov na prostoru pred Narodnim domom. Obenem se bodo plombirale nove tablice. Tega pregleda se udeleže vsi lastniki motornih vozil iz kranjskega okraja. Ob priliki lanskega pregleda je bilo stanje v kranjskem okraju naslednje: osebnih avtomobilov 75, tovornih avtomobilov 46, motornih koles pa 78. Prevladujeta seveda z veliko večino Kranj in Tržič. Iz bližnje kranjske okolice. Kratek izprehod skozi Strahečo dolino privede potnika v majhno bolj samotno vasico Dalo Rupo, ki se nahaja ob stočju Kokre in Rupušce ter šteje le 6 hiš. Vode v tem kraju sicer ne manjka, toda vendar ne sega sem vodovod, ki je že dolgo let po bližnjih vaseh. Ko so okrog 1. 1910 dobile sosednje vasi dobro pitno vodo iz vodovoda, ki zalaga Kranj, Mala Kupa še do danes nima te dobrote. Kje je krivda, je težko reči, vendar se mora priznati, da so prebivalci že takrat plačevali v tisti vodovodni fond, ter vseskozi plačujejo vodarino pri davkih, Leta 1914. pred vojno je stvar ie imel v rokah takratni deželni odbor, kar pa se seveda zaradi vojne ni uresničilo. Sedaj pa so se po dolgih letih prebivalci Male Rupe zopet opogumili in so pred 14 dnevi poslali svojo prošnjo na bansko upravo. Vodovodni odbor v Kranju in mestna občina uvidevata nujnost tega koraka iu bosta s svoje strani akcijo vneto podprla. Velike količine odpadkov odstranjajo iz telesa Artin-dražeje z blagim in sigurnim delovanjem Vsebina škatije po Din 8-— zadostuje za 4—G krat. Dobivajo se v vseh lekarnah Dnevna kronika Kristus in Brama Predavanje Bogoslovne akademije Včeraj zvečer je predaval prof. L. Ehrlich o temi: »Kristus in Brama«. Pred očmi je imel predavatelj predvsem sedanji binduizem ali branm-uizera Indije, ki šteje 210 milijonov pristašev, Hin-duizem je konfuzna zmes magije, malikovanja, ša-inanstva, pa tudi vzvišenih verskih idej, ki spominjajo na krščanstvo. Heterogenost hinduizma nam postaja nekoliko umljiva, če pomislimo, da je Indija križišče najrazličnejših kulturnih tokov, prakulture na Cejionu, totemizma s svojo neštevilno razčlenjenostjo v socialne supine matriarhalne poljedelske kulture s svojim ženskim božanstvom, kultom duhov in ekstntičnim šamanstvom, nomadske kulture s svojim najvišjim nebesnim božanstvom. Arijci. ki prihajajo v drugem tisočletju iz Perzije v Indijo, so bili nomadi, ki so polagoma zagospodarili nad domačim poljedelskim življem in se mešali ž njimi. Duševni razborlti so se okoristili z domačo kulturo ter zapisali v častitljivih vedas (sv. knjigah) svoja izročila, obenem pa povzeli od domačinov versko špekulacijo in ustvarili slovito teozofsko filozofijo bramanizma, ki pojmuje božanstvo kot panteistično prabit liraman, iz katere. emanira ves drugi svet ludi naša duševnost. Kosmični, idealistični monizem bi lahko imenovali In sistem. Glavna božanstva hinduizma se dajo izvajati iz teh sestavin, Višiiu iz arijskega nomadskega verstva, liraman iz filozofske teozofiSne špekulacije, Šiva iz matriarhalne mater boginjo v ospredje stavljajoče kulture. Med starim arijskim naravno hladnim, racionalnim naziranjem in med mističnim bramanizniom je prelom dveh različnih svetov. Intuitivno, ekstatično, iracionalno spoznavanje transcendentnega sveta je staroarijski miselnosti tuje. Nešteti duhovi, s katerimi Indijec oživlja vso naravo, hribe, reke itd., so element predarijskega animlzmn. Zanimiv problem samsare, večnega preseljevanja duš in prerojevanja je po razlagah Upa-nišad v zvezi z lunarno mitologijo. Luna, vedno menjajoča svetlobo in temo, je simbol človeške usode, ki je v tem, da človek umira in so spet znova poraja. Kaste, ki razkrajajo Indijce v nešteto družabno ločenih skupin, imajo /.a Indijce socialen pomen, ker so obvarovale družino pred državnim absolutizmom. Hinduizem v svoji širokogrudnosti nudi prostora vsem, ki se držijo predpisa svojih kast in ne zametava.io izrecno hinduizma. V ostalem sme gojiti poljubna verska stremljenja. Krščanstvo je s svojo strogo orisanostjo, hierarhično organizacijo, obveznimi dogmami, eksklu-zivnostjo in nadnaravnostio razodetja hinduizmu popolnoma tuje. Konverzija Indije je vsled tega te^pven problem. Moderna šolska vzgoja in industrializacija Indije pa odtrguje Indijce bolj in bolj od njihovih tradicij in jih zavaja v verski nihllizcm in socialno anarhijo. Dilema za Indi.io se glasi: bodočnost Indije je v krščanstvu ali boljševizmu. Zanimivi predavanji Na 6. rednem sestanku Prirodoslovne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, ki se jc vršil v torek, dne 10. t. in., v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi sta predavala gg. dr. Košir in Škerlj. Najprej je govoril g. dr. škerlj, antropolog Higienskega zavoda v Ljubljani. o indeksu rejenosti in teoretični leži. Pokazal je. kako so se razni avtorji trudili izraziti s k rut ko formulo ali le eno številko pravilno razmerje med težo in višino kateremukoli človek«. Dokai/al je, du trpi večina teli indeksov na matematični ali aitvtro|iolo-iki nelogičnosti in je zlasti zavračal jako rabljeni l'irquetjev indeks »Pelidisi««, ki jc za odrasle |>opollK>ma hre/.|K»moinbeii in nepravilen, kar je predavatelj tudi demonstriral na nekaterih primerili. Predavatelj je jioudniril pomen Rohrerjevega indeksa, ki je jako enostaven (teža: višina na tretjo potenco), zlasti za šolsko mladino. Končno jc Se pokazal, kako je mogoče po jako komplicirani fornvuli izračunati težo kateregakoli posameznika. Ta formula je pa mlina le za . znanstveno delo, dočim je /a praktično delo pokazal še neko krajšo formulo, ki pa je toč-nej.