M. «? DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 42 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 19TII, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Zanimive vesti iz živ- Kralj *aro1 in V-upescu Prihodnjo sredo pride Odpustite grešnikom! ..lin i r ( Washington, 18. februarja.— Q0 tepežd med C0UQn~ (Opomba uredništva: Na dru- , A,- , , ge m mestu današnje "Ameriške linom in 0 Connorjem Domovil,c" poročamo glede incidenta med Rev. Coughlinom in Washington, 18. februarja.—•'John J- 0'Connorjem, ki je plešeta na ulici Nice, Francija, 18. februarja. Romunski kralj Karo], ki se je nedavno tega mudil na pogrebu angleškega kralja in S3 še sedaj ni vrnil v domovino, je včeraj bil navzoč na maškeradni veselici v tem mestu. Pri splošni maškeradni proslavi je kralj šel na javno ulico s svojo ljubico Magdo Lupescu, s katero je plesal po ulicah. izjavil napram prijateljem, da se je "izvrstno zabaval." -o- Italija skuša ponovno pridobiti Avstrijo na svojo stran Rim, 18. februarja. Italija posveča preveč pozornosti afriškemu vprašanju, dočim zanemarja svoj- interese v centralni Evro 'pi. Tega so se začeli zavedati italijanski državniki, ki so ponovno vpeljali overture z Avstrijo. V Italijo je dospel generalni ure oddajal jugo- direkt01. eiconomije v avstrijskem ministerstvu za zunanje zadeve. Kaj pravzaprav pomeni njegovo poslanstvo, ni mogoče dognati, sodi se pa, da bo laška vlada skušala vplivati na njega za zboljšanje gospodarskih sti- Ijenja ameriških Slovencev Ely, Minn. Pred nekaj dnevi požar uničil del hiše rojaku Franku Hrenu v tem mestu. Požarna bramba, ki je bila poklicana na lice mesta, je imela te-posel v hudem mrazu — gasili so v mrazu 30 stopinj pod ničlo — vendar so ognjegasci omejili požar in rešili vsaj toliko, da ni vsa hiša zgorela, škodo se pa vseeno ceni na več tisoč dolarjev. V Toole, Utah, je preminula Po večletni bolezni Marija Ska-lai rojena Golobic, stara 69 let doma iz Kala pri Semiču v Krajini. Pokojna je bila let vdova po pokojnem Johnu •^kali, ki je bil pionir v ondotnih krajih. V Ameriki je bivala 46 'et in zapušča tri sinove, dve omoženi hčeri in brata John Golobica v Kinney, Minn. Na radio postaji WWAE, Chicago, se bo vsako nedeljo popoldne od 1. do 2 slovanski radio program. Nastopala bo Miss Olga štefanovič, 'Jivša pevka na operi v Balgra-flu, ki je nedavno tega dospela v Ameriko. Pela bo narodne jugoslovanske pesmi in klasične slovanske skladbe. Poleg tega bo kov med Avstrijo in med Italijo, jfrral Popovičev Uimburaški or- Sankcije> ki jih izvaja Liga Pester popularne jugoslovanske narodoV napram Italiji so pov-1'esmi. Prve pol ure bo posve- 74.0cMle> da iraa Italija danes ^no klasičnim skladbam, ki se ,Jodo objavljale jeklih so dobili zvišano plačo Delavci pri WPA pro- °če obtožj^rsfega sina Najvišja sodnija kritizi- Rea ling, Pa., 18 februarja Jfl HdSilnO OfoSOdbO treh zamorcev V sredo 26. februarja se bosta na stopnicah kapitola sešla Rev. Coughlin, znameniti radio pridigar, in John O'Connor, mogočni načelnik za pravila v poslanski načelnik odseka za pravila v poslanski zbornici kongresa. Mr. O'Connor je izjavil včeraj zjutraj. da bo brcnil Rev. Cough-lina, ako pride v Washington, Policija v tem mestu išče 15 let starega Louis Toontas, ki bo ob- , , ,, , . . . dolžen umora lastnega očeta, Cleveland. Delavci pri VVPA r r„ , ^ . . , ., . ivu pji >un James Toontar. Oče je b 1 ustre- Pozneje je kralj zbornici kongresa, da rešita pe- tako močno, da bo rid letel iz. ka- pitola v Pelo hišo, kjer stanuje predsednik. Včeraj popoldne je pa 0'Conor podal drugo izjavo, ki se glasi: "Jaz nikakor nisem ponosen na mojo izjavo, da bom brcnil Father Cough lina. žal mi je, ker sem se. tako izjavil. Toda Cough lin in jaz, oba sva irske krvi, torej mi ne boste zamer i -"V sredo 26. fe- :,'io seni hil jezen, ko sem po-ob 10. uri do- slušni zadnjo nedeljo Caughli- reee vprašanje glede "brcanja." Kot znano, je O'Connor včeraj izjavil, da če pride Rev. C. Coughlin v Washington, da ga bo tako brcnil, da bo odletel s stopnic kapitola do Pele hiše, kjer prebiva predsednik Roosevelt. Rev. Coughlin je včeraj sprejel to ponudbo, ko je brzojavil O'Connor ju: bruarja bom jaz poldne na stopnicah kapitola v C1m bodo druge pol ure na vrsti ljudske pesmi. Program je pod Pokroviteljstvom J. R. Palan-('echa, ki obljublja, da se bo ponudil, da bo ta radio ura zanimiva za vse Jugoslovane kot tu-f'i za Amerikaiiice.v Mr. Raymond Mutz, Joliet, 