2"

3» ^ XAKAVNO0T MA DOM ^ % ** ***** *
ClTAJTS ^ ^VAB KAKIMA
i GLAS
List slovenskih delavcev r Ameriki
No. 192 —
- ^
Reentered as Second CIsm Matter September 25th 1M* at Um Post jOffle e at New York. N. Y., under Act of Congrew of March Srd, 1879.
O - VOLUME LH. — LETNIK Lil.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 2, 1944 — PONEDELJEK, 2. OKTOBRA, 1944
Tel: CHelsea 3-1242
RUSI PREKO DONAVE
Rdeča armada je v soboto vdarila iz Rumu nske čez Donavo v Jugoslavijo ter je na 60 milj dolgo fronti prodrla v deželo šest milj.	'ZMMlfcHI f fOlltfl
Rusi so prekoračili Donavo nad in pod Železnimi vrati meni Oršovo in Xegotinom, ki je od rumnnske meje oddaljen šest milj. Pri tem s»o osvobodili 20 mest, trgov in vasi. Rusi so oddaljeni še !M milj od Beograda, z druge strani pa se jugoslovanski prestol i ci bliža osvobodilna armada marala Tita, radio SvrVhodna Jugoslavija pa naznanja, da je Titova armada že dospela do predmestja Beograda.
Moskva je naznanita, da je rdeča armada prekorači ka Donavo že pred nekaj dnevi na kraju, kjer se stekajo meje med Jugoslavijo, Rumnnsko in Bolgarsko. Berlin je že v četrtek naznanil, da so Rusi z močno armado pre koračili Donavo v Jugoslavijo, to je bilo istega dne, ko je narodni osvobodilni odbor maršala Tita dovolil rdeči armadi, da stopi na jugoslovanska tla.
Ker so Rusi pri Turu Severinu šli čez Donavo, so zavzeli Teki jo ter vee drugih krajev ob vijugasti Donave do. Negotina, ki je 33 milj južno od Or sove
Rdeča armada, ki je prekoračila Donavo niedKla-dovoni in Pa In n ko pri Železnih vratih, je odrezala nemško posadko v Si p ti; (kjer je varovala sotesko Železnih vrat.
Rusi so onstran Donave postavili dvoje o-porišč, eno med Oršovo in Brzo Palanko, drugo pa nekoliko nižje proti jugu v bližini Negotina.
V Jugoslavijo je vdrla druga ukrajinska armada maršala Rodiona J. Malinovskega, ki je prisilila Rumnnsko, da je izšla iz vojne in se pridružila zaveznikom in je tudi vda rila na Madžarsko. Tretja ukrajinska armada maršala Fedorja T. Tolbuhina pa se je raztegnila ob jugoslovansko-bolgarski meji in je vdrla že tudi na fi.rško.
Železnico in eeste, ki peljejo skozi Jugoslavijo proti severu, so zavezniški bombniki iz italjanskih letališč in sabotažniki tako razbili, da je za Xemce skoro nemogoče rešiti svoje armade iz Grške Ln Jugoslavije.
Po zadnjih poročilih iz Ixmdona so Rusi od Donave oth bolgarski meji napredovali 21 milj in so od Xiša oddaljeni 49 milj ter skušajo Nemcem na Balkanu odrezati pot za u-mik.
Ko je silna armada infanterije, težke arti-lerije in tankov pričela prihajati čez Donavo iz Rumunske, se je obrnila proti NLšu, da preseka Atene-Beograd železnico, nakar bo odrezanih 100,000 nemških vojakov v južni Jugoslaviji, Albaniji, Grški in n« Kgejskih o-tokih.
PARTIZANI PRED BEOGRADOM
Sinoči je radio postaja Svobodna Jugoslavija. naznanila, da je armada maršala Tita ki se l>orl proti Xemcem, proti hrvaškim usta-šem in četnikom generala Draže Mihajloviča, v Miži ni Beograda.	*
Poročilo pravi, da je bil general Mibajlovič med čet ni ki, ki so bili v dvodnevni bitki pri Loznici, 55 milj jugozapadno od Beograda, premagani. Dalje pravi poročilo, da so partizani zavzeli Tržnico in pobili 700 sovražnikov.
Partizani so tudi vkorakali v Koceljevo ob reki Tamnavi, 40 milj jugo-zapdno od presto-liee. "Mnogi sovražni oddelki so pobegnili in niso počakali naših oddelkov,*' pravi poročilo. Poznejša radijska oddaja naznanja, da tovarniški delavci izvršujejo partizansko delo v Beogradu.
Nemško poročilo pravi, da so nemške čete, ki se bore oh strani Hrvatov, zopet zavzele Banjo Luko, 95 milj jugovzhodno od Zagreba in lfiO milj zapadno od Beograda in so se zopet združile s posadko, ki je bila tam odrezana več. dni.
Titova fronta v prodiranju proti Beogradu se razteza (>.1 milj proti jugu do Gornjega Mi-lanovaca, kjer je bilo 110 Nemcev ubitih, 30f> pa ujetih od močnega oddelka, ki je prodiral proti severu. Nižje proti jugu — pravi Titovo poročilo — so Nemci, četniki in ust asi izgubili 170 mož, ki so bili zasačeni, ko so se skušali prebiti iz pasti v dolini Rasine.
V	vzhodni Bosni so partizani zavzeli Sebre-nik in Topare in uničili 150 sovražnih vojakov. Boji se nadaljujejo za železnico med Sia-kom in Xavsko; ob severni dalmatinski obali je bit zavzet Jablanne, ki je pristanišče ob morski ožini, ki pelje v Reko.
V	Sloveniji so partizanski oddelki razstrelili litijski most, ki je največji most ob železnici med Ljubljano in Zidanim mostom. Na mostu je bilo ujetih 50 Nemcev, v bitki okoli mosta pa jih je bilo 550 ubitih.
General Sosnokowski odstavljen
Predsednik poljske zamejile vlade v Londonu Raczkiewicz je .s posebnim odlokom odslovil dosedanjega vrhovnega poveljnika poljske armade genedala. Sosnokovskega in na njegovo mesto imenoval generala Tadeusza (Bora) Komoronskega.
Odslovitev generala Sosnokowskega je zahtevala ruska vlada »kot pogoj za sodelovanje s poljsko vlado v Londonu.
Za deportacijo evropskih beguneev
lOrganizaeija znana pod imenom "Ameriška legija", oziroma organizacija bivših vojakov. ki so biLi v prvi svetovrtj vojni, je nedavno sprejela reso lucijo, kateia predlaga, da f*e vse \ojne begunce, oziroma ljudi, kateri <so pribožali v Zjedi-njene države iz raznih krajev K v rope. takoj po vojni depor-tira v njihovo domovino. Organizacija tudi zahteve, da se takoj po vojni pošlje v njihovo domovino vse inozemske delavce, kaftere so začasno vladi-oblasti dobavile iz raznih
ne
republik južne Amerike, da tako nadonveatijo delavce, ki bo morali iti kot vojaki v vojno.
Ameriška legija nadalje tudi zahteva v svoji rezoluciji, da priseljevanje v Z jed in jene dižave po vojni takoj ustavi in da se dodeljenwki zakon »premeni tako. da bode dodeljevanje popolnoma za hranjeno za toliko časa, dokler »e pri na« število breaposelnih de-, lavcev v vojnem času ne pomanjša tako, da znaša to število manj nago milijon oseto in dokler vsi veterani tie dobd delo.
KUPITI CN "BXTftA" tONO pAMU
Pravda" napoveduje japonski poraz
ameriških opazovalcev in z izjavo premiera Churchilla v po-
V rad no gladilo komunistične stranke 44Prav da" pravi, da Japonski prete na Pacifiku velike težkoče in da nobena stvar ne more rešiti Japonske pred popolnim in uničevalnim pora zon v
"Pravda" pravi, da japonsko produkcijo brezupno prekaša ameriška industrijska sila. ki je odločilno dejstvo v vojni.
Izvajanja "Pravde" gredo vzporedno z izjavami raznih
slanski zbornici, toda izjava 1'Pravde*', ki jo bodo brali po celi Sovjetski uniji od enega konca do drugega:, bo imela velikanski vpliv na rusko javnost. in jo bo pripravila na dogodke na Pacifiku.
rianek je napisal vojaški izvedenec 4' Pravde " E v g e ni.i Zuhukov, ki je že pogosto po-vdaril, da postaja položaj Japonske vedno bolj hiezupen in
Močna nemška armada s tanki in infanterijo je pri. drvela iz Porenja proti angleški armadi pri Nijmege. nil, da prične močan protinapad.
P o nemškem protinapadu se je takoj vsula gosta toča bonih in raket o v i z zavezniških točk in zavezniški 4'Typhoon* * bombniki so se udeležili bitke.
Xennci so \darili od t re h strani na drugo angleško armado, ki drži koridor n—a Ho-landskem, v namenu, da se zopet polasti velikega železnega ni-ostu čez Reno pri Xijmege-nu. po katerem na i1 več prihajajo zavezniške vojne potrebščine. Xajhnjsi nemški napad je bil južno od Itn i s se na med Lokom in Reno v smeri proti Xijemegenu. toda vsi napadi so bili odbiti in Xemci niso ničesar dosegli.
Xentci ho tudi trikrat napadli x metalci ognja prvo ameriško armado južno od StohJ-berga, obenem (pa pošiljajo močne tančne oddelke proti 3. ameriški armadi generala Geo. S. Pattona dalje proti jugu. Okoli Nancvja pa .-o morali pustiti nekaj zemlje tretji armadi. -
Xa južnem koncu ameriške sedme armade se Nemci še vedno močno upirajo zaveznikom, ki prodirajo v Vogeze »evero-zapadno od Belgorta.
Xentci so se dobro okoristili z meglenim vremenom, ker zavezniški aeroplani niso mogli pomagati odbijati njihove napade.
Angleži so znatno napredovali med Deurne, 13 milj vzhodno od Kindhoven, in Meuse in fehtmarsal Walter von Model priznava, da so na -tem kraju tea vozniki oddaljeni od nemške meje -:e 23 milj.
ANGLEŠKA ARMADA ZAVZELA SAVIGVNANO. 10 MILJ OD JADRANA
Angleška osma armada je po večdnevnih bojih zavzela Savignano, deset milj od Jadrana ob Rinuni-Bologna cesti ter je vrgla Nemce nazaj na mnogih krajih iz močne črte ob reki Fiumicino.
Xavzlie deževnemu vremenu,
ki ovira bojevanje, je osma armada očistila vzhodni breg reke oib obrežja do Savigano. Za-padno od tega mesta so zavzeli tudi Triholo in Montalbano.
