Glasilo 99SaniostoIne kmetijska stranka ia Slovenijo46. KareŽfliMč Mevtlks »»»»«»«».• « » » » » Dio 28°— Oia 10*-Dia 5-— D!a !"— iCmef pomagal s! sam, in svole stalili® v držaji uravnaj si sami iaseratis iaMffttoega stolpiča salo oglase . . urada« razglas* a • « » e • • • o reklame p« dogovora « ? eia Dla O-SO Uredništvo to apravaiitvo lista fe v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. v hlži »»Ekonoma**. M ftoti sovražnikom zborovaine svobode. — Kmetsko ljudstvo vstaja. — Portreti klerikalnih kandidatov: dr* Korošec, dr, Brejc in Žebol — Predsednik Pire raztegnil tožbo proti ^Slovencu". — Odgovor tov. Ažmana* — Avstrijakant jan. — Radičeve sleparije v Dobovi. — Poziv go enjskim klerikalcem. — Atek se ne upa v Borovnico. — Odgovor kaplanoma v Št. Vidu. — Demokrati zavezniki klerikalcev. — Bo-itaniska graščina in Jpuktrigel — Knjiga sramote. — Gospodarska zveza in kmet« — Savez zemljo-radnika. — „Slovenčeve" »zmage". — Resna beseda obrtnikom« — Poučna zgodba« — Zaznamovani. — Agitacija oficirjev. iCmetske iludsivo vstali. utihniti in njegova stvarna Izvajanja so naredila na vse mogočen utis. Klerikalna moč je zlomljena, kmetsko ljudstvo vstaja. Shod v Kostanjevici V gledaii§ki dvorani tov. Bučarja sta priredila v nedeljo naša kandidata Ažman te Rajar sijajno uspel shod SKS. V dveurnem govoru sta pojasnila delo in program SKS. Z naj-večiim navdušenjem se je vse izreklo za SKS. Shod v Št. Jerneja V nabito polnih prostorih pri tov. Recifu je bil v nedeljo shod SKS. Poročala sta tov. AžmanJn Rajar. Žela sta viharen aplavz. Šent Jernej se klanja kmetski misli. Shod v Komendi sta priredila tov. Kristan ta Cerne. Vsi zborovalci so sklenili, da gredo dne 18. marca v boj za zmago Stare pravde in so v ta namen položili takoj na oltar tiskovnega sklada SKS. 850 kron. Uspel sestanek SKS v Borovnici Za nedeljo Je bil v Borovnici napovedan shod atka. Pa atek so se zbali in Jih ni bilo na izpregled. Zato so priredili naši tov. sestanek pri Za-larju, katerega so se udeležili tudi bivši pristaši SLS, kajti na sestanku so za vedno zapustili sleparsko SLS. Prinašamo poročila le o par naših shodih in sicer, kakor so prišla poročila. Iz naših poročil vidi vsakdo jasno, da so vse klerikalne vesti o naših »polomijah« le pobožne želje, kar bodo voiitve najjasnejše dokazale. Nedelja zmag Je bila pretečena eedelja ta v zadoščenje vseh naših delavcev, vseh borcev bi morali ob-iirno poročati o teh zmagah, ker bi naša poročila najlepše ovrgla vse klerikalne laži o naših »polomijaha. Toda mi smo revni ln nimamo dnevnika in zato moramo vsa porodila omejiti na minimum. Naj to upo- | drugače Števajo naši tovariši ta zbirajo za — j Brusnic; fiskovrif sklad SKS. Sijajen shod t Celfu. Kljub slabemu vremenu se je zbralo v Celju okrog 300 mož na naš shod, kateremu je predsedoval tov. Roblek. Na shodu sta govorila z velikim uspehom tov. Počeli in Piki, Oba govora sta bila z navdušenjem sprejeta. Na shodu je bilo pod vodstvom dr. ftakima tudi nekaj klerikalcev, katere so ga hoteli motiti od župnika najeti fantiči. Pa so dobili skoraj od zaved-nik Brusničanov tako krepek odgovor, da so morali takoj utihniti. Nato je prišel na shod župnik sam, ki se pa ni upal govoriti, čeprav je bil v to pozvan. Seveda pred našimi zborovalci se ne da tako lagati, kakor Shod je pokazal, da so ;se v našem taboru. Shod v Orehovlcl Dasi je ves dan deževalo, je prišlo na naš shod vendar toliko ljudi, da so bili vsi prostori pri tov. Frankotu v Hrastju nabito polni. Na shodu sta poročala tanlk Bukovec in kandidat Kline. Njihova Izvajanja so bila z navdušenjem sprejeta in na dan 18. marca bodo vsi kmetje pač glasovali za svojega stanovskega tovariša, kandidata KBnca, ne pa za pozabljl- Proti sovražnikom zborovaine svobode. Stranka, ki najbolj kriči, da hoče priboriti svobodo slovenskemu narodu, ta stranka je največja sovražnica zborovalne svobode. Z nasiljem hoče ubiti glas resnice, znasiijem prikriti svoje grehe! ker se to klerikalno divjaštvo stopnjuje že v taki meri, da Je ogrožena osebna varnost ljudi, Izjavljamo, da bomo v bodoče neizprosni in da bomo poskrbeli, da pade vsa peza zakona na vse klerikalne razgrajače Ž ozirom na uboge klerikalne za- i te njih zaplotne hujskače I I slepljence, ki so le žrtev klerikalnih j Vsakega razgrajača orožnikom! I voditeljev, smo dosedaj prizanašali, j Zborovaina svoboda mora ostati Ker se je pa naša dobrohotna j nedotaknjena! j popustljivost napačno tolmačila in ! ~_ S ..........i ■ miri 11 m -|TiV i i n m« ni ur.......in..................i--i.....i r........ rikalnih shodov na onega obupanega bchača. ki stoji pred banke-rotom in ki razsiplje zadnji denar, samO, da prikrije svoj polom. Pravilno je ocenil klerikalne zmage »Ljudski dnevniki, ki pravi, da spominjajo vse zmagovite vesti »Slovenca« o sijajnem poteku kle- Riimiuiit iuui »cnu ir.iuv.CY. kuicic ________c„x„;i,„ je med splošnim krohotom vse dvo- vegaprofesorja Sušmka. Zaznamovani. rane tov. Pucelj tako zdelal, da jo je dr. Rakun ves osramočen pobrisai iz dvorane. Za dr. Rakunom je poizkusil »v o jo srečo neki od klerikalcev na-tujskani invalid, ki pa je moral pod pezo dokazov naših govornikov primati, da so tudi klerikalci poleg demokratov ln radikalov krivi Se le nI rešen Invalidski zakon. Sijajna zmaga SKS je bil shod v Celju. Shod v St. Jurja o. j. i S pijanimi tolpami in razposajenimi marinaricami so hoteli klerikalci razbiti naš shod v Št. Jurju. Namera |im id uspela. Ker so hoteli namreč klerikalci tudi dejansko napasti naše govornike, je napravilo orožništvo red in vrglo klerikalne razgrajače iz dvorane. Shod se ie nato mirno vrlo. Shodu je predsedoval tov. Urlep govorila pa sta z velikim uspehom tov. PuceU ln Piki Nobenega pardona razgrajačem, Je naše geslo v bodoče I Shod SKS v Mirni pe&. Na shodu sta poročala tov. Zupanič ln UdovC. Dobro je bilo, da so se shoda udeležili tudi klerikalci, ki so vsaj tako spoznali resnico. Hoteli so sicer za hrbtom nekaj ugovarjati, toda pod vtisom besedi naših govornikov so morali umolkniti. —• Pozvani, da stopijo na oder in da lepo razlože svoje misli, so se zbali in tako je končal shod brez ugovora. Shoda v Mirni so se vdeležili v velikem številu tudi delavci. Izjavili so, da je treba, da gresta kmet in delavec skupaj v boj za zmago pravice in proti vsem izkoriščevalcem ljudstva. Glasno so obsojali razne delavske voditelje, ki so si polnili le žepe in ki so delavce v najtežjih časih sramotno zapustili. Z navdušenjem so se vsi izrekli za SKS. Shod v Brusnicah. V prostorih, stare šole je bil v nedeljo sijajno obiskan shod SKS, ki Shod v Toplicah pri Novem mesto. Kljub slabemu vremenu je bil shod dobro obiskan. Govorila sta tovariša 0 grič ln Globevnik in žela burno odobravanje. Navzoči župnik Krsar, je hotel skrit za hrbtom govornika, 1 neslanimi medklici motiti govornika. Pa je skoraj spoznal brezupnost svojega početja. Nato Je začel dajati znamenja, da naj ljudje odidejo. Pa tudi to se mu je ponesrečilo, kajti odšlo je le par zapeljancev. Shod je nato končal v popolnem redu in med Na Štajerskem ima klerikalna kandidatna lista belo-modro-rdeč križ. Najsvetejša svetinja vseh kristjanov naj služi v volilno reklamo. In proti temu bogokletstvu ne nastopi noben duhovnik ln celo škof molči. In vse molči celo proti tej vnebo- i veštvo. brez kazni izrabljati simbol križa v strankarske svrhe in križ profanlrati s trobojnico. Da, protanlratl! Častimo našo trobojnico in vedno smo pripravljeni njeno čast braniti — toda na križu je trobojnica prota-nacija Onega, ki je umrl za vse Člo- glasnimi vzkliki na Samostojno in • volilen šlager. vpijoči profanacijL da je križ belo-modro-rdeč. Križ, večen simbol dela za vse človeštvo, so fzpremenili klerikalci v njene kandidate, ga je zaključil tov. Pelkoi Shod v Uršnem selu. V nedeljo popoldan je bil v Uršnem selu dobro obiskan shod SKS. Ob splošnem odobravanju smo sklenili vsi, da glasujemo za našega kmetskega kandidata, za tovariša Klteca. Shod v Ribnem. Sklicali so ga klerikalci. Zeli pa smo mi. Govorila sta najprej Gostinčar in Jan, ki se pa nista upala odgovarjati na vprašanja navzočega tov. Majcena. Kot zadnji je govoril tov. Majcen in v 3 četrturnem govoru požel vse, kar sta hotela skuhati sebi krotikmetski Gostinčar In avstri-jakantski Jan. Shod v Zabukovju. Nad vse dobro je uspel naš shod v Zabukovju, ki ga je sklical tov. Mrmolja. Na shodu sta tudi govorila stara buditelja kmetske misli, dolgoletni župan Božič ta tovariš Trupel Shod je napovedal tudi klerikalni kandidat Skoberne, pa se ni upal pokazati se v Zabukovju. SIcer bi pa tudi bilo zaman, ker v Zabukovju je samo SKS in nihče druga. Shod v Loškem potoku. Značilen ta pomemben je bil naš shod v Loškem potoku, na katerega so prišli klerikalci s svojega shoda korporativno in ki so ga hoteli razbiti. Po poldrugournem govoru tov. dr. Marušiča pa so morali popolnoma Ali je res izumrl med duhovni-štvom čut za Kristusov nauk, ali je res morala že tako padla, da se sme Kristjani 1 Z belo-modro-rdečim križem hočejo klerikalci označevati sebe kot edine kristjane, v resnici pa so se samo zaznamovali kot najpod- lejše oskrunjevalce sv. križa. Zaznamovana je klerikalna skrinjica, pogin tistemu, kdor Je ž njo I Demokrati zavezniki klerikalcev. »Domovina« ta »Domoljub« tekmujeta med seboj, kdo bo bolj oblajal samostojno. Sokolstvo, učiteljska organizacija vse se zlorablja za boj proti SKS. Profesor ReSsner, ki rabi v Ljubljani tudi naše glasove, dela edino proti nam. Menda v zahvalo, ker smo ga podpirali v boju za uradniško pra-gmatiko! Ali pa v priznanje, ker nismo niti njegovega nastopa tekom boja za zvezo Slovenije z morjem osvetlili tako. kakor bi mogli. Niti enega glasu Se niso demokrati na deželi odvzeli klerikalcem! Vsi njih napadi veljajo le nam! mmmmsemm Z lažjo in obrekovanjem skušajo ubiti stališče SKS in s podlostmi skušajo diskredltirati naše voditelje. Grobokopl napredne misli so demokrati in zato brezobzirno proti nJim v boj! če bi klerikalci demokrate najeli ne bi mogli ti uspešnejše delati za klerikalce! Zaveznik klerikalcev je. kdor voli demokrate ta temu primerno bomo uredili vse svoje korake l Še bodo bolele ušesa klerikalne zaveznike! ■I NačelniStvo naše stranke je povabilo klerikalne agitatorje: profesorje, doktorje, advokate in vse one, ki trosijo laži od vasi do vasi ter beračijo kmetske glasove, da pridejo v p o n d e-1 j e k, dne 12. marca ob 11. nri na javen shod, ki bo nasproti pošte v Novem mestu, da tam vse njihove laži in obrekovanja ponovijo ia dokažejo. Tovariši kmetje in delavci! Pridite omenjenega dne v Novo mesto, da boste slišali njihove dokaze in naše odgovore! Kdor hoče izvedeti resnico, naj pride in naj se prepriča. BoStaniska srašli-na in »špuktriger i V 9. štev. »Domovine« citamo ganljiv članek, v katerem veže nepoznan člankar v slogu »Domoljubom vih« lažnikov svoje otrobe o prodaji graščine. Vse te otrobe pa servlra seveda kot suho »resnico«. Pridno to z vnemo zavija vse po svojem in se trudi s potvarjanjem resnice izbltt od SKS nekaj kroglic za peto skrinjico. Zato trdi, da ne moreta Pucelj ln Majcen trditi, da nista Imela dovolj sredstev na razpolago, da prisilita ministrstvo na spoštovanje zakona. O Dolfe, Dolfe, ta otrok neugnan! Podlemu člankarju pa povemo sa- '" mo to: Pucelj ta Majcen sta vse storila, kar moreta v tem slučaju storiti dva poslanca ta g. Jakil je rekel tov. Puclju v torek na vožnji od Karlovca do Zagreba v obraz: »Vi ste torej 1 moj nasprotnik. Reklo se ml Je v Beogradu, da bi bila moja kupčija boštanjske graščine že potrjena, če se ne bi vi protlvili.« Da pa ni bila odbita prošnja za potrditev, pa nosijo največjo odgovornost demokrati V ministrstvu za šume ln rude je ležala prošnja enajst mesecev. SKS Je intervenirala skoro gotovo vsak mesec, a demokrat 2. Rafajlovlč ni mogei spraviti stvari naprej. Sele od takrat naprej pa nosi odgovornost radikalni minister. „Slovenlev" napad na predsednika Pirca. Ugotavljamo, da je vložil predsednik Pire že dne 3. t. m. tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca« in razširil tožbo na vse poznejše napade »Slovenca«. Ugotavljamo, da zavlačuje sodne razpravo edino le »Slovenec«, ker ni obtoženi odgovorni urednik »Slovenca« pravočasno nastopil dokaza resnice. Po praksi »Slovenca« bo to storil seveda tik pred razpravo ter tako zavlekel razpravo preko volitev, kakor dela sedaj s petimi tožbami tov. Puclja. O napadu na »Kmetijski list« In »Ekonoma« pa prihodnjič. Agitadia ofidrlev za radikatce. Iz Savinjske doline nam poročajo, da obletavata dva višja častnika iz Celja naše pristaše po Sav. dolini ter jim ponujata denar v svrho pristopa in agitacije za radikalno stranko. Prosimo naše pristaše za zanesljive podatke, da lahko objavimo imena teh najnovejših agitatorjev za razne Nachtigalle in Korene. Se to se manjka, da bi se oficirji vmešavali v politiko. Izjavljamo, da bomo proti vsem tem protiustavnim ljudem nastopili z največjo brezobzirnostjo 1 »Domoilubu" enkrat za vseiel« V zadnjem času se je »Domoljub« obregnil večkrat v našega kandidata O g r i č a, češ kaj boste takega Človeka volili, ki je ločen od žene in ld ima nevem še kake grehe na sebi Gornja očitavanja so popolnoma neumestna ta če ne bo »Domoljub« prenehal, bomo primorani zasvirafi na naše »orgeljce«. Te pa bodo grozno zacvilile o mnogo hujših grehih raznih blagoslovljenih gospodov, ki ne poznajo božje zapovedi »ne želi svojega bližnjega žene!« Ravno v zadnjem času smo marsikaj pikant« nega zvedeli o ravnanju nekih debe* lih gospodov in Marijinih hčera. * Naša skrinjica ie na Kranjskem druga, Na. Ja naša altriaifc* četrta. miHliin mm tJbrtiBB, fiaša in dSBi^Kf "sm' totfgoča samo"v tes tnlffir osgssissiSjr dMtoSKega araffitt. 11 ,.» mili ! 1 '1'imil IMIH ............... III il i ..... —■■ I i ■■ i - <1> iti A i -I. TTrtrinT Klerikalni kandidati a. o*: .