I, petek, 4.12.1981 CENA 9 din urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Št. 93 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ič več rdečega prahu id Jesenicami ■ letošnjim praznikom republike so jeseniški železarji pomembno delovno zmago — V poizkusno obratovanje novo odprasevalno napravo elektro jeklarne — Na m je govorila predsednica republiškega komiteja za » prostora in varstvo okolja Marija Vičar peči v najslabših razmerah bo v kubičnem metru zraka manj kot 50 miligramov prahu, kar je mnogo pod dovoljeno onesnaženostjo. Doslej najdražja naložba železar-jev v urejanje okolja bo kljub temu, da ni namenjena večji proizvodnji in višjemu dohodku, porok za boljše delovne rezultate. Zaradi bolj zdravih in varnih delovnih razmer bo v jeklarni, kot predvidevajo, manj bolezenske odsotnosti zaradi poškodb pri delu in zdravstvenih okvar, boljše počutje pri delu pa naj bi znižalo tudi stopnjo fluktuacije delavcev. In ne nazadnje, nova naprava bo omogočila prebivalcem okrog železarne življenje v čistejšem okolju, je poudaril vodja sektorja novogradenj v železarni Milan Ažman med svečanostjo ob zagonu nove odpraševalne naprave minulo soboto na Jesenicah. »Železarna Jesenice,« je med drugim naglasila v slavnostnem govoru Marija Vičar »je bila v preteklosti med najbolj perečimi ekološkimi problemi. Z načrtnim vlaganjem v čistilne naprave in z izboljšanjem tehnologije, ki je prej znatno onesnaževala okolje, je rešila vrsto problemov. Železarji tako dokazujete, da gospodarski napredek ne more biti sam sebi namen, temveč mora služiti človeku, da bo delal in živel v zdravem in čistem okolju. Pridobitev, ki jo danes slovesno proslavljamo, naj bo spodbuda, da si bo vsak po svojih močeh prizadeval za takšno okolje. To dolgujemo sebi in našim mladim rodovom.« S. Saje . — Nekdanjo ra zgled-**»nkega mesta, od katerega k* zahodno in vzhodno stran tleča zaprašena dolina, je ^BUnjala nova, čistejša po-^*«enic in okolice. Železarji so pred praznikom republike uresničili naložbo v od-~j napravo elektro jeklarne, •vlja železarjem boljše de-"zmere in manjšo zapraše 7 bližnji ter daljni okolici odpraševalna naprava v 1 jeklarni se je vse pogosteje 1 • iz nje je uhajalo vse več Prah ni ogrožal le zdravja v elektro jeklarni, marti-'» livarni, ampak je slabšal in s tem splošno varnost Zlasti zaradi skrbi za (j* varnost delavcev so se v odločili za izgradnjo nove za so naprave. Obvezo . *je zaprašenosti okolja ! 'udi s podpisom sporazuma skupnosti za varstvo zraka njakem. Tako so napravo * načrt naložb v varstvo a prejšnje srednjeročno ob- -, ki je stala okrog 180 "dinarjev in so jo ob mno-Iu*J*h uresničevali od febru-leta do konca novembra ^feuieni sodobno in avtoma-'.ftapravo za celovito od-r*je iz elektro peči. Sistem p)* ob pečeh in na izhodu iz faktično popolnoma čist 1 »tocasnem delovanju obeh iznik v Gorenji vasi te so v Gorenji vasi proslavili s tremi poi namenu so predali novo proizvodno skladiščno halo zinLvmtveni dom z lekarno in vodovod vas — Posebno svečano, m z velikimi ter za kra-'felo skupnost pomembnimi J*dan republike proslavili v **« nad Škof jo Loko. Na-/'predali kar tri objekte: pro-tkladiščno halo v Jelovici blobor. vodovod Trebija — Jvas — Todraž in zdrav-z lekarno. Skupna vred-***cij znaša 112 milijonov [•tor je celo nekaj manj, kot .-^li v predračunih. Pri-[*prav gotovo rezultat hitre so se tako investitorji ••uči — domači Tehnik — Potrudili, da je bilo vse >do roka. "■toi govornik, predsednik •»kupščine Viktor Zakelj, je **" poudaril, da sodi občina med najbolj policen-. Eden takšnih malih J* Gorenja vas, ki vstopa v Problematiko z zakasnit -pa bo razvoj od sedaj ino nagel in ta naglica bo ^tprotja, katerih razreše-zahtevalo veliko moj-korenja vas bo namreč v postala povsem indu-Kraj se bo povečal in va Ljubljana — Komisija za pripravo resolucije 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije se je sestala v Ljubljani in menila, da mora kongresna resolucija temeljiti na sedanjih problemih družbe in začrtati smeri našega razvoja. Naša družba mora najti rešitve sedanje problematike na samoupravni osnovi, kar je sedaj pogosto potisnjeno na stranski tir zaradi zapostavljanja vloge delavca, ki je nosilec družbene reprodukcije in celotnega političnega sistema. To povzroča nasprotja in daje obilo prostora staremu ter težnjam, da bi razvoj gospodarstva zaobšel samoupravljanje. Da bi skrili takšno delovanje, pogosto ponavljamo, da je za težave kriv sistem, ne priznamo pa, da težav ne bi bilo, če bi socialistični samoupravni sistem dosledno uresničevali v praksi. Dobra izhodišča imamo, je med drugim na seji komisije za pripravo resolucije dejal predsednik slovenskih komunistov France Popit, imamo Kardeljeve Smeri razvoja, pa jih ne uporabljamo, ko gre za reševanje žgočih družbenoekonomskih vprašanj. Zvezna administracija, je dejal France Popit, ni sprejela v ustavi zapisanega položaja delavca. Nočemo zvezni administraciji preprečevati delovanja in ukrepanja, vendar pa je bistveno, ali ukrepi prispevajo k razreševanju problemov, na samoupravni osnovi ali pa jih zaostrujejo. Slednje pa povzroča težnje po državnem ukrepanju in ne prizadevanja za samoupravno reševanje problematike. -jk Danes v Kranju žalna seja Kranj — Danes, v petek, na dan žalovanja za ponesrečenimi v letalski nesreči na Korziki,bo v avli skupščine občine Kranj odprta žalna knjiga. Občani in delovni ljudje Kranja se bodo lahko vpisali vanjo od 12. do 18. ure in s tem izrazili sočutje družinam ponesrečenih. Iz kranjske občine je bilo namreč 13 potnikov v nesrečnem letalu. Ob 13.30 uri pa bo v sejni sobi št. 15 žalna seja v počastitev preminulih v nesreči, ki se je bodo udeležili predstavniki družbenopolitičnih skupnosti skupščine občine Kranj in izvršnega sveta, krajevnih skupnosti, iz katerih so bili ponesrečeni, ter delovnih organizacij, v katerih so bili zaposleni ter drugi. NARAVA V SKODELICI ČAJA »Letošnji praznik republike, ko predajamo odprasevalno napravo na elektroobločnih pečeh svojemu namenu, je za delovne ljudi in občane Jesenic, predvsem pa za delavce železarne, še posebno slovesen,« je v slavnostnem govoru naglasila Mari ja Vičar. — Foto: S. Saje Priprave na 9. kongres Ni kriv sistem, ampak naše delo V SREDIŠČU POZORNOSTI Samoupravno organiziranje v kulturi Zakon o svobodni menjavi dela nalaga kulturi ustrezno samoupravno organiziranost. Ne gre, da bi na novo ustanavljali kulturne skupnosti, temveč je zdaj priložnost, da na osnovi zakonskth določil ter seveda na osnovi dosedanjih izkušenj delovanja delegatskega sistema dodelamo, prečistimo samoupravne listine, tudi zato. da jim bo praksa lahko čim bolj verno sledila in ne bo uhajala svojih poti. Gre torej za novosti in spremembe, predvsem priložnosti zanje. Kajti, če jih bomo hoteli uvesti, se bomo morali dogovoriti zanje. Spremembe in novosti pa so na področju kulture vsekakor željene. Tako lahko sodimo zavoljo številnih pripomb in ostr.o izrečenih besed v zadnjih letih. Tudi na Gorenjskem smo jih slišali. Da se občinske kulturne skupnosti premalo povezujejo na medobčinski ravni. Da gre polovici) kulturnega dinarja v republiko, kar poraja številne probleme, od tega. da je zastavljen vpraša/ ob osrednji pomen nekaterih kulturnih institucij, do tega. da je s takšnim sistemom solidarnosti težko dobiti denar nazaj, v razvite gorenjske občine. Sami bomo razrešili svoje probleme, pustite nam denar, pa bo šlo, smo slišali. Delegati so se vračali z zasedanj skupščine republiške kulturne skupnosti često z grenkim odgovorom, da s predlogom niso uspeli, ker so bili pač preglasovani. Priprava novih samoupravnih listin je torej tudi priložnost za temeljit pogovor o žgočih problemih, za snovanje novih načinov povezovanja. Kranjski posvet je opozoril prav na 8. in 9. člen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kulturne skupnosti Slovenije, ki da takorekoč ohranja sedanji sistem združevanja sredstev, vprašanje medobčinskega povezovanja pa pusti v zraku. Podobno so se izrekli tudi v Celju, kjer so dejali, da bi za svoje gledališče denarno lažje poskrbeli v z drugimi občinami, namesto da iščejo njegov i >srednji pomen. Občinske kulturne skupnosti bodo spremembe doživele predvsem z ukinitvijo sedanjih izvršilnih odborov, kar bo skupščinam dalo večji pomen. Korenite spremembe pa bo doživela skupščina kulturne skupnosti Slovenije, glede katere je v razpravi več predlogov kako naj ho sestavljena. V zbor uporabnikov naj bi vsaka občinska kulturna skupnost dala svojega delegata ali pa naj bi bih) Število delegatov odvisno od števila prebivalcev in števila zaposle nih. Pri zboru izvajalcev pa naj bi bilo merilo funkcionalno načelo, pri čemer naj bi se upoštevalo območno načelo povezovanja. Prav glede sestave zbora izvajalcev, ki naj bi poslej imel tudi tematske razprave, bo brez dvoma v prihodnjih dneh izrečenih veliko besed. M. Volčjak Jugoslavija žaluje Med ponesrečenimi 23 Gorenjcev Sodim, da ie sad parcialnih interesov tudi lokacija industrijske cone, ki je po moji sodbi, dolgoročno gledano, veliko bolj neprijetno dejstvo, kot trenutno živo vprašanje pozidave Blat.« Nadalje je slavnostni govornik govoril o pomenu novih pridobitev za Gorenjo vas in širšo skupnost, ob koncu pa je dejal, da je sedaj na bodo srečali z novimi za- kuhi-u p« ^ .~Jr., — j »« ki -n značilne za urba potezi Alpma, ki ima svoj obrat tudi teea se kaže že v Gorenji vasi. Iz več razlogov mora nujno razširiti proizvodne prostore. Proizvodna programa Jelovice in Alpine sta namreč takšna, da bi lahko skupaj t Rudnikom urana Zirovski vrh zaposlili vse delavce. . tem bi najbolj ustregli domačinom, ki bi mogli najti delo v domačem kraju, hkrati pa bi bile s tem po-tešene razvojne želje kraja, vse skupaj pa je v poslovnem interesu matičnih podjetij. L. Bogataj *edine. Del tega ko »o pred nekaj leti določili novi šoli in porajajoči se "A. »o v Gorenji vasi hote ali opredelili smer nadaljnje »Na tem primeru se po-Ouje dejstvo,« je poudaril Wj, »da je pomanjkanje }irbaniBtične dokumenta-J razlog nasprotovanj, ki dobivajo neželjene razsež-. tcvamo polarizacijo ljudi. S Zbor aktivistov bo na Jesenicah Jesenice — Občinska konferenca SZDL Jesenice bo prihodnje leto gostitelj in organizator 14. zbora aktivistov in borcev NOV Gorenjske. Na ta zbor prihajajo udeleženci iz vseh gorenjskih občin, dve leti nazaj pa tudi iz Kamnika. Domžal in ljubljanske občine Šiška. Da bi vse priprave in sam zbor v redu potekal, so pred kratkim že imenovali odbor za organizacijo tega največjega srečanja borcev in aktivistov pri nas. Dan in kraj zbora bodo še določili. B. B. Po dosedanjih podatkih je bilo med ponesrečenimi potniki Inex Adriinega letala, ki se je razbilo pred pristankom v hribovju Korzike, tudi 23 občanov iz gorenjskih občin. Največ — 13, jih je bilo iz kranjske občine, pet iz radovljiške, štirje iz škofjeloške in ena občanka iz tržiške občine. Ze v sredo dopoldne so se na izrednih sejah sestali izvršni sveti v vseh občinah ter sprejeli ukrepe, ki naj bi ublažili družinam velike in tragične izgube. Izvršni svet skupščine občine Kranj se je sestal na izredni seji v ožji sestavi skupaj s Centrom za socialno delo. Povezali so se s krajevnimi skupnostmi, iz katerih so bili ponesrečeni in do včeraj so že večino svojcev uspeli obiskati. Seveda je trenutna pomoč lahko le moralna opora, predvsem pa je pomembno, da svojcem stoje ob strani v krajevnih skupnostih. S Centra za socialno delo so včeraj obiskali 6-letno Majo Močnik s Ceste 1. maja, ki je v nesreči izgubila oba starša. Deklica je trenutno v varstvu stare mame. V delovnih organizacijah, kjer sta bila zaposlena njena starša, Jana in Jože Močnik, to je v Iskri in Savi, so se že dogovorili, da bodo po najboljših močeh pomagali osiroteli Maji. Tudi v radovljiški občini so se dogovorili za prvo pomoč družinam: obiskali so jih na domovih, medtem ko se bo delovna skupina, ki jo je imenoval izvršni svet, še enkrat sestala v četrtek popoldne, da bi ugotovila, kako najučinkoviteje pomagati. Iz radovljiške občine je bilo pet potnikov. Trije otroci so ostali brez obeh staršev in prav njim velja zdaj izkazati največjo pomoč. Na srečo imajo sorodnike predvsem stare starše, stari pa so od 4 pa do 8 let. V škofjeloški občini so prav tako kot drugje takoj ugotavljali, kakšno pomoč bi utegnile potrebovati prizadete družine. Za sedaj kaže, da je najhuje pri Kalanovih, kjer je na kmetiji ostala samo žena Leopolda Kalana, edini sin je namreč trenutno na služenju vojaškega roka. Ker je zdaj sin postal edini hranilec družine, bodo na predlog izvršnega sveta v sekretariatu za ljudsko obrambo občine proučili možnosti oziroma pogoje za morebitno skrajšanje roka. Tudi v ostalih dveh gorenjskih občinah, v tržiški in radovljiški,so ugotavljali, če je potrebna družbena pomoč, vendar pa za sedaj kaže, da razen sočustvovanja, ki so ga izrazili sorodnikom, ni mogoče storiti kaj drugega. 22-novpletni sejem v kranju 12.20.dec.'81 O U AS 2.STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 4 DECEMBRA PO JUGOSLAVIJI PREVELIKI NAČRTI Le petina slovenskih občin načrtuje 2-odstotno rast zaposlovanja v prihodnjem letu, kar še sodi v srednjeročni planski okvir. Mnogi načrtujejo občut nejšo rast dohodka in ob tem računajo tudi na nove delavce. Seveda so takšne ocene oziroma takšno planiranje preopti mistično in ga bo potrebno uskladiti z realnimi možnostmi. Hkrati pa takšna predvidevanja napovedujejo boljše možnosti zaposlovanja priprav-mkoi. ZA ENAKO DELO PRIBLIŽNO ENAK DOHODEK Ali so delitvena razmerja v naši družbi ustrezna' Težko bi trdili, da je tako, saj učitelji na nekaterih slovenskih šokih, predvsem pa v manj razvitih občinah zaslužijo pod 10.000 dinarji. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi poklici. Tako so nekateri poklici oziroma delavci postavljeni v prednostni položaj, drugim pa zaradi nepravilnega nagrajevanja jemljemo voljo do dela. Seveda to ne pomeni, da bi bilo potrebno zagovarjati uravnilovko. Treba pa je nujno poiskati nova merila in spoštovati načelo, ki so ga sprejeli sindikati na predzadnjem kongresu: za enako delo vsaj približno enako plačilo. PRAKSA TUDI V BRIGADAH Republiški družbeni svet za vzgojo in izobraževanje je pred nekaj dnevi razpravljal o vprašanjih, ki se zastavljajo v zvezi z proizvodnim delom in delovno prakso. Gre za to ali naj bi bilo delo učencev v okviru obvezne prakse nagrajeno in če se tudi sodelovanje v delovnih brigadah šteje za proizvodno delo in delovno prakso in kdo naj plačuje posebne zdravniške preglede. V razpravi so poudarili, da naj bo učenčevo delo nagrajeno, kadar gre res za delovni pri spe vek, delo v brigadi naj bi se štelo za prakso učencem drugega letnika, zdravniške preglede pa naj bi financirale posebne izobraževalne skupnosti. POKOJNINE NAJ LOVIJO OD Na seji predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo 11. decembra, bodo obravnavali položaj jugoslovanskih upo- k kojencev. Neposreden povod za sejo je pismo, ki ga je zvezna konferenca zveze upokojencev Jugoslavije poslala sindikatu, socialistični zvezi in drugim organizacijam. V pismu opozarja na nekatera žgoča vprašanja v zvezi z uskladitvijo pokojnin z nominalnimi osebnimi dohodki. Zveza upokojencev namreč opozarja na nižjo realno vrednost pokojnin in na dejstvo, da bi morali pokojnine uskladiti tako, da bi upoštevali spremembe nominalnih osebnih dohodkov v tekočem in ne v minulem letu. Družabne igre najmlajših - Za praznik republike so v krajevni skupnosti Vodovodni stolp pripravili prisrčno tekmovanje za svoje malčke. Cicibani iz vseh štirih vrtcev so v četrtek, 26. noivmbra, v telovadnici osnovne šole Simona Jenka tekmovali v domiselnih družabnih igrah: gibko so plezali skozi obntče, drsali slalom med keglji. metali žogo na nizke koše in še kaj. Tokrat ni bilo zmagovalca in premagancev, spomladi pa se hodit cicibani pomerili tudi za pokal -Foto: D. Zlebir Volitve 1982 Oceniti priprave na volitve V radovljiški občini spremljajo predvolilno evidentiranje kandidatov za skupščinske volitve — Opozarjajo na slabosti, zdaj na pomoč še posebne delovne skupine Radovljica — V radovljiški občini poteka evidentiranje možnih kandidatov na skupščinske volitve zadovoljivo. Volilna komisija in koordinacijsko kadrovska komisija sta pripravili že več ocen o poteku evidentiranja in sproti opozarjali na slabosti in ovire, zaradi katerih bi lahko prihajalo do kasnitev. Po prvem »krogu« evidentiranja možnih kandidatov se je izkazalo, da je podatke o evidentiranih kandidatih poslalo le 70 odstotkov organizacij združenega dela in prav toliko krajevnih skupnosti. Opozorili so na to, da se je razmeroma malo delovnih okolij vključilo v pravočasno evidentiranje, zato so sklenili, da je treba dati več spodbud. Skupaj so v prvih poročilih za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravne interesne skupnosti evidentirali 4534 možnih delegatov medtem ko so ob volitvah 1978 za te skupščine evidentirali 5331 možnih delegatov. Prvi »krog« evidentiranja je bil v veČini primerov zbir tistih delegatov, ki so jih evidentirali že v prejšnjem mandatnem obdobju. Na vse to je opozorila volilna komisija na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov. Na vseh sestankih so izpostavili slabosti in opredelili nadaljnje naloge. Po drugem postopku evidentiranja so v radovljiški občini ugotovili, da je evidentirana le polovica možnih kandidatov za delegate skupščin interesnih skupnosti in družbenopolitične skupnosti v primerjavi s prejšnjimi volitvami. Vendar je bila na splošno slika ugodnejša, struktura evidentiranih delegatov boljša, čeprav morajo Še vedno opozarjati na nekatere slabosti. Evidentiranje namreč po mnenju komisije poteka še v vse preoz- VORI IN SREČANJA mladost v pesmi, besedi, spretnosti - Tekmovanje »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti« jo tradicionalna oblika množičnega s >d?!ovanja med mladimi delavci, srednješolci, študenti, kmeti in vojaki. Letos, ko slavimo 40-letnico revolucije in ustanovitev Titove armade, tekmovanje poteka pod naslovom »Ustanavljanje in razvoj Titove armade«. Občinska tekmovanja so za nami, pravkar pa potekajo tudi regijska tek.- ovanjs. Gorenjski mlsdinci in vojaki, ki slutijo vojaški rok na Gorenjsk m, «p bodo pomerili v nedeljo, b\ decembra, v Športni dvorani na Podnu v Skr.fji Loki. Tekmovanje bo obsegalo znanja o razvoju naših oboro?c:-:h sil, v uradnem delu srečanja mi i pripadniki vojske in mladih pa bo poleg kulturnega programa i> Ivijalo tudi družabno srečanj?. - I). 7.. Seminar za mlade — Pred kratkim se je 77 nosilcev najodgovornejših nalog v organizaciji ZSMS Radovljice udeležilo seminarja, ki je obsegal problematiko družbenoekonomskih odnosov in gibanj v občini, vključeval priprave na volitve, zajel problematiko zaposlovanja in usmerjenega izobraževanja. Govorili so tudi o možnostih za kadrovsko krepitev ZSMS. o mladinskem prestopniAtvu in alkoholizmu. Beseda je bila tudi o mladinskem prostovolimeni delu. zlasti o lokalnih delovnih akcijah. Ob obisku spominske«;! parka na Goreljku, kjer je leta 1943. tretji bataljon Prešernove brigade bfl zadnji boj, so se mladi pogovorili o lokalni delovni akciji pri obnovi parka Pri tem niso pozabili na skrajno gospodarnost in varčnost, ki ju velja upoStevati tudi pri gradnji spomenikov Brane Grohar kih krogih, z nekaterimi izjemami, evidentiranje možnih kandidatov za najbolj odgovorne funkcije v republiških organih je preskromno. Ocenjujejo, da so načela in merila evidentiranja možnih kandidatov premalo znana v temeljnih okoljih in tudi število splošnih delegacij v organizacijah združenega dela je še vedno preveliko. Menijo, da bi bilo treba kandidirati predvsem sposobne delegate. Zato so se domenili, da mora evidentiranje naprej potekati nemoteno, da se mora število možnih kandidatov povečati, zagotoviti pa je treba tudi večje spoštovanje sprejetih dogovorov in načel. Tistim temeljnim okoljem, ki niso opravila zadostne predvolilne aktivnosti, bodo poslali na pomoč posebne delovne skupine. Vsi pa morajo pripraviti oceno dosedanjih priprav na volitve in poživiti aktivnosti, ki haj bi vplivale na odpravljanje slabosti. D.Kuralt Mladi so se izkazali Radovljica — Občinska gasilska zveza Radovljica je v tednu požarne varnosti konec oktobra pregledala dosedanje delo. obenem pa je bila to tudi priložnost za ugotavljanje pomanjkljivosti na vseh mestih, kjer bi bilo treba požarno varnost še izboljšati. Sicer pa je to področje, ki zadeva prav vse prebivalce, saj smo dolžni, da na svojem delovnem mestu pa tudi doma po svojih močeh in znanju storimo kar največ za požarno preventivo. V tem času je bilo tudi več tekmovanj ekip gasilcev in civilne zaščite; takšna skupna tekmovanja naj bi pripomogla k osveščanju slehernega občana, razen tega pa so tudi spodbuda, da se v gasilska društva vključujejo novi člani, predvsem mladi. Vrsta gasilskih enot radovljiške občine je letos dosegla velike uspehe na tekmovanjih v Sloveniji in drugih republikah. V tednu požarne varnosti so bile sprejete tudi nove naloge, da bi bilo v bodoče delo gasilskih društev še boljše. Se posebno pozornost velja nameniti usposabljanju pionirjev in mladih gasilcev. Teden požarne varnosti je zaključila proslava, ki jo občinska gasilska zveza Radovljice organizirala skupaj z gasilskim društvom na (^ešnjici v Bohinju. Na tekmovanju se se izkazali posebno mladi gasilci in tako potrdili, da raste v gasilskih vrstah mlad in usposobljen kader, ki bo lahko uspešno zamenjal zaslužne gasilske veterane. .J. Vovk B Cv. vsi- Mc red. nar novHelji Glasa obeinske konference SZDL Jesenice Kr.ni , etje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V d odmv^i Sko Tr«c - l«H.i« ^ -ieno DuSan Humer, Helen. JeEvCan. Le. Manci-tl?«? Uredn,k J°* KoAnjek _ NovlnS5,"|™ttr' , ndrej Žala, in Danic. žlablr _ Fotoreporter £!i 8to^n 8«K Darink. 8e4ej-Kur«SilF£ ? c, To—t Gruden. Slavko H.in in Isx>rTtokalj PjgAJf ~. Teknlcnl urednik M.ri.n Aldot~J .rja ltSS trikrat tsdaasko, od januarja 1SS4 kn, "u*?? °* oktobr- >N7 kot tednik Ji\iiZ^~^}1^0 ,k TKGor.nj.ki tisk Kranj, tl.'k Z^udlT. JJ^Jg<* -"da* In *oboUh^ {E^J"! J* ~ Tekoti raeua pri SDK v Kranju MevTlk. 61 K!^! JfiS****- N"'»v uredaittv. In unr.vl ff!. L°rk'h dfovornl urednik 21-SS5. teknlCni urednik tl-JJ! iSL? *?, " Te,ef«>"«: direktor in «t.v„j utJl!^ Opro**eno prometnega davka po pri.tojnem mnenjT«r-,r/,;2PrOP*«Md-' ^Z^jt^JS^u^ Volitve 82 Dodatno evidentirati mlade »Evidentiranje je v zaključni fazi. na programskih konferencah že potrjujejo evidenčne liste, evidentiranje pa je odprto še do kandidacijskih konferenc, saj v teh zadnjih dneh skušamo zagotoviti več* evidentiranje mladih.« je o pripravah na volitve v prihodnjem letu uvodoma dejal Janez Prezelj. predsednik občinske konference SZDL Kamnik. V ka mniški občini so začeli s pripravami na volitve tako, da so najprej izdelali analizo delovanja delegatskega sistema v preteki* letin, ki jo je julija obravnavala tudi občinska skupščina. Analiza r pokazala, da delo ni najboljše, da je upočasnjeno posebej ob iztekanja mandatov, ko pri delegatih ni več tolikšne zagnanosti. Analiza je bia tudi osnova za oblikovanje meril evidentiranja. Eno izmed njih jebđn. naj se komunisti bolj vključijo v samoupravni delegatski sistem kot doslej. Konec oktobra so v kamniški občini evidentirali 4.409 delegatov, od tega 1.657 žensk. 879 mladih, 116 delavcev iz drugih republik pokrajin, 178 udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Kar 1.064« tiranih delegatov je članov zveze komunistov, kar pomeni, d evidentirali 84 odstotkov komunistov, ki bivajo v kamniški občna, Druga značilnost je, da so evidentirali širok krog ljudi in evidentirani! j je kar 70 odstotkov več delegatov kot bo izvoljenih. Ocenili so, da struktura evidentiraih ni povsod dobra, mladih je premalo, saj so med merila zapisali, naj bo evidentiranimi tretjina mladih in tretjina žensk. Z dodatnim evk_ ranjem mladih bodo zagotovili, da bo v strukturi evidentiranih nji delež vsaj dvajsetodstoten. V nekaterih okoljih je struktura evidentiranih delegatov dobri, drugod jo popravljajo z dodatnim evidentiranjem. Tako so » združenem delu ponekod ustrezno evidentirali veliko žensk, v teksti*« tovarni Svilanit, ki zaposluje veliko žensk, je med 120 e viden tiranin« delegati 71 žensk in 36 mladih. Povsem drugačen primer pa je krajevna skupnost Križ, kjer niso evidentirali nobene ženske. V kamniške* mestu, v krajevni skupnosti Kamnik, pa je bilo med e viden tiranin« delegati le 16 odstotkov mladih. Z dodatnim evidentiranjem tako popravljajo strukturo, posebej zagotavljajo večje evidentiranje mladih. V krajevni skupnosti Kamnik so se krajani z referendumom le odločili, da mesto razdelijo na pet manjših krajevnih skupnosti, in t novimi volitvami jih bodo dokončno izoblikovali. Tako bodo imele i krajevne skupnosti skupščino, ena pa bo brez nje. saj zajema le dvesto volilcev. M. Volčjak Dragocena izkušnj V pripravah na tretjo konferenco sindikatov so člani ob ga sindikalnega sveta obiskali več delovnih organu, občini — Razprava se je dotaknila tudi gospodarjenja obiski so zbrali vrsto podatkov o vlogi sindikalne organu socialni politiki in njeni vključenosti v srednjeročne Kranj — Člani občinskega sindikalnega sveta so septembra obiskali 26 organizacij združenega dela v okviru priprav na tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Pokazalo se je, da je ta način sodelovanja boljši kot zgolj papirnato sodelovanje z osnovnimi organizacijami sindikata. Ne le slednje, ki so pohvalile obiske kot široko možnost naslanja nja problemov na občinsko raven, tudi občinski svet obiskom priznava precejšnjo vrednost. Z njimi je namreč pridobil vrsto dragocenih podatkov o vlogi sindikalne organizacije in o razgrajenosti socialne politike v posameznih delovnih organizacijah. Razen ocen devetmesečnih gospodarskih rezultatov, ki jo nekatere sindikalne organizacije še dolgujejo, so na obiskih podrobno razčlenjevali zlasti najbolj pereče probleme izvajanja socialne politike. Socialni položaj delavcev v posameznih delovnih organizacijah urejajo ustrezne strokovne službe, še vedno pa je veliko tistih, kjer je skrb za socialni položaj delavcev prepuščena izključno sindikalni organizaciji. Se bolj pa je problematično v tistih delovnih organizacijah, kjer se z vprašanji delovnih in življenjskih pogojev delavcev ukvarjajo posamezniki, ki jih bremenijo še številne druge zadolžitve. Člani občinskega sindikalnega sveta so ugotavljali, kateri so nosilci razprav o socialni politiki in iz tega sklepali, kakšno težo dajejo blematiki v posameznih okolji nekod so razpravljali le v okv novnih organizacij sindikata, razumljivo, če upoštevamo da večina delavcev še vedno socialno politiko kot sam< obvezo sindikata. Kjer so pritegnili še druge družbene dejavnike (politični aktiv), vprašanje položaja delavcev neje večji pomen. Zato pa je bolj žalostna ugotovitev, da *. nekod razglabljanje omejilo kv peščico sindikalnih funkc delavce pa je obšlo. Iz govorov v delovnih or cijah je tudi razvidno, da vetiifl blematiko zagotavljanja ust življenjskih in delovnih pogoj«*.1 lavcev jemlje dovolj resno, stj:"~ uvrstila v srednjeročne načrte, jasna pa so pričakovanja o čevanju teh stališč in moži njihovo spreminjanje. Vrsta najbolj žgočih vpraia»| cialne politike se ureja v šii* nosti, namreč preko delegate* »J moupravnih interesnih skup Zal pa so člani občinskega kalnega sveta ugotovili, da je delegacij klavrno, da je v skem sistemu še mnogo slat hromijo tudi možnost uresniče*« nekaterih ciljev socialne Rešitev je usklajeno delo drott političnih organizacij in dele« baze. D Sodelovanje s stan Kranj — Izvršni odbor društva za pomoč duševno prizadetim občine Kranj je na oktobrsko sejo povabil tudi starše, katerih otroci so prvikrat prestopili prag osnovne šole s prilagojenim programom. Glavni namen srečanja s starši je bil, da jih pritegne k sodelovanju in jih razbremeni občutka negotovosti. Med starši, ki so se odzvali vabilu, je bilo tudi nekaj takih, katerih otroci so se morali iz redne osnovne šole preusmeriti v šolo s prilagojenim predmetnikom. Razgovora se je udeležil tudi ravnatelj osnovne šole Helene Puhar Stane K one. Predsednik društva za pomoč duševno prizadetim Milan Hafner je staršem prizadetih otrok prikazal zgodovino društva, njegov nastanek in delo v preteklosti. Seznanil jih je tudi i delovnim programom in strukturo izvršnega odbora društva. Od 15 članov odbora jih ima kar deset duševno prizadete otroke. V razgovoru so starši povedali, kakšne težave rojeva odraščanje in šolanje njihovega otroka. Pričevanja so pokazala, da je šele z vstopom v šolo s prilagojenim programom . otrok nekoliko boljše. V mah J*J v razredih rednih šol so pri** otroci za marsikaj prikrajšati o zapostavljanju in posmeha*1 sati, čeprav ravno prizadeti <*• potrebujejo več pozornosti in Bil je celo primer, da otrok ni i več hoditi v šolo. Vendir stal*' > nijo, da se je danes ie mf* spremenilo. Nič več ni zapiraj*1 pred otrokovim stanjem, v ** okrilje ga sprejme osnovna Jo* prilagojenim programom. Člani štva so staršem predlagali, na; čimprej vključijo v novo livjjeajt-povežejo s šolo, pedagogi, cent* za socialno delo in tudi z druft* za pomoč duševno prizadetim. * bodo tako laže pnfmostili začetne ij zave. Tudi vključenost v drasttt bila v prid staršem, ki bi tod tu* nja vali izkušnje o tvojih otmkih Srečanje s starši je uspešna ett povezovanja in iskanja skupnih s te v, zato je sklenilo društvo i «J" nadaljevati in jih še izpopolniti M P 1981 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE Dinos odprl novo skladišče "tiaram organizacija Dinos, ki slavi letos 35. obletnico delo-■•ja, je bogatejša za novo pridobitev — Delovni jubilej tega nljjia ob letošnjem prazniku republike so proslavili z PPrtjem novega skladišča na Jesenicah — Večje zmoglji-pQ zbiranja in predelave odpadnih surovin 3.STRAN G LAS '"klodišč* e in itdkupni prostor Dinosa na Jeenicah — Predstavniki delovne ije za promet z odpadnimi Dinos iz Ljubljane in katerimi je bila tudi odbora za sekundarne pri gospodarski zbornici V lasta Uršič, so se v 26. novembra, zbrali pred •Jadiscem in odkupnim pro-na jeaenidkem Plavžu. S slovesnostjo so proslavili ko delovanja Dinosa in z lilo zmago delavcev tega počastili tudi letošnji republike. ko je zbrane na svečanosti vodja kranjske poslovne Prane Jenko, je predstavil t celotne temeljne orga-Priprava odpadnih surovin direktor Rafael e nag 862 postavljeno skladišče r ■JJjane njen — . ir Med drugim je naglasil. da Jesenicah kljub prizadevanjem delavcev ni več zadovoljevalo naraščajočim potrebam po zbiranju in predelavi uporabnih odpadkov. V načrtu širjenja odkupno-predelovalne mreže Dinosa je minulo in letošnje leto dobilo pomembno mesto tudi jeseniško področje, saj so industrijska razvitost in visoka življenjska raven ter večja osveščenost prebivalstva narekovali razširitev ter posodobitev njihove dejavnosti. Novo jeseniško skladišče, ki so ga zgradili na ugodnejši lokaciji, tako za zbiralce kot imetnike odpadkov, ima na prek 7300 kvadratnih metrov veliki površini 220 kvadratnih metrov pokritih prostorov. Objekti so z odprto deponijo vred stali okrog 10,3 milijona dinarjev, komunalna dela in naprave so veljali prek 1,9 milijona dinarjev, v proizvodna osnovna sredstva pa so vložili prek 2,1 mili- >ber izvoz konvertibilno tržišče rljiški občini so zadovoljni z izvozom na konvertibilno " — Naložbe so precej upadle Manjši uvoz *toscb — Ko v radovljiški "cen ju jejo gospodarske rezu I fcietin mesecih in predvide reke rezultate do konca leta, ugotavljajo, da so 8ominalni rezultati predvsem višjih cen, spremembe stru-f*oizvodnje in tudi višjega Poslovanja. Za letošnje goje značilna slaba pre-domačimi in uvoženimi ter reprodukcijskimi Zaradi teh težav so orga-združenega dela morale ti tedaj, kadar so bili manj tržišču in na razpolago Nabave so bile zatorej tdi neracionalne, obseg proizvodnje je manj •nirane rasti. Nad povprečno * je obseg povečal v indu-^oetijstvu, gozdarstvu, pro-ftttinstvu in obrti, zmanjšal ♦"^aeni z lanskim v gradbe-, trgovini, stanovanjski in )i dejavnosti. Manjša rast —lodka in porabljenih od rasti cen ter rasti v go-in slovenskem gospoda r-Poiedica značilnega rad o v gospodarstva ter gibanja "» izvoz se je povečal za 12 uvoz pa zmanjšal za 13 .