ša nego doslej rabl jene in uipoštcva več mer človeka. G. docent dr. Košir je predaval o raku. Razložil je. da pred rakastimi tvorbami ni obvarovano nobeno tkivo človeškega telesa, niti živci niti kri. Povedal je dalje imena raznih tumorjev, imena, ki s<> večinoma izipeljanke iz znanstvenih imen raznih tkiv in se končujejo redno na končnico -onna: n. pr. carcinonia, invoma, snreomu, osteomu. ehondroma itd. Navedel je neka j glavnih teorij o vzroku raka. tako teorijo draženja (n. nr. stalni dotik pij>e /. ustnico pri plparjili). dalje teorijo o encistiranili liakteri-jali, o enihrionalnih otokih itd. Razložil je tudi še. zaka j ima jo ženske povprečno 10.8 odst. več rakastih obolenj nego moški — vzrok leži zlasti v tem, da obole liri ženskah jako pogoisto stx)-lovila, dočim pri moških bolj izjemuino. Gostota obolenj je največja okoli (iT. leta za oba s|x)la. Mnoge bule (rakaste tvorbe) se javijo na prvotnem kraju, mnoge «e pa po krvnih in niezgovnili potih širijo po telesu in nc moremo več danes trdili, kakor pred leti. du bi z enkratno operacijo odstranili zlotvorbo »radikalno«. Kakor stoji problem danes, so perspektive zn bodočnost precej vznemirjajoče. Kot uspešn« sredstva tuf ino proti rakastim tvorbam nož, rfintirenove žarke in radij in z ustanovitvijo posebnega »Jugoslovanskega društva za prouča-vaitje In zatiranje raka., iwvlodbor Ljubljana«, katerega ustanovili občni /bor bo v kratkem, upamo v doglednem času nabrati vsoto za učinkovito dozo radija,« Dev. /t f (ar Si a v Potju Mesto dušnega pastirja v umobolnici na Studencu je prevzel g. Janez Jalen. V Zalogu ie narasla Ljubljanica in Sava med obrežnimi posestniki povzročila velik strah, ter so začeli živino In drugo imetje reševati v čolnih iz poplavljenih krajev. Okraino glavarstvo pa je potom orožništva ukazalo, da se morajo tudi ljudje izseliti. Hvala Bogu. da je nevarnost poplave za e.nkrnt minila. Koledar Sobota, 14. marca: Matilda, kraljica; Pavlina. Osebne vesti - Okrajno načelstvo v Kočevju je bivšega narodnega poslanca župnika Karla Skulja odstavilo kot člana in predsednika občinskega kmetijskega odbora, kot člana in predsednika okrajnega kmetijskega odbora za okraj Kočevje in kot člana bauovinskega kmetijskega odbora. Ostale vesti — Veroučlteljem v vednost in pomidenje. Pod tem naslovom sem v minulem letu dvakrat sporočal glede katehetskih nagrad za čas od 1. septembra do 12. decembra 1929. Ker pa mi sedaj prihajajo vprašanja — tako od gg. katehetov mariborske kot ljubljanske škofije — kaj je s to zadevo, moram povedati, kar vem iz privatnega sporočila: Vse naše priznanice, ki smo jih kr. banski upravi poslali pred tremi meseci, so romale v Belgrad. Kedaj bodo prišle nazaj in kaj bo potem, ne vem. Ne kaže torej drugega kot čakati. — V Cerkljah ob Krki, 12. marca 1931. — Tomazin, kaplan. — Vsem pevkam in pevcem, ki so sodelovali v nedeljo S. marca ua prvem koncertu llubadove župe, se podpisana uprava nnjiskreneje zahvaljuje! Častno in dostojno sle proslavili svoj pevski praznik, z vzorno dispipllno ste dokazali, da sme javnost od Vas pričakovati še večjih uspehov. Vse priznanje zhisli i zven ljubljanskim zborom, ki se nifio strašili truda in stroškov, da so prišli na svoj letni pevski praznik. Naj Vaš nastop spodbudi še one zbore, ki niso mogli sedaj nastopiti, da bo prihodnji nastop še večja manifestacija naše pesmi. Vsi na plemenito delo za dvig naše lepe ]>csini! — Uprava llubadove župe JPS v Ljubljani. — Vse čebelarje opozarjamo in vabimo na redni letni občni zbor Čebelarskega društva, ki se bo vršil v nedeljo 22. t. m. ob 10 dopoldne v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Modro - belo - rdeča je oe'atna znamka, ki jamči za pristnost Aspirin ZAVOJČKA — Radio si osvaja svet. Po poročilih argentinskega radiočusnika je število radioabonen-tov v Južni Ameriki naraslo približno na 1.200.000. Navzlic hitremu razvoju tamkajšnje radio industrije sc vendar uvaža dnevno najmanj 100 radioaparatov. — llolaildska policija uporablja v vedno večjem obsegu radiojiosta je, du pošilja poročila občinstvu. Lani je oddala policija 3632 objav |к> radio postuji. — Privilegirana knjigarna. Uradno sc naznanja, da je uprava državne tiskarne v Bel-grudu postavila /a svojega priviligiraneg« knjiga rja Matija Roma jun., knjigurja v Kočevju. Pošiljke med državno iiskarno in rečeno knjigarno so torej oproščene poštnine. — Cenzura pisem v Turčiji. Turška poštna' j uprava obvešča, da se |K>.šiljke za mesta: Me- nemen. Manisa, Balikceir, Bigadic in Kepust cenzurirajo. Zato za korespondenco v omenjena mesta niso dovoljeni drugi tuji jeziki, temveč samo turški. — Spor v družini radi dediščine. Kekec Jože in Marija sta poročenca z Belskega viha pri Gorenjskem vrhu (okraj Ptuj). Pretekli teden ju je obiskal ženin brat A. G. in v jezi zabodel oba: Marijo v prsi, Jožeta pa v nogo. Poškodbe sicer niso hude, a vendar tolike, da so morali oba ranjenca prepeljali v ptujsko bolnišnico. Da je prišlo do tega napada z nožem, je bilo vzrok dedno vprašanje. Marijin oče ima večje posestvo, ki ga hoče izročiti sinu, Marijinemu bratu. Njena mati pa stoji na hčerkini strani in njo zagovarja. V družini sta nastala dva tabora. Prejšnji teden sta oče in sin nekega dne popila precej žganja. Govorila sta mogoče o posestvu. In navdušen ter dobro podprt se je sin odpravil na delo z nožem, ki je povzročil dve žrtvi med krvnimi sorodniki. I — S kolom je pri Sv. Marjeti ob Pesnici L. Z. napadel svojega tovariša F. Nezavestnega fanta so morali prepeljati v mariborsko bolnišnico, napadalca pa so spravili orožniki in ga dali pod ključ. — Porok v boju s smrekami. »Slovenec* je dne 1. marca 1931 na tretji strani prinesel pod tem naslovom iz koroških Kotelj poročilo, v katerem moramo resnici na ljubo popraviti sledeče: Lastnik dotičnega gozda je imel posojilo v znesku 70.000 Din, za kar je dobil poroka g. K. Gospod K. je imel z lastnikom g. S. pogodbo z dne 4. sept. 1930, s katero mu je zastavil g. S. dve gozdni parceli s pravico takojšnje sečnje, ako ne bi g. S. plačal imenovanega dolga in bi moral to plačati porok g. K. Ker je g. S. postal insolventen ter so upniki posegli po njegovih nepremičninah, se je porok g. K. poslužil pravice v pogodbi z dne 4. septembra 1930 in je dal predmetno parcelo posekati. Res je, da so prišli