-- A*--". Kef tifcrikalni kandidati nimajo pdgnmft, aa bi nastopali po javnih Šhodlhi Je treba, da jih vsaj mi pred* stavirlto voHlcem. Kot tdjttdni ljudje ri je seveda potrebno, da pričnemo ta višjimi. Dr. Anton Korošec. Kot lepi kaplifi je vstopil dr. Anton Kotošec v politiko ift postal na iahteVo marinaric kmalu poslanec. Po milosti dr. SuŠterŠlŠa mu je pripadla na Dunaju najbolj hvaležna uloga za maso, namreč vsi govori za ulico so pripadli njemu. Ker je bilo zlasti med vojno potrebno, da so bile uloge v klerikalni stranki da de! t»rofe storm»frw>. o.riv^i p© a&tioat fet dOločfetf. tel gOv&rfUK slruje dr. Anton' j&asošee, je ta na« krat veljal za voditelja vseh Pf&Vffl SJ»vcncev in bil celo slavljen kot oue nifljni$ke deMaracljei, das! je rav^ no isti dr. Korošec podal sam od sebi? „ srofu Martinltzu tako krVavo njlaitOStfiO Izjavo* ko najhujši pan-gcrpiafi. .sVzlie temu |e slava dr, Korošca c^%rašla in pfeobrat ga je dvignil v nafrotlčne vlšihe očeta . očetnjave. KM\tak je postal dfc Korošec pred-sca|ik zagrebSkega, Narodnega sveta ffi pozneje minister hi podpred-se&jik Centralne vlade v Beogradu. Js tem se je pričela eela Vrsta nedoseženih Koroščevlh »uspehov«. V Zeažv! je bil kruto potegnjen ml Pa-Šiča in vsi interesi slovenskih krajev «0 hill tedal poteptani. Nič zato ~ k&_dr. KOroŠeč je ostal minister. r Prišla je vladna kriza in klerikalci«? odločali ali pride do demokratska ali radikalnega kabineta, ali stvori vlado napredni pošteni in jitgO-Slov.ensko orijentirani Davidovič ali pa reakcionarni in veiesrbski orijentirani radikalec Protič. Ker je ta obljubil Korošcu, da bo smel v Sloveniji neomajno vladati, Se je odločil Korošec sa Proti Ca ta postal zopet minister, S tem je bite odločena smer vse naše notranje politike. Zgodovinska krivda dr, Korošca je, da je on omtv gožll reakcljonarstvo v naši državi ln -noben slučaj, temveč nujna posledica klerikalne politike so biH streh na ŽaMki cesti. Slabotnost, šibkost, neposmanje razmer in pa pomanjkanje vsake kkošežnostk so Sploh nabolj tipični znaki KoroŠoeVih političnih talentov, če se 0 teh sploh govoriti mora. Takoj ob preobratu je bite edina možnost Za ugodno rešitev slovenskega vprašanja v tem, da je ves narod zgrabil za orožje. Vemo, da mk3a naroda tega ni hotela. Toda ravno zato je zgodovinska krivda klerikalcev tem večja, da t najbolj kritičnih časih m bilo alti enega klerikalnega voditelja, ki-še ne bi podal demagoštvu in ki bi brez ozira na morebitne zamere povedal narodu resnico. Nasprotno slabša Je bila morala kleriSalnih voditeljev, kakor pa morala naroda. Oni operetni vojni minister Slovenije", dr. Pogačnik je kmetske farifg podil domov, čeprav je bil marsikateri pripravljen boriti se za Slovenijo. injvakor dr. Pogačnik* tako je Isto zagrešil v Rusiji dr. Gosar, ki je lz strahu za svoje dragoceno Življenje širil,--.med našim vojaštvom boljševizem in zapravil naši državi na milijone vojnega materljala. Na vse to pa je dir. Korošec molčat, kakor je sploh molk ena tipičnih lastiti dr. Korošca. Posledica tega, da smo čisto za* vr-ii orožje, je bila, da je bU naš glas slsitoten. Toda z možatim nastopom se is Vseeno še dala vzdržati fikcija na- vse odločenega naroda. Tudi tega-iS znal dr. Korošec. Prosil je v Beograd za srbsko vojašVO in Oh, ld je prosil pomoči, je hotel potem, da Imajo Srbi reŠpekt pred Slovenci. Tako Je prišlo, da smo vodili vse razgovore kot slabotnejSl z močnejšimi in gospodarske posledice so blie mahoma tu. Srbski zakon za zakonom je bil raztegnjen na Slovecijo ta skoraj na vseh teh ukazih ta zakonih se Je blestel podpb dr. KoroŽca. Tedal ]• Ml položen temelj centra- Brani Se pod Avstrijo smo Imeli Slo-vend s kranjskim deželnim zborom lep, kos avtonomije. Imeli smo poleg taga celo vrsto velikih podjetij, ki so vsa bila last kranjskega ljudstva. In imeS srno še ono, ali vsaj mogli ln porall imeti, maso vojnega plena, Sjhte ' b,it * reden milijarde. Vst.to se je zaigralo, kG je bQ dr. Kofotle voditelj slovenskega_naroda in-' '"V tudi tedaj Je bil položen temelj centralizmu. Zgodovinski dnevi so bili dnevi po prevratu. Vsa naša bodočnost je bila Odvisna od poteka teh dni, zakaj tedaj se je odločala usoda slovenskega naroda. Zalibože pa je vodil tedaj slovenski narod dr. Korošec, sicer kp kaplan, toda majhen politik. Ni znal preceniti niti moči slovenskega naroda, kaj šele vzplamteti v narodu spečo silo. Enako pa tudi ni znal preceniti moči nasprotnikov in tako doživljali poraz za pors- Ktoršteu se Je dal t orož-Jem dobiti .tadi Ctfovec in prav MS drugo ni bflo treba, ko da bi dal do-venski vojni minister (kako krasna snoV ža Opereto) generalu MajstrU par sto mož. Brez orožja in brez boja pa se je dalo dobiti vsaj Spodnjo Koroško in sicer tudi brez plebiscita. Mi pa smo dobili plebiscit in ž rrtoko in mastjo smo hoteli kupiti koroški narod, mesto da bi mu dali popolno avtonomijo ln apelirali le na njegove plemenite čute. Toda že tedaj je bife demagogija vrhovni zakon v klerikalni Stranki ift pozftl rodovi še bodo učili V šolah, da Je slovenski nahod Izgubil Koroško, ko je bil dr, Brejc predsednik vlade v Sloveniji. In primorsko Vprašanje? Tisoč si-bskih ujetnikov je rešilo Vrhniko. Dva tisoč slovenskih vojakov bi lahko rešilo Logatec. Deset tisoč pa bi rešilo i Idrijo i Postojno in morda tudi Več. Pa tedaj nismo mislili realno ln vse ulice Smo preimenovali po Wil-sonu in vse je rajalo brez dela v pričakovanju mane, ki jo prinese Wil-šon. Ko pa je ta potegnil črto ln izjavil, v čem da nas hoče podpirati, pa smo vsi rekli: ne, kajti pravica da je poteptana. Pravi otroci smo bili in na čelu vseh veliki politični otrok dr. Korošec. »Bolje vrabec v roki, ko golob na strehi,« pravi pregovor. Mi pa smo spustili še vrabca. In to je zgodovinska krivda dr. Korošca, ki ni imel poguma, da bi narodu odkrito povedal, kako da stoji stvar. Voditelj naroda se ni upal dvigniti se nad narod, biti mu vodnik in nositi vse posledice tega častnega in odgovornega mesta, temveč vedno in povsodi Je mislil dr. Korošec, da obstoja vodstvo naroda v tem, da se najmočnejše tuli i volkovi. Historična krivda dr. Korošca pa še dolgo ni Izčrpana. Po preobratu je šlo za usodo vsega slovenskega naroda in samo složen nastop vsega naroda je mogel rešiti položaj. In naj bo prepričan dr. Korošec, da bi tedaj branili slovensko zemljo proti Italijanom ko* munisti prav tako ko klerikalci, na-prednjakl prav tako kot nazadnjaki. Toda en predpogoj je bil Stvar Je bilo treba narodu razložiti. Če bi takoj pO preobratu sklical Korošec slovenski parlament ta odredil volitve in bi Izvoljeni zastopniki nastopili za slovenske pravice, kako ves drugačen potek dogodkov bi bil dosežen. In doktor Korošec, ki se vedno sklicuje, da je načelnik ljudske stranke, je bil zlasti dolžan, da vpraša ljudstvo, da izve njegovo mnenje. Že iz egoistlčnih nagibov, ker samo tedaj bi mogel računati na pomoč Vsega naroda in ona Škandalozna polomija na Koroškem 1. 1919. bi bila slovenskemu narodu prihranjena. Naj ne govori dr. Korošec, da Je bilo to nemogoče, ker zgodoVina pravi, da dr. Korošec niti poizkusil ni vprašati ljudstvo. V notranji politiki je bil neuspešen dr. Korošec, v naši zunanji politiki Je bil nesreča in nesreča je bil celo v čisto tehničnih upravnih vprašanjih. Dr. Korošec Je bU tisti minister za prehrano in obnovo zemlje, ki je s Svojo nezmožnostjo oškodoval državo za 112.740 dolarjev in 392.832 frankov. Dr. Korošec Je bil dalj« tisti, ki kot železniški minister ni poskrbel niti najmanje, da bi pokrenil vprašanje slovenskih železnic, niti sotelške ne, za katero si je pod Avstrijo pustil že kaditi. Kamor pogledamo, kamor se ozremo, povsod se kažejo samo razvaline, ki jih je povzročila Korošče-va politika. Samo v eni stvari Je rodila Koro-ščeva politika velikanske uspehe. Demagogija ta bujskarstvo sta cvetela pod Korošcem kakor, še nikoli. Politična sdrovost, lažnivost ta oifekovanje je daljo dosegla pod Korožeem višek In čisto ireleVantao a'" Če Je to Korošec direktno povzro- afi ne, dosti Je, da Je vse to trpel in da: se Uf sramoval s pomočjo takih Sredstev reševati polomljeno klerikalno politiko. To je žalostna bilanca klerikalne politike pod vodstvom dr. Korošca, ki bo prednjaČil V slovenski politiki kot Vigled politika brez čuta odgovornosti in nedoraslega svoji Vlogi. To politično Sliko dr. Korošca naj izpopolnjuje Se ena Slika duhovnika in človeka, ki je odrekel pomoč nekdanjemu tovarišu, ko je bil v največji m. Ift to je ftOšiieč klerikalne Bste na Kranjskem ta na Št6&w*lDsw», dat kmetaK* Otfvet ia, tfi »» i^aMbej njaf? figesc«'*! iif« v fetr^M ki katere živo 4b&tft U žmtm kmetsko ljudstvo. Pa o tem prihodnjič, ker treba je, da podamo še poročilo o par dragih klerikalnih kandidatih. 0 vseh žalibože ne moremo govoriti, zakaj nekaj od njih jih je tako brezpomembnih, da-jlm kritika pač ne more posvetiti te časti, da bi jih omenjala. Dr. Janko Brejc. Zvest pomagač pri Všeh popred-obratnih polomijah dr. Korošca je bil dr. Brejc. Zato je samo pravično, če podajamo takoj za portretom nosilca liste tudi portret Skromnega namestnika v ljubljanski okolicir ki pa na-mestnlštva gotovo ni prevzel lž skromnosti. Bilo bi čisto proti njegovi naravi. Pred Vojno je veljal dr. Brejc kot voditelj klerikalnih koroških Slovencev ln je bil zagrizen eksponent dr. Šušteršičeve politike. Po svojih močeh je pripomogel k temu, da na Koroškem ftl bilo mogoče priti do enotno narodne fronte, kar ga seveda sedaj silno priporoča za glasnika samoslovenstva, ki ga je Iznašla najnovejša klerikalna zadrega. O uspehih njegovega narodnega dela molči zgodovina, pač pa je zabeležiti, da ga je »Slovenec« vestno hvalil kot izbornega jurista ta prvoborite-lja za pravice Slovenskega jezika, kar je bistveno pripomoglo k pol-nenjU njegove odvetniške pisarne. Med Vofoo nI bilo o dr, Brejcu dosti slišati. Tega mu nI zameriti, vsaj je bil molk posvečena posebnost slovenskih politikov. V njegovo karakterizacijo pa bodi povedano, kako je prišel dr. Brejc k Vojakom. Nemila usoda je doletela dr. Brejca, da je moral začetkom leta 1916 k vojakom. V novi ekstrauni-formi in s svetlo sabljlco je »eta-rlkal« v Celovec kot enoletni prostovoljec pri trenu. 2e pri vstopu v vojaško službo je imel dopust v žepu ln ta se je ponavljal ta podaljševal redno. Veliki koroški gromov-nlk je bil torej dobro zapisan ta v čast koroškim Slovencem lahko rečemo, da skoraj, kot edini. Bil je p. v. (politisch verdSčhtig, politično nezanesljiv) župnik Meško, bili so p. v. doigi, samo njih vodja dr. Brejc ni bil p. v. . V Pariza. Nesrečna usoda je hotela, da Je bil v delegaciji Slovencev na mirovni konferenci tudi dr. Brejc. Nimamo prostora, da bi zabeležili vse ženialne poteze tega izrednega politika po domišljiji. Toda samo eno dejstvo naj iztrgamo pozabljivosti. K tajniku naše mirovne konference je prišel dr. Brejc in zahteval, da gre naša meja na Koroškem daleč severno od Celovca, po čisto nemških krajih. In nato je dostavil dr. Brejci »Ce tega ne dosežete, tedaj zapustite mirovno konferenco!« Naš tajnik vpraša nato dr. Brejca: »Kaj pa Goriška? Ali je zaradi nje vaša stranka SLS kaj sklenila?« In lakonično je odgovori dr. Brejc: »Nič.« Predlagati zapustitev mirovne konference more v resnici ie političen analfabet Ce bi bili mi Slovenci sila, ki lahko z orožjem v roki Izvojuje svoje zahteve, bi bilo to že še kako pojmljivo, dasi ostane nevarnost krvoprelltja še nadalje silen argument. Toda biti brez vojske in z operetnim vojnim ministrom dr. Pogačnikom ta v taki slabosti igrati vlogo diktatorja svetovnim silam — pa je v resnici Špecialiteta dr. Brejca. Silno začudeni so bili tudi v Parizu vsi, ko so slišali za pretirane zahteve dr. Brejca na Koroškem. Ce bi ml takoj po razsulu Avstrije Koroško vojaško zasedli, potem bi se le dalo o tem govoriti. Enako bi bila možnost na uspeh ta, če bi mi trdno držali Koroško ta zahtevali take severne meja ia strategičnih ozirov. ffbda ml aiamo imeli trdno v svoji posest! niti Spodnje Koroške, o strategiji pa hvala Bogu tudi še saniali hlsmo Vseeno zahteva dr. Brejc ultimativno nemogoče. To neverjetno, uganko je potem pojasnil nekdo na ta tiačfo* da je odkril da je imel dr. £rejc visoko na severu Koroške graščin^ ki je določevala tudi jezikovno mejo. 0U-dodelno taOČ je imela ta graščin«. Koroški plebiscit. Tttdi o Zaslugah dr. Brejca »a koroški plebiscit le par dejstev. Prva zasluga. ' fesa Je naravnost čudno,, kako škfift-dalozno je bil informiran biVši voditelj Koroščev o razmerah na Ktifib Skem. Drugače res ne moremo raz-da 90 naii mogli pristati na «io©o k fta B fti ^ ka> ^ *** ***** raiakjk ^ končno uredi to pereče vprašanje. Na-krat se prflizne h komisiji tudi posl. Zebot, seveda ie kot opazovalec, kar pa sm Je zadostovalo. Pred ljudstvom je mogel nastopiti kot oni zaslužni mož, Id je komisijo pripeljal, saj je ista i njim (v resnici je bil ie on ž njo) in na Vsa te sleparije je dodal še napad na Onega, ki je pravzaprav dosegel, da je komisija prišla. Žebot ie namreč dejal: »2e davno bi bila komisija tu, da ni bilo Mrmolje, ki je delal proti.« Taka je kakovost političnega dela poslanca Žebota in za vsakega razsodnega človeka že ta dejstva zadostujejo. .Vseeno pa je treba izpopolniti portret tomdidata žebota s par potezami. V Mariboru je mož, ki vselej oklofu-f* posl. Žebot?, kadar ga le sreča. Te-ga moža posl i ebot le ni tožil. Telesno slabe nega Reismana napade Žebot na ulici. Ko ga pozove Reis- man pred sodišče, žebota nI ker ie imun kot poslanec. Žebot ponuja tov. Mrmolji, da trčne i njim. Mrmolja pravi, da se trka le z ljudmi, ki govore resnico. Vseeno ostane Žebot v družbi to pospravi očitek. »K ' In mož s takšnimi lastnostmi ustanavlja na konec klerikalne fašiste v Mariboru, ki "so v vsem verna slika svojega očeta. Resnično! Samo to je ie manjkalo, da je dovršena slika kandidata Žebota. Kdor misli, da ie ta slika Sloveniji v čast, kdor je mnenja, da bomo s takimi portreti v Beogradu dosegli uspehe, ia naj voli Žebota, zakaj njemu ni pomoči. Toda med temi prav gotovo ne bodo pošteni in resni možje. ^ 12 v^raSanl »»Gospodarja i« Nek »kmet, ki Je spregledal«, ki pa je v resnici urednik »Pijanega gospodarja«, pripoveduje v 10. številki tega gnojnega lista, kako bo vprašal naše pristaše na shodu in kako jih bo spravil v zadrego. Ker vsebujejo ta vprašanja najbrže vse, kar sI upa klerikalna modrost javno povedati, smatramo za dobro, da seznanimo tudi naše tovariše s temi vprašanji »Gospodarja«, da bodo vi-deli kake laži so še danes mogoče. 12 vprašanj »Gospodarja« in Starati 24 laži! Mojster je »Gospodar« in prekosi i je tistega lažnivca, Id se je vedno zlagal, samo če je usta Odprl »Gospodar« je prišel že do te popolnosti da se dvakrat zlaže, če tokrat usta odpre. Pripomniti moramo seveda, da onremo ie na kratko odgovoriti m posamezna vprašanja, ker smo večino njih v prejšnjih številkah, itak le pojasnili. Prvo vprašaafes Kdo le stopil prvi v vlado in tam glasoval za ustavo In centralizem ter nas resnično prodal Srbom. Ali je bila to kmetska zveza? Odgovor: Kmetska zveza do Beograda sploh ne sega. Kmetska -zveza obstoji le pred volitvami, kot vaba krogljic. Politično pa nastopa «11 odločuje le SLS ali klerikalna stranka. Prvi Je Stopi! r vlado dr. Korošec in ta nas je tudi »resnično Srbom prodal«. (Glej današnji članek o dr. Korošcu.) SKS je stopila kot zadnja v vlado In glasovala za ustavo in ne za centralizem. Za centralizem se je dosedaj glasovalo le v kaki klerikalni šnopsariji Drago vprašanje: Kaj je storil naš samostojni minister Pucelj za živinorejo? Kmalu ne bo več dobrih plemenskih bikov ne žrebcev na razpolago ... Državno žrebčarao v Ljubljani je dal zapreti.