-"• Na konvertibilno tržišče fc^oz povečal za 5 odstotkov. J* se je zmanjšal za 13 od-Celotni izvoz na delavca v itvu znaša 3.900 ameriških kar je 300 dolarjev več kot frjakem in 1.600 več kot na 'Sloveniji. ia razmerja so bila v resolucijskimi določili in o uresničevanju druž-y^meritve razporejanja dohod-*°ka rast dohodka je tudi neustreznega vrednotenja sredstev in gibanja zalog, v gospodarstvu so bile višje *Jv enakem obdobju. Mla-'■mI V BoninJu in hotel Sport ^/uii sta izgubo predvidevala, jni organizaciji Kompas tohinju je izguba posledica c,# objekta, v temeljni orga-»drne verige načrtujejo ■ «gube do konca letošnjega gospodarstvu so se »o povečale le za 6 odstot kov, realno pa so se zmanjšale za 30 do 40 odstotkov. Prikazana izplačila za naložbe v negospodarstvu so stanovanjska in komunalna gradnja in ne prave gospodarske investicije. D.Kuralt Eno od priznanj za zasluge pri delu v delovni organizaciji Dinos je prejel tudi njen direktor Vladimir Kralj (na desni) — Foto: S. Saje jona dinarjev. Naložbo bodo sklenili v letih 1982 in 1983 z nakupom opreme v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Tako lahko od jeseniških delavcev Dinosa, ki so že letos pripravili prek 2250 ton sekundarnih surovin v vrednosti 12 milijonov dinarjev, v prihodnosti pričakujemo še boljše delovne rezultate, je sklenil svoje misli Rafael Kravcar. Direktor delovne organizacije Dinos iz Ljubljane Vladimir Kralj je nato v slavnostnem govoru opisal petintridesetletna prizadevanja kolektiva, v katerem danes delujejo temeljni organizaciji Priprava odpadnih surovin in Regeneracija tekstila ter delovne skupnosti skupnih služb s skupno 506 zaposlenimi. Delavci Dinosa bodo letos zbrali in pripravili prek 120 tisoč ton metalurškega vložka, prek 23 tisoč ton papirnih odpadkov, 7 tisoč ton odpadkov barvnih kovin, prek 8 tisoč ton steklenih črepinj, 3 tisoč ton tekstilnih odpadkov in tisoč ton odpadkov termoplastov. Celotni dosedanji razvoj in sprejete naloge v sedanjem obdobju pa narekujejo delavcem nove obveznosti tudi v bodoče, je ob koncu govora poudaril Vladimir Kralj in za sklep prebral slavnostno izjavo kolektiva, s katero se obvezuje za uresničitev načrtov. Med slovesnostjo na Jesenicah so tudi podelili odličja in plakete Josip Broz-Tito — 30 let samoupravljanja, s katerimi so nagradili 15 delavcev za uspešno delo. Slavnosti ob 35. obletnici delovne organizacije Dinos so sklenili naslednji dan s svečanimi zbori delavcev po Sloveniji, prav tako v kranjski enoti. S. Saje Bliže naložbenemu cilju Proslavo ob dnevu republike so v tržiški občini združili s praznovanjem stoletnega jubileja Lepenke — Njen naložbeni načrt, vreden 280 milijonov dinarjev, je ob prazniku stopil korak bliže cilju Tržič — Stoletni jubilej svoje tovarne, ki ga je 130-članski kolektiv tržiške Lepenke, temeljne organizacije Kartonažna tovarna Ljubljana, praznoval minulo soboto, je ob pohvalnih besedah o opravljenem delu v preteklosti dobil posebno noto. Kaže. da se bodo vendarle uresničile nekajletne želje delavcev, ki bi radi sodobnejše proizvodne prostore, objekt družbenega standarda, ki ga že dolgo pogrešajo, boljše stroje, na katerih bi lahko predelali dvakrt toliko odpadnega papirja kot zdaj. Lepšega darila, kot je soglasje republiške komisije za preverjanje Ob stoletnici priznanja tudi varni ie i HI Lepenke so dobili delavci, ki so v ta-kot trideset let - Foto umestnosti naložb, si delavci za praznik res niso mogli želeti. Poti do zadnjega »da« sicer še ni konca, vendar so najhujše ovire že mimo. Torej bodo prihodnje in še naslednje leto lahko vnovčili 280 milijonov dinarjev, ki so jih zbrali sami. s pomočjo drugih temeljnih organizacij v Kartonažni tovarni, s posojili bank in sovlagateljev za gradnjo novih prostorov, za nakup lepenč-nega avtomata ter posodobitev iztrošenega papirnega stroja. Potem bodo lahko izdelali 6500 ton lepenke na leto in prav toliko papirja ter se vključili v izvoz, saj bo količina in kvaliteta njihovih izdelkov, po katerih tuji kupci že zdaj sprašujejo, dosegla začrtani nivo. Proslava, na kateri so med drugim podelili priznanja dolgoletnim in zaslužnim delavcem za razvoj tovarne in samoupravljanja, poslovnim prijateljem in drugim, ki so jim pomagali v njihovem boju za boljši jutri, je bila združena z občinskim praznovanjem dneva republike. Slavnostni govornik je bil Milan Ogris. predsednik skupščine občine Tržič, ki je orisal zgodovinske trenutke v Jajcu, ko so najvrlejši možje naše revolucije postavili temelje novi Jugoslaviji Milan Ogris je opozoril tudi na nekatere napake, ki se pojavljajo v sedanjem razvoju družbenoekonomskih odnosov. Slabijo jim predvsem individualizem ter prešibka odgovornost do dela in sprejetih dogovorov. Dotaknil se je še uresničevanja nalog gospodarske ustalitve Več in bolje delati, več izvažati in manj uvažati, skrčiti vse oblike porabe — to so velelniki za naš sedanji in prihodnji razvoj, je dejal H. Jelov ran Volitve 1982 Mladinski manjko Pri evidentiranju možnih kandidatov za volitve 1982 ne pozabimo vedno znova omenjati potrebnega odstotka mladih. Ko smo evidentirali pred štirimi leti, je bil delež mladih sicer zadosten, vpliv mladine v delegatskem sistemu pa ni bil temu enakomeren. Letos je delež evidentirane mladine v primerjavi z zadnjimi volitvami bistveno upadel. O tem pričajo podatki. Medtem ko je bila pred štirimi leti vsaj petina evidentiranih mladih, so letos uspeli ta odstotek obdržati le v Tržiču. V Kranju je delež 19-odstoten, v Skofji Loki 12-odstoten, na Jesenicah pa je letošnjih 14 odstotkov zaskrbljujočih v primerjavi s četrtino, ki so jo imeli pred leti. Mladi pravijo, da številke niso odločilne, pač pa je treba bolj upoštevati druge pokazatelje udeležbe mladih v delegatskem sistemu. Čeprav so sindikati in Socialistična zveza s številčno udeležbo evidentirane mladine večinoma zadovoljni, pa mladi sami bijejo plat zvona. Številka, pravijo, še ni zagotovilo, da so bodoči delegati najbolj sposobni, najbolj delavni, z najboljšim občutkom za probleme mlade generacije in družbe. Formalno evidentiranje, ki teži le k obkrožanju imen in ustreznemu razmerju raznih odstotkov, ni najboljši. Tako evidentiranje zaradi evidentiranja tudi ne rodi rezultatov, kakršne pričakujemo. Mladi pravijo, da je njihova vloga v delegatskem sistemu opazna tam, kjer vlada samoupravna klima, kjer je delegatski sistem že v zametkih demokratičen. Prispevek mladine k temu, da bi delegatski sistem resnično zaživel, je potreben že v postopku evidentiranja. Mladina predlaga, da bi se le-tega lotevali manj kampanjsko, da bi se o prihodnjem mandatu dogovarjali več let vnaprej, da bi bilo zagotavljanje in usposabljanje delegatov daljši in temeljitejši proces. Ko bi analizirali vlogo mladih v delegatskem sistemu, naj merilo ne bi bilo število tistih, ki so mlajši od 27 let. Mladi bi si od delegatskega sistema lahko obetali rezultate, če bi jih zastopali tisti, ki resnično poznajo in upoštevajo interese mladih. D. Žlebi r Jubilej Modne hiše Izvirna oblika povezovanja Ljubljana — Štiri veleblagovnice z 18.286 kvadratnimi metri prodajne površine. 550 zaposlenih, 3491 kvadratnih metrov skladiščnih površin. 172.000 milijonov dinarjev osnovnih sredstev, 720 milijonov dinarjev celotnega prihodka in 125 milijonov čistega dohodka so osnovni podatki ob koncu letošnjega novembra za ljubljansko Modno hišo, ki slavi letos 20. obletnico delovanja, ki je bila ustanovljena 11. decembra leta 1961. 16 organizacij združenega dela tekstilne industrije Slovenije je tega leta podpisalo pogodbo o poslovnem sodelovanju. Modna hiša je nastala kot organizacija poslovnega združevanja proizvajalcev tekstila in tekstilne industrije, kar je bila za tiste čase izvirna oblika povezovanja. Zamisel združiti pod eno streho več medsebojno konkurenčnih proizvajalcev je bila nova za tiste čase, prav tako pa je imela namen razbijati poskuse monopola posameznih trgovskih in proizvajalskih organizacij. 16 ustanovnim članicam se je kasneje pridružilo še 33 članic. Do leta 1970 je bilo izjemno intenzivno združevanje sredstev za vlaganja in enotno načrtovanje proizvodnje pa tudi prodaje na osnovi izkušenj na trgu. Skupni organi upravljanja so sprotno načrtovali delo, poslovno politiko, izbor in se dogovarjali o politiki cen. Položaj Modne hiše kot enobranžne trgovine se je v primerjavi z drugimi blagovnicami spreminjal in ni bil vedno, posebno v mestih, konkurenčen. Kljub temu nihče ne more zanikati kvalitetne rasti Modne hiše. Ustavna dopolnila. Ustava in zakon o združenem delu so terjali nove odnose pri razmejitvi sredstev, pravic in obveznosti, pri združeva- nju dela in sredstev, pri urejanju odnosov med združenimi TOZD. pri urejanju notranje problematike in solidarnosti med združenimi TOZD. pri urejanju odnosov pridobivanja ter delitve dohodka in drugih vidikih samoupravljanja in poslovanja. Začet je bil zahteven proces notranje organiziranosti in nastopa navzven. Modna hiša še utrjuje vezi s proizvodnimi organizacijami prek samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju, na osnovi združevanja dela in sredstev pri delitvi skupnega prihodka ter drugih sporazumov. Članice so del sredstev prenesle v skupni poslovni sklad. Modna hiša pa je prevzela obveznosti prometa na osnovi spoznanj prakse. Dobrih 50 odstotkov ' znašajo lastna sredstva Modne hiše. 23 odstotkov združena sredstva in dobrih 26 odstotkov bančna sredstva. Marsikje je Modna hiša orala ledino, tako pri postavljanju objektov izven Slovenije (Osijek, Smede-revo), kot pri vzgoji prodajalcev (nad 400). Modna hiša teži k širjenju ponudbe, kar ji je v Mariboru že uspelo, prav tako pa v Smederevu ob sodelovanju s Centropromom, važno pa je tudi sodelovanje z Emono. Modna hiša je začela z novimi akcijami pridobivanja potrošnikov (razstave, izložbe, predavanja, modne revije). Do leta 1985 načrtuje velike poraste. Leta 1985 naj bi dosegel celoten prihodek 1 milijardo 306,690.000 dinarjev in dohodek 274,516.000 dinarjev. Prodajne površine bi bile večje za 4200 kvadratnih metrov, število zaposlenih pa bo večje za 2 odstotka. J. Košnjek Zgleden primer vsestranskega obveščanja Ziri — Delovna organizacija Alpi-na iz Zirov ne slovi zgolj po izvoznih uspehih, temveč tudi po učinkovitem in razvejanem sistemu obveščanja. In še neko prednost ima: združeno delo in krajevna skupnost sta v £ireh tesno povezana, za kar gre zahvala tudi vsestranskemu informacijskemu sistemu. Odbor za obveščanje ima v tem sistemu važne naloge. Zadnje čase teži k preraščanju v širši organ za samoupravljanje in obveščanje. Informacijska služba, izvajalec' »strateško« zastavljenih nalog, obsega vse mogoče oblike informiranja od mesečnika do tedenskih informacij in oglasne deske. Mesečnik »Delo — Življenje* skuša poglobljeno spremljati problematiko združenega dela. Vsebinsko bogat in tematsko vseobsežen presega ozko informativnost. Zajeti skuša tudi utrip življenjskega okolja delavcev. Lokalna radijska postaja v Zireh je prav tako poljuden znanilec dogodkov krajevne skupnosti in tovarne. Aktualnim dogodkom se dvakrat tedensko posveča informator, nekakšno pismeno dogovarjanje med delavci. Ta oblika obveščanja je namreč aktivno /.ajela tudi delavce. Njihovim prispevkom je namenila skrinjico, kamor dajejo svoje anonimne pismene pripombe, vprašanja, kritike. V Alpini se pohvalijo, da so s tem dosegli pravo odmevnost, saj je skrinjica le redkokdaj prazna. Oglasna deska, sicer dokaj toga in suhoparna informacijska oblika, koristno dopolnjuje ostala sredstva obveščanja in zapolnjuje praznine, ki se pojavljajo med njimi. V Alpini pa so se pogumno lotili še obveščanja s pomočjo »vitrine«. Tja namreč vlagajo kočljive fotografije in kratke, sočne komentarje na vsakdanjo stvarnost, kakor narekujeta aktualnost in domišljija sodelujočih. Ta oblika ni le bolj privlačna in odmevna, pač pa s svojo izzivalno vsebinsko naravnanostjo nudi več možnosti za kritično razmišljanje. S tem obveščanje še ni popolno, zato si v Alpini utira pot tudi raz-glasna postaja, kj bo poskrbela za resnično dnevno informacijo. V teku so zadnje tehnične priprave, potem pa delavci lahko vsak dan pričakujejo pomembna obvestila, ki jih ne bo moč preslišati. O tem, da bo ta način še bolj izpopolnil obveščanje že ob sedanjem učinkovitem informacijskem omrežju v Alpini. ni dvomiti. I). Zlebir G L A S 4 STRAN KOMENTARJI IN KRITIČNI ZAPISI PETEK. 4 DECEMBRA 45 let naprednega, razredno usmerjenega delavskega tiska na Jesenicah in Gorenjskem Prav gotovo lahko za eno izmeri posebnosti razrednega boja za osvoboditev delavskega razreda in vseh delovnih ljudi izpod kapitalističnega izkoriščanja, za nacionalno in socialno osvoboditev, povezano /. borbo proti okupatorju in socialistično revolucijo, z obnovo in izgradnjo domovine ter razvojem socialističnega samoupravljanja, štejemo prizadevanja za pravilno in izčrpno obveščenost delavcev — borcev in vseh delovnih ljudi in prebivalcev ob sočasnem dviganju razredne in družbene zavesti. V najtežjih dneh razrednega ilegalnega boja in kasneje narodnoosvobodilnega boja niso nikdar zamrla prizadevanja za posredno ali neposredno obveščanje delavcev in borcev ter prebivalstva. V težkih razmerah so izhajala razna ilegalna, pol legalna ali legalna glasila in druge edicije za pravilno in izčrpno obveščenost udeležencev teh bojev in vsega prebivalstva, za dviganje razredne in družbene zavesti. .. Taka prizadevanja zasledimo tudi na (iorenjskem in še izredno izrazito v jeseniškem delavskem revirju, kjer so napredne delavske organizacije s komunisti na čelu začele 23. januarja 1937 izdajati NAS KOVINAR, kot svobodno glasilo delavstva takratne Kranjske industrijske družin?. Po veliki in uspešni stavki jeseniških kovinarjev leta 1935. katere največji uspeh je bil v doseženi akcijski enotnosti in borbenosti delavstva železarne, ne glede na njihovo politično oziroma ideološko opredeljenost, je pred komunisti in voditelji naprednih strokovnih delavskih organizacij stala ena sama naloga, kako zadržati v stavki dosežene rezultate, oziroma borbenost in akcijsko enotnost še nadalje razvijati, še toliko bolj, ker je fašizem že stegoval roke po majhnih deželah. Spoznali so veliko moč pravilne in objektivne obveščenosti delavcev in vseh delovnih ljudi in prebivalcev, ker so nastopali tudi razdiralni elementi, da bi doseženo enotnost in borbenost razbili, med njimi tudi Tovarniški vestnik, ki je začel izhajati 7. januarja 1937 kot režimsko glasilo lastnikov in vodstva takratne Kranjske industrijske družbe Jese- nice, ki je po nemški okupaciji izha-jal'dalje pod imenom VVerk-Zeitung / namenom »narediti deželo nemško in fašistično« V stavki leta 1935 dosežena in v naslednjih letih s političnim in kul turnim delom okrepljena in negovana akcijska enotnost jeseniških kovinarjev, k čemur je svoj delež dodal tudi Naš kovinar, se je najboli očitno izkazala oh okupaciji naše domovine leta 1941. v veliki preizkušnji in boju za obstoj slovenskega naroda, za osvoboditev izpod okupacije in zmago scnialistične revolucije. Ze prvo leto okupacije je do 31. decembra 1941 namreč odšlo v partizane 243 jesniških delavcev, to je toliko kot približno v tem času i/ vse Ljubljane. Boju proti okupatorju, za nacionalno in socialno osvoboditev, /.a socialistično revolucijo se je 15. junija 1944 pridružilo ilegalno glasilo Jeseniški kovinar, ki ga je izdajal okrožni odbor Osvobodilne fronte Jesenice. »List jeseniškega delavstva, list Delavske enotnosti v borbi za osvoboditev in boljšo bodočnost« je uspešno nadaljeval razredno angažirano poslanstvo svojega predhodnika — obveščal, spodbujal, osveščal je delavce, delovne ljudi in prebivalstvo. Po poskusni številki v letu 194b' je stvar nekaj časa zamrla, dokler 3. januarja 1947 ni začel redno izha- lati štirinajstdnevnik JESENIŠKI KOVINAR. glasilo Osvobodilne fronte jeseniškega okrožja, katerega naslednika sta današnji (iLAS in jeseniški ZELEZAR. ki je te dni praznoval 30-letnico izhajanja. Prva številka Zelezarja je izšla 26. novembra 19.r>l. kot mesečno glasilo, od 15. aprila 19.r)9 je izhajal kot štirinajstdnevnik in od I. januarja 19«2 dalje kot tednik. Tak razvoj je bil najtesneje povezan z razvojem delavskega samoupravljanja, z razvojem socialističnih druz benoekonomskih odnosov in krepitvijo oblasti delavskega razreda. Ta kratka kronika 45-letnejca razvoja naprednega in razredno usmerjenega delavskega tiska na Jesenicah in Gorenjskem je resničen doka/, prizadevanj za neodvisno, demokratično in objektivno informacijo, ki jo danes uveljavljamo v naši demokratični. socialistični družbi. Ta tisk je predstavljal veliko politično silo. ker je bil konkretno vključen v borbo delavskega razreda in ker so v njem kritično in ustvarjalno sodelovali komunisti in ostale subjektivne sile. Precej tega pa danes še marsikje pogrešamo, ker se še vedno srečujemo z odvisnostjo, neangažiranostjo. »brezbarvnost jo« novinarskih sporočil in posameznih glasil. Joža Vari - Do podatkov enostavneje, hitrejše Pri Službi družbenega knjigovodstva v Kranju že leto dni deluje edini družbeni svet v Sloveniji, ki si prizadeva delo družbenega knjigovodstva kar najbolj približati združenemu delu, zbiranje podatkov v gospodarstvu pa poenotiti in zmanjšati na najbolj nujne Kranj — 23. novembra se je na 6. redni seji sestal družbeni svet SDK Kranj in ocenil svoje dosedanje delo. Svet deluje namreč že leto dni in je edini družbeni svet v Sloveniji. Tri večje naloge si je za preteklo leto zastavil svet: poenotiti zbiranje podatkov v združenem delu in pripraviti enotno oblikovanje analiz in zbirnih in sklepnih računov, zmanjšati število podatkov v perio- Obratne ambulante - boljše zdravstveno varstvo V pripravah na tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije je občinski svet ZSS v Radovljici pripravil tematsko razpravo o preventivnem zdravstvenem varstvu — Bolj povezati obratne ambulante z oddelki medicine dela — Težnja po postopnem preusmerjanju kadrovskih potencialov in opreme v korist osnovnega zdravstva Radovljica — V Radovljici se je razprava sukala zlasti okrog organiziranosti zdravstvenega varstva v tistih delovnih organizacijah, kjer ne deluje obratna- ambulanta, niti nimajo pooblaščenega zdravnika, pač pa so delavci vezani na zdravljenje v zdravstvenih domovih. Pomanjkljivost slednjega je zlasti v tem. ker je bolj naravnano v zdravljenje, manj pa v preprečevanje. V delovnih organizacijah, kjer imajo zdravstveno varstvo organizirano v obratnih ambulantah, je opaziti dobre rezultate. V Elanu so se na primer precej znižale odsotnosti z dela. v okviru obratnih ambulant so poiskali tudi rešitev za delavce, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali invalidnosti ne morejo več opravljati svojega dela. Urejena imajo letovanja, delavce pošiljajo na klimatska zdravljenja. Problematično odsotnost z dela obravnava »laična kontrola«, ki nadzira delavčevo bolezen na domu. Se vedno pa so problemi, ker se zdravniki v obratnih ambulantah menjajo, tako da je trajnejše poglabljanje v probleme zdravljenja težje Svojevrsten je tudi problem nastajanja invalidnosti, saj zaradi prehitrega priznavanja statusa invalidnosti nezadržano narašča število delovnih invalidov Rešitev za manjše delovne organizacije, kakršne so v radovljiški občini Vezenina. LIP in Gozdno gospodarstvo, je pooblaščeni zdravnik. Čeprav so uspehi vidni, se v tem primeru pojavljajo slabosti zlasti zaradi prevelike obremenitve kura tive. ob čemer preventivno zdrav-stveno varstvo komajda najde svoje mesto. Premik k preventivnemu zdrav stvu terja tudi organizacijske spre membe. Prvi korak k temu bi mora la biti tesnejša povezanost obratnih ambulant z medicino dela. ki se zdaj v bojazni, da se ne hi oddaljila ,kI strokovnosti, zapira pred zdrav stvom v delovnih organizacijah. Vse osnovne organizacije bi se zavzemale za krepitev zdravstvenega varstva v svojih delovnih okoljih, hkrati pa presojale tudi način, kako ga narediti bolj učinkovitega. Težave, da se preventivno zdravstveno varstvo v delov nih okoljih še vedno ne uveljavlja dovolj, so tudi kadrovske. Zato so predstavniki sindikata na posvetovanju predlagali, naj bi se kadrov ski potencial (in tudi oprema I preusmerila v osnovno zdravstvo. Delež, ki zdaj dosega komaj 13 odstotkov, naj bi postopoma naraščal D Zlebir dičnih in sklepnih obračunih in pa razporediti izplačevanje osebnih dohodkov preko celega meseca, ne le od 10. do 15. v mesecu. Kot ugotavljajo člani sveta, je njihovo delo kljub kratkemu delovanju Že doseglo določene uspehe, ki pa se seveda ne morejo pokazati tako hitro. Da bi se pri nas spremenile ustaljene navade, kot je izplačevanje osebnih dohodkov ob točno določenih dneh, bo potrebno še nekaj časa. Prav tako bo imel svet še veliko dela pri poenotenju in zbiranju podatkov v združenem delu in oblikovanju analiz kot tudi pri prizadevanju spraviti število podatkov, ki gredo iz delovne organizacije v banko, pa od tu na občino in naprej na republiko in zvezo, na najbolj potrebne. Prav pri tem bi, če bi uspeli, prihranili združenemu delu ogromno časa, pa tudi stroškov. Bili pa so si člani sveta edini, da bi bilo njihovo delo verjetno že veliko lažje, če bi v Sloveniji delal še kakšen tak svet. Tako pa so pionirji na tem področju in orjejo ledino. Upajmo le. da bodo vztrajali, saj so stvari, ki so se jih lotili, lahko velikega pomena pri našem stabilizacijskem obnašanju v bodoče. Člani sveta so na tej seji obravnavali tudi 9-mesečne gospodarske rezultate Gorenjske, poročilo o dosedanjem delu sveta in predloge za delo sveta v letu 1982. D. Dolenc sindikati naj Enajst divjih prašičev - Okoli sto lovcev, članov Lovske družine Begunjščica se je ob praznikih udeležilo Ze tradicionalnega lota te lovske družine. »-lagati« so v Grofiji, kjer se /in, „■ nasmehnilo enkratna lovska sreča 1'strelili so enajst vetjih in manjših divjih prašičev in jih v pravem lovskem zadovoljstvu razstavili na Črnivcu Vsaj nekaj hudih škodljivctv in uničevalcev kmetijskih površin je tako »pod rušo« ali bolu • tkusnem. delikatesnem kuharskem lomu -Foto: D K u ral t Izgube v elektrogospodarstvu V devetih mesecih znašajo izgube v elektrogospodarstva 252 milijonov dinarjev — Zadnje tromesecje bo poslovni rezultat popravilo — Termoelektrarne so namenoma zmanjšale proizvodnjo, da bodo imele čez zimo dovolj premoga — Tri odstotke računov za porabljeno električno energijo ni bilo plačanih Pri obračunu poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta*« v organizacijah slovenskega elektrogospodarstva ugotovili izgubo v treh organizacijah: v trboveljski termoelektrarni znaša "»7.9 milijona dinarjev, v Elektro Maribor 17.7 milijona dinarjev in v zasavskih mogovmkih 176.7 milijona dinarjev. Skupno torej 252.3 milijona sina rjev. Številke torej zavračajo prevelik optimizem na začetku leta. da bo z 12.675 milijoni dinarjev načrtovanega letnega skupnega prihodka t elektrogospodarstvu mogoče pokriti vse stroške tekoče proizvodnja. Vendar pa danes lahko rečemo, da bo ob koncu leta poslovni rezultat ugodnejši, saj ga bo popravilo zadnje tromesecje. V šestmesečne« zimskem razdobju (od oktobra do marca) namreč vrsta uporabnikov plačuje električno energijo po višji ceni. Na rezultat je vplivala tudi manjša proizvodnja. Znašala je 5.435 milijonov kilovatnih ur. po elektroenergetski bilanci pa smo začrtati da bodo slovenske vodne in toplotne elektrarne proizvedle 5.785 milijona kilovatnih ur električne energije. Proizvodnja je bila toafj manjša za 350 milijonov kilovatnih ur oziroma za 6 odstotkov. V tem času je bil za 23 odstotkov presežen načrtovani nakup električne energije iz drugih republik in je tako namesto 535 milijonov kilovata« ur znašal 659 milijonov kilovatnih ur. Takšne številke so posledica načrtnega zmanjšanja proizvodnje v slovenskih termoelektrarnah, ki so si tako lahko prihranile večje zaloge premoga za zimske mesece, ko je poraba električne energije največja. V devetih mesecih je elektrogospodarstvo porabnikom prodalo 5.817 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je le malce več. kot smo načrtovali. Napisali so za 8.354 milijonov dinarjev računov xa porabljeno električno energijo, toda tri odstotke jih porabniki niso plačali. Skupni prihodek do prodane električne energije tako znaši 8.232 milijonov dinarjev in plan je dosežen 95-odstotno. V primerjavi z lanskim deve t mesec jem se je glede na opre vi jene ure število delavcev, ki se v elektrogospodarstvu ukvarjajo z osnovno dejavnostjo, zmanjšalo od 4.722 na 4.705. Produktivnost dela pa * je povečala za 5,7 odstotka. Izplačani mesečni osebni dohodki na zaposlenega so se v primerjavi z minulim letom povečali za 22,8 odstotka. V celotni masi poslovnih stroškov in dohodka letos sredstva za osebne dohodke dosegajo 8,8-odstotni delež. Delavski dom v Kranju Streha obnovljena, problem pa ostaja Na stavbi Delavskega doma »Franca Vodopivca« so se k: dela pri zamenjavi dotrajane stresne kritine — Investicijo, vecano za 300.000 dinarjev, bodo težko zmogli, zato predlogi bodoče financiranje investicijskega vzdrževanja Lastnik Delavskega doma »Franca Vodopivca« je občinski sindikalni svet. v njem pa gostujejo nekateri najemniki, stalni in občasni, ki za uporabo doma plačujejo minimalne najemnine. Le-te so do zdaj zadostovale za sprotno vzdrževanje in manjša popravila doma, vendar je bilo to takrat, ko so bili prostori v celoti zasedeni in popolnoma izkoriščeni. Zaradi konkurenčnosti drugih ponudnikov prostorov se najemanje prostora v delavskem domu zmanjšuje, tako da tudi sklad, ki se napaja iz najemnin, komaj zadostuje za tekoče vzdrževanje in pokrivanje dohodkov zaposlenih. Za investicije iz tega sklada ni zadosti sredstev, zato je tovrstne potrebe pokrival proračun občinske skupščine, manjši del pa je pritekal iz sklada za vzdrževanje. Občinski sindikalni svet je zaradi upadanja zanimanja za prostore doma primoran le-te oddajati komercialni dejavnosti. Spričo dejstva, da je bil delavski dom prvotno namenjen uveljavljanju in izpopolnje vanju interesov delavcev na področju kulture, izobraževanja in samoupravnega delovanja, je to seveda nujno zlo. Nadaljnja vprašanja, ki zadevajo namen uporabe doma in seveda fond razpoložljivih sredstev za njegovo vzdrževanje, pa je sprožila problematična, za 300.000 dinarjev prekoračena naložba pri vzdrževanju strehe. Proračunska sredstva, ki jih je skupščina občine doslej na delavskemu domu. so se i zanj zaprla, to pa ravno pred čilom vzdrževalnih del, ki jih b občinski sindikalni svet težko iz svojih sredstev za vzdrževanje. Ker je dom družbenega (čeprav je moral odpreti vrata mercialni dejavnosti), pror sredstva ne bi bila noben greh. še, ker sindikat ne premore denarja. Sindikat se je posvetoval, ka rešil problem investicijskega vi vania delavskega doma, zato predlagal tri možnosti, katerih HI? ureditev finančnih razmerij, predlog, da bi kranjske orgar združenega dela združevale soF nostno določena sredstva v sklad investicijsko vzdrževanje doma. niso ogreli. Tudi dohodkovna zava med upravljalcem in naj niki. ki bi skupno vlagali v ob> svoj t hI nos pa urejali s samoupr^ nim sporazumom, ni naletela ugoden odmev. Začasno se je ski sindikalni svet odločil, da bi datna sredstva, ki jih je terjala i nja naložba, odobril proračun. prihodnja vlaganja v obnovo bi 1 ko del sredstev še vedno pridobhS| iz proračuna, ostalo pa na ekonomskih najemnin. Sicer pa blem terja tehtnejši razmislek razprava, ki je obravnavala matiko delavskega doma v Kran prav gotovo ni bila zadnja. 