1"-, je postal prvi slovenski odvetnik v ondotni naselbini, sin Pionirske slovenske družine v Jo|ietu. V bolnišnici v Johnstownu, je preminula blaga žena Mrs. Agnes Tomec, rojena Ne-z'ka Lužar. Ranjka zapušča po-soproga Antona še sedem ot>'ok. Zapušča tudi dve sestri, sicer ena nekje v Ohio. Roje-lla je bila leta 1891 v šmarci, župnija Homec pri Kamniku. —-o- ima mnogo več trgovine z Avstrijo angleščini, do- kot j. Obenem se naznanja, na na radio, ko me je krtačil Washingtonu." Nakar je 0'Con- sk( zi 15 minut. Toda jaz nisem nor brzojavil v Detroit: "Za duhovnik, pač pa lajik. Jaz ni-mene popolnoma prav! Jaz bom sfm naredil nobenih svetih ob-brcal! Kar sem enkrat oblju- '-iub- Naredil jih je pa Rev. C', bil, bom tudi storil." Unighlin, ki je prisegel pred že dobra vrsta let je minila, Pogom, da bo odpuščal grešni-odkar je nastal tako oster spor kom n-l'ih grehe! Trdim, pa še med postavodajalci in njih kri- vedno, da se duhovni, ne smejo tiki. Do prepira med Coughli- vtikati v politiko, pač pa pridi-nom in O'Connor jem, ki sta oba vero in Roga. Rev. Cough-dobra katoličana, je prišlo, ker 1>» pošten katoliški duhovnik, je Rev. Coughlin obdolžil 0'Con- ker s strastjo napada svoje last-norja, da ne dovoli, da pride v 'ne pristaše katoličane! Kar se kongresu v razpravo predlog, ki tiče očitkov Father Coughlina, farmer jem, da re- d« Jo O'Connor v zvezi z Wall projektih v državi Ohio bodo do bivali zanaprej 10 odstotkov višjo plačo kot so jo dobivali sedaj. Obenem so vladni uradniki sklenili, da se plačilni čeki ne bodo več zadrževali pač pa bodo sledila plačila ob določenih dnevih. Tedne in tedne je vladalo nezadovoljstvo in godrnanje med WPA delavci, prvič, ker se jim ni redno plačevalo, drugič, ker so nekateri "bosi" zikanirali delavce in tretjič, ker v mnogih slučajih plača ni bila zadostna. Radi teh pritožb so prisp !i v Cleveland štirje višji uradni- skoro ki VVPA vladne organizacije in sklenili, da naredijo konec pritožbam. WPA delavci, ki so dobivali sedaj $55.00 na mesec, bodo v bodoče prejemali $60.50. Na-', pol izučeni delavci, katerih plača je bila dosedaj $65.00 na me- Washington, 18. februarja.-*— Najvišja sodnija je včeraj odredila, da morajo dobiti trije zamorci v Mississippi državi, ki so bili obsojeni v smrt radi umora nekega farmer j a v letu 1934, novo obravnavo; Kot se je dognalo, j.e šerif onega okraja, kjer so bili zamorci prij ti. s silo in z mučenjem izsilil priznanje iz zamorcev. da so morilci. Splošno mnenje je prevladovalo, da so zamorci "priznali" umor le, da bi ^i prihranili nadaljno mučenje. Zagovorniki zamorcev' so dali in predložili najvišji sodniji dokaze, da so zamorce nage obe-zastava socializma in komuniz- sili za n°Ke drevo in jih dolin a vihra v Ma lridu in v Bar- bk%ali- Onemogli od bolečin, celoni namesto narodne španske so končno Poznali, da so moril-trikolore. ljen pred svojo hišo. Predno je umrl v bolnišnici, je oče komaj slišno izjavil: "Moj sin Louis me je ustrelil." Toda mati zanika, d«i bi mogel fant kaj takega narediti, ker je z očetom živel vedno v najboljšem sporazumu. --—o—-—«• Revolucija v Španiji. Radikalci praznujejo svoje zmage Madrid, 18. februarja. — Nasilje in punt prevladuje te dni po vsej Španski. Rdeča Radikalci praznujejo svojo zmago pri včerajšnjih splošnih volitvah. Radikalci so dobili večino v parlamentu. Francisco sec, bodo dobivali zanaprej Caballero, vodja levičarjev, je še pred volitvami naznanil, da da pride v kratkem avstrijski zunanji minister v Italijo. V javnosti se trdi, da "gre na počitnice," v resnici pa bo imel konferenco z laškim zunanjim ministrom glede tesnejših odnoša-jev mecl Italijo in Avstrijo. Končno se pa naznanja, da bo prišel v Rim tudi princ Star-hemberg, avstrijski podklanclerj in glavni vodja današnje avstrijske politike. Posvetoval se bo osebno z Mussolinijem in laškim zunanjim ministrom. -o- Civilna komisija Mestna zbornica v Clevelandu' je včeraj enoglasno sprejela re-, solucijo, v kateri se zahteva od civilne komisije, da prekliče odredilo, glasom katere ne more v Clevelandu nihze dobiti služ- naj omogoči financirajo svoje dolgove. Oba, Coughlin in O'Connor; sta junaka po postavi, močna, čila, zdrava in čvrsta. O'Connor je dober katoličan, ki je izjavil, da dela Rev. Coughlin sramoto duhovništvu, ker se vtika v po-i Streetom, naj Rev. Coughlin pogleda svoj rekord s-srebrno valuto, ko je profitiral stotisoče in dobiva poleg tega letno 200,-000 dolarjev čist-ga od darov, ki