« Odgovor: Tako kot klerikalci tov. Pucelj v resnici ni skrbel za živinorejo. Švicarskih krav ni plačeval po 240.000 kron grlo in tudi pri Medvodah mu ni poginilo na stotine krav, kar so zakrivili klerikalci. Pač pa Je storil sledeče: Prepoved klanja telet Se dvignil in dosegel prost izvoz fivine. S tem je omogočil živini dobro eeno in dobra cena je glavni pogoj za razvoj živinoreje in ne policijske odredbe, kakor so delali klerikalci Izdatno je podpiral živinorejske zadruge in s podporami omogočil številne razstave živine. Dosegel je dalje 50 odstoten popust za prevoz krmil, Pianšarstvo v Bohinju je našlo v njem svojega prvega zaščitnika. Tovariš Pucelj je dalje preprečil vsak uvoz in tudi prevoz tuje živine. izdelal je celo vrsto zakonskih načrtov za dvig živinoreje, otvoril nad 10 novih kmetijskih šol itd. Državna žrebčarna v Ljubljani pa je Uvela, dokler je bil tov. Pucelj minister in je zato falotarija prve vrste, 5e pravi »Gospodar«, da jo je dal tov. Pucelj zapreti. Resnica je, da je dosegel tov. Pucelj še potem, ko m bil več minister kredit za Žrebčarno In da je ta prenehala z delom šele v februarju leta 1923, ko Pucelj že tri mesece ni bil več minister. Tretje vprašanje: Kaj je storil aaS samostojni minister za vinogradništvo? Odgovor: Dosegel je prepoved uvoza laškega vina. Popravil je ono škandalozno nemarnost klerikalcev, ki so zamudili skleniti trgovsko pogodbo s Češko za izvoz našega vina, kar so Italijani in Francozi Izkoristili v našo škodo. Tovariš Pucelj je odprl vrata izvozu našega vina na Češko, ki bo postal reden, ko sprejme češki parlament nov carinski zakon. Tovariš Pucelj je omogočil z veliko državno podporo, da je bilo razstavljeno naše vino na I. ljubljanskem semnju in da je imel Vinarski odsek v Mariboru lep dobiček. Tovariš Pucelj je dalje otvoril srednjo vinarsko ta sadjarsko šolo v Ma- riboru, proti kateri so hujskali klerikalci, še predno je bila ustanovljena, in tov. Pucelj je bil končno tisti, ki je dal vinarskim družbam znatne podpore, kakor n. pr. metliški zadrugi za nabavo trtnic. Četrto vprašanje: »Kako to, da so davki vedno večji, čeravno so bili od nas izvoljeni samostojni poslanci na vladi?« Odgovor : Noben davek se ni povišal, pač pa so se povišale razne pristojbine, o čemur pa je odločeval demokratski finančni minister. Država končno ne sme delati samih dolgov in če vse od države zahteva denarja, potem se mora tudi diržavi dati dohodkov. Pač pa je res, da se je silno povišala štolnina in vse cerkvene pristojbine in da so enako občinske doklade silovito narasle. Zaradi teb pa primite klerikalne župane. Peto vprašanje: »Zakaj ne služijo naši sinovi v Sloveniji, čeravno so nam to obljubili samostojni ob času volitev?« Odgovor: Zato, ker je bil pod Koroščevo vlado izdelan načrt, da se raztegne srbski vojni zakon tudi na naše pokrajine in na podlagi tega zakona služijo naši sinovi izven Slovenije. Zato dalje, ker je klerikalni mogotec dr. Brejc odklonil slovenske vojake kot nezanesljive in tretjič, ker niso hoteli pripustiti klerikalci, da bi skupščina redno delovala, temveč so vedno le kričali o avtonomiji. Naši poslanci pa se bodo seveda še naprej potegovali, da pribore to ljudsko pravico. Toda tudi ljudstvo mora storiti svoje. Šesto vprašanje: »Zakaj ni žga-njekuha prosta?« Odgovor: Žganjekuha je za kmete prosta ln samo trgovec plača takso. To so dosegli naši poslanci. Sedmo vprašanje: »Zakaj ste privolili v davek na šibice, sladkor, tobak itd.« Odgovor: Vse te davke je pripustil dr. Korošec, ki je n. pr. samo železniško pristojbine povišal naenkrat za 200 odstotkov. Vprašajte zato njega, zakaj je to storil. Osmo vprašanje: ?Kje je agrarna reforma, s katero ste slepili narod?« Odgovor: Vsi katoliški škofje Jugoslavije so svečano protestirali proti izvedbi agrarne reforme in s tem bistveno pripomogli, da ni bila agrarna reforma Izvedena. Klerikalni poslanec Klekl pa je nazval agrarno reformo javno kot boljševizem. Mi pa smo se vedno borili za agrarno reformo, toda imeli smo le 8 poslancev, klerikalci pa 28. Te številke povedo vsakomur, zakaj agrarna reforma še ni Izvedena. Deveto vprašanje: »Ali ste nastopili proti verižnikom, navijalcem cen in izkoriščevalcem ljudstva. AU ste kaj storili proti grozni draginji ?« Odgovor: Dosledno in odločijo smo se vedno borili proti izkoriščevalcem ljudstva ln naš boj proti klerikalcem je zato zgovoren dokaz. V boju proti draginji smo bili v prvi vrsti in povsodi povdarjali, da se more draginja odpraviti le z delom in štedenjem in ne s kričanjem. Odločno pa smo bili in smo proti temu, da bi se draginja začela odpravljati pr! kmetu. Draginja se je pričela v industriji, tam se naj prične tudi odpravljati Deseto vprašanje: »Zakaj niste bili proti davku na kolesa?« Odgovor: Mi nismo bili samo proti davku na kolesa (pravilno proti taksi na kolesa na vzmeteh), temveč smo jo za kmetska vozila celo odpravili. (Opozarjamo Štajerce, da se za koleseljne od kmetov ne sme pobirati takse.) Enajsto vprašanje: »Zakaj niste bili proti povišanju koikovine itd.?« Odgovor: Da odgovorimo čisto na kratka Prav iz istih vzrokov, ko dr. Korošec, ki je storil isti »greh«. In isti odgovor tudi na dvanajsto vprašanje? • v-i Dali smo si trud in napisa« vsa klerikalna vprašanja in mislimo, da je vsakdo, ki je prebral naše odgovore, ostrmel nad klerikalno izprijenostjo, ki donaša take laži in ki stavlja taka vprašanja. Po klerikalni metodi pa je naša dolžnost, da stavimo še mi par vprašanj. 1. Ali Je oškodoval Korošec državo za 112.740 dolarjev in za 392.832 francoskih frankov ali ne. 2. Ali Je podpisal Korošec zakon za ločitev zakona ali ne? 3. Ali Je zahteval dr. Gosar prepoved izvoza Živine ali ne? 4. A1I Je zahteval klerikalni poslanec Duliblč rekvizicijo pridelkov ali ne? 5. Ali Je tožil tov. Pucelj vsakogar, ki mu Je oč'tal ali ne? In ali oi vedno tožb dobil? Je pa tožil koga dr. Korošec? 6. Ali so padli streli aa Zaloški cesti, ko Je bil dr. Brejc predsednik vlade ali ne? 7. An Je zvišal Korošec železniške tarife za 2C0 odstotkov ali ne? 8. Ali so Izdali klerikalci'prepoved klanja telet in izvoza živine ali ne? 9. AH smo za časa Koroščeve vlade zaigrali Primorsko in Koroško ali ne? 10. Ali so Izdali škofje posebno spomenico proti agrarni reformi ali ne? 11. Ali so prinesU klerikalni poslanci ljudstvu kakih pridobitev in katerih? 12. Ali so naši poslanci dosegli zvezo Slovenije z morjem aH ne? Odgovorite na ta vprašanja in ko boste poizkusili zajecljaii, vam damo 24 drugih vprašani, ki pa bodo brez vsake laži. Tovariši! Brali ste klerikalna in naša vprašanja. Citali ste naš odgovor, klerikalnega pa ne dočakate. Ali to ne zadostuje možem? Ali zahteva poštenje še jasnejših dokazov? MI s ponosom pričakujemo vaš odgovor! fuvarlerci skrivile. Volilna komisija je sestavljena sledeče: Predsednik je določen od državnega volilnega odbora. Člani so: en član voljen od občinskega odbora in po en zastopnik vsake stranice (čuvar skrinjice). Že dne 17. marca popoldne ob 3. uri prevzamejo vsi člani volilne komisije ali njihovi namestniki od županstva volilne imenike, skrinjice, krogljice, knjigo za vpisovanje volilcev, knjigo za zapisnikarja kandidatne liste, občinski pečat in vse ostalo potrebno. Pregledajo se volilne skrinjice, če so toliko odprte, da krogli ica lahko pade v njo. Ko so pregledane, se jih prjtrdi na mizo, potem se skrinjice zapro z vsemi tremi ključi In zapečati tako, da so usta skrinjice popolnoma zaprta. Ključe vzamejo: enega predsednik komisije, drugega občinski odbornik, tretjega pa en čuvar ali njihov namestnik. Ko je vse gotovo, se o vsem napravi zapisnik, katerega podpišejo vsi člani volilne komisije. Na dan volitev se zbere komisija ob 7. uri zjutraj, se preveri še enkrat, če je vse v redu in sestavi o tem zopet zapisnik, katerega zopet vsi podpišejo. Ko je to storjeno, se prične glasovanje. Ves čas glasovanja morata bit! navzoča najmanj dva člana komisije, od teh dveh mora biti eden ali predsednik ali pa občinski odbornik, oziroma njegov namestnik. Ce kak predstavnik liste (čuvar) zapusti volišče in ne pusti tam svojega namestnika, se volitev vrši dalje, a zapiše se to v zapisnik. Vsak volilec pove, ko stopi pred volilno komisijo, glasno svoje ime in bivališče. Predsednik komisije se prepriča, če je vpisan v volilni imenik. Ce je vpisan, pa ga od volilne komisije nihče ne pozna, vpraša ga predsednik, če je on res ta, pod Čegar imenom se je prijavil, da bo glasoval. Ce bi postojala sumnja, da ni pravi In bi se ne mogel izkazati, kdo da je, potem volilna komisija odloča, če se mu dovoli voliti. Ve"ina glasov odločuje. Predno volilec voli, pove predsednik a'l en član komisije, čegave so skrinjice, vsak predstavnik Ifcte fčavar) ima pravico pokazati n?t skrinjico Iti opozoriti volilca: to ?e s Vrinil-a SKS, ali: to Je skrinjica Puclja, ali: to h skrinjica Klinca (sreskl kandidat) ali kadar spusti volilec krogljico: ta notri voliš Klinca itd. Po teh formalnostih dobi volilec krogljico in volL Ce komu manjka roke ali ima kako drugo napako, da ne more voliti sam, Ima pravico pripeljati s seboj svojega zastopnika, ki namesto njega glasuje. O tem se napravi zapisnik. Kadar je kdo volil, se mora odstraniti z volišča. Za volišče se smatra poslopje, v katerem se glasuje ln dvorišče tega poslopja. Volilna komisija ne more nobenemu prepovedati glasovanja, če je vpisan v volilni imenik. VoU se nepretrgano ves dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Ko se volitev zaključi, zapre predsednik najprvo skrinjico, iz katere je jemal krogljice, potem prešteje po zapisniku, koliko volilcev je glasovalo in sestavi o tem zapisnik. Potem odpira skrinjice po redu, kakor so stale po vrsti. Najprvo prešteje on, koliko krog-ljic je v skrinjici, za njim občinski odbornik in potem čuvar skrinjice. Ko so krogljice preštete, se takoj zapiše v zapisnik, koliko glasov je dobila lista in to podpišejo vsi člani komisije. Vsak član komisije ima pravico, če se mu zdi, da ni kaka stvar v redu, zahtevati, da se njegov protest vpiše v zapisnik. Ce bi se pripetila kje kaka nered-nost, pa naj čuvarji skrinjice, poleg zahteve, da se to vpiše v volilni zapisnik, sporoče tudi stranki. Savei itmlioradnika. Od vseh strank v naši državi zanima nas gotovo najbolj zemljorad-niška stranka, ki se naziva tudi Zveza poljedelcev (zemljoradnikov). Je to stranka, s katero smo vedno imeli ozke zveze, ki so se zlasti v zadnjem času zelo poglobile. Cisto naravno je to. Ista glavna misel vlada pri nas ko pri zemljoradnlkih in vse težnje nas dražijo. Mi hočemo, da zavlada kmetska misel v vsej državi in zato smo se že opetovano izjavili za zem-ijoradnlčki blok. Ta blok pa ni mogoč drugače, kakor da se izjavi zanj tudi Savez zem-ljoradnika. Z zadoščenjem beležimo, da je bila tako v našem ko v zemljoradnič-kem volilnem proglasu zahteva po zemljoradničkem bloku najvažnejša in najbolj povdarjena. Zato moremo reči z vso gotovostjo, da do tega bloka pride in da bo morda nova skupščina že ood vplivom mogočnega zemljoradničke-ga bloka, ki bo posebno silen vsled tega, ker bo vse znak), da bodo vsake voltve zemljoradn. blok le okrepile, zakaj zakon narave je, da mora v Jugoslaviji priti do kmetske vlade. Največje važnosti je za nas in za vse kmetsko ljudstvo države, kako močna pride zemljoradnlčka stranka v novo skupščino. Zato smo prepričani, da ustreže-mo vsem, če priobčimo iz najbolj poučenih krogov, izglede zemljorad-ničke stranke v sedanjih volitvah. Ti izgledi so za zemljoradničko stranko zelo ugodni. Volilni zakon je sicer storjen tako, da je v korist samo velikim strankam in zlasti za zemljoradnike v Srbm je kritičen. Toda kakor vedno, tako bodo tudi sedaj doživeli očetje volilnega reda silno presenečenje in sicer ravno v Srbiji, kjer so dobili prt prejšnjih volitvah zemljoradniki mandate večinoma le z ostanki. Savez zemljoradnika je postavil v vseh 17 okrožjih Srbije svoje kandidatne liste, dalje 1 v Črni gori, 2 v južni Srbiji, 2 v Banatu, 1 v Bački, 1 v Baranji, 5 v Bosni, 1 v $remu, 1 v Subotici, 1 za virovitiško župa-nijo in 2 v Dalmaciji. V vsem torej v 34. volilnih okrožjih. Iz dosedanjih poročil, ki jih je prejel glavni delovni odbor zemljoradnikov v Beogradu, se računa, da dobe zemljoradniki v Srbiji 18 do 20, v Bosni 14, v Hercegovini 1, v Dalmaciji 5, v Črni gori 2, v Južni Srbiji 2, v Banatu 2, v Sremu 2, v Virovitici 1 in v Bački 1 poslanca. Skupno torej do 49 poslancev. V treh okrožjih so zemljoradnič-ke kandidatne liste zavrnjene in sicer v Kumanovem, Skoplju in Pože-gi. Pribiti je treba, da so bili Izgledi zemljoradnikov ravno v Kumanovem in Skoplju sijajni. Zavrnitev list se je izvršila vsled »formelnih« napak, pravilneje vsled nasilja radikalov. Ce bi bilo več časa in če bi bili zemljoradniki že tako organizirani ko stare stranke, bi bili izgledi še sijajnejši. Ali to nič ne de, ker je dobro, da pride zmaga polagoma, da je tako res dobro pripravljena. Spor med poslaniškim klubom zemljoradnikov in bivšim njegovim prvim članom g. Avramovičem, ni imel pomembnih posledic. Pristaši Avramoviča so postavili v dveh okrajih svoje posebne liste in sicer v pirotskem in subotiškem okraju, toda brez upanja na uspeh. . V Bosni in Hercegovini preganjajo oblasti najbolj zemljoradnike, ker so ti radikalom najbolj nevarni. Izgledi zemljoradnikov so torej kar najboljši in to bodi v odgovor neslanim trditvam »Jutra« o najmočnejši demokratski stranki in o »brez-pomembnosti SKS«. 