1). Žleb* Rudnik urana bo stal 4194 milijonov dinarjev j l'o najnovejših izračunih bo izgradnja rudnika urana na Zirov-skem vrhu veljala 4.194 milijonov dinarjev Nedavno so namreč pripravili poseben dodatek k in vesti cijakemu programu in z njim na novo ocenili vrednost naložbe, pri čemer so upoštevali podražitve. Od prvotnega zneska 2594 milijonov dinarjev se je povečala /a 1 (><*> milijonov dinarjev. Za sam rudnik bodo porabili skupno 253»> milijonov dinarjev, za objekte /a predelavo uranov«- rude pa 1 65H milijonov dinarjev ("V razčlenimo današnjo vrednost naložbe. 1191 milijonov dinarjev, potem bodo /a osnovna sredstva porabili skupno < 721 milijonov dinarjev. l.r>2 milijonov dinarjev l»o potrebnih za obratna aradatva as objekte drul benega itandarda M bodo notrolMII 321 milijonov dinar |t\ Po atdanjih zamislih bodo invt Kticiiski vlaganja taki« tako. da W do konca letošnjega leta porabili skupno 1868 milijonov dim prihodnje leto 1.705 milijonov nar jev. .'leta 1983 bi investirali*' milijon dinarjev, preostalih 31 ionov dinarjev pa v letu 1984. Z dodatkom k investicija**** programu so napovedali, da * obratu za predelavo rude poskusna proizvodnja januarja 1*; leta. šest mesecev zatem bodo p«*" vidoma začeli z redno proizvodu^ lako imenovane rumene potatf oziroma uranovega koncentrat* Kot je znano, bodo morali v jeor* ski elektrarni v Krškem vsako k*' menjavati tretjino jedrskega goriv* kar pomeni 16.« tone letno. Za količino bodo morali na Zire- *en vrhu nakopati 160.000 ton aMf rude letno. V domačem *»t»J predelavo bodo iz ru pndob* okoli 120 ton uranove , koncentnt ,a. nadaljnjo pred-.avo rome* pogače v jedrsko fMtm na t opravili v tujim. 4. DECEMBRA 1981 KULTURA ST"-1 »Ne le koraki, ra pn I Kranj: vsebina je pomembna!« m l/p za savsko folkloro, mu-■> ra teške tamburaše do-"•tocil avionski prevoz na otoke, kjer bodo nastopali rodnem festivalu folklore ■jna mednarodnega zdru-*0F. Ni lahka reč, or-'J* takega gostovanja. De-^ tudi za kulturo vsak dan V*rtraJ je na vsa vrata, kjer dalo, in izbrskal toliko •a bodo ob precejšnjem nastopajočih za prevoz le »a gostovanje. Veliko go-Avgusta so bili v Franciji, v Španiji, že petkrat na -po Nemčiji, na Danskem, r Pedo na gostovanje iz-KJ* avionom, sicer poje avto-*iJo se ponoči, podnevi na-tf. U po en topel obrok si «9° med potjo, malice so v P potovalkah. Denar, devize, frslužijo tam. prihranijo za l* potovanje. Skromni, kot »biti... toke dela ima. Poleg tega. 1» starejši skupini pri Savi. • at uči folklorno skupino v trj Medvodah, dve leti pomaga 22'skupini v Skofji Loki in uči • na osnovni šoli Lucijana » Stražiscu. Pred leti je Pri plesih folklorni skupini Kapli. Dolga leta, menda 966. ko je začel plesati pri pa do nedavnega je bil za noše in vse ostale I pripomočke v Savi. Pa organizator nastopov. Od t* lahko naStejejo pri savski (! Mi po 30, 40 nastopov na ^■vi imajo razumevanje za delo, res. Tudi to ti daje •ri, pa veseli, obrazi obisko-b uživajo ob njihovih Doma in v tujini. V tujini B Prava prijateljstva. Tako .**czyrku na Poljskem* v kjer so vedno m jih vedno sprejemajo Prijatelje. je . posebno življenje. ?vno delo. Začenja jih ve~ nojo pa le najbolj vztrajni. * moraš hoditi redno, poleg »i Dolik ivljajo Jjffl** - Tako kot vsako leto Aj*J&ovnega kluba Dolik z Je-Jk?* ob letošnjem prazniku re-2j> Pripravili razstavo svojih R '^tttavi, ki so jo odprli mi-Bu/0*0 zvečer v jeseniškem de l^^u po krajši slovesnosti, »dh "° J® nast°P^ moSki pevski ■L?^va upokojencev z Jesenic, B^vlja 13 slikarjev s 26 deli tega je to delo v kolektivu, podrejati se moraš večini. Noše vzdržujejo sami. Vsa šivanja, likanja. škroblje-nja so njihova skrb. Samo s spod-njico se dekle zamudi najmanj tri ure . . . Veliko je zdoma. Danes popoldne ima spet sestanek združenja folklornih skupin Gorenjske. Veliko folklornih skupin je zadnja leta zraslo po Gorenjskem. Prav zdaj si 'pri združenju prizadevajo, da bi ocenili vse te skupine, se dogovorili, katera bi lahko Gorenjsko zastopala tudi zunaj meja, predvsem pa bi tej folklori radi dali več vsebine. Niso pomembni samo koraki. Folklora so tudi pesmi, običaji. Na letošnji občinski reviji folklornih skupin na Primskovem so posamezne skupine pokazale že marsikaj zanimivega. Tako je imela skupina iz Nemilj v svojem programu instrumentalista, ki je igral na hruškov list. preddvor-ska je prikazala fantovsko tekmovanje v »tolčenju popra«, iskrška je pripravila »govor« v prekmurskem narečju. Pogosto prihajajo vzpodbude iz folklornega centra in morda se je prav njim zahvaliti, da je nekaj skupin zaživelo na novo. druge pa pridobivajo na vsebini. Zelje, načrti? Zanj pravijo, da je zahteven, dosleden. Tak pač moraš biti, če hočeš držati tak kolektiv skupaj. Posebno na gostovanjih. Tu so folkloristi, so pa tudi Jugoslovani in ni mu vseeno, kako se obnašajo. -Rad bi le. da bi vse skupine dobro delale, pridobivale na vsebini in vesel bo. če bo delo folklornega centra napredovalo vsaj s takim tempom kot do sedaj. Po svojih močeh bo skušal pomagati tudi pri združenju folklornih skupin Gorenjske, kjer so šele na začetku. Kolikor mu bo pač dopuščal čas. Mlado družinico ima in žena ima prav tako pravico še naprej plesati pri folklori kot on. Lepo in veliko spodbudo za njegova prizadevanja vnaprej mu pomeni velika Prešernova plaketa, ki mu jo je lani podelila kranjska kulturna skupnost, in vrsta drugih priznanj, ki so se nabrala v teh letih. Pa ne le to. Zvone ve. da je trdo delo s folkloro njegova dolžnost *tudi za naprej. Popuščanja ne sme biti Zaupali so mu to delo in opravljal ga bo. dosledno kot doslej. D. Dolenc Oktet Donit iz Sodražice - V dvorani doma občanov v Sori se je s celovečernim koncertom slovenskih narodnih in umetnih- pesmi predstavil oktet Donit iz Sodražice. Po večletnih prizadevanjih ter itv.ulmh nnreditvah so člani okteta z ubranim netiem t—..... preasuivu r.".:" ~~. ~j:---• - ■- v,.,..,„ H,i*.u.unu.njih ter nastopih na številnih prireditvah so člani okteta z ubranim petjem navdutJliposlušalce na svojem prvem samostojnem koncertu. — fr Združenje tamburaških skupin Ljubljana — Jutri, v soboto. .">. decembra, bo Zveza kulturnih organizacij Slovenije v dvorani krajevne skupnosti Zgornja Šiška na Vodnikovi 141 v Ljubljani pripravila ustanovno konferenco Združenja tamburaških skupin Slovenije. Pričela se bo ob 9.30 sprejeli bodo programske naloge in statut združenja ter izvolili njegove organe Združenje tamburaških skupin Slovenije bodo ustanovile tamburaške skupine (orkestri, zbori, tamburaši, mandolisti in drugi >. da bo opravljalo povezovalne, strokovne in organizacijske naloge pri razvijanju in usmerjanju šolskih in odraslih tamburaških skupin. Člani združenja bodo vse skupine, ki bodo podpisale sporazum o ustanovitvi združenja, vsaka bo imela delegata v skupščini združenja. Združenje bo delovalo kot oblika dejavnosti Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Med naloge združenja so zapisali: proučevanje in ugotavljanje stanja na svojem področju, skrb za medsebojno sodelovanje tamburaških skupin, organiziranje večjih prireditev, skrb za izmenjavo nastopov, za strokovno izobraževanje in izmenjav^) izkušenj, spodbujanje ustvarjalnosti, izmenjavo literature in spodbujanje tovrstne založniške dejavnosti, oblikovanje meril in preverjanje izpolnjevanja pogojev za sodelovanje tamburaških skupin na republiških, zveznih in mednarodnih srečanjih ter opravljanje nalog v skladu s smernicami ZKOS in sklepi združenja. V tekoči srednjeročni delovni načrt so zapisali, da bodo pregledali obseg in pogoje dela tamburaških skupin ter strokovno usposobljenost vodij in članov skupin, da bodo pripravili posvetovanja in delovna srečanja organizacijskih in strokovnih vodij tamburaških skupin, pripravili in strokovno usmerjali republiška in območna srečanja, pomagali pri razvijanju medsebojnih stikov oziroma go-stovanjske dejavnosti, izdajali bilten in druge priložnostne publikacije, strokovno pomagali posameznim skupinam. pripravili osrednji ^ seminar za vodje tamburaških skupin ter sodelovali pri podeljevanju Gallusovih značk. Prvi seminar bo že po zasedanju ustanovne skupščine. Začel se bo ob 11. uri in bo namenjen vodjem .skupin. Predavanje bosta vodila Sa-~ vo Vukosavljel. ki bo izvedel demonstratorsko vajo s tamburaškim orkestrom, in Janko Hočevar, ki bo podal pregled notne literature. >ja i .J Simaiji. -. ijake krajine in okolice *fa jezera, slednje so tod ^od enotedensko slikarsko /a t-* /i-m-o- 1 _ wl • i u^.m<"og,eda,id koncert Koroških pesmi i]fcia razstavljajo člani Do-Cjj z drugimi udeleženci le-K **arake kolonije Podkoren IjVanjflkogorskem hotelu Pri-l^lturna prireditev, ki jo priliko gostinsko podjetje Go-j« začela 25. novembra in 'mesecdni. (S) trta ^Pfičina APZ Pt*aj — Danes ob 18. uri se 1 redni letni skupščini 1 ttani Akademskega pev-.'Tbora France Prešeren iz Jj- Na dnevnem redu imajo T o delu v preteklem letu. V in fmančni načrt za "je leto ter nadomestne v izvršni in nadzorni Celovec - Kot poroča Sindok. je v nedeljo. 22. novembra, v polni dvorani celovškega Doma glasbe Slovenska prosvetna /veza \ Celovcu priredila skoraj tri ure dolg koncert koroških narodnih pesmi koroških ustvarjalcev, posvečen drugi obletnici smrti Pavla Kernjaka. S pesmimi koroških skladateljev in harmonizatorjev je nastopilo sedemnajst zborov iz Podjune. kot gostje pa so nastopili mešani zbor Planinka iz JTkev v Kanalski dolini, moški /bor Svoboda V res iz Prevalj in Koroški partizanski pevski zbor. Posebno navdušeno je občinstvo sprejelo zbor dvojezičnega otroškega vrtca i/. Sentprimoža. pevsko instrumentalno otroško skupino i/ Zvabcka in mladinski /bor i/ Sent-lipša v Podjuni Na koncertu, ki je podal pregled enoletnega prosvetnega in zborovskega delu Slovenske prosvetne /vcz«\ so posebej počastili dva koro- ška glasbenika: Foltija Hartmana. ki bo prihodnje leto slavil 7.r>-letni življenjski jubilej in ki so mu izrekli posebno priznanje za petdesetletno delovanje na zborovskem področju, in Antona Nageleta, ki je letos slavil 70-letnico in'ki je priznan koroški skladatelj in harmonizator. Prireditev je obiskal tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner Predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek pa je meti gosti pozdravil tudi novega generalnega konzula SFRJ v Celovcu Marka Kržišnika. konzula Alfonza Naberžnika. predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij Francija Zvvittra in Matevža Grilca, avstrijskega konzula v Ljubljani Cirila Sterna, predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Janeza Roleta, profesorja Cirila Cvetka in številne druge. Med gosti je bil tudi sin Pavla Kernjaka Miro Ker-n iak / družino. 5.STRAN G LAS Ob razstavi Ljudska umetnost na Gorenjskem v Avstriji Pot v svet V začetku novembra je bila v gradu Kittsee blizu Dunaja zaključena razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem. Razstavo je po uspeli prvi predstavitvi v Beljaku 1. 1980. pripravil Gorenjski muzej v Kranju ob sodelovanju Čebelarskega muzeja v Radovljici, Muzeja na gradu v Skofji Loki, Muzeja v Kamniku in Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Z 267 eksponati so bila predstavljena različna področja ljudske ustvarjalnosti od poslikanega pohištva, ljudske noše. panjskih končnic, slik na steklo, ljudskega kiparstva in rezbarstva do spomenikov ljudskega stavbarstva v obliki maket in fotografij ter kopij slikanega in plastičnega arhitekturnega okrasja. Razstavo je skupaj z muzejem v Kittseeju organiziral Avstrijski etnografski muzej na Dunaju. Razstavna prireditev v gradu Kittsee, ki se ponaša z letnim obiskom več kot 20.000 tujcev in domačinov, je bila od junija do novembra deležna posebne pozornosti ne samo obiskovalcev, temveč tudi časopisja in strokovnih krogov. Poleg prispevkov v razstavnem katalogu (K. Beitl. G. Makarovič) in zloženki (F. Schneevveiss) so izšli članki o razstavi v različnih dunajskih in regionalnih časopisih. Eden največjih avstrijskih poznavalcev ljudske umetnosti Lepold Kretzen-bacher je v Avstrijskem časopisu za narodopisje (zvezek 84. 1981) poudaril skrbno pripravo razstave, še posebej njeno muzejsko predstavitev. Za panjske končnice, ki jih je prispeval Čebelarski muzej v Radovljici, trdi. da to privlačno gradivo še nikoli ni bilo severno od Alp predstavljeno v tolikšnem obsegu. K publicistiki razstave sodita tudi za tisk namenjeni predavanji Kmečka naselja in kmečka arhitektura v Gornjesavski dolini in Poslikane panjske končnice in njihov kulturnozgodovinski pomen, ki sta ju za študijski dan ob otvoritvi razstave pripravila Anka Novak in Cene Avguštin. Razstava, ki predstavlja pomembno uveljavitev naše ljudske ustvarjalnosti v tujini, ponovno potrjuje njeno visoko umetnostno raven in na določenih področjih tudi njeno enkratnost. Razstavna prireditev v Avstriji tudi dokazuje, da se z eksponati, ki so jih zbrali naši muzeji, lahko predstavimo v najbolj zahtevnih okoljih, skupaj z zbirkami drugih nacionalnih kultur, ki jim izmenično vsako leto odpira vrata baročni grad v Kittseeju. Cene Avguštin »Svatba« in »Emigranta« na Goriški festival Izjemno priznanje Prešernovemu čanju malih odrov v Novi Gorici ma — »Emigranta« in »Svatba« skimi predstavami Kranj — Te dni, ko teče v Prešernovem gledališču tretja abonmajska predstava za odrasle — s komedijsko monodramo gostuje Zeljko Vukmirica iz Zagreba — je kranjsko gledališče dobilo povabilo za sodelovanje na goriškem srečanju malih odrov v Novi Gorici. Selektorji, ki so izbrali spored tega gledališkega festivala, so se odločili, da vanj uvrstijo kar dve predstavi kranjskega gledališča: Seligovo »Svatbo« in Mrožkova »Emigran-ta«. Brez dvoma je to največje priznanje Prešernovemu gledališču, saj se redko zgodi, da na kateremkoli festivalu sodeluje eno gledališče / dvema uprizoritvama. Naj omenimo, da je Prešernovo gledališče zaradi svojega polpoklic-nega statusa ie redko lahko gost na festivalih poklicnih gledališč. Na goriškem festivalu je kranjsko gledališče prvič gostovalo leta 1973 z uprizoritvijo Lužanove igre »Salto ntortale«, kasneje še z Mrožkovima enodejankama in z »Afero« P. Kozaka. V spored je bila pred leti uvrščena tudi tragikomedija »Čakajoč na Godota«. toda prireditelj jo je neutemeljeno ter iz povsem jasnih, privativističnih tendenc namerno izpustil. Letošnji prodor kranjskega gledališča na ta festival je seveda plod dobrega dela v kranjskem gledališču, na srečo pa so tudi znotraj slovenskega gledališkega življenja počasi, toda zanesljivo začele prevladovati povsem drugačne tendence od tistih, ki so še pred časom krojile usodo kvalitetnim predstavam. gledališču, saj bo na Goriškem sre-sodelovalo kar z dvema uprizoritva-med najboljšimi izbranimi sloven- Obe kranjski predstavi brez dvoma zaslužita pozornost festivala, saj sta do danes tako pred občinstvom kot pred kritiko dokazali svoj kvalitetni volumen ter sta bili na jugoslovanskem festivalu v Trebinju (Emigranta) in na Borštnikovem srečanju (Svatba) nagrajeni za izvrstne igralske dosežke. Goriški festival malih odrov združuje najboljše predstave tako imenovanih malih scen (do danes v Sloveniji težko govorimo o velikih' in ^ malih odrih, saj so vsa bolj ali manj mala), ki s svojo inovativnost jo. z eksperimentom najbistveneje oblikujejo sodobno gledališko dejanje. Goriški festival so osnovali leta 1972. torej leto dni po ustanovitvi kranjskega Tedna slovenske drame, najprej zavoljo želje, da festival omogoči pregled najboljšega pri nas, kasneje pa so organizatorji v želji po celovitejši informaciji vabili na festival tudi jugoslovanska gledališča, zadnja leta tudi nekaj gledališč iz tujine. Tako goriški festival danes pomeni soočenje slovenske gledališke produkcije z jugoslovansko in tujo. kar vse popestri celotno gledališko dogajanje v Novi Gorici in v širšem prostoru. Brez resnične potrebe je festival postal zadnja leta tudi tekmovalen (podeljujejo nagrade). Toda čeprav, le predobro vemo. da nagrade večkrat po nepotrebnem razburjajo, je festival resničen praznik gledališča, kulture in ustvarjalnosti, tako tistih na odru kot tistih v dvorani. M. L. Razstava del tržiških likovnikov Tržič — V petek. 27. novembra, so v paviljonu NOB odprli skupinsko razstavo del tržiških likovnih ljubiteljev. Posvečena je dnevu republike v letu. ko praznujemo šti-ridesetletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti; pokroviteljica razstave je občinska organizacija zveze združenj borcev NOV Tržič. Razstava bo odprta vse do 20. decembra vsak dan. razen ob ponedeljkih. 1 Razstavna dejavnost likovne skupine se je začela pred osmimi leti. ko so se ob občinskem prazniku prvič predstavili slikarji, ki jim je slikanje notranja. a nepoklicna nuja. Odtlej so se likovniki že dvanajstkrat zbrali v skupni želji predstaviti svoja dela občinstvu. Tri razstave so namenili zbliževanju in spoznavanju krajev izven meja trži-ške občine. Tako jih poznajo v pobratenih Zaječarju in Ludbregu. pred kratkim pa so se njihova dela vrnila iz Karlovca. S posamičnimi predstavitvami pa so slikarji segli tudi med zamejske rojake v Avstriji in Italiji. Sedanja razstava je zbrala desel likovnikov Razstavljajo: Nada Be-hek. Veno Dolenc. Vida Janškovec. Jaka Kepic. Viktor Klofutar. Marjan Pančur. Stane Perko. Bernard Srnino, aviko Stritih in Drago Šorn. Značilna zanje, kakor tudi za likovne skupine, je raznolikost v izbiri tematike, formalnega in osebnega pristopa do upodabljanja sveta. Najmočnejši vzgib je domača krajina, ki se ji odzivajo v olju in akvarelu. Sledijo tihožitja, tu pa se posvečajo predvsem raznobarvni paleti cvetja. Človek, njegova figura ali obraz-portret. je razmeroma malokrat prisoten v njihovih delih, čeprav ne moremo trditi, da ga ni. Pojavlja se v sliki kulturne krajine, krajine, ki ji je s svojo dejavnostjo vtisnil močan pečat. Kakorkoli, trdna vez med trži-škimi slikarji-amaterji. čeprav nimajo svojega prostora, je želja po ustvarjanju, po svobodnem izražanju svojih ustvarjalnih teženj in s tem " osmišljanju svojega bivanja. Janez Ster PODNART - Drevi ob 19.30 bo v kulturnem domu v Pod-nartu nastopil Slovenski oktet, ki se bo predstavil s celovečernim koncertom. S tem bodo v Podnartu zaključili Mesec kulture, ki so ga pri j pravili v počastitev 25-letnice j krajevnega kulturnega društva j DPD Svoboda. J O LAS 6.STRAN. PETEK «0ECEMWU1W Smrt v pobočjih San Pietr Čeprav še ni uradnih podatkov o vzrokih tragedije v korziških planinah, preiskovalna komisija bo grobo oceno lahko povedala 9. decembra, je za sedaj znano le, da je letalo pred pristajanjem letelo nižje, kot bi smelo; v megli in slabem vremenu je z levim krilom zadelo v pobočje in se raztreščilo po planini San Pietro — 180 potnikov in članov ' posadke je izgubilo življenje — Ukrepi Zveznega izvršnega sveta in republiškega sveta Slovenije se izvajajo — V vseh občinah so pregledali, kakšno pomoč najbolj potrebujejo družine ponesrečenih, predvsem otroci - 23 potnikov v letalu je bilo iz gorenjskih občin Jugoslavija danes žaluje: zastave na pol droga, resna glasba na valovih radijskih postaj, odpovedane so vse kulturno zabavne prireditve. To je danes podoba uradnega z odredbo zveznega izvršnega sveta določenega dneva žalosti za 180 ponesrečenimi potniki Inex Adriinega letala DC-9 Super 80; žalost in presunjenost se je začela pač že zadnji dan praznikov v torek, 1. decembra, nekaj po 11. uri dopoldne, ko so svojci in pa širša javnost prvič po sporočilu ljubljanskega radia zaslutili, da se izlet v Kompasovi organizaciji v Ajaccio, glavno mesto francoske Korzike,ne bo končal srečno. Taka huda slutnja je ob težila že kmalu po 9. uri dopoldne tudi uslužbence Inex Adrie, ko je njihov teleprinter odtipkal sporočilo, da njihovo letalo ni pristalo na korziškem Zlatem polju, kot se imenuje letališče pri Ajacciu. Negotovosti in tudi kanček upanja je bilo konec nekaj po 14. uri, ko je helikopter francoskega civilnega letalstva ugotovil mesto, kjer se je na pobočjih planine San Pietro raztreščilo slovensko letalo. Reševati ni bilo mogoče ničesar, vsaj ničesar živega. Ekipe lahko poberejo le žalostne ostanke tega, kar je še malo pred deveto uro dopoldne bilo najsodobnejše letalo s 180 slovenskimi izletniki. Usoda jih je. združila v skupni smrti v turobnem jutru, na pobočjih, ki jih je prečesala nevihta z močnim vetrom, v hipu, ne da bi po vsej verjetnosti dojeli, kaj se bo v naslednjem drobcu časa zgodilo, so prenehali obstajati. Na slovenske domove se ne bodo vrnile cele družine, trije, štirje, pet članov, 11 otrok ne bo več imelo nobenega od staršev, veliko jih je izgubilo enega roditelja, nikoli več ne bodo stopile v razred tri učiteljice osnovne šole Josip Broz-Tito v Predosljah, ne bo več prišlo na delo 20 Kompasovih delavcev in 14 delavcev Inex Adrie. V do- movino se bodo vrnili le njihovi posmrtni ostanki. Kaj se je pravzaprav zgodilo sedem minut pred pristankom DC-9 super 80, enega od dveh najmodernejših letal, ki ju ima Inex Adria? V sredo dopoldne okoli 11. ure, šele drugi dan po nesreči, je namreč reševalnim ekipam uspelo priti na kraj tragedije, so med žalostnimi ostanki našli tudi en del črne skrinjice. Posebne enote francoske žandarmerije pa so pomagale francoski komisiji v kateri so tudi jugoslovanski predstavniki zbirati drobce informacij, dejstev, ki naj bi razkrila vzroke nesreče. Iz Ljubljane so na Korziko odpotovali tudi strokovnjaki Sodno medicinskega instituta, ki bodo na kraju samem in potem, ko bodo ostanke ponesrečenih prenesli v dolino, skušali prepoznati žrtve nesreče, vendar pa bo delo trajalo, kot so napovedali, približno dva tedna. Vzroki še niso znani. Za sedaj lahko le ugibamo, zakaj je eno najsodobnejših letal na svetu treščilo v kamnite stene okoli 1400 metrov visoke planine, ki sicer oklepajo letališče okoli 30 kilometrov oddaljenega Ajaccia. Letališče je sicer znano kot težko, ker je pristajalna steza zelo kratka, obdajajo pa ga venci planin. V torek zjutraj je bilo vreme izredno slabo. Kontrolorji leta v stolpu na letališču Ajaccio niso moglit spremljati letala na radarju, ker ga to letališče nima; letalo lahko vodijo le po radijski zvezi in drugih letaliških napravah. Kaj se je pravzaprav dogajalo v trenutku, ko je 57-letni kapetan letala Ivan Kuno-vič začel pristajalni manever, je za sedaj — vsaj uradno — še neznanka. Crno skrinjico, ki so jo našli v letalu, so že poslali v Pariz na dešifriranje, preiskovalna komisija pa bo na podlagi podatkov, ki jih bo tako dobila lahko dala mnenje šele 9. decembra, potem ko bo proučila tudi posnetke Krilo ponesrečenega letala Doslej najhujše nesreče Pred nesrečo letala DC-9 super 80 Ines Adrie, v kateri je v korziških planinah našlo smrt 180 potnikov in članov posadke, se je našemu potniškemu letalstvu pripetila že vrsto prav tako hudih nesreč, vendar z manj človeških žrtev. • 27. novembra 1947: je pri Tito-gradu strmoglavil iljušin IL-2, umrlo je 23 ljudi; • 29. junija 1961 je na otoku Oštro pri Mrzli vodici na progi med Zagrebom in Reko strmoglavilo poštno letalo YU-ACE, umrlo je 15 ljudi. • 1. maja 1967 je v Munchnu »trmoglavil Jatov convair, vendar je 28 potnikov nesrečo preživelo, 3 so umrli; • 10. oktobra 1967 je pn vasi iorjani severno od Bora treščilo v ,>l*nino Stol letalo AN-14. last mariborske Hidromontaže. življenje je izgubilo 14 potnikov: • 23. maja 1971 je pri pristajanju ,,a reškem letališču na otoku Krku ..orelo letalo YU-135 Aviogenexa, h, I o je 78 mrtvih, 5 preživelm, • 26 januarja 1972 je na CehoslO-VkV,em eksplodiralo Jatovo letalo DC-9, umrlo je 27 potnikov, preživela je le stevardesa Vesna Vulovič; • 19. marca 1972 je pri Adenu strmoglavil DC-9 podjetja Inex-Adria Aviopromet. umrlo je 30 ljudi; • 11. septembra 1973 je v vrh Babin zub planine Maganik pri Titogradu treščila Jatova caravela — 41 mrtvih; • 10. septembra 197.r> _ Nad Vrbovcem pri Zagrebu sta na višini 10.000 metrov trčila I)C <» Inex Adrie in trident britanske družbe British Airvvais nesreče ni preživelo 176 potnikov; • 30. septembra 1975 je pri pra škem letališču strmoglavilo letalo DC-9 Inex Adrie — 75 mrtvih; • 18. januarja 1977 je pri Kreševu, zahodno od Sarajeva treščil v greben gore Inač learjet 24. v nesreči je umrlo 7 ljudi, med niimi predsednik ZIS Džemal Bijedič; • 2. aprila 1977 je pri pristajanju s Librevillu (Gabon) strmoglavilo Aviogenexovo letalo TU 134 A. umrlo je 8 potnikov. Zračne poti do Ajaccia Vsa letala, ki letijo proti Ajacciu na Korziki, morajo najprej preleteti zbirni svetilnik (na skici začrtan kot sonce). Od tu dalje morajo piloti usmeriti svoja letala po navodilih kontrolorjev poletov v stolpu aja-škega letališča. Zaradi neugodnih vremenskih pogojev na osrednjem korziškem letališču je moralo letalo Inex Adrie narediti dodatni krog (na risbi desno od Ajaccia). To je kapitan letala DC-9 super 80 tudi naredil. Na skici: letalska karta, na kateri so označene pristopne zračne ceste do Ajaccia, kot tudi približni kraj, kjer je treščilo letalo Inex-Adrie s 180 potniki in člani posadke. (Karta: Brane Sotošek) ZRAČNI KORIDORJI 00 KONTROLE 1U8AJ0 KONTROLNE TOČKE GENOVA / Gl RAGUA TBASTtA /FIRENCE r0STlA pogovora med kabino nesrečnega letala in med kontrolnim stolpom. Za sedaj je znana le izjava jugoslovanskega predstavnika zveznega komiteja za promet in zveze ZIS, ki sodeluje s francosko preiskovalno komisijo: letalo DC-9 super 80 je normalno poletelo iz brniškega letališča ob 7.30 in se na višini 10.000 metrov bližalo cilju, Korziki. Ko se je pripravljalo na pristajanje je vzpostavilo zvezo s kontrolnim stolpom v Ajacciu, od koder so dali navodila, naj se letalo spusti na 2300 metrov višine. Iz neznanega razloga pa se je letalo spustilo dosti niže na 1400 metrov, v megli in slabem vremenu, pa je z vrhom levega krila zadelo v skale, da je del krila odbilo, nato pa je izgubilo ravnotežje in,treščilo v vrh planine San Pietro. Kot že rečeno, za sedaj ni znano, zakaj je letalo zašlo nižje. Na kraju nesreče so še vedno reševalne ekipe: kot poročajo se na pobočju San Pietra, kjer je smrt tako obilno zamahnila s kosof trudi, da bi zbralo posmrtne ostanke 425 pripadnikov francoske žandarmerije, gasilcev in drugih strokovnih ekip. v akciji pa sodeluje 8 heliko terjev in avion. Najtežje delo — identifikacija žrtev pa že teče: v Ajacciu je skupina slovenskih strokovnjakov skupaj s prof. Janezom Milčinskim, ki se trudi s prepoznavanjem ponesrečencev. Sredi skal,posejanih s kovinskimi drobci letala, raztreseno prtljago, potnimi listi, ostanki trupel, sta v sredo opoldne ob minuti molka zažarela dva velika venca iz rdečih nageljnov — pozdrav umrlim. SOLIDARNOST Tragedija slovenskih izletnikov je Korzičane pretresla. Se v sredo dopoldne se je pred bolnišnico v Ajacciu zbralo okoli 200 ljudi, da bi dali kri za ponesrečene iz letala. Zal je ni nihče potreboval. Težko bi našteli in zajeli prav vso pripravljenost pomagati v nesreči, ki je pretresla naše ljudi, odjeknila v Franciji in razžalostila rojake na tujem. Med sožalnimi brzojavkami, ki jih te dni prejemajo naše institucije in predstavniki, velja omeniti brzo- javko sekretarja OZN Kurta heima in sožalno brzojavko sednika francoske republike F terranda.Vvseh občinah", od kc bili nesrečni izletniki, je Že . akcija pomoči, za katero je dal l, do republiški izvršni svet. Centri« socialno deloN po občinah naj namreč s pomočjo komisij v kraj nih skupnostih ugotovili, kakšni' moč je trenutno potrebna di_ ponesrečenih. Podobno pomoč Si organizirali tudi v obeh prisad delovnih kolektivih Kompasa Inex Adrie. Pomoč pa prihaja sf tano: devet slovenskih družin * že ponudilo, da posvoje otroke. t| v torek osiroteli. Tudi iz ostal naših republik prihajajo ponudbe i kakršnokoli pomoč družinam srečenih. Solidarnost in hi ki jo zna izraziti in udejaniti nas« vek, se ne začne in konča k* izobešanju črne zastave: pomoč se organizira in se še bo v princ' bo seveda lahko le delno ul posledice te največje letalska če pri nas. izbrisati je ne bo v. M \V Letalo, kakršno je omahnilo na Korziki. 1981 ZA DOM IN DRUŽINOSJRAN ZA NAJMLA.IŽP 'II a ni več daleč Hodim pti gozdu. Odpadli* Ustje prijetno Humi, kt>t da vP* uspavanko utrujeni naravi. Zadnji sončni žarki iščejo P8^ vejami že skoro golih dreves premražena bitja, ki [•BBftV p» toploti. Toda sonce v teh jesenskih dneh počasi \yAtJQ nvojo moč in s svojo bledo barvo napoveduje prihod Vstdem se na štor in poslušam šepetanje gozda Tiho -k lahen vetrič in odpadajoče listje šepetata svojo povest lastita tišino narave, ki se pripravlja k spanju. Vetrič pa Nna tišino narave, ki se prioravlja k spanju. Vetrič je kot vzdih, ki spominja na radosti jtoletja. Listje pa hoče .tpati... Nenadoma pretrga tišino žalostna pesem siniee. Se ko ar spominja pomladi. Nato za mojim hrbtom nekaj l Obrnem »e. Zagledam srno, ki takoj zatem izgine t gozd. Tudi njeni bežeči skoki kmalu utihnejo in i $e spetpogrezne v nemo šepetanje, z sanjarjenja me prebudi močna sapa. ki mi zažvižga -y ušes. Med mojim počitkom so nebo prekrili sivi oblaki. k* ras* trenutek lahko spremenijo v dež. In res se ulije, še niok pritečem domov. Vsa mokra stopim v hišo. a vseeno l* tešeta, saj vem. da se bom tega sprehoda v pustih zim-Ndbfft še večkrat spomnila. ' lajea Studen, 7. a r. oan. šole Nk Valjaree Preddvor 7.STRAN G LAS Deževni dan domovina Gasilska vaja ^^ji domovini Jugoslaviji sem ~ da ne znam opisati. ii televizijske oddaje. lfr>w>jnau tam je vojna. In 1 *. kako rano srečni v naSi Po televiziji povedo, da ' yeSko ljadi zaradi vojne. [ je pri na k? Vedno dobim pri nas je lepo. ker —i priborili z velikimi * Će ne bi »poštovali do-'* Tita. bi jo imeli v rokah 'MBG se s krvavim bojem nami. Želim, da ne bi vtč vojne v naši dom o i drugod v svetu ne. feij, 2. *. r. oan. šole i Kranj Jute tvje prvu učno uro in včasih " poukom imamo minuto ■»je. Takrat telovadimo. 