A meri k a lici pri peti zavezniški armadi so odbodili že tretji in silno močni sovražni napad, ki je imel namen zavzeti Monte Battaglia, gospodujočo višino 11 milj od Imole in stran ske ceste, ki pelje v Bologno. Najmanj tri nemške divizije z močno podporo artilerije in metalcev ognja so zaman skušali pregnati Amerikance z gore, ki obvladuje dolino Pada. Peta armada na tem kraju najbolj ogroža zalagalne proge za Xemce ob Jadranu.
Xemci so dobili močna oja-
čenja, katera so poklali proti gleži.
Amerikancem, ki pa navzlic, temu počasi napredujejo v dežju in blatu.
Xa zapadnem koncu fronte ob Ti renskem morju nemška artilerija obstreljuje brazilske in druge zavezniške skupine, ki pritiskajo na nemške gorske utrdbe.
Xavzlie slabemu vremenu so zavezniški bombniki včeraj porušili devet mostov med Milanom in Benetkami. Aeroplani so železniško progo v dolini Pada razbili na 21 krajih.
Vrhovni poveljnik zavezniške pete armade je določil brazilskega vojnega ministra generala Eurico Ga spar Dutra za poveljnika onega dela fronte pete armade, ki ga drže Brazilci, Amerikanci in An-
STROGI MIROVNI POGOJI ZA NEMČIJO
Mirovni pogoji, ki jih je sestavil državni department in ki bodo predloženi zavezniškemu svetu, bodo za Nemčijo zelo strogi ter določajo po vojni takojšnjo kazen in še dolgo po vojni strogo nadzorstvo nad nemško industrijo.
Mirovne pogoje je sestavljal| narodu postaviti pred oči, da od pričetka vojne odbor, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt. V tem odboru so državni tajnik Cordell Hull, zvezni za-kladničar Morgenthau in vojni tajnik Stimson. Morgenthau je predlagal, da se Xemčiji odvzame vsa industrija in se iz nje napravi popolnoma polje-deljska država. Hull in Stimson sta nasprotovala tako strogim pogojem in predsednik se je v tem mnenju pridružil Hnllu in Stimsomi.
Predvsem se strinjajo vsi člani Rooseveltovega kabineta v dveh točkah: 1. nemškemu
Načrti desničarjev v Evropi
Italjanski partizani na delu
Iz partizanskega glavnega Ktana v severni Italiji prihaja poročilo, da je šv bear ska vlada pi iznala začasno partizansko
vlado v dolini Ossole, južno od & • *
Švice.
Poročilo dalje naznanja, da je Oaribaldijeva brigada v bitki blizu A^iaga odločno porazila Xemce, Ik i so imeli 423 mrtvenih in ranjenih. Partiza-
Jngoalovanslci pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje ptdporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
ni so dobili tudi mnogo orožja.
Blizu Xiarda so partizani vstavili nemški vlak ter vjeli 30 Xemce v in fašistov. Partizani so presakali cesto blrzu Collage v provinci Reggio E-milia ter so zajeli motoma vozila polna orožja in munie.ije. Vedno več kmetov in delavcev prihaja v gote severno o<? Milana ter se pridražojejo partizanom. Nemci v Milanu so v takem strahu pred partizani, da so po vseh hotelih in bankah postavili strojnice.
Železniški ipromet okoli Tu-
Mexico City, Sep. 25. OXA. — Britanski konzerv ativci in ka.toličanski politiki polagajo temelje desničarski akciji v povojni TCvrcupi, je izjavil eden tukajšnjih diplomatov, č e splošni obrisi te politike so danes -že postali jasno. Dejal je pied-stavniku Overseas News Agency, da mu je njegova vlada dostavila nekaj podatkov o nedavnih razgovorih Winston CI lurch i 11 a z papežem Pijem XIT, ki to potrjujejo.
Ako je verjeti tem informacijam, sta se angleški premier in papež sporazumela, da bo katolicizem igral važno vlogo v osvobojenih deželah povojne Evrope in najbrže tudi v premagani in poraženi Nemčiji.
IXekaj dni pred Churchillo-vim obiskom je predložil dr. Ludwig K< a a bivši pitvak nemške katoliške stranke centra, ki je danes- eden bibliotekarjev v Vatikanu, papežu svoj načrt, kako naj se ustanovi vlado v Nienuciji po Hitlerjevem porazu.
Parpež je baje ta načrt odobril, a Churchill mu tudi ni mnogo oporekal.
Papež je tudi za to, da se ustanovi na Prancoskem mo-
je bil poražen na bojnem polju, in 2. da nikdar več ne sme pričeti kake nove vojne.
Mirovni pogoji vključujejo brez .števila določb, med katerimi so naslednje štiri najvažnejše :
1.	Po brezpogojni predaji mora biti nemški vojaški stroj popolnoma uničen;
2.	Uničen mora biti vsak pojm nacizma — njegove list a nove postave, odredbe o za-
postavljanju narodnosti, voditelji, uniforme in znaki.
3.	Popolno uničenje vojnih industrij.
4.	Prepovedana bo tako civilna kot vojaška avijatika.
Zavezniki bodo posebno stro go nadziral nemške industrije, ki bodo smele izdelovati samo, kar je potrebno za gospodarstvo Nemčije.
Eisenhower je v poziv na Avstrijee
O en. Eisenhower je na Avstrijce objavil ta razglas*:
"Za Avstrijce i* prišel čas, da jasno in dejansko pokaže^-jo svojo voljo ločiti se od svojih nenmških gospodarjev.
Avstrijci po mestih in po deželi naj postavijo svoje krajevne tajne odbore in se pripravijo na prihod —zaveznikov'. Ti odbori naj bodo pripravljeni zaveznikom nuditi pomoč z oziiom na upravljanje krajevnih zadev, za čiščenje naci-jev, za pripravo črnih in belih seznamov in za ohranitev živeža in za vami prevoz in za stroje." — ,
I>a!je pravi general v svojem pozivu, da bo dežela temmanj opnstošena, če se bodo ravnali po teh navodilih.
Sličen poziv je na Avstrijce namerila radio (postaja v Moskvi.
Finci v boju z Nemci
Finski vojaki, ki okušajo pognati Xemce iz severne Finske. se bore po ulicah Kemija in Rorneae ob severnem bregu Bothnia zaliva ter prodirajo proti severu na 115 milj dolgi fronti. Kemi. ki je važno pristanišče, v katerem! se končuje železniška proga, drži okoli 3(>00 Xemcev, toda Finci trdijo, da bo kmalu v njihovih ro. kah.Poročila naznanjajo, da se proti Xemcem bore oni Finci, ki so v zimi 1939-40 na fronti pri Petsamo držali celo rusko divizijo. Finci skušajo obvarovati, da Xemci ne bodo porušili veliko papirnico v bližini Kemija.
EISENHOWERJEV RAZGLAS NA NEMŠKI NAROD
Kot zavezniški vrhovni poveljnik v Franciji je general Dwight D. Eisenhower na nemški narod objavil naslednji razglas:
tične stranke. Xavidezno se Churchill sklada tudi s tem načrtom.
Dejstvo, na je bil imenovan za Pk? Galle-ovega zunanjega ministra George Bidoult, ki je demokrat in zelo veren katoličan. smatrajo, da je že prvi ■korak v tej smeri. Bidault je bil prej urednik lista 4<L*Au-be*;, ki fe bil katoliški list, a se je leta 1938 izjavil proti sklepu pakta v Monakovem.
Dalje »pravijo te vesti, da si papež zelo prizadeva, da bi I podprl pozicijo Jana Srameka. ki je ministerski predsednik čehoslovaške vlade v Tjondonu, in katerega Churchill baje zelo čast i. Ojačenje Sramekove pozicije bi pomenilo seveda, da bi se položaj dr. Beneša poslabšal—a Beneša imajo ža nekoliko preveč Rusom prijaznega.
rina je popolnoma vstavljen odkar re je pričela «*tavka 10. ena katoliška stranka, ki naj
septembra in V Turinu sa- bi bila osnovana na načelih i-mem vlada veliika zmešnjava Italijanske krščansko-demoikra-
Japonci zapustili Manilo
Tokijski radio je naznanil, da so prebivalci pričeli odhajati i« Manile in sicer vs'led ameriških z r a en i h napadov prejšnjega tedna.
sicer vsled silno naglega vojaškega in dustrijskega razvoja Združenih držav.
*4Vojaška vlada, Xemcija. Kontrolno ozemlje najvišjega poveljnika. Ra<zglas št. 1. Xeniiškenm narodu: Jaz, general Dwight D. Eisenhower, —najvišji poveljnik zaveznic3ke ekspedicijske armade razglasim ? tem naslednje: ■Zavezniške armade, ki služijo pod mojim poveljstmom, so stopile v Xemci jo. Prihajamo kot os vo je vale L toda ne kot zatiralci. V nemških krajih, ki jih bodo zasedle armade pod mojim poveljstvom, bomo iztrebili nacizem in nemški militarizem.
Ovrgli bomo nacijsko vlado, razpustili nacijsko stranko in odpravili krute in poniževalne postave in ustanove, ki jih je vsfvarila stranka.
latrebiir bomo nem&ki militarizem, ki je že rpogosto kalil svetovni mir.
Vojaški in strankini voditelji. gestapo in drugi, ki so o-siimljeni zločinov in krvoločnosti, bodo stavljeni pred sodišče in oe jim bo krivda dokazana, bodo kaznovani, jkaikor zaslužijo.	'
Najvišja Dostavodaja, sod-
in ko bosta postavljena vojaški governor in vojaka vlada, bosta izvrševala te oblasti pod mojim vodstvom
Vse osebe v zasedenih pokrajinah bodo ubogale takoj in brez vsakega vprašanja vse določbe in povelja vojaške vlade. Postavljena bodo sodišča vojaškega poveljstva za kaznovanje kršiteljev.
Odpor proti zavezniških armadam bo brez usmiljenja zatrt. Drugi prestopki bodo strogo kaznovani.
Vsa sodišča in vzgojne ustanove v zasedenem ozeirdju so odpravljene. Volksberichtshof Sondergerichte, SS policijska sodišča in druga posebna sodišča nimajo nobene pravice po vsem zasedenem o^mlju. Kriminalna in civilna sodišča in vzgojne ustanove bo dovoljeno odpreti, kadar bodo razmere dovoljevale.
