Dcšio Pc&vnafitč£»a— voo tavfm 6. IV. 1930' krat,................. prilcv Cena i Din ob 4 ziutrai NAROČMfffA mesečno 4 Din četrt et no 10 Din, 00Ki« 20 Din. — V Ljubljani Ma 'šn &Ha dostavljen na dom mesečno 1 Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubila*, Knafljeva ni 4.. telefon it. 2*34. 2072'. 2804. UPRAVA v UnbUant. Prešernova ul SI* telefon M. 2036 INSERATNl ODDELEK v L,ubijam šernova nI. 4.. telefon it 2492 Leto IV* Ljubljana, 7* aprila I930 štev. 14, Poglavar srbske pravoslavne cerkve umrl Včeraj popoldne je umrl pravoslavni patrijarh Dimitrije Beograd, 6. aprila. Danes ob 2.15 popoldne je umrl patrijarh srbski, mitropolit beograjsko-karlovski ter arhiepiskop pečki Dimitrije. ■ni mogel izreči niti besede več in oči-vidno tudi ni nikogar več poznal. Predsednik viade general ?ivkovič se Je umaknil s škofi iz bolnikove sobe in je Objava sv. arhijerejskega sinoda Beograd, 6. aprila. Sv. arhijereiski sinod je izdal po smrti patrijarha Dimitrija naslednji komunike: Njegova Svetost arhijerei pečki, mi-tropoJit beograjsko-karlovski, patrijarh srbski Dimitrije je danes ob 14.15 v Beogradu v patrijarsiji v 84. letu življenja, potem, ko ie prejel svetotajstva, izročil svojo pobožno dušo Gospodu Bogu. ki mu ie kot vzoren svečenik in episkop, metropolit in prvi patrijarh obnovljene srbske patrijarhije, vdano Služil polnih 60 let. Blagopokojnemu patrijarhu nai podari Gospod Bog v nebeškem carstvu rajsko veselje. — Sveti arhijerej&ki sabor srbske patrijaršiie. Beograd, 6. aprila. Zdravniški svet je poslal o smrti • patrijarha Dimitrija sa". arbijerejskemu sinodu pravoslavne cerkve slmižbeno obvestilo, v katerem pravi, da je smrt patrijarha nastopila zaradi posledic akutne ureni.ie ter za-strupljenja krvi s solmi urina. Patrijarhovi poslednji dnevi Beograd. 6. aprila. O zadnjih dneh patrijarhovega življenja nam poročajo naslednje podrobnosti: Skoro do sobote popoldne je patrijarh trii tak kakor prejšnjega dne. Pogosto ie s pomočjo zdravnika dr. Petroviča in prote Brankoviča vstal s postelje in sedel v naslanjač. Parkrat je pozval svojega slugo Slavka in ga vprašal: »Kaj je. zakaj ne pripraviš stvari? Kje je voz,, kaj čakate? Zakaj čakate? Zakasniii bomo/..* To njegovo vprašanje je bilo v zvezi i značilno potezo njegovega značaja. Še ko .ie bil zdrav, je biilo vedno mnenja. da je bolje, ako počaka na voz, kakor pa da bi voz čakal nanj. Patrijarh budi nikdar ni rad mnogo ležal, tako —' je tudi ležarnje v zadnjih dneh bik) mučno. To je bil ostanek njegove življens-ke moči in energije, ki jo je imel vedno mnogo. Škrga ga je pomirjeval: »Vaša Svetost. počakajte, da bodo pripravljeni vsi. ki jim je treba potovati.« Patrijarh 9e je pomiril in ga blagohotne pograjal: »Do kdaj naj še čakam? Kedaj se bo to zgodilo?« In zopet je pozval proto Brankoviča ter odredil, naj se vse potrebno pripravi za pot... Večinoma je bil do včeraj pri zavesti. Spoznal je vse, kd so ga posetili, tako ameriškega poslanika Prince a. Gjorgja Vajferta. Ljubo Davidoviča in druge. Z vsakim je izpregovoril kako besedico. Svoje bolečine je prenašal stoično, brez kakih žal besed. Preden so bili poseti prepovedani, je došla v patrijaršijo učiteljica zabavišča, patrijarhove ustanove. Pripeljala je troje otrok iz zabavišča in ena izmed deklic je vstopita v bolnikovo sobo ter ponudila patrijarhu šopek cvetja z željo za ozdravljenje. Včeraj popoldne je uprava mesta zaprla Bogo javi jertsko ulico od Kralja Petra ulice pa do hotela »National« za vsak vozni promet mimo patrijaršije zaradfi težkega zdravstvenega stanja bolnika. Tako je vladal okoli patrijar-šije popoki mir. Še v petek popoldne je prota Nikola Božič obhajal in .izpovedal patrijarha po vseh cerkvenih predpisih. Ko je prota Božič prišel in rekel patnijarbu, da bj ga rad obhajal, ga je patrijarh pogledal in dejal: »Kako naj se obhajam. ko sem pa davi popil požirek vode?« Sprejemajoč svoje poslednje obhajilo. je bolnik pozabil na bolezen, na svoja telesna trpljenja, v skrbi, da bi se ne pregrešil proti cerkvenim predpisom, ker je bil mnenja, da jih mora kot cerkveni poglavar popolno izvršb"-nc glede na bolezen in zadnje trenutke svojega življenja. Navzoči škofje so patrijarha pomirili, da požirek vode, ki ;e bil dan bolniku, ne^ more biti ovira njegovemu obhajilu. Šele nato je patriarh sprejel obhajilo. Včeraj okoli 16. popoldne je došel k bolniku predsednik vlade Peter Zivko-vi.č\ Pozdravi se je s prisotnimi škofi t>r povprašal. kal o se patrijarh počuti. Cerkveni dosto arstveniki so od-ved.i predsednika vsde k patrijarho-vi postel-i ter pripomnili bolniku: »Gospod predsednik vlade.,.« Pogied, ki ga jc usmeril -bolni raatri-iarli v predsednika viade in cerkvene dostojanstvenike, je bil blag; prijateljski že zasanjan v - večnost - Patrijarh1 žavni odbor za pogreb patrijarha, ki bo pokopan na državne stroške. Patrijarh je zapustil oporoko, v kateri pravi, naj ga v primeru, da umre na tujem, pokopljejo \amkaj. ako pa umre v Beogradu, v samostanu Rako-vici. Pogreb naj bo skromen brez po- P3 ponevneni razgovoru- ž njimi zapustil patrijaršijo. Nekoliko kasneje je prišel minister pravde dr. Srskič, ki je našei patrijarha prav tako brez~ zave-, sti. Bolnikovo stanje se je čim dalje slabšalo, odpor organizma je vidno pojemal. Noč ie patrijarh prestal zelo slabo in v ve!iki'i bo.eči.ijli. Pri njem je bil od snoči 22. r.eorc^-cro svet zdravnikov, ki so mu od časa do časa dajali injekcije za ublažitev bolečin. Okoli patrijarha so bili vso noč zbrani tudi .njegovi najožji sorodniki,, prijatelji ter nekatere oficijeine osebnosti. Patrijarh Dimitrije je že okoli polnoči pričel težko dihati in videlo se je, da se mu približujejo zadnji trenutki. v večnost Davi, ko se je ponovno sestal zdravniški svet, so bili okoli patrijarha zbrani vsi srbski vladike ter prvi svečeniki pravoslavne cerkve. Zdravniški svet, tki se je sestal ob 8.30, je izdal komunike. iz katerega je bilo razvidno,- da je pričakovati najslabše. Prisotni svečeniki so nato odredili, da. se.prično citati molitve za umirajočega. Ko je došel ob 10. dopoldne minister pravde dr. Srskič, je 'bil patrijarh že v agoniji. Mnogoštevilnem posefnikoim ki so pričeli prihajati, je moglo biti samo sporočeno, da je patrijarh v zadnjih izdih-ljajih. Opoldne je zdravnik dr. Petrovič naznanil agonijo, katere trajanje je odvisno le od odpornosti srca, ki je zdravo in se upira smrti. Točno ob 14.15 je dr. Petrovič ugotovil smrt ter zahteval, naj prižgo svečo. Takoj nato je pravoslavni viadika Mandanije pričel moliti za pokojnika, beograjski prota Božič pa je prižgal svečo in zatisnil patrijarhu oči. V teh trenutkih so bili zbrani okoli patrijarha njegovi najožji sorodniki ,in vladike. Na patrijaršiiji so razobesili črno zastavo, obenem pa so zazvonili zvonovi v Saborni cerkvi in kmalu nato po vseh drugih cerkvah Beograda. O smrti patrijarha je bila takoj obveščena vlada in kmalu nato je prispel v patrijaršijo minister pravde dr. Srškič s šefom svojega kabineta in uradniki protokola zunanjega ministrstva, ki so z zdravniki sestavili zapisnik o patri-jarhovi smrti. Ob 17. popoldne so truplo patrijarha, ki so ga balzamirali, prenesli v Saborno cerkev, kjer bo izpostavljeno do pogreba.. V Beogradu zvone neprestano zvonovi in o smrti poglavarja srbske pravoslavne cerkve-so bile ... obveščene vse-pravoslavne cerkvene občine v državi.'Že popoldne se je sestal v zunanjem ministrstvu dr- sebnih .ceremonij in zadnje počivališče nai mu ne bo v zidani grobnici. V oporoki je tudi določil, kakšen naj bo napis na njegovem grobu. Iz življenje patrijarha Dimitrija Poglavar srbske pravoslavne cerkve v naši državi, prvi patrijarh Obnovljene snbske patriaršije N'j. Sv. Dimitrije je dosegel čestito starost 84 let. Izvira i iz ugledne družine Pavlovičev v Poža-revcu, kjer se je rodil 15. oktobra 1846. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato še v Velikem selu in končno v Beogradu, kjer so starši dali nadarjenega sina tudi v gimnazijo. Ko jo je dovršil z 0!dličnim uspehom, se je posvetil svojemu idealu, svečeniškemu poklicu, ki de najbolj odgovarjal njegovemu mirnemu značaju. Po dovršit vi beograjskega bogoslovja v letu 1868 je šel med narod kot ljudski prosvetitelfl. Dve leti je bil učitelj v Ratkovicu in Brzanu, 1870 pa je postal preslbiter in kaplan pri svojem tastu, svečeniku v Lapovem. Ko mu je umrla mlada žena, se je na jesen 1874 vprsal kot slušatelj filološkega odseka velike šole, takratne univerze v Beogradu. Neutrudeno se je posvečal študiju ter je bil že 1878 imenovan za profesorja v beograjskem bogoslovju, še višja cerkvena čast mu je bila izkazana, ko je bil 5. novembra 1894 postavljen za pravoslavnega škofa v NJšu. Toda ukaželijnost mu ni dala ostati v sicer prijaznem, toda samotnem provinciialnem mestu. Podal je ostavko in se 1889 odpravil v Pariz, kjer je na univerzi tri leta slušal književnost in filozofijo, nadaljni dve leti pa je proučeval agronomijo. Že to kaže, kako neutešna je bila njegova želja po vsestranski izobrazbi in kako obširno se je pripravljal, da bi mogel nekoč z vsemi sposobnostmi koristiti svojemu narodu. Po povratku iz Pariza v domovino (1894) je bila Dimitriju Pavloviču poverjena misija, da pregleda in uredi razmere v znanem velikem samostanu Hilandarju na Atosu. Skoro celo leto .ie bival tam in vse spravil v pravi red. Ko se je 1895 vrnil v Beograd, je postal državni svetnik, tri leta nato pa je bil izvoljen za škofa v Šabcu, kjer je 19. avgusta 1905 dosegel tudi čast metro-polita kraljevine Srbije. V tem s vodstvu je po preselitvi v Beograd skušal urediti odnošaje med pravoslavno cerkvijo rn sv.ečeništvom ne samo v duhovnem, marveč tudi v socialnem pogledu. Na njegovo prizadevanje je bil osnovan fond za pomoč onemoglim svečenikom. vdovam in sirotam. Njegova močna nacionalna zavest se je posebno izkazala v dobi anefcsiie Bosne in Hercegovine. V tistih kritičnih dneh je napisal in poslal ruskemu sinodu rodoljubno poslanico, ki je krepko odjeknila ne samo v ruskih cerkvenih, marveč tudi v političnih krogfh. Po izbruhu svetovne vojne je vrhovni svečenik kot zvest pastir delil s svojim narodom trpljenje in bedo na tujih tleh. Na Krfu je utrjeval v veri trudne rojake, jih tolažil m bodril z vero v končno zmago pravice, vojakom na solunski fronti pa je često pošiljal pastirska pisma, ki so dvigala duh in vero vojščaikov v osvoibojenje in uedinjeraje Jugoslovenov. Po prevratu ie bil izvoljen za starešino celotne uedinjene srbske pravoslavne cerkve in je bil 13. novembra 1930 svečano ustoličen kot prvi patriarh obnovljene srbske patrijaršije. Patrijarh Dimitrije je bil plamteč govornik in vzoren cerkveni knez. Žal je izmed njegovih številnih slovitih govo-vor tiskan le mail del v raznih cerkveni! in drugih časopisih. V »Glasu« je poko:nik objavil nekatere zanimtve fi-lološke beležke, a njegova izdaja Ti-pika sv. Save v »Spomeniku« se vse-vdiiij smatra kot njegovo najboljše delo. Zadušnice za patrijarha Beograd, 6. aprila. Jutri ob 8.30 zjutraj bodo v saborni cerkvi prvi žalni obredi za pokojnim patrijarhom. Obrede bodo opravljali petorica arhijereiev, ves sv. sinod, 12 svečenikov in dija-konov. Zakon o volitvi patrijarha Beograd, 6. aprila. AA. Ni. Vel. krali ie na Dredloz ministra nravde in oo zaslišanju predsednika ministrskeza sveta danes pod-pisal in oroglasil zakon o volitvi patrijar-ha srbske pravoslavne cerkve. § 1. Patrijarh se voli iz vrst srbskih ar-hijereiov. § 2. Volitev patriiarha se vrši na sledeči način: Volilni zbor izbere iz vrst srbskih arhijereiov tri kandidate. Izbrane kandidate sporoči volilni zbor takoi po zaklaučenih volitvah ministru pravde skupno z zapisnikom, ki ca oodnišeio predsedujoči in tajnik zbora. Eneza izmed teh treh kandidatov imemrie kralj ni nred-I02 ministra Dravde za patrijarha srbske pravoslavne cerkve. § 3. Volilni zbor sestavljajo: l.) V6i epar-iiijski in vikarni arhijereii srbske pravoslavne cerkve. 2.) Najstarejši protoiereji mesta Beograda. Peči in Sremskih Kar-lovcev ter dvorni orotojerei. 3.) Načelnik pravoslavnega oddelka ministrstva pravde in Dravoslavni reierent Dri ministrstvu vojske in mornarice. 4.) Rektorii pravoslavnih bogoslovij. 5.) Predsednika sveče-niškeza in meniškega udruženja. 6.) Sedem po činu najstarejših članov upravneza sveta srbske Dravoslavne cerkve. 7.) Predsednik ministrskeca sveta in aktivni ministri. ki so Dravoslavne vere. 8.) Predsednik državneza sveta, kasačijskeza sodišča. zlavne kontrole in rektorji univerz, če so Dravoslanve vere. Kralj pokrovitelj sokolskega zleta Beograd. 6. aorila. Na prošnjo Zvezne uorave Sokola kraljevine Jugoslavije je krali Aleksander blazovolrl orevzetn pokroviteljstvo nad vsesokolskim zletom. ki bo letos meseca junija v Beozrad. aprila. Kralj je na predlog resornih minifetrov in v soglasju 6 predsednikom ministrskega sveta podpisal zakon o ratifikaciji ko.ivencije med našo kraljevino, Avstrijo. Italijo, Poljsko, Romunijo in čeho-s'ovaško za ureditev raznih katego. pokoi-niu, sklenjene 30. novembra 1923 ua Dunaju. konveut-ije med našo kraljevino, Avstrijo, Romunijo in Češkoslovaško, o ureditvi pokrajiu6kib, občinskih in oblastnih pokojnin, sklenjene ua Dunaju oO. novembra 1923, konven-.lje med Jugoslavijo, Avstrijo. Italijo, Poljsko. Romunijo in Češkoslovaška o pokoj.« inaji odrejenih od slrani Avstro-Ogrske. sklenjene v Rimu 6. aprila 1922; in konvencije med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pokrajinskih in občinskih pokojnin, sklenjene v Rimu 6. aprila 19L2. (AA). Zborovanje zagrebških poštnih uslužbencev Zagreb. G. aprila. V mestni posvetovalnici je bila' danes popoldne skupščina oblastne organizacije poštnih in brzojavnih uslužbencev. Zbora so se udeležili tuzove do spisku vse člane ter jim izroči listke, na katere napišejo kan-' nak.»r vržejo listke v žaro. Štetje izvrši na to Predsedujoči skupno s Dredse^niShižbene Novine« objavljajo v oosebni izdaji zakon o volitvah Datriiarha srbske Dravoslavne cerkve. General C. Daskalovič umrl Beograd. 6 aprila. Noooj ob 2. je umrl v tukajšnjo bolniai splošno znani zenerr.l Čiro Daskalovič. ki je bil eden najodlične;-ših oficirjev naše vojske ter je bil odlikovan z vsemi našimi redovi. kakor tudi z mnozimi zaveznišknh držav. Pogreb bo jutri. » Čiro K. Daskalovič ie bil rojen 1. 1877. Voino akademijo ie dovršil z 19. razredom. Udeležil se ie vseh vojn ter je služil zaradi svoie sposobnosti množim za zzled. V vojni se ie zlasti iizkazal v borbah na Dobrem pobu, po vojni oa je bil komandant 2. polka in nato komandant mesta Beozradi. Vpokoden ie bil kot eeneralni insoekt r celokupneza orožništva. Pokojnik zapušča brata, divizijskeza komandanta v Zazrcbu. z. zenerala Aleksandra Daskaioviča. _ V četrtek izide nova številka Hustrovane tedenske revije Življenje in svet kj bo prinesla med drugim zanimivim gradivom: Važno odkritje za gluhe ljudi Tretji spol Pomlajevanje z mlekom Zakaj ni lastovic Mesto duhov Vino, kava in čaj, »Življenje in svet« stane mesečno samo Din 8.—. Naroča se pri upravi: LJubljana, Knafljeva ulica 5. »PONEDELJEK« št. 14 - 2 Ponedeljek, 7. IV. 193pa zaključena wwnljepisna celota. Že prej se je opa-zrilo, da imajo evropski narodi skupno zgodovino. Kljub vsemu temu pa ideja organizacije Evrope kot celote pred svetovno vojno ni dosegla onega pomena, ki ga je dobila 'xl tedaj. Svetovna voina ie prinesla v življenje evropskih narodov toliko zmede, tla .^o r-o-vsod sami spoznali potrebo ustvariti nov položaj, ki bi onemogočila lak* krvave dogodke. iako so bila glavna prizadevanja po končani vojni usmerjena na to. da bi sp 7, mednarodnim sporazumom organiziral mir na širši podlagi tako, da bi bil zvezan t. naj-večio nevarnostjo za onega, ki bi ga bolel rušiti, pakt Društva narodov je prvi in naj- Deseta žrtev ohridske nesreče Beograd. 