1 *ije z rokami, z nogami, z V«*krat zapiramo in odpi-i*. ker amo prvo uro Se za-■ '•je nas razgibajo, da smo ^■ja »poM>bni misliti, da ^zaspani. Hali, 2. b. r. oan. iole ■Jeako Kranj V naši vasi se vedno dogaja kaj zanimivega. H. novembra so gasilci priredili veliko gasilsko vajo. Prikazali so. kako se mora ravnati /. novejšimi gasilskimi aparati. Ker sva tudi z bratom člana gasilske pionirske desetine, sem ves nestrpen čakal, kdaj bo zatulila sirena. To je bil znak za začetek vaj. Motorno hrizgalno in revi smo hitro odpeljali na določeno mesto in jih pripravili za gašenje Briz-galna je takoj delovala. Toda voda ni hotela steči po ceveh. Kljub Številnim gledalcem nam ni uspelo. Iz zadrege nas je rešil starejši gasilec*. Povedal nam je. da moramo v sesalno cev najprej vliti nekaj vode in šele nato lahko vžgemo motnrko. Ko smo to storili je tudi nam stekla voda po reveh. Gledalcem smo lahko pokazali, kaj znamo. /večer sva se z hratom prepirala, kdo je zakrivil napako. Spor je reSil oče. ki je dejal: »Pomembno je sodelovati in se česa naučiti. Tudi na napakah se učimo.« Tako se je za mene vaja poučno končala. Florjan Sturm, 4. r. oan. tole Selca l)ezevali> je Sedela sem pri oknu in opazovala kapljice, ki so drsele po Sipi. Vsaka kapljica mi je neka i povedala Kna izmed njih pa mi je svetovala, naj grem ven opazoval naravo »Zakaj pa ne'.'« sem si mislila. Vzela sem dežnik in stekla. Ustavila sem se pri okrasnih drevesih. Bila so zelo zanimiva. Na njih so sedeli ptički in prepevali <> dežju. Ozrla sem se na drugo stran. Zagledala sem veverico, ki me ie prosila, naj jn vzamem |xxl svoj dežnik. Z nasmehom sem ji odgovorila: »Cv želiš, pridi sem!« Toda obrnila se je in odskakljala v gozd. Žalostna sem jo spremljala s pogledom. Ze sem hotela oditi domov, ko me je začelo žgečkati. Bili so listki. Vsi oblečeni v jesenske plaAčke. so se mi nasmehnili in skupaj z jesensko teto Sapo odhiteli čistit umazane ceste. .Še za hip sem se nasmejena ozrla po naravi, potem pa odhitela domov. Mateja Oman, 7. Ć. r. oan.Sole Lucijan Seljak Kranj Domači kraj Moj domači kraj je Škofja Loka. To je srednje veliko mesto med Kranjem in Ljubljano. Leži ob reki Sori. Nad mestom se dviga hrib s starim gradom. V njem je zdaj muzej. ObiSče ga mnogo turistov. V okolici je tudi slikal znani slovenski slikar Ivan Grohar. Stare hifte so stisnjene pod gradom, v novem delu mesta pa so bloki in stolpnice. Prebivalci živijo od dela v tovarnah. Mnogi se vozijo v službo v Kranj in v Ljubljano. Nekateri živijo od dela na zemlji, ker imajo kmetije. V Skofji Loki živijo tudi moji sorodniki. Rada prihajam v svoj domači kraj,ker se lahko kopam v Sori in vozim s kolesom. Imam veliko prijateljev in prijateljic. Proti večeru se igramo na travi. Lovimo se in včasih tudi skrivamo. Dnevi v domovini mi vedno zelo hitro minejo in komaj čakam na naslednje počitnice. Tina Rihar, odd. slovenskega dopolnilnega pouka Stuttgart - Gablenberg SONCE Sonce sveti le podnevi, le podnevi. Zakaj bi ne svetilo še ponoči, še ponoči? O. zakaj, le zakaj je luna pastirica zvezdi O. zakaj niso sončni žarki postim zvezd? PTIČEK Ptiček leta čez gitre. lakota teži ga. ko na poti zdaj zagleda črva dolgega Popi ga. Sline se mu pocedijo pa ga, hopsa. že ima. res je dobra večerja bila. Karla Berčič, 3. b r. oan. šole Peter Kavčič Skorja Loka Postal sem pionir V ČETRTEK SEM POSTAL PIONIR. ŽE PONOČI SEM SLABO SPAL ZARADI TREME. ZJUTRAJ SEM SEL V SOLO. IMELI SMO DVE VRI POUKA TRETJO URO SMO SLI V PREŠERNOVO GLEDALIŠČE POZDRAVILA NAS JE PREDSEDNICA PIONIRSKE ORGANIZACIJE DALI SMO JI ZAPRISEGO. DA SE BOMO PRIDNO UClLI IN MU BILI SVOJO DOMOVINO. POTEM SMO DOBILI RDEČE RUTICE. MODRE TITOVKE IN PIONIRSKI ZNAK GLEDALI SMO TUDI IGRICO O KURIRJU DAN KU. KO SMO SE VRNILI V SOLO. SMO NA MIZAH ZA GLEDALI HRANILNIKE IN INDIJANCKE TOVARIŠI (A PA NAM JE DALA PIONIRSKE IZKAZNICE SAŠO SEGULA, 1. A. R. OSN. SOLE SIMON JENKO KRANJ J Med spraševanjem lTh. danes ho spet spraSevanjc. Vem. da ne bom vprašana, saj sem imela že govorne vaje. Ura se je začela. Ta slovenščina! SpraSevanje stavčnih členov, določevanje stavkov. Se največ pa je dolgočasja. Ne vemo. kaj bi počeli. Nekateri gledajo skozi okno. drugi se potihoma pogovarjajo, tisti v prvi klopi pa malo prišepetavajo. Ce bi Sli lahko domov! Vendar ne smemo. »Poslušajte, da se boRte česa naučili.« nam pravi tovarifti- ca. Raje delamo vse kaj drugega, kot da bi poslušali Tisti pred tablo nekaj pove. Se več pa premišljuje in posluSa priSepetalce ter gleda v strop, kot na hi zgoraj naSel reSitev. Kmalu bo zazvonilo. Pospravili bomo Šolske potrebščine in zdirjali domov, saj se bo to dolgočasno »praSevanie za danes končalo. Polona Koiir, 6. a. r. oan. Sole heroja Bračiča Trtic tttefe - **** itine palačinke M osebe potrebujemo: J testo: 250 g moke. ščepec '4abega pol litra mleka. I \ 100 g margarine za pe-namašCen je pečice: [Majenje: 50 K masla. :i ruke, sok in zribano kožo I 250 g skute, malce mle •k mleka, izboljšanega s •o. 125 g rozin, kozarček •'{velike žlice sladkoria. .{ preliv: I /8 litru mrzlega » 2 rumenjaka. 2 ?lici *ledi gladko stepemo imi-***1. mleko in jajca. Testo '■no stati najmanj 20 mi-Pntem v srednje veliki M razhelimo malo margari Z zajemalk«) nalijemo v P ponev približno I /H testa *v obračajmo tako. da se ~ *aaa enakomerno po razde-?MWm palačink bomo na "iz te mase. Z obeh strani' le|M> »vetlorumeno imo spečene ■ vse pala pripravimo skuto: ___lo maslo, rumenjake. sok. naribam«« limonino lupinico. pretlačeno skuto in malce mleka ali smetane. Dodamo tudi rozine, ki smo jih prej oprali. Odcejene pokapamo z rumom in zamešamo v skuto. Beljake stepemo v trd sneg in prav tako vmešamo v skuto. S to skutino kremo namažemo |>alačinke in zvijemo. lensko posodo (ali kakršnokoli ognje varno posodo) znotraj dobro namažemo z margarino in zložimo vanjo palačinke. Na koncu jih še prelijemo z žvrkljanim mlekom, rumenjakoma in sladkorjem. Peči jih damo v že ogreto pegico in jih pečemo pri srednji vročini 1150 do 200 stopinji 20 do .10 minut. Serviramo še vrot'e. Zraven |H»strežemo dober kompot. Zna še malo trajati Toplotna zaščita hiše Prav je, da vemo TESTO NE BO »PILO« Testo, ki ga cvremo,, se manj napoji z maščobo, če mu primešamo malo ruma ali žganja. Prav tako dodamo malo ruma ali žganja maščobi, v kateri cvremo. KO KUHAMO ŠTRUKLJE Štruklje kuhamo vedno v vreli, slani vodi pol ure do eno uro, odvisno od debeline zvitka. Bolje je. da napravimo dva tanjša zvitka kakor enega debelega. Prt. v katerem kuhamo štruklje, pred uporabo prekuhamo nekaj minut v vreli vodi. nato ga oplak-nemo v mrzli vodi in dobro ožmemo. Tisti del. na katerega denemo štrukelj, potresem«) z drobtinami. Največ energije je moč privarčevati pri ogrevanju. Pri tem je zelo pomembna ustrezna toplotna zaščita Izolacija hiše je dodatni OMLETNO TESTO Gladko omletno testo naredimo lepo in hitro, če v loncu zmešamo malo mleka, moke in eno jajce in nato počasi dolivamo mleka. Vedno je laže goščo razredčiti kot obratno. Testo pripravimo dve uri prej in ga postavimo na hlad. Omlete So rahlejše in izdatnejše, ker se medtem napnejo škrobna zrnca. ŠIPKOV ČAJ Sipkov čaj bo izdatnejši, če plodove zmeljemo v mlinčku. V četrt litra vode zakuhamo 1 žlico zmle tega šipka. TESTENINE Kupljene testenine kuhamo v veliki količini vrele, slane vode. Ker so testenine suhe. vpijajo dosti vode in je zato tudi veliko potrebujejo, sicer se ne skuhajo enakomerno. Kuhamo pokrite, da bolj narastejo. Kuhane odcedimo in polijemo z vodo, da niso sluzave. I>a se hitro p«>- strošek. ki vrne. Toplotne izgube so porazdeljene približno tak«)le: RAVJE IESSEGUE: NARAVA IMA VSELEJ PRAV >pa in koleraba Na žaloat naju obe spominjata neprijetnih vojnih časov. Obe sta simbol obdobja, ko je primanjkovalo hrane. Poleg teta ima beseda »repa« nekakšen posmehljiv, slab prizvok. To pa ni prav, zakaj repa ima tudi vrline. Nanjo bi ne »meli pozabiti v vašem vrtu, ne smeli bi je pozabiti dati v vašo joho in — če le morete - ne pozabite je vtihotapiti tudi v mesno omako (na primer račjo). Repa ima (tako kot koleraba in vse druge vrste repe) »«h*o rudninskih soli, sladkorja in vitaminov Predvsem bi jo morali jesti otroci, slabokrvni in debeli ljudje, a tudi tisti, ki bolehajo za bronhitisom, angino ali protinom. Iz repe si lahko naredite zelo dober čaj zoper bronhitis! Repo naribajte, jo nato nekaj časa namakajte v mleku in nazadnje osladkajte z medom. Sok iz prekuhane repe je primeren za grgranje. Zdravi angino in blaži ozebline, kožne raztrganine in tvore, če jo položimo nanje. Dobro je. če jo pred uporabo malo opečemo v pečici, ker odda potem več •oka. Zaradi vseh teh dobrih lastnosti zasluži, da ji s|h«i vrnemo ugled. Individuama ftli« već«f»j»cif»njska «!«vba Šibka točka hiše so torej okna. Izgube zmanjšamo z boljšo kvaliteto oken ter s tem. da v fasadi ni preveč zastekljenih površin. Zelo pomembno je tudi. da v fasadi ni preveč zastekljenih površin. S tem seveda nočemo reči. da morajo biti «)kna majhna, saj je po-freba po svetlobi prav tako pomembna kot po toploti. Ne smemo pa pretiravati, saj nam sodobna arhitek-" tura često vsiljuje velike zasteklene površine, kar ni v skladu s težnjo po smotrni porabi energije. delež «»ken v fasadi izgub«' energije 25 odstotkov :\:\ odstotkov 40 odstotkov r>() odstotkov tiO odstotkov H8 odstotkov 7a odstotkov 80 odstotkov povprečne letne izgube pri izolirani steni Skozi enojno »kilo uhaja zastekljeno Prehod toplote skozi zu- znatno več nanje stene zmanjšamo / toplote kot skozi dvorno ali d«>br«» toplotno izolaciio trojno zastekljeno. stene. Stene lahko izoliramo na zunanji, notranji strani ali vmes, med steno. Priporočamo izvedbo zunanje izolacije. ;V£h£!T letne pri smemo pozabiti na izolacij«, ^ Jfrr- u°l*°" * neizohran, sten. podstrešja in tal. M5 kWh m» «'WrV'nV 1 I j 1 G LAS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 4 DECEMMA 1H1 RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR »PLANICA -NEČLOVEŠKI PREPAD Tako je ocenil največjo skakalnico aveta Norvežan Slgmund Ruud, ki jo je prvi opisal v knjigi NAŠEL SEM OZNAČBO Takrat nisem mogel najti ustrezne označbe za skakalnice, na katerih bi bilo mogoče skočiti dlje kot 100 m. Planica mi jo je dala. Nečloveški prepad! Po tem uvodnem srečanju s prenovljeno planiško skakalnico smo si želeli, da bi se popolnoma umaknili, toda ostali smo in počakali. V nedeljo dopoldne, ko so bili skoki, so sodniki določili največjo hitrost (op.: avtor je mislil na višino štartnega mesta, to je dolžino naleta). Popolnoma so omalovaževali pogoj, ki ga je dala norveška smučarska zveza za našo udeležbo. Tedaj smo pojasnili, da ne moremo sodelovati. Dobro vem, da se zbrano občinstvo ni moglo strinjati z našo odločitvijo. Toda pri lovu za rekordi nismo hoteli sodelovati, saj se je naša zveza z vso odločnostjo odrekla takemu početju. Vrh vsega: vse, kar smo doživeli dan poprej, nam ni prineslo nobenih dobrih skušenj. BRADLU JE USPELO Prav občinstvo, ki nam je pred dvema letoma pripravilo ovacije, kakršnih še nismo doživeli, nas je tokrat obmetavalo s snežnimi kepami in nam pripravilo žvižgalni koncert. Da, tudi pot športnika od Capitola do sramotilnega stebra pogosto ni dolga. 17-letni Avstrijec Josef Bradi je tekmo dobil z veliko prednostjo. Toda ker sneg ni bil več tako dober kot dan poprej, pričakovanega rekorda tuđi z največjo hitrostjo na naletu (op.: mišljeno je najvišje štartno mesto) ni bilo. Sele popoldne, ko je prireditelj napovedal poskuse za dosego svetovnega rekorda, je Bradi Posegel mejo 100 m. Skočil je 101,5 m z dobrim skokom, ki ga je popolnoma obvladal. Veselje v areni ie bilo nepopisno. Prireditelji so cilj dosegli. Brez Norvežanov. Prav tako dobro bi se lahko odrezali tudi mi saj so v nedeljo poprej tudi na nekaterih norveških skakalnicah priredili tekme, na katerih so bili skoki izjemno dolgi. To je bilo v Narokollnu in Vikersundu Na teh prireditvah so skočili prek 90 m, torej tudi prek najvišje meje, ki jo je določila FIS. To je bil dober zalogaj za Jugoslovane, ki niso mogli razumeti stališča naše smučarske zveze. Nekaj nenavadnega je že bilo. Trojni skok v Sun Vallevu. Z leve: Nila Eie, Alf Engen in Birger Ruud. Na olimpijskem štadionu v Los Angelesu so »sneg« pridelali iz blokov ledu, filmske zvezdnice pa so se poskušale v kepanju. da so dovolili dolge skoke doma, ne pa tudi v Planici. Nekateri časopisi so pisali, da je bila prepoved izrečena samo zato, ker norveška smučarska zveza ni rada videla, da bi Norvežani dosegali nove svetovne rekorde na tujem. To je bil sicer Čisti nesmisel, vendar si je večji del občinstva tako razlagal naše ravnanje. Vseeno pa moramo ugotoviti, da so bili razlogi, ki so pripravili norveško smučarsko zvezo in FIS do njunih stališč, utemeljeni. Želeli sta samo, da bi zavrli razvoj in gradnjo pretirano velikih skakalnic. Pred mnogimi leti so bili izračunali, da je mogoče skočiti s smučmi dlje kot 120m... Ko sem nekaj pozneje v Villarsu skočil 84 m in 86 m, kar je bil takrat »svetovni rekord«, sem lahko teoretično trditev samo podkrepil: ni več daleč dan, ko bomo dobili skoke, dolge od HOdo 120 m. Bradlovih 107 m leto dni po skokih, ki sem jih opisal, to samo potrjuje. Vse gre dalje, do utopičnih daljav. Čeprav moje izkušnje s planiško skakalnico, kakršna je danes, niso najboljše, ne dvomim, da bodo skakalci dosegli daljave, ki jih imamo danes na očeh. Rad priznam, da pa v Villarsu nisem računal s tako blazno hitrostjo in tudi tveganjem. Toda živimo pač v obdobju hitrosti. Vse je usmerjeno na Se večje pospeške. Kdo ve, verjetno se bodo skakalci navadili in prilagodili tem fantastičnim hitrostim, se prilagodili razmeram. Vendar pa smučarskim skokom ne bo nikoli v korist, če bomo tak razmah dosegli s silo in umetnim pospeševanjem. Pri tem moramo imeti tudi v mislih, da naj bodo smučarski skoki tudi šport za vse!« Pisanje Sigmunda Ruuda je bilo odsev razmer, v katerih je rasel in položaja, kakršen je tedaj bil v mednarodnem smučanju. Tudi Ruud sam in drugi vplivni ljudje, tedaj in tudi še kasneje nasprotniki smučarskih poletov, pa so sčasoma le spoznali, da nikakor ne morejo zaustaviti razvoja. ŠAMPIONI TUDI V ALPSKEM SMUČANJU Norvežanova knjiga pa je vsekakor zanimiva, tudi kar zadeva druga poglavja. Zlasti podrobno opisuje Sigmund Ruud svoji gostovanji v Ameriki v letih 1932 in 1938, mnogo pa je tudi zapisov s tekmovanj v alpskem smučanju, v katerem so se Norvežani prav-tako merili. Sloviti skakalci pri tem niso bili nikakršni »statisti«. Kar med najboljšimi so bili, pa četudi na Norveškem pravzaprav niso imeli možnosti za nujno potrebno specialno vadbo. Leto dni pred IV. zimskimi olimpijskimi igrami v Garmisch partenkirchnu, na generalki, je Sigmundov brat Birger zmagal v smuku, Sigmund je bil drugi, Radmond Sorensen je zasedel peto mesto, Alf Konningen pa je bil sedmi. Tedaj so Norvežani zabeležili najlepši uspeh tudi v slalomu, v katerem je slavil Sorensen in si s tem prismučal tudi zmago v alpski kombinaciji. Leto dni kasneje, na igrah samih, je bil Birger — ob zmagi v skokih — najhitrejši tudi v smuku, vendar pa je ostal brez olimpijske kolajne, ki so jih podeljevali samo za uvrstitev v kombinaciji. 2 SMUJABT B0ZMAN TA GLAVNA URŠA No, papačija sva pustili v oštariji in dalje iskali rdečo jopico. Kdor išče, ta najde. Res sva kupili lepo rdečo jopico. Božansko, rečem. Drugi dan v šoli nisem mogla priti do besede. Barbara in Tatjana sta obračali glavo kot lutki. Zdaj sta gledali kino, zdaj mojo jopico. In to sta storili naenkrat. Jaz pa sem se delala, da nisem ničesar opazila. Pa kaj, ko je Alenka zakoračila z odločnim korakom proti nam. Nenadoma mi je oči prekrilo rdečilo njene jopice. Ves svet je ponte* čel. Omare, stene, lestenec, tabla, tudi Alenkin obraz in njene kavbojke. Morala sem se tega nekako rešiti pa sem zamižala. Toda barve se Ujaf temu nisem mogla rešiti. Poslušala sem bližajoče se korake: klop, klop, klop. Potem pa je stala tišina. Nič ni pomagalo. Morala sem odpreti oči in pred mano je stala Alenka. Bila je presenečena. Tipala me je s pogledom od nog do glave ia od glave do nog in spet nazaj. Nihče od nas ni hotel prvi začeti, nihče ni česar rekel. Tako smo stale kot lipovi bogovi, dokler se ni od nekod primajal Jaka in zažagal s svojim hripavim glasom, polnim zlobe: »Oho, enaki jopici, kot da bi bili sestrici, prva takšna kakor druga, kot da bi jih nosila ista straga! Najbolje je, da se vse uniformirate.« »Pesnik, besnik!« sem mu navrgla, v grlu pa meje tiščalo. Seveda se je Jaka le režal in užival v svoji neumnosti. Požrla sem slino in se skušala zbrati. Prav prijazno sem pogledali Alenko in jo vprašala: »Si bila tudi ti v Trstu?« »Zakaj?« je bila začudena Alenka. »Mislim, zaradi jopice.« »Sploh ne. Včeraj sva jo z mamo kupili v NAMI.« »No, potem pa le ni čisto enaka!« sem se razveselila glasno. »Lenavidez sta enaki. Jaz sem namreč svojo kupila v Trstu.« »Seveda,« je potrdila Alenka. »Sploh nista enaki. Moja je Almira.« Kar zanašalo me je od veselja. »Moja pa, moja pa,« s tresočimi rekami sem slekla jopico in pogledala na našivek z imenom tovarne, crkavala sem, ker sem pričakovala kakšno zamotano italijansko ime. »Moji pa je: A. . \ . . .m ... i ... r ... a.« Vse smo se spogledale, meni pa je postalo vroče, kot pred spraševanjem. »Tudi tvoja je Almira,« je pribila Tatjana tako važno, kot da bi odkrila Ameriko. Tatjana pa ne bi bila Tatjana, če ne bi bila dosledna v razmišljanji (če je to sploh bilo razmišljanje) in čvekanju. Približala se je z obrazom k trakcu, na katerem je bilo izvezeno ime Almira. Prav tako kot pes, ki voha »Tukaj ne piše samo Almira, ampak tudi Radovljica in čisto spodaj pee tudi: Made in Jugoslavija. Res zanimivo.« »Na moji piše prav tako,« je ušlo Alenki in že takoj ji je bilo žal, saj tudi ona ni želela imeti enake jopice. Vsa sem se tresla od jeze. Moj Glas pa mi je začel šepetati: vidiš, zdaj pa imaš. Le zakaj ti je bilo potrebno bahati se s Trstom in tistimi lirami. Zdaj je vsega konec in videti si prava trapa. Jaz pa sem mu odgovoriš v sebi: Molči, ti si kriv. Lahko bi me opomnil. Tako si me pa pustil na cedilu. Punce so me gledale, ne da bi vedele, da se pogovarjam s svojim som. Potem pa se je oglasila Tatjana: »Res je škoda, da si morala po pico v Trst in da si tam zaradi nje toliko prestala.« »Bilo je kar prijetno,« sem skušala popraviti. »Koliko pa si plačala za jopico v NAMI?« je spet vprašala Ba Alenko. »Dvajset tisoč,« je dejala Alenka in ni vedela, kam s prsti, tako daje začela odpenjati gumbe. »Ohoj, Urša!« je zavpila Tatjana. »Ti si pa svojo krepko preplačaia.« »Pa naj sem, pa naj sem, moja je kljub vsemu iz Trsta,« sem bevsJb* prav neumno. Potem sem oblekla jopico in zbežala iz razreda naravfloi v stranišče, kjer sem se bridko zjokala. Tistega dne je bilo vse proti meni. Začel je Jaka s papačijem in -mico, potem tista neumna Alenka, ki je pridrvela v naš razred z rdečo jopico. Toda to še ni bilo vse. Poglavitno meje še čakalo. Zadnjo uro smo imeli angleščino in po vseh teh pripetljajih se seveOi nisem mogla zbrati za odgovor na profesoričino vprašanje. Jecljala sem, * potila, si trla dlani. Nič ni pomagalo. Pred očmi mi je venomer poplesaval« Alenkina rdeča jopica. Profesorica me je vprašala eno, jaz sem odgovoril j drugo. Se več. Meni nič tebi nič, sem zinila: » Moja jopica je iz Trsta.« Profesorica me je nekam čudno pogledala, se mi približala in vprašala zaskrbljeno: »Poslušaj, Urša, kaj ti ni dobro? Ti morda kaj manjka?. Nekam bleda se mi zdiš.« »Ne, ne, nič mi ni. Izvrstno se počutim.« Zlata Volarič: Nazaj še pridemo10 Posebno temnolasi Maček je bil zanimiv. Znal je miiavkati kot žalosten zaljubljen muc, ali tako, kot bi se boril s psom. Ta mačja pesem je trajala včasih po pol ure, potem so se pridružile zapovrstjo še ostale živali. Nekdo je posnemal psa, čeprav se ni nihče pisal Pes, lajati pa je znal po pasje, veselo, jezno in žalostno. Otroci smo v skupinah hodili po taborišču, čeprav nam tega niso dovolili. Morali bi ostati v baraki ali pred njo. Naš dom je bila baraka številka šest. Marija Vidičeva, Marica Pakličeva, Majda Komarjeva, Marijin brat Silvo, Sandi in Maček ter Dušan Medveščkov smo se večkrat skupaj odpravili na pohod po taborišču. Do koder smo pač smeli. K upravnim poslopjem vsekakor ne. Ob deseti baraki je bila shramba. Ne vem, kaj so tja spravljali, toda okrog in okrog ie bilo vse črno bolh. Skakale so v dolgih skokih, in če ai se z bosimi nogami za hipec ustavil, so ti v grozdih sedle na kožo. Lahko. si jih osmukal z nog kot kosmulje z;veje. Te igre se nisem udeleževala. Boli kot lakota mi je bil zoprn mrčes. Stala sem ob strani in gledala druge otroke, kako jim bolhe črnijo noge. Posebno vidna je bila ta igra na vitki, nežni plavolasi Majdi. Imela je nežno, belo polt. Ustavila se je za trenutek in Že je imela črne noge in meni se je zdela kot zamorka. 20. Nekega jutra me je prišla obiskat Majda. Stopila ie na prvo desko ob pogradu in pokukata, če sem že Um. Čepela sem v kotu in si spletala svetle kite. Včasih mi je mama lase ostrigla, potem jih je spet pustila, da so zrasli in sem nosila kite, nato si je premislila in mi jih ostrigla. To mi je ugajalo. Ostrižena sem se ji zdela starejša, s kitami pa sem se sama sebi zdela že odrasla. »Pridi dol!« »Kaj ie?« »Izgubila sem uhan.« »Pojdiva ga iskat!« sem ji predlagala, čeprav sem vedela, da ga ne bo več, saj hodi okrog barak mnogo ljudi. Uhan je bil spomin na umrlo sestro. Majda je stiskala ustnice, da ne bi zajokala. Široki predpasnik je imela zapet na hrbtu in tiščala roke v velike žepe. Pogledovali sva sem in tja in naleteli na neko deklico z dolgimi, črnimi kitami. V roki je držala Majdin uhan. »Daj mi ga!« »Ne. Ne dam. Zdaj je moj. Jaz sem ga našla.« »Daj ji ga,« sem hotela pomagati Majdi. »Ne.« Ali jo naj natepeva in vzameva uhan? Deklica je bila majhna in slabotna. »To je spomin na mojo sestro!« »Ne dam.« Majda ji je ponudila dva forinta, ki ju je tiščala v Žepu. Deklica je vzela denar in vrnila Majdi uhan. Srečna je stekla za barako. Tam so bili med drugimi fanti njen brat Janko, njegov prijatelj Zgrabljič, Maček, Dušan in Lojze Valenčič. Imeli so kruh in si ga delili med seboj. »Ste ga kupili?« je vprašala Majda. »Ja,« je rekel Janko. Večji fantje so hodili v mesto in na polja delat, pa so zaslužili nekaj pengov. Kruh so v taborišče tihotapili. V mestu ni bil na karte, na Madžarskem so ljudje svobodno kupovali kruh. Vendar je bilo prenašanje v taborišče zelo nevarno. To so lahko kaznovali s smrtjo. V mestu je bil kruh po dva penga, v taborišču pa po dvanajst. Ce so koga dobili, so ga zaprli v »bunker« ali samico. Mučili so ga in pretepli. Če je bil hujši grešnik, ni dobil hrane, le vodo, če pa je naredil manjši prekršek, je dobil polovico rednega obroka. Mnogi so v taki ječi umrli od lakote. 21. Zapor so zgradili sredi dvorišča in je imel le majhno lino in zaprt vhod. Vanj so zaprli tiste, ki so prekršili taboriščni red ali so kaj pretihotapili, preprodajah ali niso bili dovolj spoštljivi do stražarjev in paznikov. Lina je bila visoko, vrata zadelana, zato so otroci Marija, Majda, Milivoj, Janko, Sandi in včasih še kdo drug odstranjevali opeke spodaj v zidu, da bi vrgli jetnikom skorjico kruha ali steklenico z vodo, da ne umrejo od žeje. Vedno so pri tem postavili stražo. Nekega dne smo pripravili pollitrsko steklenico z vodo, določili stražo in pričeli I izpodkopavanjem. Stražar pa je pozabil, da je na straži. Zijal je, kako izpod stene odstra njujemo opeko. »Fipi-u-u!« je zažvižgal kratek, a debel jahalni bič po njegovem hrbtu. Vsi smo v trenutku pazniku pokazali pet«-Tudi stražar. Naslednji dan je rekla Majda: »Zdaj bom jaz na straži.« Stražila je tako vestno, da so delo opno brez vsake nevarnosti. Zaporniki v »bunkerjih« so dobivali lovico naše hrane in vodo. Vsak daa enkrat. Zgodilo se je še kdaj, da nas je odkril in mahal po naših hrbtih z bikovko. Imel je namreč daljše noge od nas. se je tudi, da so bili z nami večji fantje w\ tako Zgrabljičev fant vrnil udarce. Udari} J stražarja. Vsi smo se tresli od strahu. Kaj bo stražar? Nas bo prijavil? Ni. Tudi paziti je nehal na nas. Mi smo mu radi šli spod nog, kadar 9 mogli. Pogumen je bil ta Zgrabljičev, lahka1 ga bili ustrelili, pa se ni bal. Takoj si je pridobil večji ugled v očeh. 22. Oblekla sem svetlo platneno obleko ia F* stopala pred barako. Na cementnem podstavku je sedel sit Srb. Tiho je počival in razmišljal. Glavo je P* vesil na prsi in mislila sem, da spi. Potem ** si ga ogledala bliže. Nekaj je iskal f\ kosmatih prsih in mečkal med prsti. Kaj dela? Pozabila sem nanj in stopila proti kanui Za menoj je pritekel Dušan in pokazal - bunkerju. Linica je bila zazidana. Pomeni to. da v bunkerju ljudje? So jih zazidali? Žive zazidali. Sla sem v barako in legla na pograd. Nočem misliti na smrt. Hočem hoditi po naši zeleni, mehki t«*'. Hočem domov, domov. Zasrbi me podpaj-duho. Potipam in primem nekaj drobnepi mehkega. Zivalico. Uh! 4.DECEMMA 1981 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9.STRAN GLAS Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE >va koča na Starem vrhu |t*Jo je škofjeloški Alpetour na Starem vrhu odprl novo ki bo pozimi služila smučarjem, poleti pa planincem in ikom — V sodobno urejeni kuhinji bodo lahko vsak dan 250 enolončnic, ob konicah bodo toplo malico izdajali Iftitj okno na smučišče — V novi koči so uredili 16 ležišč, l|toje leto pa bodo kočo razširili in tako v gostinskem delu t tedanjih 25 pridobili še 40 sedežev Loka — V sredo. 2. de-£ škofjeloški Alpetour. tozd ■ofja Loka. odprl na Starem kočo. ki so jo veseli pose-*wirji. saj ho v gostinskem 'pomembno obogatila smuči-Starem vrhu. Poleg krčme na 'postaji žičnice in turističnih <* srednji postaji je tako "h dobil na zgornji postaji ''ajdobno urejeno kočo, v ka-fto pripravljali tople obroke za '• Koča seveda ne bo odprta zime. čeprav so jo gradili sluhom za smučarje, poleti rojena planincem in izlet - IV času smučarske sezone bo ll«ko kot žičnica, od maja do >ra pa od II. ure naprej, nanjo so zaceli maja letos, 'kočo. ki so jo pred tridesetimi *torniško postavili pionirji V na Škofjeloškem in je bila i dotrajana, so podrli okto- javnih Tonskih torilnic KIH - Zadnje dni oktobra ptt Kranj v vojašnici bohinjski Beli vklju-medkrajevno tele- za na javno . 