Vseh uradnikov naloga je o-siati na svojih mestih do prihodnjih povelj in morajo ubogati in izpolnjevati vsa povelja in naročila Vojaške -vladč ali zavezniških oblasti in so naslovljena na nemško vlado in na neirtski narod. To velja tndi za vse uradni-
nijske in izvrševalne oblasti- ke,uslužbence in delavce veeh v zasedenem ozemlja so bile javnih uradov in podjetij in podeljene meni kot najvišjemu za vse druge, <ki so zaposleni poveljniku zavezniških armad pri bistvenih 4eMh.	j %

liLAS NAM)OA"^MW IOU
MONDAY, OCTOBER 2, 1944
fBTANOVLJKN L 1W
m
t*
GLAS NARODA"
51 si Year
■tlAfl M voda"
BaNf i1t<1(M Iculf fT,
ud Holiday*.
OB
CA CELO LJBTO VELJA LIST ZA ZDRUŽEN* DRŽAVE IK iANADOJ fT.—; ZA POL USTA »JO; ZA ČETRT LETA 12.—.
"<31aa Naroda" lahaja vttkl dan lsvsemii sobot. nedelj in pnumlkor.
"GLAS NABODI11. BI« WEST 184*
NEW YOKE 11« N. E
CBdatt I—HO
VLADM PROGRAM ZA POBIJANJE TUBERKULOZE
Zvezna vlada zbira ?vojo zdravstveno silo \ napovedi vojne za vratu i morilki .jetiki. ki jo največja sovražnica javnega zdravja. Kot dobro orožje \ telil boju jI bo služila nova kongresna odredba, ki jo jo podpisal predsednik Roosevelt v preteklem juliju. Tozadevni p'ogram, se "bo pričel izvajati, kakor hitro bo nakazana predložena in odobrena v.--ota, $10.000,000, namenjena za pobijanje tnberknolze sirom Zed i njen ill držav.
Posebni oddelek za k ontrolo tuberkuloze je že bil organiziran v zveznem uradu za javno zdravje in sicer je oddelek or-
4 * Tuberkuloza", j<» dalje dejal «1 r. JI;illboe, "jo >oeia!ni in »•kononi-ski problem in obenem j rasni zdravstveni problem, ker vsota. S pomočjo nedavnih do- to kronična bolezen, ki je gnanj na polju raziskovanja najbalj razširjena med delav za pobijanje jotike bo zdaj škilili sloji, tei povzroča po-nhogoče v nekaj letih izslediti gosto in dolgotrajno bolrlianje takorekoe vsak slučaj tnberkn- jn v številnih slučajih prerano lože med prebivalstvom in lo'3lMit. Sprieo daleko>ežnih so-
brez visokih denarnih izdatkov. t.jalnih in . ............ učinkov,
'"Začeti-n program. Ui »a j«- zahteva problem nalezljive bo-izvajal urad za javno zdiavje h.zilj tuberkuloze ,pozorno>t in od leta 1942. na podlagi nuj-'akiivno >o<lelovanje vseh jav-nostne odredbe za izbijanje t,iii in privatnih agencij, kil tuberkuloze, je pokaz;;! v pol- mij }>j skupno delovale na tem.| n: meri uspešnost novih im,- da >e uvedi- uspenio kontrolo!
ZA NEODVISNOST GUIANE
\jz<rze/u-ka (iuiana. ki je -el.ni. tmli boli. vladini odboi >koraj najmanjša inozemska' niki, kolonija v severoiztočni Južni stavi Ameriki, hode kmalu postala;Ijeinina. Vsi
katere jedriostavno ali imenuje kraijiea
na
Vi
uradništvr) nasta Tam imajo tudi
t uWrkii-;
v-vi ho onh-iavania raz*
ganiziral dr. E. Hilleboe, ki je ^|'1'1A ''11 nneelovnl in vodil delo toga
seruma al: leka kr.ioze bo kooperativna akcija ietiko docela od- <1 l i-. !,.r»;i,;i v,l ,-r, i ..nln.;
ui ada na tem polju že od leta 1042.
X,ovi oddelek bo imel predvsem tri glavne naloge in sicer: razvijal bo do boljše iz-popol n i t v o zd ra vst ven e od red-bo potrebne za efektivno pre-prečitov širjenje te nalezljive bolezni; dalje bo v tem smislu tU<1 i sodeloval s krajevnimi in državnimi ter drugimi okrožji, in končno bo skrbel za to. da so se bolezen ne bo prenašala iz one države v diugo. ter bo v vseh oz i rili šel na ro-
inogel jet i ko docela od piaviti, ko se j,, enkrat s svojimi nevarnimi klicami nastanila v telesu. V to smer, za u->pe-no zdravljenje že bolj resno okuženih bolnikov, bo treba še temeljit .-ga raziskovanja, je dejal Dr. H-iUboe.
jih krajevnimi zora\ -tvenimij oddelki, zdravniškimi organi zaeijami. prostovoljnimi n-ta-novaini za pobijanj* tuberkuloze. delodajalci, ter delavstvom in pomožnimi in tiobro-■in:!»»i <»rganizacijami
( FLIS ('ommmi < 'ouncil.)
Jugoslovanska Relifna Organizacija za New York in Okolico
Brž, ko je koncem avgusta Združeni otlbor J. S. A. dobil od naših oblasti v Washington« dovoljenje za zbiranje in pošiljanje pomoči trpeeim narodom .1 ugoslavije, so aktivni Iju-dje v tem našem središču postavili vprašanje, kako bi na najučinkovitejši način pomagali relifneinu gibanju skozi imenovano organizacijo, ki si je po svoji politicno-prtblicistieni aktivnosti pridobila ugled in zaupanje našega in ameriškega Ijidstva in ki v enem telesu zastopa vse naše narodnostno grupe.
Xa sestanku odbora Združenja Jugoslovanskih Ameri-kancev, odnosno, središča jugoslovanskih društev v New Yor- ko Uradu za javno zdravje v kil, je padi* odlok, da se 18. septembra skliče »konfereuca; uvajanju in vzdrževanju po-'odraslih jo ostalo brez potreb-i ],o<l<,rUmie^'i vseh zastopnikov društev v svrho osnovitvo odbora, ki bo de- ;1 robne kontrole, preprečitve bo In^ obleke in živeža, ko so bili k'.., .-t m. "'A, L,V. * loval kot relifna organizacija za Jugoslavijo v Greater Newjloznj* oziroma nalezljivosti ali pregnani iz svojih domov.
tod za kontroliranj
lože v ; i rokom obsegu".	! n ja jetike. ter se . tem za-eiti,
Dr. Hillboe je tudi dejal in ljudsko zdravje. Temeljne sme:-1 poudaril, da je mogoče tuber- nice ali cMj ISPuiS < 1'uited knlozo prejnvčiti ali zatret'i do States INiblie Health Service) gotov,« mero. toda do danes Še p n.jr ranili za i.ohijaaje tuber-
neotlvisna, ali pa saj predmet j v" guverno; debatam, ki se bodo v kratkem tako/.vano "zakonodajo", k;i-vršile -lede podelitve neodvi- hera -teje 1 ."> članov, kateri vsi jimsti vselil ljudstvom, katerim j-<» imenovani po odlokih izda-vladajo razne evropske dr-|nih od nizozemske kraljice in
»rriše
(>.»vč. oziroma d:zave, katere'sic-r jio priporočilih — gover-jimajo še vedno takozvane ko^ norja. Tam imajo tudi "po-lan-jh.nije.	j-ko zbornieo**. ki ima petnajst
V nizozemski koloniji Oini-ielanov — toda le deset jih je ani, kjer je svoboda govoia! iz\ oljeiiih po ljud-tvu. dočim
nepoznana, m kjer še
Nabiranje obleke v Lorain. Ohio
Posebni odbor (iosjw>dinske-jnied ga Kluba S. X*. Doma se j<
zadnjimi. k«-i-naiodi in v drmrih
v iada n znatna pe-ciea pi-jcev potom ukazov, je pivbi-jporoditi in
vedno jih pet imenuje Kvro-jzbornica pa nima j por
kraljica. Ta pravice pri-i zdela t i kake nove
vaistvo sklenilo, da -e čim pre- zakone, in ako kak "poslanec" je iz]>oliii obljuba, katero jojp edbr/i kak predlog, ki ni po dala nizozemska kraljica temu! volji irovemorju, je poslanec prebivalstvu letu 1!>4'2. oziro-j(i,0>tavno od-lovlj»-n. ma, da dobi domač- piebival-j "Volilon pravi o" imajo Iju-<tvo svojo la-tno vlado.	I,]}. \ nizozem-ki tJuiani. sevo-
l\er tamošnje prebivalstvo'"51 ~ Ui]* U' oni- ki plf«-iijejo umu e predložit! se<lanji via!	m.kl ^
ne
drugi litinah'
[»redlagate
odločil da prične z nabiranjem 'delajo in ><* žrtvujejo \
obieke za naše rojake v stai domovini.
Zima je blizu, dosti otrok in
boljši moči.
Kjer <o tudi -t roški .-a nabi lemo za njih
• n v (iuiani ~voj<
»ia bi tozadevni ,.............
,n l>ili kaznovani "agfita-l lln-l"jtorji**, ustanovili so ,razni tr-| Jgi.v.ci iz (iuiane v Xe\v Vorku tem in posebno organizacijo, katere ^ pomoč, naloga je zadobiti za prebival kluba --tvo (iuiaiM-, ako že ne neo«
, jneUoliko inteligentni, zamorcio zalite\e. nej
vr»i i i». Na primer: Lnni je p«»->lanee	\"ersebuur v ]»oslan-
-ki zbornici zahte\al, da-se iro-.oiior o<lslovi. Y zbornici je namreč -voboda govora zajam-Toda ta po-laiiee je potem tudi na ulicah glavnega me.-ta Paramaribo, priredil sestanek domačinov, in jim v ja-
poslala nizozemski kra-jV!""1	11
z di i zahtevo. Kadi tega so ga
t takoj a ret ova I i in obdolžili, da
agituje za revolucijo. Xjo-
govi kolegi so v znak protesta
Vorku, a v tesnem sodelovanju in pod dovoljenjem organiza-pkiižonja in pa lečenje ali zdra-eije Združenega odbora, ki deluje pod imenom WAR RKLIEFobolelih. !•'TXI» OF AMKUH'AXS OP SOUTII GLAVIC DESOKXT.I V Ze<linjenih državah umrje
Srečni smo tukaj, ko imamo vsega dovolj, zalo ni delo veliko, ako zberemo ponošeno
V skladu s tem odlokom je bila sklicana in tudi držana 'kon- letno okrog 60,000 ljudi za je-^'»leko. katero ima vsak kaj v t"( renca IS. septembra, katere se je udeležilo čez 100 delega-!tiko- Obsežnost problema jej hiši.
tov aktivnih hrvatskih, srbskih in slovenskih društev mesta | tcl'e.i ^'»tna in to tembolj, ko' ProŠ,.ni ^te. da takoj prei-Xo\v Yorka.	jseznamd kažejo, da jetika po- ŠČete, kaj imate za ixldali v ta
Xa t<^j konfernci se je obširno razpravljalo o najbolJ-!]xiTe ono otl VSitkit em in najkoristnejšim načinu dela in kako da se s tem dtelom!beli°V\k^lV,g.rjtnJ°<l \t;im"t nadaljnje s ciljem, da 'bi prineslo čim obilne ferenca jo tekla v najboljšem mhi, prežeta
vseh navzočih, ki so ^slušali govore bratov Justiza, Kavert- :omen1eni MaIostni lestvici po nika, Kadomana, I jcica, Baeica, Rev. MaletiČa, Babina injen	pripisati jetiki. Šte-
Oerlaeha. Vsebina vseh teh govorov in pripomb v zvozi z njimi vj|0 sim.tj ra(|; jetike pa nika-
iko da se s tem delom I; ' '	' n„K U
-v , . t- jo "JO do ,U let, docim ie me«I ulnejsega plodu. Kom *: ...	. *' . .