mu jih pošiljajo ljudje," je dejal O'Connor. $71.50. Izučeni deiavci pa, ki so dobivali dosedaj $85.00 mesečno, bodo imeli zanaprej $93.50 mesečne plače. Te zvišane plače se tičejo delavcev pri projektih v mestih, ki štejejo nad 100,000 prebivalcev. Delavci v manjših mestih dobivajo nekoliko nižjo plažo. V Clevelandu je danes 13,-000 te vrste delavcev, ki so na Najvišja sodnija je izjavila, da to nikakor niso ameriške metode izsiliti priznanje iz aretiranega potom mučenja. Enake metode so rabili v davnih, črnih časih, toda danes absolutno če bo stranka izvojevala zmago, mso na mestu, da bo ustanovljena rdeča repu- Dne 30- marca, 193 1. so na-blika ped diktaturo probtari- šli v Mississippi truplo umorjena. nega farmer j a. Pomožni šerif Takoj ko jV bil proglašen re- DiaI Je šel z nekimi drugimi dr-zultat volitev, so se začeli pun-' *avl-l;mi v hiSo zamorca Elling-ti po raznih mestih. V Valetici- tona> kjer so ga pozvali, da jih ji, Alicante in Zaragosi je-bilo ^'r?mlj;t k ..mitomii truplu, proglašeno obsedno stanje. 'rara «o ga nemudoma obtožili da V novem španskem parlamen- on morilec, javni plačilni listi. Vsi skupaj tu> kjor je 4?0 poslahcoV) bodo Ko je zamorec zanikal, so ga dobivajo nekako $3,000,000 na .me]i radikak>i 2a8 8edežev. mesec, a nova plačilna lista bo Strailka popillarne akcije je do. zrašala $3,300,000 mesečno. litiko. Razen škofa v Detroitu, i _ , se nihče ne strinja s Coughli- Kongres' bo preiskoval nom, je izjavil O'Connor. Smith je delegat poslovanje Townsenda New Yorl<- 18- februarja. Washington, 18. februarja,— Tammany organizacija je danes Odsek za pravila v poslanski izbrala Al Smitha, da načeljuje zbornici kongresa je danes od- predsedniški delegaciji iz New redil preiskavo Townsend načr- Yorka, ko se poda na predsedni- obkolili. Gasilci niso mogli ga Indirektni povod hudemu spo-:ta za starostno pokojnino. Po- ško konvencijo demokratske siti, ker so jetniki streljali na sebni kongresni odbor bo preis- stranke v juniju mesecu. S tem nje. kal vse poslovanje dr. Townsen- J© dob;1 Smith priliko, da ustva da. V odseku je os.:m mož, in Sweeney in Coughlin ru, ki je nastal med Rev. Cough-linom in načelnikom odseka po-slanske zbornice za pravila O'- bila 90 sedežev, vladna stranka 35, ostali so pa razdeljeni na razne druge stranke. V San Miguel zaporih se .ie spuntalo T 17 jetnikov, ki so zažgali poslopje. Dospela je policija h) vojaštvo, ki so poslopje zgrabili in odvedli na prostor, kjer so ga za noge obesili in tako pustili za dalj časa. Ko je še zanikal, so ga odvezali, da je padel na zemljo, nakar so ga ponovno privezali za noge na drevo. Ellington je še vedno zanikal. Druhal ga je nato slekla in privezala za drevo in bičala. Ker zamorec le. še ni hotel priznati, so ga izpustili. Ellington je trpel silne bol ičine. Par dni pozneje je deputy še- Connorjem, je dal ohijski kon-gresman iz 20. okraja, znani Martin Sweeney. O'Connor je včeraj pripovedoval, da je prišel k njemu januarja meseca lani kongresman Sweaney, ki je zahteval, da dovoli O'Connor kot sicer štirje demokrati in štirje republikanci, tako da ne bo nihče očital strankarstva. velta. oproščen umora, je začel be, ako .je star 45 let ali več. Ko- načelnik hišnega odseka poslan-streljati v cerkvi misija mora tudi preklicati od-j skp zbornice, Rev. Coughlinu ve- . redbo, glasom katere mora vsak jiko s0|)0 v kapitolu, v kateri bi Jenkins, Ky., 18. februarja.1 prosilec za mestno delo imeti; Coughlin "učil" postavodajalce, najmanj višješolsko izobrazbo,; kako m0rajo glasovati glede raz-— takozvano High School. Da-i ^j-, predlogov v kongresu. — lje je zbornica protestirala, Češ, i O'Connor je to odklonil iz vzro- sam ne 'puntom" na -o- ^e''ifovi pomočniki iščejo 23-letnega Roberta Mahana, ki je v^eraj začel streljati v cerkvi v J>ayne Gap. Mahan je bil šele °Proščen umora, katerega je Povzročil na lastnem sinu, ko ga ,e tako mučil, da je otrok umrl. -o-1— I'oko j na Mrs. Tkalic Pokojna Mrs. Ana Tkalic, ki ■]e tako nagloma umrla v ponde-je bila dobro poznana tudi unenom svojega prvega mo- ka.j je potrebna voznikom mestnih trukov in enakim delavcem višješolska izobrazba. ka, ker če bi dovolil vporabo prostorov v kapitolu enemu pro-pagatorju, jo mora dovoliti tudi vsakemu drugemu, kot soci- Sitirtna kosa Nagloma je včeraj dopoldne preminul poznani rojak in pio- uspeha s nil- George Godec, star 80' let, čudoma iz vasi Lože, fara Krka, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 