39 poslancev so imeli zemljoradniki skupno z nami po volitvah leta 1920, letos pa bo to število znatno naraslo, pa čeprav se je zmanjšalo število vseh poslancev za 106. Demokrati pa bodo nasprotno mnogo izgubili in prav verjetno je, da bodo v novi skupščini slabejšl od zemlioradniSkega bloka. ■-'*'- NaS mednarodni pc!o2af- Beograd, dne 1. marca 1923. Tekom zadnjih deset dni je mo-; rala rešiti naša država dve, tri stvari od pomena. , Prva zadeva je bila določitev mej z nezavisno državo Albanijo. Ta zadeva je končala v našo škodo. Naša država je, ne čakajoča na Narodno skupščino odstopila del našega; ozemlja: v kompenzacijo za to pa ni dejansko prejela ničesar. Proti Albaniji nismo za te tri, štiri leta v nobeni stvari uspeli. Druga važna zadeva je bila iz-' vršltev rapallske pogodbe. In tu je, bil neuspeh. Naša vlada Je poleg one nesrečne pogodbe sklenila še spora-, zum v Šent Marjeti, po katerem je slobodna država Reka Izgubila svoj ; mednarodni značaj in polno neodvis-' nost, italijanski Jezik pa je postal v Dalmaciji skoraj ravno tako uradni jezik, kakor v Istri, Gorici In do Soče. " tf Tretja zadeva je bila ureditev-odnošajev z Avstrijo. Vlada trdi, da je uredila te odnošaje dobro ta uspešno, kar da bo pokazalo praktično življenje. Ce se bode v najkrajšem času nehalo preganjanje Koroščev in bodo mogli oni svobodno posluževati se svojega jezika v šoli, v ccrkvi, sodniji in na trgu, no potem je v resnici nekaj storjeno. Naša zunanja politika mora temeljiti na stremljenju ohraniti mir. Vezi, katere Imamo z velikimi in malimi državami, treba varovati in razvijati. Zlasti je treba gojiti čut solidarnosti med slovanskimi državami in vse prepire med njimi reševati samo potom posebnih medslovansklh sodišč. Resno skrb je treba posvetiti odnošajem z Rusijo, kjer se pričenja kmetsko ljudstvo otresati boljše- •, viških utopij. S Cehoslovaško treba., krepiti vse storjene vezi prijatelj- -stva, Bolgarsko pa podpirati v nje-,.-nem stremljenju k vzhodu, da dobi r prost Izhod na Egejsko morje. y Vso zunanjo politiko in njeno de- ;. lo je treba povzeti vedno in samo v sporazumu z Narodno skupščino fn po njenem pristanku. V tem pogledu' mora biti vedno v stiku z narodom.' ! Zunanja politika se mora voditi jav-c: no in odkrito, ker je nujno, da je izraz mišljenja ln razpoloženja vsega * naroda. Taka zunanja politika je naj->T bolj varna in jamstvo za obrambo za obvarovanje narodnih interesov ln časti, kakor tudi za obvarovanje , miru okoli nas in v Evropi. Z Bolgarsko se zadeve Še ne urejujejo. Bolgarska vlada še nikakor -niti ne preprečuje prehoda komitskih čet v Južno Srbijo, niti ne Izplačuje svojih vojnih obveznosti. Madžari so se začeli opraviče- i vati za svoje dosedanje delo proti nam. Toda ni jim treba verjeti, ker oni delujejo tajno proti naši državi. Naši garancijski ugovori, ki jih imamo s Češko in Rumunijo, nam ne bi mnogo pomagali, če bi prišlo do laikih zapletljajev. Pa do teh najbrže ne pride, čeprav pomeni v tem oziru francoska okupacija Poruhrja resno opasnost. '_Tov. M. Jovanovič. Pouina zgodba. . Ni bilo kmalu na svetu tako bednega kmeta, kakor je bil gališki -kmet, poljski ravno tako ko runam-& ski. Vsa zemlja je bila last poljskega plemstva in cerkve, v vasi sami pa Jedri kmeta gališki žid. Kmet je garal--od zore do mraka, toda vse njegovo U delo je bilo zaman, kajti za celodneven trud je dobil še leta 1910. let 6flT vinarjev. Kmeta se je zato polaščal obup in nobeno čudo ni, da je žganje postalo le premnogim edina in zadnja . uteha. Gališki narod je umiral. Najpio- j; dovitejši je bil gališki narod, tod* ^ starih ljudi je imel gališki narod naj-;, manj. Umrljivost otrok je bila stra- ■p«* rfnlTTiTirnTnrn I . "--v,fini, um |-,-i . bolezni so se širile, skratka le umirat tem pridno v GaHcijo zastop-velike družbe kanadskih žeiez-ter nabirajo izseljence. Trumoma se odzvali ljudje njih vabilu in so vse svoje siromašne stva-, samo da so mogli oditi. Raje v ne-tovost in v tujino, ko pa v gotovo doma. To Je bil klic gališkega adstva, ki je bil posebno silen okoli 1903. Trumoma se Je Izseljeval narod v Ameriko ln težke gospodarske po-Uedlce so se tako} pokazale. Polja to ostala neobdelana, delavskih moči je primanjkovalo. S strahom so gledali gališki veleposestniki svoja zanemarjena polja, kt Jim ne bodo dala denar za njih zabave. Pomanjkanje delavskih moči se > moglo končno hitro in zanesljivo odira viti. Ni bilo treba drugo, ko tf./ete in delavce dobro plačati ta ne o ; ;n ne bi odšel z doma v daljno Ameriko. Toda stara resnica Je, da kdor ve-u» ima, hoče še več Imeti. In zato ") irallškl magnatje, ki so se radi ali kot zelo pobožni kristjani, lvišanju plač niti slišati hoteli se zatekli na pomoč k škofu. Tedaj je bil v OalicUi škof grof ::?yrt. Ta je vedel takojšnjo od- li I . - I i wmm mmm. •o s pomoč sa magnate. Kratkomalo izdal pastirsko pismo, v katerem označil izseljevanje v Ameriko kot smrtni greh in val izseljevanja je bil ustavljen. Njegovemu vzgledu pa je sledil tudi pravoslavni škol in gališki magnatje so bili rešeni, kajti gališki kmet je bil pobožen in nezaveden. Da bi pa vse Še bolj držalo, so pritisnili gališki grofi še na avstrijsko vlado in zlasti na vojaške kroge. Govorili so jim, da so pravzaprav vsi trije gališki kori (Krakov, Lvov in Przemysl) v Ameriki in da Je bramb-na moč Avstrije vsled izseljevanja ogrožena. In na pritisk teh vojnih krogov je bilo potem izseljevanje iz Galicije v Kanado sploh prepovedano ln med istimi krogi, ki so k temu pripomogli, je bil tudi predsednik brambnega sveta, klerikalni poslanec Pogačnik. To je majhna in poučna zgodba iz trpljenja kmetskega ljudstva. Jasen in neprikrit je nauk te zgodbe, ki pravi: S svojo glavo mora misliti kmet in sam si mora uravnati svojo usodo. Rešitev kmeta pa leži v njegovi združitvi — v zeleni Internacij o n a I i. Dne 18. marca bo slovenski kmet tudi o njej odločal! m NaSa skrinjicate na Kranjskem 2® Na Štajerskem ,e naša jjjj A m t>ne 2. marca Je objavil »Slovenec« težak očitek na mene, ČeS, da sem bil avstrijski konfident. Izjavljam odkrito, da je očitek tako težak, da bi moral takoj zapustiti politično življenje, če bi bil očitek seveda resničen. Ampak to ni. In pred sodiščem bolh imeli vsi moji klevetnlki priliko, da t n perejo očitka obrekovanja aH pa so za ta del R a d en-To salo H naseljeno v polkolobOr v podobi podkve: namreč na severni strani drži mimo vasi prazna, stara struga — najbrž nekdanja struga Radenskega potoka, ki prihaja iz Borače-ve doli pa si je zdaj poiskal nižje, to Je Še bolj na sever, novo strugo. Na ono staro strugo so naslonjena posestva, t. j Vrtovi s hišami, okoli in okoli tega sela pa so grape, v katere drži ob deževju s polja na okoli nič manj ko 5 pritokov, ki s« vsi zlivajo v Radenški po- * ha« Radenci, aif prav s« prav Ra- jci, pomeni selo, sosesko, ki se je na-- v -d ti o« (d'ao), katerem se vo- da ~ »r a« — steka — R & - d r n o, R4dl-n6, R&dina, RSdin(fe)ci — Radlnec. .Rs« je prastaro Ime indoevropskega po-kolenja ta pomeni tekočo vodo. Koren Je, kolikor vfim, ohranjen v grščini, latinščini, germanskih ln slovanskih Jezikih, pa tudi v staro Indijskem, kjer Je povsod i nJim tdružan pojem »tekočega«. Največji reki vsega ozemlja, koder so bivali nali Indo-evropski predniki, ruski reki Volgi — so rekli naši prapradedl »Ra«. Rona, Rena, Rinica (Rivnica al| Ribnica ln Rienca, Rln-Ja); Rava (Drava?) ali Raba; Reki, Rak, Rakek, Račje i. dr. so vse tega porekle, k nJemu spada tudi Še vse polno sestavljenk , p. Dora, Kora, Koren, Storen, Korena, Kovor, Mnra, Murica, Nora, Sora, Sovra, Tura, Stura i. dr. hi le vse polnb vežzloinih sestavljenk. Da so tale Radohe, Radovlne in Radovan: IJlce, Račeve, Rakitne, naL ________ kulikt, Rakovnik!, Račjakl in enaka, kolena se numme. — Tndi krajevno BoraSevp — selo blizu Radiu«« odtod. (V Borni tu celem v*e tok.* Vanj pa prideta pod vasjo, še preden se potok steče pod včiiko cesto v tamošnjo blizu 80 korakov široko odprtino proti Muri — z vsake strani ceste še po ena grapa, tako da Je teh grap v Radencih, ki so sicer v popolni ravnini, s potokom vred nič manj ko 8. Včllka cesta je še pred 60. leti prav kakor vse druge, držala po grapah tako, da so bile s početka v Radencih vse ceste speljane po nekdanjih tamoSnJih strugah. In tako se še dandanaSnji ra-zu$ včlike in deloma tudi Kapelske ceste, Id sta zdaj na nasipih, ob deževju v Radineih vsa pota pod tekočo vodo. — Taka aH enaka je skoro po vseh tukajšnjih selih, pa menda Je ali je vsaj bilo tako tudi po večini sel drugod. — Zato pa so naSa sela tukaj še vseeno bolj mična kot drugod po Sloveniji: skoro vsi stari hrami (hiše) so, posebno v Radineih n a vasi, kriti s slamo, pomaknjeni z občinske poti daleč v vrt Vsak hram Je lepo pobeljen fn ima v čelu brajdo. — Izabelo in Šmarnico — pod njo pa vrtlč s cvetlicami. Tudi te t& lepa slovenska navada te tod!, da te pri vsakem Imuna m Zhazete«^ % Pmm m***- vade še boij drže kot diusi Slovenci in imajo pri hišah celo »tuje« t. j. aitteri-katiske ciprese, nasajene (kar sem zapazil prav tako tudi daleč gori na Nemški Štajar). In ker ima do malega skoro vsaka hiša z občinske ceste sivoio posebno dovozno pot pa so ob letej tanj, kjer pot mejo posestva prestopi, večkrat topoli — paleške »palme« — nasajeni. — Tako obdaja vse selo neka posebna poezija. Seveda ti občutki, te poezije minejo, kadar treba v selo v slabem vremenu: takrat moral lepo paziti, da ti čevelj v blatu ne ostane, na poazijo misliti, takrat časa nL Takrat smo tu pač že bolj »Mažarji«. — Tam, kjer se zadnji konci vrtov skup stikajo večkrat so v ta konec pomaknjeni tudi hrami sami — Je poseben prostor za dohod na posestvo. Tu smo »na ledini«. Tam stoji po navadi kapelica — (cerkva jitadv ravnini malo, so večinoma v brdlh, »v vrtth*), — poleg kapelice pa tudi še kaka druga javna naprava, kot Shramba Za gasilno orodje i. dr, Ta ledina v Radineih ni posebfto lepa, te ** drugod včasih posebno muSoa. Ker te ledina po navadi v tak-štteet dehl »tare strog«, ki je posebno iBrok, pooasfane — ker so seda pona-iasMEama pb obeh straneh struge — *t*dl sela lep, velik prostor, ki je po-ptfkapižv (tudi zato, ker Je ves) v travi, po njej pa ffltčoe drevta ali grmovja, te takih pnoetor« so nastali po selih, ki so imela prometa, današnji trgi a& stori naših trgov te meot fvM*. ali »vtodce« nam tako prvotne tipe takih mestnih _ dvomiti, da ie Ljutomerski trt b!i aote-daj takšna teftaa, a z graŠkhn »Leod-platt-om« nam je ohranjeno c«A6 ta. nekdanje slovenska »ledine«. Okoli 35 km na dolgem otfeottte temno, skoro M rekel nukte reka Mora naše Mursko polje oa severa« vitfcd; Še nekoliko v«e kot toHho ta obroblja i južno-zapadne — Mariea aH Savnica:* med obema Rtoma se razprostira naše polje samo, Id prehaja z južnovzhodne strani nad Vrhov«! v greben brd, ovijajočih se v kolobar proti Radgoni, spuščajočth se izpod ta« polno vrelcev, posebno slatine ii dečih po poti v MnbrfCaku, pri KataM, v Meljanskem vrhu nad Orehove! te Crešnjevci presiadko zlato kapljic* H slovi preko ob6h rek daleč v taja dežele. Daleč v te tuje dežele vidO, ate> stopi* na sloveči Kapeiski vrh. Tafcg pod seboj zagledal skoro no en mofa todS vso bližajo okolico in stoj« sfcdlp tanko trendi našega Murskega polja! * Ne »Stavnica«, ker »Sevnicfe«. jfits*- 1 i' 11 ' 'i ■ Po radikalnem receptu. B e o g r a d, 4. marca. 1923. (Izv.) Vesela vest za naše konjerejce; velikanski uspeh ministra Županiča. Na predlog ministra /upaniča je AtniStrski svet odobril, da se odpo-fije takoj posebnega referenta za Konjerejo v Ljubljano, ki bode pore-*ai na novi način vsem žrebcem gobce. tako, jih ne bo treba več krmiti. Uspeh zagotovljen, konjereja % Sloveniji rešena. ^ Slava ministru Županiču._ Pošten cerkovnik župnik: »Da veš, Janez! Prva vdivnal skrinjica na Kranjskem je aaŠal« Cerkovnik: »Vem, gospod, da je prva skrinjica tistih, ki plačo dobivajo, ta d r u g a pa onih, ki biro dajejo in davke plačujejo!« VELIK SHOD SKS t t RADOVLJICI, dne 12. t. m. ob dopoldne v Sokolskem domu. Poročata tov. Rajar tn Ažman. V SELCAH NAD ŠKOFJO LOKO tip v nedeljo, dne 11. v. m. v gostilni liavčar po prvi ma£ diod SKS. Poroča naš gorenjski kandidat tov. Ažman. Pokrailnske vesti. (Pozdrav osvobojenim bratom.) —• Iskrene pozdrave vsem osvobojenim bratom, ki so, dasi kot eni prvih bor-ftv za svobodo države, Sele sedaj do nveli uresničenje svojih sanj, pošilja zaledno in samostojno misleče slovensko kmetsko ljudstvo. Naj bi Sm bila svoboda v večen blagoslov! (Občni zbor krajevne organizacije $K3 za občino Trato) bo v nedeljo, dne 11. marca ob 3. uri popoldan v Gorenji vasi. (V PISecah) bo v nedeljo, dne 11, | a. po rani maši shod SKS. Poroča tov Mrmolja. (Opozarjamo na današnji članek) ^Mednarodni položaj«, ki ga je napisal uaš biva londonski poslanik, Jovano-eden najodUčnejših voditeljev zem-IJoradnlčke stranke. _ (Korofld kočijaž, dr. Brejc) piše v i®ovencu«, da So začeH Slovenci nazadovati na Koroškem pravzaprav šele leta 1907 in sicer zaradi volilnega re- tDa je bil volilni red krivičen za ence, je brez dvoma jasno. Toda trtfttev dr. Brejca ie vseeno smešna, 6e ti ne bila ignorantska. Zakaj leta 1851 je bii Celovec še slovensko mesto in teta 1880 so tvorih Slovenci še preko 30 odstotkov koroškega prebivalstva lh so stalno padali, dokler niso leta 1910 prišli cefo pod 20 odstotkov. Je v resnica nerodno, če je bil ravno v času največjega nazadovanja koroških Slovencev dr. Brejc njih voditelj. (Petič se je srečno prekrstila demokratska stranka.) Najprej »Jugoslovanska demokratska«, potem samo »Demokratska«, potem »Napredna krneč-Ko-obrtna zveza«, potem »Prekmurska iljedinjena stranka« in sedaj na Kranjskem »Napredni blok«. Ampak gospodje, vsa ta imena vam ne bodo pomagala, ker ostali ste to, kar ste biti — namreč mladini, najbolj izrazit tip me* Ičanskega kapitalizma. Ker ste že v preimenovanja svoje stranke tako marljivi vam Svetujemo, da si nadenete novo Ime, ki bo popolnoma pravilno označevalo vašo stranko, to je, da se kuenujete: stranka pogorelcev. 18. marec bo to dokazal. (»Strahovita obtožba«.) Pod tem easiovotti pretaka »Jutro« krokodilove ifbbl zaradi infamne klevete »Slovenca« glede konfldentatva tov. Ažmana. Kako stoji vsa stvar, pojasnjujemo na drugem mest«. Pribiiemo samo to suho dejstvo, da »Jutru« ne zadostuje, da Je vložil tov. Ažman tožbo in zahteva, da načelstvo SKS še pred sodno obravnavo zavzame stališče v tej zadeli k tega se vidi, da je tov. Ažman Nto dober kandidat in da bo za »Jut>-rpvce« grozdje zopet enkrat kislo. Dostavljamo le ponižno vprašanje: Ali aaj morebiti opomnimo »Jutro« na kako drugo »strahovito« obtožbo, ko kljub njeni »strahovitosti« demokrat ni vložil tožbe. Smo pripravljeni! (Samo da aa ne pozabi.) Sobotni »Slovenec« piše v svojem konfuznem uvodniku »Polom«, proti bivši akciji PlavSiča za dvig dinarja. Konstatira-0», da ie tedaj, ko se je akcija Plavšiča •ačela, »Slovenec« hvalil Plavšiča in njegovo delo. Odkod ta izprememba. Deloma vsled volitev, še bolj pa radi tega, ker so se klerikalne banke pri tej akciji našmirale in je samo Gospodarska Zveza izgubila na zagrebški borzi Ikoli 3 milijone. Da, takrat je bil potom. dne 18. marca bo pa tretji, zakaj drugi je »Slovencev« uvodnik. (Iz »Slovenca«.) Sobotni »Slovenec« Pil* »Debela se in bogatijo le centra- Staro pravdo bo uvedla le kmetska stranka. Žito Volit* Ž8Č8. _ r ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■- ■ ■ ■ ■ - ■ ■ ■■ - ■ ■ ■ ■■• < ^ listični vlastodržci in njihovi varovanci.