Leto VI., Stev. 197 Ljubljana, sreda 26. avgusta 1925 Poitnlna pavtallrana. Cena 2 Din pi f»h«Ja ob 4. i[irtr«|. x=s Sune mesečno Din «5—; *» tao-icmstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 pnevna redakcija: Miklošičeva cestm itev. 16/I. — Telefon štey. 7». Notna redakcija: od 19. ure naprej t Knaflovi ul, »t 5/L — Tclefcn St. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 Upravništvo: LJubljana, Prejemov« ulica it. S4. — Telefon »t. 36. Ioseratni oddeleki Ljubljana, Preier« nova ulica št. 4. — Telefon št. . Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana it 11.841 - Praha člslo 78.180. Wien' Nr. 105 .«41. Radi silne nevihte v Slavoniji so bile včeraj' popoldne in zvečer pretrgane telefonske zveze z Beogradom. Zato prinašamo danes iz Beograda samo vesti o dopoldanskih dogodkih. Ljubljana. 25. avgusta. bi.epanu Radiču je pomagalo na konja tudi celokupno hrvatsko meščanstvo. razun pristašev SDS. Radič pa svojih uspehov ni dosegel na agrarni podlagi, temveč izrabljajoč odpor Hr-vatstva in polboijševiška gesla. Pri vstopu radičevcev v vlado so šli iz njihovih vrst ^zajedničarji* in več kmetskih poslancev, ker niso mogli pogoltniti Radičevega saltomortala in tudi niso hoteli slediti politiki Radičeve porodi-ce. Na drugi strani pa se je Stjepanu Radiču pridružila Pucljeva stranka, idejno revna, organizacijsko nesposobna, je utapljajoča se SKS zgrabila bilko, ko se je obesila Stjepanu Radiču na suknjič. Gosp. Stjepan Radič ni nič pridobil s tem. da je sprejel bivše «kmetijce* v svoje stranko. Ze doslej se je težko skliceval r.a glasove, ki so za HRSS padli v ljubljanski in mariborski oblasti. Kajti da razni komunistični in drugi na-peteži ter Nemci niso dali Radiču glasov za današnjo njegovo politiko, je nedvomno, in tudi madžarske Prekmurce bo gosp. Hrupič težko prepričal, da se bo pogodba Radič - UnkeMuser kdaj podpisala. HSS po aneksiji bivše SKS v Sloveniji ne bo imela več glasov, kakor jih je imela SKS sama. Posel za gosp. Radiča je tem slabši, ker se mu privešaio razne skupinice, ki nimajo pojma o seljaški politiki. Naj bo že kakor hoče, za nas je SKS prenehala. Opraviti imamo danes samo še z radičevstvom. Zato moramo somišljenike ob tej priliki opozoriti, da svo-ječasni obziri napram SKS ne morejo več obstojati, odkar je svoje pristaše povedla v »Hrvatsko seljačko stranko*. Mi ne vemo. ali so vsi bivši člani SKS zadovoljni s Pucljevim skokom, a to znamo, da ie naša dolžnost, da radičev-stvo v Sloveniji držimo strogo oddvo-jeno in da ne dopustimo nobenega slepomišenja, kakor je bilo običajno pri bivših »samostojnih«, ki so se napram nam dobrikali kot »liberalci*, za hrbtom Pa so rušili vse. kar je napredno. Sporazum RR ni objavljen. A to že danes vemo, da radičevcem ne zapira poti, da se jutri ne bi znova proglasili za republikance ali federaliste. Tudi vemo, da so s sporazumom RR odgode-ne oblastne volitve in s tem ustanovitev oblastne samouprave in vsa domala gospodarska samopomoč. Radič obe- *a pomoč nemškim in madžarskim manj šinam. Vse to morajo zdaj zagovarjati tudi novopečeni radičevci v Sloveniji. Tudi našemu kmetskemu stanu usko-štvo SKS v hrvatsko stranko ne bo v korist Zato mora naša SDS v še večji meri obrniti svojo pažnjo na interese naših podeželanov. Priznati se mora. da je SDS v pretekli vladi mnogo storila za kmeta vobče. za slovenskega pa še posebej. Celokupna gozdna politika v državi se je pod dr. Žerjavom vodila v korist kmetskega stanu, ki je zlasti v Bosni in na Hrvatskem mnogo Pridobil. Pa tudi v območju naših državnih šum v Sloveniji niso kmetje nikdar dosegli tako velikih pridobitev, kakor pod dr. Žerjavom. Ljubezen do kmeta ie pokazal z deianji. ne pa s stanovsko huiskarijo. I gorniegrajski kmetje bodo prej ali slej prišli do užitka Pravic, ki sta jim jih izvojevala dr. Pivko ln dr. Žerjav, četudi vidimo, da novi minister za agrarno reformo nima zanje srca. Pa tudi sicer je SDS bila krepko na delu za kmeta. O tem priča zakon o kmetijskem kreditu, podnora za štajerske rajfajzenovke Znižanje izvoznih carin zn živino in kmetijske pridelke ie bilo sklenjeno na predlog ministrstva trgovine, ko ga je vodil dr. Žerjav. In če bi bili predlogi dr. Žerjava sprejeti, bi danes bile izvozne carine, ki tišče kmeta v Sloveniji, že likvidirane in ne samo znižane. Vsaka kmetu koristna ideja je našla v SDS razumevanje in Polno podporo Nehote je dnevnemu glasilu gosp. Puclja ušlo priznanje, da je pod dr. Žerjavom bilo občutiti v davčnem oziru ugodnejšo odmeroo nrakso in več obzirnosti pri izterjevanju. Da poudarimo še to: Zakonski načrt o izenačenju davkov je bil izdelan Pod PP. 5e bo prilika govoriti o velikem delu SDS za kmetski stan. Danes vsakdo v6, da ne odloči; v po!l*iki, kar stranka ob-l;-'bi. ampak kar dela. SDS je malo obljubila. prinesla na ie kmetu mnogo več. Drugi so obetali. A kaj so prinesli slovenskemu kmetu? Prinesli so mu Stipo Radiča ki so ga sami še 8. februarja 1925 proklinjali. Radikali proti Radičevi zemljoradniški ofenzivi Veliko nezadavoljstvo med radikali radi Radičevega snovanja enotne zemljoradniške stranke za vso državo. — Energično svarilo Radiču. — Veliko število novih prosvetnih ukazov. Beograd, 25. avgusta, r. Danes ni bi- | tom v vladi se bo z vso odločnostjo v političnem življenju nobenih po- povedalo, da pričakujejo radikali od Radiča, da se ne bo spuščal v take eksperimente. ki bi ponovno mogli izzvati nesporazum in pretresljaje. V koliko se je že današnja seja ministrskega sveta pečala tudi s to zadevo, se dosedaj še ni moglo dognati. Min. predsednik Pašič potuje še ta teden v Evian les Bains ter ga bo na tem potovanju bržkone spremljal minister Boža Maksimovič. Danes so se vrnili v Beograd ministri Gjuričič. dr. Ninčič. Velia Vukičevjč in Pavle Radič. Minister Vukičevič je izjavil. da je z Bleda prinese! s seboj veliko število podpisanih ukazov o upokojitvah. premestitvah in imenovanjih učiteljev srednjih in osnovnih šol ter večje število o odlikovanjih domačih in tujih profesorjev, ki se udeležujejo mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu. Radičevci o gospodarskih vprašanjih Konferenca v ministrstvu agrarne reforme. — Neorijentiranost Stjepana Radiča v socialno-ekonomskih problemih. — Reševalna akcija g. Predavca. nima glede stvarne gospodarske in so-cijalne politike in njenega udejstvova-nja nobenega določnega programa ter da operira tudi na tem polju le s frazami. lo sebnih dogodkov. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, za katero je vladalo precejšnje zanimanje, ker so se pričakovale rešitve nekaterih aktualnih vprašanj. V radikalskih krogih se zasleduje Radičevo prizadevanje za osnovanje enotne zemljoradniške stranke za vso državo z vedno večjim nezaupanjem. Simptomatično je v tem pogledu pisanje radikalskega glasila »Vreme*, ki energično pobija to radi-čevsko akcijo, češ. da bi lahko izzvala zelo opasen boj med selom in mestom ter ustvarila precedens za stanovsko opredelitev, ki v naši državi iti za naše razmere nima upravičene podlage ter more prinesti neprecenljivo škodo narodu in državi. Kakor izve vaš dopisnik nameravajo radikali vsako tako akcijo, ako bi se pojavila v jačji obliki, energično ustaviti. Radičevim ekspouen- Beograd, 25. avgusta, r. Davi se je povrnil semkai iz Zagreba minister Pavle Radič in je imel dopoldne več konferenc z ministri. V svojem kabinetu je sprejel državna podtajnika svojega resorta in z njima razpravljal o agrarni politiki. Beograd, 25. avgusta, r. Veliko komentarja je v gospodarskih krogih vzbu dila neinformiranost Stjepana Radiča v socijalno - ekonomskih vprašanjih, ki jo ie pokazal v razgovoru z urednikom «Trgovskega glasnika*. O novi carinski tarifi je dejal gosp. Radič, da je poskus na bolie, glede trgovskih pogodb z Avstrijo se je iz;avil, da so naši interesi zavarovani. O davčni reformi in davčni politiki je bil mnenja, da je treba to vprašanje šele študirati. Radič se je med drugim izjavil tudi proti osemur-nemu delavniku ter za gospodarski svet in za senat. V vseh vprašanjih, kl so mu bila stavliena, 'e Radič pokazal, da Veliko bolj kot taki problemi, intere-sirajo sedaj Stjepana Radiča aktualna vprašanja, ki so v zvezi s sanacijami gospodarskih podjetij njegove stranke. V Beograd je dospel gosp. Predavec, ki je sedaj popolnoma zaposlen samo z gospodarskim dolom Radičeve stranke. Dopisnik beograjskega »Vremena* je imel danes ž njim razgovor, v katerem ie med drugim povedai. da stremi sedaj tudi za tem. da sanira Hrvatsko - slavonsko gospodarsko društvo. Predavec ie izjavil, da je položaj tega društva zelo resen. On kot gospodarski stro-kovniak in član vodstva HSS. bo gledal na to. da se društvo sanira. V kaki obliki, tega danes še ne more reči. Nerazveseljivi odnošaji z Grčiio Del grškega časopisja sistematično zastruolja razmerje med Jugoslavijo in Grčiio. — Vorašanje obveznega stalnega razsodišča še ni dozorelo. Beograd. 25. avgusta, r. Atenski ln solunski listi prinašajo v senzacijskl obliki vest albanskega Usta »Dieli*, da je kraljevina SHS sklenila z Albanijo tajno pogodbo, s katero se je baje Ah-med beg Zogu obvezni, da priključi Albanijo Jugoslaviji. Pravoslavna cerkev v Albaniji bi prišla pod upravo patrijar-ha v Senju. albanski glavni mufti pa pod oblast prvega mufti.ia v Jugoslaviji. Jugoslavija pa bi varovala zato Albanijo pred zunanjimi napadi. V event. vojni z Grčijo bi imela Jugoslavija pravico, da rekrutira v Albaniji 23.000 vojakov. Vest je od konca do kraja izmišljena in so jo bržčas lansirali v svet oni grški krogi, ki v zadnjem času sistematično zastrupljajo odnošaje med Grčijo in Jugoslavijo. Solun, 25. avgusta, r. Tukajšnji list <^Eos» piše v svoji včerajšnji številki, da je dobil francoski poslanik v Beogradu od svoje vlade nalog, naj ukrene vse mogoče, da se vprašanje grško-iugoslovenskih odnošaiev do 7. septembra, to je do prve seje Zveze narodov razčisti, ker izgleda, da bo Grška zahtevala posredovanje razsodišča, ako bo Jugoslavija sprejela grško stališče, da se imajo vsa sporna vprašanja urediti pred obnovitvijo prijateljske zveze. Zunanji minister je izjavil, da ne bo v sep-temberskem zasedanju Zveze narodov sorožil vprašanja obveznega razsodišča ker še nI zadosti zrelo in ker ga ostale balkanske države še niso zadostno raz-motrivale. -5=5- Silovit vihar v Gorici Gorica, 25. avgusta, a. Sinoči okoli 9. ure je divjal v Gorici velik vihar, ki je v kratkem času zavzel značaj ciklona. Prišel je iz smeri St. Andreža in je divjal zlasti v okolici glavnega kolodvora. Dosegel je velikansko hitrost. Poleg tega je lilo kakor iz škafa, grmelo in bliskalo. Ob tem času je ugasnila tudi električna razsvetljava. Najbolj prizadeti so bili glavni kolodvor, vojaška bolnica, vojašnica 24. pehotnega polka in druge hiše v bližini. Skoraj vsem tem poslopjem je vihar odnesel strehe. Po zraku so frčale opeke in celo težki tramovi. Vihar je izruval najmočnejša drevesa ter veliko število brzojavnih drogov. V St. Andrežu je uničil nekoliko barak. V tem kraju je bila tudi ena človeška žrtev. Ubita je bila namreč štiriletna deklica. Štiriletnega dečka Borisa Bašina je vihar dvignil v zrak in ga odnesel približno 200 m. Pade! je na sosedno športno igrišče, kjer so bile porušene tribune in del ograje. Streho glavnega kolodvora je vrglo na trg pred kolodvorom K sreči je imel osebni vlak iz Trsta zamudo in je dospel na postajo, ko je vihar že ponehal. Več tovornih vagonov je odneslo v smeri Droti Rubiji. Tudi v Moši je vihar razdejal 4 hiše. Tukaj je bilo ranjenih več oseb. Telefonski in brzojavni promet je bil popolnoma ukinjen. Število ranjenih oseb dosedaj še ni znano. Materijelna škoda se ceni nad en milijon lir. Pašič odpotuje v Francijo Beograd, 25. avgusta, r. Radikalskl klub je dobil obvestilo, da se odpelje ministrski predsednik Pašič v petek v francosko kopališče Evians les Bains v spremstvu notranjega ministra Maksi-moviča. Spremembe v vodstvu Narodne banke? Beograd, 25. avgusta, r. Sproženo je vprašanje novega guvernerja Narodne banke, ker hox<* cedanji guverner Vaj-fert radi str i in bolezni odstopiti. Za to mesto j.a doslej dva resna kandidata. in sicer podguverner Narodne banke g. Protič ter pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič. bivši poslanik v Atenah ter sin bivšega guvernerja Narodne banke. Nove avdijence Stjeoana Radiča Beograd, 25. avgusta, r. Jugoslovenska de« lekcija za zasedanje Zveze narodov ndpo« tuje v Ženevo dne 2. septembra. Na Bledu sprejme kralj v skupni avdijenci zunanjega ministra dr. Ninčiča in prvega delegata Stj. Radiča. Govori se tudi, da pride koncem tega tedna na Bled Stjepan R.-.dič sam in da ga sprejme kralj v posebni avdijenci Nettunske konvencije Beogred, 25. avgusta, r. V zunanjem mi* nistrstvu je končano redigiranjc b Jila j j nettunskih konvencij, ki bodo te dni objav« ; i ljcno, i Nemški nacifonalci proti varnostnemu paktu Možnost novih zapletljajev v vprašanju evropskega miru. — Optimizem londonskih krogov. — Izpraznjevanje sank oljskega ozemlja. Berlin, 25. avgusta, s. Državni kabinet je danes vzel na znanje besedilo francoskega odgovora glede varnostnega pakta. Podrobna razprava se bo vršila jutri. Dasiravno bo vsebfna note objavljena žele v petek, vendar se zatrjuje, da vsebuje brezpogojno zahtevo vstopa Nemčije v Zvezo narodov. Samo tedaj ko bo Nemčija v Zvezi narodov, se more govoriti o drugih pogajanjih in sporazumih. Kljub tej kategorični zahtevi so vladni krogi precej optirr.fscični tn upajo še vedno, da se najde kompromis glede 51. 16. statutov Zvese narodov. Nemški naci.ionalci so sklenili na zaupni seji, da ne bodo odobrili varnostne pogodbe z zavezniki, ker se Nemčija ne more odpovedati nemški Alza-ciji in Loreni. Sprejem varnostne pogodbe, ki bi vsebovala odpoved nemškemu ozemlju, se mora preprečiti z glasovi nemškonacijonalnih ministrov in poslancev. Dosedanje zadržanje nemških nacijonalcev v vprašanjih varnost- ne pogodbe je bilo le taktičnega značaja in je preprečevalo predčasno notranjepolitično krizo. Nemški r.acijonalci oči-taio zunanjemu ministru dr. Streseman-nu, da hoče za prazen fantom prodati nemško ljudstvo ln nemško zemljo. London, 25. avgusta, d. «Daily Tele« graph* poroča iz diplomatskih virov, da so povzročili zakasnitev izvršitve francoskega odgovora vzhodni zavezniki Francije, ki so zahtevali daljši rok za proučavanje vsebine. Nadalje poroča, da pričakujejo v Lon. donu še tekom tega meseca prihoda nemškega diplomatskega in pravnega izvedenca, ki bi se neoiicijelno razgovori! z angleškimi in belgijskimi izvedenci o obliki varnostnega pakta. Pariz. 25. avgusta, d. Francoske čete so izpraznile Duisburg že v nedeljo, belgijske pa včeraj. Izpraznitev se jo izvršila brez incidentov. Jutri izpraznijo zavezniške čete tudi Ruhrort. V obeh krajih ostane le paroplovna komisija. Cailiaux zadovol en s pogajanji Normalen potek londonskih razgovorov. nes v Pariz. Caillaux se vrne da- London, 25. avgusta, s. Današnji razgovor med francoskim finančnim ministrom Cail-lauxom in zakladnim kancelarjem Churchillom je trajal pol ure. Francoski in angleški uradni krosi so slejkoprej zelo rezervirani. Izgleda pa, da potekajo razgovori normalno. Vse v listih objavljene številke temeljijo !e na domnevah. Razgovori med obema finančnima ministroma so se vTšrli večlldel brez izvedencev. Le včeraj popoldne sta prisostvovala izvedenca Baraaud in Niemeyer. Caillau* je sprejel na francoskem poslaništvu novinarje, katerim |e izjavil, da je razpravljal s Churchillom o vseh finančnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav in da sta skušala približati angleško In francosko stališče. V politiki mora biti eden vedno optimist ln to sem jaz, Je dejal Calllaux. Kakor se doznava, se bodo pogajanja jutri končala, nakar bosta oba ministra poro. čala svoji vladi o uspehih razgovorov. Francosko-španska blokada rifovske obale Abd el Krim ne more dobivati več vtihotapljenega orožja in municije. — Navidezen mir na fronti. — Nova francoska ojače-nja. — Rifovska barbarstva. sedaj popolnoma zapuščeno. Vsled blokad« je tudi popolnoma prenehala dobava orožja rn drugega vojnega materijala, kl se Ja Pariz, 25. avgusta, a. General Petain je definrtivr.o določi! za sedež svojega generalnega štaba Meknes, ki je v centrumu armade in Je blizu Feza, tako da hna na vse strani najboljše zveze. Maršal Lyautey odpotuje v Pariz da poda točno poročilo o sedanjem položaju. Maršal Lyantey se bo ukrca! pojutrišnjem. Blokada rifske cbale je sedaj efektivna. Z ozirom na francosko-španski sporazum so Spanci odprli za francoske ladie v svrho oskrbe pristanišči Algeclras in Almeria, dočim so Franoozl odprli španskim ladjam pristanišč; Oran !n Nemours. Španska nadzorstvena cona gre od Nemoursa do Tankerja. Centralna baza na je Oran. Pri blokadi sodeluje tudi 12 španskih ladij. Francosko In špansko povelrnlštvo sta drug od drugega docela neodvisni, vendar pa postopata oba poveljnika admirala Hallier In Ouerra popcincma sporazumno. Morje je dobavljalo Rifovcem po morju. Pariz, 25. avgusta, d. Agenee Havas po« roča iz Rabata, da vlada v okolici Vad Amelil in Beni Frasen mir, dasrravno je skušal sovražnik že prejšnji teden doseS zvezo z Alžirjem preko Taze. V okraju Le-ben ln Stsiab nadaljuje sovražnik z zbiranjem svojih čet. Francozi so ob srednji Mergi odbili rifovski oddelek, kl je skušal napasti domačine. Na vsej fronti vlada značilno prodstanje važnih operacij. V paT dneh od'de v Maroko lovsk! polk iz Too-lera. Tudi 141 pehotni polk v Marseille je dobil nalog, da mora biti pripravljen. Kakor poroča »Matfn» so Rifovoi oropal! vse žitne shrambe, požgali hiše in žetev ter zastrupili vse studence, v katere so pometali mrtvece. Pred novim prevratom v Grčiji? Nenadno odootovanje ministrskega predsednika in vojnega ministra iz Aten. — Vpoklic oficirjev z dopusta. — Nota ameriške vlade. Solun, 25. avgusta r. Zdi se. da se vlada generala Pangalosa približuje svojemu koncu. Snoči je ministrski predsednik nenadoma odpotoval v Idro. da se sestane s predsednikom republike. Istočasno Je vojni minister vpoklical potom armadnin poveljnikov brzojavno vse oficirje, ki so na dopustu. Tozadevne vesti so znak bližajočih zaplertjajev, k! so se v ostalem pričakovali od prvega dne zadnjega prevrata. Včerajšnja »Makedona Nea« piše, da bo ministrski predsednik bržkone odpotoval v Idro k predsedniku republike radi posvetovanja o nevarnem položaju v deželi. Približevanje vlade k monarhistom in k reak-cfjonarnvn monarMstičnlm oficlris.71. ki so nasprotniki sedanjega predsednika republike, se spravlja v Javnosti v zvezo z mož- nostjo novih in dalekosežnih izprememb. Čimbolj se približujejo volitve, tembolj razširja vlada vesti o uvedbi še strožje vojaške diktature. »Balkanion« trdi celo, da namerava vlada vzdržati status quo od 1. julija ln uvesti vojaško diktaturo. Omenjeni list piše, ds je vojska najbolj poklicana rešiti državo, ker •/,„ vojske ne stoj! pod nobenim Vplivom In ker so politiki nezmožni, da b! Grško rešiH težke krize. Položaj v Grški se smatra kot zelo kritičen fn je vsak trenotek pričakovati novih dogodkov. Atene. 