50. leti. Pokojni je Velik protest se je dvignil te bil z< niči nov ki nji, Angelo Marinčič in Aloj- samo en uslužbenec, motorman, ri na konvenciji punt, kot je ne- Nov ffrob i, if z°Pet v hiAn E,Un-rto" davno zagrozil v svojem govoru Danes zjutraj je preminula "a> kjer ga je zgrabil in odpe-v Washingtonu. Toda zelo dvom- Ana Legan. Njeno d-kliško ime Uul proti ječi. Sčasoma so ga ljivo je, če bo ostala delegacija j« bilo Novak. Stanovala je ha zopet slekli in bičali tako. da j,' sledila Smithu, pač pa so skoro 3619 E. 8ftth St. Podrobnosti meso na hrbtu v kosih viselo od fai newyorski delegati za Roose- poročamo jutri. Pogreb bo v o- njega. Ellington je nato pri-Smith sam ne bo imel dil Louis L. Ferfolia pogrebni znal umor, da se reši mučenja. konven- zavod. Enako so storili tudi z dvema I Neodvisnost Litvinske drugima zamorcema. : Clevelandski Litviuci so vče- Najvišja sodnija je odredila, En sam mož irai praznovali 17. obletnico, od- dobijo zamorci novo, nepri- je Litvinska postala samo- stransko obravnavo pred porotniki in je obsodila sramotne mu- raj kar zadnjih 30 let uslužben v bol- dni proti družbi cestne železni- »tojna država. Ob tej priliki so v™™.J «^^ i St. Alexis, kjer je tudi sta- Ce, ki je na Fulton progi vpelja- Litvinci nabrali tudi večjo svo- .' ) Kaloun M) z ni( Cleveland (Collinwood), O.— Oh ta presneti predpust,- koliko preglavice nam dela, koliko pripravljanja je za tega pukla-stega kurenta! Tako< se pogovarjajo ženske ta teden. Ja kaj pa bo zopet vendar? pet druge sprašujejo. Kaj ne veste, da se bo vršila | to bo luštno! Vse šivajo in si napravljajo obleke za maškare. in enake govorice se šipo našem slav-te v en dan. kakor so mu kazali dohodki, ker je bil | Jaz tudi trdim in pravim, da bo v soboto taka zabava, da je pa je vso postrežbo mestnim prebivalcem. Pobirale so se smeti, Take m enak« odpadki, skrbelo se je za parke, kopališča, za čiščenje cest!njo v teh dneh in drugo In ves čas Millerjeve vade ni Miller zahteval niti | nem Collinwoodu. In te go centa novih davkov od državljanov, niti ni dasiravno je gospodar SND, | Janeza, ki je malo omejenega razuma in hlapec pri Hrastarju. Pade s pečine, Marička se boji zanj. Andrejček pa reče: "Otroci imajo po enega angela varuha, norci pa l>nuvw na pomoč. ue-;,0 v postnem času ne smemo lo mora biti storjeno in če nas smejati. bo več. ložje bomo shajali. Še malo dni in predpustni- Vstopnice se niso prodajale po|t-as odide v pazabljcnost. V le-liišali, ker so samo po 15c in1 tu 1936 ne bo več predpusta, ta-za 15c ni vredno vrat odpirati I ko so rekle članice Materinske- Ce verjamete al' pa ne boljšimi kočevskimi sendviči drugimi dobrotami. (Ceste šc iiej kofita se bodo kuharice ja v dvorani SND i mu .je samo to mar, da se nje-gre v dober namen in i na 80. cesti igro "Trojčki." Za-|gove hčere ne bodo družile s in se vas pričakuje v velikem šte- Uetek bo ob 7:30 zvečer. j hlapci, povpraša Maričko po \ilu. Party bo v šolski dvora I Kakšna organizacija je to, I njenem zdravju. Hrastar je mmmmmemmm^ Tale je priletela s St. Clair-ja: Ljubi Jaka! Zadnjič enkrat sem brala, da je tista tvoja prijateljica, gospa Marie, dela vročo vodo hladit zunaj na pore •in da je voda tako hitro zmrznila, da je bil led še gorak, ko ga je vzela ven'. Čakaj, ti bom jaz povedala pa eno še bolj vr:čo. Neka far-merica iz Texasa mi je povedala, da .je bilo lansko leto v onih krajih tako vroče, da kokoši nesle kuhana jajca. Pozdrav — Rozatka. A V odgovor rad'jvednici: Saj se tudi meni čudno zdi, da je ni Barbič bolj skupil pod por-čem. Ste že kdaj slišali tisti slovenski rek, da ima otrok enega angelčka varha, norec p1 dva? vam je rnenua ja me bo kdo izmed cenjenih či- pravi tip slovenskega kmeta; no1, Pozdrav AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 19TH, 1936 i u KRIŽEM PO JUTROVEM Po «em*kem liitlrmlk« K. Maya Ilaclži Lindsay bej išče neke-; stavo sem dobro razločil." J?a effendija. Ali je povedal,! da tiči ta ujetnik v amadijski ječi? Ali bo Anglež, čigar domovina leži več tisoč kilometrov daleč odtod, ali bo on zapustil svojo domovino, da reši nepoznanega Arabca iz ječe? Gotovo sa v življenju živega Arabca videl ni, dokler ni prišel v te kraje !" "Pa ti, ti si prijatelj Amad el-Gundurjev!" "Povem ti, da ga še nisem videl prej ko včeraj, ko sem pogle- "In kak je bil oni drugi?" "Manjši." "Sta te videla?" "Ne. Stal sem za vrati." "Dobro! Lahko odideš!" Mož je odšel. "Torej, emir, kaj praviš?" "Ves