, .	. crnci tako rasirjena, da ie od
'e zet a z duhom sloge iv<;(kih tr<?h ^^ ^ y
naj čista.
hišah. ;>o
bi se mogla zajeli v eno vodilno misel ncvvvorŠkili Jugoslovanov, namreč: naše delo mora temeljiti na mičelu takšnega bratovskega odinstva, kakršno je našim narodom v njih težki in krvavi borbi dalo moči in poleta, da dosežejo uspehe, katerim so vzhičeno čudi eeli svet in s katerimi se posebno mi, njih bratje, ponašamo.
V kratkem, vsi prisotni so se zedinili s predlogom V. 1'jčiča, da izkoristimo dovoljenje organizacije Združenega
kor še ne razkriva resničnega stanja'v tem pogledu, niti pravega obsega razširjenosti te bolezni. Približno 130,00 mladi h ljudi obojega spola je bilo zavrnjenih ob preiskan ju za vojaško službovanje, ker se je izkazalo, da imajo jetiko v e-
odbora in da ves do seda.; zbrani denar naših tukajšnjih dru- ni a.H dru%[ <)blikb	tol|
štev izročimo dotični organizaciji. Približno ^10,000, je do etlaj zbranih, ali glavna svrha konferencije je, da se ta ' -ota mnogokratno pomnoži, 'kot. tudi da se pomnoži zbiranje oblek, čevljev in drugih potrebščin v svrho, da se v najkrajšem času pošlje prva ladja blaga našemu trpečemu narodu. Precejšnja količina blaga, ki je do sedaj obrano z aktivnostjo Kluba jugoslovanskih pomorščakov je že izročena relifni organizaciji Združenega odbora in spravljena v njegovem skla dišču.
pa je še na tisoče drugih, ki so dclonfci ozdraveli ali okrevali od te. bolezni, toda morajo živeti v vodnem strahu, da se bolezen morda povrne ako se ne drže strogo omejenih in določenih fizičnih kot mentalnih aktivnosti.
Problem v pobijanju tuberkulozo predstavlja tudi pomanjkanje zdravnikov. V 26 od 48 dnžav ni zadostnega števila zdravnikov, ki bi msogli voditi in izvajati efektiven program za kontroliranje tuberkuloze. Ta program namreč
namen; obleka broni stanju in
Pobiralo -e b<> p« prvem oktob-u, in vsak četrtek od f» do 7.:;n ur,, zvečer v < -italnici S. X. Doma. . Kar bo še treba pobiti in popraviti, bodo skrbele članice kluba, dalo se bo tudi v čistilnico, če bo potrebn.
Potrudimo se. da ne bomo
Kaitno Zabavo, \ veliki d\o vi-nost. pa saj avtonomijo, r.mi na Maitinovo nedeljo, pj. fnicnovana organizacija je ra
\nokai
Ijici ViljMiiini, tozadevni leve. v katerih povdarj je .orebival-tvo nizozemske (Iuiane v vsakem oziru sposobno i upravljati svojo lastno demo 'kratič^io vlado, ne da bi bilo treba čakati do konca -cdanje •»v lovne vojne. Predsednik to
novom»bra. zvečer. 1'ozdi av !
\ da Ivumse.
Italjanski dol^
Prvo poročilu o finan'nem
položaju Italije kaže, da sta
fašizem in vojna pustila deže-
-	.i!	\	k orgauizjici je povdarja v svojem
li javnega dolira v znesku (»•>•) ' .
,	..	j pozivu i>o avtonomni, oziroma
biljonov lir.	11	1
Xavzlic temu velikanskemu dolgu pa i ki rod kaže še vedno veliko zaupanje v veljavo lire in vlaga denar v hranilnice. V prometu je JbOJHiOJMUim lir denarja, od česar odjiade '.'>~t biljonov na vojaški denar.
Po odtoku, da se v tem mestu začne z vsestransko akcijo med našim in ameriškim narodom za zbiranje pomoči in da se to akcijo vodi po načelu enotnosti, po katerem de-inje Xarodno osvoliodilno gibanje v Jugoslaviji in Združeni odbor J. S. A. tukaj, je bil izbran sledeči odbor, ki bo.takoj pričel delovati pod imenom WAR RELIEF R'XD of AM K iUCAXS of SOU T IT SLAVIC DESCENT for fiREATERj^hteva širokopotezno .preiska-XEW YORK.	j vo, nadzorstvo zdravstvenega
Vinko UJČie, predsednik; Joseph Zavertnik, podpredteed- st.an-ia okrov-ajoeiH jetičnih bol-
.	—. , ,	. ..	.	.	. 11*	fnirlimiin T
lok; Leo Haeicli, tajmk; Anton Sintich, ponioeiu tajnik; Fi-lij Pijan, blagajnik; — John Rodoman, Ludvig Mutz, Milka Fureich, Jennie Padar in Mary Denis, člani naelzorne.2^1 odbora. Širši odbor tvorijo sledeči: Anton Gcrlaeh, Mary
I	Vi kins, Harry M. »Tustiz, Anna Krasna, Oskar Mftgazino-vic, M a tO Orubisic, Kate Bilach, Mirko Sfearica, Ivan 8>ke-
II	u, T. Oroz, Tomo Babin, Ely Javicevic, Luka Radoman, John Crncieh, Jožo Markov, Xiok Baraba, Vincent Sljaka, Alcksjinder Fur lan in John Mrakovieh.
Xadamo se, da ^e bodo s lični odbori — če se še niso — takoj organizirali po vseh naših naselbinah in takoj pričeli z dejoin za to sveto in plemenito svrho.
VINKO UJ0T(\ predsednik.
OITATUjJTEM je buuio, kako m je tm podražilo in mv&otako tudi tiskovni papir in druge tfericar-ake peCreMčine. Da ai rojaki sasigurajo redno dopoailjaaje Usta, lahko gredo upravniltvu na roke « tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. 4U NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SE DANES in ne čakaj, te na opomin, ker m stem prihranite upravniStvu nepotrebne strofcke?
ni kov, zdravljenje v sanatori-jih in končno rehabilitacija o-zdravtjenih. Iz tega razloga je bila tudi potrebna uvedba vladnega programa za pobijanje jetike, a drug vzrok pa je tudi ta. da je mnogo delavcev v vojni industriji obolelo za jetiko, toda niso mogii biti ro-jeti v bližnja zdravilišča radi regulacij, po katerih morejo biti sprejel i v sanatorijc le bolniki iz domačega okrožja ali države.
"Nova postava, oziroma odredba", je dejal dr. Hilleboe, "pooblašča Urad za javno zdravje, skupno z državnimi ali okrožnimi uradniki za javni .zdravje, da te ovire odpravi in prične s temeljitim, delom za odprave tuberkuloze med ljudstvom v splošnem. U-rad za javno zdravje je žo napravil načrte za širokopotezno izvajanje svojega programa katerega so ho pričelo izvajati Še to loto, oziroma kakor hitro bo nakazana za to določena
d-te.i ili. in na to so -o pričelo k v- j deželi veliko demon-t raci je domačinov. Vlada je 'morala razpi-ati nove volitve, in \ -i |>»slanei. \ pili. .-o bili ponovni
neodvisnosti za (Juiano. dobe-[	plače v	^
neznatne, in <ia po-tanejo -o
manjše je vlada dobila iz Iz-
indijskih n i zr»zon i-sk i h
jlkolonij :U.<HH» ja van-kill kuli-
jev. kateri delajo za izredno
-o od-to-
izvoljeni.
o
(i uiani
Naša dolžnost je, da podpiramo osvobodilne armade s tem, da kupimo Vojne Bonde do naše skrajne
zmožnosti.
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide v«« ga sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: "G L A 8 C NARODA", 216 West 18tb Street, New York 11. N. Y
T
sodno: "Zgodovina jo j>oliiy obljub — in upajmo, da sedaj ne bode pri-lo zopet (b> vpra- j j sanja, smo li spo>ohni vladati sam: sebe".
X'izozemski podtalni li-t — I let Parool — zalit va avtonomijo ali pa popolno neodvi--no>t za \ se nizozenitske kolonije in povdarja: "Nikakor no .■memo pozabiti, da -o vso obljube takozvanih zapadnih e-vro|>skih držav, vodno ostale neizpolnjene, in da je zaupanje v te državo dokaj omaja no".
V nizozemski fiuiani vlada -odaj nek beli governor, kateremu pomagajo "vladati" po-
majlino plačo, kar seveda vpliva tudi na plače, katere dobivajo domačini in priseljenci iz Kitajske. Tvrdko iz Zjodinjo-nih držav ne smejo dajati -vo-
*i»n delavcem večje plače. #
I Vil or/.-1 j \ drugih nizozemskih in tudi angleških kolonijah je skoraj ravno tak, in vs'ied tega bode imel "atlantski oba ■ tei" dovolj dela in glavobole takoj po končani >\etovni \ojni "Štev. 2"
TO JE KNJIGA, KI TO BOSTE RADI TZROČITJ SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po posti.
Ker Je zaloga' teh knjižic zelo omejena, je priporočljivo, da poSljlt« naročilo prej ko mogoče. K naročita priloZite ▼ dobrem zavitka gotovino oz. znamke (Združenih držav). — Naročite lahko prt:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
ti 6 West 18th Street	New York U, N. I.