25. avgusta, d. Poslanik Zedinjenih držav ie rzročll zunan.lemo ministru noto, v kateri prosi ameriška vlada za ureditev grških dolgov v Ameriki. -P53- Kitajska carinska konferenca Wash{ngtrm. 25. avgusta, k. Ameriška vla da je formelno sprejela vabilo Kitajske na carinsko konferenco, ki se vrši 26. oktobra v Pekingu. London, 25. avgusta, k. Velika Britanija je sprejela vabilo Kitajske na carinsko kon« ferenco. Nemški katoliški kongres pod vtisom dr. Wirthovega izstopa Stuttgart, 25. avgusta 1. Na tukajšnjem kongresu nemških katolikov je bila soglasno sprejeta resolucija, ki zahteva novo zveza vseh kristjanov za zaščito pravic in dostojanstva Svete Stolice. Princ Lowen-stein je v svojem govoru omenil, da je število nemških sve*'«,»*nih romarjev prekosilo štev-'Vr •vrnarjev -jCih narodov. Pts!~.-» dr. W:rtha o njegovem izstopu je vplivalo zelo slabo na kongresiste. Prisotna vodi telil katoliške stranke w se razgovar- I dali o posledicah dr. VVirttrovega koraka, n! so pa še sklepal! o nadaljnih ukrepih ki jih je treba storiti, da se v zadnjem trenotku ohrani enotnost stranke. Komunistični shod na Dunaju D ima I, 25. avgusta, k. Nocojšnje zboro« vanje, ki ga je priredilo vodstvo komuni« stične stranke, da protestira proti fašizma in sionizmu, je poteklo mirno. Ko so hoteli zborovale! kljub policijski prepovedi fop« mirati sprevod, je to policija pr-v^čila. Tri osebe so bile aretirane. Neurje nad Sušakom SušaJc, 25 avgusta, r. Sinoči se je okrog 3. nenadoma pojavila nad Sušakom in oko? o silna nevihta, ki je trajala okrog pol : «». Nad mestom se je utrgal oblak in meH t.U nim vetrom ie oadpla toča, kl je na več hi« šah pobila šipe. Velika škoda ie tudi BA vinogradih in na poljih. « P. E. P. Petite Entente de la Presse. —— Časopisna Mala antanta. V Sinaji, divnem gorskem letovišču v rumunskih Karpatih in poletni rezidenci romunskega dvora, se je vršila od 15. do 18. t. m. ustanovna konferenca novinarske Male antante, ali kakor se službeno imenuje: Petite Entente de la Presse. Kratko so o njej naši listi že poročali; da niso mogli točneje in obsežneje, je krivda na pomanjkljivi organizaciji naše službene izvestiteljske agencije, ki je prevzela ponočevalstvo, a pri tem odpovedala. Člani posameznih delegacij namreč niso bili v Sinaji kot zastopniki svojih listov, ampak kot predstavniki vsega č? »pisja v svoji dr-žavi in so smatrali zato za zahtevo lojalnosti, da ne favorizirajo svojih listov, ampak da dobe službena poročila vsaj vsi večji dnevniki. Ker vidim, da se je zgodilo to v zelo pomanjkljivi meri. hočem naknadno podati kratek pregled dela in uspehov sinajske konference P. E. P. Ideia za sinajski sestanek je bila sprožena na zadnji konferenci zunanjih ministrov Male antante, nje izvedba pa je bila prepuščena rumunski vladi. Po njenem naročilu je vodil priprave presbiro zunanjega ministrstva v Bukarešti, ki je bil seveda v stalni zvezi s presbiro-jema v Beogradu in v Pragi in z novinarskimi organizacijami vseh treh držav. Priprave so bile izvedene i tehni čno i idejno prav dobro, tako da je konferenca sama potekla brez ovir in v zelo hitrem tempu. Vse tri zavezniške države. Češkoslovaška, Rumunija in Jugoslavija, so bile na njej zastopane po službenih delegacijah, sestavljenih iz zastopnikov zunanjega ministrstva In novinarskih organizacij, vendar pa tako, da so imeli poklicni novinarji v vseh delegacijah večino. Vsaka delegacija je imela 7 članov: 4—5 novinarjev in 2—3 zastopnike zunanjega ministrstva. Rumunski delegaciji je bilo vrhu tega pri-deljenih še več ekspertov in tehničnih oomočnikov. Jugoslovensko de/egacijo so tvorili predstavniki JNU Miloje Sokič, Mika Rad osa vi je vič. Andra Milosav-1 jevič, vsi iz Beograda; Vinko Kisič iz Splita in jaz: zunanje ministrstvo sta zastopala podnačelnik presbiroja dr. E r h a r t i č in novinarski ataše našega poslaništva v Bukarešti V. B o g d a novic. V češkoslovaški delegaciji so bili kot zastopniki zunanjega ministrstva Jan Hika, vodja praškega presbiroja; Otl-bor M e 1 c. novinarski atašč v Beogradu, in R. Kuaernak, novinarski ataše v Bukarešti; kot zastopniki novinarjev pa dr. S v c h r a v a in dr. Kope c-ky iz Prage. Ladislav Zamykal lz Oloimtca ter V. Korman iz Bratislave. Rumunsfco delegacijo so tvorili najod-ličnejši predstavniki visoko razvitega romunskega časopisja. Bili so v njej Constantin Mille, predsednik novinarske unije in ravnatelj dnevnika »Lup-ta»; B r a n i s t e a n u, ravnatelj « Ade-verula»; Clopotel, predsednik novinarskega društva v Cluiu; Emil Fagu-r e. glavni urednik «Lupte». in R. Sei-s a n u, glavni urednik »Universula*. Zunanje ministrstvo sta zastopala Nicolas D i a n u, ravnatelj presbiroja, in njegov namestnik Aleksander Z a m f i r e -s c u. Predsednik konference je bil zunanji minister Duca, ki je konferenco otvo-ril in vodil prvo seio: na nadalinjih sejah ga je nadomeščal gosp. D i a n u. Glavno delo na štiri dni proračimane konference se je izvršila v petih komisijah (politični, organizacijski, tehnični, profesijonalni in redakcijski), v katerih sta bila v vsaki po dva zastopnika vsake države. Komisije so delale vse dni pozno v noč in so zmagale ogromno delo. Posrečilo se jim je odstraniti vse kočljive točke, ki jih je bilo dovolj (besarabsko in manjšinjsko vprašanje, razmerje do Poljske in Bolgarije itd.), tako da so bili naposled vsi sklepi snre-jeti soglasno in v polni harmoniji. Plenarne seje konference so bile samo štiri; vršile so se v slavnostno okrašeni razkošni dvorani sinajske Kazine in jim je vedno prisostvovilo tudi večje število rumunskih politikov in drugih odličnih gostov, ki so se mudili v Sinaji na letovišču. Delegati posameznih držav so poročali o stanju časopisja in položaju novinarjev v svoji domovini, o zunanjepolitični orijentaciji časopisja, o namenu in pomenu P. E. P. itd. O vsebini posameznih referatov, kakor tudi o sprejetih sklepih in resolucijah bo izdelal presbiro našega zunanjega ministrstva izčrpen in pregleden referat, ki bo dostavljen vsem uredništvom dnevnikov in političnih revij v Jugoslaviji. Tako vsaj je bilo sklenjeno in dogovorjeno. Omejiti se hočem zato le na kratek pregled efekta konference. V Sinaji je bila formalno ustanovljena Novinarska Mala antanta. Zunanji minister Duca je z zadovoljstvom in ob burnem odobravanju zbranih delegatov ln prisotnega občinstva ugotovil to dejstvo. Po sprejetem statutu predstavlja Novinarska Mala antanta (P. E. P.) zvezo novinarjev, časopisja, poročevalskih organizacij in tiskovnih uradov (pres-birojev) Rumunije, Češkoslovaške in Ju goslavije. Njene naloge so deloma profesionalno - novinarske, deloma politične. V prvem pravcu ima P. E. P. skrbeti za čim ožje sodelovanje časopisja vseh treh držav hi pospeševati medsebojno podporo za razvoj časopisja m novinarskega stanu. V političnem pravcu bo Novinarska Mala antanta podpirala politiko miroljubnosti m konsolidacije v Srednji Evropi, politiko, ki le podlaga tudi državni Mali antantL P. E. P. tvorijo centralni biro in državni odbori v Beogradu, Pragi in Bukarešti. Od teh odborov vrši izmenoma vsak eno leto funkcije centralnega biroja. Začasno opravlja te funkcije rumunski državni odbor. Državni odbori štejejo po 7 članov: 4 poklicne novinarje. 1 zastopnika presbiroja in oba novinarska atašeja zavezniških držav. Predsednik in tajnik morata biti poklicna novinarja; novinarske člane določijo stanovske organizacije, ostale nomi-nirajo zunanja ministrstva. Začasno fungirajo kot državni odbori delegacije, ki so bile navzoče v Sinaji. Zastopniki (po 2 od vsake države) teh odborov se sestanejo ob vsaki konferenci zunanjih ministrov Male antante. Odbori morajo skrbeti za medsebojno zvezo med časopisjem vseh treh držav, pospeševati čim tesnejšo kooperacijo in skrbeti tudi za stike s časopisjem lastne države, vse to v pravcu političnih načel, ki vodijo Malo antanto. Sprejet pa je bil dalje jugoslovenski predlog. naj poskušajo državni odbori po možnosti vplivati na časopisje v lastni državi, da opusti neutemeljene napade na zavezniški državi; taki napadi so se baš v zadnjem času pojavljali v romunskem časopisju proti Jugoslaviji. Konferenca je dalje sklenila predlagati vsem trem vladam, da olajšajo, spo-polnijo, pospešijo in pocenijo medsebojni poštni, brzojavni, telefonski in brezžični promet zlasti za časopisno službo, da olajšajo potovanja novinarjev v zavezniške države, da .urede izmenjavo vesti službenih poročevalskih agentur. Konferenca prosi časopisje vseh treh držav, da priobčuje kar največ informativnega gradiva o razmerah v obeh dragih prijateljskih državah. Da se olajšajo študijska potovanja novinarjev po državah Male antante, prosi P. E. P. vse tri prizadete vlade, da dovolijo v P. E. P. včlanjenim novinarjem brezplačna viza in brezplačna potovanja po vseh v državni upravi sto ječih prometnih sredstvih, v prvi vrsti na železnicah in parobrodih. Državni odbori imajo od svojih vlad izposlovatt, da pristanejo na te predloge, in sicer čim prej. Po možnosti nai se organizirajo tudi skupne ekskurzije novinarjev. Rumunskemu državnemu odboru je bila poverjena naloga, da stopi v stike s poljskim časopisjem in poskusi doseči čim tesneiše sodelovanje med njim in P. E. P. Rumunski predlog glede ustanovitve skupnega glasila P. E. P. in Poljske na Dunaju je bil izročen prizadetim vladam, ker morejo le te izvesti organizacijo in preskrbeti potrebna sredstva. Isto je s češkoslovaškim predlogom glede skupne poročevalske agenture. Ves čas posvetovanj sta bila v Sinaji navzoča tudi jugoslovenski poslanik v Bukarešti gosp. Č o 1 a k - A n t i č in češkoslovaški odpravnik poslov g. O 11, ki sta bila v trajnih stikih s svojima delegacijama. Delegati so bili v Sinaji in v Bukarešti gosti rumunske vlade in rumunskih novinarskih organizacij. V daljši avdi-jenci jih je sprejel, ker sta kralj in kraljica v inozemstvu, prestolonaslednik Karel, ki jim je priredil tudi čajanko. Dvakrat so bili gostje zunanjega ministra Duce. V Sinaii smo obiskali grob stvaritelja Velike Rumuniie in ustanovitelja Male antante Take Jonesca. I naša i češkoslovaška delegacija sta položili na grob lepa venca s primernimi napisi. V Bukarešti smo položili venec na grob neznanega junaka. Prihodnji sestanek P. E. P. se bo vršil povodom konference zunanjih ministrov Male antante v Beogradu tekom letošnje zime. Do takrat morajo biti vsi državni odbori že definitivno konstituirani. Toliko v informacijo interesirani javnosti in kolegom novinarjem. Stanko Vtrant. Pred novimi političnimi boji v Nemčiji Izstop dr. Wirtha iz parlamentarnega kluba. Berlin, 24. avgusta. Pismo, ki ga je poslal iz Marijanskih Lažni bivši državni kancelar dr. Wirth predsedniku parlamentarne skupine centroma, v katerem sporoča, da izstopa iz kluba in da ga je smatrati v bodoče kot zastopnika republikanskega in so-cijalnega centroma, je povzročilo v nemški politični javnosti senzacijo, ki je našla primeren odmev tudi v inozemstvu, zlasti v Franciji. V prvem trenutku se je celo — pomotoma — razširila vest, da je doktor Wirth izstopil iz stranke, kar pa ni res. Dr. Wirth ostane še naprej katoliški politik v okvirju svoje stranke. Dr. Wirthov izstop se smatra kot pri-četek novih težkih notranjepolitičnih bojev v Nemčiji. Zatrjuje se, da njegov korak ni osamljen in da se mn pridružijo še drugi poslanci, ki niso zadovoljni z oficijelno politiko centroma. Iz dr. Wirthove bližine se doznava, da bodo njegovo postopanje odobrili v prvi vrsti volilci v južni Nemčiji. Celokupno časopisje omenja dr. Wirthov korak kot zelo resen pojav, ki bo imel dalekosež-ne posledice. V centrumu računajo z nadaljno doktor Wirthovo akci:o. ker se zavedajo, da je velika večina njihovih volilcev orijentirana v republikansko-demokrat-sko smer. Zato ni izključena cepitev v stranki, ker so se nasprotstva med desnim in levim krilom z dr. Wirthovim iz. stopom še povečala. Predsednik parla-• mentarnega kluba Fehrenbach, ki je preje pripadal levemu krilu, se je v zadnjem času po znanih dogodkih v parlamentu prelevil v vnetega zagovornika desnega krila. Vse to bo brez-dvomno vplivalo na parlamentarni položaj, kakor tuc^j na vlado, ki je v stiski radi neodkritosrčnega stališča nemških nacijonalcev do varnostnega pakta. Skrzynski o varnostnem paktu Poljski zunanji minister grof Skrzyn-ski je podal zastopnikom poljskega časopisja zanimive izjave o utisih in uspehih svojega potovanja v Ameriko in o rezultatih svojega razgovora s fran coskim zunanjim ministrom Briandom v Parizu. Američani gojijo do Poljske velike simpatije, dasiravno so zelo slabo infor, mirani o poljskih razmerah. Predsednik Coolidge se iz lastne inicijative zanima za Poljsko in njeno miroljubno politiko. Amerika je realistična država, ki občuduje predvsem boj, energijo, moč in vsakdanje delo. Vsak ameriški državljan stremi po izboljšanju svoiega materialnega in socijalnega položaia. Amerike se ne more informirati potom pretiranih poročil, temveč se ji mora pokazati delo in resnično stanje. Dokler ne dobi Evropa v Ameriki moraličnesa kredita, ni mogoče govoriti o ameriški finančni pomoči, čeprav so ogromni ameriški kapitali neizrabljeni. Skrzynski je govoril tudi o varnostnem paktu, o katerem se je razgovarjal s francoskim zunanjim ministrom Briandom. V Parizu je mogel ugotoviti, da se je v tem vprašanju dosegel popoln sporazum med Francijo in Anglijo kljub raznim težkočam. Anglija je sprejela francoska temeljna načela. Načelno je bilo sklenjeno: 1.) da ne more varnostni pakt omajati nobenih obveznosti mirovnih pogodb in da jih mora celo utrditi; 2.) da se morajo vsa sredstva za ohranitev miru v vsej Evropi istočasno uporabiti. Rezultat londonskih pogajanj je torej pozitiven. Vtisi Radičevefja shoda na Krškem polju Zanimivo je, kako presojalo razni listi, koliko ljudi je bilo na nedeljskem shodu na Krškem polju. Tako poroča «JutarnJI list», da Je bilo udeležencev 15.000, »Morgen* 12.000, .Novosti* in »Obzor« 10.000, »Politika« 8 do 10.000, »Vreme« 7000, »Pravda. 6000, .Slovenec« 2500, .Hrvat« pa pravi, da |lh Je bilo še manj. »Jutrov« poročevalec jih nI štel, ker Je gotovo, da Je bila med udeleženci velika množica ljudi, kl bi protestirali, ako bi se Jih hotelo prištevati k pristašem fig. Puclja In Radiča. PucelJ bo seveda v svojem glasilu kljub temu označil shod na Krškem polju kot na)siJa)ne)šo manifestacijo radičevske misli v Sloveniji. Na) ima mož veselje, sal doslej ga še ni Imel mnogo s svojo stranko. • Beograjsko »Vreme«, ki odločno zagovarja sporazum med radikali in radičevci, piše v svojem poročilu o radičevskem shodu na Krškem polju, da dobre tri četrtine udeležencev sploh nI prišlo k govorniški tribuni, niti ni poskušalo poslušati govornike. Dve tretjini kmetov se le zadrževalo pri šotorih, poslušajoč harmonike, petje Itd. O. Pucelj, Prepeluh, Radič ln tovariši so govorili pred ostalimi seljaki. Edino o Hrvatih se more reči, da so govornike ne samo poslušali, ampak tudi dajali Izraza svojim občutkom, ko so lih govorniki skušal! navdušiti. Slovenski kmetje so stali In poslušali mirno, piše »Vreme«, samo včasih se )e kdo spomnil, snel s spoštovanjem klobuk in vzkliknil: «2ivio Rad!tfl«, nakar mu Je njegov sosed Istotako mirno In dostojanstveno odgovoril: »Žlvlo dr. KorošecI« V taki atmosferi, meni »■Vreme«, se nI treba čudili, da nI na zborovanju prišlo do nobenih incidentov, četudi so mu prisostvovali nekateri Orjunaši. Sele, ko Je Radič odšel, e nastalo pravo narodno veselje, piše «Vre me«. Mi to prav radi verjamemo. Ljudem se Je odvalil kamen od srca, pa so postal! veseli. No, in potem Je bilo baje res prijetno. Medlčarji in krčmarji so bil! zadovoljni, pa Je to tudi uspeh. •Hrvat« piše: Kakor v Zagrebu sokolski zlet, tako )e predsednik g. Radič hotel v svoje svrhe Izrabiti tudi prireditev živho-ejske razstave v Krškem preteklo nedelio za formiranje skupne hrvatsko - slovenske seljaške fronte. Vedelo se Je, da bo zaradi te prireditve došlo tega dne več tisoč slovenskih kmetov v Krško in da bo tu tudi raznih originalnih slovenskih atrakcij, pa je bila za 3. popoldne napovedana radičevska skupščina, za katero so v Zagrebu že nekaj dni delali silno reklamo, nabirali ljudi za posebni vlak, pisali v nekem Jutranjem listu cele svečane uvodnike Itd. Ves aranžma pa Je slabo končal. — Posebni vlak Iz Zagreba bi odšel prazen, ako se ne bi z nJim peljali tudi zagrebški železničarji na svoj Izlet nekoliko postaj dalje od Krškega v Savski Brestovec (Rajhenburg). Od prijavljenih seljaških pevskih društev, ki bi imela iti v Krško, »SIJeme«, »Podgorac«, »Frankopan-« ln »Orač«, Jo došlo samo zadnje, med katerim pa je biio več žensk kot moških. Od okoliškega hrvatskega seljaštva Je bilo malo ljudi, a ravnotako iz ZagTeba niti 200 profesionalnih radičevcev. Slovenski kmetje so bili, ker je bil njihov praznik in njihova razstava, že opoldne veseli, tra-lalikaii so in vriskali kar naprej ter se takoj po obedu pričeli v velikem številu odpravljati domov, ker je bila Radičeva skupščina napovedana šele za 3. popoldne. Da bi občinstvo ne pobegnilo, so skupščino otvorili ' pred napovedanim rokom in sedal sta se Dr. Fran Marinič zopet redno ordlnlra K3o v Mariboru, Trubarjeva ulica 11 od 9.