večer sem bil pri tebi v jetnišnici!" "Da. Pa za nekaj časa si le odšel od mene, tistikrat, ko si šel po luč. Zelo dolgo te ni bilo nazaj. Tedaj si odprl ujetniku celico in si ga odpeljal na svoje dal v tole luknjo! Hadži Lind-i stanovanje ter ga skril. Pri tem s»y bej ne govori ne turški ne I se ti je zelo mudilo, ker smo ča-arabski in njegov tolmač ni znal kali na tebe. Zelo sta hitela po dobro angleški. Kdo ve, kako jej ulici, kakor priča pripoveduje, tolmač razumel njegove angle-: Tako, mislim, da je bilo." ške besede! Morebiti mu je had-! Čisto brez možgan tale muta-ži Lindsay bej bajke pripove-1 sallim pa res ni bil, to sem vi-doval!" del. Precej trdo mi je bil za pe- "Pa ta hadži se je vendar za-jtami in da je bil le še nekoliko obljubil, da ne bo govoril!" i bolj duhovit, pa bi me bil imel "Tistikrat je še govoril. Za-i —! "Tistikrat je še govoril. £a- Seveda — glavni protidokaz obljubil se je šele pozneje." I sem še vedno imel trdno v pesti Mutasallim je majal z glavo, in nato sem se mu nasmejal v i'ekel pa ni nič. Očividno ga obraz in dejal: moj zagovor ni posebno zado-! "O mutasallim, kedaj boš že voljil. Kar me pa ni mnogo, vendar enkrat dober diplomat? razburjalo. Saj glavno je bilo, Vidim, da še vedno nisi čisto da ujetnika pri meni niso mogli zdrav! Dovoli mi nekaj vpra-najti. j šanj!" Končno me je povabil: "Pojdi, da čuješ še tudi drugo Pričo! Pa nekdo trka! Tvoj sluga bo!" Odklenil je vrata. Arnaut je Pripeljal Ilalefa. Povedal sem mu, da dovolim hišno preiskavo in pristavil: "Dokazati hočem mutasalli-mu, da sem res njegov prijatelj. Pustite njegovim ljudem, naj Preiščejo vsak kotiček! Sedaj pa Pojdi!" Pa Halef ni šel. Postavil se je košato pred vrata in vprašal: "Kam pa bodo gospod?" "Z mutasallimom poj dem." "Kam?" "V seraj." "In kedaj se vrneš?" "Ne vem." "V eni uri se lahko vse domeniš z njim, kar ti ima povedati! Če te do tedaj ne bo izpustil, Pridemo po tebe v seraj!" In obrnil se je ter odšel. Kako kuje življenje... Zgodba moje smrti Sledečo dramatično zgodbo se smatra za dokument herojskega samožrtvovanja, — za največjo gesto, ki je bila kdaj narejena proti tiraniji italijanske diktature. To resnično zgodbo iz svojega življenja je spisal Lauro de Bosis, sin velikega italijanskega pesnika in matere-Američanke. Ko je napisal to zgodbo, je bilo Lauro de Bosisu, ki je bil tudi sam pesnik priznanega slovesa, 30 let. Lauro de Bosis je svoje-časno potoval po Zedinjenih državah, kjer je imel predavanja, s katerimi, je hotel okrepiti in ogreti italijansko-ameriško pri- dela prav, ker si prizadeva z mukami izsiliti priznanja iz svojih žrtev; toda če hoče živeti, ne more delati drugače. Fašizem je to spoznal, zato je že več let Italija izpremenjena v veliko ječo, kjer se otroke uči, da se di-vijo svojim verigam in pomilu-jejo one, ki so svobodni. Dečke v starosti osmih let že oblečejo v uniformo ljudskih krvnikov, nakar jim dajejo barbarsko vzgojo. "Ljubite puško, obožujte strojnico in no pozabite bajoneta!" je pisal Mussolini v nekem članku za otroke. Otroke v nežni starosti se že uči, cla državljani nimajo pravic, razen jateljstvo in sporazum, in bil je onih, ki jim jih velikodušno do- govori !" "Kdo je imel ključ od jetniš-nice ves čas, ko smo pregledovali celice, ti ali jaz?" "Jaz." "Ali bi torej bil prišel ven, če bi tudi res bil hotel ujetnika j če bi se te besede smelo izgovar-oclvesti, kakor praviš?" jati, bi v nekaj urah pretresle Osupnil je in obotavljaj e se! fašistično tiranijo do njenih sa-dejal: 1 mih temeljev. navdušen pristaš fašističnega pokreta in reform, katere je ta pokret obljubljal. Toda kmalu je spoznal, da so se njegove sanje razblinile v nič ter da je fašizem zasužnjil italijansko ljudstvo. V "Zgodbi moje smrti," katero je napisal dne 3. oktobra, 1931, na predvečer svojega famoznega poleta nad Rim, piše, kaj si misli o fašizmu. Jutri ob treh imam na nekem pašniku sestanek s svojim Pega-zom. Pegass je ime mojega letala. Dasi .je to letalo močno za 80 konj, pa ima telo lastovke. S tem letalom bom poletel nad Rim, da raztrosim iz zraka nad večno mesto one besede svobode, ki so že sedem let prepovedane ko zločin. Pa to ima svoj vzrok, zakaj "Nisi mogel ven!" "Vidiš, da tvoja priča nič ne velja!" "Ampak, če pa pravi, da te je spoznal na ulici —! Torej si le ti bil!" "Seveda sem bil! Povej, kam' j Vsak režim na svetu, celo af-jghanski in turški, dovoljuje svojim podanikom gotovo mero svo-S bode. Fašizem-edini,- in sicer v ! samoobrambi, je prisiljen, da že 1 v kali zatre vsako tako misel. i Kako naj dominiram svobodno tebe peljali,i šel iz jetnišnice, ko smo sej ljudstv0j če ga ne teroriziram Ioclli- ' ' s 300,000 zločinci in požigalci "Domov si šel." "Da! In s kom mov?" "S Selim ago." "Ali je Selim aga krajši ko jaz?" "Manjši je." "In sedaj, aga, pa tebe sam, aH sva šla počasi polža, ali sva hitela?" sem šel do- daljši ali sva, je se Poveljnik amadijske trdnjave "Hitela •Je gledal za njim z obrazom, ki rjj aga je bjlo na njem jasno brati, da1 gva njegova čuvstva niso nič kaj pri-j^ho au ne?