235323005348234848484853535353532353535353535348234823534823
535348235323482353485353484848232323485348234823484853535323
■OLAfl NARODA "—NEW ¥01
MONDAY, OCTOBER 2, 1044
VSTAROnJEN L. UN
»
United Coin mi L Le« of douth.Sla.vic Americans
O razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo
Članek, ki je Izšel v časopisu "NOVA JUGOSLAVIJA", juni—jufc 1944.
Napisal Dr. JOSIP SMODLAKA
I
I'o prvi »vetovni vojni je Italija /. o!m>: ojuuio «.il<» zavzela velik del južiiosloviiuvke^u narodnega <>z< lilija. nantree celi prnuoski pa- <xl Triglav« in u.-tjn JSoee -1<> Snežnika iu llnkar*ke^a zaliva in c**vemo I kiiukaci jo o« i Velebita do izvo iti Četi i te in rta IMankc z vse mi KvarnerskiiJii Otoki in naj-veejiiiL ikloiri Dalmatinskih, lt.ilija je hotela, da >i prisvoji vm' te kraje, čeprav je v njih velika večina prebival *tva juiznosloviieske.ira rodu in jezika. Svoj«' .pravice na te na-m4 }>oktajine Italija temeljila na Londonskem paktu od •J<». aprila MUp<> katerem ji so Velika Britanija. Francija in carska Rusija obljubile ta dei naše domovine, kot plačilo za njeno sodelovanje \ vojni proti Xemci ji in A v.-t rn-Ogr-
.u:
> K1. •
#
Zastopništvo Jugoslavije na Konferenc: miru v Parizu, ka-leremu >«'i»t tudi jaz spatial v svojstvu IVa\o močnega delegata, se je tekom leta hU9 l>o-rilo proti zahtevani Italije, da jih se dovoli anek-ija ometi jenih naših krajev. V tej borbi j»> na-3 edini zaveznik bila A-mei iUa, odno^no n^-n pre«i>ed< n i k \\\>odrow W iUon. ( i m je Wilson. v slot 1 sovražnega sta-ii:ča * ameriškega senata proti njemu, izgubil premoč na Koii-1'erenei miru, mi sino s*e znaj-tili o>amljeni in jited dil-emo, ali da, tudi brez zaveznikov, v-t i a jamo \ borbi za naše pra-viee (kot je to delala mala Li-I \ .i za Vilno). ali da oilm-ha-mo moeiioj-i mu tekmovalcu .laz >em bil za dalnjo borbo, pa ko -ino opazili, da so naši >Iiižbeni krogi vidno naklonjeni p-»puščatiju. sem dal v zadetku leta 1f>2»> denii<ijo na 's\tij |H>lo/.aj delegata.
N« kaj mesecev za tem je >le-t^ii - strani naših oblastnikov
Dr. \'esnič, podanik v Parizu, biii s silo dani italijanski priimki tisočem hrvaških in slo-
dane>- oba pokojna.
S to pogodbo je naš' na roti pietrpel ne «211110 ogromno te-1 i torija 1110 izgubo, ampak mu je prizadet še težji tem. ke r ni bila pogojena nobena zaščita za naše ljudstvo, ki je ostalo pod Italijo, medtem ko so neznatne, italijanske manjšine v Dalmaciji dobile privilegije, ki <o jim dajali ve-« jo pravieo kot samim jugoslovanskim držav Ijauoin.
venskih rodbin, da bi se iz njih na ta način s sji0 napravilo Italijane. S takšnimi pripomoč-udarec > ki, a še hujšimi (kot je bilo pretepanje, nekaznovani i>ožig Xa rod nega doma v Trstu in druga nasilja) je državna olv iast Italije pritisnila, in to se pred faiizmCm, da čim prej iz-hri:e -e poslednjo sled Slovan-■ iv;i v naših krajih. Po priho-tlu Mussolinija na oblast, so bik* -istenwitsko rabljene naj-ekrotnejso kazni proti slovanskim narodnjakom ,ki niso lio-ti i i da se izneverijo svojemu
Po HapaiUki pogodbi. Reka t Fmme) ni pripadla Italiji, ampak bi morala postati svobodno mesto. o» I nosno neodvisna država. Ali Reka ni nikoli Insuodu- UnC2ri mod .lose-In te-a neodvisnega po-|hlh ™T>rt\. v zaporih so b.ii lozaja, k. r ji je pcBnik-avan-l™11^1?' ,n po "^ijalnih tri-**le*'ionar]i*'j	1 ' °hfi0-1;in; P^Jman-
italijanskGni voja-H	:,li *mri
svojimi mesca 111 hrvaške, narodno-
.ji .}*■ turist - svojimi (v resnici
ki; s - ilo ustoličil svojo oblast.' Za <-a>a sedanje vojne ,pa so Ko je |>a poglavar Reške dr-jItalijani s sJičnimi metodami, /aviee Zannela hotel, da s svo-'ali še krv oločnej^imi pripomo-
(kot streljanjem talcev, u
dov. Čeprav do sedaj navedeno ni <v neposredni zvezi s predmetom s katerijn se bavimo. je važno in nujno, kjer je v vprašanju l>odo<'nost tega prebivalstva, ki je dosti pretrpelo. dii inkamo stalno pred očmi, kako je Italija — najprej 4'liberalna", potem fašistična Italija — skozi celo pokolenje postopala s slovenske in sti.
To pravo mučeni-tvo Južnih Slovanov je tra jalo poln. ga četrt stoletja, a da se ni. za cel čas proti temu, do tedaj nev;-deneimi nasilju, vzdignil, v kolikor .je naui znano, noben italijanski glas iz Italije niti iz svobodnega inozemstva. Tudi to je potrebno vedeti in si zapomniti.
Sele ko je bila Italija premagana v vojni in mora. da plačuje za svoje vojne krivde, se ptičenjajo Italijani spominjati. da imajo poleg vojnega dolga, na svoji vzhodni meji. še en neporavnan račun z južnimi Slovani, za
pravice do Dalmacije niti do Reke. Ali tudi on je bil soglasen s tedanjo aneksijo Pri morske Slovenije in Istre k Italiji, čeprav je moral vedeti,] da v teh krajih večino domačega prebivalstva tvorijo .luž-1 ni Slovani.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
DAROVI ZA SANS IN JPO — ss
V prava "Glasa Xaroda" je odposlala na SAXS v Chicago, III., znesek —$6.70, ki ga je prejela od svojih naročnikovt v tekom iiksoou -eptembra «111 sicer v to >v rlio so darovali: Mrs. Fannie Prem mi.
South Xorwnlk, Conn. 3.00 Mr. Joe Trebeč. I.onir
Fid fly. X. V. ...... $2-70
Mr. M. Zobec. Port flope.
Out., Canada ______ $1.00!
Skupaj $6.70
formalni odrek na nnjveč-j del teli spornih teritorijev. V malem mestu Rapallo, pri f»1*110vi, jo bila	novembra
1920 zaključena pogodba s ka-t» ro je Kraljevina Srbov, Ifr-valov in (Slovencev priznala s"U-\( 1'enost Italije nad celo Primorsko Slovenijo, nad enim deiom Kranjske, skoro celo Istro, n ics t o ni Zadroiti z bližnjo okolico, vsemi K\ amer-kimi otoki ter Dalmatinskimi otoki La-tovom. Sušeem in Pelagru-žom. Ostanek Dalmacije in majhen del Tstre sta ostala Jugoslaviji. Xa tej konferenci so imeli glavno besedo, za Italijo tedanji minister zunanjih zadev, a današnji minister on z listnice grof Sforza, in današnji predsednik italijanske vlade Bonom;. — za Jugosla-\ i jo Dr. Trumbič, nas tedanji minister za zunanje zadeve in
jo po!icijo iz/ene D'Annunzio iz R. ke. je italijan. vojna la-ilja. ki je bila zasidrana v Ro-- k I luki. - topovskimi zrni raz-lii.ala malo Reško vojsko. Tako je oborožena sila Kraljevi ne Italije naredila konec sarno-slojnosli R^-ke in z:igospod21 rila n;id iin -iom. kat«-r«'mu jo biia ilal.janskn vlada garantu ala neodvisnost z me<lnaro<l-no pogotlbo.
P.iisilni karakter italijanske okupacije je trajal do 1. 1924. Dne 2.Y januarja tega leta je biia v Rimu zaključena zv. pogodba o italijansko- jugoslovanskemu prijatelj-tvu s katerim sla Nikola Pašič in Moni-čilo X i učit* priznala Mussoli-nije\o neomejeno suverenost nad R, ko.
Po tem drugem Rapallu se je sedaj nahajalo -kupno okoli 1150.1 N KI Južnih Slovanov — Slovencev in Hrvatov — pod oblastjo italijanske države, ki je v samem začetku začela de-iati na t<'in. da jih od narodi.; Z nobeno drugo narodno manjšino \ K v ropi se ni postopalo talco grolm kot s temi Slovani' v Italiji. Xiiliov jezik je bil vr kratkem času popolnoma po-4isnjen intz dižav. uradov, so-disč, občin, šol. pa tudi iz same cerkve; z Os'trimi grožnjami ^ je poizkušalo znbraniti ral>o istega tudi v privatnem življenju; po vrsti so bile uničevane slovenske in hrvaške prosvetne in gospodarske institucije vse do zadnjega; za bra nje na je bila slovanska pesem in vsako društveno ali zabavno shajali je Slovanov; pridržana jim bila dovoljenja za izdajanje hrvaških in slovenskih časopisov in onemogočano čita-nje knjisr na matornem jeziku: kaznovano je bilo imenovanje slovanskih otrok s slovanskimi krstnimi imeni; in končno s*o
•ki
Xa .rPO-slovenskji sekcija v kateregakoli i ea go. 111., pa je bil poslan bodo morali odgovarjati pred!znesek $29.00. ki je bil sprejet celim svetom.	islotako tekom meseca sep-
Z razumljivim namenom, daitembra in sicer darovali so:
nijanje z lakoto v koncentracijskih taboriščih .uničevanjem celih naselbin, poizkušali razna rodit i še en miljon južnih Slovanov v krajih, katere je Italija, proti vsem mednarodnim: zakonom in navadam, še za časa 1 rajanja vojne, samovoljno anektirala. namreč v velikih <lelih Kranjske, Hrvaškega P rimo rja. Dalmacije in P»oke. kakor tudi v ('rni flori.