'orilnico, ki je že 132. na jUučitev javne medkrajevne govorilnice so opravili *». Tako so morali položiti •i kabel in pridobiti vod za ^ev na avtomatsko tele-<*ntralo Bled. Ob velikem ""■oju vojašnice na Bohinjski Lijaki izkopali rov in položili *i kabel v dolžini 200 metrov, ^krajevna telefonska go-je vključena na blejsko *^ko centralo prek zračnega D. K. bra lani. Lanska zgodnja zima ie novogradnjo preprečila oziroma odložila na pomlad. Odtlej je delo dobro steklo, kljub temu. da je vreme često oviralo prevoz do koče. Projektant in izvajalec gradbenih del je bil škofjeloški Tehnik, brunarico je postavila Smreka iz Gornjega grada, notranjo opremo je izdelal Alples iz Železnikov. Koča je veljala 6.5 milijona dinarjev. Ob tem moramo povedati, da so delavci Alpetourovega tozda Hoteli Škofja Loka pri podiranju koče in čiščenju okolice opravili 800 prostovoljnih delovnih ur in tako pocenili gradnjo. V novi koči je 220 kvadratnih metrov koristne površine. V gostinskem delu je 25 sedežev, na podstrešju 16 ležišč. Že prihodnje leto nameravajo kočo razširiti. Zaprli > bodo teraso na vzhodnem delu in * tako pridobili še 40 sedežev v gostinskem delu. Ob konicah bo koča brez dvoma pretesna za vse smučarje, zato so vgradili posebno izdajno okno, skozi katero bo moč na smučišče dobiti toplo malico in pijačo. V sodobno urejeni kuhinjo bodo lahko vsak dan skuhali 250 enolončnic, pripravljali bodo še tople sendviče, hamburger in ocvrte piščance. Kosila bodo kuhali za goste, ki bodo bivali v koči. vendar ho moč dobiti tudi kosilo, če ga boste naročili vnaprej. Cene še niso določili, vendar kot so nam povedali v tozdu Hoteli Skofja Loka, bistveno višje ne bodo kot v drugih njihovih obratih, vračunali bodo le prevoz do koče. ki bo tekel po žičnici. V koči bodo zaposleni trije Alpetourovi delavci, ob konicah jim bodo priskočili na pomoč še drugi. M. Volčjak v vsakem gorednjem domu gorenjski O LA8 . ,, Vmniu na zboru skupnosti borcev VOS Sj - 26. novembra< so%„ Zovc,. Njihov zbor sta pozdra-*S«*enj*ke zbmh^evilm ne**anp Gorenjsko Zdravko Krvim ^Hkretar medobčinskega sveta ^f.MU___„0h,r»inrin Sekretariati ina ta teh na ^Mretar"medobčinskega sveta ^no - ...... Branko Vipotnik, pomočnik republiškega sekretarja Sekretana 'branje zadeve. Na zboru so obravnavali bogate izkušnje ti '"^i1 s posebnimi nalogami v naši osvobodilni borbi prenašati / in današnji koncept SLO okrepiti z njihovimi spoznanji. Na Si no izvolili odbor VOS OF za Gorenjsko in sprejeli pravilnik o 'toiiziranosti in poslovanju skupnosti VOS za Gorenjsko. Ena od 'faih številnih nalog za v bodoče je tudi prizadevanje, da bi VOS J*tf svoj domicil na Gorenjskem. Na zboru so slovesno pmlelili V*cem knii*e za njihove življenjske jubileje, 29 plaket ^^zadivein 44 plaket VOŠ. - Foto: D. Dolenc organov za Krajevni praznik v Šenčurju Krajani KS Šenčur od 6. do 12. decembra praznujejo krajevni praznik v spomin na decembrske dogodke iz leta 1941, ko je bila na območju Šenčurja ustanovljena Kokrška četa. Ob tej priložnosti bodo v Domu Ko-krškega odreda odkrili spominsko ploščo partijski celici, ki je bila ena prvih na tem območju in na Gorenjskem. Ob prazniku so krajani pripravili bogat program prireditev. V nedeljo, 6. decembra, bo ob 10. uri propagandna vožnja v organizaciji AMD Šenčur, ob 15. uri istega dne bodo predali namenu samopostrežno trgovino v Srednji vasi. oh 17. uri pa bo v Domu Kokrške čete prireditev za otroke. Predstava za otroke bo tudi naslednji dan ob isti uri, v torek pa gledališka predstava Gospod Petelin. V sredo, 9. decembra, bo ob 15.30 gasilska vaja pred osnovno šolo. ob 17. uri tekmovanje v namiznem tenisu. Ob isti uri bodo odprli tudi novo knjižnico. Športne prireditve bodo tudi v četrtek in petek, v soboto, 12. decembra, pa se bo ob 9. uri začel pohod od spomenika do spomenika. Prireditve se bodo sklenile z odkritjem spominske plošče, ob 16.30 na Domu Kokrške čete. Potem bo slavnostna akademija, na kateri bodo podelili krajevna in druga priznanja, razvili prapor KO ZRVS in se razveselili ob nastopu Partizanskega pevskega zbora. Prazničen Podnart Podna rt — Krajani krajevne skupnosti Podnart praznujejo 29. novembra svoj krajevni praznik. Letos so ga počastili s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami, obenem pa s številnimi delovnimi uspehi. Krajevni praznik je spomin na prve ljudske volitve na območju krajevne skupnosti Podnart, saj je leta 1943 OF sklicala prebivalce Podnarta in okoliških vasi k prvim ljudskim volitvam, ki so jih organizirali navkljub vojni in fašističnemu nasilju in izvolili prve krajevne vaške odbore. V Podnartu in okolici so vse, kar imajo danes — tako pišejo tudi v svojem glasilu, ki so ga izdali ob krajevnem prazniku — zgradili po vojni. Popravili so stare hiše in zgradili nove. Obnovili vse električno omrežje, vodovod, telefonsko omrežje, asfaltirali ceste, zgradili nove mostove, dom kulture, dom AMD. nove tovarne. Ob letošnjem krajevnem prazniku in dnevu republike so v Podnartu proslavili tudi 50 let kulturnega življenja, kajti leta 1931 so ustanovili Sokolsko društvo, ki je delalo vse do leta 1941. Društvo Sokol je imelo poleg telovadne sekcije še dramsko in pevsko ter knjižnico. Poleg dramske sekcije je delal tudi moški pevski zbor, ki je nastopal na samostojnih domačih koncertih, proslavah, revijah pevskih zborov. Vse družbenopolitične organizacije Podnarta in krajevna skupnost Podnart so danes izredno aktivne, krajani plačujejo samoprispevek za izgradnjo nekaterih komunalnih vprašanj, živahna je kulturna dejavnost, skratka, krajevna skupnost Podnart še naprej stopa po poti napredka in višjega družbenega in zasebnega standarda, predvsem zaradi volje in prizadevnosti vseh ljudi, ki v njej živijo. D. K. Razstava fotografij v Komendi Komenda — V zadružnem domu je bila med prazniki na ogled razstava fotografij, ki je kronološko predstavila letošnje dogodke v krajevni skupnosti. Med drugim je bilo prikazano tudi delo konjeniškega in šahovskega kluba, lovske družine, nogometnega kluba in društva upokojencev. Na razstavi so bile tudi fotografije z občnega zbora športnih novinarjev Slovenije in s podelitve Bloudkovih nagrad. Za boljše poznavanje kraja in okolice je bilo na razstavi še nekaj fotografij o zanimivostih Komende: izdelane so bile v barvni in črno-beli tehniki. Pobudo za razstavo je dal Drago Stefula, fotograf amater iz Komende. Krajevna skupnost mu je za organizacijo razstave odobrila skromno denarno pomoč. J. Globočnik Prešernova koča na Stolu (2193 m) v času spominskega pohoda pozimi L 1981 (99. zapis) Tako ožje kot tudi širše jeseniško področje je nenavadno na gosto obeleženo s pomniki NOĐ — pač dokaz, da so se delavski kraji najbolj množično odzivali klicu za obrambo svobode in domovine. Vendar bom v tale zapis zajel le omembe pomnikov NOB na področju Javornika in Koroške Bele. Pri opisih posameznih obeležij in spomenikov, se opiram na nekatere podatke Franca Konoblja-Slovenka. SPOMENIKI, OBELEŽJA, GROBIŠČA Gotovo najlepši spomenik NOB — poleg onega na Belem polju pri Hrušici — imajo na jeseniškem področju v Koroški Beli. Spomenik z reliefi na kamnitem podstavku in z bronastim kipom borca, ki s puško v dvignjeni roki poziva v boj, je delo kiparjev Draga Tršarja in Juleta Renka. — Postavljen in odkrit je bil leta 1954. Kip sam skupaj z obema reliefoma simbolizira že predvojno uporništvo tukajšnjih domačinov in občanov takratne koroškobelske občine proti izkoriščevalskemu razredu in takratnim oblastnikom, uporništvo, ki se je med okupacijo razplamtelo v osvobodilni boj, v katerem je ta (sedaj jeseniška) krajevna skupnost plačala velik krvni davek, o čemer priča 147 imen žrtev za svobodo in revolucijo, izpisanih na stranskih stebrih spomenika. Grobišče talcev, ustreljenih 4. septembra 1941 na travniku pred koro-škobelskim pokopališčem je spremenjeno v spominski park talcev. Spominsko figuralno obeležje je delo kiparja Jaka Torkarja. Potem je tu, na področju Javornika in Koroške Bele, še cela vrsta hiš, domačij in drugih poslopij, ki so obeležena z vzidanimi spominskimi ploščami. Padlim borcem so posvečene spominske plošče: na Gasilskem domu padlim gasilcem; na hiši v Pionirski ulici št. 2, prvoborcu Ludviku Bene-dičiču; na hiši na cesti Janeza Finž-garja št. 3, prvoborcu Cirilu Grintovu, ki je bil ustreljen kot talec; na hiši v ulici prvoborca št. 1 je vzidana plošča v spomin na Ignaca Kraflja, umorjenega leta 1942 na Dolenjskem; plošča na hiši na Cesti Slavka Likoviča št. 3 spominja na padlega pripadnika VOS, po katerem se cesta zdaj imenuje; plošča na hiši Savska cesta št. 12 je posvečena spominu Mare Kelih, ki so jo pripadniki Črne roke 31. marca 1944 okrutno umorili; plošča na hiši, Cesta železarjev št. 24, je posvečena spominu na Gustlja Stravsa-Lipeta, ki je padel 22. decembra 1943 kot žrtev gestapovske Črne roke. Spominska plošča ob železniškem mostu v Ratibovcu pri Potokih je posvečena prvoborcema Jožetu Sav-liju in Ivanu Kavčiču, takrat borcema Levstikove čete, ki sta padla leta 1942 v nemško zasedo. Savlija so našli ustreljenega na kraju samem, Kavčič pa se je verjetno ranjen umaknil k Savi in v njej utonil. Na hiši, Cesta talcev št. 11, je vzidano obeležje v spomin na Jožico Kunstelj, ki so jo črnorokci v kletnih prostorih do smrti izmučili (18. januarja 1944). Tragično smrt matere in sina, Ivane in Dolfeta Oblaka, ki sta kot žrtvi črnorokcev padla 31. marca 1944, obeležuje plošča na hiši št. 2 v Dobravski ulici. Tudi smrt znanega aktivista OF Viktorja Svetine je častno obeležena s ploščo na hiši št. 1 na Cesti talcev. SPOMINSKA POIMENOVANJA Cela vrsta hiš, v katerih so se vršile razne politične konference, se zbirali prvi revolucionarji in v katerih so bile nameščene partizanske tehnike ali pa so služile kot javke, je prav tako dobila ustrezna obeležja. Osnovna šola je poimenovana po prvoborcu Jožetu Zupanu-Ježku. — Vzgojnovarstvena enota, ki ima prostore v tej šoli, nosi ime po padli partizanki Cilki Zupančič-Sonji. — Delavski dom na Javorniku je poimenovan po Julki in Albinu Piberniku, starih jeseniških komunistov. Oba sta omahnila v smrt v boju za svobodo. Delavsko kulturno društvo Svoboda na Javorniku je poimenovana po Francetu Mencingerju, predvojnem revolucionarju in pevovodji, ki je bil ustreljen kot talec že 3. januarja 1942. MALO ODDIHA Bralcem te rubrike moram povedati, da je to zadnji letošnji zapis o krajih v savski Dolini in v Deželi pod Stolom. Z Novim letom bom pero lahko spet zastavil in zapise nadaljeval. V kranjski pionirski knjižnici ne posojajo samo knjig, ampak bralce prirejajo tudi zanimive ure pravljic srečanja z literarnimi ustvarjalci razstave, uganke in podobne stvari je na ogled razstava knjižnih in originalnih ilustracij Boža pregledna razstava revije Ciciban. - Foto: M. Ajdovec za mlade znanimi Trenutno Kosa ter J Gorenja vas ob prazniku Začetek novega obdobja V Gorenji vasi so ob prazniku izročili namenu prve pridobitve po skoraj desetih letih počasnejšega razvoja — Nove možnosti napredka in s tem tudi novi problemi — Nujno zgraditi še novo pošto in kanalizacijo J ■■sap 81 Direktor zdravstvenega doma Škofja Loka Jože Subic je spregovoril o pomenu nove zdravstvene postaje. Gorenja vas - Več tisoč domačinov, krajanov, delavcev Jelovice in drugih delovnih kolektivov, predstavnikov sosednjih krajevnih skupnosti, občinskih družbenopolitičnih organizacij in občine se je preteklo soboto zbralo v novi proizvodno-skla-diščni hali Jelobora v Gorenji vasi na proslavi v počastitev dneva republike, ki so jo ozaljšali s pomembnimi delovnimi zmagami. V veselem in prazničnem vzdušju so najprej predali namenu nove prostore Jelovice, zatem nov zdravstveni dom z lekarno in nazadnje še vodovod od Trebije, do Gorenje vasi in Todraža. Investicije so veljale 112'milijonov dinarjev. Novih pridobitev so krajani lahko še posebej veseli, ker imajo pomen tudi za širšo okolico in vsak zase ustvarja možnost za nadaljnjo rast Gorenje vasi, ki mora in hoče doseči višjo razvojno raven. Vodovod in zdravstveni dom sta nujno potrebna infrastrukturna objekta, ki bosta zadovoljevala ne le gorenjevaške, temveč tudi potrebe sosednjih krajevnih skupnosti. Zdravstveni dom ima namreč dokaj širok okoliš in je nanj in na zdravnike v njem vezanih več kot 6000 ljudi. Vodovod pa naj ne bi preskrbel z vodo le Gorenje vasi in okolice, temveč naj bi ga potegnili naprej do Poljan in Delavci Jelovice - tozda Jelobor so poleg sedanjih 900 kvadratnih metrov delovnih površin zgradili še 1600 kvadratnih metrov skladiščnih in proizvodnih prostorov in kupili novo opremo, kar bo omogočilo za 16 odstotkov večjo proizvodnjo. HHaafesMHHBHBsaalNHB! Z novim zdravstvenim domom se v Gorenji vasi odpirajo boljše možnosti zdravi varstva. Zaživele bodo tudi nove dejavnosti. Novi zdravstveni dom ima prostoren dobno opremljen laboratorijf fizioterapijo in zobni rentgen. Poleg splošne ambulante \ v njem še ambulanta za varstvo žena. otroška posvetovalnica, ambulanta za dela. dve zobni ambulanti in sodobna zobotehnika. Hotovelj in bi lahko pomagal ob konicah z vodo celo Škofjeločanom. Ker pa je loški vodovod povezan s kranjskim in za naprej s tržiškim, so se na ta način odprle velike možnosti sigurne preskrbe z vodo. Pa tudi v obratni meri si bodo lahko pomagali; če bo premalo vode v Gorenji vasi, jo bodo dobili iz loškega vodovoda. Jelovica s novimi prostori in sodobno tehnologijo zagotavlja boljše delovne pogoje zaposlenim kot tudi odpira možnosti za zaposlovanje zlasti mladih ljudi, kar v tem koncu škofjeloške občine ni brez pomena. Vodovod in zdravstveni dom pa sta žal šele prva objekta skupnega pomena, ki bosta poleg potreb krajanov mogla zadovoljevati tudi potrebe rudnika urana in njihovih delavcev. Čeprav je prav, da se energetskih in drugih objektov širšega pomena ne obremenjuje z infrastrukturo, je nedopustno, da se varčuje pri vlaganjih v stanovanjske, komunalne in druge investicije, katerih potrebnost najbrž ni potrebno posebej dokazovati. Pri izgradnji rudnika urana in spremljajočih objektov na razvoju katerih vse bolj sloni razvoj Gorenje vasi, se kasni, za kar obstajajo različni vzroki, tudi subjektivni. Zato bi kazalo iz preteklih izkušenj potegniti nauk in probleme, ki jih prinaša razvoj in ni jih malo, reševati složno, premišljeno in tudi z odločnostjo, da se zamujeno nadoknadi. Ko je bil sprejet investicijski grogram izgradnje Rudnika urana irovski vrh je bil podpisan poseben samoupravni sporazum s KS Gorenja vas o sofinanciranju izgradnje potrebne komunalne in družbene infrastrukture. Kot že omenjeno, gradnja v rudniku zaradi pomanjkanja denarja kasni, zato kasni tudi izgradnja komunalnih in drugih predvidenih objektov. Za vodovod, ki so ga pravkar predali namenu, je RUŽV prispeval 12 milijonov dinarjev po samoupravnem sporazumu in potrebna investicijska sredstva. Skupna vrednost investicije je znašala 34 milijonov Franca Berce je prerezala trak ob vhodu v tovarno in s tem predala nove prostore namenu. dinarjev. V samoupravnem sporazumu pa je nadalje zapisano, da mora prispevati še za cesto do nove stanovanjske soseske 5 milijonov, za kanalizacijo in čistilno napravo 12 milijonov, izdelavo dokumentacije in nakup zemljišča za športne objekte 3,45 milijona, za pošto 10 milijonov, za vrtec 8 milijonov, družbeno prehrano 3,83 milijona ali skupaj 54,5 milijona dinarjev po cenah iz leta 1980. Sporazum je potrdila tudi občinska skupščina Škofja Loka. Omenjeni družbeni in komunalni objekti naj bi se gradili hkrati z rudnikom. Seveda vseh teh objektov trenutno v Gorenji vasi še ne potrebujejo, z nekaterimi pa ne morejo več odlašati. Eden takšnih problemov je pošta. Zazidalni načrt središča Gorenje vasi, kjer naj bi stalo novo poštno poslopje, je sprejet. Podjetje za ptt promet iz Kranja obljublja, da bi gradnjo, če bi dobili poti— od RUŽV. Za gradnjo so zainteresirani, ker so že vk. lijonov dinarjev za nakup a« telefonske centrale, za dota in drugo opremo. Gradnja, zaradi novih priključkov ta Javorij, Leakovice in t Sedanja telefonska cent reč postala tako preo je težko dobiti zvezo, . računati tudi na nov ključek, čeprav so potrebe Drug problem, ki tudi dobiva brado, je kanalii jevna skupnost je le naročila načrte in sedaj jim, ljeno, da bodo v kratkem Izgradnja je nujna zaradi selja, predvsem pa zaradi in drugih voda. Ki_ čistilno napravo naj bi graebfci poljansko krajevno skupno račun za gorenje vaško skupnost znaša 34 milijone in tretjino stroškov naj bi knl! Menijo tudi, da ne gre odi šitvijo prometa skozi vas. bo nova uranska cesta p vasi oziroma skoraj v si bo gradnja ustavila ob mu, oziroma pred Petrolom pri . domu, opozarjajo, da bo to rešitev. Težko si namreč pr varnost pešcev, rešitev pro_ skoraj pravokotne ovinke in | Skratka, krajani so prej bo treba čimprej dogo\. ureditvi prometa skozi vas. Čeprav se včasih zdi, os jevni skupnosti malo nestif* za reševanje problematik« ' prav nove pridobitve, ki » prazniku predali namenu * zgrajene s skupnimi močmi" samoupravnih interesnih « občine in rudnika, pričajo. Gorenja vas stoji na prif» obdobja, ki prinaša bitrejk kraja in vse krajevne sk tudi občine. Tekst in slike: L. Bogataj muoFMPCK GLASBI MORAŠ PRISLUHNITI Bleščeče pološčena tla, medla svet loba raznobarvnih luči, ki utripajo v taktu glasbe in se stapljajo z dimom cigaret, vroča telesa plesalcev, ki sledijo hitremu, vedno enako udarja jočemu ritmu. Disvo. Raj za mladež in bav-bav za starejše, navajene barov z utrujenimi striptizetami. Diskoteka v hotelu Creina v Kranju ni bar. Tudi bav-bav ne. V njenem ozračju ni nagnusne poltenosti, opolzkih dovtipov, mamil in alkohola, ki bi tekel »v potokih«. Je čisto soliden lokal, resda precej bučen, ki se odpre takrat, ko se vrata drugje že pripirajo in človek, željan plesa in zabave, nima drugam kot domov. Glasbo vrti celih šest ur nepreki njeno disco jockey Džilio Filipčič. dvajsetletni domačin, ki ga je ta poklic že dolgo prej privlačil. Mislil je. kot pač večina njegovih vrstnikov, da je nekaj posebnega, da se bodo dekleta kar vrtela okrog njega. Vendar po drveti h mesecih ugotavlja, da sploh ni tako. Kar je za druge zabava, je zanj naporno de/o Vse noči gredo, najbolj zopmo pa je to. da je prostor redno isti in ljudje prat tako. saj r Kranju, ftt ni turistično mesto, drugačr skoraj nv nmre biti Prve mesar /r tudi sani. tur prvah Jugoslavije v dis< <> plesih, velik** plr sni, zabm al goste, se zafrkaral. koi sv preprosto reče. Potmi je njegova za ■ Ti * s gnanost ob istih nezainteresiranih obrazih počasi popušča/a. Gostje hočejo predvsem glasbo, tuje disvo hite. Poskusil je že z domačimi, pa ni šlo. Kljub temu »štancanje«. kot pravi discu. večkrat prekine z umirjrnejšimi takti. Reaggie. na primer, kar dobro vžge. Sicer pa sr rse bolj vrača staro glasbo, predvsem ročk7?'roll. PloAče kupuje sam. r tujini, kjer so prem drage, če so popularne Njegov zaslužek srobodnega disro jovkeva sploh ni blesteč Tudi na obljube managerjev ne da več prida. Iz krize, v kateri se je znašel, bo moral sam. Upa. da bo posel spet zanimivejši. ko bo diskoteko prevzela Modrina, ki namerava v lokal pritegniti »solidne/ še« goste, glasbo s kasete in /došč pa poživiti s kombinacijo žive Potem bo tudi za »shoiveo več prilike in volje V diskoteko je Džilia Fi/ipčiva pri peljalo navdušenji- za glasbo m ples Kolikor daleč nazaj se sponu njo. sr je rad vrtet. Na osnovnošolskih plrsnih tečajih, ko so fantje običajno ap telit sramežljivi in nr upajo po dr k leta. fv bi/ vedno prvi na plesišču. Kasneje skoraj ni bilo plesa, hi hi ga izpustil, disca r Hotemažah pa /e postal tak<> rekoč njegov drugi dom »Strasti ga /r pripeljala velo t re i l/sko skupino študentskega /desnega kluba i Ljubljani, kjei sr \ /rtu am i: tretje :ačrfniškr skupinr prebil I prvo A. Toda napori so bili prehud Amaterji so vadili kot profesionah.\ Opustil je vse skupaj, želja, da bi dekt\ v kakšni dobri poklicni skupini, pa .* ostala. Žal so pri nas moisam skromne, še bolj za nekoga, ki nisfl takoimenovane šestletne baletne afri rede. V tujini, kjer je takih skupin /*»'! več. niso tako strogi. Pomembno znanje. Ce bi dobil primerno ponad ne bi pomišlja/. Mami ga boj za ut\ rt ter in obstanek. Pohvale, ki jih je bil vsčpm deležen, so ga opogumile, da sr odločil za sodelovanje na letos*/**1 državnem prvenstvu v disco plesih. *" je bilo v začetku septembra v Zagreb* Hotel je potrdilo, koliko resnif** velja. Postal je vi ce prvak, drugi boljši. Kot so mu kasneje zatrjti** skoraj vsi člani žirije s predsednic na čelu. bi zaslužil prvo mesto. * kuhinji je bilo pač preveč lokalpatn*** ske začimbe In t čem je bistvo njegove umetnosti' Pri plesu je pomembno predvsf* to. pran. kako znaš poslušati glash" /o doživeti. Stranske učinke, ki s» prisotni v isaki zvrsti, tudi v dtscu. i* nh večina sploh ne zazna. Džiltn /in i « t int« .-.f*,.',. ■■• ----..... Filipčič spretno vpleta t svoj ples. pot* izvirnosti, muzikalnosti in elegance* ne rabi bleščečih oblačil H Jelovča« je s koroškim partizanom u je imel bandite skrite . . .« ka dan je bil praznični ponede-»• Koroška se je lesketala v Podjuna. Drava v dolini Na začel nabirati led. Ob vsej tej \**ri Obir v senci še bolj temno ao kmetije na široko razme-.flikovo domačijo se svet malce k, strm klanček zapelje na dvo-[)e stari Hojnik pripeljal s konji . so tule spodaj morali napeti J potegnili voz pred hlev. Mladi ima zdaj traktor. Vse drugače JOtaj ne kmetuje več. Turistom -Nova, velika, prostorna hiša je Hojnikovim skednjem. Čudovit z širna polja in travnike, na roben. V prijetni jedilnici tuji Holandci, spoznavajo tudi _M, na Koroškem. Kranjski - Milan Bat ista je pred nekaj ! ' M teh stenah dve čudoviti freski: 'ton vanje« in pa tisto, ki pri po ko so Turki odpeljali Miklovo t^ri Hojnik ponosen na vse, kar so 'etiko lažje žive od turizma, kot pa 'bnečkega dela toda veliko raje se 'Kam Hojnikove hiše z zelenimi ^drvarnice, skednja in hleva. Zdaj trpa je prazno vse. Odkar ni več A je vse tako pusto ... '30.novembra stari Hojnik praznu ■i dan. S tiri in osemdeset jih je bilo ikokrat se je veselil tega dne, -j so vsa leta po vojni prihajali v tovariši, prijatelji z one strani -Oje bilo veselo. Tokrat pa že od > da mora biti pri Hojniku nekaj ir ni zunaj, okna in vrata na 1 »o zaprta. Kot bi vse izumrlo. V j« prav te dni položila. Nič ne Vrsto zdravil so mu naložili na [težavo se je zravnal v postelji. Ko ■ srečala, je bilo poletje, ves od ga je spravljal na vrh skednja, i, vzravnan ... In tedaj se je po hiši še sukala mati Franca, ki mu je vse Življenje tako trdno stala ob strani. Za vse je vedela, karkoli se je zgodilo pri hiši. Nobena skrivnost ni ostala samo njegova. Kot eden sta delala tudi od tistega aprilskega dne 1943, ko so k hiši prišli koroški aktivisti Letonja, Zuti in Gašper in so se dogovorili, da bodo prav pri Hojniku naredili bunker in od tu hodili v akcije, od tu ustanavljali odbore OF v Šentvidu, v Mokrjah, v Zaman ju, v Go-selni vasi, Žitari vasi. . . Od tu so pripravljali mobilizacije. Tudi vlom v delavnico strelišča v Velikovcu, od koder so prinesli 7 pušk, flobert in zaboje streliva, je bil pripravljen od Hojnika. Na skednju so se zadrževali prvi koroški aktivisti in partizani. Dobro so bili skriti. Po vrvi sta jima pošiljala hrano. Na tiste živilske karte, ki so jih pobrali v akciji na občini v Šentvidu, sta Hojnik in Hojnica hodila v Celovec po hrano, tobak in blago za obleke. Na Reberci je delal mlad krojač, ki je šival iz rekviriranega blaga obleke za partizane, da so se bolje oblekli. Hude sovražnike so si naredili iz nekaterih trgovcev, precej pa je bilo spet takih, da so jim sami prišli povedat, kdaj bodo dobili blago, da bodo fantje vedeli priti pravi čas in pobrati kar potrebujejo zase. Potem so od oblasti zahtevali nove zaloge. Morda so bili vsi skupaj malo prekorajžni, malo p re svobod no so hodili tedaj med orožniki, fašisti, nemčurji. Morda malo preveč odkrili svoj obraz, namero. Šentviška izdaja julija 1944 je tudi Hojnika pognala v ilegalo. Septembra 1944 je bil kot član SNOS klican v Črnomelj na drugi zbor aktivistov OF. Tu je poročal o razmerah na Koroškem. Tja grede je šlo dobro. Neverjetno dobro so bile organizirane naše kurirske poti. S Kardeljem sta se pogovorila. Nekaj dni je ostal v Črnomlju, potem se je vračal domov. Čez hribe, Novo Štifto, Gornji grad so ga vodili. Od mokrote, mraza in snega so mu omrznile in se vnele noge. V Solčavi, v štabu Pokrajinskega komiteja za Koroško, ko je bila tedaj v gostilni pri Nastranu se je ustavil za nekaj dni. Od tu so ga spravili v premakljivo bolnico pod Raduho. Kakšnih štirinajst dni je bil tu, ko so morali odriniti, ker se je pripravljala decemberska hajka. Hoteli so, da gre nazaj v Belo Krajino, vendar s takimi nogami ni hotel nikamor drugam kot domov na Koroško. Čez Veliko Planino, Kamniško Bistrico, Kokro in Jezerski vrh se je vrnil v Korte. Aktivistka Marjeta je vodila njega in še kakšne tri ranjence. Ko je bilo le prehudo, ko jih je s svojimi bolnimi nogami preveč oviral, mu je dala posebnega kurirja, prepustnico in 300 mark denarja, ter mu naročila, naj se v dolini nekje »zabije«. Za božič je bil na Obirju, na svetega Štefana dan pa na Ramšeniku. Snega je bilo do vratu ... S težavo je le prišel v dolino in se zdravil pri zanesljivih ljudeh v Goselni vasi, v Kamnu, Dobrli vasi. Doma v Mokrjah je tedaj gospodaril že nemški gospodar, ljudje pa so kazali na Hojnikov skedenj in drvarnico zadaj in govorili: »Tu je imel bandite skrite ...« Edina zveza, ki je vedel zanj, je bil Mihe j Sadolšek, ta pa zaradi toliko nemške policije, ki se je tedaj zadrževala po teh vaseh, ni mogel do njega. Počasi so se celile ozebline. Šele sredi aprila so ga našli njegovi. Konec je bil na Koroškem hud. Kaj vse se je valilo skoznjo. Tomšičeve i so jo osvobajali skozi Št. Lipš, za njo je pa prišla I. hrvatska artilerijska brigada. Za celo brigado je Hojnik moral prevzeti intendanco. Še zadnje rekviri-ranje je moral opraviti okrog Dobrle vasi, da so borci dobili hrano. 21 glav živine je pripeljal, poleg moke in vsega drugega. Toda, ne vprašajte, kako se je domačinom zameril. Menda mu nikoli niso odpustili ... Pa to še ni bilo tako hudo, kot očitek, da se je tedaj, ko si je zdravil noge, skril. Nikoli bi tega ne storil. Zakaj? Pred samim koncem? Ne, toda ta krivica, čeprav je bila morda navržena mimogrede, ga boli še danes. Orden zasluge za narod s srebrnim vencem nosi danes stari Hojnik, znak Koroškega partizana in 1974. mu je RK SZDL za njegovo požrtvovalno osvobodilno delovanje med koroškimi Slovenci in boj za njihove moralne in politične pravice podelilo priznanje OF slo- Andrej Sienčnik-Hojnik venskega naroda. 3. marca letos je predsedstvo SFRJ podelilo spominsko medaljo v znak priznanja in v zahvalnost za sodelovanje v NOB narodov in narodnosti Jugoslavije, za doprinos k skupni zmagi nad fašizmom in zbliževanje in prijateljstvo med narodi, tudi njegovi pokojni ženi. Trda slovenska grča je stari Hojnik. Korenine Slovenstva njegove domačije segajo daleč v zgodovino koroških Slovencev. In stari Hojnik je prepričan, da bo njegov rod tak tudi ostal. D. Dolenc tretje leto deluje pri -ncu na Bledu razvojni J» katerega je danes vklju-< lažje in težje P"zad?t|h i rt*; ~AAo\oV v radovljiški '•jL'1 oddelek v radovljiški Mg Po dosedanjih izkušnjah ™ nadvse koristen. •"itev razvojnega oddel-fa so vključeni predšol--m. J° * zavzeli patronaina ■E^na služba ter radoviji-varstvo s humano željo, — umsko in ,u varstvo s nun.«,. am^iholj pomagali umsko in pjNzadetim malčkom.. S afPnspevkom je pomagalo 'lb Vo m tako 'maJo tudi f^ježje in težje prizadeti 'affiačno varstvo in brezin županova je v blejskem mJ* tem oddelku ortopeda-jj* nebogljenih otrok, ki jih znova treba vključiti v •JJ^ pa skrbi tudi varuhinja. ■C'Hk dan ob pol šestih in C> do ene popoldne, torej JuJJJAovi sovrstniki in zato ni TL** razlike. In ves kader v li^bej ravnateljica Marija m P^zadeva, da bi malčki kar mJ* ^jhitreje n apredova 1 i. l^jih v igro na vrtu, hodijo |L "prehod, tako da niso J-, '*jema in na zunaj ni l^ta okoli sebe, igrač in t Ujemajo tako kot ostali h ^ Bledu ima danes 14 *0 otroki, ki so v igral- Oddelek — enak med enakimi V otroškem vrtcu na Bledu deluje oddelek, ki ga imenujejo razvojni — Šest prizadetih otrok se enakovredno vključuje v delo in življenje vrtca nicah v novi stavbi in v stari stavbi. V vrtcu se poleg tega, da se igrajo, tudi pripravljajo na osnovno šolo. Vsi, tudi tistih šest, pri katerih je opaziti odklone v razvoju. Šest malčkov, ki se igrajo v skupini, še niso »kategorizirali«, ker je navadno tako, da v predšolski dobi počakajo, kako se bo otrok razvijal. Odvisno je seveda od stopnje prizadetosti, vendar je že majčken korak naprej izrednega pomena, česar se dobro zavedajo tisti, ki z njimi delajo, še posebej pa njihovi starši. Le-ti so s takšno obliko predšolskega organiziranega varstva izredno zadovoljni, kar se kaže tudi v tem, da jih v vrtec redno vozijo. Tako tem otrokom omogočijo vzgo-'jo že pred šolo, medtem ko bi starši le težko našli varstvo za svojega otroka. Smisel dela s temi otroki ni v tem, da bi odpravili prizadetost, ki se je ne da. Smisel je v tem, da bi jo zmanjšali, zato je delo povsem indi- »zgroaUl* na^vZ7 katerem je tud, ed,n, -to,,,, oddelek r radost občin, 'bKuralt Marija Troha, vodja vrtca na Bledu vidualno. Z vsakim otrokom se mora varuhinja ali ortopedagoginja posebej ukvarjati, vedeti, kakšen je, kaj zmore in česa se lahko nauči. Zato je Mihela Zupanova kar sama izdelala igračke zanje, takšne, ki so primerne za vsakega posebej. Pri tem je izredno iznajdljiva, zato ni čudno, da je dosegla že dobre uspehe. Delo je težaško. Marsikoga uči dneve in dneve, da se vsaj za silo nauči jesti, prenašati igrače, se nasploh odzivati na dražljaje. Potrebuje veliko didaktičnega materiala, zato se je tudi odločila, da kar sama izdela zanje igrače, saj je tistih, ki bi bile primerne, izredno malo. Dnevno načrtuje za vsakega otroka posebne naloge in si poraz- deli delov m cas. Dela z vsemi šestimi in z vsakim posebej. In kaj bo z malčki, ko bo konec Eredšolskega varstva in vzgoje? Če odo ugotovili, da je otrok toliko napredoval, da se lahko uvrsti med zdrave, bo našel mesto med njimi, sicer bo nadaljeval šolanje v posebni šoli. Le težje prizadete bodo napotili v zavod. Delo v oddelku vrtca, ki je na Bledu enak med enakimi, pa vendar poseben, je izredno naporno, a vendar lepo za tiste, ki imajo radi te otroke, ki so srečni, če z drobcenimi koraki napredujejo v svojem razvoju. A če napredujejo, jim je v veliko zadoščenje, in to je največje delovno plačilo. D.Kuralt GL,ASl2.STRAN_ ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 4 DECtMBRA 1SI Jubilej ŠŠD France Prešeren Kranj KRANJ - Športno društvo na osnovni Aoli Franceta Prešerna Kram te dni praznuje desetletnico uspešnega dela Na Soli je tisoč sto učencev in več kot polovica jih je vključeno v njihovo športno društvo, ki se v teh desetih letih |>onaša z lepimi uspehi Hkrati je to prvo športno društvo na Gorenjskem, ki se je pred desetimi leti samoupravno organiziralo Nemalo zaslug /a vse te uspehe, ki niso majhni, ima njihov mentor, profesor telesne vzgoje Boris Holv. ki je na šoli začel s športnim šolskim društvom. Kot povsod je tudi tu Boris Holv naletel na kopico težav. Ni se jih ustrašil, nadaljeval je z delom in kmalu so se začeli nizati uspehi. Ta delovni mentor je razdajal ves svoj prosti čas. da je to šolsko športno društvo zaživelo in je že nekaj let med najboljšimi v državi. Profesor Boris Holv je prejel za svoje delo na področju mentorstva šolskih športnih društev leta 1978" Bloudkovo plaketo in leta pozneje najvišje republiško priznanje za mentorstvo, zlati znak mentorjev. »Naše športno društvo smo ustanovili v šolskem letu 1971/72. Ze naslednje šolsko leto smo se vključili v republiško tekmovanje za najboljše samoupravno društvo. Prvi uspeh je bilo dvainštirideseto mesto in nas je vspodbudil. da smo začeli delati še bolje. Ni bilo lahko in naši učenci športniki so bili delavni na vseh področjih.« pravi ustanovitelj društva in mentor Boris Holv. S kakšnimi uspehi se ponaša vaše športno društvo v desetin letih delovanja'.' Boris Holy: po začrtani poti do uspehov »Kot sem že dejal nas je vključite* \ tekmovanje za najbolje samoupravno šolsko športno društvo v republiškem tekmovanju spodbudilo še za boljše delo Porodile so se nove. Bili smo na |x>ti uspehov ("'etrto mesto v šolskem letu 197-1 74 in trdo delo sta nas v naslednjem šolskem letu privedla prav v vrh. do republiškega prvaka /.a res izjemne us|>eh»' smo prejeli najvišje republiško priznanje. Bloudkovo plaketo, in najvišje občinsko priznanje, plaketo Borisa Hučigaja Naslednje leto smo bili s|>et pri vrhu. saj smo bili tretji, in leto pozneje drugi V šolskem letu 1977/78 smo bili v tem republiškem tekmovanju peti. v letu 1978/79 tretji in v letu 1979/H0 četrti. Tega leta je bilo zaključeno petletno obdobje za najbolje organizirano SSI). Lani se je sistem republiškega tekmovanja spremenil. Ukinili smo mesta, pričela se je borba za osvojitev ene od plaket Osvojili smo zlato plaketo V vseh teh letih smo prejeli kopico l«)kalov in denarnih nagrad. Naši športniki so ponesli ime naše šole v slovenski šport. Na vseh občinskih in višjih tekmovanjih posegamo po najvidnejših mestih. Iz našega društva izhajajo športniki, ki se pozneje vključijo v razna športna društva in nadaljujejo z uspehi. Iz naših vrst so prišli tudi Borut Petrič. Bogdan Norčič in Franci Peternel. Vsi trije so danes vrhunski športniki, ki osvajajo na raznih mednarodnih tekmovanjih, od balkanskih prvenstev do svetovnih in olimpijskih iger mesta, ki so nam v ponos. Rad bi se zahvalil vsem športnikom, vodjem in trenerjem, vodstvu šole. inšpekt()rjti. republiškemu centru SŠD. ki so v teh letih po svojih močeh omogočili razvoj našega športnega društva, ki s svojimi uspehi in organiziranostjo predstavlja steber šolskega športa v Sloveniji.