>> •letna. Odločne, četudi kratke! «Pod paztiuho sva se besede mojega malega Halefa so in ti si mene peljal." .^u brez dvoma nagnale precej- "jn tole. Mutasallim, Kio skrb za njegovo nedotakljivo osebnost. Odšla sva v seraj. Selim agajj,^,-, zakroka?" naju je spremljal. "Emir, ti se sijajno zagovar- V predsobi selamluka so čaka- jašt" je vzkliknil mutasallim. i 'i razni uradniki in sluge. Muta- "Ne! Ne zagovarjam se si-xallim je mignil enemu izmed Jajno, ampak vse to so tako Navzočih, stopili smo v sprejem-: jasmv dejstva, da se res bojim 110 sobo in sedli. Pipe pa mi ni Ponudil. "Tale je tisti človek !' je pokazal mutasallim. "Kateri človek?" sem vprašal. "Priča, ki sem ti o njej pravil." "In kaj priča?" "Videl te je!" "Kje?" (črnosrajčniki) ? Fašizem nima nobene izbire. če ga premotrite : ž njegovega stališča, morate z 1 Mussolini jem vred vzklikniti: j "Svoboda ni nič drugega ko raz-; padajoča mrhovina!" Ako si da-; nes v Italiji želi varnosti svoje-vpra-|ga življenja, mora odobravati Matteottiev umor in nagrad, ki i so jih dobili njegovi morilci, brž odgovo- i uničenje svobode tiska, deporta-' ci.jo tisočerih italijanskih držav-držala pod paz-jUanov, ki so poslani brez vsake na samotne otoke, mora izdajo milijonov v svrho špijonaže in provo- kakor obravnave držala! odobravati voli država. Dokaz, cla ,je Italija v ogromni množini antifaši-stična, nam daje fašistični režim sam, ki kaže tak strah proti vsakemu šepetanju in ki tako neusmiljeno kaznuje tudi najmanjši znak svobodne misli. Namenil sem se poleteti nad Rim ter vreči na ulice 400,000 cirkularjev s svobodno besedo. Nad Rimom ni bilo še nikoli sovražnih. aeroplanov; moj aero-plan bo prvi. Pričel sem pripravljati vse potrebno. Moje podvzetje ni bilo baš lahko, kajti pesnik, ki je še poleg tega v pregnanstvu, se že itak komaj preživi. In poleg tega še to: saj niti ne znam voziti motornega kolesa, kam li letalo ! Pričel sem svoje priprave s tem, cla sem si dobil službo vratarja v nekem francoskem hotelu. Da povem resnico, nisem bil samo vratar, marveč tudi knjigovodja in telefonist. Ves ta čas sem tudi pridno študiral zemljevid. Meseca, maja sem naredil prvi polet v Farman letalu v Ver-saillesu. Nato pa, ko sem izvedel, da je moja tajnost dospela na uho fašističnim oblastim, sem izginil iz Francije ter se pod drugim imenom pojavil v Angliji. Dne 13. julija sem odletel iz Cannesa v angleškem dvokrilni-ku, nesoč s seboj 80 kilogramov letakov. Ker sem prej letel vsega skupaj samo šest ur sam, brez drugega pilota, zato nisem vzel s sebo.j nobenega prijatelja, da ne bi morda s svojo neizkušenostjo tie ogrožal njegovega življenja. K nesreči pa je neka nezgoda ob obali Korsike preprečila moje načrte; odnesel sem komaj golo življenje, pusteč letalo na nekem polju. Moja tajna je prišla zdaj na dan. V Italiji so z lahkoto izvedeli, kdo je oni misteriozni pilot. Najslabše je bilo zdaj, da ni- klub temu sem si prisegel, da moram — živ ali mrtev — nad Rim. Ker sem vedel, da mi bo vsa nevarnost pretila samo na mojem povratnem poletu, ako me bodo preganjali, zato sem bil prepričan, da ne bom umrl prej, kakor da raztrosim nad Rim onih 400,000 letakov. Sicer pa je bila moja žrtev potrebna. Danes pa je malo mladih ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Zakaj ? Zato, ker fašizma nihče ne vzame resno. Vsakdo računa na njegov skorajšnji padec, zato se zdi nekam nespametno, da bi se žrtvovalo življenje za porušenje stvari, ki mora itak sama od sebe razpasti. Toda to mnenje je pogrešno. Potrebne so žrtve. Ko bom enkrat preletel Kor-siko v višini 12,000 čevljev, bom dospel nad Rim okoli osmih. Dasi imam zdaj vsega skupaj samo sedem in pol ur poletov, tekom katerih sem sam vodil aero-plan, vendar sem prepričan, da mi bo polet uspel. Moje letalo ima samo 150 kilometrov brzine na uro, dočim jih imajo Musso-linijeva letala 300. In teh letal je 