Xa.-ilno in čisto nečlov« Ško Izstopanje službene Italije s svojimi slovanskimi podložni ki je /o od davno poznano po celi K v rop:, po poročilih podanih na mednarodnih sestankih narodnih manjšin in po pritožbah poslani Ligi Xaro-
svetoviio javno mišljenje pridobijo za sebe. se je z njihove autoi itativne strani začelo razgovor o bodoči razmejitvi z Jugoslavijo.
<Prva sta se javila v tisku znani italijanski soeialno-dcmo-kiatski pravnik g. Oactani S.,iveiiiiui. ki se že dvajset let nahaja v Ameriki, kjer je postal državljan Združenih držav. a za njim stari italijanski diplomat in danes aktivni minister grof K ari o Sforza, ki je tudi živel v Ameriki vse do pred kratkim.
0. Sal ventili i nam je ostal v dobrem spominu še iz ča«a po prejšnji svetovni vojni, kajti on je bil edini italijanski politik. ki je imel pogum, da javno reč<» da Italija nima nobene
Mr. Jože Zelene. Waukegan.
dll.................$10.00
Mr. F. TVolc. I»veland,
Colo. ............ $ 1.00
Mrs. Marie Ouvejc. Valley
Wash.............* 5.00
M s. Agnes .Tu-tin. Val-
llev. Wash.......$10.0(1
Mr. Frank Ko-merl. Shoe-
makei šville. Pa. .. $ ."».(H)
Naznanilo in Zahvala
s lii/.iiitn spft-m ii.'txitsiiiiiiii* ^••r>«lnik'>in. |>rij;iti>lj« in in /11:1 ik->*ii». <I:i ]»r«-miiuit mi<ij <lrsiin snjtros in	•
Anton Bratasli
IJoj^-n j<* l»il v Vt-liki l*rist.-ivi mi Notr:iijjsk»*ii).	}>■ Ml |«»
•	fi-kv«-nlit	— X:i (••in in«*~lu -«• i»risr<"iu» >^iliv:ilimit iijc^>>ri •jfstri AntfPli in nj«*neiit iim'/.ii l^iiils Sp1:iii. iijt-snrjnh l»r!»i:im« .l«>lui in l.<»iii< I>rat:is|i z» njili tru<l in t><l;r/.lMi v	l«»l»-/ni in -nirfi. Sn-11:1 livjifci /.:i v<Ti)f ilrnži:i:iiii John Hr;it:«sh in l.inii- S«-I:in in njiU sinu in lift-ri, iu John I'.rala-li. ilnixini Aitton Fnh'l i/. (Wufvti.
•	»hio: limlnmcii in nj»-s»vi .Irnžini J.h- Kuložsi \/. Urrnlf«»rt. I*a.. in hmtniiH-u John 1'n-h- iu l»r:ilrsin« u Ž»-lk.. iz * »hlo in iij'-coviin «lru žilnimi. Hv:il;i Misnlnin htm^s in Jon ni«- I»ekl«-v:i, VI r. in Mrs. Kirin. .'-sir. ki so Inli v.^iint oii srnini: hvaki Vir. in Mrs. VIik«* Fr.ink iz Menil«miamlii. f.i.. Mr. in Mrs. J.n- Snin iz Straltjim-. I'a.. if-r Mrs. Ftinn F:irinn \/. Vl«>n>k.\vtaml-. I'.i., k: jtrišl.-i mk.. .Inhv- t»-r u;i> io|;r/.il:i v uri žnlosti. llvahi vmiu sIov.mi-kini «lnižinam v/. f;o%vandf, k:ikor tinti <1 rušiv:tm za kr;istll- v«n-e. - k:it.*riini	okrogli
v kntori jo |h>kojnik l<-žal. HvjiIm f'-'r.-l« .-iu iu voznik..m, ki si.K-mili na njegovi z:i.lnji |--ti. š,- m.k^it livnhi vsem -ku|.;ij in vsf-rn. ksirknlj <t«- 11:1111 • 1.4»r»-ir;i -teriti in n:iS tolažili.
Teh i. ilra^i	naš. ju hint, želim«.: rnf-iva
in Inhko naj Ti U riHi^ri^kii ••mila. '/.;lllj. o~f;ili :
MAIJV ISRATASH. soprog«: ANTON ISKATASI1, ^in; AMA1JJA »KATASfl, liri;
PETER in MARTHA i;R| DEN. p-..Morka: RRATJE in SESTRA in ISRA'1 KANCI mri ntm-njnii. in v sturein kraju inati, tl\e sestri in tm hr-.it. akn s« ^ l\\\, «;«>wfimla. V. Y.. lin. s,.f»T«-nil.r.-i. t!M4.
miru
Skupaj $29.00 V>em velikodušnim darovalcem prav iskrena hvala.
1'prava "Olasa Naroda.**
Ne pozabite krvavečeera na roda v domovini! — Pošljite Vaš dar še dane* Slovenskemu Pomožnemu Odbora 1840 W. 22nd Place, Chicago, m.
Angleško-Slovenski
BESEDNJAK
Izšel je novi angleško slovenski besednjak, ki ga
je sestavil
Dr. FRANK J. KERN
V njem so vse besede, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. — Knjiga je trdo vezana v platnu in ima 327 strani.
Cenaje$5#°° Hj
Naročite jo pri:
KNJIGARNI "GLASA NARODA" 216 W. 18th Street	New York 11, N. Y.
AMERIŠKIM ŽENAM, KI VPRAŠUJEJO—
"Ali bo poraz Nemčije zmanjšal potrebo za hranjenje porabljenih maščob?"
—ODGOVARJA VLADA "NET
I.K15 MARSHA I.I.
RAVXO na^pro-no, Mrs. America, potreba hraniti porabljene kuhinjske masti ho ravno tako velika ali pa še večja kot prej. i ,
Zinacra nad Xemci jo ho še vedno pustila -Taponsko v posesti IToIand-ske Vzhodne Indije. Filipinov in Mala je—to je dežel, iz katerih smo prej dovažall hiljon funtov maščoli in olja vsako leto.
.Tudi zrnata nad Japonsko ne ho takoj olajšala položaja, fte eno leto ali vec se te pokrajine ne ho<lo mo<»le vrniti na stopnjo predvojne piWInkcije.
Med lem časom pa bo potreba za vašo porabljeno mast tako rmjna kot prej iz teh razlogov:
* Tudi po zmoči v Kvropi bnmn Kf morali promnirnti Jnpnnsko. Veliko zalnpe munirije. zdravil, padal, pimijpvih <v»lnov. mila !n dnlRih vojnih polivb.Vin hr»dr» m<".raV iti wiSim bojevnikom v stalnem toku. In vse to je treba napravili iz ma
■ Pomajrati moramo pri obnovi nernhojenih
de£«*j. kot je .Jugoslavija. Orška, Nor\eAka. in llolandffkH x zdravili, stroji, itd.
.Mnotfe tovarne, ki sedaj delajo za vojno. h»»do pritnenji-no za izdelovanje civilh^Ba bl»-ki Ka tako nujno n^trebnjc-mo. Te tovaj-ne txwlo rabile velikanske mnoSine industrijskih mas<'(>h
Ameriški farmerji store vse v svoji moči, da dvignejo domačo produkcijo maščob in olja. Toda prihodnjih 12 mesecev, ker bo zaklanih manj prašičev in bo manj pridelka oljnatega semena, pričakujemo. fin ho pridelanih manj maši'ob približne hiljon in en-a fret inn t ti nt or.
Potreba večja kot kdaj poprej
Zato je shranjevanje rabljene masti bolj potrebno kot kdaj poprej in je vir, iz katerega mora dežela črpati, da se /.vlečemo skozi plimo.
Hranjenje rabljenih maščob ni prijeten posel. Treba je truda. Toda je delo, ki ga moreš samo ti, a-moriška gospodinja, opraviti za deželo. Prosimo vas, da nadaljujete čudovito delo, ki era opravljate, da pomatrate h končni zmaeri.
BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI NA PLOŠČAH
KOXAKT A LIU * Al M li
{St- ih-niliji^i: Ckor: H(il"in hip moj Sj.lii : l^m-.rini i Ijnhavi: i;.,r .%■•/ j^/t-io in K«, lani sem .•
MOjsTKRsK«» iu:i.ii i;i.as«>viti: iv si.avxk pimviafh»vr:
.VIKTKOI'i H.ITA.V «»I*i:UA roMI'AW, NASI!
Zinke Milanov
K»-r j.- Zinkii Mil.uiov iuim* »ori' li-t. jt- 11:1-1	— ž n>. hva-
limo in iNHia^imo. Hm i-ramo nj.»nc	i«ntl Amerika mi. ki ni<o imHi
prilo/.mMt -IK.-ni	7.INKK n	i>--iui, k:ik..r jih F».f«. ».:1 j\
iiim-tiiii-t •lana^iij«'^! .'.i-.-.,
TKI ri.OŠfK po 10 INC "K V V KKASNKVI AlltlVIl s SLIKO N \ŠK ZINKE NA PLATNICAH — $3.65
V|»i :i^:i jtr	v \:1c. t|i mostu. :«li j.a i.i-ii.- n-» :
SONART RECORD CORPORATION
231 Wist Itrifl Street
NVu York IS. N. Y.



mncror "of wstute: nos
'WAt IOOO ABMISmitMMS
Za vsak funt rabljene masti vam bo mesar dal 4c in dve brezplačni rdeči znamki! Shranite vsako kapljo.
NOVE PESMI NA PLOŠČAH
v veliko Tust -i Šf. jnn, tla im-ri-m tt\ i lmzminiti ti^w'im <vojim r«>j:ik<4n
Združi>1)111 »tr/jivali iu K.ui:i«ii -l.i je j,ri rm*tii ...........I.J.ifi SoNAIST
A1.1*1 '.VI ŠT. M«, k.-ik.-r t 11 lUili;!! Si »NA 1ST I'M »ši"*K. _ l'l>in- rci
JOHN VIARSICIL INC.. IiW West I? m I Street. New \.»rU 18. New York
»j
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2.50
ZA ZVEZEK
n
"Two Way Passage
T tej knjigi, ki je zbodila pozornost vsepa ameriikrca naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogofe po »edanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije^ so prišli naseljene! v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel fas, da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagyJi do njihovega sijaja in moli. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz anglesfine — je jako zanimiva knjiga in Je priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
"Človeški odgovori na vprašanje, ki se life urefe milijonov . . Cl-
tanje te knjige je bogato pIa*ano.~--Tako se je izrazil velild
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poalužite naslednjega kupona
PoAllJam Money Order za $.............. za lastnoročno
podplmno(I) knjlgo(l):
MoJe ime ....................................................