« Res je. Dr. Gosar si je že sezidal hišo, Pollak je k sreči pospravil nov milijonček in Vzajemna posojilnica, Gospodarska Zadružna banka, Katoiiš* ko tiskovno društvo, Zadružna zveza, pa so k sreči postavili nove palače. ~ Ah, kaki reveži so naši klerikalni avto nomisti! (Viničarjem), katerim ponujajo radikali denar, svetujemo dvojno. Ce so možje, naj oplazijo tistega, ki jim ponuja denar in ga naznanijo sodniil zakaj mož se ne da podkupiti. Če pa niso tako možati in je beda obupna, tedaj pa naj vzamejo denar in podpišejo pristopnico v radikalno stranko, toda na dan volitev v radikalno kišto figo, v 4. pa krogljioo. Potem bodo pa izvoljeni poslanci v zvezi z vsemi kmetskimi poslanci Jugoslavije obračunali z radir kalci. (Dolenjcem.) Klerikalci podkupujejo voiilee. Geslo mož je: podkupovaica izročimo sodišču. Kdor pa se ne more premagati vabljivosti denarja, ta vtakne na dan volitev v prvo skrinjico figO, v drugo pa spusti krogljico. Zakaj volitve so tajne. Kdor bi delal drugače, ta bo moral še vse povrniti in vrhu tega more biti Še kaznovan, ker je zakon tak. * (»Pogubonosno politiko SKS je risa! kandidat Škuij«) na svojem shodu v Dragi pri Ribnici Na ta risarski umotvor smo v resnici radovedni Upamo, da si ga dene g. Skulj v okvir in da ga razstavi. (Dvoje dejstev.) Klerikalei prirede za ljubljansko okolico Zbor zaupnikov, mi smo pa priredili javen shod. —• Klerikalci prirede za novomeški sodni okraj sestanek zaupnikov, mi pa priredimo javen shod. Ali ne pove teh dvoje dejstev dovolj? (Klerikalni nazori) so posebno ob volitvah čudni. Nekdo si izmisli o svojem nasprotniku kako laž. Ta ga zato toži. Za vsakega pametnega človeka je stvar s tem rešena. Ne za klerikalce. Ti hočejo, da obrekovani še odloži vsa svoja častna mesta. Ne čudimo se tej klerikalni zahtevi. Ker obrekljive« ne more doseči pred sodiščem drugega zadoščenja, ko da je obsojen, hočejo klerikalci, da ima vsaj to zadoščenje, da je svoji žrtvi škodoval na časti. Seveda za klerikalne pristaše zahteva »Slovenca« ne velja. Skubie je še vedno Častivreden mož, pa čeprav je spravil rodbinskega očeta na morišče. In tudi gospodu Korošcu ni treba nikogar tožiti, pa čeprav mu ta jasno očita, da je oškodoval državo za stotlsoče frankov in za preko 100.000 dolarjev. Da, da. Klerikalna morala je nekaj posebnega. (Hijena.) Edina dva lista, ki sta hotela kovati strankarski • kapital iZ spomina blagopokojnega dr. Tavčarja, sta bila — »Slovenec« in »Avtonomist«. Bratca sta se našla tudi pri tem nečednem poslu. (»Murska Straža«, glasHo obmejnih Slovencev), kakor pravi o sebi lažnivo ta list, je čisto zaplavala v klerikalne vode: Upamo, da ji klerikalni denar tekne enako, kakor ji teknejo klerikalne neumnosti. Zato stori najbolje, Če ta svoi podnaslov primerno popravi in se glasno prizna kot glasilo omejenih Slovencev. (Gospodje demokrati) so vedno boij podobni sitni stari devici. Nobena stvar jim ni po volji. Preje so govorili, da $mo vsled lenobe silno nazadovali In zato so venomer klepetaj«, zakaj da ne gremo na deželo. Sedaj pa je priredil tov. Pucelj shod v Logatcu in demokrati so zopet nejevoljni. Jim pač ni za pomagati. (Slovenska politična posebnost je), da napadeni na očitke ne odgovarjajo. V tem oziru je zlasti mojster gospod Korošec, ki molči na tudi najbolj konkreten očitek. Sedaj smo v dvomu, Če se gospod Korošec v resnici suče v tako nedosežnih višinah, da ga tudi upravičen očitek ne zadene, ali pa ga zadene vsak tako, da sploh odgovoriti ne more. (Številke, ki vse povedo.) Ko se je izvedelo, da je bila napadena veleto-varna za laži, zloglasna CiriloVa tiskarna ▼ Mariboru, so pognali klerikalci krik: »Milijone znaša škoda.« Drugi dan so rekli: »škoda znaša 800.000 K« Tretji dan je padla ta škoda že na 200.000 in potem naprej, da je končno prišla na 20.000 kron. In zaradi teh 20.000 kron, je izmetal državni aparat kakih 50.000 kron, da najde krivce. Kaj če bi vneti zagovorniki resnice vprašali v Cirilovi tiskarni sami Morda bi potem še najlažje prišli na sled storilcem. (Brez komentarja.) Tako se norčujejo Novačanovi republikanci iz spoh mina Matije Gubca. »Republikanec« namreč piše: »Ob zadnjih volitvah so imeli samostojneži vedno na jeziku Matija Gubca, zdaj pa še imajo samo gobec!« Zvezo med GubCcm in gub-cem je pač mogel najti samo kak de-moraliziran republikanec! (Klerikalci o sebi.) Po Wolfovi ulici v Ljubljani sta šla dr. Gosar in nek klerikalni časnikar ter se pogovarjata o (Sokolsko je uprlgarilo v 15. uri izvirno mladinsko igro volitvah. Zelo sta bila nejevoljna in nakrat vzklikne časnikar? »Proklete barabe, denar so pobrali, ne delajo pa ničesar!« Iz poznejšega pogovora Je bilo vidno, da sta mislila na nekatere klerikalne kandidate. (Gozdarskemu ravnateljstvu.) Z ozirom na popravek gozdarskega urada glede nekvalificiranega postopatija upravitelja državnih gozdov Božiča, smo se obrnili na svoje informatorje, Id vzdržujejo v polnem obsegu svojo vest Poživljamo gozdarsko ravnateljstvo^ da zasliši lovca škantarja, če bi pa ta naših navedb ne potrdil, potem smo na razpolago z drugimi imeni. Na vsak način je nujno, da pride do jasnosti, i (Poštnemu ravnateljstvu.) Oim bolj se bHžajo volitve, tem bolj se množe pritožbe proti nerednemu dostavljanju listov. Nobeno čudo ni, ker velik del poštarjev in poštnih slug ne dela drugo, ko da agitira za lderikalno stranko. Tako smatra popolnoma nesposobni in nekvalificirani poštar v Trebelnem za svojo glavno nalogo, cia je priganjač klerikalcev, ne pa da je vesten poštar. Zahtevamo zato proti njemu strogo pre>-iskavo! Mislimo, da v Jugoslaviji vendar še zakon več velja, ko pa protek-cija kaplanov! (Iz Prage v LJubljano) pride časopis v enem dnevu, iz Ljubljane pa rabi v nekatere vasi na Kranjskem »Kmetijski list* kar pet dni Taka je skrb za 'vrneta! (Razpisano Je mesto sadjarja) na drž. kmet, šoli na Grntu, podrobnosJH so razvidne te razpisa v »Utadruem listu«. edalKče v Radovljici) nedeljo, 4. marca ob noviteto »P e h t a «, treh dejanjih, kl io je po Vandotovi povesti dramatiziral Fr. Bulovec. To pot je igrala Soiska deca. Dejanje se vrši v naših planinah in je prepleteno z ljubkim petjem. Igra je izvrstno naštudirana in bo tako nudita zabavo otrokom in odraslim. Že danes pa občinstvo opozarjamo, da s« igra ponovi v nedeljo, dne H. marca t l ob 15. uri kot mladinska predsta va ob znižanih cenah : 1 dinar za osebo. (Iz Vač.) V nedeljo, dne 4. t. m. so pri gostilničarju Zamiku prirediti shod komunisti. Niso se prav upali z besedo na dan. Končno pa je začel en govornik kmetom praviti o komunističnih nebesih, dalje kako je delavstvo zatirano, vsi drugi, ki kaj posedujejo, pa da so siti. Nato se je spravil grditi SKS, a vsi navzoči so mu kratkomalo ukazali, da naj molči. Shod je komunist zaključil sredi govora, ker je uvidel, da med kmeti ne bo nalovil kalinov, kajti kmetje so mu kar odkrito in naravnost v obraz povedali, da je lažnik m slepar ter da ga ne marajo poslušati. Debeli drugi komunistični govrnik, ki pa ni z govorom nastopil, je med prerekanjem povedal, da je on tisti prašič, ki je od slabe krme lepo rejen. Tretji komunistični govornik pa je med shodom pobegnil. Kmetje so manifestirali za SKS, ostala komunista pa sta jo kislih obrazov odkurila. (Šentviška kaplana) sta nam poslala neko izjavo, v kateri trdita, da je bila naša vest netočna in da naj Z ozirom na nauke katekizma prinesemo popravek, da nista fantov niti napajala, niti uplivala na druge, da bi fante napajali in še manj, da bi koga hujskala, da napade ta naš« govornike z nožem. Nasprdtno, sta mirila navzoče ln kakor je to pravilno poročal »Slovenec«. — Gospoda kaplana nam nista osebno poznana in zato nimamo vzrok« dvomiti o njihovi verodostojnosti. Njihovi želji pa vseeno ne moremo popolnoma ustreči, čeprav grozita, da bosta v nasprotnem slučaju nastopila javno proti našemu listu. Imamo namreč Že toliko nasprotnikov med kaplani da nam je v resnici vseeno, če dobimo še dva nova. S tem pa seveda nikakor nočemo reži. da ne bi hoteli krivice popraviti, če smo jo res storili. Toda prechio to storimo, moramo povsem ugotoviti resnico, ker nikakor nismo voljni, da bi bila Bala dobra volja reklama »u korupt-no SLS. Zato prosimo odgovbr na sledeča vprašanja. Ali nista gospoda, kaplana v prav nobenem oziru uplivala na ljudi da bi razbili naš shod? AH je na5e poročilo točno, da so nekateri fantje že kazali nože? Zakaj sta mirila ljudi, če je Šlo le za nedolžno kepanje? Ali so znane Žubine po pretepaštvu in kaj so storili duhovniki da to odpravijo? Ali so bili razgrajači pristaši SLS ali ne? Ali so bili napiti ali ne? — Če dobimo na ta vprašanja zadovoljiv odgovor, potem bomo v polni meri uvaževali nauk katekizma. — Uredništvo »Kmetijskega lista«. (Drenska reber.) Na občinskem uradu v Drenski rebri je razdeljevala posebna komisija podporo, ki jo je dosegel tov. Pucelj za od toče prizadete va-Ščane. Naš zastopnik v komisiji je Čisto pravilno pripomnil, da bi se morala podpora razdeliti pravzaprav le onim, Id so volili samostojne, kajti trikrat večja podpora bi bila dosegljiva, da so se za podporo potegovali tudi klerikalni poslanci katerih ni samo 8, temveč 28. Ta pripomba pa je spravila Antona Zakošeka tako pokonci, da je prlčei kričati, da je tov. Pucelj pospravil milijarde za sebe. Tov. Pucelj je zato vložil proti Zakošeku tožbo in zato priporočamo Zakošeku, da se že danes obrne na klerikalce za gradivo, da bo lahko nastopil dokaz resnice. (St, Rupert na Dolenjskem.) Vse mogoče obljubljajo sedaj pred volitvami naši klerikalci, koliko pa so vredne njih predvolilne obljube in kako oni časte občinsko avtonomijo, pa kaže prepri* čujoče sledeče resnično dejstvo: Svoje dni se je vrSl ljtrt boj v občini št Rl*-pert med klerikalci in naprednjaki, ki so imeli velikansko premoč in ki so pri volitvah izvojevaH tudi krasno zmago. Zaradi tega so klerikalni mogotci volitve razveljavili in razpisane so bile nove volitve. Ker je vse kazalo, da bodo tudi pri teh volitvah klerikalci tepenl je klerikalni volilni odbor volitve ustavil. Toda to ni pomagalo klerikalcem in zato so bile volitve Še enkrat sisti-rane. Sedaj bi se morale volitve vršiti, ker ni biio nobenega zakonskega zadržka. Tedaj pa je vložil klerikalni poslanec Hladnik v deželnem zboru interpelacijo in dosegel nov preklic volitev. Klerikalci so nato zbrali vse inženirje in geometre deželnega odbora in jih poslali v Št Rupert, da merijo ceste in da prično s predpripravami za gradnjo vodovoda. Ceste pa so merile samo na krajih, kjer Jih ni nihče rabil. Kmetje «0 pričeli tedaj govoriti, zakaj da ne bodo delali ceste tam, kjer so potrebna. Voditelj šentrupsertskih klerikalcev je tedaj dejal kmetom: »Ce voftte z nami, pa bo Šla cesta, kjer hočete.« — Kmetje so nato zaporedoma »javili da bodo zaradi cest voiHi klerikalce. Prišle so volitve in kmetje so držali besedo. Ne tako pa klerikalci! Ko so minule volitve, so odšli vsi inženirji In Št. RupeTt še danes čaka. kdaj da dobi obljubljene ceste. — Tako so slepiH klerikalci ljudstvo, tako so spoStovafc ljudsko voljo fe občinsko avtonomijo tofifoo so vrata* klerikalne obljube. Pa vsaka stvar se enkrat kaznuje in Šentruperčani morejo tudi to » zadoščenjem konstath-ati. Voditel! klerikalcev je bil v Št. Rupertu nekoč kaplan Ivan štrajher. Dane« je Štrajher župnik v Borovnici in odločen nasprotnik klerikalcev. Nekoč je bil on rtaivečfl agitator za »Domoljuba*, danes pa je tudi on spoznal resnico in javno je izjavil v Notranje Goricah, kažoč na »Domoljuba«, da ni bolj lažnjlvega lista na svetu, kakor je »Domoljub«. Besede župnika so več kot dokaz . ~ Vse to me bodi nam Šentruperčanom v nuk, da je klerikalna stranka obsojena na smrt in da je edino SKS na pravi potil (Dobova.) Zelo se motijo Radičevi agitatorji če mislijo, da j« naSe ljudi-stvo tako zabito, da bo Blo b krogljico zanje v boj. Resnica je, da so radovedni, kaj bo kdo povedal s tem pa še rt rečeno, da mu tudi pritrjujejo. Kako bi tudi I Na hrvatski strani pravijo ti Ra-dičevoi: »A šta treba kot na« na že-Ijeznicama i drugje o v oliko Kranjaea i Štajeraca? Do&a bo naša republika, pa bude pomeia s njima U Pri nas so seveda ti agitatorji previdnejši so volki v ovčji obleki. Pripovedujejo celo neumnost, da bo v republiki vsak dobft »aedufjo*. pa se bo »badava« (zastonj) vozli po Ž«lezit?ei. Pa ie hrvatska se-ljačka repitbBka! Ravno oni. k! nočejo iti s samostojnimi kmeti, bodo volijt hrvatskega seljak«. Kje .ie tu pamet? Kako naj b! naš znano previden kmet nasedel imenovanim agitatorjem, ki danes pridejo, ščuvajo ljudi proti državi streljajo po ljudeh, a bodo pri prvi nevarnosti stisnili svoj rep in Izginili Zapomnimo si dobro; »Kdor zaničuje »e sarn. podlaga je tujčevi peti« Za kmeta zamore res čutiti le kmetsko srae. (Iz KozJeaa.) Pri Kožeiu v Kozjem se j« vrSH lepo uspeli s&od SKŠ. vsi na& pristaši so bili na shodu. Klerikalni shod pa se ie vrfcll v gostilni GuČeka. Venomer so OOitljaJi k nam klerikalci svoje špilone, ki pa niso mogli drugega javiti, kakor da je bila dvorana nabito polna samih ljudi ki so se izrekli za SKS. To fe klerikalce seveda silno jezilo in ko smo šli s shoda domov, so nas hoteli zaplesti v pretep. Taka je namreč njih krščanska vzgoja. Zlasti se je v tej odlikoval Prartc Turk, ki Je prav po turško klel in kričal venomer svoj »Auf biksl« Pomagal mu je kasneje tudi ata Turk, M je govoril: Bodi, bodi, pri naši naši zvezi, katl kati, kati Bog, koti koti lani, kati kati kati bdi videl itd. — Ker smo ostali ml miriti ln se nismo dali izzvati v pretep, so bih vsi divji. Toda končno so nas morali le pustiti v miru in zaliti potem svojo jezo z alkoholom. Res dika in kras klerikalne stranke sta Turk hi njegov sin. »Kati kati, kati!« (Sv. Marjeta na Dravskem polju.) Dne 28. februarja smo imeli v gostilni fare dobro obiskan shod SKS. Shodu je predsedoval tov. Fric iz Št. Janža, govorili pa so tov. Dobnik, Droienlk te naš kandidat Retzer. Kljub klevetam, ki i«1!