« Prav danes bodo člani športnega društva na OS France Prešeren v Kranju na svoji šoli na občnem zboru pregledali prehojeno pot. Ta občni zbor bo hkrati tudi proslava oh njihovi desetletnici. I). H u mer Alpsko smučanje Začeli s slalomom Svetovni alpski pokal Težko je napovedati najboljše d I sere. kjer sta vsako leto prva ženska in moška tekma, »Kriterij prvega snega«, začelo vrteti kolesje za svetovni pokal za sezono 1981-82. Tekmovanje so danes odprle ženske v veleslalomu, jutri bo na sporedu moški smuk, v nedeljo pa se bodo v boju za točke in najboljša mesta v veleslalomu pomerili še moški. Ženski smuk, ki bi moral biti v Val d'Iseru, so preložili in ga bodo nadomestili v Evropi pozneje. Kdo bo letošnji dobitnik »Kristalnega globusa« kot najboljši smučar sezone, kdo so favoriti v smuku, in veleslalomu, je težko reči. Enakega mnenja je tudi generalni direktor Elana iz Begunj Dolfe Vojsk. »Za leto*nje nastope v svetovnem pokal« ni pravega prognoze rja. Vse reprezentance so ostro trenirale. Zavedajo se, da le dober smučar, ki je nabit • kondicijo in »treniran med vrsticami, lahko sdrti naporno tekmovalno sezono, de posebno v tej, ko je na sporeda tudi svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah v Schlad-miafu. Tisti, ki je zamudil te priprave, ne bo mogel izgubljenega nadoknaditi in ne more slediti ostalim.« Kaj menite o naših. »Neil tekmovalci A reprezentance bodo na enakih pozicijah kot lani. Letos so bile dosti bolite priprave in Ercpriean sem, da bodo sposobni raniti ugled, ki ga imajo. Zavedati se moramo, da ni mogoče samo drveti na slalomiscih in veleslalomitcih. Vožnje so trenuten navdih in sposobno t, ki jo da dober trening. Zraven pa te splet okolitć in, na katere moramo niti navajeni. Kot celotna ekipa je to moštvo tako kot lani. Zdi se mi, da so tonske napredovale in sposobne kot ekipa doseči vet kot v I h - "ki sesoni.« Kdo so po vašem mnenju favoriti v slalomu, veleslalomu in smuku? 3Izrednega tavorite v vseh treh d. I plina h v tej sesoni ni. Vendar se hodo pokazali le po prvih treh tel mah letotnjega svetovnega po-i | i. Odvisno ie tudi od tega, kakšne bodo proge in kako bodo postavljene, ■a! so boljši med starimi koli, drugim ta bolje ustrezajo novi. Seveda bo oiba proti Stenmarku. Vendar ne bodo uspešni izraziti slalomlsti, temveč tisti, ki so pred sezono prevoiili nnd lt.tt* vrstic. Vendar bodo Sten-fB,,k, brata Mahre, Zirov, Kritni, Or:ainaky, Gruber, Popaagelov. <01-rardelU, Fjallberg krojili najbolje uvrščeno deseterico. V veleslalomu so skoraj ista »mena kot v slalomu. Nalboljta mesta naj b ,1 na poenssesmih tekmah razdelili StoaanerkV Erar, Pa. S**.** mladih smučarjev, ki bodo na posameznih tekmah v ospredju. Smuk je tista disciplina, v kateri bodo zmagovala znana imena iz lanske sezone. Tu »padalcev« skoraj ne bo. V ospredju bodo Avstrijci, Švicarji, Kanadčani in reprezentant-je is SZ. Tu je le Ferstl iz ZRN.« Kaj pa svetovno prvenstvo? »Napoved je le bolj zapletena. Kdo bo svetovni prvak v slalomu, veleslalomu in smuku, ne bomo vedeli le po decembrskih tekmah svetovnega pokala. Nekateri bodo v vrhunski formi lele v Schladmingu, drugi prej. Toda vožnja zs svetovnega prvaka je nekaj drugega kot vožnja v svetovnem pokolu. Vse je odvisno od navdiha in forme. Vendar so imena enaka kot v svetovnem pokalu.« D. Humer Sporočili ste nam MEDNARODNI TURNIH ISKRA DATA — V restavraciji Iskre na Laborah je bil tradicionalni hitropotezni šahovski turnir ISKRADATA 1981, ki ga vsako leto priredi sindikalna organizacija Iskre Elektromehanike v počastitev Dneva republike. Udeležba je bila množična, saj je sodelovalo <>-f moških domačih ekip in dve avstrijski ter pet ženskih moštev. Tudi kvaliteta igralcev je bila zavidljiva, saj je med drugim igralo 30 mojstrskih kandidatov in en mojster. V prvi skupini je slavila" prva ekipa Murke iz Lesc v postavi Osterman, Mencinger, Praznik in Ciglič pred Krilatim kolesom iz Maribora. V drugi skupinije zmagal Stol iz Kamnika, v tretji MTT Maribor, v četrti Oradis Ljubljana, v peti Elan iz Begunj, v šesti Jelovica in v sedmi Komenda. Med ženskimi moštvi je zmagalo Kodelievo ured SD Kranj, Iskro Števci. Domžalami in Radovljico. D. Jokovič LIV1GNO - Več kot stotndeset alpskih reprezentantov iz dvaindvajsetih drŽav je začelo svojo uvodno mednarodno FIS tekmo v slalomu V prvi preizkušnji letošnje sezone v slalomu so imeli največ uspeha Italijani Njihovi tekmovalci (iros. Tonazzi in De Chiesa so zasedli vsa tri najbolša mesta. Med to druščino so nastopili tudi Jugoslovani V prvem slalomu, ki ga je otvoril Jugoslovan Bojan Križat, ie bil najboljši Boris Strel, ki je bil enajsti. Na petnajsto mesto se je uvrstil Cerkovnik, medtem ko je bil Križaj sedemnajsti, čeprav |e v drugi vožnji izpustil vratica Petrovič je bil trideseti. Ćižman pa t rim -trideseti. Več uspeha so imeli Jugoslovani v drugem slalomu, ki je bil zaradi odpad lega veleslaloma. Zmaga je tokrat pripadla I.iechtensteincu Paulu From-meltu. ki je zmagal pred Bojanom Križa-jem. Frommelt je bil na obeh progah najhitrejši. Križaj pa je za zmagovalcem zaostal za borih petindvajset stotink Dobro se je v tem nastopu odrezal tudi Kuralt. ki je bil deseti, medtem ko se je Cerkovnik uvrstil na petnajsto mesto. V Val Senalesu bi moral biti v torek prvi veleslalom letošnje sezone. Toda megla in močno sneženje, sta na tem visokogorskem smučišču preprečili, da bi ta tekma lahko bila. .Naši reprezentantje so že odpotovali v Val d-Iser. kjer bodo v nedeljo nastopili na prvi veleslalomski tekmi za svetovni pokal. V tem francoskem smučarskem središču, kjer se vsako leto odpre smučarska sezona v svetovnem pokalu, bodo danes v veleslalomu startale tudi Jugoslovanke -dh Podeljene Bloudkove nagrade in plakete Dragu Petriču Bloudkova nagrada B NOVA GOBICA - V novogorilkem kulturnem domu so pretekli četrtek podelili najvišje republiško priznanje na področju telesne kulture loudkove aagiadi) in plakete. Na letotaji slovesnosti je bilo podaljšala nagrad in trideset plaket. Nagrade je dobilo pet posameznikov in dve organizaciji. Med tridesetimi dobitniki plaket je test organizacij in štiriindvajset posameznikov. Med letošnjimi nagrajenci so bili tudi gorenjski telesnokulturni delavci. Najvišje republiško telesnokulturno priznanje Bloudkovo nagrado je prejel Drago Petrič iz Kranja, plakete pa Alpinistični odsek Planinskega društva Tržič, Peter Kofol iz Skofie Loke in Mirko Ramuš iz Jesenic. Drugo Petrič - Bloudkovo nagrado je prejel za strokovno ia trenersko delo na področju plavanja: »Drago Petrič je športni zanesenjak, ki svoje uspehe gradi na delu in znanju. Njegovo delo v plavalnem klubu Triglav je tako, da je z načrtnim delom največ pripomogel, da je plavalni kolektiv Triglav eden od najboljših v Jugoslaviji. Poleg svoje redne službe je v tej sezoni prevzel treniranje Darjana in Boruta Petriča. Izvrstno jih je pripravil za nastop na evropskem prvenstvu v Splitu. Na tem prvenstvu je Borut Petrič osvojil zlato odličje na 400 m in srebrno na 1500 m kravi. Darjan Petrič je presenetil na 400 m kravi, saj je osvojil bronasto kolajno, na 1500 m kravi pa je bil peti.« Alpinistični odsek planinskega društva Trtic - »Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Tržič je dobil Bloudkovo plaketo za široko in kakovostno široko razvejano dejavnost. Se posebno za vzgojo mladih za delo v gorski reševalni službi. Priznanje je ta odsek dobil tudi za sodelovanje in dosežene uspehe v številnih alpinističnih odpravah.« Peter Kofol - »Peter Kofol je amaterski delavec, ki ves svoj prosti čas nameni razvoju telesne kulture kot trener, vaditelj, graditelj, organizator in sodnik. Plaketo je Peter Kofol prejel tudi za vsestransko delo, zlasti za delo v košarkarski organizaciji.« Mirko Ramuš - »Jeseniški šport je tisti, ki ne more brez hokeja. Mirko Ramuš je plaketo prejel za delo pn razvoju jeseniškega športa. Njegovo delo je tesno povezano z razvojem jeseniškega hokeja. Ramuševo delo sega tudi na področje smučarskega športa in na druga področja telesne kulture v jeseniški občini. Nagrajencem iskrene čestitke! -dh Seja zborov telesnokulturne skupnosti Jesenice Problemi se kopičijo JESENICE - Problemi, ki vse bolj silijo v razrešitev, so narekovali, da se pregleda dejansko stanje programov vseh osnovnih organizacij v občini. Nedvomno je. da sedanji obseg dejavnosti in kvaliteta omejuje več dejavnikov. Možnosti zožujejo materialni pogoji, zastareli ali nedograjeni ter neustrezno vzdrževani športni objekti, nenazadnje tudi nezadostno število vodstvenih in strokovnih kadrov. Zato ni mogoče pričakovati uspešnega delovanja osnovnih telesnokulturnih organizacij. Specifične športne dejavnosti v občini, ki jim je dan večji poudarek in ki poberejo največ združenih sredstev, ogrožajo ostalo športno dejavnost. Športno društvo Jesenice namreč združuje v občini največ vrhunskega in tekmovalnega športa. Zaradi te osnovne ugotovitve so morali pregledati dejavnost in finančno stanje osnovnih organizacij. Najkvalitetnejša športna panoga na Jesenicah je hokej. Hokejisti imajo v svojih vrstah več kot polovico reprezentantov, nad stodvajset aktivnih igralcev vseh starostnih kategorij. V prvi zvezni hokejsti ligi nastopajo Jesenice in mladi pod imenom Kranjska gora. Prav zaradi tradicije in pomena, ki ga ima hokej na Jesenicah, so se že lani dogovorili glede zbiranja finančnih sredstev*. Na osnovi posebnega dogovora pri zbiranju finančnih sredstev naj hi združeno delo letos združilo 2 milijona dinarjev. Od tega so dobili 650.000 dinarjev. Sami hokejisti so od vstopnine, komercialnih reklam in drugih virov nabrali le 1.231.000 dinarjev. Košarko Jeseničani uvrščajo v tekmovalni šport. Z moško in Ženski) ekipo nastopajo v slovenskih ligah, mladinci, mladinke in kadeti pa v ustreznih tekmovanjih na Gorenjskem in republiških turnirjih. Tare jih pomanjkanje finančnih sredstev. Tako kot hokejisti so tudi košarkarji s fizičnim delom pridobili še nekaj finančnih sredstev. Nogometno člansko moštvo nastopa v zahodni slovenski nogometni ligi. Tudi ta športna panoga je na Jesenicah med tekmovalnimi športi. Neustrezni pogoji za trening in slabo igrišče zahtevajo znatno več opreme. Tudi člani nogometnega kluba so s fizičnim delom pridobili nekaj dodatnih sredstev. Kot v obeh klubih tudi nogometaše pesti nezadostno število vodstvenega kadra. Ostali klubi v SI) Jesenu e. ki niso vezani na številne člane v ekipah ali pa tekmujejo kot posamezniki, imajo manjše finančne probleme Pri teh je tudi lažje uravnavati tekmovalno dejavnost Halinarji največ delajo na rekreativni osnovi. S svojimi moštvi nastopajo na gorenjskih tekmovanjih in drugih turnirjih. Drsalni klub ima s svojimi posamezniki vidne uspehe m kandi-date za olimpijske igre v Sarajevu Najbplj je nazadoval kegljali klub Njihovo tekmovalno področje je največje na Gorenjskem. Kegljaški klub na ledu deluje po svojem utečenem, tradicionalnem programu. Njihovi uspehi doma in v tujini so znani in odlični. S takimi uspehi se ponašajo tudi jeseniški sankači. Smučarski klub Jesenice ima svojo dejavnost usmerjeno na mlajše kategorije. V njihovi dejavnosti jih zavirajo draga potovanja na treninge. Klub ima trenutno negativni saldo, vendar si je veči del manjkajočih sredstev že zagotovil s fizičnim delom in drugimi viri. Klub se sam trudi za realizacijo manjkajočih sredstev za program. V občini Jesenice delujejo ŠD Kranjska gora, ŠD Mojstrana, ŠD Golica, SD Planica, Šahovsko društvo. SZ Jesenice, občinska strelska zveza in taborniška zveza. Tu so se TVD Partizan Javornik-Bela, TVD Partizan Hrušica, TVD Partizan BI. Dobrava in TVD Partizan Jesenice, Planinska društva ter ŠŠD. Za nemoteno delo in stalno udej-stvovanje, vadbo in tekmovanja so potrebni tudi ustrezni športni objekti. Obstoječi športni objekti na Jesenicah in v občini ne ustrezajo več potrebam jeseniške telesne kulture. Razen objektov pri šolah so vsi večji del starejši in zahtevajo znatna sredstva pri tekočem in investicijskem vzdrževanju. Osrednja športna hala je namenjena zimskim športom in zahteva največ stroškov za obratovanje. Nedograjenost zahteva še večja vlaganja. Poleg športnikov v zimskem in letnem času so našle svoje mesto v dvorani tudi večje kulturno-zabavne prireditve. Poleg hale in ŠD na Jesenicah skrbijo še za športni park Podmežaklja. kopališče Ukova in druge šp„ objekte. Delovna skupnost teh objektov pa je že lani pri vzdrževani« prikazala izgubo. Lahko ugotovimo samo. da razvoj športne dejavnosti v prehitel finančne možnosti in terialna vlaganja. Sredstva, vlož v telesno kulturo, rastejo poč od realnih stroškov. Prav ne zaostajanje za realno rastjo je tako kritičnega stanja. Ob sedan materialnih pogojih je ogrožena danja razvitost telesne kulture občini. Ogroženost je mnogo obč nejša v športnih panogah, v ka dosegajo vrhunske rezultate, in kjer gre za moštvena tekmovan Tudi pomanjkanje strokovnega L dra zavira nadaljnji razvoj športa, bodočem financiranju bo potrebne natančneje opredeliti razmerje vrhunskim in tekmovalnim špo ter rekreativno dejavnostjo. Vse bolj obremenjujemo združeni sredstva za dejavnost v telesa« kulturi ter za izdatke za tekoča in investicijska vzdrževanja športna objektov. Vzdrževanje športnih objektov je nujno treba rešiti a« ustreznejši način. Najti bo treba enako ali podobno obliko združevanja namenskih sredstev za vzdrfe-vanje objektov kot v preteklem petletnem obdobju. D. Humer Kegljanje na ledu Šport, ki presega ljubiteljstvo Jesenice — Kegljanje na ledu je pri nas manj znana in množična športna panoga. Gojijo jo v Ratečah, Kranjski gori, na Jesenicah in na Bledu. Zametki tega športa segajo pri nas v leta pred drugo svetovno vojno. Z njim so se ukvarjali gostje iz alpskih dežel, ki so po/um bivali na Bledu. Središče kegljanja na ledu danes ni več Bled, ampak Jesenice. Ko še ni bilo pokritih drsališč, so bili kegljači odvisni od ledu na lezerih in hajerjih. Kegljači na ledu imajo svojo organizacijo IFK. Vsako leto Imajo evropsko prvenstvo in prihodnje leto l><> It 12 Kegelj ali čok kot mu pravno tekmovalci, je težak od 4..r> do B kilogramov, zanje pa veljajo mednarodne norme Kegljanje na ledu je izjemno množično v alpskih državah. Avstrija ima 30.000 registriranih tekmovalcev. Pri nas jih je le nekaj sto. pa se fxwašamo z velikimi mednarodnimi uspe ii Koblar. Piber, Božič, Smolej in Klinar so bili že evropski pivu ki na letošnjem prvenstvu v (1 ruden pa smo prav tako do segli velik uspeh. Moštva Murka, Vatro stalna m Bled ^> bili do 10 mesta. Redno prirejamo slovenska prvenstva in najboljša tri moAtva nas zastopajo na evropskem prvenstvu, če so denarne m<>> nOStl seveda Vadba kegljačcv se začne, ko je na Jesenu ali usposobljen led, trenirajo pa dvakrat tedensko po dve oziroma štiri ure Jeseniški klub ima devet ino štev. Priredili so ze dva mednarodna turnirja. Avstnici so zmagali na Pokalu Jesenic, domači (iradbinei je bil tretji, na drugem turnirju pa je /.magala Murka pred DAB iz Beljaka Na Bledu je bil junija .1.1. kongres IFK. Predsednik evropske zveze za kegljanje na ledu, gospod Rist iz Zvezne republike Nemčije, je odgovoril na nekaj vprašanj. Povedal je. da deluje v IFE že 10 let, od tega je bil štiri leta podpredsednik, sedaj pa je pet let predsednik. Blejskega kon- gresa se je udeležilo 8 držav od 16 vinjenih, ki imajo skupno v EvrooL Ana ■ Kanadi 200.000 tekmovalcev. Zakaj se kongresov oziroma evropska prvenstev ne udeležujejo vzhodnoevropske države? »V Nemški demokratični republiki se .« kegljanjem na ledu ukvarja veliko ljudi vendar le rekreacijsko. Enako veha a ČSSR. vendar tam prirejajo mednarodsr turnirje. Tudi neprimerno opremo ostema čoke imajo, ki jih IFE ne priznat* Skušamo jim pomagati. Kako bomo usjk-li, bomo videli.« Kakšna je vaša ocena kongresa? »Kongres je bil delaven. Komisij« *» zadovoljivo opravile delo. Razen Vorta-ka, ki deluje v tehnični komisiji IFE. je postal predsednik vaše zveze Beročo? Član bančne kontrole. Pravil nismo spreminjali, pa tudi rekviziti ostanejo no. Edina novost, ki je bila vpeljana ie i Gradcu je. da vse države udeleženke firvenstva dobijo od tehnične komisij* FE enake drsne ploskve za keglje. Svsje imajo samo čoke in ročaje, ki pa jih komisija pregleda.« Prizadevate si, da bi postalo kegljanj* na ledu olimpijska panoga. »Imamo kot amaterji možnosti nasts-panja na olimpijskih igrah. Pogoj pa ie. da goji ta šport najmanj 25 držav. Pred vsako Olimpijado pripravimo velik pred-olimpijski turnir, ki skuša popularizirati ta šport. Upam, da bo tako tudi pred igrami v Sarajevu.« Kaj menite o naših tekmovalcih? »Avstrija in ZRN prednjačita po številu tekmovalcev, vi pa tudi sodite v sam vrh. Glede na število tekmovalcev so vaši uspehi veliki Upam, da bo tako tudi na prihodnjem 33. prvenstvu v Regnu » ZRN. ki bo od 5. do 7. marca. Hvala vašim kegljačem. m gwrtohubje, ki sme ga bili deležni na Bledu!« Ruša NU.DECEMMA 1381 RADIO, KRIŽANKA .13. STRAN. G L A **0TA,i.DEC. ^program Dobro jutro! - 8.08 Pio-** tednu - 906 Z radiom Jj- 10.06 Amaterski 7" pred mikrofonom 18 Panorama lahke glasbe Za pojmo pesem -*Z Pr»e osnovne šole Celje ■JUD Svetovna reportaža -■ CZapojte z nami - 12.10 "■k v ritmu - 12.30 Kme * nasveti - 12.40 Veseli *n »spevi - 13.00 Danes k&00-Iz naših krajev • Iz ^-jedov - 13.20 Obve-7* g zabavna glasba *• ninoročajo vam 7* Koiturna panorama * Zabavna glasba - 15.50 J* danes, radio jutri! -*«VmIjak - 17.06 Spozna »vet in domovino -** h dela Glasbene mladi *9kseaije - 19.25 Obvestila *asavna glasba - 19.35 _ Mostovi - 19.55 Domo-I*1 je ena - 20.00 Sobotni večer - 21.00 Za pri I** nuvedrilo - 21.30 Od l^aaaie izseljence - 23.05 i utrinki • 23.10 Od tod 00.06 Nočni pro- priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.06 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 19.45 Minute i ansamblom Toneta Žagarja -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nase diskoteke - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.06 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza sobota na valu 202 -Dober dan na drugem 13.05 Radi ste jih 13.35 Glasba iz —' Amerike - 14.00 Sre-fepublik in pokrajin '"kri prati - 15.45 Mi-! at New swing qua rte t ' Nas podlistek - I sac Usoda - 16.15 Lepe -v - 16.40 Glasbeni ca '7-30 Novice - Iz naših 17.40 Lahka glasba avtorjev - 18.00 za cfaanson - 18.35 ■ji m ljudje - 18.50 mediani 18.55 J po kulturi - 19.25 »glasba - 21.15 Mala 1 glasba - kitarist Geor-Mon - 21.45 Glasba ne meja - 22.45 Zrcalo - 22.55 Glasba za ko-■*pams 'A, f. DEC. ro jutro! - 8.07 Ra ■ za otroke - 9.06 Se tovarkMl - 10.05 Ne-natmejm -11.00 Po-' poslušalci - 11.10 P—iuimlci čestitajo in t jo - 13.10 Obvesti-svrur glasba - 13.20 ~Jjske proizvajalce -rname godbe - 14.00 14.06 Humoreska - Venedikt Jerofe-Petuški - 14.25 po Jugoslaviji -nas doma - 15.30 7— reportaža - 15.55 * notesa - 16.20 Gremo - 17.05 Priljubljene tatlodije - 17.50 Za-radijska igra - 18.40 iji potici - 19.30 bi zabavna glasba -fr-Jko noč, otroci! -.Vknjbene razglednice -sedeljo zvečer - 22.20 j program JRT - stu-**P*b - 23.05 Lirični i J" - 23.10 Mozaik melo-L Plesnih ritmov - 00.05 'PKJgrsm - glasba Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskim i in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke Od ena do pet - 17.40 Iz pa rt it ur orkestrov RTV Zagreb -17.55 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na_II programu The Brecker Brothers-Chris Hinze 4 - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa TOREK, 8. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih sol - Glasbena šola Postojna-.Šempeter - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Z našimi opernimi umetniki 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... 14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z kitaristom Bojanom Drobe-žem - 20.00 Slovenska zemlja " no«m i in besedi - 20.30 S zin - 21.30 Misel in pesem 22.15 Sodobna improvizirana glasba Prelomnice 14. del 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa .V*kdja „a valu 202 -* nedeljo se dobimo, ' «bs in še kaj - 10.30 20.30 Glasba iz Iinimofona - 21.30 lz C8*« diskoteke - 21.45 £nk«ee - 22.45 Zrcalo £JJ^aj6 Glasba za ko 7. DEC. * °°bro jutro - 8.08 Z Y dober dan - 8.25 * - 8.40 Izberite • 9.05 Z radiom na 10.05 Rezervirano 1135 Znano in pesmi in besed solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dizielanda The Dutch svving Col lege Band - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom m zborom James Last - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Disco čez dan -17.40 Iz partitur orkestra »Kurt Rehfeld« 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 Torkov glasbeni maga- SREDA, 9. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pi san svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11.15 Lo kalne radijske postaje se vključujejo - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki za Kavni orkestri - 12.30 Kmetij ski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00 I naših krajev - Iz naših spore dov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Pri poro čajo vam ... - 14.06 Razmiš ljamo. ugotavljamo . . . 14.25 Naši poslušalci čestita jo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času »Ljudske v priredbi slovenskih skladateljev« - 18.15 Naš gost - 18.30 Radijsko tekmo vanje mladih pianistov 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč otroci! 19.45 Minute ansamblom Ludvika Lesjaka - 20.00 Naj narodi pojo 20.30 Johannes Brahms: Va nacije in fuga na Handlovo temo, op. 24 - Igra pianistka Zdenka Novak - 21.05 Peter Iljič Čajkovski: Odlomki iz opere »Pikova dama« - 22.15 Informativna oddaja v nem ščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki 23.10 Jazz pred polnočjo Rolf Kuhn - Toto Blanke Electric Cirkus - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi za bavnimi orkestri - 13.35 Zna no in priljubljeno - 14.00 YU POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Pesmi Latinske Ameri ke - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.40 Iz partitur orkestra »Andre Kostelanetz« - 17.55 Vprašanja telesne kulture -18.00 Z orkestri in solisti 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Orkester Peter Herbolzhe. mer - Vince VVeber-Bertonci ni - 17.40 Iz partitur ritmo simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 17.55 Mi in narava - 18.00 Popularna coun trv glasba - 18.40 Koncert ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.00 V živo . - 21.00 Zavrtite, uganite... - 22.00 S festivalov jazza - 22. medna rodni festival jazza »Ljublja na-81« - 10. oddaja: Bettv Carter - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pro grama PETEK, 11. DEC. » Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Otroške igre - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.06 Z radiom na poti -10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in nerodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Mihovil Logar: »Zlata ribica« suita iz baleta št. 4 »Primorje«' 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo • 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabaseia glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansambolom Štirje kovači -20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu - Chet Baker -Joe Heider - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno -17.40 Odmevi z gora - Metod Humar: Iz dnevnika nekega alpinističnega pripravnika -18.00 Operetna glasba - 18.40 Mali koncert lahke glasbe -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Top pops 20 - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Naprava analizo Smešna risba Črta na zadetku notnega črtovja Da I m a t ialjlvec Pisana dokjorepa papiga Živalska krma Andre| Kurent Špica pri kolesu Najviša gora Turčije V linolej vrezana slika Vzdevek Bsen-hov/erja Norveški slovnićar Špansko mol. ime Viktor • •• Car Angl. dolžinska mera Površina, območje Čas brez vojne Tu|a oblika žen imena Osebni zaimek Ptica u|eda Del Bleda z regstnim centrom Mm. duhovi umrlih Država v Arabiji Fr. teroristična organiz Aliiru Litina, litje Da Imat. višnja Mesto v ZDA. Oklahomi (nafta) Štukelj Leon Tone Kralj Bantufcev Ščtlonoaec Vzhod, jutrovo Prebivalci sosednje driave Orel Iz germ. mitologije med nar. nogomet sodnik Rešitve pošljite do srede, 9. decembra do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 27. novembra - praznične: prest or. mmarka. skopost. ia. atik. ave. ida. us. pd. niro. pataren, cal. macole. ate. posodica, orada. ms. utant. olav. sponke, tein. nn. tr. utva. žs. aro. antipasat. lej. ivo. vosek. pop. oleander, klaus. *rj, poen. kne. bi. aar. si. aravali. nokturno, erin. ajka. angelika. real. laik. aer. Prejeli smo 302 reSitve. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Legan Anka. Stara cesta 18. Kranj. 2. nagrado (150 din) prejme Marija Glavač. Planina 14. Kranj. .1. nagrado (120 din) prejme Tanja Oven, Kranj./Hrast je S. 4. nagrado (100 din) prejme Tono Perne. Mlakarjeva 24. Kranj. 5. nagrado (100 din) prejme Ivanka Hafnar, Sp. Bitnje 75. Zahnica. K. nagrado (100 din) prejme Drnovšek Frančiška, Reteče 87. Skorja Loka. 7. nagrado (100 din) prejme Anica Rožič. Partizanska 21. Trtic. 8. nagrado (100 din) prejme Andrej Perne. Kranj. Mlakarjeva 24. 9. nagrado (100 din) prejme Zlatko Lipovftček, Titova 87. .Jesenice. 10 nagrado (100 din) prejme Tilka Magdi č Kranj, ftorlijeva 1. Nagrade bomo poslali po posti: NAGRADNA KRIŽANKA DIO TRIGLAV JESENICE Domače aktualnosti 16.30 Ponedeljkov pregled - Morda vas snelo - 17.20 Nafti od-i Čestitke ali Izbor do *Wla*he w Domače aktualnosti -J**iU - 1H.30 Oddaja za Z** - Morda vas bo zani J»- 17.20 Delegati spraftu I* Oddaja o NNNP - Ce- Sk*. .,!f> Domače aktualnosti >tila - 16.30 Stop zelena ■forda vas bo zanimalo **ti»ke '"»tek: i* Domače aktualnosti **«ia - 16.30 NaAe zrcalo - Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas . čestitke Petek: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo za nimalo - 17.20 Nafti odmevi fVstitke ali Zabavni zvoki Sobota: 16.00 Domače aktualnosti -obvestila 16.30 Kam danes in jutri Jugoton vam pred stavlja - Morda vas bo zanimalo 17 M) Nasi odmevi -Cest it ke Nedelja: 11.00 Mi |>.i nismo se uklonili - Koledar pomembneiftib do godkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila 12.00 Čestitke - Nafti odmevi - Morda vas (><» zanimalo ČETRTEK, 10. DEC. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (11) -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naiih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Dvorak Štirje slovanski plesi - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! 16.00 VrtUjak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Kako je nastala Buečanka - 18.15 Lokalne radijske posta ie se vključujejo - 18.35 Majhno srečanje s skladateljem Zvo-nimirjem Cigličem - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč. otorci! -19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.06 Literarni večer - Humor z vsega sveta -VII: Anglija - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev 23 06 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba I) rus i program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu • 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.06 Z vami in za vas - 15.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub - Krediti le za stanovanja, ne pa za omare, žarnice J. Z. iz Škofje Loke se je oglasil z vprašanjem Ljubljanski banki, za kaj vse bi lahko namensko ali predhodno varčeval oziroma za kaj vse bi lahko potem porabil kredit na privarčevani denar. Zdaj se ne varčuje, temveč se Se odloča o tem. ker bi rad v prihodnjih letih denar nekam naložil in verjetno bo to za lastno stanovanje ali hišo. Pa se to vprašuje, katere stvari v stanovanju lahko kupi na ta kredit, ker je slišal, da se ljudje precej razburjajo ob tistem bančnem spisku, kjer je marsikaj potrebnega za stanovanje izločeno. Kaj se torej lahko in česa ne more kupiti na stanovanjski kredit? Ljubljanska banka - TBG, sektor stanovanjsko-komunalni h naložb. »Nekoč smo na tej strani na kratko že zapisali, za kaj vse lahko porabimo kredit, ki ga dobimo na račun namenskega in zdaj po novem predhodnega varčevanja. Pa naj bo še enkrat: po novem pravilniku o stanovanjskih posojilih občanom lahko porabite stanovanjski kredit za nakup novega stanovanja in stanovanjske hiše od gradbenega ali komunalnega podjetja oziroma druge delovne ali družbene organizacije, ki se pri nas ukvarja z gradnjo in prodajo stanovanj. za nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, od stanovanjskih skupnosti, kadar ta kupujejo stanovanja mlade družine, ki stanuje v njih, za graditev stanovanjskih hiš, za adaptacijo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš. ki obsega obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sanitarne opreme, izvedbo dodatne, kvalitetnejše toplotne izolacije oziroma racionalnejšega sistema ogrevanja, za povečanje stanovanjskih površin, ne pa za stanovanjsko opremo. Prav tako lahko uporabimo kredit za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, za plačilo odškodnine ob pridobitvi /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije, plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše ter za nakup starega stanovanja od fizičnih oseb, vendar to le s pogojem, da prodajalec kupnino, dobljeno iz posojila in namensko privarčevanih sredstev kupca, porabi le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke. Vsa stanovanjska posojila se torej morajo porabiti strogo namensko in se črpajo samo na osnovi ustrezne dokumentacije, kot so gradbeni načrt, kupoprodajna pogodba, pri adaptaciji pa ustrezen dokument o priglasitvi del, ki ga izda skupščina občine. Ne kreditiramo pa iz teh posojil notranje opreme, kot so kuhinje, Khištvo, bela tehnika, pohištvo za palnice, svetila, žarnice in podobno. Lahko pa ta kredit uporabite za vse, kar je vgrajeno v stanovanje: za keramiko, armature, vse inštalacije — vodovodne, električne, ogrevalne — za okna, vrata, rolete, vse talne obloge od tapet do lesa. Tudi za pleskarska, sobopleskarsks dela, le registriran račun je treba prinesti. In kdor se sam loti gradnje, lahko to posojilo izkoristi tudi za izkop, če ga naroči pri gradbenem podjetju, za gramoz, za beton itd. Tudi za kotel za centralno ogrevanje, celo za lončeno peč, če so si jo zamislili v gradbenem načrtu. Seveda pa ne za vse vrste ogrevanja hkrati. Le tisto, kar je v načrtu. Pa še to morda: nekateri se razburjajo, ker ne morejo na stanovanjsko posojilo kupiti mešalca za beton. Ta se vendar ne vgradi v hišo! Večino tega, kar danes pri stanovanjskih posojilih odklanjamo, si lahko kupite na potrošniška posojila.