St., nllca aH Box lit.............................................
Mesto ln država...............................................
Glas Naroda"
216 W. 18th STREET NEW YORK 11 N. Y.


.. .....
"UUfc vuuiua-
MONBAY, OCTOBER 2,1944
PROKLETfl
Spisal EMILE RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L.
(132)
"Dva koraka od hiše očetove!" zakriči Jean Benaud bolestno.
Ona globoko vzdiline.
"Saj nisem vedela, da me je Bog že oprostil prokletstva, ki me je težilo! . . . Četrti dan sem srečala starega Flepegu berača Fremva iz Suenrea z njegovim psom. Beračeva 'bisaga je bila vsa polna tmiba, in tudi nekaj sira in slanine je imel. Kupila sem polovico njegove zaloge. Mož je bi vesel, da je dobil nekoliko denarja, jaz pa sem bila preskrbljena za teden dni. Obenem sva se bila dogovorila, da pridem vsak ponedeljek ponoči v njegovo koT-o ter mu odkupim nekoliko njegovih nedeljskih daril. In tako je priilo, moj ljubi Jean Reanaud, da nitjem glada umrla." 4 4 Uboga Luoila!"
"In sedaj, Jean Renaud, kako je z mojim sinom? Ali ima kupčijo, ali službo? Kaj ga je vodilo v ta kraj J"
Jean Renaud ji razloži zgodovino njenega otroka in ji razodene, kako je vladala previdnost »božja nad njun. V tem sta prišla do ovčarske hiše. Jean Renaud odpre duri, in oba vstopita. Jean Renaud naredi loč ter odvede Lueilo v drugo izbo.
"Ta i*ba je meni na razpolaganje; tukaj ste prav gotovi. Rad bi Ae danes izvedel, kaj .ste doživeli od one zimske noči; pa vem, da ste trudni in slabotni. Torej pojte lepo počivat in jutri! . .
44Jutri izveste vse, ljubi moj Jean Renaud. Lahko noč torej, lahko noč!*'
Razideta se.
Jean Renaud l«'že na posteljo ovčarjevo zunaj.
L učila poklekne v svoji izbi ier se vtopi v pobožno molitev ...	1
8.
Bila je ena po polnoči. Jean*Renaud je trdno spal. LuoiLa je bila ugasnila luč. Predno pa odide počivat, lioee se naužiti malo čistega zraka. Zatore; odpre okno. Sloneč na njem, se uda nekaki sladki sanjavi omami.
Naenkrat se zasliši >um v nočno tišino. Lueila posluha. Prav v obližju čuje korake, potem neko šepetanje.
44 Kdo mora biti o tej uri tukajf" vpraša samo sebe. "Morda celo oba Parizla!"
Šepetalca sta stala za bližnjo vrtno seejo in nista niti slutila, da se v omirski hišici nahaja kdo. Navzlic temu sta pogovarjala tako potihoma, da Lueila pri vsi svoji pozornosti ni mogla umeti, kaj razpravljata. I zvest no sta usmerjala novo hudodelstvo. Lueila je morala izvedeti, kaj imata med seboj. Zmuzne .se k malim vratom, katera so, kakor je vedela, vodila na vrt. Ta vrata so bila od znotraj zatvorjena z lesenim zapahom. Lueila odpre vratabre šuma, smukne na vrt ter zleze k seči. Tu leže v travo.
Proti enajsti uri ponoči, ko je na pristavi vse spalo, sešla se je bila rdečelasa Jera z lepim Franom, kakor se je to mnogokrat godilo. Mladi Parizel je bil postal Že nevoljeil.
"Zakaj mi dohajaš tako pozno?*' jezil se je.
"Jaz nisem kriva. Danes so bili dolgo na nogah, ker je jutri Petrovo, in gospodar je dal ljudem vina, vse na čarft Rou-venatu."
"Kaj mene to briga! Ali se sploh ni nič zgodilo?''
44 Da, včeraj je Rouvenat z Mardocdiejem nad eno uro bil pri gospodični. In zvečer je gospodična bila v«a druga: vesela in živa!**
44Hudiča, kaj pomeni to? Moral bodem staremu postopaču gledati na- prste! ..."
4'Pa to ni še vse! Danes navsezgodaj je Rouvenat odpotoval v Pariz."
Lepi Fran se vzravna in oči mu zafoli.V-ijo.
44Kaj? — Rouvenat je Šel v Pariz?!" "Da!"
"Čudno, čudno! Kaj ima li tam opraviti?"
44Tega nihče ne ve! Danes je tudi gospodar poslal po be-ležnika Saint Irunskega."
4 Po beležnika!" zakliče lepi Fran ves poparjen. Naen krat se mu zasveti v možganih. Njegov ofbraz prebledi in besen začkriplje: 44O, zdaj razumem vse! Blanche je vsa vesela, Rouvenat je šel v Pariz, Mellier je poslal po beležnika . . . Stvar je jasna!"
"Kaj misliš?" povpraša rujavka boječe.
Lepi Fran jo srpo pogleda.
Rujavko obide groza ter se prašna umakne korak nazaj.
44Že prav! že prav!" zahriplje on jeze se peneč: 44Jaz hočem lepi nevesti prinesti svojo Wstifko!"
In »uh nasmeh se razlegne iz njegovih ust.
Jera Frana defcelo pogleda. Ni razumela, kaj je mislil, pa čutila je, da nekaj groznega namerja.
Fran mofcri nekoliko časa. Potem se približa dekli ter za-lepeče: "Jutri ponoči moram priti na pristavo!'
"I kaj hočeš tam?" za jeclja ona.
On jo surovo prime za roko ter ji jo tako stisne, da ru-javfca zakriči.
"To me boli!" zastoče.
"Ker si radovedna kreatura! Kaj tebi mar, kaj namer-jam! Ti me mora alufiati in — mirna Bosna! Si li nmela?"
"Da .. . da .. . prosim, odpusti mi, ne bodi hud!..."
"Tedaj jutri o polnoči . . "Da!..."
4 4 Pridem na Trt."	J
{Nadaljevanje aledU
Domača fronta
Zvesna vlada je v Washingtotiu. D. C. In po drugih krajih podarila ▼eč uradov, ki dajejo prebivalstvu razne informacije in navodila, kaj Je v vojnem Ca*u treba delati in tudi Žrtvovali, lu kaj je treba vedeti, da bo čimprej dobljena zmaga. — Take informacije iu navodila objavljamo pod naslovom "Domača Fronta."
ZAKON OPA KAZNOVAL 42.000 PRESTOPKOV
Washington. —Admfinjstra tor za cene, Ohester Bowdes-,
slovi jen ein g. Fayette B. Dow. ki je glavni svetnik omenjene družbe in obenem ravnatelj ODT, -kateremu je poverjena je naznanil, da je bilo	transport tekočin. Pre-
prvega polletja 1944 uvedenoorganizacij je sporočilo 4-2.000 postopov proti kršenju * ~JU' * teku *adnj.h
doloob za maksimalne cene, ra-cioniranje in najenmino. V tem številu se nahaja:
2,1^1 slučajev kriminlnega zasledovanja po nalogu to-ižnikov U. S.
0,436 >lučajev civilnih tožb, 4.26o fv>žb zaradi prepovedi, slučajev tožbe za
cev, da so ukinile svoje shode.
NOVE KNJI2ICE ODMERKOV ZA BENCIN BODO DRUGAČNE
Washington. — Office of Price Administration je naznanila, da se 1k) kmalu začelo razdeljanje novili knjižic za odmerke "A" za bencin, v
fukinjenje 44license", 1,158 vseh ration boaidib izven vzho-
s-lučajev za trojno odškodni 110. 8,540 dodatnih slučajev za trojno odškodnino je bilo urejenih pred fr;odno obravnavo.
5,lf)6 slučajev* za "suspensions" in 20,<>S4 ukinjen j bencinskih racij radi prestopkov proti racioniranjn bencina.
(lospod Bowles je poudaril: "Roko v roki z napori CKPA, da postaiv njen program čim pravičnejši mogoče in z njenim stremljenjem, da uveljavi sivo je predpise na podlagi dobre volje in razumevanja, mora iti kteipka politika, da se izsili s-poštovnje predpisov kjerkoli začno posamezniki izvajati teorijo, da je bil zakon uveden za njih sosede in da zanje ne velja. f'e bo večina naroda z>vesto izpolnjevala določbe teli restrikcij, ki veljajo za čas vojne — in to cesto za ceno precejšnjih žrtev — mo-
dne obale. The knjižice bodo tiskane na posebnem papirju, katerega >i ponarevaLci ne bodo mogli preskrbeti. Da bo stvar še bolj varna, pa bodo vse knjižico odmerkov imele posebno številko serije za vse 44A" odmerke. Tsta številka se bo nahajala tudi na platnicah. Board, ki bo knjižice izdajal, bo imel sezname vseh posestni km*. Te nove "A" knjižice stopijo v veljavo izven vzhodne obale dne 212. septembra ob 12.01, ko propadejo zadnji 12'* kuponi, zadnji v starem 44A" odmerku. Prošnje za obnavljanje se .rešujeio zdaj v lokalnih Price and Rationing Board ill v večini okrajev, tako da bodo novi odmerki kmalu rarzdeljeni.
MODRI TOEENI RAZVELJAVLJENI S 1. OKTOBROM
"Washington. — OPA dmini-strator, Chestre Bowjles, je o-
ramo gledati tudi na to, da njih znanil, da bodo tokeni za po sosedje in konkurenti ne bo- Pn o<lnierek, modre barve, raz-do vlekli dobičkov iz dejstva. vM.javjleni s 1. oktobrom. Ker
da te določbe prezirajo'*.
OTROCI PEENSYL-V ANI JE PRVI PRI NABIRANJU KOSITRA
se bo končnlo racioniranje sko-ro \ seli piikup v konzervnih in kozarcih, obenem z vkuha-nim sadjem in drugim racio-korak od 17. septembra naprej
Washington. — Otroci iz šol mogoč. Gospod Bowles je do-Pen n sylvan i je so pni pri na-|j;,l: "Odmerki za racioniranj hiranju kositra in so nabrali niranim živ,-ženi. je postal ta
.»7.000,000 konzemih škatelj, v teku n mesecev, je naznanil War Production Board. WPB pi a vi, da je vsak šolar če k v Pennsvlvaniji — edini državi l^jcr je nabiranje kositra organizirano širom Vse države — nabral povprečno po deve-deset »škatelj v teku fi mese-cev, ki so se končali 31. maja.