orožniki, niso pa dali nikake prepovedi za sekanje, ker tudi niso bili. upravičeni, ker je to popolnoma civilno-pravno razmerje med g K. in g. S. Sekanje je šele ustavil šumarski referent, ker lastnik ni imel sečnega dovoljenja. Cel dogodek je v 'Slovencu« opisan kot da se je izvršila pri nas v Kotljah kaka revolucija, v resnici pa je bilo dejanje popolnoma utemeljeno v smislu pogodbe z dne 4. sept. 1930. Torej o kakem ruskem tlačanstvu in da bi se koga podilo s sekirami ni bilo niti govora. Vremensko poročilo JZSS po stanju dne 12. t. m.: Rateče: —14, na stari podlagi 25 cm pršiča, jasno vreme, smuka idealna. — Kranjska gora: —15, snega 1.10 m, jasno vreme, sneg srež, smuka prav dobra. — Gorje-Mrzli studenec: —19, 180 cin snega, pršič, mestoma srež, jasno, smuka idealna. — Bohinj: —10, snega 65 cm, jasno, srež. — Pohorje: —9. sneg pršič, 40 eni na stari podlagi, smuka prav dobra. — Otrok se opekel. V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali le enega ponesrečenca — dve in polletno Anico Ranzlnger, hčerkico snažilke z Jesenic. Dekletce ee je včernj doma polilo z vročo kavo in dobilo hude opekline po životu in licih. — Strokovno poučni tečaj v Pragcrskcm, ki ga priredi Udruženje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, se prične v nedeljo dne 15 marca ob 0 dopoldne ln vabimo lom polom vse, ki «o se prijavili za tečaj polom naših podružnic, da se pravočasno udeleže. — Oblastni odbor UJNŽB. Ljubljana. — Naše prijateljice — priljubljena knjiga o sobnih rastlinah, ki jo je spisal inž. Jeglič, je naj-pripravnejše in lepo darilo za godovne prilike. Obširno in bogato ilustrirano knjigo dobe udje Mohorjeve družbe pri založbi v Celju po znižani ceni — vezan izvod Din 84.20. Dobite jo pn tudi v vseh knjigarnah. — Nove knjige: Deklina i odprtimi očmi, povest. Francoski spisal Pierre L'Ermite, Din 30, vezana Din 42; Leto strahote 179.3. Povest spisal V. Hugo, poslovenil Fr. Terseglav. Din 28, vezana Din 40; Usodna preteklost, roman spisal francoski M. C. Weyer, poslovenil S. Skerl Din 20, vezana Din 38; Karl May.Winnctou 1. zvezek 13 Din, Iz Bagdada v Stambul 111. knjiga 14 Din; Milijon, roman iz ameriškega sveta, spisal P. B. Kyne, prevedel F. Magajna 17 Din; Katoliški verouk za 4. razred srednjih in meščanskih šol. Spisal katehet Janko Mlakar, 20 Din; Pozna «sveta, povesi angleški spisal A. Conan Doyle 25 Din, vezano 30 Din: Poljubna navodila za izračunavanje tekočin v nepolnih sodih in valjih, sestavil Lenard Frido, vezano 50 Din; Zakon o občem upravnem postopku, prevedel in priredi dr. R. Andrejka — Zakon o banski upravi — Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov, 25 Din, vezano 30 Din. Vse navedene knjige ima v zalogi Jugoslovanka knjigarna v Ljubljani. * Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »jFranz-Josef« grenčice točno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Franz-Josef-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijski trgovinah. — »Novo!« Podpisana prodajalna obveSča častite gospode katehete, da je prejela veliko izbiro novih ljubkih slik za prvo sv. obhajilo. Cene zelo nizke po 2, 3 in 4 Din. Blagovolite si jih ogledati v Prodajalni KTD (H. Ničman) v Ljubljani Maribor „Mlin za kavo4* kateri pa ne melje pražene kave, temveč odstranjuje jedro od kavine črešnje. Taki mlini se uporabljajo včasih še tam, kjer se skrbljivo predela-vajo dragocene višinske rastline. Noben trud ni prevelik, samo da se nabavijo najdragocenejše višinske rastline za kavo llag brez kofeina. Kava Hag sc pred praženjein ponovno pre-rešeta in opere v modernih strojih, nato se pc patentiranem postopku odvzame kavi kofein. Kofein pa ni z aromo in okusom kave v nobeni zvezi, pač pa lahko radi svojega razdraž-Ijivega delovanja na srce, živce in ledvice škoduj« mnogim ljudem. Ne najdete bolj okusne kave kot je kofein: prosta kava Hag. Pri temie kava Hag za vsakogar zajamčeno neškodljiva. Tudi otrokom jo lahko dajete brez pomisleka. Prepričajte se sami! V vseli dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servira sr pa tudi v hotelih in kavarnah. Celje □ Verski govori v mariborski stolnici Katoliška akcija za lavantinsko škofijo je naprosila priznanega pridigarja ljubljanske stolnice, da govori mariborskemu moškemu meščanstvu v mariborski stolnici vrsto verskih govorov, v katerih bo obravnaval najvažnejša sodobna verska in moralna vprašanja. Govori bodo v času od 18. do 24. t. m. Uvodni govor bo 18. t. m., to je na predvečer praznika sv. Jožefa, nato redno vsak dan po en govor, zaključni pa 24. t. m., to je na predvečer praznika Marijinega Oznanjenja. Začetek bo vsakikrat ob 8 zvečer, malo pred govorom pa bodo litanije. Vabimo vso mariborsko moško meščanstvo in okoličane, da prihajao k verskim govorom, v katerih bo pridigar, ki je znan poznavalec življenja in človeške duše, razmotrival vprašanja, ki zanimajo naš rod. П V cvetu mladosti je umrla na posledicah težke neozdravljive bolezni učiteljica Erna Poš, hčerka uglednega mariborskega trgovca Ivanu Poša. Z vzorno noguvdanoetjo jc prenašala dolgotrajno trpl jenje .Bodi je žemljica lahka, težko )>rizadeti rodbini nnše najgloblje sožalje! Pogreb plemenite in blage jiokojnice bo jutri ob |x>I 15 iz hiše žalosti nn Koroški cesti 20 na kamniško pokopališče. □ Nove gratlbe. Na četrtkovi seji mestnega sveta so se podelila sledeča gradbena dovoljenja: Ubald Nassimbeni za zgradbo tronad-stropne trgovske in stanovanjske hiše v Orož-novi 8. Gosjiojiii 9 in Strosemajerjevi 8. — Hranilnica Dravske banovine za zgradbo tronad-stropnega stanovanjskega in trgovskega poslopja v Slovenski 12. — Okrajni cestni odbor za povečavo skladišča na Vojašniškem trgu 6. — dr. Oton Blanke za zgradbo prof. garderobe v Koroščevi 25. — Uporabna dovoljenja pn so dobili: Ivan Braun za zgradbo prizidka za delavnico in kotlarno ter Jugoslovanska udružena banka za preureditev jirvegn nadstropja na