—11. ure in od 2.—4. ure pop. morala poleg domačina Puclja mučiti z govori tudi dr. Basariček in dr. Pernar, samo da bi zadržali ljudi, dokler ne dospe predsednik Radič z avtomobilom iz Zagreba. Tako je bilo zbranih do 3000 ljudi, ko je do-šel predsednik Radič, ki mu Je klicalo naj več 200 oseb, večinoma najete zagrebške klake. Nadalje pravi »Hrvat«, da je slabi sprejem ozlovoljil g. Radiča. zlasti pa mu je bilo neugodno, ker Je došlo z nJim tudi nekoliko radikalnih prvakov ter mešetarjev »sporazuma«, katerim se Je videlo, da so neugodno Iznenadenl z onim, kar so videli In da bi raje ostali v Zagrebu pr! Radiču na obedu, kakor pa da so prezgodaj zapustili mizo, sed1i v avtomobil in morali biti priča neuspele prireditve. Zagrebški meščan Je na vprašanje, kaj Je Radič govoril, odgovoril: »Mudro se Je vugibal. da ka) polltlčkl reče, a drugač ]e mlel 1 plel od prilika onak kak pri otprtom gTobu pok. Krpiča na Mi-rogoju. Radičevci bi spametneše učinili, da svojega vodju ne pustilu po obedu brblati!« • »Slovenec« piše med drugim: Radičev shod se Je končal s popolnim političnim porazom za Radiča. Glavno pozornost so osredotočili ljudje na živinsko razstavo ln na konjsko dirko, nobenega zanimanja pa nI svet kazal za gospodo, ki se )e zbrala na govorniškem odru. Radičev prihod )e bil napovedan za poltretjo uro popoldne. Ko ga ob 3. n! bilo, Je nastala na odru precejšnja vznemirjenost, zlasti, ker so se začeli ljudje razhajati po šotorih, kjer so prodajal! )ed ln pijačo. Nato so govoril! razni govornik!, med nJim! tudi Prepeluh' hi Pucel), o slogi med Hrvati In Slovenci, o Mati)! Oubcu Itd., kar so poslušali skora) sami hrvatski kmetje. Ko Je govoTH Radld, ga ni skoraj nihče razumel, ker Je govoril silno tiho. Njegovega govora niso slišal! niti vs! navzoči na odru. Prave rveze med govornikom in poslušalci n! bilo. To )e Občuti! tudi Radič in )e zato poskušal t vpletanjem slovenskih Izrazov v svo) govor, pr! čemur se mu je dogodilo neka) neprijetnih' slučajev. Večkrat se Je sklonil k Pucliu ali pa k Prepeluhu, da mu povesta kakšno slovensko besedo za hrvatski Izraz, a navadno Je vse napačno razumel, kar )e učinkovalo )ako smešno. Po skoraj enoumem govoru je Radič stopil med kmete, a nit! eden se mu n! pridružil. Spremljali so ga le hrvatski kmetje in prireditelji zborovanja. V splošnem so se zborovalcl bolj zanimali za razstavo in za dirko kakor za govore. Prvi korak g. Radiča v Slovenijo je dokazal, da gg. PucelJ m Prepeluh nista mofa, ki bi mogla Radiču odpreti pot v Slovenijo, a tudi Radič ni mož, ki bi mogel gg. Puclja In Prepeluha popularizirati v Slovenci. Radič je mogel občutiti, da za njegovo politiko Slovenci nimajo smisla. To so potrdili tudi njegovi navzoči somišljeniki. Ljudie *o se mnogo bolj zabavali po ravnini ob zvokih godbe kakor ob njegovem govoru. Zborovanja se je udeležilo okoli 2500 ljudi, veC kot dve tretjini pa Je bilo Hrvatov. • Dodatno k v5erajšn)emu poročilu objavljamo še te glasove listov o krškem shodu radičevcev; čltateljl si lahko sami ustvarilo sodbo. Politične beležke -4- Blaženi Slovenci! Na Krškem polhi je deial St. Radič: »Mi smo pogrnili veliko mizo v Beogradu: za vas Slovence Drvo mesto, za Hrvate drugo ln za Srbe tretlo. ker so oni že itak dolgo Drl mizi. In sedaj je vse naše in mi imamo toliko, kolikor nam je potrebno.* Slovenci so torej na prvem mestu, ker nimajo nobenega ministra, in zato je posl. Pucelj tudi pred tedni napovedal le drobtine. Hrvati - radičevci so na drugem mestu, ker imajo štiri ministre. Srbi - radikali pa so na tretjem mestu, ker imajo 14 ministrov in so Ze dovolj dolgo na vladi. Torei pravilni SHS = Slovenci. Hrvati in Srbi. Ker smo že vajeni, da St. Radič vedno narobe šteje in računa, upamo, da ta njegova ugotovitev in introniziranje posl. Puclja na prvo mesto za beograjsko mizo. ne bo povznočila večjih državnopravnih sporov. Tega nas Bog varuj, ker se v tem slučaju vsi Slovenci razen gosp. Puclja menda, prav radi umaknemo v danem položnhi na tre*'-1 mesto. + Izjava ministra Puclja. Urednik "■Jutarnjega lista« beleži, da je na Krškem polju imel priliko razgovarjati_ se z ministrom Pucl.iem in da mu je minister Pucelj sredi tisočerih prisotnih izjavil med drugim: »Vrat. skozi katera je dr. Korošec hotel uvesti Slovence v državno politiko, ni nihče hotel upotre-biti. Vrata dr. Žerjava so zaprta za vekomaj — a evo, zdaj mi Slovenci vstopamo skozi tretja vrata, da z vsem srcem in vsemi močmi sodeluiemo pri velikem poslu, ki čaka nas Slovence, Hrvate in Srbe . . .» -f Radičevi uspehi v hrvatskem Prl-morju. Beograjska »Pravda* poroča, da iziavliaio prvaki Davidovičeve stranke, da je s dr. Tomljenovičem v Primorju prestopilo v Radičevo stranko samo 18 oseb. Zagrebška »Riieč* oa prinaša dopis s Sušakrt. ki pravi, da se v Primor-iu splošno krohotaio vestem, da so vsi člani Davidovičeve stranke na pobudo Hr. Tomljenoviča sklenili vstopiti v HSS. ker vsakdo ve, da nima dr. Tom-lienovič nikogar za seboj Tomljenovi-čevi skoki v politiki so odbili od nicgo-ve osebe vse pametne ljudi. _ «Riječ > piše, da Primorci ne morejo po.imiti teh skokov in da za dr. Tomlienovičem nihče ne pojde razen desetih ljudi, kl so ž njim v poslovnih zvezah. Od davi. dovičevcev, ki se ne strinjajo s politiko svojega šefa. ne pojde nihče k Radiču, veliko prej v SDS, ki je bila vedno dosledna in se je odločno borila za držav, no in narodno edinstvo. — Za Radičevo stranko je pač značilno, da prehajajo k njemu samo ostanki, ki nikjer niso uživali posebnega ugleda in se nikjer niso mogli v polni meri uveljaviti, + Varčevanje. V »Politiki* Čitamo-»Novi prometni minister je odvzel brezplačne železniške karte vsem poštnim uslužbencem, ki vzdržujejo v redu brzojavne in telefonske proge po vsej državi. Sedaj obstoji vprašanje, ali bo odgovoren gosp. Radojevič in ostali člani vlade, ali pa morebiti zopet poštni uslužbenci. ako pride vsled brzojavnih telefonskih motenj slučajno do trčenja vlakov?* Po svetu — Vprašanje največjega I taRjanskegt dnevnika. Nedavno je ohjavil rimski »Popo« lo d' Italia« vest, da se namerava »Corriere della Sera* rtdi sedanjih razmer preseliti iz Milana v Švico ali v Pariz. List »Nuova Italia*, ki je v tesni zvezi s «Corrierom del. k Ser«* pa izjavlja sedaj, da Je popolnoma izključeno, da bi se »Corriere* preselil t Švico, ker tamkaj razmere za list niso ugod« ne. Izključeno pa nI, da bi se preselil v Pe. ril, ker so Francozi vedno radi sprejema!: Italijanske opozldjcmalce. List zatrjuje, so sc vršile že nekatere predpriprave tehnik nega in finančnega značaja glede preselit™ v Pariz. — Prodaja Stinne»o\ih časopisnih pod je• HJ. »Deutsche Allgemeine Zeftung* je pri. šla za tri milijone mark v last \VeberJevega in Salingerjevega konzorcija, Id Ima važno besedo v papirni industriji. Med objekti, ki »padajo v to lastnino, sta tudi lista »Reichs« anzeigor* ln »Preuseischer Staatsanzciger«, ki sta precej aktivna. Kakor enano Je bila »Dcutsche Allg. Zeitung* dosedaj last Stin« nesovih dedičev. List bo ohranil tndi nadalje svoje dosedanje politične smernice. — Stavka v londonskem pristanišču. londonski luki počiva delo na petdesetih par nttdh. V stavko je stopilo okoli 50.000 mornarjev In pristaniških delavcev. Časopis'? navaja kot vzrok stavk« boljše vliko prope-gando, ki se je raziirfla med angleškimi mor. narji v času potovanja angleških trgovinskih ladij po svetu. Začetek šolskega leta Na l. deški meščanski šob v LJubljani se prične Šolsko leto v torek 1. septembra i vpisovanjem učencev v I. razred, dosedanji učenci se vpfoujejo v ostale razrede v srodo 2. septembra, vsakokrat ob 8. uri dop. V petek 4. septembra je otvoritvena božja služba ob 8. uri v cerkvi »v. Florijana, v soboto, 5. septembra pa prične redni pouk. Razredni (ponavljalni) in drugi izpiti te prič no v sredo 26. avgusta ob 8. uri dop. Christofov zasebni učni zavod za steno, grafljo fn strojepisje v Ljubljani vpisuje vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisni' na 10 Dir., mesečna Šolnina 120 Din. Dnevni in večerni tečaji. — Šolsko leto prične dne 1. oktobra ob 8. uri. Gojenci, ki se name« ravajo voziti v 8ok>, lahko obiskujejo tri« krat na teden celodnevni pouk, da si pri« hranijo visoko vornlno, kl pa se s 1. okto* brom itak zniža za 25 — 30 odst. Drž. strokovna šola za pvškarstvo v Kra> nju. Vpisovanje v I. letnik kakor tudi do« sedanjih učencev v II., III. in IV. letnik se vrši dne 1. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljev pisarni ravoda, dne 2. septern« bra ob 8. url pa se vršijo sprejemni Izpit:. Pouk prične v polnem obsegu v petek dne 4. septembra ob 8. uri. Na meščanski šofl v Ljutomeru se vršijo nonavljalni izpiti dne 31. avgusta ob 8. uri. Prinesti je za prijavo kolek 5 Din, za vsak predmet kolek 10 Din. Dne 1. septembra ob 9. uri vpisovanje za vse razrede. Več ra objavnl deski. — Ravnateljstvo. Drž. d\-ora/.redm> trgovska šc la v .Mariboru. Ponavljalni izpiti za gojence(ke) se vršijo dne 31. avgusta ob 8. Vpisovanje bo dne 12. in 13. septembra od 9. do 12. Otvo« ritvena služba božja bo dne 14. IX. Redni pouk so prične v torek dne 15. IX. ob S. N prvi letnik se sprejemajo le učenci(ke) i malo maturo ali završnim izpitom. Abso!« venti prejšnjih let pa tudi brez nižjega te čajnega oziroma zavrinega izpita. Na deški meščanski šoli v Krškem prične redni pouk dne 5. septembra, otvoritvena služba božja pa je v petek, dne 4. septenv bra ob 8. uri. Dne 1. septembra je v rr.v« nateljevi pisarni od 8. do 12. ure za I. r«7< red vpisovanje učencev in učenk, ki so do« vršili četrti razred osnovne šole odnosr.o četrto šolsko leto na dvo« ali trirazredr.i osnovni šoli. Vsi izpiti se vršijo od 26. do 31. avgusta t. L Na drž. dekliški meščanski šoli v Celju prično vsi izpiti (ponavljalni, sprejemni, končni) dne 27. avgusta. Vpisovanje učenk bo dne 1. septembra, dne 2. septembra otvo ritvena služba božja, a 3. septembra se prič. ne redni pouk. m nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro aH zlato) ds se prepričate, kako en p a' traja kakor štirje pari drugih* Dobivajo se v prodajalna!^ Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene. »H V Razvoj moderne Ljubljane Odstranitev smodnišnic z Ljubljanskega polja. — Nova era za Ljubljano. — Višek stavbne stagnacije prekoračen. Ljubljana, 25. avgusta. Malokateremu Ljubljančanu je znano. da je po dolgoletnem moledovanju ljubljanski mestni občini vendarle uspelo doseči, da bodo sedanje smodnišnice na Ljubljanskem polju odstranjene. Seveda je bilo to mogoče le sedaj, ko smo v lastni svobodni državi. Avstrija je imela za naše zahteve vedno le gluha ušesa. Vojno ministrstvo je pokazalo mnogo razumevanja za težnje in želje našega prebivalstva ter je odobrilo odstranitev smodnišnic. Na ta način je odpadla velika nevarnost za Ljubljano, ki ji je vedno grozila z eventualnimi eksplozijami v smodnišnicah. Pol.ia in pota rnimo sedanjih poslopij smodnišnic postanejo prosta, nobene nevarnosti ne bo več za mnogobrojne šetalce po Dunajski cesti. Vse prebivalstvo ob Dunaiski cesti in njeni okolici se lahko oddahne. Nove smodnišnice se bodo sezidale daleč proč od našega mesta, ne daleč od Soteske pri Nadgorici v dolinicah med hribovjem, daleč proč od člov eških možnost, da se razširi tramvajsko omrežje po Dunajski cesti do .ležice v Šiško in na Vič. Razvoj mesta bo vzel razmah predvsem v najbolj zdrave in lepe kraje v smeri proti Ježici in Šent Vidu. Polagoma se pač vračajo normalne gospodarske razmere. Kljub denarni krizi smo letos že prekoračili višek stagnacije v gradbenem pokretu. Mestni gradbeni urad ima polno dela s stavbenimi ogledi, katerih precejšnja množina odpade na nove stavbe in le neznaten del r.a prizidave. odnosno adaptacije. Kljub vsem dosedanjim oviram je v smeri Dunajske ceste Ljubljana narast-la. Tu vidimo hišo bivše iužne železnice. hiše Pokojninskega zavoda in hiše mestne občine. Nasprotno pa se hiše občine Ježice približajo Ljubljani. Vse posestne transakcije, ki se vrše od prevrata sem v severnem delu Ljubljane proti Ježici, se gode pač v giavnem le radi zidanja, ki se bo razmahnilo z odstranitvijo smodnišnic. Izvestni krogi že preže na ugodni trenutek, da prično s svojo zemljiško špekulacijo na Ljubljanskem polju. Sedanji gerentski svet ljubljanske mestne občii° ie prav umno upošteval te razmere in bodoči razvoj bivališč. Vojno ministrstvo je načrte v i mesta v severno smer in je zato v zad- Drincipu že odobrilo in so bili sedaj ] njem času nakupil okoli 60 tisoč kva- predloženi ministrstvu podrobni načrti, | dratnih metrov zemljišča ter je plačal ki bodo istotako v kratkem odobreni, i z ozirom na odpravo smodnišnic v nai- Vojno ministrstvo ne bo prispevalo k krajšem času po ne predragi ceni 30 zgradbi novih objektov ničesar in zato j dinarjev za kvadratni meter. Zavedal tudi ni nobenega vzroka, da bi zavla- j se je pri tem pač dejstva, da bodo zein- cevalo odobritev. Sestavljeni so tudi že j liišča v tem delu precej poskočila v ce- proračunl za nove smodnišnice in odo- i ni. posebno še, ker leži v tamkajšnjih hreni potrebni krediti. Vsa pripravljalna j zemljiščih mnogo stavbnega materijala dela so torej končana. V zgodnji spo- j — peska in gramoza — kar poceni vsa- rr.ladi prihodnjega leta ali pa že letošnjo iesen bodo dela oddana, prihodnjo poletje pa bodo nove smodnišnice že zgrajene. Z odstranitvijo smodnišnic z Ljubljanskega polja se začne za naše mesto druga era razvoja na zdrav peščen in ko stavbo za okoli 20 odst. Mestna občina bo nedvomno dvignila in pospešila stavbeno podjetnost, ako v tem delu mestnega pomerija kolikor mogoče olajša zidanje zlasti z dovoljenjem visoko-pritličnih vil s predvrti in z dovolitvijo parcelacije v majhna stav- zračen svet. Pretežni de! mesta se bo 1 bišča, da bo vsakdo, ki živi od dnevne- pomakni! od Ljubljanice proti Savi. Naj več bo pomagano posestnikom zemljišč na Ljubljanskem polju, ker bodo nastala tamkaj lepa stavbišča. Njih vrednost bo ga in mesečnega zaslužka, mislil lahko na lasten dom. Ako pomislimo, da primanjkuje v Ljubljani stanovanj za 800 družin, bi bila taka popustljivost od znatno poskočila, dočim bodo stavbišča ' strani mestne občine velikega soclial- v drugih delih pomerija ljubljanske občine v ceni zelo padla. Mesto se bo širilo proti Posavju ob Dunajski cesti, kjer je regulacija cest že povsod iz- no-gospodarskega pomena ne samo za i posameznika, temveč zlasti še za mest-| no občino, ki bo pridobila s tem na davčni moči z gmotnim in zdravstve- vršena. Posestnikom zemljišč ni treba j nim zboljšanjem brezstanovalcev. Rod- drugega, kakor da prosijo za parcelacijo. da pripravijo kolikor mogoče veliko stavbišč za nove stavbe. Regulacijski načrt tega dela bodoče Ljubljane ima v mislih lepe ravne široke ceste, deloma kot aleje s strnjenim sistemom za zidanie. deloma ceste s predvrti, tako da bo novi del mesta nekak okraj z vilami, ki b! bi! v ponos vsakemu velikemu mestu. Tako bo postala Ljubljana pravo moderno iri zdravo mesto s pogledom na naše večno lepe Kamniške planine, na zapadu s prostim razgledom proti Julijskim Alpam z očakom Triglavom. Ko bo nad staro Ljubljano ležala še gosta jesenska megla, bo v novem delu mesta žarelo že liubko jutranje solnce. katerega se bo otroško radovalo vsako človeško srce. Ob Dunajski cesti je mestna občina že izpeljala vodovod do orlovskega Stadiona in do športnega kluba Primorje. Stadion gradi sedaj lepo ograjo, ki bo ta dpi mesta le polepšala. Tudi elektrika je že napeljana do Brinja v hiše Pokoininskega zavoda. Družba «Elektra». ki ie napeljala električni tok do teh hiš. ima na razpolago še dovolj e'ektrične sile. da odda lahko tok tudi tamkaj nastalim hišam in vilam. Razen tega dobi letos mestna občina povečano elektrarno, ki bo oddajala lahko za 1200 HP toka. tako da bo imela Ljubljana dovolj elektrike tudi za oni del mesta, ki bo nastal v kratkem ob Dunajski cesti proti Posavju. Leta 1926. ima prevzeti mestna občina tudi sedanjo cestno električno železnico v svojo last in obratovanie. S tem bo olajšana bine, ki stanujejo sedaj daleč izven Ljubljane, pa se bodo preselile v mesto in s tem bo prebivalstvo še bolj na-rastlo. Jadranska pošta Split. 