900, njihovi piloti pa so dobili nalog, da me izstrelijo s strojnicami za vsako ceno iz zraka. Oni čakajo name. Tem boljše: bom torej mrtev vreden več kakor pa živ . . . Poštna znamka na pismu, ki smo ga pravkar čitali, nosi žig 3. ure popoldne, 3. oktobra, 1931. Pismo je bilo naslovljeno na nekega letalčevega prijatelja in v pripisu je stalo, naj prijatelj pismo obelodani, ako se pe-snik-letalec s tega poleta več ne vrne. Pesnik je odletel to pot iz Marseillesa ob 3:15 popoldne ter je priletel, nad Rim ob 8. zvečer. Nad mestom Rimom je letal približno pol ure in očividci pripovedujejo, da je bil njegov polet sijajna demonstracija letalske izurjenosti-in'drznosti. Letal je jako nizko nad ulicami in zdelo se je, kakor da sneži iz njegovega aeroplana. Svoje letake je vrgel po vseh ulicah, v neko ki-nogledališče, ki je bilo nameščeno pod milim nebom, in med mize raznih kavarn, ki so stale na pločnikih, zasedene od mnogoštevilnih gostov. O njegovi usodi se je marsikaj šepetalo, toda njegovega letala niso nikoli več videli ali našli. Tako se ne bo nikoli izvedelo, da-li je bil izstreljen iz zraka od zasledujočih letal, ali pa je padel v morje ter tamkaj našel svoj moker grob. . . IZ PRIMORSKEGA -o- v i katerstva, izkratka: Damoklejev i zvezi je s tvojim ujetni-1 meč visi nad glavo vsakega itali-j sem mogel več računati na pre-j kom krokar ki v spanju neko-j janskega državljana. j senečenje, v katerem .je bilo na.j- Ljudje pravijo, da fašizem ne več upanja za moj uspeh. Pa Pridobivajte člane za S. D. Zvezo —Trst, januarja 1936.—Zlasti po kraških in istrskih vaseh se opaža v zadnjem času velika umrljivost ljudi, ki so še primeroma v dobrih letih. So to zlasti oni, ki so morali dati skozi vso svetovno vojno in so prinesli s seboj kal ene ali druge bolezni, ki se je v času pomanjkanja razvila, a povečana umrljivost pa je seveda v prvi vrsti v zvezi z velikim pomanjkanjem, v katerem žive naši ljudje, zlasti v pomanjkanje dobre hrane. Napori in delo so se podesetorili. Pomanjkanje denarnih sredstev pa jim onemogoča vsakršno zdravljenje v bolnicah in sploh pri domačih zdravnikih. —Gorica, jan., 1936.—Prejeli smo pismo, ki nam ga je poslal neki oče iz Goriškega, v katerem opisuje njegov sin, kolikor je v danih razmerah mogoče, , razmere v katerih se nahaja kot vojak v italijanski afriški ekspediciji. Najbolj seveda opisuje potovanje in kraje, ker o svojih razmerah in življenju ne more govoriti. Pismo se glasi: Najprej Vam hočem opisati kakšno potovanje in kakšne ceste so od Decamere do Maka-le. Sami hribi in prepadi tako, da smo mislili da se zdaj pa zdaj prevrnemo in cla ne bo ne duha ne sluha o nobenem več. Vendar pa smo vseeno prišli srečno. Vozili smo se z avtomobili eno noč in en dan brez prestanka tako, da smo bili vsi siti vožnje do grla. Tukaj drugače ni ravno slabo in tudi vode ne manjka. Je še precej hladno. Ponoči je skoro preveč mraz. Drugače pa je veliko nevarnosti, ker se nahajamo pet kilometrov od prve linije. Tukaj smo dobili vse Slovence, kar smo jih videli prej, ko smo bili v Decamere. često nas pridejo obiskati iz prve linije. Ne-varno.pa je tudi radi črnih ljudi in tistega, ki ujamejo, zelo maličijo na vse načine. Tako se moramo zelo varovati, kadar gremo ven. Vedno moramo imeti pripravljeno puško z naboji. Do tukaj smo prišli ne da bi enkrat ustrelili, če bo šlo tako naprej, ne bo hudega. Pismo je datirano 14 preteklega meseca, ne pov.e kaj novega, kakor to, da je v prvih linijah v kraju, kjer se sedaj vrše najbolj kruti boji, mnogo Slovencev. -o--•- Nova revolucija v Para-guayu uspešna Asuncion, Paraguay, 18. februarja. — Paraguayska vlada se .je podala upornikom, ki so ob 10. uri sinoči zasedli mesto ZAHVALA Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem, ki so me tako presenetili s surprise party. Posebno pa Mrs. Jacklitz in Mrs. Per-ko, ker kot slišim, sta ve to po-gruntali. Enaka aahvala tudi Mr. Miheliču, predsedniku pevskega društva Jadran, ki me .je izvabil "na tako važno sejo." Naj prvo se zahvalim kulturnim društvom in sicer pevskemu zboru Jadran in društvu Anton yerovsek, kakor tudi ženskemu odseku Slov. Del. Doma. Lepa hvala tudi drugim in sicer Mr. in Mrs. Jacklitz, Mrs. Perko, Ar. in Mrs. Wolf, Mr. in Mrs. Leo Lausin, Mr. in Mrs. Martinčič in Zupančič fantom, Ann Revere, Ann Medic, Mr. in Mrs. Sanabor, Mrs. E. Zadnik, Stella in Tony Line, Tony Kri-stoff, Mr. in Mrs. Sterle, John Rožanc, Frank Širca, Mr. in Mrs. Joe Prime, Anton