6. aprila. Iz Ohrida poročalo, da ie snoči umrl kot deseta žrtev velike nesreče na Ohridskem iezeru ta mik našega konzulata v Korči. Dobra Krstič. Pri nesreči ie dobil težke poškodbe in je izsuofl ntno-ao krvi. Vsi napori zdravnikov, da bi ga oirranili ori živlieniu. so ostali brez uspeha. Kakor znano- ie pri tragediji na Ohridskem iezeru utonila tudi niesova žena. kar na so - ' •>iku zaradi njegovega težkega zdravstvenega stanja prikrivali. Otvoritev vajeniškega doma v Osjeku Osijek. 6. aprila. l>anes ie prispel semkaj minister trgovine in industrije dr. Juraj De-metrovič, ki je otvoril vajeniški dom, katerega je zgradila osiješka zbornica z« TOI. Ministra in njegovega osebnega tajnika, osiješkega rojaka dr. Boška Mišica so sprejeli mastni načelnik, sreski načelnik, okrožni inšpektor, šel policije, zastopniki zbornice za TOI itd. Po sprejemu se je vršila seja zbornice za TOI, s katere sta bili odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta. Predsednik zbornice je imel govor o pomenu zgradbe vajeniškega doba, minister dr. Drinkovič pa se je zahvalil za sprejem. Sledila je^ svečana otvoritev vajeniškega doma, pri čemur je imel minister nagovor na mlade gojence novega doma. mi Pariz prekine diplomatske odnošaje z Moskvo? London. 6. aprila. Pariški poročevalec »Morningposta« javlja, da .ie Pariz tik pred prekinjenem diplomatskih odnošajev z Moskva Neki visoki uradnik vnanjega mini; strstva je izjavil: Naši odnošaii s sovjeti vise na lasu. Sovjetski poslanik v Parizu je docela izoliran tako od ministrstev, kakor tudi od družbe in od diplomatskega zbora. Večina urad ni št v a sovjetskega Poslaništva se ie zone t sprijateljila s svojimi znanci v krofih ruske emigracije ter poskuša preiti v družbo ruskih beguncev v Franciji ter na iti tamkaj službe. GPU tudi v Stoekholmu P»r}z. 6. aorila. Iz Stokcholma poročajo, da ie tajnik sovjetskega Doslauištva Dimi« triievski. ki ie bil od sovjetske vlade pozvan- nai se poda takoj v Moskvo, izjavil, da se ne bo vrnil v sovjetsko Rusi in. da pa tudi ne bo izdal nobenih sovjetskih diplomatskih tajnosti. Ko se ie d rasi dan po svoiem odpoklicu podal v sovjetsko odpo-slanjšrvo. da bi vzel svoje privatne stvari in dokumente, so mu vstop v poslaništvo zaforanjli z revolverji oboroženi možje. Ta afera je vzbudila veliko ogorčenje v Stockbolatu, ker dokazuje, da so v Stock-liolmu aren ti GPU. (AA.) Preiskava o atentatih makedonstvujnščih Beograd, 6. aprila. Sofijska »Zorac piše, da jp v soglasju s pirotskim sporazumom imenovana obmejna komisija izročila včeraj prokuratorju okrožnega sodišča v Sofiji ves zbrani materijal, ki se tiča izvršenih atentatov v Jugoslaviji. Priloženi so vsi dokumenti ter ostanki bomb, ki so jih našli po atentatih. List poroča, da se v Sofiji nadaljujejo preiskave in aretacije. Nesporazum v novi nemški vladi Berlin. 6. aprila. V novi vladi je prišlo do nesporazuma o njeui finančni politiki. Desnica vlade se je izrazila proti načrtu finančnega ministra Moldenhaueria. (AA). Znižanje davkov v Franciji Parii, 6. aprila. V Franciji nameravajo zopet znižati davke. Notranji in finančni minister ter predsednik francoske emisijske banke so aa skupni «eji proučili znižanje davkov ki se bo predložilo parlamentu še pred velikonočnimi prazniki. Znižanje davkov hA našalo 240 m?lijrm->v frankov. Novi alkoholni zakon v Švici Curih, 6. aprila. V Švici so danes sklenili i spremembo alkoholnega zakona. Z novim zakonom se razširi monopol na žganje. Švica upa, da bo s tem zmanjšala porabo alkohola. Novi romunski vojni minister Bukarešta. 6. aiprila. V političnih krosih zatrjujejo, da bo dosedanji šef kraEieve vojaške pasaroe general Ondolesou imenovan za naslednika bivšesra vojnega ministra Gichovskega. Ondolescu .ie bil dali časa dober nruaiteli jjoteoooesa kralja Ferdinanda. Pred odgoditvi jo razorožitvene konference Italija noče odnehati od svoje Briandova posvetovanja v Parizu — zahteve London, 6. aprila. Današnje »»Times* komentirajo delo londonske konference, da je treba pokazati dobro voljo, da pradc do sporazuma glede tolmačenja čl. 16 pakta Društva narodov ter do kompromisa glede vprašanja paritete. V vsakem primeru bi bilo dobro, da se odloži konferenca za šest mesecev, da bi prišlo med tem časom do jasnejšega položaja in da bi se konferenca končala z večjim uspehom. (AA.) Pariz. 6. aprila. Vtnanji minister Briand se je vnnil sinoči iz Londona, kamor se vrne v torek, kjer bo nadaljeval razgovor z Mac-donaldom. Pariz. 6. aprila. »Havas« poroča, da sta predsednik vlade Tardieu iin vnanji minister Briand imela danes daljšo konferenco, na kateri sta razpravljala o stanju londonske oborožitvene konference ter razpoloženj med delegacijami. Po sestanku sita deman-tirala vesta, da bi bii Briand prinesel iz I^andona v Pariz nove angleške predloge. (AA.) Pariz. 6. aprila. »Havas« poroča: Stališči Velike Britanije im Francije o ražorožitvi sta se po zadnjih pogovorih med Briandom na eni ter Macdonaldom in Hendersonom aia drugi strani znatno zbližali Pariški tisk piše danes o londonski razor oži tveni konferenci z mnogo več optimizma kot zadnji čas. »Echo de Pariš« in »Petit Patfcien« pišeta. da je francosko britanski sporazum gotov in da se ie našla že formula za tolmačenje paragrafa 16 pakta Društva narodov. Zdi se. da ie Briand prinesel s seboj v Pariz tiskan britski predlog o tem vprašanju in da ga bo predložil na prvi seli ministrskega sveta. (AA.) Rim. 1. aprila. Povodom komentarjev atv Pogreb švedske kraljice Rim. 6. aprila. Truplo švedske kraljice bo 9. t jn. preneseno v tukajšnjo protestantsko cerkev. Isti dan bodo truplo prepeljali v neko nemško luko, ki še ni določena. Tu bo sprejela truplo švedska vojna ladja ter ga prepeljala na Švedsko. Truplo švedake kraljice bodo spremljali švedski kralj, princese ter osobje švedskega dvora v Rimu. (AA). Dvorno žalovanje za švedsko kraljico Beograd, 6 aprila. Povodom smrti švedske kraljice je kralj odredil, da bo dvor žaloval 6 dni, t j. od 5 do 10. 6m. (AA). Grčija za carinsko premirje Pariz. 6. aprila. Iz Aten poročajo, da je vlada dala poslaniku v Berou polno moč za oodois sporazuma o carinskem premirju. (AA.) Samomor z oetovo kislino Zagreb, 6. aorila. Služkinja Ruža Pre-mužič je v samomorilnem namenu izpila anatino količino oetove kisline. Svoje obupno dejanje ie izvršila skrita v nekem enimi za Savo. Pasanti. ki so se no naključju mudili v bližini, so poklicali zdravnika ter alarmirali rešilno posta io. ki ie odpeljala Preanužičevo v boimoo. gieškeca trska o italijanskih zahtevah piše današnji »Popolo d' Italia«. da It alti a nikakor ni želela neuspeha razorožitvene konference, ker je šla v London z žeijo. da pride do uspešne rešitve razorožitvenega vprašanja. Italija je sicer ožaloščema zaradi kaiitve amelaSko - italijanskih odnošajev, vendar ni nikakor vznemirjena. Konferenca ne more računati na to. da bi Italija odstopila od zahtev po pariteti s Francijo. To jc točka, ki ie nc more rrihčc spremeniti. (AA.) Sporazum med Ameriko, Anglijo in Japonsko Londou. o. aprila. Na rozoružitveni konferenci je prišlo do pogodbe treh sil. Član ameriške delegacije (libson je poslal brezžičnim pcloni poslanico amei?ikemu naredu. v kateri označuje kot zelo v<\xu di^ovor, ki se je drsegel med Veliko Britanijo, Zeainje-nimi državami in Japonsko. Na podlagi t.^a dogovora nora vsaka država uničiti 9 vodnih jadij. ae da bi se mesto njih gradile nove. Po covuri dogovoru bo ,apoufek3 br-j. dovje oobstojalo iz 9 vojn. ladij. Po določbah washingtonske pogodbe 60 Amerika. Anglija in Japonska prevzela obveznost da stavijo med 1930 iu 1936 izven službe 26 bojuili ladij. Bistveno da se v času veljavnosti pogodbe treh sil oe smejo izvršiti nove gradnje. Velik uspeh londonske konference je v tem, da se ie našla podlaga za določi-vseh tipov vojnih ladij za 3 največja bro dovja sveta. Ti doseženi uspehi bi presegali vsaka pričakovanja o pričetkom konerence. Obstoji upanje, da se bo podpisala pogodba petih velesil, preden bo amerifka delegacija odpotovala v Ameriko. Naročajte „Našo dobo"? važnejši u»peh teh prizadevanj. Iz njega i ir vira pozneje znani predlog, da bi se evropske države mednarodno organizirale kot Vse-evropa. Da morejo narodne skupnosti dobro živeti brez ozira na pleme in jecik- razlike, je najboljši dokaz v Evropi sami Švica, l aka organizacija bi nikakor ne uničila narodnosti. kakor se m noči lioje. temveč bo nudila dovcljno varnost "in možnosti uspešnega mednanornega sodelovanja. Gledo he-ijejnonije ntočne^ega bi morala Vseevropa in Društvo narodov ustanoviti takšno situacijo. da bi pravica ne bila teptana. Dasi zasledujeta Vseevropa in Društvo narodov enake smotre, bi mogla Vseevropa obstojati pokg Društva narodov, ki obsega v?e države sveta, ker ima rešiti lastna politična in gofcpo-jarska vprašanja. Na mnogih straneh zahtevani gospodarski sporazum, ki ga dan<* ovirajo še carinske moje, V bilo mogoče doseči le tedaj, če M bila prej ustvarjena politična skupnoei. Ideja Vseevrope je izšla iz političnega idealizma francoskih vodilnih politikov Brian-da in Tardieua. Jutri ponoči bo osemnaist let, odkar se ie potopil sredi Oceana takrat največji parnik »Titanice. Kai se je godilo tisto noč na parnalcu in kako je prišlo do strašne katastrofe, ki je zahtevala 1600 človeških žrtev — o tem poroča eden izmed redkih rešencev v članku »Potop Titani-ca«, ki ga bo priobčila ta tedenska šte-vHka edine slovenske tedenske revije >• Življenje in svet«. — Posamezne šte-vftke se dobe po vseh trafikah in stanejo samo Din 2.—. Četrtletna naročnina (400 strani s številnimi slikami) samo Din 20.—. Angleški poslanik knezu Pavlu Beograd. 6. aprila Angleški poslanik Henderson ie snoči priredil v angleškem poslaništvu svečano večerjo na čast knezu Pavlu m knciiuii 01g"i. Novzači so h".i mnogi naši ministri, več članov diplcnu:-skega zbora- kakor tud drus:e odlične bio-graiske osebnosti. Kronika »tihe" nedelje v Ljubljani Izdaten nadomestek za zadnjo skromno nedeljo — Vlom v konfekcijsko trgovino — Čiščenje policijske direkcije — Predavanje in razstava Mubliana. 6. aprila. »ObičaiJia«.- nedelia ali nedelja po prvem mora biti deževna. To je dognana stvar in ker je ob nedeljah moker vsak Ljubljančan, tega ni treba pojasnjevati natančneje, še manj pa sc ustavljati pri raznih podrobnostih. Dovolj bo skoro. da smo napovedali že v zadati eni »Ponedeljku-', da bo izgledalo praznovanje v okolici povsem drugače, kakor pa je biilo pred tednom. Tiha nedelja? Nak — vsai ne za Ljubljančane in končno tudi nc za deželo, za li ubijati s ko okolico. Vsepovsod v okolici ie danes ves dan prevladovalo naj živahnejše vrvenje in pestro življenje. Navzlic slabim obetom nebeškega vremenaria. Deževalo ie vso noč in na vso moč. Prenehalo ic šele tako-le okro£ 10. dopoldne. Počasi se ie pričelo iaismiti. A bilo je videti: če .ie nehalo deževati v tem kotu dežele, se ie vsulo v drugem: če se je odgrnilo na vzhodu, so padli zastori deževja na zapadu. Vendar Ldubijana nj ostala nurtva. Dopoldanska promenada je bila tako živahna kakor že ne zlepa. Polma je bila tako Šelen-bnrgova ulica do Zvezde, kakor tudi Aleksandrova cesta tua gor do novih tivolskih nasadov, kjer že pridno in veselo pogawia-jo kost am ji. Ko je zvonilo v ljubljanski h cerkvah poldne, so počakali sprehajalci še kako urico in šele pozno odhajali h kosilu. Nekoliko jc opoldne skušajo posijati solnce. SčiaJo pa je le kratek čas. Oblaki so zopet zagrnili nebo in dopuščam solucu le redke poglede na zemljo. Glavno pa je bilo. da se je dež unesel. Vsaj do večera. Popoldne so avtobusi marljivo odvažali liudi v okolico. Tako predvsem v Št. Vid in do Mednega in Medvod, v Jakob, do Beričcvesa. na Rudnik ter do Škofljico. Podutik ter v Delnice, na Vič in še dalje. Prav živahno Pa ic bila obiskana tudii meščanska m fužinska stran, kier ie toliko dehteč,h vijolic . . . Na rešilni posta-ji so zopet počivali. Prepeljali so v bolnico lc par žensk, ki so morale iskati pomoči v porodnišnici. Na policiji se nadaljuje generalno čiščenje. Posna-žemi so hodniki, kotički za vratmi, posamezni pisarniški prostori, dvorišče, zasilni zapor in celo klet, kamor spravljajo od primera do primera najhujše pijance ali preveč temperamentne ženske. Poslopje bo v 3 dneh rcnoviramo in prepleskano. da si zopet pridobi pravo veljavo v vrsti lepdb stavb na Bleiwedsovi cesti. Popravljali ga niso <že od leta 1913.. ko ie bilo kupljeno za današnje namene. Ponoči okrog 2. je bil i »vršen v konfekcijsko trgovino na Dvornem trgu drzen vlom. Nezinani storilec se .ie vtihotapil v ■trgovski lokal pri vežnih vratih. Prinesel ie s seboj tudi veliko košaro, v katero je že na tlačil razno obleko, ka io ie snel s polic. Orog 3. ponoči pa se je po.iaviJ v trgovini tudi stražar, uslužbenec »Zavoda za zaklepanje«, ter ugledal z obleko napolnjeno košaro na sredi trgovine. Storilec sc je pred njim že umaknil in jo odkuril. Stražar jc seveda takoj alarmiral policijo, vendar neznatnega tatu niso mogli izslediti. Nekje v mestu je bil pono.či aretiran 24-letrvi postopač Ivan Delavec, ki je izvršil zaduri čas v mestu že več tatvin. Pred par dnevi je napadel posefctnšoo Terezijo Pa.i-sarievo iz vrlw»>ke okolice in ji izmaknil nad 800 Din gotovine. Po par dnevih se ie loti! nekega tovariša v ogrejevatnici v Kosovski ulici ter mu ukradel iz žepa nad -40 Din in zbežal skozi okno. V delavnico mizarskeca podjetnika Matija Perka v Šiškš se je vtihotapil :>ar noči rapovrstjo neznan uzmovič ter odnesel različno orodje. Mojster ie tatvine opazil šele predvčerajšnjim in iih prijavil policiji. Kralj vseh kraljev Po smrti afce*iaske cesaricc Zeodit« (Judi-tc) jc 5cd«l na abes-inski mesto! dosedanji r««** Ras Ta i ar i Mafcooeu. Novi oeyus ntscs:; (kralj vseh krattev) k s*ar 10 l«t. — SWsa iioscbej omeniti predavanje zagrebškega vseuč. prof. g. dr. Njegovana. ki je ob pol 11. dopoldne govoril v ke meč nem seminarju ljubljanske univerze o vplivu koncentracije na kvantitativno oharanje. Izvrstno zasnovano predavatnje je bilo tudi za laika zanimivo, ker nas je g. predavatelj seznanil s probleini glede vlivanja koneni-traciie na kvanititativno oba rani o. k posebno v /adn.iem desetleUu belijo glave kemikov. Poleg ljubljanskih kemikov in druge inteligence je bilo navzočih tudi nekai Zagrebčanov. Želimo le da bi se v bodoče pogosteje vršila tako zanimiva predavanja. Precej zanimanja je tudi danes vzbujala Ma.goličeva jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu. Dopoldne se ie \ ršilo vodstvo po razstavi in so posetniki z vidnim za-ntmaniem motrili številna prikupna dela si-volasesa, a še vedno živahnega jubilanta. Takisto popoldne ni manjkalo obiskovalcc%. Kakor čiijetno, napreduje tudi kupeiia. O^oje želimo 70letncmu Srečku Magoliču in priporočamo občinstvu, da si lepo raista^'o ob Priliki ogleda. Otvorjena bo še ves mcscc. Povratek ljubljanskega župana iz Beograda Včeraj se je vrnil iz Beograda ljubljanski župan dr. Dinko Puc, ki se je mudil tamkaj zaradi potrditve ljubljanskega občinskega proračuna in drugih, občinskih zadev. Ljubljanska opera Abonente E opozarjamo, da sc vrši nocoj opera »Jonnv svira« za njihov red. V naslovni partiji nastopi g. Janko. Dalje sodelujejo gdč. Majdičeva, ga Poličeva. gg. Vičar, Grba, Rumpel, Mohorič in drugi Dirigent g. Neffat. režiser g. Polič. V torek sc poje Joh. Straussa opereta »Netopir« za abonma A. Nastopijo gdč. Majdičeva. ga Poličeva. gg. Peček, Kovač, Pov-he. Drenovcc, Janko. Mohorič, Simončič in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser Povhe. »Prigorska svatba« v ljubljanski drami Danes sc pripeljejo v Ljubljano hrvatski kmetje iz vasi Remct in Bukovca kraj Zagreba. Zvečer ob 20. bodo nastopili v ljubljanski drami in izvajali »Prigorsko svatbo«, 7 »lik iz hrvatskega vaškega življenja, ki jih je napisal pisatelj Stjepan Novosel. S tem delom so hrvatski diletanti nastopili že po raznih mestih naše države, predvsem tudi v Beopradu in vedno z največjim uspehom. Pri predstavi sodeluie tudi njihov tamfeuraški in pevski zbor. Predstava je izven ahonroana. \'abimo občinstvo, d« v obilnem številu poseti prv i nastop hrvatskih kmetov na našem odru in priporočamo tudi članom prosvetnih društev v ljubljanski okolici, da si zanimivo prireditev ogledajo. Povratek pevskega zbora UJU L"čitcljski pevski zbor, ki jc te dni ponesel našo jugoslovensko pesem sirom bratske češkoslovaške republike, se vrne danes ob 13.46 popoldne s svoje triumfalue turneje v Ljubljano. UJU vabi tem potom, da sc udeleži sprejema na glavnem kolodvoru učiteljstvo in pevska društva, da iva ta način dajo svoje priznanje ^boru, kakor mu ga jc dala vsa češkoslovaška javnost v teh dneh. Z zborom se vrnejo tudi naši skladatelji, ki so spremljali zbor na turneji. Na koncertu pevskega zbora Glasbene matice ki sr bo vršil pod vodstvom ravnat, j. Mirka Poliča v petek, du<= lt. t. m. ec bo .-ta izvajati ŠtoWijeva Balkonofonija ia veliki orkester io pa Vycpal«fcova kautata ia soli. mešani zbor in veliki orkester. V letoinji koncertni s«®oni bo to skoro edini k one.? rt. na katerem se bodo izvajla velika moderna, a vseeno lahko umjiva dela. Opozarjamo na la koncert, za katerega se dobivajo vstop.) i-niče v Matični knjigarni. Tečaj za otroške negovalke .šestmesečni tečaj za privatne otroške negovalke v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani se bo zaradi tehničnih ovir pričel 23. aprila in ne 7. t. m., kakor ie bilo razpisano v I radnem listu štev. 40 i dne 15. marca t. 1. «':as z« vlaganje prošenj j« fo odprla m močno zaškripala. »Skrite barve in čopiče, samomorilec pridia-ja!« Prvi. ki ic reagiral ma te besede, je bil goli model na podi ju, rdeoelas vegetarijanec, ki je opaizil na daleč in na blizu vse, kar se je dalo vobče opaiziti s človeštoiii čuti rn iz česar je mogel sklepati na kratek odmor rrničnc enoličnosti svoje poze. Leno sc je obrnil proti vratom, segel z rožnato roko v dolge lase in se smehljal »Človek, ostanite vsaj malo mirni!« se je jezil resni in energični mladi mož, bivši trgovski pomočnik. »Pridete vedno pol ure prepozno, med odtmorom vas ni mogoče najti in niti v tem kratkem čassu. ko nas osrečujete s svojo navzočnostjo, se vam ne zdi vredno, da bi sta® kakor se spodobi.« Vegetarijanec je vrgel nanti zaaKŽtiiv pogled. ■••Gospod, slikali so me drugi umetniki! Poznate Menzla ? Ta ni skakal ne-,praskamo s paleto pred podi jem. Odložil je čopič, prekrižal roke na lurbtu, hodil gori in doHi in prenriišflfel. In to je glavna reč pri umetniku: Premišljevanje. In zopet ga je zaničljivo pogledal. Vrata so se ponovno odprla in vegetarijanec je pozdravi! novega prJšleca s prijaznim naklonom svoie rdečelase glave. MJafdEi mož, ki je bil pravkar vstopfi v atelje _ ijmel je kakih trideset let — je bil imteresanten zaradi velikega nasprotja med njegovo dolgo glavo in krailkim trupom. Pogled njegovih moških oči je napolnjevala tiha otož«nos»t. Pozdravi je v zadregi vse navzoče ter šel s sklonjeno glavo in krateni koraki v kot oto oknu. Tam je leža;) na slaim-njači, zavit v črn plašč, mladenič nepristne vnanjosti s temno, nagrbančeno kožo in ncuirdljivo požiral cigaretni dim. »Ti še živiš, Marcel?« je rekel očitajoče mladenič, ki je ležali na tleh in spustil skozi nos olMak dima. Marcelov pogled je postal Še bodj otožen. Sedel je na tla k svojemu prijaitelju in rekel zamolklo: Vse zaman, Laskar, morami si pognati kroglo v gflavo!« »Kako dolgo že obljubljaš to!« Marcel je zaprl oči in stisnil svojo koničasto brado med kolena. »če pomislim, da je zdaj deset let, odikar sem zapustil svojega pleskarskega mojstra in se posvetil umetnosti! In danes bi se rad vrnil tja. kjer sem pred desetimi leti neba!!! In delal sem vestno!« »Delo ne jamči za uspeli,« je odgovoril Laskar. To je otožalova>i\ia vreden predsodek. Poglej naše mojstre in njih kariijero! MerJan je po Thomasovem 1 vagledu ustvaril slikarsko šolo za dame j in se oženil z bogato učenko. Petersen je vzel za ženo odimrto priležnico nekega pokojnega kralja z vsemi njenimi darovi, med kajterimi .ie bilo eno živo. Denar je kakor voda rn teče vedno le tja, kjer je mnogo.« »•To je težko,« je zmajal Marcel z glavo. »Za ustanovitev slikarske šo8e je treba kapitala. Odmrtih ljubit vzvišenih osebnosti pa tudi ne najdeš kar na cesti.« »Odkriti moramo novo pot,« je rekel Laskar. »Če ne veš trič boljšega, potem intserirai.« ^Koliko bi to stalo?« jc vprašal Marcel. *Ne M mo®el žrtvovati več goslavijc. Kakor jc bilo rekordno število občinstva, tako jc bilo tudi rekordno število moštev in tekačev, ki so se udeležili prireditve. Na startu so bili naslednji kiubi: ljubljanska Ilirija s tekači šporn, Kumer, Ilovar, Tinta, Majhenič, Vrečko, Osvald in idmar, dalje Hašk, Concordia, beograjski Sokol, beograjska Jugoslavija, BSK, zagrebški Marathon, za SK Železničar iz Maribora pa Podpečan, vsega skupaj osem klubov in 40 tekačev. Tek je bil zelo zanimiv. Med tekam sta vodila bivša prvaka Koren in Prcdanič, glavna reprezentanta Zagreba. Blizu te dvojice je bil Sporo iz Ljubljane ter Šte-fanovič iz Beograda. V šesti rundi je vodil Predanič skupino Koren, Šporn, Podpečan«. Zadnji je izvrsten talent iz Maribora. Kakih 60 m za njim sta bila Kumer in Majhenič od Ilirije. V deveti rundi je z neobičajno energijo nadoknadil Šporn v velikem šprintu 20 metrov ter prehitel vse do vodstva. Občinstvo spremlja z napetim zanimanjem borbo ter navdušuje Preda-niča. V enajstem kolu vodi Šporn za celih 20 metrov. Sledita Koren in Prcdanič, katerih se tudi Podpečan prav blizu drži. Publika postaja nemirna, samo še dvi kro-•ga v daljavi 1600 m. Sedaj preide 1'redajič ' v ofenzivo ter prehiti v svoji vzdržnosti Sporna. Šporn se ponovno bon /u vodstvo a se izčrpa zaradi taktično nepravilnega teka. V zadnjem kolu p»ehlti Predanič z ogromnimi koraki ter doseže kot pni sigurno cilj. Rezultat je torej nasiedaii: 1. Luka Predanič (Concordia. Zagreb) 36:01.4, 2. Koren (Marathon) 36:16. 3. šporn (Ilirija) 36:24. 4. Podpečan (Železničar, Maribor) 36.37. Od moštev jc doseg .a pr\o oj»j dokaj raztrga« isrro, vzrok za to ie mogoče v tem. da ie Maribor izgubil i zborno desno kriče Ribaričevo. Opazilo se je tudi. da se opon mariborskega napada Vusova jn Vodebrva ,v odločilnih momentih ne razumeta. Krilska vrsta se je večinoma omejita na obramb.-, vendar ni mogla zadržati efektno prodirajoči iliriianski nacad. Branilka Verščaieva :e še vedno glavna opora mariberove ob-ran^H* toda proti velikanski Drcmoči te morala kloniti v drugem polčasu, zlasti ker 'e bila navezana sama nase. Vratarica je ookazala začetniške zmožnosti ter odbi>ctia skoraj vse žosre nazai v roke ii'r:ianskcga napada. Po skoraj izenačenem prvem polčasu, kjer se ie izražala premoč iiiriianske družine v ool.iu. ona Maribora pa pred s-clom, je takoi v drugem polčasu Ilirija odložaro vzela vajeti r svoje rokfc iti v prvifh potili minutah po Kezcietovi iu l^oberletovi zabila tri a»le. Maribor ie v 7. mirratii po Vozovi zabil prvi sol. V kratkih presledkih zviša Ilirija >core na 14 : II. Sele sedaj se Maribor znajde m doseže v 13. minuti oo Vodebovi krasen resruiarni coi. kd sa _ sodnik iz nerazumljivega vzroka ne prizna. Ilirija ie se vedno v prem»>č:. vendar pa je Maribor pred coiom odločnejši. V dramatični borbo doseže Maribor oo Vugovi v 21. in 22. mantfti dva sroia. Rezultat 14 : 13 za Ilirijo. Maribor nošlje par razantnih strelov na svetišče Ilirije, toda sigurna vratarica brani. Proti konca predzadlnae minute prizna sodnik strel Doberletove mimo desne vrat-mce v out za coj v prid Ilirije. Sedaj Maribor klone. V zadnji minuti postavi Doberhetova fcončri reznftat Te3«no ie sodri po skoraj enotetni oavzf z. D>her}et. Poleg ostaliii oojrresk tehničnega značaja. pri katerih ie napadu flrri']e skoraj ved-uo spregledal neipravihio metanie žoee nad isrfavo pred .gok»m. jc dovolil ibratmoi Iliriie preostro 'igro. pri kateri sta zlesti Wohfertova in Petričeva večkrat dobesed- no držali nanadalki Mari'bora okoli teltsa ter iu s tem ovirali pri prodiranju v nasprotnikovo obrambno pol.ie in ori streljanju na .gol. Pole« tega ie Iliriji v prvem polčasu priznal gol jasno iz enorueierskega Prostora, v drugem polčasu »a strel v out ya coL Mariboru pa ie anuliral regularen gol. V delno opravičilo njegovega včerajšnjega sojenja je dolga pavza rtncsa užiiika. Ilirija je odigrala eno svo^fti najsladreib tekem v letošnji sezoni. Nekoilrko bolj zainimi-va je bila tekma na primoirjanisikem igrišču, ua katerem sta merTla svoje moči Hermes iti Svoboda. Zlasti Cc ugajalo, da Sija igrali obe moštivi zelo fair. Reči se pa mora, da tudi pri tekmi Jilirija«—Jadran nn" bilo menenih prevelikih kršitev faitinesrse. Stanie prvenstva prvih moštev- ie sedaj na-siedn«: Ilirija 7 7 0 0 30: 7 14 Primorje 6 4 1 1 39 : 7 Hermes S 4 1 3 18:47 9 Svoboda 7 1 0 6 10 : 33 2 Jadran 6 0 0 6 S : 27 — Ilirija : Jadran 4:2 (1:2) Prvenstvena tekma med Mirijo m Jadranom hi bila kmaitu končala s presenečewom. Ni nwto-go manjkato, da bi biti Jadran iz.trsaj Mkrdji dve drasocesrei točki. Ilirija je sicer v polia ves tas> prevladovala, toda pred aotorn je bflo nčene umetoostii kmata konec. Napad je preveč kombiniral ali pa se spuščal v nepotrebne dvoboje i žilavo Jadraoovo obrambo. Zrelih šans je bite sicer mnozo, toda Ilirija iiih ni zmaia jirrabiti. V splošnem se labko reče, da jc Ilirija podaja e«o svo-jrh mai«iabših izer v letošn>)! Od- povedalo je skoraj celo moštvo. Jadran je pokaral ZeJo dobro defenzivno isro. ■sicer pa ni nudil nič posebneža. Reziritat igre odgovarja poteku igre. Sodnik g. Cimper-man m biJ na višku. V predtekmi je zmagala rezerva lHrife nad Jadranom s 5:0. SK Hermes : SK Svoboda 2:1 (0:0) Hermes jc nastopi! konnpdeteti, Svo4»da pa brez Janev Svobode vodiJn.i gol. Napadi se menjavajo, Svoboda večkrat zelo močno napada, toda vedno za-streJja. Socfil je g. Pevalek dobro. Na ignršču je vladal m k in red. V predtekmi rezerv je zmargala Hemnesova rezerva nad Svobodovo s 4:3. Sodil je g. Czer»y. Zaključek nogometnega * prvenstva v Mariboru I. SSK Maribor : SK Svoboda 11:0 (4:0) Prvenstvena tekma med prvo in zadnje pla&iranim klubom je končala z zasluženo zniago belo - črnih. S to tekmo si je pridobil ISSK Maribor prvenstvo mariborskega okrožja. Zmagovalec ie nastopil kompleten ter ie predvedel lepo igro. Če obdTži to formo, sme rniano upati, da si pribori prvenstvo dravske banovine. Zlasti napad se je odlikoval po precizni igri. katero je združil z dobro plasiranina streli na gol. Krii-ska vrsta je bšla dobra, obramba ni imela dosti posla. Vratar Koren je rešil nekaj težkih situacij. Svoboda ie pradrvedla jako požrtvovalno isro. ni pa bila dorasla sijajno razpoloženemu nasprotniku. Omeniti je njeno ožjo obrambo na čelu z vratarjem, k: ie branil nekaj težkih strelov. Sodil je g. Fišer. SK Rapid : SK Železničar 4:3 (3:2) S to tekmo je bilo zaključeno prvenstveno tekmovanje mariborskega okrožja. Tekma se ie vršila na igrišču SK Železničarja, kjer se ie zbralo kljub slabemu vremenu precei občinstva. Zaradi slabega terena igra ni nudila tega. kar se ie od itie pričakovalo. Obe moštvi sta dali raztrgamo igro ter je bila za izid tekme merodajna edino odločnost Rapidoveza napada. Rapid ie nastopil zopet s spremenjeno postavo, ki se ie le deloma obnesla. Schein je v desn; zvezi in se absolutno ni obnese!, tudi Pernar ni več tisti, kar je bil. Tergletz je smiselmo vodil naad. Klimstafcter in Smid sta odgovarjala. Krilska vrsta je bila dobra. Edino Lešnik ie preveč defenziven. Ožja obramba ie bila ma vi*ku in je rešila z bravuro nekaj kočljivih situacij. Železničar ni predvedel one igre, ki se je od njega pričakovala. Mahainc je bil v pol-.iu iako nesiguren in gresta dva gola na njegov rovaš. Obramba je bila dobra, krilska vrsta pa iako dobra. Krivda napada je. da ie krilska vrsta ob koncu drugega polčasa omagala. Napad ni znal uporabiti lepih predložkov, ki mu iih je dala krilska vrsta. Eller ie sicer tehnično dober, ie pa mnogo prepočasen ini ni vodja napada. Baonik in Konrad sta se potrudila dobiti zvezo s soigralci. kar pa se jima ni posrečilo. Sodil ic g. Wagner iz Celja strogo m objektivno. Železničar rez. : Raold rez. 7 : 2 (5 : 0). Zaslužena zmaga boljšega nasprotnika. Sodil je g. Bizjak. Končno starti e prvenstva v mariborskem okrožiu je naslednje: ISSK Maribor 6 5 0 1 31:7 10 Rapid 6 4 11 23.13 9 Železničar 6 2 13 1S.16 5 Svoboda 6 0 0 6 3:38 — Prvenstvo v Celju Celje, 6. aprila. Danes popoldne sc j« vršila na Glaziji druga finalna tekma za prvenstvo celjskega okrožja. Kakor znano, je v prvem finalu zmagalo v Trbovljah SK Celje proti SK Amaterju 4:3. Današnja kma med istima kluboma je končala z rezultatom 6:1 (2:0) za Celjane. Igra se je vršila na izredno mokrih tleh, na katerih so stale ponekod cele luže._ Tr-boveljčani so bili trfinič»o slabše moštvo. V prvem polčasu je bilo opaziti rahlo premoč Celjanov. V prvi minuti drugega polčasa je Amater popravil rezultat na 2:1, nakar je ves čas prevladoval SK Celje ter dosegel še štiri gole. Scortali so za SK Celje Pfcifer 4 ter Zupane in Jedrctič. Častni gol za Amaterje je dosegel Pisamski. Sodil je obojestransko zadovoljivo g. Betetto iz Ljubljane. Ostale nogometne tekme 7axreb: Hašk : ?ekrtn6ar.w 5:1 (3:1). Concor-d-i* : Viktorija S:3 <3:1). Sparta : C«Jaha 2:0 ('1:0). Beograd: Beograd A : Beograd B 5:1 (3:1). Praga: Sparta : Viktorija Žižkov 5:3 (3:1). Bobemiatis : ČAFK 4:0 (2:0). Bratislava: SK Bratislava : Hectba (Dw»j) 4:1 (2:1). Toplice: Te/pfcer FC : Kfedno 3:0 (1:0). Brno: Moravska Slavka : DPC 6:0 (4:0), Ži-denice : WAC (Donai) 6:3 (2:2). Amsterdam: Italija : Hoianrfs&a 1:1. nemvva: Ita.Jija B team : Luksemburg 8:t. Dunaj: Vse tekme so bile zaTadi močnega det-ia odpovedane. V soboto je Vienna porazila Austrijo s 4:3 (2:1), Spcr.ttk5esa vremena izostati. keT je deževie silno zmočilo 15 km dolgo dirkalno progo. Prav tako se ni mogla vršiti na trgu Svobode tombola Slov. ženskega društva, katere čisti dobiček ic namenjen dečjetnu okrevališču na Pohorju. Obe prireditvi sta bili preloženi. V Laitersbergu pa ie ponovno orišeJ rc:nKWttirmi damami. Cenjene po-oudbe ped šifro »Srečna bodočnost 59« na upravo tega lista.« Opazko o dobrem značaju sta pristavila sporazumno deHoma za podkrepitev akcije, deloma pa rz notranjega prepričanja obedi umetnikov, ki sta si oba lastila to lastnost. Marcel je vzel te prijateljevih roik koncept m znesek v višini ene marke ter se poslovil. Laskar je prebiral dolgo časa vse že-ofbne ponudbe m vse »strašne oglase« v časopisu. Potem je opostifl. »Zopet sem obogatel za eno razočaranje,« je rekel in puhnil oblak dima Skozi nos. Vsi ljubljanski pevski zbori se vljudno vabijo, da se udeleže sprejema učiteljskega pevskega zbora danes ob 13.45 na davnem kolodvoru. »PONEDELJEK c 5L iN Fonedefiek, 7. IV. 1930. Skrivnosti vohunstva v svetovni vojni Spomini slepega invalida, bivšega tajnega agenta Nemčije in Anglije. (Nadaljevanje) Kapetan Grady se je res izkazal ko spreten vzgojitelj. Prav hitro me je •uvedel v najtežja poglavja tajne službe. V ostalem maj pripomnim, da so gojenci vohunske šole v Devonshireu v prvih dveh letih domala izključno podvrženi telesnemu vežbanju. Dnevno so po osem tir vezani na športno udejstvo-vanje. kar zahteva ogromne napore. Iz njih ustvarjajo prave akrobate, vežba-jo se fantje s telovadbo, v plavanju, sabljanju, jahanju in plezanju. Biti mo rajo v stanu, da dosežejo vrhove najvišjih dreves kakor veverice, povzpeti pa se morajo znati tudi na fasadi gra diča vse gori do strehe, vežbajo se v boksu in v japonskem jhj-jiteu, izvrstni vojaški učitelji pa jih temeljito vzgojijo tudi v družabnosti, naučijo jih vseh plesov, igranja bridgea, a v večernih urah Jih poučujejo jezikov: nemščine, francoščine, ruščine, italijanščine. Gre za to, da se ti ljudje vzgojijo za kretanje v najrazličnejših krogih in slojih, saj bodo tekom svoie službe zašli v najčudovitejše položaje im povsod mora biti vsak izmed niih mož na mestu. Vohunski skrivni jezik. Kapetan Grady se je tako rekoč že tekom prve ure prepričal, da je vse to pri meni odveč, kajti jaz sem bil v vsaki telesni vežbi mojster in obvladal sem pet svetovnih jezikov domala briljant-no. Tudi družabna uglajenost zame ni bila razodetje. Kar pa se tiče mojega profesionalnega znanja, se lahko pohvalim, da so se svoj čas v domovini potrudili z menoj in me dobro izučili. Nemška, francoska in italijanska mornarica zame ni imela nikakih skrivnosti več. Zato pa sem se vsekakor lahko marsikaj naučil glede angleške mornarice in lahko mi verjamete, da sem to ugodno priliko ume! v polni meri izkoristiti. Priznati tudi moram, da angleška vohunska šola nudi marsikaj, česar bi se drugi lahko naučili. Sredstva, s katerimi so v stiku med seboj in s svojimi predstojniki, način njihove korespondence kaže prvovrstne metode. V tem pogledu se je treba pred vsem naučiti risanja in to na prav skromen način: znati moraš ponazoriti in skicirati različno drevesno listje, metulje, hrošče, kopirati moraš modele iz modnih žurnalov. Vse to ne zahteva posebne nadarjenosti, temveč samo spretnost in dobro oko, a to vendar mora imeti vsak vohun, — on mora znati bistro opazovati. Portretne skice ni treba da so popolnoma »lične z modelom, izdelujejo se po posebnem vzorcu, pri katerem je bistvene važnosti črtkani e in senčanje. To je posebno važno pri listih in cvetih, pri metuljih in hroščih. ker tu služijo živčevje, žilice, deli (telesa in tipalni organi na najbolj rafi-niran način za naznačevanje načrtov, trdnjav, ladijskih modelov in novih topovskih tipov. Lajik vsega tega ne more opaziti, samo izurjeno oko strokov- njaka na tem področju lahko spozna vrednost take skice. Temu risalnemu pouku je pridruženo veliko število besed in izrazov, ki so navidezno čisto brezpomembni, a se vendar z njimi dajo sporočevati najvažnejša poročila. Ta tajni jezik sicer ni izum Angležev, marveč izvira že iz davnine. Seveda pa ima tak skrivni jezik milijone varijant in je zato za »neposvečene« popolnoma ne-u ml ji v. Obstoja pa iz čisto navadnih besed, i'z vsakdanjih tekočih fraz. Komu naj bi padlo na um, da bi vohal kaj sumljivega, ako v oglasnem delu dnevnika čita takle oglasek: »Prejeli smo v petek vaše ljubeznivo pisemce iz Cherbourga.« Ali pa: »Pošljite Doro v torek na pošto!« Tisoči in tisoči sličnih oblik se uporabljajo v skrivnem vohunskem jeziku. Vodilo bi predaleč, če bi hoteli navesti vse finese tajnega jezika in navesti vse navidezne enostavnosti. Vzemimo samo par primerov, ki se nanašajo na vohunsko službo v pogledu obveščanja o kre-tanju mornarice. Izbrati je treba pred vsem vrsto ženskih imen, ki čvrsto označujejo posamezne ladje. Dora je rušilec, Sara je podmornica, Berta jc dreadnought, Hilda je torpedna ladja, Mary pa trgovska. Slična označevanja so v rabi tudi za druge kategorije, postavim: Luiza označuje letalo, Jammy vohuna, Hilda top, Feodora puško in tako. Zdaj pa si je treba predstavljati, kakšna poročila o mornarici so za vohuna največjega pomena, in videli bomo, da gre tu poglavitno za dognanja, kje se nahaja baza sovražnih ladij, kje se bo vršila nameravana formacija, v katerem pristanišču je pristala sovražna ladja, kje je bila opažena podmornica. kdaj in kje bodo sovražne ladje odjadrale na morje. Za take in slične naznake so določene prav banalne depeše. Vzemimo: »Pošljite prepis naročilnega pisma.« »Prejel sem pismo iz . . .« »Pričakujem poročilo iz . . .« In take nedolžne brzojavke razvoz-Ijava »Inteligence Service« takole: »Skupina mornarice se formira v ...« Drugi stavek se pravilno glasi: »Sovražna pomožna križarka je prispela v pristanišče X.« In končno: »Sovražno podmornico smo opazili v bližini Z.« Ako pa se brzojavka primeroma glasi: »Prejel sem v ponedeljek od Dore pismo iz Nantesa« — tedaj znači to: »Sovražna križarka je priplula v Nan-tes.« Stavek: »Naročilno pismo iz Hav-rea prispejo v petek« — znači: »Pet sovražnih križark je prispelo v Hav-reT. . .« Število ladij je namreč razvidno iz naznačenega dneva v tednu. Teh par primerov zadostuje, da pokažem, na kako enostaven način se dajo pošiljati najvažnejša poročila. Na področju mor narskega tajnega sporazumevanja so Angleži mojstri. Toda japonski tajni ključ je do današnjega dne ostal celo za zaveznike zagonetka, ki je ne mo rejo razvozlati niti najbistrejši strokovnjaki. Skrita tiskarna Moja učna doba v Black Castleu ie trajala dva tedna, ki sta mi potekla bliskovito. Kapetan Grady, moj vljudni in spretni učitelj, je bil z menoj silno zadovoljen. Sklenil sem v tej šoli mnoga poznanstva, ki so mi pozneje zelo koristila. Enemu izmed svojih novih pri ja tel je v, poročniku Cullinghamu. dol-gujem zahvalo, da sem bil nekega večera uveden v kletne prostore te navidezno tako mirne in nedolžne vile. Kako veliko je bilo moje začudenje, ko sem v treh velikih dvoranah našel vzorno urejeno tiskarno! Tu so se nahajali najpopolnejši tiskarski stroji, velika rotacija, garniture vseh v Evropi upora b-ljivih čnkarskih tip, pečatniki, obrazci za poslovne zadeve, vstopnice, izkaznice in slično. Osveta živega mrtveca je naslov resnični povesti (z izvirnimi slikami), ki vsebuje žalostno življenje povojnega vojaškega vohuna, obsojenega na smrt po krivdi ženske, ki ga jc izdala. Pretresljiva zgodba izide v prihodnji številki tedenske revije »Življenje in svet«. Kakim namenom je služila ta tiskarna, se bo pokazalo v razvoju dogodkov. Povem pa naj že tu mimogrede zanimiv dogodek, ki je povzročil precejšen škandaiček. Nameščenci te tiskarne niso opustili, da si ne bi ustvarili različnih ugodnosti. Večina izmed njih jc imela delopust od sobote do ponedeljka in fantom jc ugajalo, da so ta svoj prosti čas — weekend — prebili na obali Brightona. Ker pa so si hoteli prihraniti stroške za vožnjo, so si pač enostavno natiskali vozne listke. Direkciji »London-and-Brighton South-Goast-Railway« je bilo že dolgo sumljivo, d:a je prejemala več porabljenih voznih listkov, kakor jih je bila izdala. In ta čudež pomnoževanja biletov ji je povzročal hude skrbi. Kajti ne samo nameščenci tiskarne in gojenci vohunske šole, tudi agenti »Intelligence Ser-vicea« so se pridno posluževali ponarejenih vozovnic. Lepega dne je neki ^ if u verjetno boste dejali, ko boste zvedeli za neverjetno nizke cene lepim štofom za moške obleke in površnike, za perilo čepice, kravate, nogavice itd. Pridite! Oblecite se solidno in poceni pri A. PRESKER, Sv. PETRA c. 14. kontrolor zasačil enega izmed teh agentov in mu zaplenil napačno vozovnico, na kateri je stala debelo tiskana na-znaka: »Svobodna vozovnica za železniško progo Tokio—St. Francisco.« Neki tipograf tajne tiskarne si je namreč bil dovolil to slabo šalo in tako je bilo ponarejanje razkrito. Toda železniška direkcija je vsekakor uvidevala, da take zadeve ne kaže obešati na veliki zvon. Da prepreči ponarejanje vozovnic, je raje sama vsak teden ponudila »Downing-Streetu« večje število brezplačnih voznih listkov. Angleži se pač zavedajo, kaj zanje znači »Intelligence Service« in takoj pridno natisnejo tudi drugo oko, ako ugotovijo kako zlorabo. Vohuni se smatrajo v Angliji za narodne junake in ta položaj nam lahko tudi tolmači njihove izredne uspehe. Pred izbruhom svetovne vojne. Ko sem zapustil vohunsko šolo v De-wonshireu, sem se vrnil nazaj v London, da sc zopet javim kapetanu Robi ns on u. — Kapetan Grady vas je napram meni zelo pohvalil, mi pravi kapetan Ro-binson. — Jaz sem prepričan, da se boste odslej prav posebno zavedaJi veličine svojega poklica. Gotovo ste čitali novine zadnjih dni . . . — Seveda ... Vi bi radi vedeli, kako sodim o položaju? Sem istega mnenja, kakor vi. Saj ste pač prepričani, da bo izbruhnila vojna? Kapetan Robinson se nasmehne: — Imamo jo že .. . prav za prav . . . In to je tudi bil razlog, zakaj sem vas pozval iz Amerike. Naša vojna mornarica že ves teden kuri s polno paro, toda mi bomo imeli na suhem polne roke opravkov. Vi morate čimpreje v Pariz. Kdaj lahko odpotujete? — Popolnoma sem vam na uslugo — moj kovčeg bo tekom ene ure v redu! — Dobro, pridem po vas in ob 4i popoldne se odpeljeva v Dover, da še do-hitiva parnik. S pravim veseljem vas spremim v Pariz. Uro pozneje je bila moja prtljaga v redu, poravnal sem račun v hotelu iti še sem imel šest ur časa, da se zopet javim kapetanu Robinsonu. OdločiJ sem se torej k postopanju po Londonu, da proučim razpoloženje med ljudstvom. Podal sem se najprej v City, ki je nudila običajno sliko mrzlične poslovne živahnosti. Kakega bojevitega razpoloženja ni bilo opaziti nikjer. V Pikadilly-Streetu in v najodličneiši ulici Stranda je vladajo običajno vrvenje, samo pred palačami ve/Likih dnevnikov se je ustavljal tok pešcev. Kolporterji so kričali* raznašajoč posebne izdaje, in s prvih nadstropij so visele velike bele table, na katerih so se dale citati poslednje brzojavke iz Pariza. Prejšnji večer je bil zavratno umorjen sloviti veliki socialist Jaures. Mar bo v Franciji izbruhnila državljanska vojna med delavci in nacionalisti? Pasanti so čitali poročila mirnih obrazov, sklepale so se stave, toda oči-vidno nihče ni verjel, da se utegne Anglija vmešati v kako vojno. Za večino Angležev so bili ti dogodki nekaj sličnega kakor matcli bogve kakih tujih športnikov. Med tem je že minilo pol dne in želodec me je opozarjal h kosilu. PoiskaJ sem »Chop-and-staeck-House«, kakor se v Londonu imenujejo najenostavnejše obedovainice s pristno angleško kuhinjo. Prijazen lokal. Namestil sem se ob silno sijažno pogrnjeni mizi, blizu nekega parčka, ki me po angleškem običaju sploh ni niti pogledal. Šele po par trenutkih, ko sem Čutil, da me nekdo presenečen motri, dvignem glavo in spoznam — lepo Coto Thum-•less — (Dalje pTih.) Albanski prestolonaslednik obolel Po vesteh lz Italije je težko obolel malj Esad Kriezhi, nečak kralja Atnneda Zogu. MalJ Esad ie sin 1. 1927. v Pragi umorjenega poslanika Cena bega CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek ^Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 posije po posti naslov Mdor hoče Ja" "" aH GaGo drugo informacijo ticoeo se malih oglasov naj pri loški v xnamGah a /jfv • sicer ne ho prejet odgovora t » Z^mTM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. Ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Šiviljo feur.-eno, sprejmem takog. • Naslov v oglasnem oddaljen •Jutra«. 14222 t,- Trg. pomočnik (Jprejmesn «fcrc«miega, treznega in poštenega trg. pomočnika za vodstvo mešane trgovine. Biti mora polnoleten tet imertd veselje živeti na deželi. Nastop takoj ■ii « 1 maj«m. Naslov v •glasnem oddelka »Jutra«. 14173 t-. Dobra šivilja ajme takoj učen/ko. Na-v ogl. odd. »Jutra«. 1-4170 Učenke takoj. Naslov v •glasnem oddelku »Jutra«, 14296 fr i . ' Mesar, vajenca ■projmemi takoj. Naslov v •glasnem oddeiku »Jatra«. 14114 t ■ Kuharico samostojno gospodinjo, ki bi opravljata vb* hišna dela, išče samostojen gospod. iNaslov pove oglas, oddelek •Jutra«. 14353 Kuharico sprejmem k večji družini. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 14333 Dekle pridno in pošteno, vešča šivilja, z dobrim spričevalom, želi stalno službo sobarice pri boljši družini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14064 Štedilnik popolnoma nov, s češkimi ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14331 Vajenko in pomočnico sprejme modna krojačica. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 13981 EE232SHH Konfekcijska šivilja z večletno prakso, za fino perilo, išče mesto za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14007 Zamenjam enosobno, prostorno, solucijo in ceno stanovanje v mestni hiši na Ahacljevi c. za dvosobno na Poljanah. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14141 Mesarski pomočnik dobro iaurjiein, priden in pošten dobi službo takoj. — Naslov v oglasnem oddelikiu »Jutra«. 13918 Deklica stara 17 let, pridna in poštenih staršeiv, bi se rada šla učit v trgovino mešan, blaga na deželo. Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 11663 Mesto vajenca ■mehanuSme ali ključavničarske obrti iščem za 15-letnega dečka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« V vili v Tivoliju oddam pritlično, solnčno stanovanje 2 velikih sob, poselske sobice, kuhinje in pritiklin. Elektrika, plin, parketa. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10801 fHffTUfffft Stanovanje dvo- ali trisobno e pritikli-nami išče za stalno solidna stranka dveh oseb, za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno in mirno«. 11094 Mladenič star 15 let, poštenih staršev, želi stopiti v mehanično ali elektrotehniško delavnico, kjer bi imel .hrano ▼ hiiši. Naslov pove ogL oddelek »Jutra«. 14356 Pianino lep, črn, damslko kolo in šivalni stroj prodam radi izselitve. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 14092 Pisarniška moč s prakso, vojaščine prost, išče službo — tudi na deželi. Naslov pove oglasni oddeleik »Jutta«. 14127 8 dvokrilskih vrat 'kompletnih — z usadaimi ključavnicami in tečaji po nizki c-emi prodam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 11671 Pod Rožnikom v I. nadstr. lepe vile oddam e 1. majem sobo, kabinet, kuhinjo in pritiklin e mirni stranki dveh oseb za 500 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Stanovanje komfortno, solnčno, 3 gob, topalnice, 2 balkonov in modernih pritiklin, oddam v novi vili blizu Zvezde za 1700 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14376 <2 flA 2 gospoda sprejmem v vso oskrbo blizu Prežama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14031 V sobo z elektriko, souporabo kopalnice in na željo tudi z dobro domačo hrano sprejmem najraje mirno gospodično. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 14064 Opremljeno sobo lepo in 6clnčno, z uporabo kopalnice iščeta zakonca e 1. majem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Maj«. 14234 Opremljeno sobo na Starem trgu oddam 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14216 Pohištvo 3 omare, umivalnik in pisalno mizo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1402S Spalno opravo z medenimi okiaski prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14267 Kredenco omare in postelje prav poceni prodam. Ogled popoldan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra:. 14219 Sobo feparirano, z elektrike, v centru mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14304 Malo posestvo s hišo dn gospodarskimi objekti v bližini Ljoiblijane ali Celja, in sicer ob železniški progi kupam. — Poroudbe na offlasni oddelek »Jutra«. Ako želite,d 7 VI da bodo Vaša dvorišča in vrtovi gladki, jih posujte sedaj, ko je najprimernejši čas. z dolomit-nim peskom, ki Vam ga dostavi najsolid-neje K. VODNIK, gostilna Podutik 25. — Naročila sprejema tudi »JekloLjubljana, Stari trg. ^AMG/,« r>« L3 naftrapiejše, zalo najcenejše) Pozor ženini in neveste! ŽIMNICE (matrace), posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane, in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg št. 7. Motor na sirovo olje 10 HP. radi malega defekta prodam za 3750 Din. Naslov pore oglasru oddelek Jutra. 14377 NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EX DETAJL LAKIRANJE — PONIKLANJE E A ti K OS otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. 8 TOVARNA Ljubljana VII. SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! Brovntng pištole floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. laščičarna priporoča za VELIKO JfOČ krasna, cenena, okusna in najpraktičnejša darila kakor piruhe, bonbonijere, čokolado vseh vrst, torte, piškote, itd. Točna postrežba! Vedno sveže blago! ? Sleguntni svet le pf*f ivrd/Sf £#rcsf?e uc/twa^ Jl}ubl}anap (Dvomi tri S •SpoHne pomladne novosti sko obleGe, povrsniGe, trenchcoate itd*