Aleksandrovi 46. □ Malheur... Na Ptujski cesti je zavo/il varaždinski voz posestnika Vinka Vaiihniika iz Peras s svojim dvovprežnim vozovih v eno-vprežni vr>z posestnika Vinka Vnuhnika iz šmi-klavža pri Mariboru. Sunek je povzročil, dn se je nn Vanhnikovem vo/u strlo oje in da je Vau-linikova žena pritšla ob 60 svežih jajčk. Potem pu so sledili prizorčki: Gjuro je zavihtel z bičem in poskusil z bepom. Ujeli so ga. Potem je dvakrat poskusil z napačnim imenom. Ponesrečilo se je. Jajčka je moral plačati in zaprli м> ga. Pravi: čajev je popil množico radi mra/.a in mu je šinila pijačica nekam v glavo. □ In delavska pekarna? V včerajšnji številki je tukajšnja »Delavska politika« vendarle prinesla |x>ročilo o obsodbi mariborskih pekov. Poročilo omenjenega dvotednika dopolnjujemo v tem smislu, da je sedel na zatožni klopi tudi zastoivnik Delavske pekarne. □ Pekrski uboi pred senatom. 23. ma ja 1. I. so prišli fantje iz Linvbuša v Pekre v Tomše-tovo jrostilno. Naraščala je naipesfost med lim-Im-ikitni in j>ekra se je v februarju dvignil nad decemberski nivo. Zanimivo je primerjati gibanje cen na svetovnih trgih. Cene so se v februarju še nadalje znižale, vendar pa se je opazil že nek preokret in cene sirovin so začele polagoma naraščati. V fe- Drž. denarni zavodi Sedaj so objavljene bilance za leto 1980. vseh državnih denarnih zavodov. Bilance kažejo, da je imela najvišji dobiček sicer Narodna banka, toda delež države na čistem dobičku pa je bil največji pri državni Hipotekami banki. Dočim se je v zadnjih letih dobiček Poštne hranilnice nekako stabiliziral, je čisti dobiček Narodne banke nazadoval. Nasprotno pa izkazuje Državna Hipotekama banka vsako leto več čistega dobička in dosledno je tudi delež države vedno večji. Skupno so dali državni denarni zavodi, med katere ne štejemo Privilegirane agrarne banke, kjer je država samo delničar, 115.7 milij. Din. Čisti dobiček državnih denarnih znvodov je znašal (v milij. Din): DHB N. b. P. hr. Skupaj 1928 47.7 79.1 35.8 162.6 1929 55.0 75.0 35.0 165.0 1930 63.0 68 6 35.3 166.9 Delež države na čistem dobičku pa je zna- lal (tudi v milj. Din): DHB N. b. P. hr. Skupaj 1928 34.7 44.6 33.3 112.6 1929 40.0 42.3 22.1 104.4 19i0 45.9 38.7 31.1 115.7 Razmah naše industrije čevljev. Največja tovarna čevljev v naši državi »Peko«, d. z o. z., Tržič, Ljubljana, ima že celo vrsto prodajalen v naši državi. Kakor čujemo, otvori v kratkem prodajalno tudi v Splitu, v Šibeniku. v Osijeku in v Murski Soboti. S tem bo narastlo število prodajalen tvrdke na 20. Podjetje pa bo še nadalje izgradilo svojo prodajno organizacijo po celi državi in namerava se v teku letošnjega leta odpreti svoje prodajalne v 80 važnejših mestih države, kjer jih še nima. Kartelna pogajanja jugoslovanskih in romun-^ skih lesnih industrijalcev na Dunaju. V sredo so ee pričela na Dunaju pogajanja jugoslovanskih in romunskih lesnih veleiudustrijalcev, ki nameravajo ustanoviti kartel za izvoz lesa iz obeh držav. V skupnem delu in sporazumno hočeta obe državi organizirati izvoz lesa nn vsa tržišča. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Milan Ulmansky, bivši ravnatelj tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, in sedanji generalni ravnatelj »Šipada«, največjega lesnega koncema, pri katerem je udeležena tudi država. Iniclator teh pogajanj je minister za šume in rude g. ing. Dušan Sernec. Kako se naj ta kartel praktično izvede, to se bo razvidelo šele tekom pogajanj. Vsekakor bo pa ta kartel, če se ustanovi, v sedanii splošni katastrofalni gospodarski krizi kar največjega pomena. Borza Dne 13. marca 1931. Denar Devizni trg je danes zabeležil delno znižanje tečajev. Do zaključkov je prišlo samo v devizah Praga. Berlin, Curih in Dunaj, v katerih je intervenirala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2283.50 bi.. Berlin 1354.50—1357.50 (1356), Bruselj 794.09 bi., Budimpešta 993.04 bi., Curih 1094.40 — 1097.40 (1095.90), Dunaj 799.10—802.16 (800.66), London 276.73 bi., Newyork 56.845 bi., Tariz 222 90 bi., Praga 1(58.32—169.12 (168.72), Trst 298.16—298.36. Zagreb. Amsterdam 2280 50—2286.50, Dunaj 799.16—802.16, Berlin 1354.50—1357.50, Bruselj bruarju eo bile ëvreteJSe eene tehle proizvodov т primeri z januarjem: mast, maslo, olje, bombažnega semena, laneno olje, bombaž, volna, juta, lan, baker, cin, svinec, cink in terpentin. Nasprotno pa so popustile cene pšenice, koruze, kave, sladkorja, čaja, kakaoa, riža, konoplje, srebra in kavčuka. V splošnem se v cenah industrijskih sirovin, torej v tekatilijah in kovinah opaža poživljenje konzuma, ker pravijo, da se sedanje zaloge nagibajo h koncu in da so zaloge znatne le še pri konzumentih. Čvr-stejša tendenca na blagovnih tržiščih je vsekakor v zvezi s čvrstejšo splošno tendenco na efektnih borzah. Položaj se sedaj presoja veliko bolj optimistično. Vprašanje pa je, če sedanja poživitev na efektnih in blagovnih borzah le ni preveč sezonskega značaja, torej, da še ni znanilka izpremem-be v konjunkturi, katero tako željno pričakujejo. V svrho primerjave cen na svetovnem trgu navajamo indeks prof. lrvinga Fisherja za pet najvažnejših držav. Vidimo, da je nazadovanje še splošno, če bi pa upoštevali indeks le na gotov dan, bi lahko ugotovili, da se je začel polagoma dvigati. febr. 1930 jan. 1931 febr. 1931 U. S. A. 94.4 79.3 77.5 Anglija 90.7 73.0 71.4 Francija 93.0 81.5 84.2 Nemčija 90.7 82.6 80.7 Italija 90.4 73.9 72.9 Jugoslavija 92.1 75.7 74.8 794.09 bi., Budimpešta 991.54—994.54, London 27C.33-277.13, Milau 297.25—299.25, Newyork ček 56.745—56.945, Pariz 221.90—223.90, Praga 168.32 —169.12, Curih 1094.40—1097.40, Bukarešt 34— 34.50. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.7 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2280.50—2286.50, Berlin 1354.50—1357.50, Budimpešta 091.54—994.54, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 799.16—802.16, London 276.33—277.13, Newyork 56.745—56.945, Pariz 221.90—223.90, Praga 168.32—169.12, Trst 297.19 —299.19. Curih. Belgrad. 9.1250, Pariz 20.34, London 25.24875, Newyork 519.70, Bruselj 72.45, Milan 27.225, Madrid 56.50, Amsterdam 208.35, Berlin 123.70, Dunaj 73.06, Stockholm 139.18, Oslo 139.03, Kopenhagen 139.02, Sofija 3.765, Praga 15.40, Varšava 58.20, Budimpešta 90.615, Atene 6.7275, Carigrad 2.465, Bukarešt 8.09, Helsingfors 13.05. Vrednostni papirji Tržišče državnih papirjev je bilo danes -glavnem neizpremenjeno. Le vojna škoda je bila čvrstejša. Promet je bil slab in je prišlo do zaključkov le v škodi, agrarjih, 7% investicijskem in Ble-rovem posojilu. Bančni papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni in je bila zaključena Unionbanka po 190, Jugobanka pa po 78 in 78.50. Nadalje je bila zaključena tudi Zemaljska banka po 130. Industrijski papirji beležijo zaključek le v delnicah Osiješke Ijevaonice po 210, dočim v ostalih papirjih ni bilo zaključkov in so tečaji ostali skoro docela neizpremenjeni. Ljubljana. 8% Bler pos. 93.50 bL, 7% Bler. pos. 83 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 127 d., Praštediona 900 den., Kred. zavod 170-180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 87—88.50 (88), agrarji 51.50—52.50 (52.50, 53), vojna škoda ar. 422.75—428 (423, 423.50), kasa 422.50—423.50 (422.50, 423), 3., 4. 423 den., 5. 423—423.25, 6. 423 —423.25 (423), 11. 423—423.50 (423), srečke Rdeč. križa 48 bi., Tob. srečke 25 bi., 8% Bler. pos. 93 —93.25, 7% Bler. pos. 82.50—83,25 (83.25), 7% pos. Drž. hip. banke 82.50—83.50, 6% begi. obvez. 69.75—71. Bančne delnice. Ravna goro 80 den., Hrvatska 50 den., Katolička 37 den., Poljo 50.50— 57.50, Union 190—192 (190), Jugo 78—79 (78, 78.50), Lj. kred. 127 den., Medjunarodna 69 den., Narodna 7800 den., Obrtna 36 den., Praštediona 900 den., Srbska 195—196, Zemaljska 137—139 (139). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 139—142, Slaveks 40—45, Slavonija 200 den., Našice 950 den., Danica 95 den., Drava 254— 262, Sečerana Osjek 280-290, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 210—225 (210), Brod. vag. 00—80, Union 60—80, Vevče 129 den., Isis 42—45, Ragusea 375 —390, Ocean ia 207 den., Jadr. plov. 510-525, Trboveljska 332—335. Belgrad. Narodna banka 7750, 7% inv. pos. 88. agrarji 52, vojna škoda 422.50—423, 6. 424— 424.75, 6% begi. obv. 71.75, 8% Bler. pos. 93.50, 7% Bler. pos. 83-83.50, 7% pos. I)rž. hip. banke 84. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82.50—84, Newvork: 8% Bler. pos. 92.25—93, 7% Bler. pos. 83—84, 7% pos. Drž. hip. banke 81.50—83. Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 88.10. Wiener Bankverein 16.40, Creditansialt 46.70, Eseompteg. 159.20, Union 23.35, Mundus 140, Alpine 19.95, Trboveljska 41.60, Leykam 3.60, Rima Murany 62.90. Zifni trg Danes je bila na našem žitnem trgu Čvrstejša tendenca. Dovozi pšenice so slej ko prej slabi Povpraševanje pa je postalo živahnejše, vondar so zahteve previsoko. Za Srbobran namreč zahtevajo 365. Interes je znaten zlasti za april in maj. Cene so v splošnem Čvrstejše. Koruza je zelo čvrsta, vendar so danes ostale cene neizpremenjene in znašajo za bačko času primerno suho blago 90. Drugi predmeti so ostali neizpremenjeni. Nori Sad. Koruza bač.. sr. gar. 87.50—00, april, maj 92.50—97.50, ladja Donava, Sava predčasno suha 93—95, maj 95—100. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: Koruza trdnn, osrttilo neizpremenjeno. Promet: 20 vagonov pšenice, 3-1 vagonov koruze, 9 vagonov moke. Sombor. Pšenica bač.. okol. Sombor 147.50— 15250, koruza bač. 85-90. april 90—95, fižol bač. meš. 170—180. otrobi pšeu. bač. 105—110. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 89 in pol vagona. Budimpešta. Tendenca nedoločena. Promet srednji. Pšenica marec 15.89—16.25, zaklj. 15.88— 15.90, maj 16.22—16.60, zaklj. 16.29 -16.30, rž marec 11.28, zaklj. 11.15—11.18. maj 11.68—11.70, zaklj. 11.45-11.50, koruza maj 13.03—13.33, zaklj. 13.04-13.06, julij 13.37—13.58, 13.35—13.37, tranz. maj 10.33—10.35, zaklj. 10.30—10.33. Živina Mariborski živinski sejem dne 13. marca. Pripeljanih je bilo 61 svinj. Cene: Mladi prašiči 7—9 tednov 165-250, 3—4 mesece 280—850, 5—7 mesecev 400—500, 8—10 mesecev 550—600, 1 leto 900-1100 Din, 1 kg žive teže 8—9, mrtve 10 do 12 Din. Prodanih je bilo 15 svinj. Radia Programi Radio-Linbffana i Sobota, 14. marca: 12.15 Plošče (mešan program), 12.45 Dnevne vesti. 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18 Viktor Pirnat: Trsteno, dalmatinski paradiž. 18.30 Bogo Pleničar: šah. 19 Pavel Kunaver: Raziskovanje kraških pojavov. 19.30 Ga. Ortlmber: Angleščina. 20 Prenos akademije Jadranske straže in Ferijalnega saveza Tehn. srednje šole iz dvorane Delavske zbornice. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Hawaii-jazz. Nedelja, 15. marca: 9 Inž. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 10.45 Gospa A. Černe: Kako se hranijo piški. — 11 Prenos koncerta iz Filharmo-ulje. — 12 Časovna napoved in poročila, plošče. — 15.30 Gdč. A. Lebar: Dekle — čuvarica ognja v templju, -r- 16 Postanek natte in njen gospodarski pomen (Vacuum Oil Company). — 16.30 Dijaški jazz gojencev II. drž. gimnazi e. — 17 Reimann-Schwartz: Pajek s križem (St. Jakobski gledališki oder). — 20 Prenos iz Prage: Reprezentativni koncert Češke Filharmonije. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Ilawaii-jazz. Drugi programi • Nedelja, 15. marca. Belgrad: 12.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Narodne na harmoniko. — 18 Narodne permi. — 20 Praga: Koncert Beethoven. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Lahka glasba. — 18 Komorna glasba. — 20 Praga: Koncert Beethoven. — 22.10 Lahka večerna glasba. — Budapest: 10 Nabožna glasba. — 11.15 Uniatska služba božja, nato koncert vojaške godbe. — 14 Ploiče. — 17.10 Koncert orkestra. — 19.15 Pevski zbor »Buda«. — 20.15 Narodni praznik. — Dunaj: 10.30 Orgle. — 11.15 Simfonični koncert. — 13.50 Dueti. — 14.35 Popoldanski koncert. — 17.15 Komorna glasba. — 19.40 Otroške pesmi. — 20.05 Komedija: •Medigra«. — Milani 10.50 Nabožna glaaba. — 12.15 Pestra glasba. — 15.15 Simfonični koncert. — 20.55 Prenos opere. — Prmge: 19.05 Koncert. — 20 Koncert Ćeške Filharmonije. — Langenberg: 18.50 Na kratkih valovih. — 20 »Mikado«, opereta. — Rim: 13 Radio-kvintet. — 17 Prenos opere. — 20.40 »Višnjev čar«, oper., Billini. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. — 20.30 Ljudski koncert. — 22.15 Petje. — London: 16.30 Pianolorte. — 20 Prenos nabožne glasbe. — 21.05 Nedeljski koncert. — Miihlacker: 10 Fvangelska svečanost. — U Orgle. — 12 Promenadni koncert. — 17.40 Koncert. — 20 Cemballo koncert. — 21 I ep večer. — Mor. Ostrava: 16 Orkestralni koncert. — 19 Praga. — 22.20 Radio-orkester. — Leipzig: 19.15 Mandoline. — 19.45 Humor. — 20 »Don Carlos«. opera (Berlin). — 22.10 Plesna glasba. Iz društvenega iivljenie Črnufe. Prosvetno društvo uprizori jutri ob 3 in ob pol 8 dramo »Dom«. Pridite pogledat! Na Biedti ali v oko ici je potrebna majhni obitelji za mesfc junij in julij maihna me blo va na rila ali posebno mpblovan i stanovanje s 3—4 sobami z vsem komfortom, r. gHražo ob glavni cesti. — Ponudbe je poslati na : Polakovič, Beograd, Birčaninova br. 28 Otomane Najcenejše in najboljše modreee, feder-rao drocc. divane. fotelje in garniture Vam nudi f.SAIOViC, j^SčSTO Odrasli in otroci se zelo uspešno zdravijo za čiščenje in osve- ienje krvi s „F/GOLOM". Dobiva se v vsaki lekarni, po pošti pa ga ratoosilju proizvajalec. Lekarna Dr. Semehč, Dubrovnik 2144. 3 stek/. s poštnino 105 Din, S steklenic 245 Din. 1 steklenica 40 Din. Izvrsten zaslužek ! V vsakem kraju rabimo ZASTOPNIKA za odličen konzumni predmet, potreben vsakomur. Delo lahko in sigurno. Pisati na upravo »Slovenca« pod značko »Beograd«. Kurfa očesu Najboljše sredstvo proti kurjim očesom GLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča N.1Ш1ЧЈА» Ichamei -- M*aii Varujte se potvorb Čitajte in širite »Slovenca«! Zahvala. Za obilne dokaze sožalja ob smrti nase ljubljene hčerke oziroma sestre in svakinje gospodične Albine VercSnilc izrekamo vsem najlepšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo preč p. P. Kokošineku zh poslovilni govor, kakor tudi ostali duhovščini, vsem čč ses ram, posebno pa č. s. pre inici in s. Consuhti. Zahvaljujemo se tudi pevkam zavoda šolskih sester za ganljive žalostinke, vsem součenkam pokojnice, darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem onim, ki so jo spremljali na njeni zadnji pot. Meža Maribor, 12 marca 1931. Žalujoči rodbini: Verdnik in Škof. м £ — ~ Q >2 -r fe©a <У, > a: o • :® « e •jja-M3 ►»-P -O _ " » _ - - £ -o- * JtO — n C H «5 — srS-tŠ 3J18CÏ -r =-! e Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 12 g .o 5S =e P-O fis-.igS 'з c C I I 5 1 5 » & a _ -a Ï - O o.: u i— — v & a _ -a S' C.s si a hô-'c s > СЧ-Ï M - .- s? " s > ■z . o. j? - «. c N > i, c N > . O > Té « a * e ri « 'X 3 • K 5 CSjj o I _ . « 1 _£ J > ÏISn _ g. a» •ssaž i Cez kakih deset minut Je nekdo pokukal skozi vrata Wong Chingove prodajalne. Previdno se je oziral po temni cesti. Bil je suh možakar v zapetem plašču, s klobukom globoko potisnjenim na oči in s črnimi naočniki. Tolsto Chanovo obličje je preletel zvit, zmagoslaven nasmeh. Sumljivi človek je hitel navzdol. Chan mu je sledil v primerni oddaljenosti. Prispela sta na Veliko Avenijo. Mož s črnimi naočniki je krenil na desno ter končno smuknil na voglu v preprosto gostilno z imenom Killarney — Hotel. Detektiv je pogledal na uro in sklenil moža v površniku pustiti pri miru. Odšel je proti Union Square. Nemimi dvomi so ga grizli. >To celo norec z rokami lahko otiplje,« je razmišljal. »Tavava v pasL Toda z odprtimi očmi — s široko odprtimi očmi!« V hotelski sobi je zopet zmetal tistih malo potrebščin v ročno torbico. Njegov kovčeg je bil sicer že v hotelu, niso mu ga pa še prinesli v sobo. Velel je, shraniti ga, dokler se ne vrne, plačal račun, sćdel v naslanjač ter tu potrpežljivo čakal. Točno ob desetih in pol je prišel Bob Eden ter mu pomigal. Velik avto je čakal tik ob pragu. »Vstopite bral« je silil mladi mož ter mu odvzel torbico. Ko se je rejeni kriminalist zbasal v neraz-svetljeni voz, ga je iz teme pozdravil Aleksander Eden. »Povej Mihaelu, naj voai počasi, moram ee nekaj pogovoriti!« je zaklical sinu. Mirno je drsel avto po Geary Streetu. »Gospod Chan«, je začel draguljar šepetaje, »zelo me skrbi.« »Ali se je zopet kaj pripetilo?« »Kakopak! Danes popoldne ste me slišali pripovedovati, da me je nekdo klical iz nekega tukajšnjega avtomata. 0 tem sem medtem obvestil Al Draycotta, voditelja detektivskega zavoda, s katerim imam sicer poslovne stike. Prosil sem ga, naj dožene in, če mogoče, najde moža v površniku, ki je v pristanišču prežal na Boba. Pred eno uro sem dobil obvestilo, da so ga našli brez težav...« »... Najbrž v hotelu Killarney na voglu Velike Avenie,« je mimogrede dostavil Chan. »Veliki Bog, tedaj ste ga tudi vi že izsledili! To me presenečal...« »Sreča preseneča!« je skromno odklanjal Chan. »Prosim, da mi oprostite, ker sem vas nespoštljivo prekinil! Se ne bo več zgodilo!« »Draycott je ugotovil, da je to Phil Maydorî, eden obeh bratov, ki slovita za največja malopridneža, kolikor jih je kdaj radi zdravja moralo iz New Yorka. Zloglasni drug boleha, mislim, za malarijo, sicer pa je zdrav in čvrst ter se očividno kar vse preveč zanima za naš majhen posel. Sedaj pa pripovedujte Vi, gospod Chan! Kako, za božjo voljo, ste mu prišli na sled?« Polni obraz kriminalista iz Honoluluja se je nabral v zvite gubice. »Detektiv ima večkrat uspeh le zato, ker mu sreča kaže prijazno lice. Nocoj sem se smel solnčiti v takem smehljaju sreče, ki razveseli srce!« In pripovedoval je, da je obiskal bratranca Chana Keeja Lima, da je nekdo iz Wongove proda>-jalna telefonsko klical puščavo in da ie naletel na moža v plašču. >Bila je malenkost, hoditi mu za petami do njegovega hotela,« je kratko končal. »Priznati moram, da imam vedno več pomislekov,« je godrnjal Eden. »Odpoklicali so upravitelja Maddenove farme? Čemu? Najrajši bi, da opustimo ves ta načrt.« »Neumnost, oče!« je ugovarjal Bob. »Meni pa se vse to zdi strašno zanimivo.« »Meni ne! Pozornost tehle Maydorlov mi ni prav nič prijetna. Sploh pa, kje neki tiči oni drugi? Ta dva nista tiste vrste zločinca, ki bi se zanašala le na svoj samokres. Sta na vso moč prevejana potepina tiste moderne sorte, ki se jih policija boji. Aliso Jordanovo sem skušal pregovoriti, naj spremeni načrt, toda njen sin je kakor obseden na denar in tišči v mater. Vsekakor vidim zelo nerad, da odhajata na to nesrečno potovanje.« »Ne skrbi brez potrebe, papa! Prepričan sem, da bo to imenitna burka. Kako dolgo sem si že želel biti zapleten v pravo, pravcato morilsko zadevo, seveda le kot gledalec!« »Kaj pa prav za prav misliš?« »No, gospod Chan je vendar detektiv, kajneda? Detektiv na dopustu. Ako si že kdaj bral kak kriminalni roman, veš, da detektiv nikdar tako odločno ne deluje kakor na dopustu. Tedaj jo kakor pismonoša, ki ee hodi daleč sprehajat, ko ima prost dan. Tedaj pred nama je blesteči cilj: P. J. Madden, eden slove-čih denarnilv veljakov naše celine. Lahko se zaneseš name: ubogi P. J. je že sojen. Deset proti eni stavim, da ga Chan in jaz dobiva, ko prestopiva prag njegove hiše, na prvi preprogi — mrzlega.« MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica t-SO Oln an vaalca besedo SO par. Nafman|št og'aa v . 9 Din. Oglaal nail devet vratlc •• računalo vUw. Za odgovor aaamkol Na vpraian|a brca znamke na odgovarjamo | Službe iščejo Gospodična srednjih let, sposobna hotelskih poslov in perfektna v hotelski kuhinji želi v sezonskem času namešče-nje oz. prevzame vodstvo hotela ali samo kuhinje. Gre pa tudi kot družabni-ca. Ponudbe pod «Upravi-teljica hotela« na Upravo. tlužbodobe Učenec ki ima veselje se izučiti v trgovini mešanega blaga, se sprejme takoj. — Prednost ima pošten in priden, s vsaj 2 razr. meščanske šole ali 8. razr. ljudske šole. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »A. H. S. L.« št. 2569. Qdda se služba cerkovnika in organista. Plača ugodna. Nastop o sv. Juriju. Prošn e poslati na župni urad Vinica pri Črnomlju. Kuharica-gospodinja se sprejme takoj v žup-nišče na deželi. Prednost imajo one, ki so napravile kako gospodinjsko šolo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2664. Išče se natakarica, če možno s kavcijo. — Nastop takoj. Nasiov v podružnici »Slovenca«, Jesenice. Ključavn. vajenca sprejmem takoj, zdravega in močnega. Lovro Belec, ključavničar Novi trg 19. Kamnik. Medičarski pomočnik, dober in skrben delavec z dostojnim obnašanjem, star 20 do 35 let se sprej-ле. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »tnedičar«. Fanta 18 let starega, zanesljivega, se sprejme za gospodarskega pomočnika. — Ljubljana, Zaloška c. 21. Agilne zastopnike za obisk privatnih strank za angleške štofe in razne idoče gospodinjske novitete se sprejme takoj. — Visoka proviz'ja. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Zanesljiv zaslužek« št. 2645. Pouk Čamernikova šoferska šola Ljublfana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt zastoni. Pišite ponjl Stanovanja Krasen salon solnčen, prazen, oddam takoj po zmerni ceni. — Ljubljana, hotel »Tivoli«. Istotam na razpolago več raznih mesečnih sob. Cene ugodne. Stanovanje v podpritličju, soba, kuhi-nia in pritikline, se odda mirni stranki. - Naslov v upravi lista štev. 2688. Lepa soba s posebnim vhodom, parketom in elektriko, se odda boljši osebi v centru mesta. Naslov v upravi pod št. 2706. МОЧНВНИУЧ^ВКИИ ЕЕШНЗј wimeep .1Л>ВНкш uf—w" Odda se trgovina s špecerijo in železnino na dobro idočem kraju, pripravna tudi za manu-fakturo. Obstoječa nad 60 let. Najemnina majhna. Naslov v inseratnem oddelku Slovenca p. št. 2625. Kolarsko delavnico z orodjem in stanovanjem da v na em Vinko Piler, Loški potok. Hiša z gostilno z vsem hišnim in gostiln, inventarjem, vrtovi i. t. d. se da takoj v najem, zelo pripravno še poleg za mesarijo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2593. Hišica • sadnim vriom, njivo in kozolcem, 15 minut od postaje, ugodno naprodaj. Lanišče 28, Škofljica Posestva - graščine od 2—300 oralov prodaja Posredovalnica Maribor. Sodna ulica 30. Pekarijo edino v trgu in 5 oralov posestva proda za 120.000 dinariev Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Naprodaj posestvo prvovrstno blizu Rog. Slatine, obstoječe iz 20 oralov zemlje: njive, travniki, ho-ste, veliki sadovnjak. Je na jako prometnem kraju, hiša enonadstropna s petimi sobami zgoraj, spodaj dve lepi gostilniški sobi. Gostilna je stara in na jako dobrem glasu, kamor zelo radi zahajajo poletni gostje Zdravilišča Rog. Slatine. V hiši se nahaja poštni in brzojavni urad. Proda se radi smrti prejšniega lastnika. Posestvo se odda kakor stoji in leži z vsem inventarjempod jakougod-nimi pogoji. Pojasnila daje Ivan Vidgaj Rogaška Slatina. Harmoniko popolnoma novo, 4-ton-sko, prodam. - Cena po dogovoru. Ankert Alojzij, Brezje 82. Proda se stražnica z orodjem, transmisija in števec ?a motor. Naslov pove uprava »S ovenča« pod štev. 2686. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu. L BROZOVIC - Zagreb, llica 82 Kemične čistilnica perja. Iščemo prostor na kakem dvorišču v mestu ali Spodnji Šiški v svrho postavitve 20 m dolge in 7 m globoke, s pločevino krite lope proti najemnini ali odkupu sveta. - Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Posestva Gostilno z enonadstropno I išo v v Mariboru, mesečni promet tri polovniake vina, preda za 230.000 d nariev posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Parcele naprodaj. Lega solnčna in idealna. Izmere 500—700 m2. Naslov v upravi SI. pod št. 2704. 1ПТТТЕГД Izjava. Podpisani Franc Prosnik, šofer v Ptuju, obžalujem in preklicuiem trditve glede g. Konrada Vajda, mehanika v Ptuju, kot neresnične ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Ptuj, dne 9. III. 1931. Franc Prosnik 1. r. Prodamo Namočena polenovka priznano najboljša — se dobi pri I. Buzzolini, Lin-garjeva ulica. Stabilni stroj 80 HP se po zelo ugodni ceni proda. Informacije v bivši pivovarni, Laško. Pozor, mizarji! ' Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamnnje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL BOŽNAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Hlinarii' Rt. proso, (i Ido Id Irfmen kupile nairenete pri A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva cesta 2* Velctreorina žita in moke. Kupimo j Naglo želim kupiti starinske fotelje in stole, omare za knjige in eno j tabernakelj-omaro. Izidor Steiner, Zagreb, Zrinjevac br. 14. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprova »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova i ulica 6. II. nadstr. I Moško kolo dobro ohranjeno, se kupi Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2679. Naprodaj: jermenice, vel. 1 do 2 m, vodne črpalke, vodni ventili, rezervarji, razne rabljene cevi, traverze in samotna opeka. Informacije v bivši pivovarni, Laško. z ustanovitvijo îouarne za apneni риИИ&гшс za izdelavo polnovrednih zidakov iz peska in apna Pojasnila, orospekti itd. zastonj MÀSCHINEN FÀBRIK __ ГС.М.В.Н, ml ELBING DEUTSCHLAND V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 13. t. m. ob '/з3, po dolgem trpljenju, v najlepših letih življenja, mirno in udano v Gospodu zaspala moja predobra žena, naša zlata mamica, hčerka, sestra itd., gospa Vida Briški «n. Belec večkrat previdena s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb prebtage rajnice bo v ledeljo, 15. t. m. ob nad Ljubljano št. 36 na farno pokopališče sv. Vida. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin. Št. Vid nad Ljubljano, dne 13. marca 1931. '/«9 iz hiše žalosti v Št. Vidu Anton Briški, soprog. Vidi, Miloš, otroka. Rodbine Belec, Briški, Dereani. Hrastovih plohov neobroblenih, 30, 50, 60 mm, popolnoma suhih, en vagon in nekaj orehovih, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca pod št. 2658. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. ; Minka Modic, Ljubljana, Coizova cesta 9. Poniklanje in prešanje (štancanje) kovinastih izdelkov po najnižjih cenah. T. Soklič, Maribor, Aleksandrova 43 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena soproga, nepozabna mamica, stara mamica in tašča, gospa Terezija Kodrli dne 13. t. m. po dolgem, mukapotnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere Bogu vdano zatisnila zemske oči. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo, dne 15. marca t. I. ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Leonišča na Stari poti 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi Sv. Janeza v Trnovem. Ljubljana —Trst, dne 13. marca 1931. Pini Komar roj. Kodrič, hči Franc Kodrič, soprog Murjan. sin Alojzij Komac. zet Vida, Boris Sonja, Igor, vnuki in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. . t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Ernst Lah zvaničnik, šofer državne železnice v petek, dne 13. marca po kratki bolezni nenadoma umrl. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo 15. marca ob 2 popoldne izpred kapelice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 13. marca 1931. Helena Lah, soproga; Ernst, Marjan, Jelka, Sonja, Ludvig, otroci; in vsi ostali sorodniki. Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni KREGAR IM SINOVA St.Viri nad Ljubl'jann — uasprot kolodvor» Naznanilo V konkurzni masi prot. tvrdke I. Ko-stevc nasl. A. Pirš v Ljubljani se proda Bolečine in zbadanja v kosteh - č'enkih mišicah - ledjih zobeh - s!avi biago in inventar „en b!oc" odstranja takoi za masažo Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena hčerka, sestra, vnukinja, gospodična Erna Posch učiteljica v petek, dne 13. marca po dolgi, mukepolni bolezni, v cvetu mladosti v 24. letu za vedno zatisnila oči. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 15. marca ob pol 3 pop. izpred hiše žalosti, Koroška cesta 20, v Kamnico v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo darovala 16. marca ob 7 zjutraj v stolni mestni župni cerkvi. Maribor, dne 13. marca 1931. ŽALUJOČI STARŠI in vsi ostali sorodniki. Natančnejša pojasnila daje pisarna dr. Frlana Frana, advokata v Ljubljani,! Miklošičeva cesta št. 4, kjer s o sprejemajo ponudbe do dne 25. marca 19?0. Dr. Frlnn Frnn, advokat v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. -4-/I — kot upravnik konkurzne mase. Zahvala. Ob prebridki izgubi naše nad vse Ijubljei.e matere, sestre in tete, gospe luane m ar oit se najprlsrčneje zahvaljujemo za mnogn izražena sožalja. za poklonjene vence. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokojnico v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku kljub snežnemu metežu. Žalujoča rodbina Marolt. Masirajte se že nocoj • že zjutraj boste ustali prerojeni ar r a se dobiva nossod Po pošti pošlje HuUH I itehlenica Din 16 Laboratorij „ALGA* Sušak 4 stek. Din 77"-, 8 stek. Din 131 ■-. 14 stek. Din 205ч 25 stek. Din 320'- t Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je moj edinec, srčnoljubljeni ŽARKO gojenec Marijanišča v petek, dne 13. marca preselil v boljše življenje. Pogreb bo v nedeljo 15. marca ob pol 4 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Zagreb-Boh. Bistrica, dne 13, marca 1931. Žalujoča mati Janka Vojvoda. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. •".••■да. ' • • ''JM'i" .-if «''•" ' ' vYL-.-O-'' «.«lAIAÏ. ■• .-'J.'V*; Za Jugoslovanska tiskamo v Ljubljani: Karel Cet. Izdajatelj: Ivan Itako »eo. Urednik; Frane Kreni žar