22. avgusta. Vedno bolj se kaže. da je bila zamisel Jadranske razstave zelo srečna ideja. V zadnjih dneh izkazuje tujski promet v Splitu na 4 tisoč gostov mesečno. Pred otvoritvijo jadranske železnice beleži statistika ponajveč 3000 tujcev na mesec in to v najugodnejšem času in najpripravnejših razmerah. Prvi čas po otvoritvi nove proge so se čule v javnosti pritožbe, da prihajajo vlaki v Split z veliko zamudo. Temu je pač bilo tako v prvih dneh, dočim 5w je pozneje promet izboljšal in uredil. Vlaki, ki so prihajali orve dni z več-urno zamudo, vozijo sedaj skoraj normalno ali pa samo z neznatnimi zakasnitvami. Zamude bodo — to se razume samo ob sebi — še nekaj časa na dnevnem redu. Temu je pač krivo dejstvo, da je proga nova in da je vedno treba kje kakšno malenkost popraviti. Tekom par mesecev pa se bodo malenkostni defekti izboljšati in potem bodo vlaki prihajali točno kakor so zapisani v voznem redu. Jadranska razstava beleži lepo število interesentov in kupcev. Največje zanimanje je za oddelek v Obrtni šoli, kjer se obiskovalci zanimajo posebno za čipke, preproge, rezbarska in zlatarska dela. Naročenih je mnogo pletenih ELITNI KINO MatJn? Telefon 12-». Vsled velike dolžine filma se vrše predstave točno ob: '/j5, 7, i <10. Prvovrstni umetniški orkester svira p i vseh W piedstavah. Cen.' nezvi*a:ie. T SCO?! S!$€®Ti gre od ust do ust po celi Ljubljani . .....Blscot, nai- boliš francoski komik igra namreč glavno vlogo v novi Iz dajl velezanimiv^en, ljubezni In pustolovščin polnega velikanskega filma TIH M i N H Sodeltiiejo najboljši igralci prvovrstnih francoskih gledališč. — Izvrstna igra — Izvanredna reHja — Do skrajnosti napete scene. f®" I del samo Se da«es In jutri I - garnitur za sobe in predsobe. Kupili so jih večinoma posetniki Splita iz Hrvatske. pa tudi iz Slovenije in Vojvodine Nemci. Italijani in Angleži so se raje ustavljali pri rezbarskih in zlatarskih delih. V tej stroki so bile takisto skle njene ugodne kupčije za znatne vsote. Naročila so prišla iz Zagreba. Suhotice, Dubrovnika, Ljubljane in Mostarja Razstavitelji se nadejajo živahnega zanimanja tudi v bodoče. • Iz šibenika javljaio: Po tridnevni po-kušnji vin, ki so tukaj razstavljena, so bile te dni predbeležene tvrdke. ki prihajajo v poštev pri nagradah za naj bolišo kapljico. Juriy ie predložila glav nemu odboru Jadranske razstave v Splitu v odlikovanje seznam tvrdk. Sti rinajst podjetij je predloženih v odlikovanje z zlato svetinjo. 21 s srebrno, 31 z bronasto. Štirinajstim trgovcem se izda priznanje v obliki pohvalnega pisma. Tvornice likerjev bodo odlikovane z dvema zlatima in dvema srebrnima svetinjama. Za odlikovanja z zlato svetinjo so predložene tvrdke: Jožo Tambača (Šibenik). Brata Stude (Kaštel Novi pri Trogiru), Zemboradnička zadruga (Kra-paniV Brata Tittari (Kašte! Lukšič). N. A. Dubokovid Oe'ša). Damjan Katali-nič in bratie 0ass Izšla bo bogato ilustrirana, v velikem obsegu in v pomnoženi izdaji 25.000 izvodov. Opozarjamo na to izredno priliko za uspešno reklamo vse naše gospodarske kroge. Inserati v tej številki bodo tem bolj uspešni, ker bomo številko razun običajnim naročnikom in odjemalcem razposlali tudi na vse večje industrijske in trgovske firme v državi. Poslužite se zato ugodne prilike! Oglase sprejemamo do sobote zjutraj. Ako pa si hočete zagotoviti kak poseben prostor ali lepšo obliko, si naročite oglas čim prej, ker za inserate- ki jih prejmemo še le v soboto, ne moremo prevzeti nikake odgovornosti glede načina in oblike uvrstitve v listu. Inseratni oddelek «Jutra» Ljubljana, Prešernova ul. 4 žendolcev, odločno zavračamo, da smo pretepači, preplrljivci ln podpihovalo. Vsakdo se lahko prepriča, da Je ravno nasprotno. Kako priljubljen Je bil pokojnik, priča naravnost ogromna udeležba pri pogrebu. — Več Rožnodolcev. u— Sokol I. v LJubljani priredi tudi letos veliko tombolo dne 13. septembra. Tom-bolskl listki se dobe po vseh ljubljanskih trafikah ta pri drugih razpečevalclh po 2 Din za komad. Priporočamo občinstvu, da pridno sega po njih, kajti dobitki bodo prekašali dosedanje. n— V boju zoper grižo m druge nalezljive bolezni Je edino uspešno deslnfekcljsko sredstvo «SANlTOLi. Dobi se v vseh lekarnah ta drogerljah. Proizvaja ga Chemo-techna, LJubljana, Mestni trg 10. 1560 u— Damsko krojaštvo Jos. Šetlnc-Bersln se Je preselilo v Rožne ulico 41. 1701 n— Krojni tečaj za krojače, šivilje ln ne-šlvllje 28. avgusta. Mednarodna v Parizu In Londonu diplomirana, oblastveno konce-sljonlrana krojna Sola. Židovska ulica št. 5. Izdelovanje krojev. 1706 u— Preselitev trgovina. Staroznana trgovina Meršol se preseli Iz Mestnega trga v Wolfovo ulico št. 5 (hiša Krejčl). OleJ današnji oglas. 1709 u— Dramatični odsek Unije poziva vse svoje Igralce(ke), da se zanesljivo udeležijo današnje skušnje za igro .Revček An-drejček», ki se vrši ob 8. url zvečer v društveni sobi v Narodnem domu. Prosim točnosti! Režiser I. u— Uzmovičcva sreča. Ob priliki požara Tomšičeve hiše v Dravijah se Je sosed mizar Miroslav Smollnskl bal, da preide ogenj tudi na sosedna poslopja. Da reši svoje stvari. Jih Je pričel metati skozi okno. Med drugimi le spravil v neko vrečo tudi dva para moških čevliev, par škornjev, tri pare ženskih in še dva para otroških čevljev ter okenski zastor ta odnesel vse na prosto. Ko je bil požar pogašen. Je hotel Smollnskl spraviti svoje stvari zopet v red. Na svoje presenečenje pa Je kmalu trvidel, da Je lepo priliko porabil nepoznan brezvestnež ta mu vrečo z vsebino, vredno nad 2000 Din odnesel. u— Najdeno. Na Poljanski cesti Je bfla najdena dne 12. avgusta rjava usnjata Ustnica. Lastnik naj se zglasi na policijski direkciji, soba št. 23, kjer Jo dob! nazaj. u— Policijske prijave. Od pondeljka na torek so bili prijavljeni policiji slede« slučaji: 3 tatvine, 1 napad, 1 goljufija, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 poškodba tuje lastnine, 1 Izsleditev bivališča, 16 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka prekoračenja policijske ure. Aretacij Je bilo izvršenih 7 in sicer: 2 radi tatvine, 1 radi suma požiga, 2 radi beračenja, 1 rad! Izvrševanja tajne prostitucije in 1 radi nadlegovanja pasantov. Iz Maribora a— Društvo stanovanjskih najemnikov v Maribora sklicuje za četrtek 27. avgusta društveni shod za 20. uro v Gotz avl dvorani. Na dnevnem redu so važna vprašanja. Člansko izkaznico Je pri vhodu brezpogojno pokazati. a— Nesreča. Konjski hlapec U. Anton Je padel predvčerajšnjim z voza ter se poškodoval na glavi. Rešilni avto ga je prepe-lial domov. a— Najemninske spore med hišnimi gospodarji in najemniki v Mariboru Je mariborsko stanovanjsko sodišče že v vseh dvomljivih slučajih rešilo. Za podlago iz-računanja osnovne najemnine se vzame čista najemnina za mesec julij 1914., in sicer ako Je sporna, v znesku, ki ga ugotovi davčno okrajno oblastvo. Občinske doklade ki Jih mora najemnik plačati, znašajo za leto 1925. In 1926. temeljem S§ 2, 3 ln 4 razglasa štajerskega deželnega odbora z dne 5. maja 1916., štev. 78 štaj. dežel, zak., izdanega na podstavi zakona z dne 18. maja 1894., štev. 41 štaj. dež. zak. glasom naredbe velikega župana mariborske oblasti z dne 24 februarja 1925., U br. 10.419/4 37 odst. (20 odst. gostaščine, 5 odst. kanalske pristojbine in 12 odst. vodarine) in se računajo na podlagi povprečne čiste najemnine za leto 1923. — 1924., kakor jo ugotovi Javčno oblastvo. Nezakonita Je zahteva nekaterih hišnih gospodarjev, da naj bi jim najemniki plačali 20 odst. aH celo .37 odst. od sedanje zvišane najemnine. Zvišana najemnina se plačuje šele od 1. Junija, ako plačuje najemnik najemnino mesečno v naprej, ker je s plačilom celomesečne najemnine dne 1. maja poravnal najemnino za celi mesec maj. Postranske pristojbine za dimnikarja, odvažanje greznice in smeti, čiščenje stopnic in trotoarja, razsvetljava stopnic Itd. se ne morejo zahtevati, ker ta dela spadajo k rednemu vzdrževanju najemnega predmeta v porabnem stanju, k čemur Je najemodajalec po § 1096 v. d. z. zavezan, ne da bi smel od najemnika zato zahtevati kako odškodnino. a— 30-letnico mature so slavili pred kratkim v Mariboru slovenski maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1895.: L čulk, I. Glinšek, N. Kajnih, I. Klemenčič', M. Kožuh, D. Kveder, M. Zinauer ta I. 2oI-nir. Proslave sta se udeležila tudi g. svetnik dr. Janko Bezjak kot bivši razrednik in prof. I. Fistravec. Tovariš! so se po zajtrku odpeljali na skrajno severno mejo Slovenije v vinograd g. Alojzija Simonlča, k! Jih Je bogato pogostil. Zvečer se Je vršil v restavraciji Union banket, katerega sta se udeležila tudi oba oblastna nadzornika gg. Senkovlč ta Schel. Slavljence In goste Je prav prisrčno pozdravil tovariš Klemenčič, naglašujoč, da so bili slavljenci cvet narodno zavednega dijaštva, vzglednega tovarištva ta Iskrenega prijateljstva. 30 let že delujejo na prosvetnem polju In seme, ki so ga sejali, Je padlo povečini na rodovitna tla. Posebej se Je zahvalil sklicatelj g. svet nfku dT. Bezjaku kot vzornemu razredniku skozi štiri leta. Na pozdrave sta se zahvalila dr. Bezjak ta oblastni nadzornik Senkovlč. Jubilante so nato povabili še ptujski tovariši v Ptuj, kamor so pohiteli tudi srezki šolski nadzornik I. Gorup, N. ŠeTona in nadšumar A. Barle. V gostilni g. Simonlča se Je vršil Iskren tovariški sestanek, na katerem je vladalo ves čas zelo animirano razpoloženje. Iz Trbovelj t— Slavje Zveze slov. vojakov. Za slavje Zveze slov. vojakov, ki se ho vršilo na Brez jah v nedeljo, 30. t. m. vlada tudi v Trbov ljah precejšnje zanimanje. Posebni vlak, ki pride vpoštev za Posavje, bo prispel lz Ma< rlbora 29. t. m. okoli pol 6. popoldne. Karte od Trbovelj do Otoč bodo veljale tudi za nazaj, tako da bo na ta način polovična vo< žnja sem in nazaj. t— Knlavdacija električne napelja\>e. V pondeljek 31. t. m. se bo vršila kolavdacija električne napeljave iz centralo v Hrastniku k razdelilniku in v brusiinico steklarne s sestankom pri steklarni v Hrastniku ob 9. dopoldne. t— Prijava vojaških obvezancev. Izšla je stroga odredba, po kateri so vsi deledaja!« d dolžni prijaviti pristojni oblasti vse tiste nameščence, ki šc niso zadostili vojaškim dolžnostim. t— Javna telo\'adba Sokola. V nedeljo 6. septembra se bo vršila v vseh prostorih Sokolskega doma javna telovadba trbovclj' skega Sokola. Več je razvidno iz lepakov. t— Otvoritev nove bolnice. V kratkem se bo izročila prometu nova bolnica, v kate» ri so notranja dela že gotova in urejujejo samo še prekrasen vrt, ki se razprostira okoli nje. Kakor je znano bodo prevzele upravo bolnicc sestre nune iz Ljubljane, začasno osem po številu. t— Občni zbor Kmetijske podružnice. Od več pristašev smo prejeli dodatna poročila k občnemu zboru Kmetijske podružnice. Za načelnika je bil izvoljen g. Dominik Koj lene (SLS), ki jc dobil 37 glasov, prccci tudi od naprednjakov, dočim je dobil g. Fcrdo Roš (SDS) 31 glasov. Odbor sc je sicer vo> lil po kompromisu, toda nc vemo zakaj, ker imajo napredni kmfctje v podružnici veliko večino rad klcrikalci. Ponižnost je lepa čed< nost, pa ne vedno in povsod. t— Poučna potovanja častnikov. Srezko glavarstvo je naznanilo, da bodo do svgu» sta meseca t. 1. napravile skupine čdfitnikov poučna potovanja, na katera se opozarja občinstvo, da ne bodo nastale po nepotrubs nem razburljive tendcncijozne vesti. H? & Es-ka Jotto Torpedo^ BSsanfihš so le najboljša .-lj.-i-.«^,-. t-«« ! ,'lača Ljubljanske n kred tne banke in Gosposvetska c. 14 Vsi na domestn? deli in (turama. Z1VJ Življenje v morskih globočinah Velika ameriška ekspedicija, ki se že delj časa bavi z raziskovanjem favne globokega morja, je objavila nedavno zanimivo poročilo o svojem dosedanjem delovanju. Ekspedicija je dosegla lepe uspehe zlasti v onem delu Tihega oceana, kjer se stikata dve struji — mehi-kanska in južnoekvatorijalna. Vodja te ekspedicije, Beebe, je v tem pogledu že prej raziskoval severni Atlantik; naglaša pa, da je silen kontrast življenja v tem morju in v Tihem oceanu, ker je severni Atlantski ocean, kar se tiče globokomorske favne, prava puščava ter ekspedicija, ki se je mudila tamkaj celih šest tednov, ni dosegla ni-kakih rezultatov. Tihi ocean pa je poln življenja. S svojo ladjo se je ekspedicija podala v oni del Tihega oceana, ki kaže posebnosti severa, četudi je pod ekvatorjem, to pa zaradi hladne Humboldto-ve struje; naleteli so tamkaj celo na pingvine, ki sicer prebivajo samo na severu. Tretje jutro, ko so raziskovalci preplovili Panamski kanal, so opazili karakteristično formacijo valov, iz katere se je dalo sklepati, da se stikata tamkaj dve morski struji. Vsaka teh struj je širša, kakor katerasibodi reka sveta. Na stikališču je bila ogromna množina rib: najmanjše v sredini, ob periferiji pa po več metrov dolgi delfini. Na morski površini je plavalo mnogo tičev, v večji daljavi pa so se podili neštevilni morski volkovi. Značilno je, da ima ta živalski raj razmeroma majhen obseg: nekoliko metrov od skrajnega roba morskih struj ni več sledu živih bitij. Bilijoni živali ostajajo v struji. Tuintam je bila obsežna morska površina cele milje daleč temnordeča od samih »morskih klobukov*. Leteče ribe, modre in srebrne, so poskakovale nad morsko gladino, dočim so se morske svinje v celih čredah podile okrog. Nekega jutra smo zagledali štiri morske volkove v neposredni bližini naše ladje. Eden izmed članov ekspedicije je zagnal harpuno v prvega morskega volka s tako močjo, da je železna pušica nevarno zverino uprav prebodla. Smrtni boj zverine je trajal pol ure in lovec ni bil pri tem v manjšem strahu za svoje življenje kakor težko ranjeni morski volk. V družbi morskega volka so množine majhnih ribic, modro in črno progastih, ki jih mornarji imenujejo «pilote». Zanimivo je, da so piloti v družbi morskega volka, ki pa jih nikdar ne napada. Vedno plavajo vztrajno poleg njega ter ga vodijo, oddaljeni le malo centimetrov od glave ali plavut roparske ribe. Istotako so v trajni družbi z morskim volkom ribice, znane pod imenom «remora», ploščate ribe, ki žive kot paraziti na koži morskega volka, a kadar lovci harpunirajo morskega volka, se te ribice ločijo od svojega gostitelja ter plavajo po morju, dokler ne najdejo novega gostitelja. Nekega dne — poroča Beebe — smo opazili s krova ladje nekoliko pod morsko površino počasi se gibajoče dolgo telo. Spustili smo mrežo. Imeli smo srečo. Vjeli smo morsko kačo in jo potegnili na krov z vsem respektom, kajti ta vrsta morskih kač je silno strupena. V našem akvariju na ladji je kmalu okrevala. Motrili smo jo z zanimanjem. V bližnjih dneh smo vjeli še dve kači. V tropičnih vodah je mnogo te nevarne golazni. Nekega večera smo prižgali močne luči in čakali na živali, ki bi jih luč privabila. Zlasti smo nalovili mnogo tako imenovanih «haiobates», majhne morske žuželke, ki žive le v tropih neposredno nad morsko površino v mnogih milijardah. Jajčeca teh žuželk smo našli na repih rdeče morske gosi. Tudi navadna sipa se je v množinah bližala luči. ponajveč bronaste barve, mnoge tudi rdeče, v vseh veličinah. Naš akvarij so takoj pobarvale s svojo tinto. A barva ni bila «sepia», kakor smo pričakovali, marveč iskreča se bronovlna. Pozneje smo vjeli še več vrst sipe, med temi eno, ki je bila dolga dva in pol metra. V 48. urah smo vjeli na onem mestu nad 40 raznih vrst rib. Ekspedicija je nadaljevala svoja raziskovanja še na drugih južno-ekvatorijalnih krajih. Ob priliki pa se vrne zopet v zoološki paradiž. Kako je otrok posnemal mater Grozno, pretresljivo in skoraj neverjetno zgodbo popisujejo madridski listi. V bližini Valderape na Španskem je pripravljala mati kosilo. Kupila je na trgu telečjo glavo, katero je čistila in razse-kala v kuhinji, ko je bil navzoč njen sedemletni sinček. Otrok je mater pri njenem delu opazoval z velikim zanimanjem. Gledal je, kako mati reže jezik in izdira oči ter seče uhlje. Ko je bilo delo pri kraju, se je žena odstranila iz kuhinje. Priporočila je svojemu sinu, naj dobro pazi na svojega enoletnega bratca, ki je ležal v zibki. Ko je mati odšla na vrt, je deček poiskal oster nož ter se spravil nad revno bitje v zibelki. Odrezal je bratcu uhlje, izdrl oči in odsekal jezik. Mati, ki se je čez nekaj časa vrnila v kuhinjo, ni mogla verjeti lastnim očem, da je res, kar se je zgodilo. Obšla jo .ie slabost in padla je v omedlevico. Prišel je tudi oče ln ko je videl, kaj je storil njegov sedemletni sin, je začel biti v obupu z glavo ob zid, da se mu je zmešalo. Deček pa je pobegnil iz hiše in se skril, da ne bi ga kaznovali s šibo. Grozovit dogodek je napravil na vse ljudi nepopisen vtis in matere si sedaj ne upajo izročati dece v varstvo starejšim otrokom, a primer jasno kaže, kako kvarno vplivajo gotove reči na otroško domišljijo in pamet. Matere, pazite, kaj delate v navzočnosti svojih otrok; eno samo slabo sele lahko zarodi v njih zločinske nagone, katerih se sami ne zavedajo. Krvava zakonska drama Vratar poslaništva SHS na Dunaju ustrelil najprej svojo ženo, potem pa še sebe. Med dnevnimi vestmi je «Jutro» že zabeležilo strašno družinsko tragedijo, ki se je odigrala te dni na Dunaju, kjer je ustrelil vratar SHS poslaništva Pavel Obriskar najprej svojo ženo, potem pa še sebe. Obriskar. kateri je bil v 50. letu, je bil že v svoji mladosti znan z neko šiviljo. Ženska je bila pripravljena poročiti ga, toda Obriskar je izjavil, da nima stalnega zaslužka in da ne more vzdrževati družine. Šivilja je nato poročila krojača Kreutza. ki je padel v svetovni vojni. Pred šestimi leti sta se Obriskar in obvdovela šivilja zopet srečala. Stara ljubezen se je nanovo vnela in ker je bila vdova še vedno naklonjena staremu ljubimcu, je izjavila, da ga vzame takšnega kakor je. Obriskar je bil jugosiovenski državljan in brez službe. Šivilja je šla na naše poslaništvo, razložila celo zadevo in prosila v Obriskarjevem imenu za vratarsko mesto, katerega je dobila. Nato je bila svatba. Žena je prinesla Obri-skarju v zakon dvoje otrok iz svojega prvega zakona, sina in hčerko. Kmalu