-Ti«r.t»Ti pa ie hotel govoriti Se znani reoa&$ NachtigaH tedaj je zavrtelo po dvora« in shod te ie moral predčasno čiti. Pravijo, da se je «m odra kar sel pokrajinski namestnik Hriba*. (Krvav volltea shod.) RadSčeve rotvorna republike dela v maki že. Poročali smo že, do kakih je prišlo všled njegovih hujtkarij ▼ kvenld kjer Je par kmetov * plačalo Radičevo demagogijo, bralci se bodo tudi du srbskih kmetov se je aopat zgodilo I hujsfcariie. Sedaj j* shod v Otoiou. kjer poboja te je en kmet tAl ko ranjena. Lape sadov* dlčeva ndrotvoma tSušak) so {taBfcpf voodarte nill Luka Bttff* te Dlite p« ata še no v la&i tx*ea& Krofa) v« upamo, da bo mi* d*«ft«e vati državne fotaraaa. (Tudi Dalmacijo) so neOefi nievati ItaUfaiu ta sfcmr si pred cenim rokom, PoVdartti pa |n treba, so odnesli vse, kar se fe Sploh dalo te od botrrišntoe na SuSaku ostalo drngo ko golo sŠdovfe. Dr pravimo takemu početje v mednarodnem občevanju ta nočejo poznati 2* vedo zakftl (Vpad8 bolgarskih iouttalav «* našo mejo se nrnoie.) To fe dale »ma^ kedonstvujuSčft«, ki hočejo aa način prepraSH bližnji sporazum med Jugoslavijo te Bolgamfeft. lUlfc pa se bo panMfreiia, kw te bolfl kmetsko ljudstvo tedno odločena, živi z nami v mim. (Ce te kmet na Bolgarafcs semboradnička stranka je teMteHtete stranke ministre Turiakdva, Tomove! in Marotova, ker niso imeli kot ministri čtetih rok. Vsi ministri se moraff odložiti svoja mesta te pridejo pretf sodišče. Tako se vlad* ite Je kmall na krmilu. (Francozi) so zasedB nova neatffttt mesta. Nemci so vsled tega faikaSea^ Francozi pa zadovoljni. 20 prišlo samo od sebe. Narod spoznava to in codi zato nas ■godno. Počastimo spomin muienltet u Judeitburgy 1 V maju leta 1918. je bilo po prekem sodu v Judenburgu ustreljenih 6 vojakov bivšega 17. pp. Zemeljski ostanki ustreljenih žrtev »o pokopani v Judenburgu. Za upori v čeških polkih je s^dil epor v slovenskih polkih in bataljonih. Nemško in madžarsko vojaštvo pa je ostalo trdo in neomajeno v globoki zavesti, da se morajo strahote vojne nadaljevati, ker gre za koristi nemštva in madžarstva — proti koristim Slovanov, V dušah slovenskih vojakov je za-farela iskra odpora proti duhu, s katerim je bilo prenasičeno stremljenje nadaljevati vojno do najskrajnejših sil, proti duhu germanskega in madžarskega nasilja. Duša našega preprostega kmetskega sina je zaslutila, da je prevarana in da krvavi le za tuje koristi. Zavestno in podzavestno je šlo skozi srca slovenskih vojakov prepričanje, da Avstrija ni naš pravi dom, da je ona naša zatiralka, ki ni vredna ljubezni naših src, udanosti naših duš in zvestobe v našdh dejanjih. Temu svojemu notranjemu razpoloženju so slovenski vojaki dali viden izraz z uporom 17. pp. v Judenburgu. Ta upor je v slovenskem narodu še globlje zrahljal vero v Avstrijo in je ustvaril in utrdil tla, na katerih je mogel dozoretl razpad monarhije in na katerih je vzcvetela svobodna jugoslovanska država. V Judenburgu ustreljeni slovenski vojaki so se zgrudili kot žrtve na žrtve-nlku za našo svobodo. Padli so za večne ideale prave kulture, izkrvaveli so v boju svobode z nasiljem. K tem mučenikom svobode hite ob petletnici naše misli! Njih spomin ne more narod lepše proslaviti in svoje globoke hvaležnosti ne izrazitejše pckazati kakor da povzroči prevoz njih zemeljskih ostankov iz mrzle tujine v domačo grudo, da jim tu postavi dostojen spomenik in da leto za letom roma na njih grobove, iskat bodrila v težkem boju za narodovo srečo in blagobit Inlcijativa za to misel je izšla iz vrst bivših vojakov 17. pp., ki so za izvršitev opisanega namena ustanovili izvrševal ni odbor. Dnevi prevoza in pokopa judenbur-ških žrtev morajo biti veličastno poče-ščenje spomina naših najboljših sinov in veličasten izraz sreče naših src, da živimo v svobodni lastni državi. Ti dnevi morajo biti praznik svečane obnove prisege, da hočemo za ohranitev in poglobitev te svobode dati vse najboljše sile svojega razuma in svojih rok. V teh dneh mora v celem našem narodu znova vzplamteti ona plamen, ki je žarel v oktoberskih dneh leta 1918. Naša srca morajo postati kresovi vrh naših gora, vidni daleč tja v notranjost vseh tujih držav. V teh dneh mora biti dokumentirana enotna volja naroda živeti svobodno v svobodni državi. Ti dnevi morajo ostati amulet naših src, blago- slov matere na težko pet v veliko narodovo politično, gospodarsko in kulturno bodočnost Prevozu in pokopu judenburških žrtev je treba dati veličasten zunanji sijaj; tega Sna pijetete in te manifestacije za našo svobodo se mora udeležiti ves narod po svojih najboljših zastopnikih. Radi tega se podpisani odbor obrača na vse politične stranke, na vsa naša najvažnejša kulturna zastopstva, na gospodarske organizacije, na vse, kar predstavlja narodovo politično, kulturno, gospodarsko in socijalno življenje z uljudnim predlogom, da osvoje v dopisu izraženo misel in da se kot vrhovne institucije narodovega udejstvo-vanja odločijo s svojim enotnim in složnim sodelovanjem dvigniti sijaj zamišljenega vsenarodnega čina hvaležnosti do onih, ki so za našo boljšo bodočnost žrtvovali svoja mlada življenja. Svojo izdatno pomoč sta obljubila predstavnika civilne in vojaške oblasti, pokrajinski namestnik in divizijonar dravske divizijske oblasti. Tovariši! Vsak pristaš kmetske misli je borec za svobodo in zato bo vsak počastil spomin judenburških mu-čenikov-junakov. Kmetski Janezi na p'an! (Uspehi a'koho!no prepovedi v Airo-r'k!.) Kakor je znano, je alkohol v Ameriki prepovedana pijača. Minule dni so objavili amerikanskl listi o tej stvari poročila iz 50 največjih mest. V drugem letu obstoja alkoholne prepovedi je zasačila policija v onih 50 mestih nič manj nego 343.665 pijanih ljudi, medtem ko so jih zgrabili v prvem ietu alkoholne prepovedi le 252.210. Število pijancev je torej naraslo za 36 odstotkov. Radi prodajanja, tihotapstva in uživanja alkoholnih pijač so zgrabili v prvem letu 1,233.904 ljudi, a v drugem ietu že 1,464.296. — Za uspešen boj proti alkoholu imajo v Ameriki posebno policijo s celo vrsto uradnikov in stražnikov. Ta protialkohoina armada je zgubila v raznih bojih s pijanci 125 mrtvih in nič manj nego 3.500 ranjenih. Alkoholno vprašanje je bilo poprej predvsem socijalno, gospodarsko in zdravstveno vprašanje, a zdaj je postalo tudi politično bojno geslo. Že pri minulih volitvah so spretni agitatorji vporabljali alkoholno prepoved kot agltacijsko sredstvo in pojavili so se kandidati e, ki so bili proti alkohoini prepovedi, a zopet drugi, ki so bili za alkoholno prepoved. Če se bo ta spor poostril, vtegnemo imeti pri prihodnjih volitvah v Ameriki 2 veliki stranki: prva bo za pravico pijančevanja, druga pa proti njej. Vsekakor bo to zanimiv boj. (S strojnimi puškami proti alkoholu.) Pred par dnevi se ie razvila v New-Yorku pravcata bitka proti alkoholu, sodelovale so celo strojne puške. Protialkohoina redarstvena četa je zasačila ladijo, ki je bila natovorjena s prepovedano pijačo. Razvila se je bitka, v kateri je zmagala policija, ki je potem zaplenila in odvedla ladijo. (Za stavo v smrt.) V neki vasi pri Smederevu je stavil kmet Slavko Matič, da popije po vrsti 7 litrov žganja. Stava je Šla za 100 dinarjev. Ljudje so zbrali denar in mož je pričel s svojim junaškim delom. Stavo je sicer dobil, a pri poslednji čaši se ie zgrudil mrtev na tla. (Pazite aa otroke!) V Hrastniku Je padel otrok rudarja Pungerška $ stola na štedilnik in je kmalu nato vsled opeklin umri. (Neznani mrtveci.) Zmrznjenega so našli v Peklu pri Poljčanah 40 letnega neznanega moža. — V Fužinah pri Ljubljani so potegnili iz Ljubljanice mrtvo novorojenko. — Pri papirnici v Vevčah so potegnili iz Ljubljanice približno 30 let staro žensko. Utopljenka je fcila popolnoma naga, truplo je moralo ležati že 3 do 4 mesece v vodi. (Samomor hčerke ln očeta.) V ce-tliijski okolici se je minule dni ustrelila s samokresom 20 letna Mara Šuškav-čevič. Od žalosti nad hčerko si je naslednji dan še oče vzel življenje s tem, da si je zabodel nož v srce. (Volkovi v Hercegovini.) Kakor poročajo iz Hercegovine, se pojavljajo v zadnjem času Številni volkovi. Tako je samo en kmet iz Gornjega Crnča vjel letos na Železje že 25 volkov. Huda zima prižene volkove v bližino človeških naselbin in so za prebivalstvo nevarnost. (Voz na ramenih odnesla.) Izpod kozolca Kosekovega posestva v Domžalah je izginil na skrivnosten način voz. Akoravno je bil sneg, ni bilo nikjer nobenega sledu. Pred deželnim sodiščem pa se je stvar razjasnila. Franc Vidic in Peter Benda sta bila odnesla voz na ramenih, za kar jim je prisodilo sodišče dva, oziroma eden mesec težke ječe. (Vsled vinjenost! utoni!.) Čevljarski mojster Valenčič iz Plaviča na Hrvaškem je odhajal od nekega likofa še precej vinjen domov. Spotoma Je zabre- del v Sotlo in utonil. Našli so ga šele čez par dni. , (Poljski žldje) so Imeli v Londonu konferenco, na kateri so sklenili, da osnujejo federacijo poljskih židov v pomoč kulturnim in posvetnim institucijam Židom na Poljskem. Zdi se, da so izgubili židje veselje, da bi se kompaktno naselili v Palestini — saj bi tam ne imeli drugih narodov, katere bi lahko izkoriščali. (Vlom.) Pri ljubljankern sodavičarju Boltetu je vlomil njegov hlapec in odnesel za okroglo 7000 kron denarja, 2 zlatnika po 100 kron ln razne druge dragocenosti. Vlomilca še niso našli. (Pazite na otroke.) Osemmesečni otrok Josipine Rovan v Ljubljani na Kodeljevem je zagrabil v nenavzočno-sti matere lonec z vrelo vodo, ki se je zlil nanj in revčka smrtnonevarno opekel. Otroka so takoj odnesli v bolnico, a je le malo upanja, da okreva. Pazite na otroke in ne pustite jih same v bližino štedilnika ali peči! (Poštni urad okradea.) Minuli teden so obiskali neznani tatovi poštni urad v Rumi in odnesli bankovcev za približno 1 milijon kron. (Umor v Jareninl.) V Jarenini pri Mariboru so vdrli neznani lopovi v hišo sester Marije in Terezije Weingerl žn cbs revici umorili. Ena sestra ie ležala mrlva vznak r.a postelji, glava ji je bila ovita z ruto. Druga sestra ie ležala na tich tudi mrtva v mlaki krvi. Ker je bilo v hiši vse razmetano in preiskano, sumijo, da gre za roparski napad. (Nesreča v tunelu.) V Labinu v Dalmaciji sta nesli 2 ženski skozi tunel drva. V tem hipu je zavozil tudi vlak v tunel in obe ženski težko poškodoval. Prvi je odtrgal nogo, drugi pa roko in nogo. (Za odpravo smrtno kazni sa Angleškem.) — Na Angleškem izvršujejo smrtne kazni z obešanjem. Te dni pa sta dva poslanca podala v parlamentu zakonski predlog, naj se smrtna kazen odpravi. Ali bo ta predlog prodrl, je še vprašanje, ni pa izključeno, da bodo zakon o smrtni kazni kako predrugačili in omilili. (Trikrat mrtev — pa še živi!) — Francoski časopisi pripovedujejo sledečo resnično zgodbico. V Sorbonl živi r.eki kmet Gijon, ki je moral ob izbruhu vojne k vojakom. V prvi polovici 1. 1915. pa dobi njegova družina od vojnega ministrstva sporočilo, da je Gijon 15, febr. 1915 padel na fronti. Pokojnikova družina je nesrečneža že objokovala, ko pride mož zdrav in vesel iz fronte na dopust. A ko se le nahaja na dopustu, dobi njegova družina vnovič obvestilo, da je mož padel Junaške smrti. Razume se, da je bil mož toliko prebrisan ln ni šel več na fronto, saj je bi! že dvakrat proglašen za mrtvega. Ostal je doma in opravljal svoje delo. A nesreča ne miruje! Te dni pride pisanje od vojnega ministrsiva, v katerem javljajo njegovi družini v tretjič žalostno vest, da .ie mož padel na fronti. (Vlak skočil s tira.) Minuli petek je skoči! osebni vlak tik pred postajo Novi Dalj (proga Vinkovci—Osijek) s tira. Človeških žrtev ni bilo, le eden potnik je ranjen. (Številni vlomi.) Iz Laškega poročajo, da je bilo tam tekom enega leta pet velikih vlomov v razne trgovine. V noči od sobote na nedeljo so zopet vdrli v rudniško konzumno skladišče in odnesli za nad 40.000 kron blaga. Vlomilci so najbrže domačini, do zdaj jih še niso izsledili. (Povoden!.) Pri Smederevu je prestopila Donava bregove in poplavila celo okolico. Dve vasi sta v veliki nevarnosti. S savskega pristanišča je takoj odplul brod z vlačilcem, da pomaga pri reševanju. (Rop na viaku.) France Peterkovič jo hotel minule dni oropati na vlaku neko gospo iz PilŠtajna, ki je imela pri sebi 20.000 kron. Sopotniki so to preprečili in izročili nasilneža v Zidanem mostu orožništvu. (Čudna zahteva.) Minuli mesec se ie javil v vojnem ministrstvu v Bukarešti na Rumunskem neki izumitelj, ki je po- j nudil svojo iznajdbo v nakup. Ta iznajdba je na poseben način sestavljena puška, ki prebije tudi 7 metrov debelo jekleno ploščo. Z njo lahko ustreliš 123 ljudi, ki stojijo drug za drugim, izumitelj je bil tudi pripravljen, da dokaže moč nove puške in je zahteval od vojnega ministra, naj mu da 2 bataljona vojaštva na razpolago, katere bo v par minutah s puško — ustrelil. Ker mu pa le niso dali ona 2 bataljona na razpolago, se je Izumitelj razjezil in zagrozil, da ponudi svojo iznajdbo drugi državi (Zločini v mesecu Januarju«) Na Hrvatskem, v Slavoniji in Medjimurju je bilo v letošnjem januarju 797 zločinov. Zločincev je bilo 1303, od teh 1192 moških ln 111 ženskih. Od teh zločincev je bilo 336 obsojenih na daljšo ječo. Ali si poravnal naročnino za »Kmetijski list". (Mrtvi voznik.) V bližini Dolnje Lendave je nakladal te dni neki kmet snope na svoj voz. Po dovršenem delu je sedel na voz in pognal; a kmalu mu je postalo slabo, zadela ga je kap in izdihnil je vrh voza, ležeč na snopih. Konja sta prepeljavala voz in mrtvega voznika po dolnje-lendavskih ulicah, dokler niso Uudje zapazili nesrečo in ustavili konja. (Mrjasee usmrtil deklico.) V čentibi pri Dolnji Lendavi je gnala minuli teden 13-ietna deklica mrjasca proti domu. Naganjala ga je s palico, a mrjasee je zdivjal, jo podrl na tla in jo na spodnjem delu telesa tako razmesaril, da je revica izkrvavela in umrla, predno so ji mogli ljudje priti na pomoč. (Novo orožje pariških zločincev.) V Parizu so pričeli uporabljati zločinci novo orožje, in sicer zastrupljene šivanke. Pred kratkim je bilo policiji javljcnih deset takih slučajev na en dan. Taki atentati, ki jih izvršujejo zločinci predvsem na ženskah, povzročaje razne ne« prilike, ali resnih posledic še niso opazili. (Ženski ropar.) V dobi, ko si ženska vedno bolj osvaja moške poklice, ko imamo že ženske zdravnike, ženske odvetnike itd.s ni čuda, da se je pojavil tu-c1! ženski ropar. Te dni je napadel ženski ropar v Parizu nekega moškega, ki se je vračal ponoči domov, mu prizadel z nožem sedem ran in mu pobral ves denar in vse dragocenosti. Policija zasleduje nacadalko. _ Klerikalno mospe® darsko cS@io« Opetovano smo že povdarili, da so se klerikalci popolnoma izneverili zadružništvu in da goje samo še najbolj dobičkarski kapitalizem. V besedah sicer dosti kriče proti kapitalizmu »toda kaj pomagajo besede, če pa dejanja govore čisto drugačno pesem. Dejanja so merodajna