Miho lich, George Maroit, Mr. in Mrs. Tony Prime, Mrs. Pruclich, Mr. Louis Seme. Mr. in Mrs. Ivan Beniger, Fr. Kristoff, Florence Fray, Jane Pelan, Mr. in Mrs. Dolgan, Molly Novak, Josephine Debeljak, Tony žigman, Frank Jereb, Mr. in Mfs. A. Prime, Mrs. J. Tolar, Christine Kolenc, Mr. in Mrs. Zaic, Mrs. Barton, Mr. in Mrs. J. Tolar, Mrs. Ana« Kochevar, Mr. in Mrs. Frank žigman, Mr. in Mrs. Dolinar, Mrs. Henik-man, Mr. in Mrs. Kaferle. Mrs. Branisel, Mr. in Mis. Krnel, Mrs. Krasovec, Mr. in Mrs. Sore, Mrs. Kosič, Ivana Perko, Milka Perko, Jennie Mi-helich, Mary Jersey, Millie Tre-bižan, Fannie Globoenik, Josephine Glažar, Maria Erjavec, Cecilia Avčin, Josephine Samsa, Mrs. Durn, Mrs. Blatnik, Mrs. Gcrjanc, Louise Čebular, Mrs. Bajec, Mr. in Mrs. V. Coff, Mrs. L. Rebol na Darwin, Mrs, Vozel, Mrs. L. Cernich, Nellie Pintar, Mrs. L. Ark. Iskrena zahvala vsem tudi za jedila. Ne vem, kdo vse je daroval, ker niso imena na razpolago, kakor tudi onim, ki so darovali pijačo, kot kuharicam za okusna jedila. Hvala Mr. Jelerčiču za krasen šopek rož, kakor tudi Zalar Bakery za tako okusni cake in Mrs. Raddell groceriji za darilo. Hvala godcem Kristoff, Prime, Zaiokar za godbo, ker se je plesalo, kar se je dalo. Hvala tudi za dvorano, ker ne vem, ali jo je Dom daroval ali je Jadran za to preskr-bel, in, tudi janitor, Mr. in Mrs. Sosič. Še enkrat lepa hvala vsem, in ako bo mogoče bom katerikrat vrnila in želim, da se kmalu zo-i pet skupno snidemo. Ako sem pomotoma izpustila kako ime, , ' . ' ., ,, . ' , ! prosim odpuščanja, ker nimam Predsednik republike dr. Ayala ' ... .je pobegnil na neko bojno lad-i za tvoje možgane! Ti si imel ključ in nihče ni mogel iz jetni-■ šnice. To si moral vendar vedeti. Šel sem z ago domov, in j sic er po ulici, v kateri stanuje j j priča, ki naju je videla. Tudi j to si moral vedeti. In vendar si na podlagi pravljic, ki bi me ; morale prav za prav opravičiti, sestavil obsodbo zoper mene in "Na ulici, ki pelje iz jetnifini-jsi me hotel zapreti! Tvoj pri-ce- Ibrahim, govori!" Ijatelj sem, obdaroval sem te, 'Uradnik je videl, da sem i makredža sem ti prijel, ne sa-Prost, negotovo me je pogledal in ; mo enkrat, celo dvakrat, kar ti -°.leče ter poročal: : bo gotovo prineslo čast in pri- Prihajal sem iz palače, gos- znanje ter povišanje, zdravila "''d- Pozno je že bilo, ko sem! sem ti dal, da bi razveselil tvo-(.'dprl hišna vrata. Pravkar sem; j0 (|uš0 — in za vse to si mi Jih hote eu.jem nagle korake na ulici, j jočo vreči 1 Prihaja iz jetnišnice. Dva Veš, ne razumem te! In kar j sta bila, zelo sta hitela. jc šc hujše, tudi ago sumiš, ki , n je vlekel drugega in tisti1 moraš" njegovo zvestobo vendar C,ru«i je bil br d spet zapreti za seboj, i hvaležen s" tem, da me hočeš v j i i sta rez sape. Na oglu j poznati, ki bi se za tebe borili lfroka izginila. In ko j nato je za-jih če bi moral tudi življenje za j <( , vran." j tebe tvegati." spoznal tistega človeka?" I Tedaj se jo aga visoko vzrav tegale effendija. Tema nal. Je že sicer bila, pa njegovo po- (Dalje prihodnjič) jo. Tujezemski minister je bil j aretiran. Krvavi boji so se vr-I šili sinoči na ulicah glavnega I mesta republike v Asuncionu.! j Punt je nastal radi nezadovoljstva vojaštva napram predsed-j j niku republike. Vodja nove re- j j volucionarne vlade je generali, j J ose Estegaribbia, načelnik ge-j I neralnega štaba armade. j drugih imen na razpolago, enkrat prav iskrena hvala. Mrs. Ana Vadnal 386 E. 161st St. Še MALI OGLASI Stanovanje se odda, 6 sob, kopališče, garaža na 6622 St. Clair Ave. Poizve se na 1051 Addison Rd. Tel. HEnderson 9264. (44) Naznanilo Članstvo društva sv. Neže se j vabi na važno sejo, ki se bo vr-j šila nocoj, 19. februarja, radi ! praznovanja 15-letnega društvenega obstoja. Najbolje bo, če boste vse navzoče, da se ne . boste 'pozneje pritoževale. Zato se vas vabi, da vsaka kaj po i svoji razsodnosti svetuje, da bo potem vsem prav. S sestrskim ! pozdravom — tajnica. VSE VLOžNE KNJIŽICE zamenjujte za pohištvo, električne pralne stroje in refrigerator je. KRICHMAN & PERUšEK FURNITURE CO. 154;i8 WATERLOO ROAD Odprto zvečer (x) "MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH-ZJ0KALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA" "Nagovarjati sem ga morala, da je jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi, pridobil na teži. Vedno 1 bom hvaležna tisti materi, ki mi j<; I povedala o Trincrjcvem grenkem vinu." j Trincrjevo grenko vino je staro,