pa se je pokazalo, da mož in žena ne sodita skupaj. Obriskar je pil in zapravljal svojo plačo po beznicah, tako, da se je morala žena nanovo lotiti krojaške obrti, da preživi sebe in otroke. Radi neprestanih prepirov med zakoncema ie bilo naposled sklenjeno, da se mož in žena ločita. Vložila sta tožbo in sta bila pravomočno ra?ve-dena. Ampak pojavile so se nove težkoče; Obriskarjeva žena je imela stanovanje. Obriskar je bil na cesti. Ločenka je bila vseeno tako usmiljena, da je sklenila Obriskarja obdržati pod svojo streho, dokler se ne omili stanovanjska beda in kriza. Od tega časa so se spori med ločenima zakoncema vedno boli množili. Obriskar je pil še bolj kakor prej, hodil je domov pozno ponoči in je razgrajal v stanovanju. Policija je morala „ i na ovadbo žene dvakrat nastopiti proti njegovi besnosti ter ga kaznovati radi kalitve nočnega miru. V torek zjutraj je hotelo nakijučje, da sta se vrnila ob dveh zjutraj domov Obriskar in žena. Vratar je pil pozno v noč v neki gostilni, žena je bila na zabavi. Ko sta se srečala, sta se spo-rekla. Iz prepira je kmalu nastala domača rabuka in ob petih zjutraj je Ob-riskarjeve sostanovalce zbudil iz spanja grozen krik. Bil je glas ranjene žene, katero je ustrelil Obriskar s kroglo iz samokresa. Ko so domači čuli detonacijo, je vstala ženina hči iz postelje in vdrla v materino spalnico. Videla je, kako očim vihti revolver v roki. Nastala je opas-na scena: razburjeni mož je začel meriti tudi na pastorko, a ta se je rešila z begom. Takoj nato sta počila zopet dva strela. Mimoidoči uradnik varnostne oblasti je stopil v hišo, vdrl v sobo in našel dva mrliča; razvedeno vdovo in Pavla Obriskarja. Tako je alkohol, ta uničevalec sreče tolikih družin, povzročil grozno zakonsko dramo, o kateri govori zadnje dni ves Dunaj. X Smrt dunajskega novinarja na dopui stu. V Firenci je umrl urednik dunajskega lista «Abend», gledališki kritik dr. Milrad, rodom iz Prage, kjer je bil svoječasno re« žisler na novem nemškem gledališču. Po« zneje se je posvetil novinarstvu in se je preselil na Dunaj. X Drugi največji most v Evropi je bil v nedeljo 23. t. m. pri Appenzellu izročen pro metu. X Mednarodna konferenca za zrsčni proi met se bo vršila od 14. do 30. septembra v Stockholmu. švedska vlada je na konfe« renco povabila celo vrsto držav, od katerih jih je nekaj že sporočilo, da bodo na se« stanku zastopane. Na programu konference so v prvi vrsti razne konvencije za ureditev medsebojnega zračnega prometa. X Ogromen vlom. Curiška policija je poslala vsem policijskim oblastvom v inozemstvu tiralico za prevejanim zločincem, starim kakih 30 do 40 let, očividno južnja-kom, visokim 170 cm, črnih las, gladko-obritega obraza ali kvečjemu s kratkimi, angleško pristriženimi brki, možem, in nosi velike rožene naočnike. Ta mož je izvršil velik vlom v trgovino draguljev v Curihu, in sicer pri belem dnevu, ob času opoldanskega odmora. Odnesel je 1450 komadov najrazličnejših predmetov v skupni vrednosti 850.000 švicarskih frankov (skoraj 10 milijonov dinarjev). Dragocenosti so bile deloma v izložbah, deloma pa v predalih v trgovini. Tiralica obljublja onemu, ki prinese ukradene dragulje ali tudi le del, 2000 frankov nagrade in deset odstotkov vrednosti vrnjenih komadov. X Mednarodna f.:dio konferenca v H7a* shingtonu. Vlada Zedinjenih držav je po« vabila 42 vlad na mednarodno radio konfe* renco. ki se ima vršiti prihodnjo pomlad v NVashingtonu. Program konference vsebuje revizijo londonskega radiotelegrafičncga spo razuma in razgovor o sklicanju mednarodne konference za radio promet. X Zopet nova odločba za somomorilce na Grškem. Iz Aten poročajo, da je vlada uka« zala, da se morajo samomorilci pokopavati na prostoru za poginule pse! X Izgube ruskih državnih gledilišč. V pr« vi polovici letošnjega leta izkazujejo ruska državna gledališča v Lieningradu in Moskvi •no v znesk'i 1.226.840 zlatih rubljev. X Nemške šole v Besarabiji. Rumunska vlada je sklenila da ostanejo v Besarabiji še nadalje nemške konfcsiionalne šole s pra vico javnosti. X Letalo izginilo. V petek večer je od« plul iz Lvmpnea na Angleškem za Pariz aeroplan, ki pa je izginil, ne da bi dospel na cilj. Doslej manjka vsaka sled o letalu. Do* mnevajo, da je ponesrečilo in da je padlo v morje. Na aeroplann se je vozila knje« ginja Lowenstein«\Vertheimova. lISSST&SiP oblačilno in«fnsf?no bo na velesejmu zastopala tvrdka Drago Schvab, Ljubljana. Lovci, športniki, turisti si bodo lahko naročili usnjene suknjiče, hlače itd. po merj ali izgotovljene v paviljonu „ I" 213-217. X Draginj* v IteRjl Turinski list «Stam. pa» priobčuje zanimivo satistiko o vedno veiji draginji v Italiji. V zadnjih petih letih se je življenje podražilo za okoli 50 odst., v zadnjih šestih mesecih pa za 10 odst. Kot drastičen vzgled draginje se navaja podra« žitev česna, ki si ga jc mogel L 1922 naba« viti vsak za par stotink, 1. 1923. je stal kg česna 1.40 lire letos stane kg kar 20 lir. V Turicu stane kravata 90 lir. Ako se kaj no spremeni, bo stal pozimi kg kruha celib 5 lir! Sokolstvo Sokolski dan v Kamniku V nedeljo dne 23. avgusta je kamniški Sokol zopet zbral svoje moči ter jih ožK-o-tvoril v sijajno in dovršeno sokolsko manifestacijo. S popoldanskim vlakom so prihiteli v Kamnik Ljubljančani 40 po številu, med njimi vzorna vrsta Sokola I., da prisostvujejo ponosnemu vzletu Sokola, vgnez denega v sive skale Grmtovca. Zupno starešinstvo je zastopal naš požrtvovalni Sokol brat Milko Krapež, ki ga vidimo pri sle herni sokolski prireditvi v naši župL Iz kolodvora se je razvil po mestu sprevod na telovadišče, burno pozdravljen od kamniškega narodnega občinstva. S svojo prireditvijo je kamniški Sokol pokazal vso svojo dobro in jekleno voljo ter ves svoj materija), ki dosega, kar moramo z veseljem konstatirati, leto za letom popolnejše uspehe. Telovadni spored je bil jako dobro izbran in je bil sledeč: Nastopila je moška in ženska deca, moški in ženski naraščaj, člani in članice. Po orodni telovadbi je nastopilo še članstvo s skupnimi prostimi vajami. Da je vzorna vrsta Sokola I. vzbudila splošno pozornost navzočega občinstva, je samo ob sebi razumljivo. Nekaj posebnega, kar pri javnih telovadbah še nismo videli, so bile tekme dece. Telovadne točke so bile v splošnem jako dobro izvedene, le godba je biia tu pa tam nekoliko prepočasna. Prav čedne so bile proste vaje moške in ženske dece in se vidi, da je brat Potočnik, ki je šele pred kratkim prevzel vodstvo tega oddelka, posvetil vso svojo ljubezen dobri in očetovski vzgoji naših malčkov. Pohvaliti pa moramo tudi roditelje, ki se v tako velikem številu zavedajo dobrin, ki jih nudi sokolska vzgoja deci. Tudi ženski in moški naraščaj je povsem častno rešil svojo nalogo pod vodstvom brata Hribarja. Nekaj izrednega pa so bile tekme moške in ženske dece, vsakih po šest. Očividno je bila naloga dece pretežka, toda vkljub temu so vsi prav častno vztrajali pri tekmi. Prvo darilo po bratu Potočniku, katerega je bil starosta brat dr. Kar-ba izročil zmagovalcu St. Gregorcu, je vzbudilo pri vseh vidno grnjenost in navdušenje. Tudi proste vaje članov in članic, kakor orodna telovadba je bila jako dobro izvedena. Po telovadbi se je razvila animirana sokolska zabava, v šotorih pa so kamniške narodne dame in članice vsakomur prav dobro postregle. Obisk je bil od strani občinstva prav zadovoljiv in upamo, da je prireditev, ne samo v moralnem, ampak tudi v gmotnem oziru lepo uspela. Kamniški Sokoli Ti pa se zavedaj, da boš ostal večno čuvaT sinjih planin in da boš vzgojil po volji prav tako trdne sinove in hčere, kakor so trdne skalne stene tvojega sokolskega gnezda! Zdravo! — P. K. Sokolski Glasnik Sredi avgusta smo dobili kar pet številk Sokolskega Glasnika v enem zvezku in tri številke priloge Prednjak. Glasnik jc v glav nem namenjen poročilu o mcdzlctnih tek* mah, ki so se vršile koncem junija tekočega leta v Beogradu. Savczni načelnik br. Am* brožič jc napisal obširno in kritično poročilo o tekmah. Hvali in graja po zasluženju in iznaša vse napake, ki so se pokazale pri tek« mah. Ob zaključku razprave pravi, da je bila udeležba na tekmah preko pričakov;i« nja dobra in da je tudi povprečna kvaliteta naših telovadcev dobra. Jako dobro pove dejstvo, da naše Sokolstvo stremi za t .n, da se izenači tehniška zmožnost po vseh naših društvih, da ne bodo v vrstah za pr« venstvo in za mednarodne tekme zastopani samo Slovenci, nego da bodo tudi društva iz Hrvatske, Vojvodine. Bosne in Srbije da« la tak materijal, ki bo zmožen tekmovati v višjih oddelkih. In beograjske tekme so po* kazale, da se bližamo tej stopnji izenačenja. To so dobre strani, ki so se pokazale pri mcdzletnih tekmah. Br. načelnik pa našteje tudi slabosti, ki jih je opazil, in sicer je bilo še premalo smisla za sistematično organi« zacijo, to je da so vsi društveni in župni načelniki ter ostali tehnični funkcijonarji odgovorni za delo svojih članov in članic in da so vsi ti poklicani, da pri takih velikih prireditvah z vso energijo sodelujejo. Tudi graja pomanjkanje smisla za skupnost, kar povzroča pogostokrat nediscipliniranost v naših vrstah. Kategorično pa izjavlja, da se ne bo vršila nobena večja prireditev več brez dobrega rediteijskega zbora. Vsi, ki so bili količkaj udeleženi pri tekmah in tu« di oni, ki pridejo prihodnjič k njim ali bo* do kot aranžerji sodelovali, naj si dobro utisnejo v spomin, kar je povedanega v tem članku. Za tem sledi seznam vseh tekmovalcev v redu po doseženih točkah v posameznih od« delkih. Zmago je dosegla vrsta Sokolskega društva v Ljubljani. Narodni dom, ki ji pri« pade prehodno darilo, to je srebrni meč z zlatim ročajem, v katerem so udelani dragi kamni. Meč je umetniško delo, izvršeno v slogu, kakor so jih imeli Srbi v srednjem ve* ku, ko so se borili za svojo svobodo. Na uvodnem mestu je objavljen v Glas« niku razglas saveznega vodstva o proslavi tisočletnice hrvatskega kraljestva. Dalje pri« naša ta številka poročilo saveznega zdrav« niškega odseka, članek o savezni loteriji in pravilnik za organizacijo okrožij v župah. Med krajšimi beležkami je mnogo zanimi« vega čtiva, med drugim tudi opis delova* nja br. Stevana Žakule iz Sarajeva ki je pred kratkim obhajal svojo 501ctnico. Priloga «Prednjak» ima proste vaje čl a« nov in članic za osmi vsesokolski zlet v Pra* gi 1. 1926. S tem so dobila društva gradivo za pripravo na zlet v Prago. Naj se takoj primejo dela z vso resnostjo, da ne bo pre* pozno. Zbirka za Sokolski Tabor v Ljubljani Po inicijativi br. Podgornika, ravnatelja poštne direkcije v Ljubljani, je zbralo urad« ništvo omenjene direkcije vsoto 5405 Din. Darovali so: 1100 Din: dr. Fr. Janžekovič: po 100 Din: Janko Tavzes. Ti!cn Epich, Makso Svoboda. Fran Pcrko, Rado Jeglič, Fran Jereb, Miro« slav Brumat, Vinko Jancžič, Ivan Zupanec, Franc Šcmrov, Meta Mirnikova, Bogdan Jan« žekovič, dr. Joško Lebar. Dragica Modičeva, Vojteh Pučelik. Anton Vesenjak, Miroslav Matjašič, Ivo Kit, Alojzij Gregorič, Ivan Rozman, Alojzij Tonii, Franc Matjan, An* ton Perko, Anton Pczdič. Matija Svctlič. ing. Matevž Ko-larič. ing. Maji j Osana, Franc Tomšič, Janko Svetlin, Ivan Podgomik; po 50 Din: Josip Kavs. Tomo Pokom, Marija Binderjeva, Ivan Mlač, Betka Modrijanova, Viktor Povše, Fran Leben, Antonija Sterko* va, Pavel Glaser, Fran Jurman, Dora Ker« žanova, Joško Jakše, Ivan Korun, Adolf Pi* pan, Ivan Hafner; po 40 Din: Tončka Me* gužarjeva, Anton Kogoj: po 30 Din: Bogdan Rasteiger, Stanko Gaberščik, Matko Klavo« ra. Rudolf Lukež, Budivoj Masle; po 25 Din: Ivan Rus; po 20 Din: Avgust Čeme, Alojzij Jurgcle, Joža štrukelj, Janko Sirnik, Adolf Haffon, Franc Šalehar. Štefan Breznik, Ma« kso Rcms; po 10 Din: Ivan Stanič. Olga Sen! cova, Antoniji Petkova. Robert Olifčič, Jo« že Ferfuga, Franc Jakopin. Franc Kogolj, Iva na Završnikova, Franc Pogačar. Ivan Koso« vinec, Dragotin Ceh. Franjica Stanonikova. Pavla Frankova, Josipina 1'raničeva. Nada« lje zbirka Slavko Dclkin, isti urad Dir. 78.75 darovali so: po 10 Din: Rozalija Westrova. Iva Smerdutova. Marija Zirerieva, Albina Thalerjeva, Slavko Delkin; po 5 Din: Vida Kušarjeva, Ana Gomiščkova, Romana Va« šičeva, Rudolf Fajdiga in N. N.; po 2 Din: Jožica Zavrtanikova; po 1.75 Din Erna Koe renini jeva. Podpisani odbor izreka vsem darovalcem, ki so prispevali k zgornjim zbirkam sokol« sko zahvalo. Prav posebno zahvalo pa br. Ivanu Podgorniku za njegov trud j>ri zbira« ni1!. Bodoči usj>ehi v narodnem oziru pa naj bodo vsem darovalcem v zadoščenje. Odbor Društva za zgradbo Sokolu L v Ljubljani. Sokolsko društvo v Oplotnicl priredi dne 30. avgusta ob 3. uri popoldne na vrtu g. Kuncjeve javni telovadni nastop v zvezi s konjiškim in bistriškim Sokolom. Prijatelji Sokola, pohitite ta dan vsi v Oplotnico v vznožje zelenega Pohorja. 1710 H. H. Ewers: Španske grozovitosti Cim višie stoji kultura kakega naroda, tem bolje se godi živalim v deželi. Veselje [e videti, s koliko ljubeznijo visi nemški ali francoski kmet na svojih domačih živalih, kako ginljivo goji svoje osle, konje in govedo, svoje koze, pse in ovce. Izjeme so gotovo tudi, a že dejstvo, da se daiejo povsod po Srednji. Zahodni in Severni Evropi vsaki domači živali imena, označuje toplo zanimanje, ki ga zanje goji njih gospodar. Na Španskem pa bi se smatralo za smešno, kaki živali dati ime; mačka je pač mačka in osel je osel. Le psom dajo včasih ime in bikom pri bikpborbah — za program. Lov na ptice pevke Je pri nas nekaj nemogočega celo za najrevnejšega kmeta; na južnem Francoskem je že, v Italiji pa popolnoma vsakdanji običaj. Ako love na Španskem male pevce Ie še redko, je temu vzrok le dejstva da so ondi ptice pevke že docela zatrli, kakor so iztrebili tudi vse gozde na tem bedr.em polotoku. Le še po redkih vr-tih uživajo ptice varstvo, kakor po krasnem parku Alhambre, kjer je na tisoče slavcev. Ako se torej Španec mora odreči okusnih ščinkavcev, taščic in kosov, se od-škoduje za nje z drugimi majhinmi ptiči, katerih sicer ne uživa, a jih vendarle lovi in muči. Španec je izumil nov šport: lastavice ribari! Da, «ribari» jih. Cesto sem videl dečke in tudi može. ki so sedelj na strehi z mogočno dolgim trnekom. Na zelo dolgo tenko nit pritrdijo zakrivljeno iglo ali kljuko ter na-pičijo na njo muho. Lastavica, ki si lovi hrano med letanjem, zgrabi vabo, in srečni ribič jo potegne k sebi. Toda ne sname je, nego jo pusti vzletati znova in znova ter jo poteza hitro zopet k sebi. Končno ji vzame iglo iz grla. A ne, da bi jo usmrtil. Mršava živalica, ki je polna mrčesa, ie celo za španski želodec neužitna. Toda za kazen, ker lastavice ni mogoče jesti--tako mi je razložil SevUjanec, ki je vsak dan par ur ribaril lastavice--n z. razbeljeno iglo iztakne oči in jo nato izpusti. To ie radost gledati, kako frfota uboga živalica. se zadeva z glavo ob zidovje in okna. dokler se je končno ne usmili kaka mačka! To je prav poseben užitek, pri katerem se španski lastavič-ii ribiči, drže kar za trebuhe . . . Da Španec ubije vsako kačo. vsako kuščarico. žabo ali vsako žuželko, ki mu priteče preko poti, je nekaj samo ob sebi umljivega; saj delajo tako tudi v južni Italiji. Toda Špancu ubijanje ne zadošča. Na živi ograji pri Malagi sem našel nedeljskega jutra martinčka, ki je bil z zgnrenjo čeljustjo napičen na trn. Živalica se je premetavala sem ter tja, a ko sem jo osvobodil, sem videl par korakov dalje drugega martinčka, ki le prav tako visel na trnu. Potem sem šel dalje in sem osvobodil nič manj kot sedemnajst zelenih živalic iz strašnega položaja. Končno sem videl v nekem jarku ob travniku troie mladih deklic, ki so v zanke iz bilk silno spretno lovile martinčke. Bile so dobro oblečene in so spadale očividno v «boliše» sloje . . . »Žival nima čuta,» tako govori inarsi-kak južnjak. Ako vprašaš: »Zakaj nima čuta?» — ti odgovori: »Ker nima du-še!» — Ako vprašaš dalje: »Zakaj nima duše?» — boš zvedel gotovo: »Ker ni katoliški kristjan!» Poživljam vsakega potnika, naj se prepriča! Na ista vprašanja prejme prav gotovo iste odgovore. Da postopa narod, ki goji take zamorske ideje s svojimi domačimi živalmi naravnost ostudno, je razumljivo. Na Španskem ne vidiš na cesti nobene uprežene živali, ki bi ne bila pokrita z drgetajočimi. z muhami posutimi ranami. Ker se za primerno zaprego prav 1 nič ne brigajo, imajo vsi konji, osli in mule ogoljene. gnojne vratove in prsa. Gonjačem bič ne zadošča, zato uporabljajo močno gorjačo ali še rajši drog z železno ostrico. Vozovi so vedno preobloženi, mule in osli skoraj zmeraj preko njih moči otovorjeni. Ako se žival zgrudi, jo gonjač rajši do mrtvega pretepe, nego da bi ji tovor zlajšal. V Toledu sem videl, kako ie padel slaboten osel, ker je bil otovorjen z vrečami peska. Stari njegovi gonjač je kakor besen vlekel za uzdo. suval žival, jo bil in ji zabadal ostro jeklo v boke; osel pa se ni genil. V tclpah je stalo občinstvo okoli, se smejalo in hujskalo. Starec je končno tako pobesnel, da se je vrgel na ubogo žival, zgrabil njen krvaveči gobec, ga tolkel ob pločnik in bfl celo s kamnom po očeh. Tedaj je prišla mimo neka tuja dama in prisolila starcu z vso silo zaušnico, da je zazvenelo. Gonjač je skočil pokonci in je zijal brez besed; ta žalitev ga ni toliko ogorčila: le razumeti ni mogel, čemu je dobil klofuto. Čutil se je v svoji pravici, in vsi. ki so stali okoli, so bili istega mnenja. Hipoma so damo obkolili in prav gotovo bi jo bili pretepli, ako bi je spremljevalci ne potegnili za seboj in je na vozu, ki je slučajno pripeljal mimo, ne spravili Iiitno na varno. Videti, kako druga bitja trpe, je Spancu velik užitek. Ako pade pri nas kaka žival v vodo. tekmuje mlado in