in kdor dela drugače, kakor govori, ta ni drugo ko grd slepar, kar je sicer o klerikalcih že itak zadosti dokazano. V »Ljudskem tedniku« čitamo prav zanimiv donesek o odiranju kmeta s strani klerikalne Gospodarske zveze. Dopis se glasi: ^Kako sem kupoval stroje pri Gospodarski zvezi. Mlad posestnik iz ljubljanske okolice nam piše: Prevzel sem po vojni očetovo posestvo, brez potrebnih strojev. Na vse strani samo daj, a dohodkov od nikoder. In v teh razmerah kupovati še neobhodno potrebne stroje! Kaj mi je storiti? — Spomnim se, da sem pred vojno bral v »Domoljubu« o Gospodarski zvezi. Spomnim se na lepe članke, ki sem jih takrat bral v Domoljubu, a še na lepša dejanja, katera je v resnici takrat vršila Gospodarska zveza v korist nas kmečkih posestnikov. — To premišljevaje prestopim prag blagovnega oddelka pri Gospodarski zvezi. Prosim, če bi bilo mogoče dobiti stroj, katerega sem ob mlačvi neobhodno potreboval, pod tem pogojem da plačam znesek na jesen, ko prodam svoje pridelke. Navzoči gospod je bil t menoj prijazen in zato je bila kupčija takoj sklenjena ped tem pogojem, da plačam 9 odstotkov obresti! (bilo Je to v sredi leta 1922.) s čimer sem se zadovoljil, v zavesti, da sem kupil stroj ceneje kot drugod. — Mesec dni pozneje sem sklenil, da si omislim še slamoreznico, ker se je bilo bati, da se bodo stroji podražili, za zimo pa jo neobhodno rabim. V Ljubljani srečam tovariša, ki je ravnokar sklenil kupčijo za slamoreznico pri Schneider & Verov-šku, katero sem si ogledal. Povabim ga s seboj h Gosp. zvezi. Tudi tu so bili v zalogi stroji iz iste tovarne ravno taki, kakor ga je kupi! moj tovariš. Vprašava za ceno, ki pa je bila za 1500 K večja, nego jo je on plačal pri trgovcu. Naravno, da vsled tega nisem sklenil obvezne kupčije, vendar pa sem izjavil, da sem pripravljen prevzeti slamoreznico v slučaju, da M mi drugod ne hoteli upati. Slamoreznico sem kupil Še isti dan za 1500 K ceneje. G. Verovšek ml ni računal cele tri mesece nobenih obresti iti šele po 3 mesecih 6 odstotkov od zapadnega zneska. S tem bi bila stvar zame končana, da nisem teden dni za tem dobil pismo od Gospodarske zveze, ki me tirja kot kak star oderuh, da nemudoma poravnam račun, sicer ga iztirjajo potom advokata. Račun sem seveda vrgel v kot in čakal kaj bo. Čez teden dni dobim, zopet grozilno pismo z advokatom. Tudi to pismo vržem v kot, češ, bomo videli kaj bo... Kmalu za tem me počasti Še tretje pismo, ki je bilo vloženo tako, da je bilo javno čitati tirjatev z grožnjo, da bom tožen ako zneska ne poravnam do konca tedna. Resničnost tega dejstva so pričali trije podpisi glavnega vodstva, ki pa so bili nečitljivi. Ker se mi je to nečastno postopanje zagnjusilo, sem poslal po neki osebi pismo, kjer sem gospode opozoril na kupčljski dogovor in da preje ne plačam, dokler ne prodam svojih pridelkov po dobri ceni, češ saj itak plačam 9 odstotkov obresti. Na to so se pa gospodje izrazili: že prav, bomo pa tudi mi 9 odstotne obresti dobro povišali.« Taka je torej v dejanju ljubezen klerikalcev za kmeta. Vsak kmet jo je 2§ bridko občutil na koži in vendar se §• najdejo zaslepljene!, ki nasedajo klerikalcem. Vsem gospodarjem pa sledeče v pf» vdarek. Pri »Ekonomu« je cenejše ko povsod drugod! Pri Gospodarski zvezi pa dražje ko povsod drugod! Pri nas čisto in pravo zadružništvo, pri njih pa kapitalistično gospodarstvo. To nasprotje pove vse in ne rabi prav nobenega komentarja._ Gospodarstvo« (Veliki živinski seiml bodo v Sp. Polskavi) dne 10. marca, 30. junija, 6. avgusta in 9. septembra. Kupci in prO» dajalci se vabijo, da se udeleže sejme' v čim večjem številu. Občinski uraA Spodnja Polskava. (Vrednost našega denarja.) Zagreb, dne 5. marca. Vsi tuji denarji so silnfc padli. Vrednost našega denarja je zeid! narasla. V glavnem je to posiedičSfc zboljšanja našega zunanjega položaja, (dogovor z Avstriio ln izpraznitev Sit^« šaka ter Dalmacije s strani Italijanov]^ Če je bilo odvisno zboljšanje naša vahi* te le od teh dogodkov, potem smemO pričakovati, da bo ostalo zboljšanje valute trajno. — Ameriški dolar je veljal; od 85 do €6 dinarjev, laika lira 425 Dia, francoski frank 5.45, angleški funt iter-ling 423 Din, češka krona 2.63 Din, av*' strijska krona 0.12 par, madžarska kio= na 3 pare in nemška marka 038 par. (Celjski trg.) (Cene v dinarjih.) Ge* vedina v mesnicah: I. 17, li. 15, na trap L 15, il. 13; teletina L 18.50, II. 1730; svinjina I. 30, II. 27.50; sianina L 39, BL 37; mast 40—42; prekajeno meso i 37.50, II. 35. Mleko 350; surovo masiol 50, čajno 65, bohinjski sir 50.60; jajc«-. 1.25; kruh beli 7.50, črni 6.50. SpeceriK sko blago: kava Portoriko 65, Santos 48—52, Rio 44. pražena kava L 78, IL 68, III. 52, sladkor v kristalu 22. v kockah 24, riž 1.14, II. 9, namizno olie 32 do 34, sol 3.50, pšenični Škrob 24, testenin« 15—20, milo 20—22; mlevski izdelki: moka It. 00 7.70, št. 0 7.60, št. 2 720, št. 4 6.60, ržena moka 5.80. kaša 6.73, ješprenj 5.25, koruzna moka 4.25, koruzni zdrob 5.25, ajdova moka 725, Kuri* vo: premog črni 42, rjavi 24, trda drva 125, mehka 100. Krma: sladko seno 225, : kislo 175, slama 125. Krompir 6—8. Na" trgu se dobi precej jajc, solate in dragega sočivja. (Novosadska blagovna borza & marca.) Novi Sad 3. marca. Cene v d!» narjih notirajo: Bačka pšenica 447 do 450, bačkl ječmen ponudba 315, bački oves 292.50, ab Petrovaradnin 292.501 bačka koruza za april 270—275, za ap*. ril 20% kaše 270, beli fižol 450, pšeničn* moka »0« 650, »2« ponudba 625, 2 vagona po 525, »7« 450—462.50. otrobi 175. Tendenca neizpremenjena. • (Zagrebški trg.) Zagreb, 3. marca.-Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja no-' tirajo: Pšenica (76—77 kg) 445--157.50;; nova rumena koruza 250—27750, sušena 887.50-300, rž (71—76 kg) 350 do 375, ječmen za pivovarne 325—380, za., krmo 305—315, oves 287.50—300, pisani fižol 425, beli 400, pšenična moka 675—700, »2« 650—675, »4« 625-65», za krmo 250, drobni otrobi 170—190, debeli 250. Nelzpremenjena tendenca. (Zagrebški tedenski semeni.) Zagreb,.. 3. marca. Današnji tedenski semenj je bil mnogo boljši od poslednjega. Cen* so bile sledeče: Svinje II. 23.75—25, t*-/ leta I. 14.50—15. II. 13.50-14, seno 17S do 212, slama 125. drva 300-350, CC&t liena in žagana 175—225. is: (Zagrebški živinski trg.) Zagreb, &: marca. Vsled dviga dinarja ie zavladala na tržišču popolna nejasnost, Izvo« le; prekinjen. Na tržišču v Križevcih so se*. Ijaki zahtevali za mesnate svinje 27 do 32.50 Din, vendar trgovci niso bili pripravljeni plačati več kot 22.50—23 Din.. Radi tega od 800 pripeljanih komadov, ni bil niti eden prodan. Debele svinje, so padle od 26—27 Din ab Zagreb, afc Vojvodina na 23—24 Din. Na trgu c go* vedo Živino je zavladalo mrtvilo. Za vo» le, ki so bili plačani pred kratkim pqr-15—17 Din za kg, se sedaj plačuje tft -do 13 Din. ^ (Važna iznajdbi za vinarstvo.) Kt*^ kor poročajo listi, je pred nedavnim časom iznašel neki francoski profesor ;, nov način, da se naredi s pomočjo elek. trike iz novih vin stara vina. Ta vina imajo barvo, okus in aromo starih vin, ki so ležala po 20 do 30 let v kleti. O stvari bomo še poročali, ko dobimo natančnejša poročila. (Sirarstvo v Švici.) Živinoreja Je « , Švici silno dobro razvita in razumlfivo je. da se je temu primerno tudi razvila industrija z mlečnimi proizvodi. Dobro organizirano zadrugarstvo ie še pripomoglo, da je dandanes sirarstvo silne razvito. L. 1914. so izdelali v Švici 80 milijonov kg sira in ga tudi v veliklfe množinah izvažali V tesni zvezi s Ivi- h Draginja je posledica medvojnega sajpravjjauega, Jftvcgae VMdeVKttie odpravi dca£uyoj IMfff štimišfjenfk'! Afi si le pridobil „KmetfiŠkenui listu* 'kake sa novega ^ riardcmčo"? f»»lM"' mlekarstvom se je razvila tudi Industrija s kondenzirahim mlekom, $ i^lečiKi brano za otroke, staree in ioMke ter ikonečno čokoladna indu-fmja- Tudi tfe pridelke izvaža Švtea V ogromnih moE^inab. Jugoslavija, ki je večja kot Svic.a, in ki je predvsem tfMjedeiska država, v tem pogledu "še idaleč zaostaja za Švico. ■ (Živinoreja v inžnl Srbiji.) Vsled rlošnega pomanjkanja krme so pričeli rej« v južni Srbiji, posebno p^, v Sftaiiedonfiii prodajati živino pod navadno ceno. Ministrstvo jnostranih del |>o ikuŠaJo dobiti dovoljenje gtške vlade, da bo našim živinorejcema omogočena paša s« grškem ozemlju. Drugače ie je bati, da bo prihodnje leto nastala v južni- Srbiji veliko pomanjkanje jnoadBU^fež tTffe$pt4 ssnfei&tt aiteeca fistolllifc» fettt v kro» jpjjft Srbija od tobaka'tri taks. nad miBjOnov, od soli in taks nad 64 jodEjonov, od vžigalic 8 milijonov, od elitnega papirja 14 milijonov, razni dohodki 520.000. — Bosna in cegovina: od soli 16 milijo-r, od tobaka 40 milijonov, od taks na iptfolej in monopolske papirje 8 mili-adv. Dalmacija: od tobaka 12 nov, od soli 10 milijonov, ostali _16 milijonov, — črna Gora: M dohodki 8 milijonov. Hrvatska Slavonija: od tobaka nad 82 ^fiUoirtTV, od soli skoraj 41 milijonov, ira&li dohodki nad 50 milijonov. _^Banat in Baranja nad 51 mi-30Shov. Vsega skupaj brez Slovenije afti&ajo dohodki približno 533 milijonov. 3 (Za zdrave kmečke hiša) Ker vla-V. Bosni In Hercegovini žalostne stvene razmere, posebno pa v vasicah, je izdelal zdravstveni ek v Sarajevu načrt za nove kmeč-ifiSe, ki ne odgovarjajo samo vsem ebam našega kmeta, temveč tudi zdravstvenim zahtevam. Istočas-jc bila izdelana nova gradbena ria-ba, po kateri se morajo ravnati vsi, si hočejo postaviti novo stavbo. i CPedraženje cen v trgovinah.) Gre-trgovcev v Ljubljani sporoča: Za-podraženja cen v veletrgovinah in srnah so ljubljanski trgovci povišali v podrobni prodaji nekaterim letom. Od 28. februarja dalje se prodajali na drobno: sladkor: koc-1 kg 26 Din, sipa 24 Din; cikorija, nek i kg 26 Din, Viku 13 Din, ' Dfn, */• kg 4.40 Din; milo: Gazela Žatorog: 1 kg 20 D&, Schfcht: 1 kg feDta; kava: najslabeja« surova: 1 kg ^Dto, naislabejša žgana 1 kg 56 Din; •«otoa£a: 1 kg 42 Din; olje, na-Ifiter 32 Din, petrolej, Hter 7 Din. £tttL LJnbtfanskl veteseitn.) Kakor jdetafej Že dve leti, tako se bo tudi letos Vflila ta v narodno-gospodarskem ozi-»viako važna prireditev v času od 1. iOi septembra. Predpriprave so že ? Polnem teku tn lepo je že število neobveznih prijav, na katere se bo poz-afttfe pri razdeljevanju prostora v prvi mH oairtlo. Čeravno sta oba doseda-Sjft' vetesejma dosega v vsakem orira lepe uspehe, vendar naj bi letošnji £ Ljubljanski velesejni po svoji sijaj-ookti in uspehih prekašal oba prejšnja; j^SDšnja veleseanska prireditev naj bi manifestacija naše gospodarske si-ja^te pokazala naj bi svetu fcvet naše ije in veletrgovine. Zato vabimo interesirane kroge, naj si že sedal »iAfeobvezno prijavo zasigurajo udelež-ker se je lansko leto zgodilo, da je Hftffalo biti preko 50 reflektantov od!-ijdfi jenih, ker so se zglasili prepozno itt ši bilo več prostora. V mesecu mar-dtr|e bodo razpošiljale tiskovine za SrtjaVo in se tem potom naproša vsa-k-ki je na tem intteresiran in slučajno tiskovin ne bi prejel, da jih reklamira fftt uradu »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani 1 {Predsedstvo »Ljubljanskega vele- s(ina«) sporoča vsem društvom, da bo tetoSnjl III. vzorčni velesejm v dneh od 10. septembra ter jih naproša, da MPftt-.de svoje nameravane kongrese, ;fcwtte*rte itd. v času letošnjega vele-aaSjfoia. Vse svoje tozadevne namere, itd. naj sporoče uradu »Ljubljanski«. velesejma« v Ljubljani. Illfrnn. -inr , — Ženska kot zločinka. Te dni je predaval-f^ank VZa^. grebti o Ž6nski kot afo~&'ieuT tz ii}šg

čine, za katere ni treba ne posebnih telesnih in ne duševnih zmožnosti. Kmetijstvo. Gospodarske drobtinice iz Goriškega. Vino. Vinska kupčija na Goriškem popolnoma miruje. Denarja je povsod malo in v mestih pijejo rajši cenejše vino iz Italije. Na Krasu so pridelali letos približno 50.000 hektolitrov terana, kar znači napram prejšnjim letinam lep napredek: 1913. leta 14.000, 1914. leta 35.000 hefctov. Cena teranu najslabše vrste 2.50 tir, fzbrana vina 3.40 lir. Na Vipavskem. Pod Čuvnom in v kranjskem delu Vipavskega, je vino šibkejše, Dornberg, Brje, Prvačlna, in Vogersko pa imajo močnejša vina, ki presegajo povprečno 10 stopinj alkohola. Ogromna večina vina še ni prodana. Cena d) trgatvi v dolenji Vipavski 2.60, zdaj 2.30 lir; v gorenji Vipavski 1.75 do 2 liri. Brda so pridelala 9000 hektolitrov. To je Seveda mnogo manj kot pred vojno, a z oziram na to, da so bili številni vinogradi popolnoma uničeni, vendar še lep uspeh. Prodana je dozdaj približno ena tretjina. fCeruza v Usneriki. Kakor smo že nekoč poročali v našem listu, je domovina koruze Amerika, od tam je prišla tudi v Evropo in še danes spada koruza med glavne proizvode poljedelstva v Ameriki V tem oziru prednačijo Združene ameriške države, ki ne pridelajo nič manj nego tri četrtine skupne svetovne koruzne letine. Koruzo najdemo v vsaki državi-Zdraženih tiržav, a največ jo prideluje v "tak oimenovatiem koruznem pasu, to je ona plodna zemlja, ki se rasteza od držav Ohio in Spa do reke Missouri in še dalje. Glavni pridelek Združenih držav je koruza, iti šičer z ozirom na površino s koruzo posejane zemlje, kakor tudi z ozirom na denarno vrednost letine. Več nego tri Četrtine Vseh farm v Združenih državah pridelujejo koruzo in leta 1920 je znS&tla vrednost pridelane koruze 2150 milijonov dolarjev. Največ koruze porabijo za živinorejo, in sicer za Svinje 40 odstotkov, za govedino 15, za konje 20 odstotkov. Najbolj ie naraslo pridslovanie ko rur(e \ zadnjih tridesetih l«*tih, VK-vtik ilK V tema. dii. s« je v owi dobi. tudi. b?valsi-Vo Zd#itzei»iii tfHMiV sihto uiiio-•yio. vsled teg« je bilo |H)vy.di£niSS tadi produkcijo poBe>d«fef.Vfe. Največji trg aa ioflM je /nesto Chi cago in lahko se reče, da to tržišče določa za svetovni trg cene koruzi, kakor določa Liverpool cehe za pšenico. Cena koruzi je zelo premenljiva. Na farmi stane bušel 26 do 30 cent, a izven koruznega pasa je dosegel 1 bušel celo že ceno 60 celit. Opomniti je treba, da temelji cena koruzi v onih krajih, kjer je pridelajo več nego jo sami rabijo, na tržnih cenah brez vozarine. a v krajih, kjer je povpraševanje, večje nego pridelek, se prišteje vbzarina tržiti ceni. Najnižjo ceno ima koruza v državah Soitt Nakota, Nebraska in .Towa, ker pridelujejo v teh državah silno mnogo koruze in ker so zelo oddaljene od onih krajev, - kjer koruzo potrebujejo. Na drugi strani pa je cena koruzi najvišja v onih 'državah, ki pridelujejo mani koruze, nego io rabijo in ki so najbolj oddaljene od velikih koruznih zalog. To so predvsem države Rhode Island, Ne-vada