Nabiranje se bo nadaljevalo čim bodo šole zopet, odprte, v jeseni. ]>r. Fimerv W. Balduf. načelnik oddelka za šole in college v WPB Salvage Division je pohvalil ipennsilvanske solske otroke radi njihovih "sijajnih" uspehov. Francis B. Haas, fTarrisbnrg, državni nadzornik za vzgojo, je naslovil pismo ravnateljem in šolskim nadzornikom in je dejal: "Mi v šolah si prizadevamo storiti vse kar moremo, da preskrbimo čim hitrejšo zmago našim vojakom. Nujno poživljam ob tej priliki vse šole, naj prično takoj ob pričet ku novega šolskega leta anova nabirati čkat lje iz kositra, in to nabiranje nadajujejo tako dolgo, kot bo kosit-er ostal kritična surovina za vojne potrebe."
KONVENCIJE PREKLICANE, DA BO MANJ POTOVANJA
Washing-ton. — Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj, urada za Defense Transportation, je naznanil, da je več. tucatov organizacij odpovedalo svoje shode in konvencije, da bi tako v sodelovanju z ODT zmanjšale obseg potovanj, (ki niso potrebna za .vojni napor. He National Petroleum Asociation ki je bila že odpovedala svojo pol-letno konvencijo, je naznanila ODTU-ju, da je odpovedan tudi veliki vsakoletni shod. CoT Johnson je ta korak zelo pohvalil v svojem pisma, na-
živež bodo v bodoče večinoma odmerjeni tako. da bo veljala večina po 10 točk, ali svote od večkrat po 10 točk. Gospodinje bodo radi tega mogle nakupovati vse potrebno, ne da bi (potrebovale drobiž."
Zapiski pregledovanja avtomobilskih plaičev ne bodo več upoštevani pri novih knjižicah za odmerke bencina
Washington. — Office of Price Administration je objavil, da zapiski pregledovanja plašče v ne l>odo več upošteva ni pri dodeljevanju novih knjižic za odmerke bencina, ko bodo sedanje knji-žiee razveljavljene. OPA s poudarkom opozarja vse avtomobil iste, da morajo ohraniti svoje podatke o pregledovanju avtomobilskih plaščev, dokler ne dobe novih 4A' knjižnic. Navodila, kaj storiti s seznami glede pregledovanja plaščev pa bodo objavljena krajevno, o pravem času.
15,000 TRGOVSKIH MORNARJEV POSLANIH DOMOV
Washington. — War Ship ping Administration je izjavila v poročilu, katero je izdala v zvezi s proslavo bližajočega se Victory Fleet Day — dne 27. septembra, — da je privedla domov iz prekomor skih krajev t pristanišča Ze-dinjenrh Držav, od počet k a vojne sem, že preko 15.000 a-mersSkib mornarjev trgovske mornarice. Uradno je bilo rečeno. da je bilo od teh 15,000 približno 4,700 mornarjev in častnikov repatriiranih v teku pm-rh 6 mesecev leta 1944.
, WSA pravi, da pomeni re-patriacija po vrat ek iz tuje zemlje ali ta jih voda, vseh tr gorskih mornarjev, ki ne opra-
vi j a. jo več one službe, ki jim je bila dodeljena — in sicer ne glede na /vzrok. Uradniki WjStA so tudi dejal i t da je večina mornarjev in častnikov, ki so bili dazdaj repatriirani v teku vojne, odplulo zopet nazaj na morje.
NASI ZASTOPNIKI
California:
8an Francisco. Jacob I-auahln* Colorado: Pueblo, refer Cnllg Wulsenbtirs. M. J. Bajnk* Indiana:
Indianapolis, Fr. Mnrklcb Illinois: Cbk-aRo, Joseph BpvWJ* Chicago, j. Fabian (Chicago. CW ro In llllnola1 Jollet, Jennie Bamhicb La Salle. J. SpeUcb liiacontah. Martin IMene North Chicago In Waukegao. Math WarSek Michigan:
Detroit. I* Plantar* Minnesota: Chtabolm, J. Lnkanlcb Ely. Joa. J. Peahel Erelet h. Lou la ConXe Gilbert, Lonla ^tmarl Montana:
Roundup. M. 11. Panlan Nebraaka:
Omaha, P. Brodericfc New York:	- r
Govanda, Karl Strnlaha* Llttie Fa 11 a, Frank Maale* Worcester, Peter Kode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charle#
Karlinger*, Jacob Keanlk Glrard. Anton Nagode Lorain, Loula Balant, John Kum*e Tonngatown. Anton Klkelj Oregon: Oregon City. J. Koblar
Pennsylvania:
Conemaugh, J. Bresovec*
Coverdale In okolica. Joa. Paternel
Beaaemer, John Jevnlkar
Export, Lonla SnpanW*
Farrell. Jerry Okorn
Forest City. Math Kamin«. Frank
Blorlnlkar Greensburg. Frank Novak Homer City. Joseph Kerfn Imperial. Vence Palclcb .Tolinstom n. John Polants* Krayn. Ant. TanSelj T.nrerne. Frank Ballork Midway, John žuat* Pittsburgh In okolica. Philip Pr««ar stedron. A. Hren Turtle Creek. Fr. RHilfrer« West Newton. Joaf>pb Jovag
Wiseonsin:
Milwaukee. Wear Allln. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: B'**k Springs. Ixmls Tanchar* Dlamondvllle. Joe KoUcb
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT. CIRCULATION, ETCt REQUIRED BY THE ACTS Or CONGRESS OF AUGUST 24, 1912, AND
MARCH 3. 1933.
of Clay Naroda, published dhilly except Saturdays, Sunday« and Holidays at New York, X. Y.. for October lrst, 1«»44. ■UU oT N«w Tork County of .New York.
B«for« m« a Notary I-ublic In and for tha State and County aforcaald. Mr-sonally appeared Ignat-e Hude. who having been duly «wwn acfordknK to law depots and nays that he in the Kditor of Slovenic KublifhiriK Co.. Jn<-.. publishers of the Cla* Naroda, and that the following i». to the best of hi.i knowledge and belief, a true statement of the ownership, management »and if a daily paper, the Citculation) etc. of the aforxaid publication for the dale ithown in the abova caption, required by the Art of August 24, 1S12. as amended by the Art of Marih S. 1SI2. embodied In »ertion &37, Fostal I .aw a and KeguUitions, piinied on t ha reverse of this form, to wit.
l. Tfcwt tho names and addrasaas «rf the yubUahsr.adltor, managing adltar, and buainaaa managara ara:	1
Publisher, Slovenic Publishing Co., Inc. 216 Went ISth Street, New York, N*. Y. Editor, Ignace Hude,	216 West 18th Street, New York, N. Y.
Managing Kditor, Ignace Hude,	216 West lS:h Street. New York, S. Y.
Business Manager. Anthony F. Svet,	216 West ISth Street, New York. N. V.
i. That the owner in: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding one per cent or more of total amount of stock. In not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a firm, company, or other unincorporated concern, its name jina address, as well as those, of each individual member, must b* given.)
Slovenic Publishing Co., 216 West lath Street, New York 11. N. Y.
Frank Sakser. Iguaee Hud.-. Joseph I.upsha. Frank l^.vsin, Michael t'rek Janez Te reek, Kstate. — All at the above addresti.
S. That th. known bcndhold.rs, mortgagaaa. and oth«r sacurltr holders owning or holding 1 par cant or mora of totaj amount of bonds, mortoc«* or tuw McuriUM ar«: (IX tbora ara -nona, ao stat« )
NONI
4 That th« two iMLragrapha aozt abova, giving the nam«« of th« ovntri, stockholder«. and other aecurity holder«. If any contain not only the hat of Btockhoidar« and security holder« aa they appear upon the booka of the company, but also, case« where the stock holder or security holder appears upon ibr book« of the company a« trustee or In any other fiduciary relation, the nam« of tha parson or corporation for whom such truatee la acting. Is given; tUj that th« said two paragraph« contain statement* embracing affiant'« full knowledge and b«i!*f as to tha clrcumatancea and condfttona under which the stockholders snu security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona ride owner: and this affiant tao no reason to believe tliat any other person ssftociatlon. or corporation has any interest direct or Indirect in the said stock, bond« or other sacuritles than aa aa stated by him.
5. That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed through the mdils or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceeding the date shown atw.ve	3 4,,0
•This Information la required from daily publications only.)
Ignace Hude, Kdttor.
Sworn to and subscribed before me this ?.nth 1t.1v of September. 1944. tSRAL)	Anthony F »»vet. Notary Public.
'Mv commission expires. March -to. 194S »
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf All Nations
RECEPTI VSEH NARODOV
00
NOVA IZDAJA STANE SEDAJ
'3.
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani~^&4
ftec«pti bo napisani t angleškem jezika; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ld se zanimajo za kuhanje m se boftejo ▼ njem čimbolj lav šiba 11 Id Izpopolniti.
V.
M a rodite pn
KNTIGAKNI SLOVRNIf Pnui l^llINP. cn
216 West 18th street	Hew York 11. N. Y
KNJIGARNA ■
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja K]
po 50 centov komad.
IGRE
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Splaal Damlr Felgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal U N. TolatoJ
3
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albreht
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Splaal Joalp Splllman
12
Frank Baron Trenk
Po rasnlb virih napisal (l)uro PandurM?
13
Pariški ilatar
Poalorenll Sllvaater K.
14
Pravljice In pripovedke sa mladino
Splaal SllvMtar Kdhtilk
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Splflal Joalp O^rlnee
18
Mladim srcem
Drngf zvezek. Zbirka sa slovensko mladino. Spisa) Kvaver MeAko
!»
Student naj bo
Spisal Fr. S. Finžgar
25
Duhovni boj
(Isdsls drniba it. Mohorja) L. S kupoli
2«
Denar
Dr. Kart Enzlla — Poalorenll l*T. Albin Ozrla
IS
Suneški invalid
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni. ki ga niste kupili!
35
Praški Judek
Spillmaimova povest — Preval Josip Vole
28
Magda
(Izra> — Alojzij
29
Peterčkove poslednje sanje
(Izra) — Pavel Gol Id
30
Potopljeni zvon
(Igra) — Uerbart Hanptmaaa
31
Revizor
(Izra)
Nikolaj Vartljevtc
32
Spodobni ljudje
(Izra) — L. Lipove*
33
Črne maske
(Izra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Izra) PortoTenli a Oolar
36
Sveti Just
(Izra) — Splaal dr. T. Petraale
38
Tončkove sanje na Miklav-iev večer
(Izra) — J. Krbefalkta T. Uo)e
_