« G L, A S14 STRAN KINO. NOVO V KINU PETEK. 4. DECEMMA INI Ob tragični nesreči, v kateri so izgubili življenje naši izletniki, izrekamo globoko sožalje družinam, sorodnikom, prijateljem in znancem delavci Kompasa Ljubljana, 4. decembra 1981 Globoko pretreseni sporočamo, da je v letalski nesreči tragično preminila naša sodelavka METKA ŠOLAR statistik Pogrešali jo bomo in nikoli pozabili! DELAVCI SDK v SR SLOVENIJI -PODRUŽNICE KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega MARTINA BAJŽLJA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli izraze globokega sožalja, mu podarili cvetje, se od njega poslovili z žalostinkami in globoko izbranimi besedami, ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKOMUR dE ENKRAT NAŠA ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega nenadomestljivega dragega moža in očeta ''' JOŽETA' ŠLAJMARJA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama v teh težkih dneh pomagali in sočustvovali ter nama izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebno zahvalo izrekava dr. Lahu ter zdravnikom Zdravstvenega doma Radovljica za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Nadalje se zahvsljujeva Zvezi borcev, AMD in Vlečni službi Železarne Jesenice za pretresljive besede ob odprtem grobu. Iskrena zahvala tudi zastavonošem, darovalcem vencev in cvetja, pevcem ter vsem, ki ste ga v tako velikem Številu spremili na njegovi zadnji poti. SE ENKRAT VSEM ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA žena Jerica in sin Brane. Radovljica, 2. decembra 1981 Razpisna komisija pri delavskem svetu delovne organizacije VELETRGOVINE »2IVILA« KRANJ v skladu z 78. členom statuta DO razpisuje prosta dela in naloge GLAVNEGA DIREKTORJA delovne organizacije Veletrgovine »Živila« Kranj za 4 leta Kandidati morajo poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: 1. visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in ") let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah 2. organizacijske sposobnosti 3. moralno politične vrline Pismene prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov Veletrgovina »Živila« Kranj, Naklo 252, 64202 Naklo z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Rok razpisa je 15 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. KINO KRANJ CENTER /. decembra premiera bonf/k ban filma ministri saolina ob lH.:iO. iap ban Zftnd speklakel kacemcsha - senca bojevnika oh 11Ml m 20. ar, • ». decembra himfik. ban. karate (Um MO-istri saolina <>b Iti ari. aster, ban srbi,nka ho-i morilcev ob IS m .'o ari pn'miem amer. ban defekt film prija TKM v teža v ah ob 22. ari H. decembra premiera an^l bare, iumn. filma plemeniti tom ob IO ari. hon#k ban film moistri saolina ob i Ji. m 17 an. amer ban srblpcka RIM morilcev oh Iti ari. premični amer ban srbhn kr prikazni oh 21 un 7. in S. decembra amer han srblfii ko 1'rikazni oh IS. IS m 2o. uri s. decembra amer. ban . defekt, film pri ■IA te h/ v težavah ob is. IS. m Jo an 10 decembra amer ban defekt film pri ./ATRIJ v težavah ob IS uri. domari han film POSEBNA OBRAVNAVA ah 1* in 20. an KRANJ STORŽIC /. decembm amer han gnu lin ko DR A KI IA ob IS., is in JO uri decembra nem ban trot film ORSKb smokvice oh IS.. IS. in 20 uri S. decembra hnn/lk han film M asi h. vanj* zeleneča urada ah II an. ume/ ban erot film limonin SI.A DOl.ED ob IS. in IS ari. premični domari han komedije šesta brzina »b M> un 7 m S. decembm domači ban film ShSlA rrzina oh IH. IS. in 20 ari u decembm nem ban tilasb film DIS( l > vročica nb IS. 1». in Jo uri 10 decembm bonfk ban karate film maščevanje zeleneča ORADA ah ML IS. in 20 uri TRŽIČ .5 decembm hon/fk han film m.ašče vas je zeleneča orada ob IS. ari nem ban erot film madame IN NJUNA \fčakin>ia ob IS in 20. un. premiera amer ban srhtjnkc prikazni oh 22 ah h decembra premiera amer ban risani film nora dirka to m in jerrvja ob /.i un. nem ban en,t film madame is \jena necakinia ob 17. in /v un. amer ban defekt, film prijate 1.1 \ teža v a h ob 21 uri 7 decembm nem ban erot film l.RSKh. smokvice ob 17. un. amer ban »»/"/ film apokalipsa danes ob Ift. un han film M.AŠČE ORADA <>h 17 in han film KJE SI s. decembra amer han nrhljivka DRA KI L.A oh 17 in IS. uri fi, decembra honfik VANJE ZKLKNRtlA IH. un III. dcecmhra front SREČA oh 17 m iS itn KAMNIK DOM .). decembm franc ban komedi/a (i.AD/E MATCRIRAJo <»/> M. IS. in 20 uri premic m domače ban komedite ŠESTA BRZINA ,,h 22 un H. decembm amer ban. risani film KJE STA TOM IN JERRV ob I', ari. franc ban komedija (iADIE MATCRIRAJO ,,b 17. m IS. un. premiem amer bar, fflatm filma VRTNICA oh 21. uri 7 decembra franc komedi/a ii.ADIE M A TI R1RAJO oh IS. in 20. uri S. decembra iap bari ;t!od. speklakel KAOEMl SHA SENCA BOIEVNIKA ah 17 10 in 20 uri It. decembra f ram han koinediia KJE SI SREČA oh IS. in 20 ari in dacinhra i stari ban erot film II MONIN SI.ADOIEDoh IS m 2<> un DUPLICA .">. decembra anici han srhi,u ka DUA KILA ob 20 uri S. decembra amer han pusl film CON \'OY oh / >. IS 17 uri. fruitc han k<>mali/a KJE SI SREC.A ob IH. uri 9 decembra honak han karale film MINISTRISAOLINA »h 2'«*/. film RES III H ob 17 uri. ;ai> nem ban krmi film POROČILO IZST PA C LIJA »h>0. uri S decembra nem ban\ krim. film IHIRO Cli.O IZ ST PAVLU A oh IS un. amer ban ionu film SEOOSE1SUIVI MOST oh JO uri 7. m V. decembra amer ban .-/•<«/ film HEN HI H ob JO uri s. decembra amer han ,o,„, f,/,,, NE DOSEGU IVI MOST oh 20 ur, IO decembm amer han film \ARED V/A STAJ SER •>/' 2<> un BLED / decembra amer han film M A \'EKES KA IN DETEKTIV oh jo un ■V decembra amer bari tih film NESPRETNI DETEKTIV oh Is ,„,. dansk, ban film ZAKAJ NE PRIDEŠ l MOlO POSTEhlOoh20 an H. decembru danski hari film ZAKAJ NE PRIDEŠ V MO-IO POSTEUO ah f* „,, amer ban film MANEKENKA /\ Dh TEKTIVohjn un 7. decembra muosl han /,/,„ (AS \I)DA oh 20 m: S. decembru „em ban film POROČI IO IZ ST PA I UJA oh 20 „,, S. decembra ani.-r ban rajni film \'E DOSECUIVI MOST „1, 2<> un 10 deiemhn, „me, han film RES III K ob 20 uri BOHINJ BOHINJSKA HISTRICA / decembra danski ban :uhai film ZAKAJ NE PRIDEŠ \ MO-IO PUSTKhlO •>h 2a mi ■ ', decembra amer ban film I EOh \D\ O KASTERJI ol, jn uri S decembra amer han t,/,,, SESPREI NI DETEKTIV ah Is ,„ ju „,, III decembra jajtiml han /,/,,, ( \S \ Ol) \ ob 20 ur, SKOK.JA LOKA SORA / decembra uma film ZA OSJI Oli-IE \l ob is m 20 an V m S tlet enih,u amer drama SVET JE POLN POROČENIH MOŠKIH oh Is ,„ JO uri S. decembru ume, ris ft/ni NORČIJE R\( MANA JAKE ob is uri frunc h.analna MLADOST Ni)R(>SToh Ju ,„, o decembru frunc han film Ml A DOS I NOROST oh is i„2o uri 10 decembra amer risani film \ORCI.IE RACMANA LAKE„h is „,, 2KLKZNIKI OBZORJE / decembm amer fifni SVET I h IDI \ POROČENIH MOŠKIH ob 2n iV\*jSvani&% B<>NA ElOR l.\ \JKNA /Ml MOŽA ob 20 „r, ,?j'TZ'h'" ZADNJI OH I KM oh IS m 2n uri . ?:.'teKSfj? fi*** film EROTIČNI . 1 l . 1 A / f Rt. oh Jo an JESENICE RADIO i vlnnTiR "l'1 ^RIVNOSTI \ .\A ItH.UI ah 17 in hI „,, NOVO V KINU Namestnik šefa policije r Los Angelesu pomaga prijatelju prikriti umor žene, ki jo je ubil nehote v navalu ljubosumja. Ven dar pa tega ne stori iz prijateljskih nagibov; hoče, da morilec spravi s poti še njegovo ženo. Kljub spretnosti zločinca pa upornemu, bistroumnemu, na izgled površnemu Colombu res niča ne uide. Slavnega detekaiu. ki ga igra Peter Falk, bomo lahko gledali v filmu Prijatelj v težavah. Prikazani so, kot daje slutiti že naslov, grozljivka. Skrivnostne ženska na pokopališču po »odnosu« zabode mladeniča. Prijatelj, ki spremlja pogreb od daleč, vidi čudne stvari. Seveda mu nihče ne verjame, tako da nazadnje že sam podvomi v svoj razum. A grozodejstiKi se dogajajo, eeln mrtvi oživljajo . .. O vsebini domačega filma Šesta brzina, žal, ni podatkov. Povemo lahko le to, da gre za komedijo, ki jo je zrežiral Zdravko Šoira. v j glavnih vlogah pa so zaigrali Zoran Radmilović, Bata Živojiniiv. Mira Banja e m Milena Dravič. Znana imena torej, ki obetajo prijetno dožii>etje. Hongkongški film Mojstri zvrst, v kateri je polno akcije, vedno zmaga dobro. Saolina sodi v takoimenovano karate krvi in močnih udarcev, na koncu pa >l m r> (lecemhia oma t o/m film \ ///Al PRVA DIVIZIJA „1, I, ,„ /<"" /dm f d SAR ob is. m JO uri i KM ^ KRANJSKA (JORA , decembra amer t b/ni film S SMRT NA MEJI ob 2ti un 0 decembra amer pust film <>rOK l.l SARI EV »h JO un DO V.) K 1 dcccmbin dal. krmi (Um CORI.ElINr ''\!',feremhm amer rm»i fib* SMRT .VI MEJI oh /v m TO, 4. DECEMBRA 1981 SMUČANJE - SILVESTROVANJA - POTOVANJA KANfit 15.STRAN G LAS VAS VABI: NA SILVESTROVANJE V BOHINJ loamestitev v zasebnih sobah v Bohinjski Bistriti, silvestrovanje v hotelu ZLATOROG) za 3 ali 7 dni 2 možnostjo smučanja na KOBLI Zahtevajte programe izletov Z BELIM VLAKOM na KOBLO za posameznike in za Šolske, sindikalne ter druge skupine »_______ in prijave: TTG Turistična poslovalnica L^l^na?telefon: 311-851, 311-852 in 317-366 KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD INOZEMSKI TURIZEM POSLOVALNICA KRANJ Koroška cesta 2 (stara pošta) VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS Nudimo vam in opravljamo med drugim: — prodajo in rezervacijo vseh vrst vozovnic (letalskih, avtobusnih, ladijskih itd) — izlete in letni oddih po razpisanih programih — izlete, ekskurzije, strokovna potovanja za sindikalne in druge zaključene skupine, kakor tudi za posameznike po domovini in tujini — zimsko in letno rekreacijo (smučanje, letovanje itd.) — obiske sejmov, kongresov, in simpozijev po domovini in tujini — organiziramo prevoze z raznimi prevoznimi sredstvi — nudimo vam storitve RENT-a-CAR (a) — posredujemo vse turistične informacije in drugo Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure telefon: 28-472,28-473 telex: 34663 YU KOM KR primerno darilo ob vsaki priliki , *, Iskra, baterije Zmaj ' >,^v Ljubljana, Stegne 23 ALPETOUR POSEBNA UGODNOSTZA UPOKOJENCE IN BORCE ALPETOUR HO TELISIMONOV ZALIVIZOLA vas vabijo, da »preživite zimske dni na slovenski obali, ki ima tudi v tem času milo klimo, primerno za prijetne sprehode. Cena polnega penziona že od 262. —din dalje, ista tudi za vaše zakonske tovariše, vnučki do petih let pa imajo bivanje zastonj. V ceni je vključeno kopanje v bazenu s toplo morsko vodo in podvodno masažo, pri bivanju najmanj teden dni ena masaža telesa. Informacije in rezervacije pošljite pismeno na naš naslov ali na telefonu št. 066/62-221. KOMPAS JUGOSLAVIJA Ste si že ogledali Yugotoursov program smučarskih počitnic? J KEKREACIJSKO PLAVANJE Izlet v SelSko dolino ali smučanje na SoriSki planini lahko izkoristite tudi za kopanje v pokritem bazenu v Železnikih. Ogrevana voda ima od 28 do 30 stopinj.C. Bazen je odprt vsak dan od 15. do 21. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 20. ure. Lahko se oglasite tudi v poznani gostilni Pri Slavcu v Zalem logu. kjer vam bodo postregli z domačimi dobrotami NA DRSANJE Drsališče v novi večnamenski hali v Savskem logu v Kranju je odprto ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 20. ure. ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. in od 15. do 19.30 ure. Cena za odrasle je 30 din in za otroke 20din. Drsališče na Bledu ima slednji urnik: vsakdan od 10 12. m od 17. do 19. ure. četrtkih za odrasle od 20. £i. ure nado ob do ob ne-do od 20. decembra torkih, četrtkih, sobotah, deljah in praznikih od 14 HLure in od 20. decembra dalje vsak dan tudi*od 14. do 10. ure. Cena ie od 20 do 40 din po osebi, odvisno od termina in dneva. Na Jesenicah lahko drsate v dvorani pod Mežakljo ob sobotah od 15. do.17. ure in ob nedejjah od 14. do 10. ure ter 17. do 19 ure. Cena za odraste ie 40 din in otroke 20din. OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE O L, A S16.STRAN__ * ************************************** PETEK, 4. DECE mi ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ * ★ ■k k k k k * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ * -¥ ¥' ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ♦ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ PRIHRANITE ČAS IN DENAR CENIK INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIH MOTORJEV Model avtomobila ZASTAVA 750 Tip motorja 100 D 000 ZASTAVA 430 TK 100 DF 018 ZASTAVA 1300 116 C 000 ZASTAVA 130 TF 116 003 ZASTAVA 1500 115 C 064 ZASTAVA 620 105 BJ 005 ZASTAVA AR - 55 105 B 007 ZASTAVA 101 128 A 064 Cena motorja 11.079,50 12.637.10 19.501.95 20.464,50 21.314,85 32.322,30 32.322,30 19.825,50 1—LETNA GARANCIJA možnost nakupa na kredit trajnost in kvaliteta enaka novemu vračunan stari motor za ceno generalnega popravila kompleten motor z jamstvom originalen motor z originalnimi deli Zastava hitra zamenjava gosta servisna mreža PRODAJA NA KREDIT - V ceni je vračunana vrednost starega motorja. - Prevozni stroški za motor 350,00 din. - prodajalec odobri kredit za vrednost motorja po ceniku - polog 40 % - rok odplačila 12 mesecev -obresti 12% - prodajalec izroči ustrezne kreditne pole kupcu in ta jih izpolni in potrdi v svoji delovni organizaciji - po predložitvi izpolnjenih obrazcev prodajalec takoj odobri kredit - kupec vplača polog in prejme vso dokumentacijo za zamenjavo motorja ZAMENJAJTE DOTRAJAN MOTOR PRODAJNO SERVISNA MREŽA PODROČJE VGRADNJA PRODAJA LJUBLJANA ZASTAVA Avto - TOZD Zastava AVTOMERKUR Servis Bežigrad, Samova 14 XX ZASTAVA avto TOZD Zastava Servis Vič, Tržaška 1 33 ZASTAVA avto - TOZD Zastava Vtlharieva 33 - Jama Kadunc Matevž, Knezova 16 VRHNIKA AVTOME RKUR Vrhnika LOGATEC AVTOME RKUR Logatec TOZD Servis TOZD Servis TRBOVLJE VOLAN Servis Zastava 0 KRANJ ZASTAVA avto TOZD Zastava JLA 10 ALPETOUR - Servis Labore Ljubljanska c. RADOVLJICA MERKUR Kranj - Posl. E'ektiomoto JESENICE AVTOMERKUR Prodajalna 51 2, M. T.ta 28 . TOZD KEG CELJE ZASTAVA avto - TOZD Avtomotor P 701. Miklošičeva 5 Avto Celje - Sfrvit Zastava Ipavčeva 21 * X Motel Cehe. Ljubljanska 37 P-713 VELENJE ZASTAVA avto - TOZD Avtomotor P-705, Šaleška 18 Komunalni obrtni center TOZD Komunala X SLOVENJ GRADEC ZASTAVA avto - TOZD Avtomotor P-710. Glavni trg 44 P-720, Francetova 11 VIATOR - Servis Zastava X ŠEMPETER V SAV. DOLINI AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Dobrteša vas 3 MOZIRJE AVTOMERKUR - TOZD CKM Prodajalna, Mozirje 27 SLOVENSKE KONJICE AVTOMERKUR TOZDCKM Prodajalna, Prevrat 7 ADM - Avto-moto društvo X MARIBOR ZASTAVA avto - TOZD Actomotor P- 725. Valvasorjeva 10 FERROMOTO - Servis Zastava Mlinska 13 x AVTO MOTO DRUŠTVO X SLOV BISTRICA FERROMOTO Servis Zastava Čopova * RAVNE NA KOROŠKEM ZASTAVA AVTO -TOZD Avtomotor P- 71 2, Dobja vas 33 PTUJ AGIS - Servis Zastava, Rajšpova 13 X AVTOMERKUR - TOZDCKM Prodajalna, Nova cesta 2 MURSKA SOBOTA ABC Pomurka - TOZD Agroservis Servis Zastava X LJUTOMER TEHNOSTROJ - Servis Zastava X LAŠKO KOMUNALNO PODJETJE X ROGAŠKA SLATINA AVTOMERKUR TOZDCKM Prodajalna, Ratanska vas 13 Komunalno podjetje X NOVO MESTO NOVOTEHNA- Servis Zastava X SGP Pionir -- Servis Zastava - ♦ X TREBNJE NOVOTEHNA - » Servis Zastava X KRŠKO ZASTAVA avto -Servis Zastava, Krških žrtev 53 X METLIKA NOVOTEHNA- Servis Zastava X KOČEVJE AVTO KOČEVJE - Servis Zastava X KOPER ZASTAVA avto - TOZD Zastava servis. Istrska 55 X Trgoavto - TOZD Maloprodaja JNA 25 PORTOROŽ Trgoavto — Servis Zastava X RIJEKA AVTOMERKUR - TOZD KEG Prodajalna 507, Potok 22 IDRIJA AVTOPREVOZ Tolmin - TOZD Promet Servis Zastava X TOLMIN AVTOPREVOZ - Servis Zastava x TRGOAVTO Koper, Posl. 1 7 NOVA GORICA Vozila Gorica - TOZD MOTOREMONT Se v.s Zastava X POSTOJNA TRGOAVTO Koper Poslovalnica * Tržašk.i 41 AVTO MOTO DRUŠTVO, Ljubljanska c. v INDUSTRIJSKO OBNOVLJENI MOTORJI ZA AVTOMOBILE ZASTAVA k * k ★ k ★ ★ ★ ★ * k it k •k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k ■k k k k k k k k k k k k ★ k k k k . * * ★ ★ ★ ★ ★ k k k k ■k k k k k k k k k k k k k k k k k k ■¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ DELOVNA SKUPNOST SKUPNA 8TROKOVNA SLUŽBA 818 OBČINE SKOPJA LOKA Razpisna komisija za raspis proatih del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi raspisuje dela in naloge 1 VODJE ODDELKA ZA SKUPNA IN 8PL08NA OPRAVILA 2 VODJE ODDELKA ZA PLAN IN ANALIZE 3 VODJE ODDELKA ZA FINANCE IN RAČUNOVODSTVO Poleg pogojev, ki jih določa druftbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini 8kof}a Loka, morajo kandidati izpolnjevati ie naslednje pogoje: g* pod 1.: - visoka oziroma višja izobrazba pravne, organizacijske, upravne ali pedagoške smeri oziroma t delom pridobljene delovne zmožnosti. - tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj. — organizacijske sposobnosti: pod 2.: - visoka oziroma višja izobrazba ekonomske smeri oziroma /. delom pridobljene delovne zmožnosti. - tri leta oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj. — organizacijske sposobnosti; pod 3.: — visoka oziroma višja izobrazba ekonomske ali ekonomsko-komenialne smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti. - tri oziroma pet let ustreznih delovnih izkušenj.. — organizacijske sposobnosti. Za opravljanje vseh razpisanih del in nalog bodo izbrani kandidati imenovani za dobo 4 let. Pismene prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo po objavi na naslov: Delovna skupnost skupna strokovna služba Skorja Loka, Spodnji trg 40. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po imenovanju na delavskem svetu. ŽITO TOZD Triglav - Gorenjka Lesce, n. sub. o. Rožna dolina 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. STRUGARJA Pogoj: KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj. Za objavljena dela in naloge se zahteva dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, kadrovska služba, Lesce, Rožna dolina 8. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Zdravstveni dom Jesenice razpisuje prosta dela in naloge ' SPREMLJEVALCA V REŠEVALNI SLUŽBI Pogoj: šola za zdravstvene delavce amb. poliklinične smeri Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega službovanja in dokazili o strokovnosti na naslov Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Jesenice. Cesta Maršala Tita 78. f Razpis velja 15 dni od dneva objave. Osnovna sola STANE ŽAGAR KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge BLAGAJNIKA s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Nastop dela 1. 1. 1982. Poskusno delo traja 2 meseca. Pogoj: srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj. SNAŽILKE s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas Nastop dela 1.1. 1982. Poskusno delo traja 1 mesec. Pogoj: delo v popoldanskem času. Prijave z dokazili o strokovnosti po šiji te v 15 dneh razpisu na naslov: Osnovna sola Stane Žagar, ranj. Cesta 1. maja 10a. r, ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ Tovarna merilnih instumentov Otone objavlja prosta dela is naloge VIŠJEGA TEHNOLOGA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska ali naj manj srednješolski izobrazba kemijsk* smeri, večletne področju zaščite izkušnje galvanske Pismene ponudb« m dokazili o izobrazbi morajo kandidati poslati najkasneje do 10.12.1981 v splošno kadrovski oddelek, Iskre - TOZD Tovarne merilnih instra-J mentov Otoce, 64144, Podnart. PLANINSKO DRUŠTVO SKOFJA LOKA razpisuje no mesto prosto delov- OSKRBNIKA PLANINSKEGA DOMA Boris ZiherI na Lubmka 1025 m. Kandidat mora biti veS kuhanja in postrežbe gostov. Nastop 1. marca 1982. Prijave pošljite na naslov PD Skorja Loka p. p. 65, najkasneje do j 25. decembra 1981. VZGOJNI ZAVOD V PREDDVORU Objavlja prosta dela ia naloge HIŠNIKA -GOSPODARJA za nedoločen čas Pogoji: _ K V delavec mizarske stroke, _ 5 let delovnih izkušen-_ .J mesečno poskusno delo, - da ima veselje opravljati tudi vrtna dela HišniŠko stanovanje bo na razpolago! Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska komisija 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od i izteka roka prijave. OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17.STRAN.G LAS >-x HOTEL CREinfi KRANJ prireja 31. 12. silvestrovanje v prostorih restavracije. 1.1.1962 pa prireja zabavo s plesom od 20. —01. ure. zabavala vas bosta INGE in FRANC. Informacije v recepciji hotela Creina, telefon: 23-650 Ifj4«jB*rU«ki kombinat Kranj objavlja prosta dela in naloge 1 VODENJE GRADENJ IN VZDRŽEVANJA 2 OPRAVLJANJI OBRATNO MEHANSKIH DEL -SUDNJE ZAHTEVNO (2 delavca) 3. OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL — višja strokovna izobrazba gradbene smeri, — 3 leta delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo M 2. — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri. _ 3 leta delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo M 2. — triletna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, _ 3 leta delovnih izkušenj in 3 mesečno poskusno delo tytve ssMiiJiimri kadrovski oddelek Industrijskega kombinata n*sika Kranj v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obve-HttjvH dneh po poteku roka za vložitev prijave. POKLICNA SOLA Kranj Cankarjeva 2 Razpiauje prosta dela in naloge 1 UČITELJA ZGODOVINE, GEOGRAFIJE IN STM en delavec - P.PRU 2 UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE en delavec - P,PRU 3 UČITELJA ELEKTROTEHNIŠKIH PREDMETOV en delavec Be združuje za določen čas s polnim delovnim časom. W) dela po dogovoru. ^tefcui dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi in osebnih dohodkov delavcev sole. j 0 gtrokovni usposobljenosti, (diploma II. ali I. stopnje) a piemeno prošnjo na naslov: Poklicna šola Kranj, va 2. _ al p i na tovarna obutve Žiri, Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja Žiri Objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in aafoge VODENJE PRODAJALNE obutve ALPINA, Skofja Loka 1, Mestni trg 23 a dobo 4 let ***4idati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo Megsplošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: VKV trgovski delavec 5let delovnih izkušenj z obutvijo na drobno TERMIKA TOZD Proizvodnja Skofja Loka, o. sub. o.. Trato 32 objavlja prosto dela in naloge KUHARICE - 2 delavki za pripravo obrokov v novi kuhinji v obratu Trata i: — KV kuharica. - 1 leto delovnih izkušenj pri samostojni pripravi obrokov. fj*k> a? opravlja v delovni enoti Trata za vse delovne izmene TOZD, *"terrično v dopoldanskem in popoldanskem času. ^toae združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ^usno delo je določeno po Pravilniku. *bnidohodek ca. 13.000din je odvisen od uspeha gospodarjenja, ^•mo lastni avtobusni prevoz iz Poljanske doline, ttadjdati naj vložijo pismene vloge z dokazili o strokovnosti 'kadrovsko službo TOZD v roku 15 dni po objavi, kjer dobite ^ vse dodatne informacije. ^bkiri kandidata boste obveščeni v 8 dneh po izbiri. kmetijska zadruga Skofja loka objavlja prosta dela in naloge 2 A VTOMEHANIKOV za mehanično delavnico v Skofji Loki Pogoj: — poklicna šola avtome-hanske stroke, praksa zaželjena Prošnje z dokazili dostavite v 15 dneh v sekretariat Kmetijske zadruge Skorja Loka. urbanistični zavod projektivni atelje Kersnikova 9, Ljubljana Obveščamo vse naročnike lokacijske dokumentacije za območje občine Skofja Loka v izpostavi PA v Škof ji Loki, da pravno ni več mogoče njeno nadaljnje delo na tem območju. Naročnike lokacijske dokumentacije bomo naknadno obvestili p stanju njihovih vlog. UZ-PA Ljubljana Veletrgovina šPECBriDa GOSTIŠČE DOBRČA BREZJE vabi na silvestrovanje ob glasbi priznanega ansambla. BOGAT SILVESTERSKI MENI S PIJAČO. Možnost rezervacije prenočišča. Rezervacije z vplačilom sprejema Gostišče DOBRČA do vkfjučno 15. decembra. Vse informacije v Dobrči, tel. 75-341. TRIGLAV KONFEKCIJA p.o. KRANJ Savska cesta 34 objavlja prosta dela in naloge PREVOZ GOTOVIH IZDELKOV IN BLAGA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — dokončana poklicna šola tehnične smeri. — šoferski izpit C kategorije, — 1 leto delovnih izkušeni kot šofer Poskusno delo je v trajanju 2 mesečev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del sprejemamo 15 dni po objavi na gornji naslov. O izidu izbora bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po veljavnosti objave. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage žene KLARE STRAJNŠAK roj. Koren se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, članom sindikalne organizacije Sava Kranj TOZD TAP. sodelavkam in sodelavcem, zavarovalni skupnosti Triglav Kranj, nekdanjim sodelavcem KŽK Cerklje za izražena sožalja in podarjene vence in cvetje, govorniku za poslovilne besede ter č. g. župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in sočustvovali z ' menoj. ŽALUJOČI MOŽ TONE Kranj, 2. decembra 1981 ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega JOŽA PINTARJA-Drgača se iskreno zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, sostanovalcem in sosedom, posebno g. Račičevi za vso pomoč in tolažbo v najtežjih trenutkih, ZB Vodovodni stolp, tov. Skumavcu ter predstavniku hišnega sveta tov. Pavlinu za poslovilne besede, KS Vodovodni stolp, pevcem Društva upokojencev, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete MARIJE GABRIC roj. Virnik se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, kolektivu in sodelavcem IBI ter sodelavcem FRS Save za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja godbenikom, pevcem in č. g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: sin Marjan in hči Majda z družinama Kranj, 23. novembra 1981 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta ALBINA REHBERGERJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, kolektivu montaže Planika, vzdrževanju Elana, Srečotu Prestorju in organizaciji ZB za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Dušanu Bavdku, g. župniku za lep pogrebni obred in govor, pevskemu zboru in govorniku. VSEM SE ENKRAT LEPA HVALA! ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Jože, Albin z družinama in Janko. Zalog, Kranj, Podbrezje, 29. novembra 1981 ZAHVALA Ob težki izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE TOMAŽIC roj. Kropar — Matevžovčeve mame iz Gorenj se zahvaljujemo najbližjim sosedom, vaščanom, sorodnikom za vsestransko pomoč. Zahvalo smo dolžni dr. Sajevčevi za dolgoletno zdravljenje, dr. Bajžlju, gospodu župniku, pevcem, OOS Živila TOZD Gostinstvo in vsem ostalim, ki sp sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenje, 2. decembra 1981 57 CLAS18.STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE PETEK, 4 PECEMMU 1*1 ZAHVALA V 1"). letu starosti nas je mnogo prezgodaj tragično zapustil naš ljubljeni sin in l>rat MIRAN CESAR iz Loga št. 8 pri Bohinjski Bistrici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. darovano cvetje in številno udeležbo na zadnji poti. Hvala sosedom iz Loga in Lepenc za vsestransko in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala Filbu Bohinj, upravi in učencem ŽIC -Jesenice, osnovni šoli Bohinjska Bistrica, vsem družbenopolitičnim organizacijam, dr. Zajcu, pevcem obeh zborov Bohinjske Bistrice, godbi iz Gorij. govornikom za tolažilne in ganljive besede in zastavonošem NEUTOLAŽLJIVI: MAMA. OČE in BRAT IVAN Log, 27. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube hčere, žene, matere, sestre in tete ANTONIJE KUSTER roj. Bergant se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi sodelavcem iz Iskre - TOZD TEA in TSD ter Ginekološke klinike iz Ljubljane, članom družbenopolitičnih organizacij in društev /Visokega, govorniku tov. Grosu in g. župniku za pogrebni obred. ŽALUJOČI: mama Antonija, mož Lovro, hči Valerija, sin Viljem, bratje, sestre in drugo sorodstvo Visoko, Mengeš, Vodice, Stožice, Zalog, Utik, Golnik, 28. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta, brata in strica FRANCA ARHA prostovoljnega borca za severno mejo 1918— 1919 in upokojenca izTupalič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali, z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalje. Posebno pa smo dolžni izreči zahvalo dr. Žgajnarju in dr. Pegamovi za zdravljenje, g. župnik u iz Preddvora in patru Polikarpu iz Ljubljane za lep pogrebni obred. Hvala družini Jerič in Gašperšič. dobrim sovaščanom in sorodnikom za vsestransko pomoč. Nadalje smo se dolžni zahvaliti Zvezi prostovoljcev za severno mejo Kranj, Zvezi borcev Preddvor, Društvu upokojencev Preddvor ter Jožu Tičarju za poslovilni govor. Zahvaljujemo se OO sindikata Živila Kranj — TOZD Maloprodaja in sodelavcem za podarjeni venec, cvetje in tolažilne besede. Hvala tudi vsem ostalim darovalcem vencev, cvetja in vsem tistim, ki ste pomoč izkazali v kakršnikoli drugi obliki, kakor tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. VSEM SE ENKRAT PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Tupaliče, 29. novembra 1981 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice, stare mame in tašče LJUDMILE RATH roj. Sivic se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težkih trenutkih žalosti nam stali ob strani, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam izrazili ustno in pismeno sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku i/, župnijske cerkve Ljubno na Gorenjskem za ganljiv žalni obred ter tople besede, pevcem iz Naklega za prečudovito petje ter družinama Cugelj in Matoh za vsestransko nesebično pomoč. HČERKA MARICA Z DRUŽINO Kranj, 2. decembra 1981 ZAHVALA V soboto, 28. novembra 1981 smo se poslovili od našega dragega moža. očeta, sina, brata, strica in svaka PETRA JENKA Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani in t nami sočustvovali. Zahvale smo dolžni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, podjetju »VIATOR« TOZD Med krajevni promet, sodelavcem »Iskra« TOZD TEA in ATC, okoliškim gasilskim društvom za pomoč in podarjeno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede. Zahvala velja tudi g. župniku za cerkveni obred, zvonarjem in pevcem Gorenjci za žalostinke. VSEM SE ENKRAT PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI: iena Angela v imenu sorodstva Praše, Kranj, Trboje, Pirniče, Ljutomer, 1. decembra 1981 MALI telefon OGLASI 27-960 (nasproti porodnišnice) C. JLA 16 PRODAM - Ugodno prodam dva KRZNENA PLA SČA: novega črnega in rjavega malo rabljenega, št 44-46 Telefon 064-26-777 po 16. un 11593 Prodam kuhinjsko OMARO. MIZO. JEDILNI KOT in tri STOLE iz naravne ga lesa. temne barve, cena po dogovoru. Kalan. Č. Suneta Žagarja 16. Kranj. Ogled vsak dan 1167/) Prodam mesnato SVINJO za zakol. Rupa 15, Kranj 11676 Prodam trodelno razstavljivo OMARO Kalan, Suha 2, Kranj 11677 Prodam JEDILNI KOT marles in električni 50-litrski BOJLER. Stare. Trata 27, Cerklje 11678 Prodam enofazni KOMPRESOR La-nišek, Adergas 27. Cerklje 11679 Prodam 14 dni starega BIKCA za rejo. Ažman, Podbrezie 75, tel 70-188 11680 Prodam PRAŠIČA za zakol Strahinj 17, Naklo 11681 Prodam suhe BUTARE Naslov v oglasnem oddelku. 