staro, kako bi jo rešilo. V Granadi sem videl nekega jutra rjovečo množico ob obzidanem obrežju Darra. Po reki je plavala mačka, kj se ie obupno napenjala, da bi splezala po nizkem, a strmem in gladkem obrobnem zidoviu navzgor. Treba je bilo Ie drog pomoliti ubogi živali. da bi se rešila. A na to ni mislil nihče. Vedno novi brezuspešni poskusi živail njeno tužno mrjavkanje je tolp! prirejalo le nepopisno zabavo. Opsovali so me, ko sem pomolil mački svoj dežnik, da je splezala navzgor, in najrajši bi jo bili vrgli znova v votlo. Sveta inkvizicija in njeni nasledniki ter tisoči in tisoči menihov in duhovnikov današnjih dni so španskemu ljudstvu veselje do petia izgnali tako temeljito, da danes v Evropi ni naroda, ki bi pel tako redko, kakor španski. Petje je naravni izraz človeške radosti do življenia: tega je španski kier kot hudičevo delo vneto preganjal sto in sto let. S tolikim uspehom, da Španec današnjih dni čistega užitka sploh menda več ne pozna. Kakor so niega večno mučili in ga mučijo, tako hoče gledati, kako se mučijo druga bitja. Odtod njegova okrutnost napram živalim, odtod njegova radost na borbah z biki in med petelini. vo Ljubljanski velesejem pred otvoritvijo Sejmišče bo posetii kralj. Kriza v našem gospodarstvu in stagnacija sta povzročili, da je letos manj razstavljalcev, kakor jih je bilo lani, vendar je število 653 še vedno znatno. Kolikor je manj razstavljalcev, toliko več je razstavljenih različnih predmetov, ki bodo nudili izredno pestro sliko. Značilno za gospodarsko krizo ie zlasti dejstvo, da od tvrdk, ki so lani razstavile, 45 letos ne obstoja več. Med letošnjimi razstavljalci je 442 lz Slovenije, 54 iz Hrvatske in 14 iz Srbije, skupno iz Jugoslavije torej 510. Iz inozemstva Pa jih je 143, in sicer: iz Češkoslovaške 37, iz Nemčije 30, iz Italije 23. iz Avstrije 21. iz Amerike 13, iz Anglije 7, iz Francije 6, iz Švice 5 in iz Letonske (Rige) 1. Sejem se bo otvoril svečano v soboto, in sicer ob H10. dopoldne, kakor je določil Nj. Vel. kralj kot visoki pro-tektor velesejma, ki se otvoritve sicer ne bo udeležil, pač pa je obljubil po-setiti sejmišče po možnosti še istega dne popoldne. Zvečer ob 8. bo v opernem gledališču svečanostna predstava (operi »Cavalleria rusticana* in «Giuma či») na čast gostom. V pondeljek si je ogledal sejmski prostor v Ljubljani se mudeči minister ::a pošte in brzoiav dr. Šuperina, ki je \i zanimanjem ogledoval razstavne prostore. Na pritožbe, da se nahajata naša industrija in trgovina v kritičnih prilikah. je med drugim menil, da je pač prej treba zadovoljiti seliake, na kar mora gledati tudi on kot zastopnik seljaške stranke. Včeraj dopoldne je bil na sejmskem prostora inšpektor ministrstva trgovine in industrije Jaša Grgaše-vič. Za živinsko razstavo, ki se bo v okvir ju sejma vršila 6. septembra, je prijavljenih čez 100 komadov čistokrvne plemenske živine in čez 100 komadov konj različnih pasem. Poset seima bo po sedanjih izgledih obilen. Upajmo le, da nam bo vreme enkrat ugodnejše. Vremenski preroki pravijo, tla se bodo baš nekako ob začetku sejma začeli tepli dnevi. Dobro bi bilo, da bi imeli prav. Nesiguren položaj na svetovnem žitnem trgu Naša država bo imela letos znaten prebitek žita nad lastno potrebo. Zaradi dobre letine v naši državi in pri naših najbližnjih sosedih se našim kupcem nič ne mudi z žitnimi nabavami, a na drugi strani tudi producenti ne silijo z blagom. V inozemstvo se skoro nič ne izvaža, ker so zaradi visokega stanja dinarja cene našemu žitu inozemcem previsoke. Ako bo dinar ostal stabilen, odnosno če bo še narasel, bodo cene morale nedvomno popustiti. Poročila o izgledih in rezultatih žetev iz inozemstva so raziičia. Od neurij in deževja sta bili v zadnjem času razmeroma najbolj prizadeti Anglija In Francija, kjer je kakovost pozneje požetega žita tu in tam močno trpela. Poročila iz južne in iužnnvzhodne Evrope se glase dalje ugodno. V ruski pšenici je bilo pnašti teden sklenjenih več znatnih kupčij. V R u m u n i j i je vreme za turščico zelo ugodno, tako da pričakujejo rekordno letino turščice, ako medtem slučajno ne nastopi suša. Zanimivo ie. da so v B o 1 g a r i j i v zadnjem času tožili o pomanjkanju dežja. katerega ie sicer pri nas in drugod dovolj. "'eodnje žito v Argentiniii zuje zelo dobro stanje; površina, obdelana s pšenico in ovsom, se je napram lani povečala. Tudi iz Avstralije, kjer se sedai oranie zaključuje, prihajajo slična poročila. Indija ima redno sem in tja mogoče malo premočno deževje. Vesti iz Kanade in Z e d i n j e-n i h držav so stalno enake. Računi, da Zedinjene države v tem letu ne bodo imele preostanka za izvoz, odnosno da bodo mogle le malo žita izvoziti, se v evropskih strokovnih krogih ne smatrajo za resne. V Kanadi se je začela prošli teden splošna žetev. Zanesljivih vesti o rezultatih žetve še ni. Vreme je po zadnjih vesteh zelo ugodno. Svetovni žitni trg Je v splošnem zelo miren, ker evropske države, ki morajo uvažati žito. čakajo spričo ugodnih vesti o letini na nadalnji razvoj. Ameriške cene v splošnem ne konvenirajo. Istotako nc konveniraio. kakor smo že omenili, cene našega žita kateremu konkurirajo predvsem izredno nizke madžarske cene. Hmelj 2atec, 24. avgusta. (Poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu). Živahno nakupovanje zunai. Cene 4000 do 4200 Kč za 50 kg. Niirnberg, 25. avgusta. Dovoženih 150 bal, a malo prometa. Nakupovanje malo oslabelo. Dobro razvit hmelj iz leta 1924., po 220 do 230 mark za 50 kg. Tržna poročila Živinski sejem v Mariboru (25. avgusta.) Dogon 15 konjev, 18 bikov, 206 volov, 424 krav, 12 telet; skupaj 675 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 8 — 8-50, poldebeli 7 — 8. plemenski 5.25 do 7, b iki za klanje 7.75 — 8.75, molzne krave debele 6.25 — 7.50, plemenske krave 5 — 6. krave za ki ob as ar je 3.50 — 4.75, molzne ta breje krave 5.75 — 7, mlada živina 6 — 8.75, teleta 11.25 — 13.75 Din. Prodanih je brlo 307 komadov; od teh 75 za izvoz (30 v Italijo, 45 v Avstrijo). Mesne cene: govedina 10 — 18, teleiina 12.50 do 20, svinjina sveža 15 — 25 Din za kg. = Naraščanje cene živini zaradi povečanega izvoza. Na raznih zadnjih sejmih v Jugoslaviji se je opažalo, da so cene živini ponovno neznatno poskočile. Ta porast se pripisuje povečanemu povpraševanju iz Italije. Odkar se je lira stabilizirala, nastopajo zopet italijanski trgovci na jugoslovenskih sejmih in kupujejo predvsem prvovrstno blago. Tudi izvoz v Avstrijo je močno oživel. Manjše količine so inozemski trgovci nakupili v zadnjem času tudi na slovenskih sejmih, predvsem v Mariboru. Cene živi živini so bile v zadnjem času že tako nizke, da gotovo ni zavidati kmetom, da so se zopet nekoliko popravile, kajti splošno se je že naše ljudstvo pritoževalo, da se živinoreja več ne izplača, ker se na pr. za eno krivo dobi komaj ena moška obleka. = Zelo dobro s trnje posevkov. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode je bilo splošno stanje posevkov v drugi polovici julija zelo dobro. Žetev ozimnega in jarega žita je bila v tem času skoro v celi državi končana. Pridelek Je zelo dober tako kakovostno kakor količinsko. Stanje turščice Je zelo odlično. Sadje, kolikor ga je, je v dobrem stanju. Vinogradi, ki so spomladi kazali odlično, so okuženi po raznih boleznih hi trgatev ne bo izpolnila nad, Stanje živine je povoljno. = Važno za izvoznike v Poljsko. Poljski gospodarski komite ministrov je z odlo' kom z dne 10. avgusta sklenil, da se ima blago, katero so naročil' poljski uvozniki v času od 1. marca 1925. do 19. maja 1925. v državah, ki so s Poljsko v pogodbenem razmerju, plačati carina po carinski tarifi z dne 23. junija 1924 pod pogojem, da dokažejo, da so naročili blago v gori navedenem času in da se blago predloži najkasneje do dne 12. oktobra 1925. uprav! obmejnih carinarnic za carinjenje. Natančnejše pogoje za to olajšavo je dobiti v Zbornici za trgovino obrt ia industrijo v Ljub ljani. = Refakcije za žito in moko za pasivne kraje. Centrala industrijskih korporacij v Beogradu je Izdelala in predložila prometnemu ministru spis iztovornih pesfaj za žito in vtovornih za moko. Tj podatki s_> bodo uporabili za izdelavo refakefi za žrto in moko za pasivne kraje. Na eni strani se bo olajšala preskrba pasivnih krajev z moko, a na drugI mlinom v pasivnih krajih do-bavljanje žita iz Vojvodine. = Kriza lesne Industrije In stavke v Bosni. Kakor smo že poročali, je direkcija žage Šumsko-lndustrijskesa podjetja Drvar Dobrlin objavila delavstvu, da se uvaja 10 urni delavnik. Ker delavstvo na to ni pristalo, rim je hotelo podjetje znižati mezde za 20—30% toda delavstvo je tudi to ponudbo odbilo in stopilo v stavko. Enako se je zgodilo v Banjalirki (Bosansko d. d. za izkorrščavanje drveta), kjer niti delavstvo istotako ni hotelo pristati niti na znižanje mezd. niti na povečanje delavnika. Stavka traja že nad 20 dni. V Begovem Hanu je ustavljeno delo na žagi. toda ne zaradi nesporazumljenja med delavstvo-n ln podiet.iem, temveč zaTadi fmnnčnfh režkoč. = Gibanje delavstva v sladkornih tvornl-cah. Pred sladkorno kampanjo je delavstvo v tvornicah sladkorja preko svojih organizacij pokrenilo vprašanje ureditve delovnih odnošajev. Tako so delavci tvornice v Cupriji izročili upravi podjetja zahteve za povečanje plač in ureditev ostalih odnošajev. Gibanje se bo menda mirno zaključilo. Od uprave tvornice v Novem Vrbasu zahtevajo delavci, da se iim vrnejo pravice, ki jih je uprava ob koncu prošle kampanje odtegnila delavstvu. Nadalje zahteva delavstvo sladkorne tvornice v Crvenki zboljšanje delovnih odnošajev. = Naša država na Iranklurtskem sejmu. Uprava mononolov je sklenila, da ?e bo udeležila letošnjega frankfurtskega sejma ki se bn vršrl od 4. do 7. oktobra. Frankfurtski sejem ima namreč poseben oddelek za tobak, v katerem bodo razstavile mnoge inozemske tvrdke. Trgovska zbornica v Skop-lju bo razstavila na sejmu sirov opij, za katerega vlada v Nemčiji precejšnje zanimanje. = Častilo zastopstvo frankfurtskega velesejma za Slovenijo. Kakor nam poročajo, je urad frankfurtskega sejma poveril tvrdkl Milinkovič &Co v Ljubljani častno zastopstvo frankfurtskega sejma, ki se bo vršil od 4. do 7 oktobra. = Slaba kupčija z vinom. V raznih vinorodnih pokrajinah Jugoslavije se pritožujejo zaradi slabe kupčije, katero bale povzro ča zmanjšani konzum vina. Zaradi manjšega konzuma obstoja še mnogo starih zalog, ki ne bodo konzumirane do novega pridelka. Vinska trgatev bo kljub nastopom raznih bolezni v nekaterih vinskih pokrajinah v državi povprečno prilična, dočim se o kakovosti še ne more govoriti. Cene se gibljejo: v Zagorju med 5 in 10, v Medji-murju med 8 — 10, na otoku Krku za črna vina med 5 — 6, za bela med 6 — 7, v Dalmaciji med 5 — 7, v Sloveniji povprečno med 6 — 10 Din za liter. Finejša vina so v Sloveniji tudi dražja. = Redni občni zbor bo imel »Slograd«, slovenska gradbena in industrijska delniška družba v Ljubljani, dne 10. septembra ob 17. uri v prostorih Slavenske banke v Ljubljani. = Delegacija producentov konoplje v Beogradu. V Beograd je dospela iz Vojvodine številna delegacija producentov konoplje, ki je posetila ministre socijalne politike, trgovine in industrije ter kmetijstva in vod. Zahtevala je, da se poveča uvozna carina na izdelke rz konoplje ta da se ne zniža pogodbena cena s tvoraičarji, Po pogodbi mo- rajo tvoraičarji odkupovati konoplje po 200 Din za 100 kg, a tvomičarji so plačali samo 80 Din. V Vojvodini je posejano s konopljo 15.000 oralov zemlje. = Konkurz je razglašen o imovini Mihaela Schmidta, trgovca na Dunaju, Neu-baugasse. Prvi zbor upnikov za Izvolitev odbora upnikov ali predlaganje drugega upravnika mase pri okrožnem sodišču v Mariboru bo dne 31. avgusta ob 9. uri. — Zaradi ugotovitve naknadno prijavljenih ta onih terjatev, ki se morda še prijavijo do dne 28. avgusta, se določa v konkurzni zadevi Franca Majdiča na ta dan ob 14. url narok pri okr. sodišču v Kranju. = Konec poravnalnega postopanja. Po ravnalno postopanje Franca Remica, trgovca v Smartnem na Dreti, ie pravnomočno končano, ker se je prezadolženec poravnal z upniki. = «Istok», jugoslovenski centralni list za trgovinsko protokolacijo, poravnave ta kon kurze št. 8, je izšel te dni. List Izhaja vsakih 14 dni. Naroča se na naslov: Zagreb, Ilica 21. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 10. septembra pismene ponudbe za dobavo 20 kg sirovega aluminija, 2 hidravličnih dvigalk, 250 tablic bele pločevine ta 700 kg pocinkane železne pločevine. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani. = Prodala odpadkov od starih rekord-vljakov In starega razbitega stekla. Direkcija državnih železnic, ekonomsko odelenje v LJubljani sprejema do 10. oktobra ponudbe za nakup 8000 kg starega razbitega stekla ta 10.000 kg odpadkov od starih rekord - vijakov. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani na vpogled. = Prodala premoga. Državni premogovnik v Skalah proda dne 3. septembra ob 11. uri na Javni dražbi 50 desettonskih vagonov premoga. — Zlate bilance v Avstriji. Sestavljanje in objavljanje zlatih bilanc v Avstriji napreduje zelo počasi. Pričakovanje, da bo v po-četku jeseni gotovo večje število zlr.tfh bilanc, se smatra za zelo optimistično. Industrijska podjetna bodo mogla komai do konca leta obelodaniti zlate bilance. = IT. svetovni kongres za promet z motorji se bo vršil v Newyorku od 11. do 13. januarja 1926. v času, ko se bo vršila tam avtomobilska razstava. Po dosedanjih poročilih Je že zagotovljeno sodelovanje 50 držav. Natančnejše informacije daje o kongresu Jugoslavia Ekspress Agencija d. d. Zagreb. = Razstava poljedelskih strojev v Parizu Pod pokroviteljstvom francoskega poljedelskega ministra se otvori v Parizu končen januarja 1926. V. razstava poljedelskih strojev. Natančnejši termin otvoritve se bo še določil. Z razstavo bo združen tudi sejem za semena. Udeležbo je prijaviti do 15. okt. 1925.: Commissariat Gčnčral du Salon de la Machtae agricole, Pariš 8. 8 rue Jean Gou Jon. = Ustanovitev rusko-pollske uvozne ln lz vozne družbe. Iz Moskve poročajo, da se bo ustanovila z glavnico 1 milijona rubljev družba poljskih in ruskih interesentov za *.r govino med obema državama. Družba bo začela delovati v oktobru. Borze 25. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki). Vrednote: Investicijsko posojilo 75—0, Vojna škoda 298—0, zastavni listi Kranjske dež. banke 20—25. kom. zadotenice Kranjske dež. banke 20—25. Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kreditna 225—265, Merkantilna 100—1(M, Praštediona 898—0, Kreditni zavod 175— 185, Strojne 90—0. Trbovlje 335—340, Vevče 111—0, Stavbna družba 165—180. — Blago: les: bukovi hlodi, od 25 cm premera naprej od 2 m dolž., napr., nakl. post. 230—0; cerovi krl.fi, od 2 .n dolž., napr., od 25 cm prem., foo meja 25—0: črni bor-bor-donali, 3—8 m dolž., 30-30—50-50, fob Gruž 0—650; bukova drva. 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 3 vagoni 17.50—17.50 (17.50); poljski pridelki:: penica: d&rnača. fco Ljubljana 270—0; turščica slav., fco Postojna trans.. 1 vagon 235— 235 (235). slav. par. Ljubljana, 1 vagon 222.50 —222.50 (222.50). nova umetno sušena, fco Postojna trans., dobava november 198— 207.50; oves slav., fco Ljubljana 0—187.50: lan eno seme, fco Ljubljana 545—0. ZAGREB. Bančne vrednote so danes obdržale svojo čvrstočo. Tudi v industrijskih papirjih se je prilično živahno trgovalo ob čvrstejšl tendenci, ki pa se ni obdržala do konca sestanka. Mnogo zanimanja je bilo za Nihag. Slavonija je bila danes slabša. Vojna škoda je nekoliko oslabela. - Na deviznem tržišču je bilo mirno. Danes je z neznatnimi količinam; intervenirala Narodna banka. Največ zanimanja je Wlo za Italijo, ki se mednarodno dviga. Skupni promet v devizah je dosegel blizu 8 milijonov Din. Notirale so devize: Dunai 783.75—793.75 Berlin 1331—1341, Budimpešta (zaključek 0.0785), Italija izplačilo 212.4—214.8, London fzplačflo 271.3—273.3. ček (zaključek 272 25), Newyork ček 55.635—56 235, Pariz 266—270, Praga 165.135—167.125. .Svrca 1081.75—1089.75; valute: dolar 55—55.6, avstrijski šilingi 782.5—792.5, Kč 163.5— 165.5, lire 210.8—213; efekti: bančni: Li-torale 52—55, Trgo 10—II, Eskomptna 117—118, Kreditna Zagreb 115-116. Hipo 67—67.5. Jugo 100.5—101.5, Praštediona 920—930. Etno 150—160, Slavonska 65—66, Narodna 3300—0: industrijski: Eksploataciia 48.5—49. Dubrovačka 430—450. Šečerana 490—500. Narodna šumska 20- 25, Nihag 39-44, Gutmann 410—420, Slaveks 165— 175, Slavonija 48—49, Split 850—940. Trbovlje 337.5—342.5, Union 3S0—100, Vevče 120—130, državni: investicijsko posojilo 78.5 Vojna škoda promptna 295—297, za september 299 -300. BEOGRAD. Tendenca v devizah čvrstej-ii kakor včeraj. Precej je j>oskočila Italija, ld ie mednarodno čvrsta, vendar je prod koncu zopet malo nazadovala. Švica in Pariz brez spremembe. Narodna banka ni intervenirala. Notirale so devize: Amsterdam 2255—2259, Dunaj 789—791, Berlin 1335—1337, Bruselj 256—0, Budimpešta 0.0789—0.0791. Bukarešta 27.95—28.2, London 272.25—272.4, Newyork 55.95—55 975, Pariz 264.75—265.25, Praga 166—166.25, Sofija 40—41, Švica 1085.5—1086, Italija 212 25—212.75, Solun 80—S4. CURIH. Beograd 9.235, Berlin 1.2290, Newyork 516.375, London 25.08, Pariz 24.45, Milan 19.55, Praga 15.30, Budimpešta 0.007255, Bukarešta 2.60, Varšava 85, Dunaj 72.55. TRST. Efekti: obligacije julijske Krajine 72.80, Živnostenska 306, Assicurazione Generali 8630, Dalmazia 285, L!oyd 1650, Oceania 176, Tripcovich 440, Dalmazia cement 645, Split cement 472, Krka 410. Devize: Beograd 47 — 47.50, Dunai 370 do 380, Budimpešta 0.0365 — 0.0375, Praga 78.50 — 79.50, Bukarešta 13.50 — 14. Pariz 124 _ 124.50, London 128.50 — 129, New-york 26.30 — 26.50, Curih 510 — 518. Valute: dinarji 46.80 — 47.30, 20 zlatih frankov 102 — 106, zlata lira 518.81. Po oficljelni borzi se je plačeval dinar po 48.20. DUNAJ. Beograd 12.6650 — 12.7050, Berlin 168.25 — 169.25, Budimpešta 99.57 do 99.97, Bukarešta 3.5250 — 3.5450, London 34.45 — 34.55, Milan 26.76 — 26.88, New-york 708.75 — 711.25, Pariz 33.37 — 33.53, Praga 21.0075 — 21.0875, Sofija 5.1050 do 5.1450, Varšava 119.45 — 119.95, Curih 137.30 — 137.80: dinarji 12.67 — 12.73. PRAGA. Beograd 60.575, Curih 655, London 163.95, Milan 128, Newyork 33.75, Dunaj 476. BERLIN. Beograd 7.50, London 20.379, Newyork 4.195, Praga 12.43, Curih 80.21, Dunaj 59.12. LONDON. (Ob 11.10) Beograd 272, New-york 485.75 Italija 129 ta sedem osrrlrrk. NEWYORK. (Po našem ob 24.) Beograd 1.79 fn ena osminka, Švica 19.38 Italija 3.73 Dunaj 14.06. Šport Službene objave LLAP. JLAS. javlja, da se jugoslovenska lahko« atletska reprezentanca najbrže udeleži lah« koatletskega mitinga Češkoslovaška : Polj« ska v Varšavi dne 6., 7. in. 8. septembra. Program tekmovanja je sledeči: Teki 100, 200, 400, 1500, 5000 m; štafeta 100 X 200 X 400 X 800 (eventuelno 4 X 100), skoki v višino, v daljavo in ob palici, meti diska, krogle, kopja. Naš tim bo sestavljen iz 14 atletov in enega spremljevalca, reprezentan ta saveza. V vsaki točki lahko nastopita od vsake narodnosti po dva tekmovalca. Klasifikacija mest: prvo mesto 6 točk, na« daljna mesta 5. 