in. Arizona. Najnižje so cene običajno ob žetvi, potem polagoma rastejo, dokler ne pride nova :letina. Ko se pa pojavi nova letina na trgu, padejo cene zopet na najtližjo stopinjo. Ne sledi pa iz tega, da kaže hraniti koruzo za oni čas, ko je oena najvišja, ker povzročuje stalno posuševanje koriize in pa škoda, ki jo naredijo miši, več, nego bi znašal dobiček. Amerika koruzo tudi izvaža, in sicer je dobivala Anglija v letih 1905 do 1914: približno tretjino tega izvoza, šestina izvoza je šla v Nemčijo, manjše količine pa v Kanado. Nizozemsko, Dansko, Belgijo, Kubo in Mehiko. V poslednji dobi- je postala pa Ar-gentinija važen faktor na svetovnem korflznem trgu. V letih 1900 do 1920 je izvozila Argentinija skoraj dvakrat to-Ifko koruze kakor Združene države. Večinoma izvaža Argentinija v Evropo in kotikUrira na evropskem trgu uspešno s koruzo iz Združenih držav. Predvsem dajeta francoska in Belgija prednost koruzi te Argentinije. Prednost argentinske koruze obstoji v tem, da je zrnje manjše in zato bolj primerno kot hrana kokoSim, tudi sladkejša je argentinska koruza, kar ji daje prednost za konjiško krmo. Ker je tudi manj vlažna, se lažje hrani in obdrži v boljšem stanju. V ceni ni velike razlike. Argentinska koruza je 8 do 10 cent na bušel dražja od koruze Združenih držav. Vrhu tega je vojna podražila v Združenih državah vo-zarino na železnici in tia parobrodih, kar pride argentinskim izvozničarjem v dobro, ker lažje konkurirajo z Združenimi državami. Kako pojimo piščeta? Ni dobro, če pojiš piščeta s svežo in mrzlo vodo. Voda naj bo sicer snažna, a pusti jo poprej nekaj časa stati. Nekatere gospodinje položijo v vodo za piščeta zarjavel žebelj. Tudi to priporočamo, ker pride tako v vodo nekaj železa, kar pospešuje in jači kri in zdravje. Kako Odpravimo gliste iz cvetličnih posod? Na dva načina lahko odpraviš gliste iz cvetličnih posod. Na vrh položi tobak, na dnu pa odmaši luknjo in postavi posodo na rahlo zemljo. Tobak glistam smrdi in bežijo v zemljo. — Drugi način pa je sledeči: skuhaj 12 prerezanih kostanjev, v vodi iti s to vodo "prilivaj cvetlicam. Gliste poginejo v posodi. ' Kako odpravimo črve iz pohištva? Gotovo se je ie marsikatera gospodi-itiSTže jezila nad Črvi, ki ji rije jo po po-histvtl in ga polagoma vedno boij razjedo. Te črve je kaj lahko odpraviti. Kadar zapaziš v pohištvu luknjico, vlij vati jo bencina in žaitiaSi io potem z voskom. Nekaj o jajcih. Če hočemo jajca sveža obraniti, jih moramo tako shraniti da ne pride zrak do njih. D en t jih v slano vodo in pusti jih tako dolgo, da vtonejo, nato jih vzemi obriši in shrani v suhexD pesku, otrobih, aii žaganju. Mekateri shranjujejo jajca anffltf V *) sinov ftiiem oa-u pa do^ Hidi ft.v \ tvgovhiaii tafeo imeiioviiM »IftjBiiftBol.-, v ItjMerei« s* ds.šo ica:. ar.atai«. K«tKo p«» sjtfOiiiiaciK) ,vv«>.fe IJSKJ®? Ožei i>.'o'd svetlobi, it je ptin&uo ie še j sveže. Če ga na jezik pololiš, je čuti staro jajce gorkejše, kakor sveže jajce. Da stafk jajca klopočejo, je gotovo vsem znano. — Jajce, ki je mrzlo, postane zopet užitno. Če ga položiš v mrzlo slano vodo. """Tuirštel Pa^iiha. Nekega dne najde Nasradin-hodža na ulici podkev. Silno vzradoščen hiti domov in reče svoji ženi: »Poglej, kaj sem našel, čuvaj to podkev,- Če najdem še tri bom kupil konja in odpotujeva v Meko* (= sveto mesto mohamedansko). »Da,« mu čdvrne žena, »a na jx>-vratku obiščemo moje Stariše.* »Ti si pa res brezsrčna,« jo prekine Nasradib-hodža, >saj fle boš niti pustila, da se konj malo oddahne!« NtiHradbi-hodžo napadejo neko«e n\t- bojitiki. Vzamejo mu konja, obleko in denar. A nato ga pričnejo še pretep«-vati. >Zakaj me tepete?« jih vpraša Nasradin-hodža. »Morda Sem -i. ie) premalo denarja, ali pa ste morali .name dolgo čakati?« * Nekoč je hote! Nasfadin-ltotfža preskočiti majhno lužo. Zaleti se in skoči, preskočil je' pa ni temveč obležal je sredi ittže. »Oh, mladost, kak' hitro si minula!« vždihne Nasradin-hodža in pogleda krog sebe. Ko t>a vidi, da ni nihče v biižinf. hitro doda: »A tudi v mladosti nisem znal bog-vedi kako skakati.« " sjr ....... Nasradim-bodža. prisk*ft svojo lestvo i rta zid nekega vrt« in spleza navzgor. Ko je bil na zidu, ga »apazi vrtnar in reče: »Kaj hočeš tukaj?« Nasradin-hodža mu odvrne: »Lestve prodajam.« * Ko je umrla Nasradinu-hodži žena, niso zapazili na njem niti najmanjše žalosti. Čez nekaj časa mu crktte konj, a to ga je tako užatostilo, da deli časa niti iz hiše ni šeL Prišli so ljudje k njenra fn ga pra-šajo, zakaj žaluje za konjem bolj nego za ženo. On jim odgovori: »Kadar mi je Žena tlmrla, so prišli sosedje in so tolažili: »Ne boj se prijatelj! če ti je žena umrla, ti bomo našli boljšo in lepšo,« pa ne vem, kaj še vsega. A zdaj, ko mi je poginil konj, ni nobenega k meni, ki bi mi rekel, da mi bo našel boljšega konja. Radi tega trti je hujše po konju kakor po ženi.« ra!tiun!!ni!!iiiH?nimiiHflHifma!nH(iiii Resna beseda obrtnikom. Glavno načelo novega davčnega bo, če bo sploh delazmožna, da sklene nov davčni zakon, kajti dosedanji sistem je nevzdržen in sicer za prav vse. Otovno merilo novega davčnega zakona mora biti, da se plačujejo vsi davki po vsej državi enako. Izenačenje davkov mofa biti torej temeljna zahteva novega davčnega zakofta. Prsti sebi -je vsak slovanski obrtnik, ki tega ne bi uvidek Ravno zaradi tega pa je Za vsakega-, obrtnika jasno, da more biti le za ono stranko, fo bo izenačenje davkov resnici izvedla. Tega.:pa ne mofento pričakovati ttfti od demokratov in niti od radikalov. :: ;• . ) Jedro obeh strank tvorijo volite! iz Srbije. Vsaka obeh teb strank je zato izgubila takoj glavni del svojih voliloev. Če je za zakoni ki odpravlja privilegije Srbije v davčnem vprašanj«. Vendar ne bo nihče tako naiven, da bo mislil da bo Srhijane© 3traiilpt>. U ttm r»vic<: k iat«(J«o . . ki ••«*» 'Iva .^o Ml ki. •■^k^K' -k* • žatoevB SKf |r ^iffek pre&nja tMi t mi pcograrn izenačenje davkov. lian je bil tudi ie tozadeven načrt, ki pa je za Slovenijo naravnost Usoden. Vsi stari davki bi nam ostali, zato pa bi dobili še nove, ko tia primer davek na okno. Slovenski demokratski ali radikalni poslanci te krivice sploh ne K mogli odvrniti. Recimo, da imajo oboji srečo ln da spravijo v skupščino po enega pa magari po dva svoja poslanca. Kaj moreta ta dva osatft-ijenča doseči v velikem demokrat skem ali radikalnem klubu, je pokazal boj za zvezo Slovenije t morjeiii. Tedaj so morali vsi trije dovensfc demokratski poslanci lepo racJčatt, ker v igri so bili srbski interesi ln ti so naravno v srbski stranki vedno važnejši od slovenskih. Drugo važno načelo, ki mota biti uveljavljeno v novem davčnem asr-konu. je. da se mora davek odnttfr jati po višini dohodkov^ da se tfvedv progresiven davek. Najbolj izraziti zastopnik! velekapitala Ih vefeindn-strije pa so meščanske stranke ij> med njimi sta na prvem mestu kalna in demokratska stranica. Kafco naj torej poslanci teb strank ščitijo malega obrtnika, kako naj bodo de-nKikratski aH radikalni poslanci za progresiven davek? hfa p«p4rjt» da, toda v resnici nikoli. Čisto drugo pa je stališče prave kitietijsk« stranke, kakOi- je tu pf. SKS. Ona je od Srbov neodvisna to brani le stališče svojih volilceV, M so vsi v Sloveniji. Zato rnore nastopati proti privllegfjem Srbije in da uspešno je dokazala s svojim že izvrSetiltft dtelom. Kot kmetska stranka je SKS, dalje zastopnica srednjih ift nižjih slojev in je zato odločno za progresiven davek, . V obeh najvažnejših načelih M dober davčen zakon se torej krije stališče SKS popolnoma s stališčem obrtnika. Ali ne govori to dejstvo dovolj? Ali rabi to dejstvo še dodatkov? Vsak zaveden obrtnik bo dejal, da ne in zato bo včfft vsak, M hoče Izenačenju davkov na progresivni podlagi, da bodo plačevali davek v prvi vrsti bogatini ln ne reveži SKS. S tem: pa bo tudi dosegel odpra- vo sedanjih krivic pri bolniSkl bla-gailji, ki so bile storjene od demokratov. Obrtniki zavedajte se resnosti položaja in ne nasedajte obrtniškim »prijateljem« za časa volitev! SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoz-nost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih siablh dneh je pravi Fellerjev Elzafluid! Dobro sluii za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo. k:o2o! Močnejši, izdatnejši in boli delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ia 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih in 12 špecijalnih steklenic 208 dinariev ln S % doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg 344, Hrvatsko. Družba „1 LIRI J AS Ljubljana, Kralja Petra trg it, S telefon št 220. Nakup gozdov. — Prodaja vsakovrstnega lesa. 1 .m 1 iii rti 1 1 ZAMUDiTI II Vi ne smete, ampak pojdite tikoj in Itjts si velikansko zalogo s-ukna. vol-plato«, cefira,hlflčfvine, robcev, rao-1 vrne, ter »plot vse raanufakturflo ro-, r veletrgoviDi R. Stermecki, Celje, Ura prodaja radi velikanskega nakupa "■"-*do iz prvih svetovnih tovarn po Ito niekih cenah. Zahtevaje cenik. I lllliliiiiiillilillillfliilili Primešaj „MASTIN"krmi! Enkrat na teden eno pest Ako Mastina v lekarnah, trgovinah in konsumlh ne dobite, ga naročite po pošti. 3 zavojev Mastina stane 2S dinarjev in se jih pošlje poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (naftoi-maziio) uniči pri ljudeh gaije, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri iivini uniči rarje. Lonček tega mazila velja po polti 20 kron. Lekarna Trnkoci v ljubliani (Slovenija) zraven rotovža. mmmm\ ■fiimiimirnhmmmim—kmmiiii ......■mil TransatlanOquE, Francoska linija BsjkPOjla in najudobnejša vožnjo u SMBBIBO Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Slavensbo banha d. d. v Zagrebu. Vozne listke tn tozadevna pojasnila daje: Ivan Mer, zastopam»Ljubljani Kolodvorska ulica štev. 41. s- Specijalist za notranje in pljučne bolezni M.U. Dr« Iv. Drobnič se je naselil v Ljnbljimi v Cegnar-jevl ntici it. 4 (nasproti deželne bolnice). Ordinlra od 9 do 11 m ln od 2 do 4 ur«. TRGOVINA sena. slame, drv* krompirja, sadja In nth drugth deželnih prMMkev Andrej Oset, Maribor, Ateksandrov* C It 57; teKfOn it 8S. 55= Prvovrstne cepljene trte vseh vrst, na podlagi Rio. podlagi Ki o. Portalis, Goethe štev. 9 in Rio-Salonis, iz-vanredne, z 1 m dolgim korenjem, garantirano dobro zaraščene, za nadomestitev izomrlih trt v vinogradu najpripravnejše.ima več tisoč v zalogi. Društvena trtnica invalidske organizacije v Cvctkovcih, pri Vel. nedelj Slovenija. Cena ro dogovoru Prešono sladko seno n Slavonije dobavi sproti Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani in zopet »prejema naročitve za vsako množino, iz ljubljanske zaloge tudi izpod vagona po 2 Din 25 p kilogram. V celih vagonih franko na vsako postajo._ Kupi se vsaka množina lepih Movili, butat, smreMli, Mevih in oreMli filodou s navedbo množine in cene franko Vagon.Ponudbe prosimo: Ljubljana, Jeranova allca 13._ Vinogradniki pozor! Na prodaj imam lepo na suho cepljene trte najbolj rodovitnih vrst kakor tudi ve$jo množino necepljene bele imarnlce in več tisoč vkoreninienih (klučev) divjak Rip - Portalis in Gothe št. 9. Cana po dogovoru, Kdor Zeli res lepo in dobro blago fiaj se obrne zanesljivo pismeno ali ustmeno na Fr« Siodnjak, fSSE: Sv. Lovrenc v SI. gor. p. 3ur*lnci. £a pismen odgovor priložite znamke. .Ekonom6 osrednjo gospodarska zadrap Ljubljana Kolodvorska ulica št 7 ima v zalogi: drobno morsko sol v vrečah 30—80 kg, debelo morsko sol V vreCah 50—80 kg, lepo suho zdrave koruzo, koruzni zdrob; koruzno moke? ajdo«, ajdovo moke* kašo, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg, sladkor v kockah po 25 Ia po 50 k& milo za pranje, pienične otrobe^ pšenično moko 0,2,6 (za krak), pšenico, kpoP oves, lep, pristno svinjak® mast, po dneTnik «cnak, veda© eaaagi kakor pri drugih trgovcik, -- Riž, kavo, olje i dr, preskrbi«* na želio vsakemu članu. ~ Cepljene trte priporočijivili ia najbolj rodovitnih mt« podlagi Rip. Portalis za katar* •• WU jamči na Siatosti. Prodaja Prane Z*" 1 e n k o, posestnik in trtaar, Kuimana^ Sv. Tomaž pri Oimožu. V zalogi j« MU vež tisoč necepljene vkoreniojen* šmarnice. Cena po dogovoru. Za pauua odgovor priložit« gnamk. mmm line; Najhitrejši pamiki sveta. Direktni potniški, tovorni In. ekspr. promet s HAMBUBGA in CHEBBOUBGA t v AMERIKO In KANADO. £ | 4 dimniki, 5 in pol dni. Lastne kabine za potnike DI- rasr. Potnike spremljajo izkušeni uradniki do luke ukrcanja, ki so jim med potjo v vsakem pogledu v pomoč. Pojasnila: Cunaid Uae. to zaslsptn za Jososnijo: » Mantis laika i i Zagreb. | Brzojavni naslov: »Cunard" Ljubljana, Slana zastopstvo a Srna!]«: UUBUANJI, Kolodverski y!ica št. 26. Pri trpin pni na mm feo in na stisnjene besede GAZELA -MILO fi i jr^tEK na tanlcet^ Kene a in od 3 dolžine naprej K u p i t>5 al^c množino franko uagoi) kranj^^b postoj: Šenfjanški premogovnik, ICrmell-Dolenjsko. I Sedal bnovozal in »ostal paniki It Amsterdama in Cherboursa v Južno Ameriko, B!© de Sanciro, Santos. MontevMeo ia * Buanos Alres. Vsa potreba« pojasnila daj«: Kraljevski Holandski lAoyd. : Olaval zastopnik sa MfOSlavOOs s 9 Brzojavni naslov: Realloyd Zagreb. Telefon 24-65. •H I I I V L3UBL3ANI - Wo!fova ulica štev. 1. Poštni predal 74. Telefon S59. *i?rr Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporoča. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! SLAVENSKA BANKA i. d., ZAGREB Podružnica: LJUBLJANA, St?* Petra cesta 24k MaiKB sMea k tvmt m rjuul niša« &s m urnim Podružnice; Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gonita Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osiieb, Sarajevo, Sombor, Suiak. Sibenilc, Velikevee, Vrtač Ekspoziture s Rogaška Slatina (sezonska), Škoija Loka. Agencije s Bueaos Aires, Rosam de Santa Ffe Afilijacije: Slovenska banka, L)ubl}aaa, Jngoslo venska Industrijska banka d d., §pflt» Balkan Bank r. t Budapest, Vaczi utca 35, Bankhaus Milan, Robert Alesanoer, Wien L Augustinerstrasse 8. izvršuje vse bančne posle najkufantnle. TRGOVSKA D< NIČE: | 1 Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica o SeSenburgova ulica Štev« 1 (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000.-* Izvršuje vse bančne posle najtoč-r«::™ neje in najkulantneje. — Brzojavi: Trgovska Telefoni s 189, 146, 458 LIANA EKSPOZlTUREs | Konjice Meia-Dravograd Ljubljana (me* Afainica v Kolodvorski ulici! S Sil \U\S2\4 VNVciann H UUlUlUtUUl ItUUlUl UUtt lUUtlUtUiHUUUtU nmr DiAOieiuag *o 0 0 M! dJ|K UUm^iUtUUUiUUtmUttUUnUUUlUIHljillliUtUiMliit UitOUiUUHL. fll * euiaoSJ) B5|S!!>3|3JUO^ aiuamrniaisiiiBU Uredtfk: Jakcl Ku&ur. IteSMfla »Zveza« tiskana« v JUuL^A