11682 Ugodno prodam SMUCl RC 05, 190 cm. in 80-basno klavirsko HARMONIKO. Telefon 77-650 1168.1 Prodam KTM 250 MOTOR cross in PEVSKO OZVOČENJE sound master. Frelih, Sovodenj 12 11684 TRAJNOŽAREČO PEC kuppersbusch. skoraj novo, 6.000 kkal/h, ugodno prodam. Robič Marko, Gozd Martuljek 23 11685 Prodam PRASlCA za zakol. Voglje 50 11696 Prodam OTROŠKO POSTELJICO. Križnar Marta. Zg. Bitnje 112, Zabnica 11697 Prodam električni RADIATOR, nov, brezhiben, z garancijo, 11 reber. Anica Koselj, Hlebce 29, Lesce 11701 Prodam črnobel TELEVIZOR in OTROŠKI VOZIČEK Reinhart. Tavčarjeva l/a, Jesenice, tel. 82-713 11702 Prodam BIKCA simentalca, 8 tednov starega. Sr. Bela 29, Preddvor Prodani PRASlCA za zakol Visoko 90. Šenčur Ugodno prodam PLINSKI ŠTEDILNIK gorenje (4 plin). Mlekarska 16. Kranj - Čirče 11706 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTELJO jelka - rustika z jogijem. Glavarjeva 45, Komenda 11707 Prodam KRAVO z mlekom, rabljen ZIDAK in 3000 kosov BOBROVCA. Zalog 10. Golnik 11708 Prodam nove JASLICE, velikost 60 X 40 cm. Žirovnica 106 11709 Prodam brejo TELICO. Možjanca 1, Preddvor 11710 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Sp. Besnica 1 11711 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO. Nartnik Anton, Sv. Barbara 17, Skofja Loka 11712 Prodam CIRKULAR na elektriko za žaganje drv. Pokorn Albin. C. talcev 4, Skofja Loka H713 Prodam PLU2NO DESKO na hklrav liko, montira se spredaj na traktor Tomo Vinkovič TV 730 in skoraj novo enoosno PRIKOLICO. Primožič Jernej, Lajše 2 Eri Leskovici, Gorenja vas nad Škof jo oko H714 Prodam mlado KRAVO s teletom. Sv. Duh 14, Škofia Loka H715 Prodam jalovo KRAVO za zakol. Trnje 9. Skofja Loka H716 Prodam 14 dni starega BIKCA Pintar Tone, Vešter 16. Skofja Loka 11717 Prodam nov AKUMULATOR 12 V -45 A h. Krničar, Britof 373, Kranj 11718 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO. Visoko 31, Šenčur H719 Prodam REPO za kisanje ali krmo Visoko 66, Šenčur 11720 Prodam KRAVO, ki bo v decembru četrtič telila. Predosl je 5 11721 Prodam plemenske OVCE Blejska c 15. Zasip - Bled 11722 Prodam KRAVO po drugem teletu Hotovlja 5, Poljane 11723 Prodam zelen KAMEN za obokana vrata, stare hrastove SODE (odjava), KONJSKE KOMATE in KMEČKO SKRINJO. Telefon 21-413 11724 Prodam PEC na olje celeja 75 Pave, Mandeljčeva 7/a, tel. 26-803 II725 Prodam rabljen desni namizni ŠTEDILNIK in pečna VRATA, vse vzidljivo. Dvorje 53, Cerklje 11726 Prodam LESENE VILE, 1/4 kub. m jesenovih DESK 3.5 cm, LESTVE, ŠTEDILNIK gorenje na trdo gont*>. Za bukovje 13 H 727 Prodam DRSALKE (hokejke). It 38. Naslov v oglasnem oddelku. 11728 Prodam PRASlCA za zakol in sedem tednov stare PRAŠIČKE Olševek 7, Preddvor 11729 Prodam klasičn. HRASTOV PARKET, I. in III vrste Praše 22, Mavčiče 11730 Prodam PRAŠIČA, težkega nad 100 kg za dopitame Velesovo 14, Cerklje 11731 Prodam rabljeno STRESNO OPEKO špičak Pšata 15, Cerklje 11732 Prodam PRAŠIČA, težkega 100 kg in 500 kosov raznih »KLAMF«. Vidu, Zg Brnik 74 1JJ*> Prodam 10 mesecev starega BIKCA simentalca Nasovče 3. Komenda 11784 Prodam krmilno KORENJE Grad 13. Cerklje H?35 Prodam 8 let staro KOBILO Gnic. Zakal 8. Stahovica ll7% Prodam 14 dni startna BIKCA Pšenična polica 16, Cerklje ^ II757 Prodam 4 tedne starega BIKCA Zabnica 37 H7:f Prodam mlado jaloVO KRAVO in težkega PRAŠIČA Dorfarje 21, Zabnica 11739 Prodam 3 PRAŠIČE, težke od 140 do 180 kg in polovico mlade KRAVE Zalog 17, Cerklje "74() Prodam 8 mesecev brejo TELICO a mentalko. Zj. Besnica 19 U743 Prodani PRAŠIČA ta zakoL Sreda« vas 52, Šenčur 11748. Prodam ŠTEDILNIK kuppersbasca a etažno centralno, 15.000 k. cal. Tehtna 50-801 od 15. ure dalje (cena 1 Sat) 11743 LES - opasni in »POBJON8KI« ter strelno KRITINO ETER NIT. ta rjav, 1800 kosov, prodam. Telefon Jl- iim Prodam 3 tedne starega BIKCA h PRAŠIČA za zakol. Kranj, Stratevo I 117« Prodam eno leto stare KOKOŠI 100 U?« Prodam PUNTE in BANKINE. Laar-nik, Planina 52, Kranj Prodam plemenske OVCE. Sorta* Franc, Sp. Jezersko 14 HTfJ Prodam 500 kosov SALONITK 96x5*. Jamnik Francka, Lesce. Tovarniška Z 117« Poceni prodam suha DRVA in hras ve PLOHE. Okroglo 1, Naklo Ugodno prodam dve leti staro riva. Naslov v oglasnem oddelku. 11* Kupim termoakumulacijsko PEČ, os* J do 3 kW. Subic Francka, Podbrezje * Duplje, tel. 70-182 Kupim rabljeno STRESNO OPEKO kikinda, 200 do 300 kosov. Rant FVra* Sp. Lula 15, Selca nad Škofjo Loko 117» Kupim 4 do 5 let starega KOfuA Pokom Albin, C. talcev 4, Skorja Ia* 117* Kupim 6 KUHINJSKIH ELEMENTOV. Ponudbe na: Ramovš Terca* Mladinska 1, Kranj lfJ Kupim MIZARSKI SKOBELM STROJ. Voklo 44, Šenčur, tel. 494* 117» Kupim PONY EXPRESS. Šemri. T> lefon 28-230 1177! VOZILA Prodam 4 zimske GUME z OBROCI a VW - HROSC. Stare. Tatinec 6 rW dvor lle* Prodam DIANO, letnik 1978 Sdw* Peter, Lipnica 6, Kropa SPAČKA, letnik 1976. obnovljen««* prodam. Telefon 81-080 Prodam tovorni AVTO, znamke * ver, kason 5,5 m, nosilnost 5 ton, in c***" ni avto AUDI 50 GLS. letnik 1976 D» mislič Drago. Brezje 80/c Prodam ZASTAVO 750 lux. leta* 1974, registrirano do 23. 10. 1982 Bi«** Anton, Na Mlaki 1. Radovljica, tete**" 74-691 H§5 Prodam R-4, letnik 1977. prevoJ*** 56.000 km, registriran do novembra tSS Slabe Podjelovo Brdo 22, Sovodenj Is* Prodam sprednji desni BLATNIK ■ POKROV prtljažnika za FIAT 126-P S-menko, Kranj. Sempetrska 51 Prodam GOLF. letnik 1977 Og!e*i Mt) dan od 16. do 18 ure Planinšek. MošeMt-ladeia 13, K ran i Prodam tomos ELEKTRONIK W Jaklin Srečko. Grošova 42 Kokrica UJIJ Prodam ali zamenjam ZASTAVO « tovorni. 1976 za zastavo 101 ah 75C Orehovlje 13,Kranj UT» Ugodno prodam LADC> 1600, staro leto Robljek Bojan, Gohu**« K Prodam ŠKODO 100 L. legistrirano * jvaprotna polica 31, Cerklje HTS 4& tiB, 4. DECEMBRA 1981 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE N8U PRINZ 1200 C. 1971 \ Zasavska 14, Kranj. tel. 27-254 11783 rosan GS apecial, 1015 ccm, spredaj '■■•atiran. motor nepoškodovan ■Mer Jote. Demlarjeva 14, Skofja Lo- 11784 _ FIAT 692 N3, 185 KM. 12 t. za •»* Telefon 084-40-081 11785 fcodun WARTBURG 74. cena 55.000 * Mlinar, Gosposvetska 15. Kranj 11786 »apen VW kombi bus. lahko starejši ah v nevoznem stanju. Stem Kranj. Smidova 13. tel 21-267 poli 787 prodam avto AMI 8, letnik iftJBtrnn do avgusta 1982. .Šenčur, • ul 32, tel.41-021 11788 LAVERDO 500 takoj rabim ME "(A žz Kopra ali Gorice. Pavlic, Kili Kranj 11789 -ia ŠKODO HO R coupe. letnik Kovač Florjan, Suha 32. Kranj 11790 — Škodo 110 L, letnik 1973. po ge-!*•*. Hatniki novi. Stanonik, Smoldno mm nad Škofjo Loko 11791 *akan ŠKODO 100 L, letnik 1974. talino do marca 1962. Jožic" Mijo. *Uea 54, Skofja Loka 11792 najam odlično ohranjeno DIANO. M |J77. Dolinar, Podlubnik 224, •Si Loka, tel. 064-62-416 11793 J>mm dobro ohranjeno ZASTAVO f>kbm\ 1976. Cannan Jože, Žerjavka 4, Si 11794 bitna LAVERDO 500. letnik 1960. **aa, ta 42.000 din. V soboto >Ma pod Lipco 11796 J^^alokaramboliran GS 1220 *Tdafon 26-540 popoldan 11796 najaai PRIKOLICO za osebni avto, i* kr nosilnosti, primerno za VW. **» 3-707 popoldan 11797 Ipgao prodam R-4, letnik 1974, dobro i in braco caznp PRIKOLICO s Telefon 28-067 11798 i osebni avto ZASTAVA 101, lave 1975. A ta na sova Carka, 21, Kranj, tel. 24-276 popoldan 11799 STANOVANJA 19.STRAN.G LAS REKLAMNA odl5.tt do3tt2/&1 din VINO starček rdeč m 28,70 kraško belo • 35,30 metliška črnina • 48.30 CLUBSIovin 105,05 RUM Segestica • 98,35 VODKA Baltic -144.55 KEKSI Metropol soo. 34,65 GOLDI napolitanke 300,28,35 NOUGAT kocke 200.16,74 SLADKO SRCE iso, T7J55 SARDINE m, 14,80 Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje ŽIVILA PRIREDITVE Hokejska sekcija KOKRICA vabi VSAKO NEDELJO ob 16.30 na PLES z ansamblom SIBILA 11810 OO ZSMS BEGUNJE, vabi na PLES vsako soboto s pričetkom ob 20. uri v MLADINSKEM KLUBU (pri starčku) Ifn-a ansambel KARAVANKE 11811 IZGUBLJENO 25.11.1981 sem izgubila POROČNI PRSTAN, od Zavarovalne skupnosti Triglav do doma JNA. Sporočite po tel. 23-397 11812 Dne 2. 12. 1981 okoli 20. ure sem izgubil s prikolice levi prednji blatnik od Z 101. v bližini Prešernovega gaja. Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi sporoči na tel. 22-106. POZNANSTVA 2ehm spoznati čmolase fante z Bleda, stare okoli 50 let, manjše postave. Naslov v oglasnem oddelku. 11813 OSTALO C* družina Oče STANOVANJE na Kranj—Preddvor. Telefon 27-003 11654 ■mero GARSONJERO ali enosob-ANOVANJE v Kranju ali bližnji r"- odra: Redno plačilo 11Š94 |*Wedu ali bližnji okolici najamem *> ali dvosobno STANOVANJE s in večjo garalo ali HIŠO. Pred-3 leta. Cenjene ponudbe javite 1*1-44.3-469 11695 ••jeni vzamem enosobno ali dvosob-•fTANOVANJE. lahko neopremljeno » telefon, kopalnica, centralna) •predplačilom. Šifra: Obrtnik 11704 »jem vzamem STANOVANJE. Cena ni važna — plačilo vnaprej 11800 dijakinji iščeta ogrevano SOBO Brine Ivanka — Tatjana, vmvdrja 33, Kranj 11801 par išče SOBO s kuhinjo in ,Jmi v Kranju ali okolici. Šifra: takoj z gotovino 11802 liem vzamem, takoj, opremljeno eaoaobno STANOVANJE ali "ERO za dobo 2 let, v Kranju, po dogovoru 11803 savano in neopremljeno SOBO •stidni osebi. Šifra: Takoj 11804 Cenjene goste obveščamo, da je z dnem 28. 11. 1981 ponovno odprta gostilna »ERLAH«, Žerjavec 1, Jesenice. Nudimo vam dobro domačo kuhinjo ter izbrane pijače. Za obisk se priporočata PERDAN SLAVKO in FRAS ANTON Takoj sprejmem KV MIZARJA. Možnost dela na terenu. MIZARSTVO OV-SENIK. Kranj, Jezerska c. 108 11664 FRIZERSKA pomočnica, z nekajletno prakso in izkušnjami, išče zaposlitev. C. ta Icev 6/ a, Skofja Loka 11807 lliOBVESTILA 1=111111 GRADITELJI: Pre skrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst, dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMOLE!. Kranj. Opreftnikova 15, tel. 25-579 10093 »KNJIŽNI DAR« - Izšla je redna letna KNJIŽNA ZBIRKA PREŠERNOVE DRUŽBE s koledarjem za leto 1982. Zbirka petih kniig v broširani izdaji stane 350 din, vezanih (broširan je le koledar) K450 din. Naročite jo lahko v najbližnji jigarni. pri poverjeniku družbe ali naravnost na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, Borsetova 27, Ljubljana 11808 MATEMATIKO INSTRUIRAM za vse Sole. v Kranju. Telefon 27-329 11705 Od ponedeljka do petka bi vzorno gospodinjila prijaznim ljudem, oziroma osebi, ki potrebuje gospodinjo zrelih let. Šifra: Lepi odnosi - 11814 Nujno potrebujem 2 SM za leto dni. Dam 15-odstotne obresti. Naslov v oglasnem oddelku. 11815 Iščem žensko, Gorenjko, za pomoč v gospodinjstvu, staro do 40 let, visoko 170. mam toplo lastno stanovanje (stanovanje in hrana v hiši)). Huje 1 — zgoraj levo, Kranj 11816 INSTRUIRAM srednješolsko in višješolsko MATEMATIKO in FIZIKO. Uranič, Ul. Mladinskih brigad 5, Kranj, tel.24-446 11817 V VARSTVO sprejmem otroka, lahko tudi popoldan. Zupane Marija, Poljče 34 (blok) Begunje f, „ inšpekcijska služba, hI jjj §§1 je organizirana *tk delavnik v času od 6. do nre in vsako soboto v času 16. do 14. ure. ISESTI PLES NI TEČAJI V KRANJU! ZAČETNI TEČAJ - pričetek v soboto, 5. 12. 1981, ob 17.30. ZAČETNI ZA STAREJŠE in ZAKONCE - pričetek v ponedeljek, 7. 12. 1981, ob 19.30 NADALJEVALNI TEČAJ - pnčetek v torek 8. 12. 1981, ob 19.30. Vsi tečaji bodo v Delavskem domu vhod 6' Poučuje JANEZ BORlSEK. VABLJENI! 11809 ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI od 4.12. do 11.12.1981 Za občini Kranj in Tržič RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-175 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stoftičeva 3, telefon 22-406 Za občino Skofja Loka VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 OBLAK Marko, dipl. vet., Skofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518 Za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Maa »L it GARAŽO v Šorliievi ulici (tri-j 4 v kletni etaii). Tel. 23-318 po [JS* KMETIJO v bližini Rakeka 'i?2*»J za manjšo hišo z vrtom ali za TJjao STA NOVA NJ E z malo vrta ' kCMb*1 obodom (Gorenjska - Ljub-f>- Naslov v oglasnem oddelku. 11698 oddam GARAŽO. Celik. Gre-^•8. Bled 11699 GARAŽO v bližini Krožne Ponudbe pod: Plačam vnaprej jL, 11806 [t2*n> ZAZIDLJIVO PARCELO. Ra-*'vtn. Dolenja vas 30. Selca 11806 ZAPOSLITVE DIMNIKARSKEGA po 12*. Hrana in ^^^SI^l ft-A* Stanislav. DIMNIKARSKI r*TER. Kamnik 11700 NOV OPTIČNI SERVIS V KRANJU na Cesti JLA 18 (nasproti porodnišnice) IZDELAVA VSEH VRST OCAL na recept ali brez PREGLED VIDA ponedeljek, torek, sreda, petek od 13. do 15. ure četrtek od 8. do 10. ure ODPRTO: vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah do 12. ure Priporoča se TELEFON: 22-196 OČESNA OPTIKA MARIBOR ZAHVALA Ob smrti našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta in pradedka ALOJZA BERCKA borca za severno mejo se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vence in številno cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Veverjevim, dr. Novaku za obiske na domu v času njegove dolge bolezni, g. župniku iz Goric za poerebni obred in poslovilne besede ter pevskemu zboru za žalostinke. Zahvalo smo dolžni tudi VVZ Skofja Loka, Planiki Kranj - Montaža I. TK Gorenjski tisk - TOZD Kartonaža Kranj, PTT Logatec. ZB Gorice. Inštitutu Golnik in stanovalcem Klobovsove ulice iz Škofje Loke. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ SE ENKRAT HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorice, Skofja Loka, Cirče, Logatec, Visoko, 19. novembra 1981 ZAHVALA Ob smrti ljubljenega sinčka BORUTA ČRNILCA starega 8 mesecev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. VSEM ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Naklo, Britof, 2. novembra 1981 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica KATARINA FOJKAR Pogreb pokojnice bo danes, 4. decembra 1981, ob 15.30 na pokopališču v Lipici. Do pogreba leži v mrliški vežici na pokopališču v Lipici ŽALUJOČI: sin Andrej z družino, hčerki Marinka in Stanka z družinama ter vnuki in pravnuki Skofja Loka, Split, 2. decembra 1981 ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica FRANCA KOROŠCA se iskreno zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem za SSS "^S da~vanVe,lCe in, CVetJe ter spremstvo na purani zadnji poti Posebna zahvala velja dobrim sosedom, KO ZB Vodovodni stolp m Britof, ZRVS, godbenikom in pevcem ter zdravstvenemu osebju dežurne ambulante ZD Kranj ŽENA SLA VICA Z OTROKOMA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica . JANEZA ZUPINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, sodelavcem Merkurja PE Oprema, sodelavcem Planike — obrat Šivalnica ter AMD Cerklje. Iskrena zahvala velja dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje in pomoč v težki bolezni. Najlepša hvala tudi g. žubniku za lepo opravljen obred in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Janez in Peter z družinama, hčere Tončka. Marjeta. Katarina ter Anica z družinami in drugo sorodstvo Praprotna polica, Velesovo, Nova vas, Podboršt, Dvorje, San Salvo, 28. novembra 1981 Poživilo zasebnemu turizmu GLASOVA ANKETA Osnovna merila davčne politike zasebne turistične dejavnosti ne ovirajo več, krepkejie spodbude pa bodo potrebne pri olajšavah za začetna in nadaljnja vlaganja - Oddajanje turističnih sob naj iz dopolnilne dejavnosti prerašča v obrtno — Na osnovi konkretnih občinskih programov razvoja turizma graditi tudi kreditno politiko Kranj - Da je turistična dejavnost na Gorenjskem kljub ugodnim naravnim danostim in potrebam že dolga leta v senci bujnega razvoja industrije, je bilo že večkrat dokazano. Se posebej to velja za zasebni turizem, ki cveti, kolikor mu pač uspe, predvsem po zaslugi zagnanih posameznikov, ne pa družbe kot celote. Vzroka za zaostajanje na tem področju tičita zlasti v strogi davčni in socialni politiki. Sicer se pogoji spreminjajo na bolje, so ugotovili v torek predstavniki občinskih upravnih organov in gorenjske turistične zveze, ki so se v Kranju sestali na pobudo predsedstva skupščine gorenjskih občin, vendar so koraki se vedno zelo počasni. Dosti več od spodbud-nejših davčnih meril, ki so bila popravljena letos, v vsaki občini malo drugače, namreč ni bilo narejenega. Ko so govorili o enotnem pristopu do davčne politike, so ugotovili, da »uravnilovka« res ne pride v poste v, da pa bo vendarle treba doseči skladnejša izhodišča. Diferenciran pristop bi uveljavili predvsem pri olajšavah, ki naj zasebnega turističnega delavca ne spodbujajo le za začetek dejavnosti, ampak tudi za kasnejša vlaganja v boljšo ponudbo. Gre, preprosto rečeno, za prevrednotenje njegovega poklica oziroma dela. Davčna merila so še najbolj prizanesljiva v kmečkem turizmu, saj so S*?!^ ° križi4*e Pri Petrolu v- Križišče pri Petrolu pred škofjeloškim mestom, kjer se odcepi cesta za Poljansko dolino, je eno najbolj nevarnih, saj je nepregledno in posebej ob prometnih konicah povzroča zastoje in prometne nesreče. Posebej težko je zaviti, če se pripeljete iz mesta in ste namenjeni v Poljansko dolino. Skrajni čas torej, da so se lotih razširitve križišča. Cestišče bodo razširili na spodnji strani, kjer bodo poslej trije vozni pasovi. NESREČE VOZNIK TOVORNJAKA POBEGNIL Skofja Loka - V torek, 2. decembra, je neznani voznik tovornjaka v Škofji Loki zakrivil nesrečo, v kateri je bil hudo ranjen pešec, potem pa s kraja nesreče pobegnil. Voznik tovornjaka TAM, modre barve, pokritega s ponjavo in za zdaj Se neznane registrske številke, je pripeljal v križišče Stari dvor, kjer cesta ostro zavija v levo. Ko se je v križišču usmeril proti Kranju, je pri zavijanju zadel pešca, ki je hudo ranjen obležal ob robu ceste. Voznik je ustavil, ocenil kraj nesreče, potem pa odpeljal. NEZNANI KOLESAR ZAKRIVIL NESREČO Bralki — Voznik tovornjaka, 25-letni Janez Logar iz Pšenične police, je v torek, 2. decembra nekaj pred šesto uro zjutraj peljal po regionalni cesti iz Kranja proti Brnikom. Malo pred odcepom za letališče je voznik prepozno opazil kolesarja, ker je le-ta vozil na neosvetljenem kolesu. Voznik je iznenada začel zavirati in se izogibati na nasprotni vozni pas. Tedaj je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila Lojze Cergolj, star 29 let, iz Ljubljane. V trčenju je bil slednji hudo ranjen, kolesar pa je takoj po nesreči pobegnil in se skril v gozdu. AVTOMOBIL ZANESLO Naklo - V soboto, 28. novembra, se je na regionalni cesti med Naklom in Kokrico pripetila prometna nesreča, ki ji je bila kriva prevelika hitrost. Voznik osebnega avtomobila Stane Pančur, star 25 let, doma iz Domžal, je kljub prometnemu znaku o omejitvi hitrosti na 40 km na uro z nezmanjšano hitrostjo vozil skozi naselje. V ostrem desnem ovinku avtomobila ni mogel obvladati, zaneslo ga ie v nasproti vozeče vozilo Nika Cebulja z Jesenic. V trčenju je bila Pančurjeva sopotnica, 26-letna Alenka Gorenc, huje ranjena, materialna Skoda na obeh avtomobilih pa znaSa 85.000 dinarjev. V TEMI PODRL PEŠCA Žirovnica - V vasi Selo pri Žirovnici je na praznično nedeljo, 29 novembra, prišlo do prometne nesreče zaradi prehitre vožnje motorista in neprevidnosti pešca. Pešca Adija Svetina in Janeza Legata, starega 37 let, sta na neosvetljeni cesti dohitela na kolesu z motorjem 14-letni Aleš in 16-letni Damjan Zupan Legata, ki je hodil precej od roba ceste, je voznik Aleš Zupan prepozno opazil. Zadel ga je in zbil po cesti, pri tem" pa je Legat utrpel težje telesne poškodbe. Oba Zupana je po trčenju vrglo po cesti in sta zaradi padca laže ranjena. D. Z. Kje je poškodovani tovornjak? Uprava za notranje zadeve Kranj poziva voznika neznanega tovornega avtomobila, ki je bil udeležen v prometni nezgodi 2. decembra, ob 19.15 na Kidričevi cesti v Škofji Loki, da se oglasi na najbližji postaji milice in pojasni okoliščine nesreče. Obenem UNZ naproša občane, ki bi morda opazili kakorkoli poškodovane tovorne avtomobile, da to sporo-če najbližji postaji milice. Prav tako so dolžni vsako poškodbo, ki bi lahko bila v zvezi z omenjeno nesrečo, sporočiti tudi odgovorne osebe delovnih organizacij, enako velja tudi za prodajalne z avtomobilskimi deli in servisne ter obrtne delavnice; domenva se namreč, da se je v nesreči razbilo zunanje ogledalo na tovornjaku. jeseniški in škofjeloški kmetje, ki se s to dejavnostjo največ ukvarjajo, oproščeni dajatev. Kljub temu pa zaželenega razmaha še ni. Očiten je generacijski problem, saj se starejši kmetje za »novotarijo« ne navdušujejo, mladi pa imajo pri tem premalo besede. Na sestanku so spregovorili tudi o obdavčevanju dohodka zasebnikov, ki oddajajo turistične sobe. Jeseničani se zavzemajo, ta cilj naj bi zasledovali tudi v drugih gorenjskih občinah, da bi dejavnost preraSčala iz dopolnilne v obrtno in postala kvalitetnejša v ponudbi. Seveda tudi iz množičnosti raste kvaliteta, vendar pa v tem primeru obstaja bojazen, da si zasebnik samo od oddajanja nekaj sob ne bo priboril socialne varnosti niti v svojem početju ne bo videl dolgoročnejše perspektive. Razvoj zasebnega turizma ne sme biti več prepuščen le posameznikom in turističnim društvom oziroma zvezam. Zanj se bodo morali bolj kot doslej zavzemati tudi v občinskih upravnih organih, od koder naj bi prišli konkretni programi razvoja turizma, upoštevajoč celotno mrežo ponudbe v posameznem kraju. Na osnovi ovrednotenih programov se bo potem mogoče dogovarjati tudi o bančnih posojilih za obnovo zdaj precej obubožanih objektov in opreme ter dograjevati zasebno ponudbo soglasno z družbenimi turističnimi organizacijami prek dolgoročnih kooperantskih sporazumov. H. Jelovčan DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 5. decembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Delikatesa. Maistrov trg 11. Na vasi. Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure; Klemencek, Duplje. Krvavec. Cerklje. Hrib. Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Na Klancu, Oprešni-kova 84, Kranj, Diskont Vino, Kranj odprt od 7. do 13. ure. Živila: Diskont Naklo, odprt od 8. do 12. ure, dežurne prodajalne pa so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Vodovodni stolp, Kranj, Ul. Moša Pijade. SP Pri Petrčku, Kranj, Titov trg 5, Mercator Kranj. Cesta JLA 6, PC Planina. Planina 63. PC Britof. PC Šenčur. Trgovina in bife Zivila-Globus, PC Bitnje od 7. do 17. ure. V nedeljo, pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje. Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. jesenice Špecerija Bled. supermarket Union, Titova 22 in Rožca. S P 9. Boka lova 5/a. Skofja loka SP Frankovo naselje, mesnice Kidričeva 65 TRZlC Mercator. Trg svobode 27, Mercator. Deteljica - Bistrica. Mercator Pristava KRANJ - VELIKA PRIDOBITEV ZA OBČINO - V okviru praznovanj ob dnevu republike so v Savskem logu odprli večnamenski, halotv kateri ie tudi drsališče. Ob navzočnosti vseh družbenopolitičnih dejavnikov občine, med katerimi je bil tudi predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, je o pomenu te večnamenske hale spregovoril predsednik gradbenega odbora Anton Gros, večnamensko halo pa je odprl republiški sekretar za narodno obrambo Martin Košir. Po otvoritvi je več kot 800 gledalcev na delu prvič videlo tudi kranjske hokejiste, ki so se v pri>enstveni tekmi sloi>enske hrvaške lige pomerili z moštvom ljubljanskega Tivoli/a. Po dobri igri obeh nasprotnikov m zmagali Triglavom. Izid - Triglav: Tivoli 4:2 (3:2, 0:0, 1:0), strelci za Triglav: Kolesa, Mimik. Furlan in Gros. (dh) - Foto: I. Kokal/ Moč sporazumevanja KRANJ - Pretekli |>ctck so v počastitev praznika republike v Savskem logu izročili svojemu namenu večnamenski prostor. Večnamenska hala je bila načrtovana leta 197H in je rezultat podpisa sporazuma dvaintrideset delovnih organizacij. To je predstavljalo 90 odstotkov vseh zaposlenih v občini Kranj. Celotni kompleks zajema večnamensko uporabnost za poslovni program in |>otrebe združenega dela. Enako tudi za športni program, saj je hala prilagojena za vse vrste iger z žogo in orodno telovadbo ter drsališče, ki ima olimpijske dimenzije. Ledena ploskev ustreza množičnemu rekreacijskemu drsanju. Tu so posebno upoštevani vrtci in sole. Z drsališčem so dobili svoj prostor tudi hokejisti Triglava za treninge in tekmovanja. V tem programu je zajeto tudi tisočosemsto kvadratnih metrov parketnih površin za kulturne, družbenopolitične in ostale prireditve. zvezi z objektom dvainosemdeset delovnih sej. Hala naj služi tudi naši bodoči generaciji. Z njo srno prvikrat dokazali. kakSna moč in zavest sta v sporazumevanju. Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem za razumevanje in za zgraditev tega objekta.« Mojca Gabriel, rekreativna drsalka - »Drsam že Štiri leta. vendar doslej v Kranju nisem imela te možnosti. Vozila sem * v Ljubljano. To je bila precej draga rekreacija. Cene drsanja v Kranju niso predrage. Sama boni trikrat do Štirikrat tedensko tu drsala. Odpadla bo vožnja v Ljubljano in Se kam. Drsališče je res velika pridobitev za v>* rekreativne drsalce.« Anton Gros, predsednik gradbenega odbora — »Za Kranj je to izjemen dosežek. Kranj je dobil zimski rekreacijski prostor za vse tiste delovne ljudi, ki bodo po svojem težkem delavniku prišli do tako zaželene drsalne rekreacije. Na drugi strani pomeni ta objekt tudi vspod-budo za kranjske hokejiste. Upam, da bodo le-ti cenili to pridobitev. S svojimi uspehi bodo ponesli ime Kranja v svet. Upravičeno lahko povemo, da bo v sedanji težki gospodarski situaciji prav sejemski prostor s svojo urejenostjo omogočal proizvajalcem in kupcem celoten prikaz uspešnosti naših proizvodov. Pri mednarodnih prireditvah lahko vidimo razvoj naše poslovne uspešnosti. Nenazadnje vemo. da Kranj nima nobenega pravega prostora za velike kulturno-zabavne in politične prireditve. To nam omogoča novi večnamenski prostor Želimo, da bi vsi imeli tak odnos, kot smo ga mi. ki smo imeli v Jani Nadižar, kapetan član« skega hokejskega moštva Ti glav — »V prvi vrsti je to oh^ v katerem bodo imeli Kranjčani pol leta množično rekreacijo. Kranjčani so o nas hokejistih sedaj le slišali. V tem objektu, pa nas bodo lahko tudi videli pri našem delu. Prepričan sem. da jih ne bomo razočarali. Tudi mi snu* dobili prostor, ki smo si ga ie dolgo želeli. Tako bodo .<*daj odpadle vožnje na trening » Ljubljano, na Bled in Jesenice« D. Humer Slike: I. Kokali Topli obrok namesto sendviča V radovljiški občini si prizadevajo, da bi vsi delavci dobiti med delovnim časom topli obrok - Večje delovne orgai zacije imajo kuhinje in jedilnice le za svoje potrebe, v man* pa je topli obrok velik problem Radovljica - Sindikati se že dolgo časa zavzemajo za to, da bi slehernemu delavcu zagotovili organizirano prehrano med delom. Kljub začetnim težavam na tem področju so tudi v radovljiški občini že dosegli uspehe, saj ni nobene večje delovne organizacije, ki bi bila brez organizirane prehrane delavcev med delom. V pripravi je republiški zakon, ki bo predpisoval ukinitev trgovinskih bonov že v prihodnjem letu. Ze zaradi predpisov, predvsem pa zaradi koristnosti takSnih ukrepov naj bi ponudili slehernemu delavcu organizirano prehrano med delom. Na Bledu imajo po ugotovitvah delovne skupine od približno 3000 zaposlenih le 2000 ali 67 odstotkov zagotovljeno prehrano. Ostalih tisoč dobiva bone za hrano, nekaj delavcev pa dobi bone za toplo malico v bifejih trgovskih organizacij. Precej pa jih je, ki se hranijo le s sendviči. Delovna skupina ugotavlja, da večje delovne organizacije kot tudi gostinske organizacije združenega dela niso pripravljene v svojih prostorih nuditi toplega obroka za delavce iz drugih delovnih organizacij. Velikost jedilnice so prilagodili le lastnim potrebam. Delovna skupina je pretehtala več možnosti za reševanje problema toplih obrokov in predlaga, da bi trgovske in gostinske delovne organizacije, ki kažejo intereH. pripravile tople ali hladne obroke za maniše delovne organizacije, ki bi morale urediti prostore. Na ta način lahko rešili prehrano za okoli delavcev. Za delavce, ki so zaposleni v lovnih skupnostih, skladiščih trgovinah v bližini lastnih bifej toplo hrano, je treba zagotoviti obrok v teh lokalih. Delovna nost skupnih služb HTP pa si poiskati možnost v lastni d organizaciji. Tako bi se lahko nilo na delovnem mestu okoli delavcev. Predlagajo še, naj bi v teh km zagotovili topli obrok tudi a delavce organizacij združenega ki so zaposleni v bližini teh lota"*1 Tako bi spet lahko organizirali p** hrano za 70delavcev. Na takšne preproste, a učmko«* načine bi lahko nudili okoli 40 odstotkom delavcev organizirano p»£ rahno. tistim pač, ki se danes * vedno hranijo le cWasno aj* sendviči. Tako bi od vsega zaposlenih delavcev ostalo> bm ustrezne rešitve manj kot 20 odsto u™, Nprešeni problemi ostajajo CrkSrTJ&ita in« n k ^■^nZTaSSt med delom, fiff ^tdorneTtiH v pcdslj** delovnega časa D.Kurtlt