4, 3, 2, 1 točka, štafeta 5, 3, 1 točka. Poljski lahkoatletski savez plača stroške potovanja na Poljskem, II. razred brzovlak in za pet dni vštevši 3 dni tekmo« vanja. dnevno za osebo 50 franc. frankov, odnosno stanovanje in prehrano v naravi. Potovalo se bo najbrže po progi Zagreb« Duna j »Krakov« Varšava. Opozarjamo klube, katerih člani bi prišli v poštev za reprezentanco, naj jim po mož« nosti izposlujejo dopust od 3. do 11. sep« tembra. Atleti naj si nabavijo do 31. t. m. jugoslovenskc potne liste. Potrebne vizume preskrbi LLAP. s posredovanjem JLAS. v Zagrebu. Potuje se le, ako dobi JLAS od ministrstva zaprošeno podporo. Nadaljne podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh. Vsi klubi sc opozarjajo, da so izšla nova tekmovalna pravila JLAS. Dobijo se za ce« no 10 Din pri JLAS., g. Dobrin. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb, Pravila stopijo v veljavo dne 25. t. m. Prvenstvo Jugoslavije. Glasom sporoči« la JLAS. morajo prijave za prvenstvo Ju« goslavije z odgovarjajočo prijavnino biti pr>slane na LLAP. S. Sancin, Erjavčeva ce« sta 24. najkasneje do 5. septembra, ker mo« rajo biti v rokah JLAS«a v Zagrebu naj« kasneje do 7. septembra. Po tem terminu se nobena prijava ne bo upoštevala. Verificirajo se s pravico takojšnjega na« stopa: za S. K. Ilirijo: dr. Fran Debevec in ne Veber Franc, kakor je bilo dne 20. VIII. napačno objavljeno v službenih objavah. Zorko Eržen, Leon Gradišar, Ema Schvvaj« ger. Rozi Rihar, Svetis'av Zivanovič, Boris Režek: za S. K. Celje: Mirko Šimenc. Apar« nik Stanko, Balint Site. Mačan Vlado. Lu« la.šček Ivo. Zabkar Drago. Boško Nikolič, Adam Velikovič. Ivo Vidinar. Vladislav I Hajvert: za A. S. K. Primorje: Jančigaj Vi« ! ka. Pinterič Milica. Bizjan Frania, Jcrma Mladina, Zore Ana. Maguša Fridn. Kajser Amalija, Maca Burger. Riko Zeleznik, Ma« gister Vinko. Premk Alojzij, Sancin Mo« dest, Vukmanovič Branko, Gruntar Drago, Gruntar Danilo, Slapničar Josip, Franjo Bal tič in Bizjak Oskar«Clof. Kot službena zastopnika LLAP. v vrhov« ni svet pri podsaveznem prvenstvu se do« ločata gg. Slamič S. in Lctnar. Tajnik L (Iz seje tehničnega odbora.) Jurvja za prvenstvo Slovenije, ki «e vrši dne 29. in 30. t. m. je sestavljena sledeče: Vrhovni sod: gg. Goreč, Betetto. Sancin D.. Sancin S. in en savezni sodnik iz Za« greba. Ako ne pride sodnik iz Zagreba, se določa kot njegov namestnik ing. Debeljak. Časomerilci: gg. Sancin S., Slamič. Goreč, Brumat, Vodišek in en sodnik iz Zagreba. Sodniki na cilju: gg. geom. Černe, dr. Vuči« na, Betetto. Starterji: gg. Sancin D. za feke, Sancin S. in Pelan za skoke in mete. Sod« niki za skoke in mete: gg. ing. Debelak, Ludvik, Rvbaf, Baltesar. Sodnik za hojo: savezni sodnik iz Zagreba, njegov namest« nik Sancin S. Sodniki na pngi: Vilhar, Kan« dare, Podpac, Fink, Vindiš, Jernejčič, Me« zgolits. Reditelj starta: ing. Bloudek. Izkli« catclj pretečenih krogov: Bergant, i/klica« telj rezultatov: Kordelič. Zapisnikarja: gg. Saksida in Gregorič. Vrh. reditelj: Bašin A. Zdravnik dr. Maver. Sestanek jurije v petek ob 8. uri v kavar« ni Emona. Klubi morajo pod kaznijo 100 Din postaviti po tri starejše reditelje, ki sc imajo javiti eno uro pred početkom tek« movanja pri vrhovnem reditelju g. Bašinu. Tajnik II. Pn-ensfvo S/oven 1/e za l. 7925. v dmru ski in moški lahkoafletlki. V soboto in ne« deljo 29. in 30. t m. ob 15. se vrši ra igri« šču A. S. K. Primorje, Dunajska cesta lah« koatletsko moško in dam sko prvenstvo Slo« veniie. Imenovana prireditev obeta biti š« večja ko lansko državno prvenstvo v Ljub« ljani, ker startajo atleti klubov cele Slove, nije. kakor Rapid, Maribor iz Maribora, S. K. Celje, S. K. Ptui in kompletni tirni ljub« ljanskih klubov Ilirije, A. S. K. Primorje, Jadrana in T. K. D. Atena. Prijavljenih jo čez 100 atletov in atletinj, med njimi naši najboljši: dr. Perpar. Valrič, Deržaj, Ore» hek, Bernlkova, Omanova, Santel D., Prev« čeva itd Vse točke bodo nudile izredno napete končne boje za zmago, med tem ko se bo za končno prvenstvo Slovenije bik najostrejša borba med starimi rivali S. K. Ilirijo in A. S. K. Primorje, kakor v moški tako tudi v damski lahkoatletlki. Oba kluba nastopita z vsemi svojimi razpoložljivimi močmi. Istočasno Je pričakovati tudi izbolj« šanje mnogih slovenskih in jugoslovenskih rekordov, ker se je večina tekmovalcev naj« resnejše pripravila za imenovano prven« stvo. Pričakujemo, da bo javnost znala ce« niti požrtvovalnost naših spomikov, z dru« ge strani pa se bodo občinstvu, ki bo pri« sostvovalo tekmovanju, nudili Izredno lepi borbeni momenti. Kolesarski podsavez Slovenije razpisuje dirko za »Prvenstvo Slovenije*, ki se vrši v nedeljo dno 30. avgusta 1925. na progi Maribor « LJubljana 134 km. Start je v Ma« riboru na Tržaški cesti pri vodovodu točno ob 6. uri zjutraj, cilj v LJubljani, Dunajska cesta, km 1.200. Dirka je otvorjena za dir« kače, kateri so člani klubov včlanjenih v Koturaškem Savezu kraljevino SHS. Prijav« nina 10 Din. Prijav® sprejema g. Fran Ogrin Gosposvetska cesta 14. Zaključek prijav v petek dne 28. t. m. ob 19. uri. Nagrade: 1. Zmagovalec dobi naslov: Kolesarski prvak Slovenije za leto 1925; 2. Dvanajst častnih kolajn in diplom. 3. Prehodni pokal kolesar« ske »Ilirije® pride v last dvakratnemu za« porednemu zmagovalcu. Splošna določila: Dirka se po pravilniku kolesarskega Save« za kraljevine SHS. Vrstni red prijav Je vrstni red na startu. Dirka se vrši ob vsa« kem vremenu. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Kolesa morajo biti opremlje« na z zvoncem in rabljivo zavoro. Dirkači se morajo javiti točno ob 5.30 na startu. — LTpravni odbor Kolesarskega podsaveza Slo« venije. S. K. Di«-'-, kolesm-ska sekcija. Domžale priredi o priliki praznovanja 5l»tnice obsto« ja. v nedeljo dne 30. avgusta t. 1. prvenst« veno klrhovo dirko na progi DomžalesGo« milsko 100 km Start ob 14. uri. Ob 14.30 nogometna tekma. — Odbor. Kolesarski podsavez Slm-enlje. V ne« delio dne 30. avgusta t. 1. izlet podsaveznih klubov v Domžale o priliki dirke kolesar« ske sekcijc S. K. Disk v Domžalah. Zbira« lišče ob 13. uri pred kavarno Evropo. — Kot podsavezni sodniki se imajo zelasiti gg. Ogrin, Rebolj in Brumat. — L"pravni odbor. LSP. (Službeno.) Danes ob 20. se vriS seja poslovnega in upravnega odbora v Na« rodnem domu. Tajnik II. Kolesarski podsavez Slovenije (Službe« no). Dirka za prvenstvo Slovenije sc vrši v nedeljo dne 30. avgusta t. I. na progi Ma« ribor • Ljubljana. Razpisi so razposlani vsem podsaveznim klubom. — Koturaški Savez kraljevine SHS razpisuje državno cestno prvenstvo na dsn 6. septembra t 1. Proga: Ljubljana=Zagreb. — Kolesarski podsavez Slovenije priredi dne 8. septembra t. I. po« poldne ob 3. uri kolesarsko dirko za prven« stvo Ljubljanskega gradu. — KPS. razpi« suje v prenešenem delokrogu »Kolesarsko dirko za državno gorsko prvenstvo*. Pro« ga: Pijava gorica « Turjak 10 km. — Uprav« ni odbor KPS. Vremensko Liubljana, 25 avgusta 1925. poročilo Lubljana. 306 m nad moriem Kraj 1 opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblaino 0—10 Pada.:ne mm Liuhliana . . . 7. 7567 17-0 jug dež 84 j LjuHjana . . . 14. 7537 23 7 ' Ljubljana . . . 21. 7546 170 več. jas. | Zagieb .... 7. 7555 200 vzhod 90 Beograd . , . 7. 756 0 220 Drezv. 70 Duna) .... 7. 7531) 1 Praea .... 7. 160 jug Jas. 6-0 Inomost . . . 7. Solnce vzhaja ob 5 12 zahaja ob 18-51. luna vzhaja ob 11-2, zahaja ob 21 55. Barometer nestanovit, temperatura niža Dunajska vremenska napoved za sredo: Nejasno, deloma dež. severozacad-ni vetrovi, hladneje. Higijenska razstava na Ljubljanskem velesejmu Na lanskem Ljubljanskem velesejmu je vzbujala higijenska razstava, nameščena v paviljonih M in N, splošno zanimanje. Bila je zelo srečna misel zdravstvene oblasti za Slovenijo, da je ob takih prilikah kot je velesejem, čas za higi-jsnsko propagando najugodnejši. Razstavni prostori vrše na ta način poleg komercijelne tudi zdravstveno agitacijo in nobenega dvoma ni. da je zadnja na moč uspešna. Dober obisk lanskega oddelka za hl-gijeno je opogumil razstavljalce. da tudi letos odpro razstavo, podobno lanski, Ie da bo letošnja prireditev večja, obsežnejša, postavljena na širšo podlago. Za razstavni prostor je določen paviljon L. v katerem je bila lani lovska razstava. Po množini gradiva in kvalitete bo letošnja higijenska razstava nadkrilje-vala lansko prireditev. V anatomskem in histološkem oddelku bo na ogled ustroj človeškega telesa. Tu bodo slike, modeli in preparati. Drob nogledi bodo povečavah posamezne dele telesa. Za laika bo ta oddelek zanimive važnosti. Sredi paviljona bo nameščen oddelek za spolne bolezni. Kazal bo uničevalno delo sifilisa in njegove posledice za so-cijalno življenje. V posebni koji bo ženski oddelek. V ta dva oddelka bo dovoljen dostop samo odraslemu občinstvu. Protialkoholni oddelek bo predoče-val poguben vpliv vina. prva in spiri-tuoz na človeške organe, možgane in živčevje. Bogat statistični materijal bo vplival vzgojno zlasti na mladino, modeli pa bodo pokazali hranilno vrednost pijač v primeri z drugimi hranili. Osebna higijena bo zastopana v samostojnem oddelku «Skrbi za telo*. Oddelek za živila bo posebno poučen; tam bodo razstavljeni modeli s hranilno stop njo različnih živil. Table bodo tolmačile vrednost živi! po s3staviiiah: beljakovini. maščobi, ogljikovodiki in vodi. Kirurško - operativni oddelek bo predoče-val iis;ckc moderne operativne tehni- ke« oddelek za Šolsko hlgijeno, stanovanjski in naselbinski oddelek pa bo pokazal kje tiči rak-rana današnjega so-cijalnega življenja v zdravstvenem pogledu. Posebna pozornost je posvečena oddelku za nalezljive bolezni, ki bo založen z bogatim gradivom. Iz svetovnih in domačih statističnih pregledov bodo razvidne epidemične bolezni, njih vzroki in potek ter obramba zoper nje. Ker uničuje naše zdravje v največji meri je-tika. bo pouk o tej epidemiji posebno točen in obširen. Tako nam pripravlja Ljubljanski velesejem poleg gospodarskih tudi druge splošne koristi. Higijenska razstava je že lani pokazala, da pojmujejo obiskovalci prireditve njen velik pomen; letos se bo radi niene popolnosti zanimanje zanjo še bolj dvignilo, kar bo le v korist narodnemu zdravju. Športna razstava v Ljubljani Vsak, ki goji šport v večji aM manjSi meri, bo z resefljetrn pozdravil dejstvo, da se bo letos ob priliki Ljubljanskega velesej. ina od 29. avgusta do 8. eeiptembra vrSlla tudi športna raastava. Prav Je, da enikrat pri nas, kjer je šport v tako leipem rasvoju, pogledamo, kako daleč «no že prižH, da vidimo, koliko nam je Se treba fti naprej. Po. znati moramo težave, s katerimi se moramo boriti, pokazati moramo te občinstvu, M n&fi pokret spremlja s simpatijami, da nam pomore. Pridobiti moramo nove mod, naSe število se mora povečati, Število naših prijateljev podvojiti. Razstava na Ljubljanskem velesejmu, kamor pridejo desettleočl ljudi, je torej velikega pomena sa razvoj našega športa. Razstava bo v paviljonu »K«, ki Je najlepši paviljon Ljubljanskega velecejma. Razdeljena bo v dva velika dela. V enem delu razstavijo športna društva, v drugem pa Skoro vsa naša športna druStva so pri. glasila svojo udeležbo. Jugoslovenski olimpijski odbor, pododbor LJubljana in Športna zveza LJubljana razstavljata statistični tn propagandni materijal. Nogometni ln lahkoatletski podsavez bosta razstavila sli- ke mo#terv, darBt, trote*« Itd, «ufto tsB tenis — sekcije poedlnth Klubov, tnuoi podsarea ter plavalni podsavei n Stoveo&o. Težka atletika, ki j« prt aas komaj šele t prvih početldh, bo tudi raMopana na razstavi. Sekcije bodo predvsem razstavile pro. pag&ndnl materijal za tettoo atletiko. Veliko »Mrko bo razstavil Jugosl overn-sM športni savez. Videli bomo SBke nailh - kakor povsod dru-Stire usnjene suknjiče pobarvam tako kakor bi ki novi. Kristjan Premrn. K rani. Sloveniji. 20653 Gospodinja 7. dobrimi izpričevali, ki zna dobro kuhati, vefča vseh hišnih del in obdelovanja vrta, poStena In zanesljiva. se sprejme k starejšemu gospodu. Ponudbe z navedbo starosti in z zahtevo plače pod šifro »Poštena* na upravo »Jntra* 20719 Lekarna v provlnelji sprejme abitu-ripiita kot praktikanta. — Naslov pore uprava »Jntra« 20481 Žagar Za ISO Din Vam naredi kra5nn obleko Franc Burjak Ljubljana Ižanska cesta 44. zraven Mokarjeve gostilne. Sporočite, pridem na dom. 1910? Novi vzorci ea moderniziranje fileastih in baržunastih klobukov so došli. Postrežba točna in nizk^ cene. Vljudno ee priporoča J. 9temberger-Re5. Dunajska cesta 9. 20495 Cenj. občinstvu Bazna ji jam. da sem otvoril obrt. stavb, podjetje ra visoke in nizke stavbe. — Izvršujem vsakovrstne načrte. proračune in vsakovrstna v to stroko spadajoča dela. S svojo dolgoletno prakso kot glavni po-lir se priporoča si. občinstvu Andrej Robinšček Stožiee F6, Je?ica. 20912 t&ohe) Praktikanta kolesarja iSČe pisarna tovarne «Pe-katete» na Glincah. 20788 z večletno prakso, specija-list za rezanje bukovine, se sprejme. — lertotara 69 odda mesto lesnemu raani-pulantii z dobro večletno prakso. Ponudbe na lesno izvozno družbo Dolenc-Hudoverr.ik-Javornik. Ljubljana, Beethovnova ul. 6. 20462 Prikro.ievalka jipretna mo? in več šivilj ra izdelovanje perila in bluz se išče. Naslov pove uprava cJutra». 20853 Čevljarski pomočnik se takoj sprejme. Hrar.a In stanovanje v hiši. Franc Travnik, Trebnje. 20843 Učiteljica klavirja perfektna, se išče k deklici v drugem letu pouka za dvakrat po pol ure na teden temeljitega pouka na domu v sredini mesta. — Ponudbe ^ navedbo absolviranih študij, dosedanje prakse, zahtev in referenc naj se pošlje pod značko «Temeljit pouk 10101» na upravo «Jutra». 20842 Kuharico ki zna tudi malo delati na vrtu, sprejme takoj nad-učitelj t dvema otrokoma na deželi. — Ponudbe na avo «Jutra» pod značko '109». ^Gorenjska 1010 20846 Čevljarski vajenec se sprejme. — Naslov pove nprava «Jutra». 20881 Kuharico perfektno, s prvorazrednimi referencami potrebujem takoj za Beoirrad. Javiti se na naslov: Direktor Roche. Bled, vila Thaler. 20774 Učenka lz poštene hiše se sprejme s 1. januarjem 1926 v trgovino z mešanim blarom. — Pojroj dve meščanslcl Soli. Motoh & drug, Gornji Do-lič, Mislinje. 20770 Čevljarski učenec ki ima veselje do čerljar-stva. 15—17 let star, se takoj sprejme. Oskrba v hiši. Anton Kokalj, splošno čevljarstvo. Poljane št. 50 nad Skofjo Loko. 20768 Prodajalka fzučena v lelezninski stroki. samostojna moč in sicer za kuhinjski oddelek, se sprejme. Ponudbe pod šifro »Kuhinjski oddelek» n* upravo «Jutra». 20656 Pletilka zmožna vseh del, se sprejme. Naslov pove uprava «Jutra>. 20891 Učiteljica za slovenski jezik, ki razume precej nemški, se sprejme. Cenjene ponudbe pod šifro «Vera» na unravnfštvo «Jutra*. 20886 Učenec se išče za manufakturno tTgovino. Prednost imajo v Ljubljani aH bližnji okolici stanujoči. Naslov «Jutra». Več čevljarskih pomočnikov za fina zhita in šivana dela sprejme takoj s brano in stanovanjem v hiši Avgust Jeglič, Radeče. Čevljarski pomočnik dobro izvežban se sprejme v irajno delo. Plača po rto- fovoru. — Leopold Mišica, evljarski moieter, Črnomelj. 20867 Kuharica samostojna in dobro izurjena, ki razume tudi ostala hišna dela se sprejme v trgovsko hišo na deželi. — Nastop takoj. Plača od 200 do 250 Din. Prednost imajo starejše i večletnimi spričevali. Ponndbe pod zna fko .Poltena, na upr. .Jutra«. 20915 Uečenec ie sprejme v trgovino. — Naslov nove uprava «Jutra» 20909 Učenec f primomo Šolsko izobrazbo ia Ipeeerijsko trgovino in meganim blagom v Ljubljani se sprejme. Naslov pove uprava «Jutra». 20S74 Velesejem! Gospodična, veli« vseh pisarniških del, strojepisja, slovenske?* In nemSkega Jeiikn. ig?e laposlitve v paviljonu na velesejmn. — Ponudbe na upravo «.Tutra» pod «L. E.>. 2090? Gospa ki ima veselje za ratpefca-vanje raznega blaga, lell zastopstva. — Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod .Potnica*. 20926 Prodajalka srednje starosti, dobra moč Xe!I prevtet! kakino po-dmlnleo, ki bi jo samostojno vodila, najraje kakem trgu ali blizu Železnice. — Ponudbe na upravo .Jutra, pod značko .Zanesljiva 10140». 20897 Boljše dekle poSteno in lepega vedenja, staro 20 let k! stanuje pn starSIh. se sprejme za ce« dan. Naslov pove uprava .Jutra., ?iW6 (iSgefo* Mlad gospod tnačajen, z najboljšimi re-ferenrami, državni blagajnik. ieli v privatno slnlbo. Nudil bi Šefu zaupno ln zanesljivo pomoč ali zastopstvo ve£je lesne firme ali tovarne. Zajamčena je največia vestnost in zaupnost. Vstop 1. oktobra. — Dopise na upravo cjutra« pod .Zaupnost«. 19096 Kuharica dobra in čedna, stara do 35 let, ki ina kuhati u dobro meščansko hišo ln opravljati tndi drug« dela se takoj sprejme. Naslov v upravi »Jutra*. 80870 Pridno dekle zdravo in ubogljivo ee sprejme v boljši bili za pospravljanje sob in k otrokom. Naslov pove uprava »Jutra*. 20S76 Primerne službe iSče poSteno In pridno dekle z večletnimi spričevali kot sobarica in natakarica. Gre za natakarico ali kot pomočnica gospodinje — najraje na dežejo. Nastopi lahko s 1 septembrom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »DeJela*. Velesejem! Trgovsko izobražena gospodična prevzame zastopstvo v paviljonu na velesejmu. Naslov pove nprava »Jutra*. 20793 Strojnik in kurjač samostojen, ISče službe. — Naslov pove uprav* »Jutra* 20797 Absolvent trg. tečaja veS? slovenske stenografije, korespondence. itrojeplsjn"lB knjigovodstva, ilče službe pri lesni trgovini. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Absolvent*. 20762 Prodajalka zaSetnie* iSče služi* — Dopise na upravo .Jutra* pod «1. september 9S37*. 20395 Mesto blagajnlčarke ISčen u takoj v Ljubljani aH v kakem drugem vetjem kraju Slovenije. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Slfro »Vestna 10142*. 20899 Gospod trgovsko naobražen. želi zastopstvo ali stično velesejmu. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »St. 1925*. 20920 Strojepiska veSča tndi nemščine, sprejme za časa velesejm* pisarniška dela n* dom. — Cenj. ponudbe pod snaCko »Strojepiska 10158» na upr. »Jutra*. 20919 Trg. pomočnik mlad. priden In poSten, Irvežban v Speceriji. ISSe mesta. Gre tudi n* deželo. Ponudbe prosi na upravo «Jutra» pod »Takoj 10167». 20928 Gospodična se priporoča u kakršnokoli poslovanje na velesejmu — tod! za natakarico. Naslov v upravi »Jutra., 20904 Inteligentna gdč. ki bi tudi v hiši pomagala, išče slnžbe k otrokom". — Oenjene dopise na naslov: Hedv Sorčan, Braslovče. 20830 1000 Din nagrade dobi kdor preskrbi absolventu Trgovske lole s Šestletno prakso stalno službo v Ljubljani. Dopise na npr. »Jutra* pod »Vesten in samostojen 10105». 20827 Natakarica pošten* in pridna, ilče dobre stalne službe tudi Izven Ljubljane. — Ponudbe n* upravo »Jutr** pod inačko »Pošten* 10119». 20849 Slov. stenografija In strojepiska, dobro izurjena. Ieli preraenlti službe. Ponndbe na upravo »Jutra* pod Iifro »Spretn* 10114*. 20847 Zanesljiv ogljar iSče službe za takojšnji nastop. Ponudbe l navedbo plače in kraja n* upravo »Jutra* v Celju pod Mfro »Ogljar 38*. 20914 Mesarski pomočnik iSče nameSčenja. Naslov v upavi »Jutra* pod značko »PoSten St. 53». 20879 Dekle linrjeno v Šivanja 11 < o I»hke službe. Gre tndi kot učenka v trgovino. Naslov pove npr. »Jutra*. 20916 Dijak petoSoler, ki ne more plačevati stanovanja tn nra. ne. bi poučeval redno prvo. drugo ali tretjeSolca v povračilo ali manj plačano stanovanje fn hrano. — Naslov pove nprava »Jutra* 20901 [*JL* '".i Največja zaloga najcenejl* dvokolesa, motorji. otroSki vozički, Šivalni stroji, pneumatika. Ceniki franko. prodal* ni obroke »Tribuna* F. B. L. tovarna dvokolea In otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta Stev. 4. 881 Vrhniško opeko premog in drva dobite najceneje pri Vinko Kržetu Trnovski pristan Itev. 22 350 Kranjske klobase najboljle. ee dobe v restavraciji na kolodvoru Grosuplje. 315 Špago dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konopjnta* v Ljubljani, Gosposvetsk* e. St. t. 227 Ženske nizke čevlje St. 40 se p r o d a v Skofji ulici 8. desno. 20839 Radi opustitve trgovine se pod ugodnimi pogoji proda elegantna trgovska oprava, obstoječa iz 6 doz za žgano kavo, stekleno prodajno mizo, omarami s steklenimi zapahi, registrirno blagajno itd. Oprav* je primerna z* specljalno trgovino s ko!onij*lnim blagom, lekarno, drogerijo In tem podobnim strokam. — Prodajo se tndi posamezni predmeti. Dopise n* anonč-ni savod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16 pod Iifro »Elegantna oprava«. 20659 40 stekl. balonov po 50 ltirov 1000 vinskih steklenic ln 500 Sampa"j. dime»xije dr«v«e t navedbo tovorne postaje, množine hlodov ln najnllje cene na upravo »Jutra* pod Slfro »Sečnjo previsne lastnik sam*. 20769 Redka prilika! Skoro nov* hli*-vll» > 8 stanovanji v krasni legi tik Ljubljane, se po izredno nlski ceni f200.000 Di«) proda. Kune« stanovanje — sestoječe is S sob in pritl-kliu — na rarpo^aro. Potreben kapital 80.000 Din. ostalo po dogovoru. Naslov pove uprav* »Jutra*. 20629 Hiša • iidetovalnico in raipo-Siljalnlco čepic, oblek in peri]*, • inveztarjen in z odlemalsklmi naslovi, ee radi družinskih razmer po ngodni ceni proda. — Ponudbe pod značko »Dober laslužek 9976* sa upravo »Jutra*. 20627 Hišo (vilo) v Ljubljani s takoj prostim stanovanjem In vrtom kupim. Ponudbe i n*vedbo eene pod »Takoj prosto stanovanje* n* npr. Jutra 20382 Majhna hiša t velikim vrtom in prostim stanovanjem se ugodno prod*. — N»sIov pri podružnici »Jutr** v Mariboru 20925 niša *ll majhna vila z vrtom na periferiji mesta Ljubljane se knpi. Oena 150.000 Din. Ponudw na upravo »Jutra* pod mačko »Blšie* 1015S». 20907 Enodružinska hišica z vrtom, tik LJublj*ne se ugodno prod*. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Ugodna prilika 10148*. 20906 Hišo ali vilo enostanovanjsko s vrtom v LJubljani kupim. Ponudbe z navedbo eene ls opisom na upravo »Jutra* pod Šifro »Udobnost 10129». 20882 Lokal 1 mannfakturo, n* telo prometni točki v Ljubljui •e proda radi selitve. Pod »Sreča 10,029» n* opravo »Jntra*. »709 Šivilje! Eno ali dve sobi dam na razpolago ra damsko kro-jačslco 1« boljši llvilji. — Šivale bi skupno. — Imam lastni livalni stroj. Naslov v upravi «Jutr»». S0759 Gostilna m vzame n* račun. Pismene ponudbe na podrulnlco »Jutra* v Msriboru »Oostilsa«. i pod 2tW27 Za pisarno oddaaa s o b o v oentru. — Vprašati: Sv. Petra e. 83,1. 20918 Sostanovalec > z*Jtrkom 1» večerjo sprejme. Naslov pove »Jutra*. Priprosto sobico Išče gospod. Naslov pove uprav* »Jutra*. 90893 Dva dijaka li boljt* druline se sprejme na stanovanje In hrano. Elektr. r*«svetlj*v», kopalnica, velik vrt. Mlšičeva c. It. «. 20910 Sobico majhno ln priprosto f posebnim vhodom, najraje n* Mestnem trgu »II kje r bližini iščem. Plačam 300 Din. Naslov pove npjj^ »Jutra*. Prazno sobo ▼ bližini Gradišča ISče u takoj Rot, Grdalšče St. 7. iOS48 Zračno sobo iptember nudbe na naelov: Dr. Fr. i!5em Po- E o s, Muzej, LJubljana. 20825 Eleg. stanovanje z t—3 sobami, event. majhnim posestvom, se odda. — Naslov pove »Jitra*. Soba s hrano se oddat gospodoma na ' Stev. 25/1. 20S3S Mestnem trgu Gospodična ISče mesečno sobo aa takoj. event. tudi s hrano. Naslov n*J s« poeti v npr. »Jutra* pod šifro »Soba 93. 20903 Sobo pracno ali opremljeno t eno ali dvema posteljama, ISČem za takoj. — Ponudbe pod šifro »Soba 10145* na »Jutra*. Dijak ali gospod se sprejme n* stanovanje. Naslov pove uprav* »Jutra* 20840 Sobo opremljeno aH prano. ev. tudi t hrano išče miren gospod s 1. septembrom. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Miren 19*5. 20850 Dva dijaka Ii boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje tn hrano. Elegantna soba in dobra oskrba. Naslov pove uprava »Jutra*. 20872 Več stanovanj edda. ozir. sredovalec*, St. 23,1. i*menja «Po-Sv. Petra e. »883 Za dijake otir. dijakinje, se odd* več •UBornnj. Pojasnil* d»je ga. Liku, Poljanska c. 87. 19084 Opremljena soba v sredini meeta, m o d d a solidni gospodični. Ogled* se l*hko od 7.-8. ure rve-čsr. — Naslov pove upr*v* »Jutra«. 20757 Soba s posebnim vhodom in * dvema posteljama, se odda bližini Tabor«. NmIov v upravi »Jutr**. 20917 Dva dijaka lUet* sobo z zajtrkom ali e«1o oskrbo v bližini teh-nilke srednje lole. Ponudbe na upr. »Jutra* pod Iifro »Soba 10127*. 20877 Stanovanje popolnoma use, lepo. t novi hili (vili) v predmestju. z elektriino raz-rv«tlj»vo. obetojete ii 2 sok. kuhinje, pritlklln ln aekaj vrt*, se odd* • U. septembrom. Oeea po dogovoru. Cenjene ponudbe n.i upravo »Jutra* pod šifro »Stanovanje t*kej». 2"X! Tri dijake najraje iz tehnične srednje šole se sprejme na etano-v*nje In ujtrk. — Velik* sob* s posebnim vbodom In elektr. razsvetljavo. Naslov v upr. »Jutra*. 20844 Dijakinja dobi stanovanje In hrano v boljši hi«i. Dobra prehrs-na. klavir, event. r.»mlka konvaraclja. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutr*» pod »Nadzorstvo«. 20S73 Dva gospoda s» sprejme v lepo separira-no sob« i električno rai-svetljavo v bližini kolodvor*. Naslov pove uprava »Jutra*. 20832 Družabnlca s kapitalom 50.000 Din se Išče. Poaudbe pod tnačko »Napredek* na upr. »Jutra« 20789 Katera cenj. dama bi posodil za kratko dobo mlademu is Inteligentnemu privatnemu uradniku na vodilnem mestu, ki je bil dalje časa bolan. 3000 Din v svTbo popolnega ozdravljenja v kopališču. Cenicne ponudbe pod značko »Vedno hvaležen* na upravo »Jutra*. 2°59? Kot družabnik pristopim s 50—100.000 Din k dobičkanosnemu podjetju Pismene ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »A O.* 20905 IL&UJL Kobilo sposobno za Ježo ln lahko vožnjo proda Makso Sever, Ljubljana, Wolfov» nI. 12. 20417 Dijak aH dijakinja se sprejme v vso oskrbo na Goeposvet«kl oestl 18/1 20818 Dva mlajša dijaka se sprejmeta na hrano la stanovanje. Klavir na razpolago. Cena 700 Din. — Naalov pove uprav* «Ju*r»» 905M Dijake sprejme ngledn* rodbtn* T vso oskrbo. Nasior pore uprava »Jutra*. Dve dijakinji se sprejmeta v sredini mesta na dobro domačo hrano in stanovanje. Naelov pove uprava «Jutra». 20758 Mlad model Ženski ln močki išče Hilbert, Stroasjnavef-Jeva ulica 5. 20924 Dijaka nlžješolca sprejme na br* no in stanovanje R. 8., Gradišče 7/1, levo. 20911 Idealno dru/ico resnih nazorov, vedro, dobro, Izobraženo. dn*«vno. zdravo, ljubko in lepega stasa, najraje muzikalno, išče iličen same<\ let star. bolje situiran in v dobri poziciji. Dopise, tudi psevdonimni odzivi n;i upr. «Jutra» pod iifro St1 Telefon 6t "=0. šolske, pisalne In risalne potrebščine priporoča en gres en detail po najnižjih cenah Bonač, Lfybfjaeia šolske torbice, aktovke, risalne deske, ravnila, risalna orodja, bel In barvast risalni papir, na- polnllna peresa ?e od Din 11.— naprei. 4135 Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preuredil in znatno povečal svoje podjetje ter svojo pisarno s 25. avgustom 1925 iz dosedanjih prostorov na Vidovdanski cesti štev. 3 preselil v nove vežje prostore ob konca mode! 12 orvciTstni amerlkanski pisaini stroj boste videli na velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra v paviljonu „Hsl 423—425. FRANC BAR, LjubSjjana;. r ra ■ 4«3a Došli so elegantni najnovejši modni listi za jesen in zimo ter krasn' vzorci angleškega blaga. — Za izdelavo vsakovrstnih oblek po najnovejši modi, za popravila oblek, likanje itd. kar se vrši točno in soVdno se priporoča Ante Prešel j, krojač, Gosposvetska 16 (dvorišče desno) Rfisljeire ceste nasproti carinarnice v I. nad, hiše, feiier *e mitnica ob lsbodn z glavnega potem ne zamudite prilike obiskati trgovine s perilom in galanterijskim blagom I. PEČrJiE I/abUana, Kopitarjeva ulica štev 4 (poleg Jugoslo-anske tiskarne). 327-«-n kolodvora, Dunajska cesta phl! Posebne ob vefteseimu priporoča se posetnikom in občinstvu sploh drugovrstna restavracija „pri Zeksarju" s prvovrstno kuhinjo, najboljšimi vini, vedno svežim pivom, znano pozorno, vestno in 4413-a solidno postrežbo. Rezi Zztaznib. Vestno in točno kakor dosedaj, tako bodem i v bodoče in to vsled bližine lokala carinarnici in skladiščem še lažje in hitrejše obavljal vse carinsko-posred-niške posle uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk. Prosim cenj. občinstvo, da mi ob razširjenju in povečanju mojega podjetja ostane tudi v bodoče naklonjeno in beležim 4534a z najodličnejšim spoštovanjem BAJKO TUŠE, eariaskl posrednik, EJUSIp-IANA, telefon štev. 257 se oddajo s 1. novembrom v najem na Celovški cesti št. 34. Poizve se pri gospodarju istotam. 455^-a Svetovna panorama v Mariboru RIM li. del od 28. avgusta naprej VATIKAH veličastni vrtni nasadi in papežove dvorane s slikami znamenitih slikarjev, kakor Rifacl itd. sbsvvbvbhsbmb matrace, posteljne mre->e, železne postelje (zložljive), otomane, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetn.k Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma Priporočamo novo izdajo Nijcenejie In najveije skladlift dvokoler, motorjev, otr» L«^ iklh vozlikov, {Ivitnlh atrojev, vaakovratnih nadomeitnlb Vl/^dtlov, pnevmatike. Posebni oddelek ia i popolno popravo, emajliranje ln ponfkU- t^'4 fft nje dvokelea, otroiklh vozičkov, Hvalnlb Prodaja na obroke — Ceniki franko. (jasenski same?!}) J. StjeK>?ii'R Sisak prt porota boljSe talc-^ bnriee. atru- jL ne. partitu-&ole In ostal« po-trehjfsine ra fp^S,Sfei r :i • -:-* bila 8. —12. septembra 1925 romanov i Cyclanien BroS. 22 Din, vet. 27 Din, pošt 1-25 Din Agitator Broš. 18 Din. vet 23 Din. pošLl-25 Din Izdala jih jo Tiskovna ratfruga ▼ Ljnbljanl (Tehnični semeni dan dlje) 7000 razstavljalcev iz 16 držav nudi svoje najzanimivejše novosti po brez- konlturenčnih cenah! 125.000 obiskovalcev iz vseh evropskih in prekomorsk'h držav ! Velika izbira dunajskih specialitet. Preceišnje znižanje voznih cen na vseh iugosl. in avstr. železnicah in na Dunavu. Prestop meje, ako kupite vizumsko znamko za potni list za avstr. S 150 (do'arja 025) Pojasnila, semanja izkazila in znamke za vizum potnega lista se dobe pri: Podpisana tvrdka. katera se nahaia v LJubljani na Me-nem trgu št. 18 že nad 30 let. naznanja vsem svojim častltim odjemalcem, da se zaradi prodaje hiše preseli koncem avgusta t. I. v novo urejene prostore: Woifo»a ulica štev. 5 — preiinja trgovina Anten KrefSi — vogal ,.2i'eide''. Tem povodom se tvrdka vsem svojim o. n. odjemalcem najtopleje zahvaljuje za dosedanjo vsestransko naklonlenost In jih prosi, da ti ostanejo zvesti tudi na novem Drostoru. zagotavljajoč jim točno in solidno postrežbo s prvovrstnim in trpežnim blagom priznano najbotWh tovarn po zmernih, solidnih cenah. Zlasti opozarja na veliko Izbiro volne, svile, bombaža za vsa ročna dela: D. M. C. preie vseh vrst. potrebščin -krojače in šivilje, dalje rokavice, nogavice, robce, moško, češko trikot-i.errlo. kravate, otroške nogavice, kapice, iopice vseh vrst gumbe galanterije i. t. d. Velika izbira vezenin, predtiskanje ženskih ročnih del z veliko izbiro vzorcev vseh tehnik vezenia- Predtiskanje in vezenje menogramov vseh vrst. lastno strokovno risanje napisov na zastave, trakove I- t d. Del tvrdke ostane do konca t. I. še v starem prostoru. Mestni trg št. 18- mr Ustanovljeno leta 1887. "SBO 4530- a Velespoštovanjem: F. Meršo! nasl. L. Avžin & Si Gerlovič. (trojev Itd. LJubljana, Karfovska oeata it. 4, Prva datmatinsHa Jvernica GILARDI S BETTlZA, S!>MT ustanovljena leta 1865, torei najstarejša tvornica te vrste ————— v Dalmaciji - in pri častnih zastopstvih v Ljubliani : Avstr. konzulat, Turjaški tre 3, Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Aleksandrova cesia 8 in pri g. Josipu Zidarju, Dunajska c. 31. Zastopnik za Sicvenijo: Ivan Pestotnik in drug, Ljubljana, Tel. Ir.t. 949 Resljeva cesta žt. 3 Tel. int. 949 Modni salon za dams%e klobuke E. Djukanovie Sv. Petra cesta 27, poleg hotela Tratnik Popravila — Prekrojenje 3S3a Cene najnižje. Cene najnižje. (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* čltatelji čitali z iz-redno napetim zanimanjem Važno za obiskovalce I Liosfrpga jesenskega veleseima od Bi^nnaraBaaBanHB^BnBaBai 30. ViH. do 5 IX., tehniki velsseiem Naroča se ga v upravi ..Jntra'* v Ljubi ant, Prešernova ul. 4 Broširan stane ............ Din 45 — Vezan v polpiatno......... Din 55'— Vezan v platno ........... Din 65 — Kaj piše kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, k :e ni več v mod.-rni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, In tudi debelokožne šl bralec ne more kniige ( d!ož>ti neprebrane. Slovenski prevod bo v današnn f<'jbi, ko ie tako malo zares dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno Izdelano in bogato Ilustrirano knjigo cena prav nizlia. Prijatelji riohre knjige, naročite si jo in izpopolnite svoje domače knjižnice! Brei posebnega obvestila. Mestni posebni t&vod v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo, da nam jc naš srčno-ljubljeni sin In brat od 30. Bvausta do 9. seotembra Oobroidoč Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila častna zastopstvo za ljubljanski okraj: Stegu in dr., Ljubliana Dunajska o. (palača Ljub. kr. banke) katero preskrbi tudi vizum ter izroča legitimacije. diiak meščanske šole v torek, dne 25. t m. po kratki mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v četrtek, dne 27. avgusta 1925 ob 4. popoldne iz Stare poti št. 2 na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana-Ribnlca, dne 26. avgusta 1925. Žalujoča rodbina Mlklavsc. v Mariboru na prometnem kraju se radi bolezni ugodno proda z vsem inventarjem in blagom ali brez inventarja in blaga. Eksistenca zajamčena. Pismene ponudbe na upravništvo .Jutra* Mariboi pod šifro „Sigurna bodočnost". i(iitJjliiilE3S[ Lrejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikjr tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršck. Za inseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani