ÂMERIKANSKI SLOVENEC
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote	- 	 -		—1 —
37. šte vilka	«I o 1 i o t. finnois. :lö. avgusta 1909	I ^otiiil* 11
NAJUGOZAPADU.
Zahtevala posebno v državah Missouri, Kansas in Oklahoma veliko človeških žrtev.
TOPLOTA BAJE D0120 STOPINJ
Oblak se utrgal v Coloradi in poplavil obrežje reke Arkansas.
Kansas City, Mo., 18. avg. — Strašna vročina v tem delu jugozapada je sedaj videti končana, ko je zadnjih 12 ur v tem mestu zahtevala še 12 človeških žrtev. Ob 9. uri dopoludne je kazal toplomer tukajšnjega vremenskega urada 79 stopinj, 5 stopinj manj nego isto uro v torek, in hladna sapica je pripihljala od vzhoda. Iz To-peke in sploh iz cele države Kansas se poroča o sličnem padanju topline Smrtni slučaji v Kansas City so se pripetili povečini ponoči in davi v bolnišnicah, kamor so bile pripeljane žrtve vročine. Še sedem oseb je v bolnišnici obolelih na solnčarici, a upati je, da okrevajo.
Kansas City, 17. avg.—Države Missouri, Kansas in Oklahoma se evro in parijo pod žgočimi žarki solnčnimi, tako da bo današnji dan eden najtoplejših v zgodovini tega dela na jugo-zapadu. Ljudje in živali strašno trpe in že zarana so dohajala poročila, da so ljudje cepali vsled vročine. Dež je napovedan za drevi. Zadnja noč je bila najtoplejša, ki jo je mesto Kansas City doživelo v 10 letih, in na stotine. ljudi je spalo pod milim nebom. Ob 9. uri zjutraj je kazal tukajšnji vladni toplomer 87 stopinj v senci, 3 stopinje več, nego ob istej uri v ponedeljek. Kočijaž John Hoffmann u-mira na solnčarici v General Hospi-talu. V Topeki je bilo ob 9. uri dopoludne 90 stopinj v senci, opolnoči 80 stopinj.
Norfolk, Neb., 17. avg. — Vročina je tu ponoči zahtevala 3 žrtve. ,
Arkansas City, Kans., 17. avg. — Opoludne je tu kazal toplomer 106 stopinj.
Fort Worth, Texas, 17. avg. — Med 2:15 in 3:15 uro popoludne je kazal tukajšnji vladni toplomer 111 stopinj, dočim so kazali toplomeri po cestah kupčijskega obmestja celo 120. To je bil najtoplejši dan v zgodovini Fort Wortha. Ljudje in živina grozno trpe vsled vročine.
Omaha, Neb., 16. avg. — Sedem smrtnih slučajev je povzročila vročina v nedeljo tukaj.
St. Louis, Mo., 16. avg. — Dva moška sta umrla vsled vročine in 9 nadaljnjih smrtnih slučajev te vrste, ki so se pripetili v soboto in nedeljo, je prišlo na dan šele sedaj, ko so ljudje prišli po dovolilne liste za pogrebe. .
St. Joseph, Mo., 16. avg. — Tekom dne je bilo tu zglašenih troje smrtnih slučajev vsled velike vročine. Opoludne je kazal toplomer 101 stopinjo. Veliko vznemirjenje je nastalo v kup-čijskem delu mesta, ko je Mary Keck vsled vročine začasno zblaznela, kakor besna letela po ulicah in kričala na vse pretege. Trije krepki možje so jo komaj ukrotili.
Oblaki se trgali.
Pueblo, Colo., 18. avg. — Oblaki, ki so se snoči utrgali, so povzročili, da so vsi dotoki reke Arkansas silno narasli in ob glavni reki je nastala najhujša povodenj izza mnogo let. V Cannon City je stala reka Arkansas opolnoči pet čevljev višje, nego kdaj poprej izza pamtiveka in še narašča. Ta povodenj bo tekom dne dospela tudi semkaj in vrše se vse priprave, da se škoda kolikor mogoče odvrne. V mestu Florence so vsi prebivalci celo noč prevažali svojo premičnino na višine, ker se je bati, da bo celo mesto poplavljeno. Koliko škodo je povodenj napravila v Howardu, še ni znano, ker je zveza pretrgana. Jezdeci so ponoči naznanjali nevarnosti po vseh krajih med Canon City in Pueblo. Tiri Colorado Midland-železnice so pri Mantiou izpodprani in promet je bil ustavljen.
Štrajka v Chicagi ne bo.
Chicago, 111., 15. avg. — Cestnože-lezniški vslužbenci ne bodo zaštraj-kali, mir je spet sklenjen med cestno-železniškimi družbami in njihovimi vslužbenci, in Chicažani se lahko oddahnejo. Predsednik Chicago Rail-way-kompanije, Thomas E. Mitten, je naznanil predsedniku unije cestno-železniških vslužbencev, da so družbe pripravljene, svojim vslužbencem v marsičem popustiti. Nato se je sklenila med vslužbenci in delodajalci pogodba, veljavna za 3jž leta. Med drugim bo vslužbencem tudi plača zvišana po gotovi lestvici, tako da bodo imeli čez dve leti službe 30c na uro.
Družba v škripcih.
Indianapolis, Ind., 16. avg. — V tukajšnjem zvezinem sodišču je bila danes vložena druga prošnja za izdanje ustavnega povelja proti štrajkujočim zaposlencem “American Sheet & Tin-plate”-kompanije v Elvvoodu, Ind. Prvo prošnjo je zvezin sodnik Baker zavrnil, češ, da imata obe stranki, tako štrajkarji kakor družba tožiteijica prost dostop na trg in da je štrajkar-jem dovoljeno, mirnim potom odvračati druge ljudi od dela v družbini tovarni.
Nova prošnja za ustavno povelje se opira na namišljeno dejstvo, da tako novinci kakor dosedanji štrajkarji sedaj delajo ali žele delati, da jim pa trdovratni štrajkarji pretijo z nasiljem.
Zla izkušnja.
St. Paul, Minn., 16. avg. — V tukajšnjem policijskem sodišču so bili pred sodnika pripeljani trije mladi možje pod obtožbo potepuštva. Pripovedovali so sodniku ganljivo povest. Poleg kacih 40 drugih moških so se odpeljali iz Cincinnatija proti North Dakoti, ker jim je bilo povedano, da tam zelo nedostaje delavcev za žetev in da bodo dobivali visoko plačo. Pokazali so pobotnice, po katerih je vsak plačal za vozni listek v North Dakoto $22. Ko so prišli tja, jim je bilo nemogoče, dobiti delo pri žetvi, in morali so se brez sredstev podati nazaj.
Sodnik jih je odpustil brez kazni.
Ogenj v rudniku.
City Mexico, 14. avg. — Do 20 rudarjev je, kakor se poroča, storilo smrt ob požaru, ki je razdejal Came-lia-rudnik pri mestu Real del Monte. Šest trupel je že spravljenih na površje.
Štrajk klobučarjev. končan.
New York, 17. avg. — Pogodba v poravnavo štrajka, vsled katerega je počivalo 18,000 do 23,000 unijskih klobučarjev 7 mesecev, je bila sklenjena med izvrševalnim odborom unije “United Hatters of North America” in zastopniki združbe “Hat Manufacturers Association”. Pogodbo, sklenjeno posredovanjem guvernerja For-ta iz države New Jersey, sta potrdili obe stranki in ko unija podpiše vse točke, se prične spet z delom. Obe stranki sta popustili. Unijsko znamko, ki je pri razporu igrala važno vlogo, bodo po dogovoru klobučarnice spet uvedle. Neunijci, ki so zavzeli mesta štrajkarjev, bodo odslovljeni. Nova pogodba bo veljavna za tri leta. Razporna vprašanja bo reševalo razsodišče. Zaposleni v tovarnah bodo samo unijski klobučarji.
Žrtve dela.
Philadelphia, Pa., 18. avg. — Vsled eksplozije v shranišču petroleja in plina ob 9. cesti in Fairmont st., ki pripada Philadelphia & Reading-kom-paniji, je bilo 19 delavcev bolj ali manj ranjenih, a bržkone bodo vsi okrevali. Eksploziji je sledil požar, ki pa je bil kmalu pogašen.
Krvava žaloigra.
New York, 13. avg. •— Strašno se je končal prepir, katerega je imel 251etni Richard J. Baffely v New Yorku s svojo 181etno soprogo Margareto. Poročena sta bila šele kratko časa, vendar je bil Baffely na svojo mlado ženo, ki je bila slovita kot lepotica, ljubosumen. Po prepiru v stanovanju je potegnil revolver iz žepa in ustrelil na ženo. Kroglja jo je pogodila v spodnji život, da se je zgrudila na tla. Ko jo je videl mož pred seboj v krvi ležečo, je nameril orožje na sebe in se ustrelil skozi srce. Ostal je na mestu mrtev. Tudi žena je umrla.
Vlaka trčila skupaj.
Colorado Springs, Colo., 14. avg. — Dva vlaka Denver & Rio Grande železnice, št. 8 in št. 1, sta danes dopoludne ob 10. uri 25 min. trčila skupaj nekoliko vzhodno od Husteda, Colo. Devet oseb je, kolikor doslej znano, usmrčenih in okoli 50 ranjenih. Hla-pona in mnogi vozovi od obeh vlakov so hudo poškodovani. Nesrečo je baje povzročila malomarnost necega vsluž-benca.
POLOŽAJ KRITIČEN V McKEES ROCKSU.
‘Pressed Steel Car Co.” skrivaj dovaja v svoje tovarne skabe in štrajkolomce.
ŠTRAJKARJI STRAŽIJO VHODE.
Hrvat Stjepan Horvat padel kot prva žrtev v boju za pravico.
Pittsburg, Pa., 17. avg. — Položaj okoli tovarn “Pressed Steel Car”-kompanije v McKees Rocksu je navidez sedaj zelo kritičen. Konstablerji, pomožni šerifi in posebne straže strogo pazijo, ker je ukazano, preprečiti vse večje skupljanje štrajkarjev v bližini jeklarnice. Verjetno je, da bo družba vkratkem resno poskušala, spet začeti z delom, ker ima sedaj baje do
2,000	štrajkolomcev v raznih oddelkih svoje tovarne. Štrajkarji pa izjavljajo, da je to število zelo pretirano in da ni mogoče, z delom spet začeti. Več družin se nahaja v skrajni potrebi. Pomožni odbor ima skrbi in dela čez glavo.
Daši štrajkarji vsak dan prirejajo shode, in se družbini uradniki vsak dan posvetujejo med sabo, vendar je videti, da razporna vprašanja ne bode še tako hitro rešena. Nad trideset strelov so danes dopoludne oddali prijatelji štrajkarjev na parnik “Steel Queen”, a nobena krogla ni zadela ladje. Državni policaji so nekaj minut potem dospeli na breg in odgnali množico. Parnik služi družbi za prevažanje štrajkolomcev čez reko. Dva črnca, baje štrajkolomca, sta bila davi pretepena.
Prva žrtev štrajka v McKees Rocksu je bil Hrvat Stjepan Horvat, star 27 let, oženjen. V četrtek 12. t. m. zarana se je namreč zbralo do 50 štrajkarjev, večinoma Hrvatov, pri mostu blizu tovarne, da zabranijo štrajkolomcem prehod. In tako so u-stavili necega črnca in mu veleli nazaj. Ta se je pa protivil, in ko je segal po svojem revolverju, so ga zgrabili in nastala je borba, med katero se je črncu posrečilo potegniti revolver in sprožiti. Zadet je bil Stjepan Horvat pod srce; v bolnišnici je potem umrl. Črnec je bil hudo pretepen in potem rešen po redarjih, ki so ga odvedli v zapor. Pogreb Stjepana Horvata se je vršil v soboto. Tritisoč štrajkarjev je spremilo krsto v Pittsburg, dočim so ostali štrajkarji stali na straži okoli tovarne, ker se je raznesla govorica, da se med pogrebnimi obredi vtihotapi v tovarno mnogo .novih štrajkolomcev. In vkljub čuječnosti štrajkarjev se je tekom dneva baje res uvedlo v tovarno do 250 štrajkolomcev. Povodom pogreba so štrajkarji prišli prvikrat v tako velikem številu ,v mesto, in ker se je bilo bati nemirov, so ob vsej dolgi poti strogo stražili policaji. V sprevodu je bila dovoljena samo ameriška zastava. Demonstracije se niso vršile, tudi ne, ko je sprevod dosegel stanovanje črnca, ki je Horvata usmrtil.
Pittsburg, Pa., 18. avg. — Pri tovarni “Pressed Steel Car”-kompanije v McKees Rocksu je prišlo do nemirov. En moški je bil obstreljen v nogo, in več drugih je bilo ranjenih. To se je zgodilo, ko je 50 štrajkarjev hotelo nečemu štrajkolomcu zabraniti vhod v tovarno. Štrajkolomec je trikrat ustrelil v množico. Ena krogla je zadela v nogo Barney Watersa, ki je mirno gledal spopad. Streljanje in lučanje kamenov se je nadaljevalo, dokler niso čez 20 minut prišli državni policaji, nakar so se štrajkarji razpršili. Štrajk na parniku “Steel Queen”, ki služi družbi za prevažanje novih štrajkolomcev čez reko Ohio, je še poostril položaj. Brodarji izjavljajo, da niso željni pomagati kompa-niji in da tudi nočejo služiti na parniku, ko streljajo pristaši štrajkarjev. Sodnijskega odloka glede vprašanja o razsodišču pričakujejo štrajkarji.
Žrebanje zemljišč.
Coeur d' Alene, Idaho, 16. avg. — Tu se je dovršilo najkrajše izmed trojih velikih žrebanj v zvezi z razdelitvijo indijanskih zemljišč. Dotična zemlja, “Spokane Reservation”, leži severno in vzhodno od stoka rek Spokane in Columbia. Nič manj nego 99,807 oseb je vložilo prošnje za zemljo, dočim se je samo 250 imen izžrebalo, in celo osebe, ki so se njihova imena izžrebala, ne bodo mogle vse pričakovati zemlje. Naval je bil tolik. ker se jih je med zemljišči za žrebal je nahajalo nekaj, ki imajo večjo vrednost zaradi vodnih pravic in rudninskih zakladov, ki se nahajajo na njih.
Kitajka umorjena.
New York, 15. avg. — V “China-townu” je spet zavladalo veliko vznemirjenje, kajti spet je bila neka ženska umorjena, a topot je žrtev neka Kitajka, 21 let stara Bow Kim, ena najlepših med nemnogoštevilnimi Kitajkami v tukajšnjem “Chinatownu”-Bow Kim je prišla semkaj iz San Francisca pred letom dni z 31 let starim Chin Lenom, ki je amerikanizi-ran. Bilo je ob dveh zarana, ko je Chin Len pridirjal iz najemne hiše št. 17 Mott st. in zakričal: “Moja žena je umorjena!” Te besede so med mnogoštevilnimi kitajskimi ponočnjaki in ameriškimi “obiskalci” vzbudile veliko vznemirjenje, kajti še dobro je v spominu umor Elze Sigel. Dva policaja sta potem našla umorjenko šestkrat zabodeno in ležečo na tleh v njeni sobi. Umor je doslej zavit v skrivnost.
Novi policijski načelnik.
Chicago, 111., 16. avg. — Nepričakovana stvar se je zgodila: župan Busse je snoči imenoval policijskim načelnikom moža, ki se z njim dnevniki doslej niso prav nič pečali in ki nanj ni skoro nihče mislil. Novi policijski načelnik je dosedanji generalni superin-t< njent oddelka za odpošiljanje na tukajšnji pošti, Le Roy T. Steward, mož, ki je imel že mnogo let samo upravne službe in ki ga je župan pač spoznal še med časom svojega poštar-stva.
Proti cigaretam.
Washington, D. C., 14. avg. —1 Po mislih podadmirala Seaton Schroeder-ja, nadkomanderja atlantiškega bro-dovja, naj bi se kadenje cigaret med moštvom na krovu brodov kolikor mogoče omejilo. Da bi onemogočil dobavljenje cigaret za moštvo na krovu, je admiral Schroeder v nekem poročilu na mornariškega tajnika priporočal, da se iz liste ladijinega provian-ta, ki služi moštvu, črtajo cigarete. Schroeder je v času svojega poveljevanja na bojnih ladjah opazoval učinek kadenja cigaret pri mornarjih in je prišel do prepričanja, da je kadenje škodljivo in tudi nič kaj ne prispeva k pridnosti ljudi za izpolnjevanje njih dolžnosti.
Požari.
Vancouver, B. C., 13. avg. — Pri požaru Okanagan Hotela v Vernonu, B. C., je davi zarana storilo smrt enajst oseb.
Toronto, Ont., 13. avg. — Neznana mlada ženska je mrtva, druga hudo ožgana in stvarna škoda znaša $500,-000: to je posledica požara, ki je popoludne obiskal Hanlan’s Island, na drugi strani Torontskega zaliva. Požar je nastal v Gem-gledišču in se kaj naglo razširil čez druga večja zabavišča, katerih je zgorelo dober tucat, dočim so bila vpepeljena tudi premnoga druga manjša.
Potresi.
City Mexico, 17. avg. — Zakasnela V | brzojavka poroča iz Acapulca, da so prošnji, izročeni sodišču, je bilo pre-; bili tamkaj včeraj občutiti trije močni skrbljeno za 9 razsodnikov, in sicer potresi. Morje se je v celi luki umak-naj bi imenovali po 3 sodišče, štraj- nilo za 30 čevljev. Meščanje šotorijo karji in kompanija. Odvetnik kompa-J še pod milim nebom, ker se radi po-nijski je navedel 13 razlogov, zakaj gubonosnih potresov pred dvema ted-naj se razsodniki ne imenujejo.
Ni imel sreče.
Colorado Springs, Colo., 13. avg. — “Bob” Womack, ki je svojčas odkril Cfipple Creek in se tako proslavil, je tu po daljši bolezni v starosti 66 let umrl. Nikacega dobička ni imel od svoje odkritve rudninskih zakladov j in je umrl primeroma ubog.
Usmrtil ženo, sina in sebe.
Chicago, 111., 16. avg. — Zločin, kot ga je mogel izmisliti in izvesti samo blazen človek, je bil izvršen tu davi. Gustav Herring, 58 let star, je ustrelil svojo za 4 leta starejšo soprogo Luji-zo, smrtnonevarno ranil svojega 20
noma ne upajo, vrniti se v hiše.
St. Louis, 17. avg. — V mestih Waterloo, Columbia in Redbud, 111., je bil v ponedeljek občutiti potres, ki pa ni napravil škode.
GRŠKA ZASTAVA NA KRETI SNETA.
Oddelek mednarodnih mornarjev se izkrcal in izvršil ukaz četverih velevlasti.
KRECANI ŽALOSTNI A MIRNI.
Španci v Maroku imajo malo več sreče po zadnjih poročilih iz Melille.
Kanea, otok Kreta, 18. avg. — Davi ob solnčnem vzhodu je oddelek mednarodnih mornarjev snel grško zastavo, ki so jo bili pred tremi tedni Kre-čani razpeli v preziranju turške vr-hovnosti, da tako izrazijo željo po združitvi s kraljestvom grškim. Kre-čani se niso upirali in grška zastava je bila sneta čisto mirnim potom po vsporedu. Iz bojnih ladij Velike Britanije, Rusije, Italije in Francije, zaščitnih velevlasti Krete, ki so otok zapustile dne 27. julija t. 1., se je pred solnčnim vzhodom izkrcal na suho oddelek mornarjev, nakar je odkorakal do trdnjave, nad katero je vihrala zastava, in je odstranil znamenje grškega kraljestva. Te četvere vojne ladije so se prejšnjega dne sestale v luki pred Kaneo. Odposlane so bile radi homatij, ki so nastale po 27. juliju med Grško in Turčijo, in v dokaz temu, da hočejo velevlasti vzdržati mir. Inozemski konzuli v Kaneji so prejšnji dan obvestili vlado na Kreti, da bo grška zastava naslednje jutro sneta, in so jo posvarile, da bi vsak napad na izkrcane mednarodne mornarje imel najhujše posledice. Po prejemu tega svarila je vlada na Kreti izdala na ljudstvo razglas, naj nikakor ne moti postopanja velevlasti. Dogodek današnjega jutra kaže, da so se zaščitne velevlasti spet vrnile na otok in da je položaj sedaj približno tak, kakršen je bil pred dnem 27. julija.
Španci v Maroku.
Madrid, 18. avg. — Po poročilih iz Melille, Maroko, obstreljava španska križarka “Princessa de Asturias” u-spešno Nador, mesto na brežini, kjer so Mavri zbrali svoje čete. General Marina je odposlal 8,000 mož po morju ob brežini, ki se imajo izkrcati in napotiti proti gori Gugura, da z nje preženejo Kabile. To gibanje podpira glavna armada, ki ima prodreti proti Nadoru. Vojni poročevalci ne smejo odpošiljati več nobenih brzojavk iz Melille.
Tanger, 18. avg. •— Semkaj dospel brzosel, ki je zapustil Fez dne 13. avgusta, donaša potrdilo poročila o ujetju Roghija, voditelja upornikov, ki bo bržkone prepeljan v Fez. Mnogi njegovi pristaši, ujeti v zadnji bitki z uporniki, so bili usmrčeni ali trpinčeni. Drugi so bili odgnani v Fez. Pravijo, da je bila med glavami, prinesenimi na sulicah v Fez, tudi glava necega Evropca.
Melilla, 15. avg. — General Marina, vrhovni poveljnik španskih čet v Maroku, ima sedaj na razpolago skupaj
38,000	mož in se pripravlja za prodiranje proti gori Gurtigi, vojnemu središču Mavrov. Španci dan za dnem streljajo na goro Gurugo. Zadnji španski vlak z živili in drugimi potrebščinami je srečno dospel na svoj cilj, ne da bi ga sovražnik napadel.
Žetev v Evropi.
Washington, 14. avg. — Poljedelski urad je objavil poročilo o žetvi v Evropi. Najneugodneje je žetev izpadla v srednji Evropi, Nemčiji in Avstro-Ogrski. Pšenična žetev je komaj srednje vrste in zaostane za 50 milijonov bušljev za žetvami prejšnjih let. V zapadni in jugozapadni Evropi je pa stanje poljskih pridelkov boljše. Na Angleškem utegne biti pšenična letina za 4 odstotke nad povprečno. Na Španskem bo pridelkov dovolj za domačo rabo; v Italiji je žetev zadovoljiva v kolikosti, ne pa v kakovosti. V vzhodni in jugovzhodni Evropi je letina povsem dobra. Na Rumunskem se pričakuje večja žetev, nego lani. Na Bolgarskem in Srbskem je letina u-godna, na Ruskem dobra. Žitne zaloge zadnjih let so pošle, in letošnja žetev je pa zakasnela za več tednov, Splošno bo letošnja žetev večja nego zadnji dve leti, a ne doseže one v letih 1905. in 1906.
Slavnosti na Tirolskem.
Dunaj, 15. avg. — Veliko slavlje v spomin na junaške boje, ki so jih Tirolci bili pred sto leti za svojo svobodo proti Francozom in njihovim zaveznikom, se je uradno pričelo. Celo Tirolsko in Predarelsko se je že veS mesecev navdušeno pripravljalo na dostojno obhajanje stoletnice. Prvi dan se je obhajal na Iselbergu, kjer so Andrej Hoferjeve trume porazile Fran coze in prisilile njihovega generala, da se je umaknil čez Kufstein na Solno-graško, dočim je bilo Tirolcem omogočeno, zasesti Inomost. Slavlje na omenjeni gori in okrog nje je bilo prekrasno. Sprevodi in parade, kmetje V narodni noši, strelci v uniformah, vsakovrstni pevci in godci, pokanje mož* narjev ter vse višine razsvetljene — vse to je poveličavalo dan.
Glavni slavnostni dnevi pa bodo 29,
30.	in 31. t. m. v Bregnici (Bregenz), kjer bo navzoč cesar z ministri, nadvojvodi itd.
Japonija krši mirovno pogodbo?
Petrograd, 14. avg. — Rusija smatra postopanje Japonije, ki ustanavlja pomorsko glavno branišče ob ustju reke Tjumen, za podobno kršenju mirovne pogodbe portmouthske. Japonci ustanavljajo to luko v vezi z zopetno napravo železnice Antung-Mukden. Luka bi se imela zvezati z mestom Ki-rin po železnici.
Tu vpoštevajo sploh vso resnost zopetne gradnje po rusko-japonski vojni razdejane železnice Antung-Mukden, ki je v vojaškem oziru velevažna.
Radi te železnice je nastal razpor tudi med Kitajem in Japonijo.
Materinska ljubezen ptice.
Tudi vzrok za linčanje.
Monroe, La., 15. avg. — Semkaj je dospela vest, da je bil blizu kraja I Dosa v Moorehouse Parish neki črnec linčan, in sicer, kot je videti, ker je proti nekemu belokožnemu sosedu podal tožbo zaradi usmrčenja ene njegovih krav.
Kolera v Petrogradu.
Petrograd, 14. avg. — V zadnjih 24, urah do danes opoludne je bilo tU zglašenih 41 novih slučajev kolere in 12 smrtnih slučajev vsled te kuge. Med prejšnjimi tremi dnevi je bilo zglašenih 81 obolenj in 27 smrtnih slučajev.
Edvard v Marienbadu.
Marienbad, Češko, 15. avg. — Kralj Edvard je dospel semkaj danes. S cesarjem Franc Jožefom sta izmenjala prisrčni brzojavki. Marienbad je poln gostov, med njimi je mnogo Američanov. Kralj Edvard se prične kopati jutri.
Zrakoplov v muzeju.
Pariz, 15. avg.—List “Matin” je za
10,000	frankov kupil letalni stroj, s katerim je Bleriot poletel preko Kanala, ter ga je stavil na razpolago francoski vladi. Stroj shranijo v muzeju. Ble-riotu so iz Anglije in Amerike ponujali za stroj do pol milijona frankov.
Sneg v Afriki.
Johannesburg, Transvaal, 17. avg.—■ Tu je zapadel tekom dneva najvišji sneg izza mnogo let. Opoludne je ležala bela odeja že šest palcev visoko in sneg je naletaval le še huje.
Jolietske novice.
—Mati znanega mesarja Johna Rud-mana, N. Scott st., se je smrtno ponesrečila v sredo v Rockdalu. Povozil jo je vlak, ko je na železniški progi pobirala odpadke premoga. Zavarovana je bila pri družbi Prudential.
— Tudi jolietski slovenski Sokol bode zastopan na velikem češkem sokolskem sestanku v Chicagi koncem prihodnjega tedna.
London, 14. avg. — V Schoeneber-
______________ _________-- gu Pr' Magdeburgu je pričela goreti
let starega sina Gustava, ki je hotel hiša, na kateri je imela štorklja svo-svoji materi hiteti na pomoč, in na-! je gnezdo. V gnezdu so bili trije ne-zadnje pognal kroglo sebi v glavo. Ža- j godni mladiči. Ko se je ogenj začel loigra se je doigrala. pod h. št. 2188 oprijemati strehe, je starka obupno na N. Francisco Avenue. Nesrečnik j letala okolo gnezda, ko pa je bil pla-je dejanje nameraval menda že dlje men že čisto blizo, je sedla na gnezdo časa; iz kacega vzroka, doslej še ni in mladiče pokrila s svojimi peruti, dognano. Policija nadaljuje preiskavo.1 Zgorela je z mladimi vred.
K severnemu tečaju.
Berolin, 15. avg. — Zeppelin in profesor Hergesell že gradita zrakoplov, s katerim leta 1910. poletita na severni tečaj. Ž njima hoče konkurirati profesor Schuette v Gdanskem, ki si tudi gradi v ta namen zrakoplov in je svoje načrte že predložil nemškemu cesarju.
Naročnikom v uvaževanje.
Tekom zadnjih par let se je število naročnikov na “Amer. Slov.” podvojilo. To je najlepši dokaz, da je naŠ list res priljubljen.
Ker so se pa tudi stroški za izdajanje lista podvojili, za to ni mogoče predolgo čakati za naročnino. Vsak naj plača isto vnaprej. Plača se naj našim zastopnikom, ali se naj pa pošlje naravnost na nas.
Prav lepo število izvodov našega lista se pošlje vsak teden v staro domovino. One gg. naročnike, ki naročajo list svojcem v stari domovini, prosimo, da vedno gledajo na to, da je list plačan vnaprej, ker je včasih treba več znamk na list, da Sme v inozemstvo, toraj so stroški še večji.
Oni gg. naročniki, katerim je naročnina pošla se s tem uljudno poživljajo da ponove naročnino potom zastopnikov, ali naj pa isto pošljejo naravnost na nas, ker le na ta način lahko pričakujejo rednega pošiljanja list».
Upravništvo “Am. Slov.”
Joliet, III., 18. avg. — Zadnjo nede- dni tako poštena, v čast sebi in svo-ljo je bil najtoplejši dan tega leta v i'm staršem in učiteljem in vsem Slo-našem mestu. Ob dveh popoludne je	t
kazal toplomer 101 (reci: stoineno)
stopinjo. Zdelo se je sicer v nedeljo, da vročina ni tako huda kakor v soboto, to pa zato, ker je hladna sapica olajšavala neznosna soparico. V soboto je toplomer kazal “samo” 100 stopinj, in istotoliko v petek. To so bili trije dnevi, ko nas je pritiskala res tropična vročina. Pa hvalo Bogu, prestali smo jo! Dobrodejen dež med bliskom in gromom je nazadnje ohladil ozračje, in oddihnili smo se. In tudi ovenelo rastlinstvo je spet primerno ozelenelo.
—	Gospodični Mollie in Frances Munich iz Kankakee, 111., sta bivali zadnje dni v Jolietu na obisku svojega brata vseučiliščnika, g. Antona H. Munich, ki biva čez počitnice v naši naselbini, ter svojega strica, Rev. A. M. Kraschowitza. Začasa svojega tukajšnjega bivanja sta uživali gostoljubnost v hiši svojega sorodnika, g. Johna Pasdertz. V ponedeljek sta se sestri dvojčici vrnili domov. Obe pohajata višjo šolo (High School) v Kankakee ter se odlikujeta po svoji pridnosti. In obe govorita, dasi rojeni v Ameriki, tako lepo slovenski, da smo se čudili, ko sta gospodični obiskali tiskarno Am. Sl. Dokler bomo imeli v novi domovini tako vrlih Slovenk, se nam ni bati za našo milo slovenščino.
—	G. John Srveiger, ki je imel svojo brivnico na N. Chicago st., odpotuje te dni v Eveleth, Minn., kjer se menda stalno naseli, ako mu bo tamošnje podnebje ugajalo. Tu zapušča vsepol-no prijateljev in znancev; tudi dramatično društvo ga bo pogrešalo, ker je pridno sodeloval pri naših gledaliških predstavah zadnja leta. Želimo mu na severu mnogo sreče!
— Bratje Hrvatje so imeli zadnjo nedeljo prelep dan. Hrvatski Sokol v Jolietu je bil namreč ustanovljen. Tem povodom je pripeljal poseben vlak iz Chicage nekaj sto ljubih gostov obojega spola. Nad 80 članov Hrvatske-ga Sokola v Chicagi se je odzvalo vabilu in je prišlo s svojo godbo in zastavo pozdravit najmlajšega Sokola hrvatskega v Ameriki. Popoludne ob 2:40 so jolietska hrvatska društva spre jela dobrodošle goste na kolodvoru, odkoder so skupno odkorakali po N. Chicago cesti in naprej v Theilerjev park. Tam se je potem razvilo prelepo slavij e, čegar glavna točka je bila takorekoč uradna ustanovitev Hrvatskega Sokola v Jolietu, ob mnogobroj-jii udeležbi slovanskega občinstva. Rev. Violič, tukajšnji hrvatski župnik, je imel glavni govor, ki je poslušalcem resnično segel v srca in jih prešinil z oduševljeiijeffl za sveto narodno stvar, katera ima v svojih čilih Sokolih svoje glavne prvoboritelje vsepovsod, kjer biva slovanski rod. Nastopali so potem še drugi govorniki, vsi navdušeni. Vmes so odmevale ubrane pesmi. In potem so med sviranjem izvrstne godbe nastopili chicaški Sokoli, ki so v prostih vajah pokazali svojo izurjenost v telovadbi ter vse prisotne mladeniče navdušili za Sokolstvo. Le prehitro je prišel čas ločitve, ko so Chi-cažani spet odkorakali na kolodvor, gotovo povsem zadovoljni s svojim zletom v Joliet, kjer so videli toliko napredka med svojimi brati tudi v narodnem oziru. Hrvatskemu Sokolu v Jolietu kličemo: Naprej in navzgor!
— Da se mladina v naši farni šoli odgaja v pravem duhu, sta te dni pokazala dva naša šolska dečka. “The Joliet Daily Republican” z dne 17. t. m. poroča pod naslovom “Two Real Honest Boys” sledeče: “Dva res poštena dečka sta bila odkrita davi, vkljub dejstvu, da bo danes cirkus in da potrebujeta denarja v to svrho. Kmalu po 7. uri davi sta Jožef Žlogar, 707 North Broadway, in Jožef Ambrožič, 513 North Bluff st., šla doli v mesto, da vidita, kako je okrašeno v pro slavo Elkov. Ko sta prišla na vogel Chicago in Jefferson cest, sta zagle dala na stranskem tlaku zavitek papirja. Iz radovednosti sta ga pobra la, in našla sta v njem dva bankovca po $2; polegtega še neko pobotnico Western United Gas & Electric-kom-panije za Mrs. Mutts, 1807 Nicholson st. Dečka sta vedela, da denar ni njun, dasi sta ga našla, in kar nemudoma sta hitela na policijsko postajo naznanit o najdbi. Eden izmed policajev je nato spremil dečka na dom omenjene Mrs. Mutts, ki je povedala da je res izgubila denar. Pa najditeljema je ponudila samo 25c nagrade vsakemu, dasi je policaj priporočal naj da poštenima dečkoma po 50c, da pojdeta lahko v cirkus. No, dečka sta bila zadovoljna tudi z maiijšo nagrado. Velika je bila in zapeljiva priložnost, da pritajila najdbo, a dečka sta rajši ostala poštena, in slavna policija se je izražala najpohvalneje načinu, kako sta najdbo naznanila. Kako prav bi jima prišli celi štirje do larji in nihče ne bi morda vedel < tem. Dečka res zaslužita javno priznanje.” Tako ‘Republican’. Res ponosni so lahko starši na taka sinčka, in želeti je le, da ostaneta svoje žive
—	Včerajšnja parada “Elkov” je u spela sijajno, vkolikor se tiče udeležbe. Do 25,000 gledalcev obojega spola in vseh starosti se je zbralo ob ce stali v sredini mesta, da vidi to izven-redno parado, ki se je govorilo o nji že nekaj mesecev in seveda še več pisalo po vseh dnevnikih jolietskih. Da, izvanredna je bila parada in vredna, da si jo ogledaš. Kaj tacega zmorejo le pristni Amerikanci. Videl si slavnega lovca iz črne Afrike, g. Roosevelta, kako je kazal svoje slavne zobe zamorcem in levom in drugim zverinam. Videl si morsko kačo, dolgo tri bloke in čez. Videl si krdelo Indijancev na bojni stezi. Videl si — vse mogoče in nemogoče stvari, skratka, videl si višek pristnega humbuga, Resnično odlikovali so se mnogobroj-ni avtomobilisti iz Aurore. Sinočnji predstavi cirkusa Elkov je prisostvovalo na tisoče radovednežev. Nocoj bo komedije konec.
—Pogubonosna eksplozija se je pripetila v ponedeljek zvečer ob 9. uri v čistilnici kokovih peči Illinois Steel kompanije, vsled katere je en delavec mrtev in več ranjenih. Mrtev je neki Rode Jahslich, ali pravše menda Jak-šič, rodom Hrvat, ki sta mu bili obe nogi odtrgani in je za poškodbami umrl naslednje jutro v Silver Cross-bolnišnici. Hudo ranjena sta bila Frank Marinowski in njegov bratranec Steve Marinowski; pa okrevala bosta oba.
—	Plavž (blast furnace) št. 3 v tovarni Illinois Steel-kompanije počiva izza dne 12. t. m. in bo počival še nekaj tednov radi potrebnih poprav. Tudi plavž št. 4 pride na vrsto.
—	Višji uradniki Illinois Steel-kompanije iz Chicage so zadnji teden obiskali in si podrobno ogledali tukajšnjo jeklarnico. Superintendent D. R. Mathias jim je vse natanko razkazal. Tudi kokove peči so si ogledali.
kamor so danes odšli tudi naš župnik Monsignore Jos. F. Buh.
Organistu g. Frank Hrovath-u so včeraj krstili krepko hčerko za Marijo Ljudomilo. Naše častitke!
Rojak Pavel Laube se je na 14. avg. ponesrečil. Padel mu je težek hlad na nogo v stopalu ter ga opašno poškodoval.
Pozdrav rojakom po ljudovladi!
__________ J. J- B.
Little Falls, N. Y., 15. avg. — Slavno uredništvo! Prosim malo prostora v predalih glasila nam svetovnoznane K. S. K. J. Posebnih novosti sicer nimam poročati, akoravno se nam jih ne manjka v našej malej naselbini. Danes sporočam rojakom veselo vest, da se je tukaj dne 14. avgusta poročila nam priljubljena rojakinja Jerica Gruden, članica in obenem tajnica tukajšnjega ženskega društva Marije Pomagaj št. 121. K. S. K. J., z vzgled-nim mladeničem Franc Kolarjem. Nevesta je doma iz Logatca na Kranj-
obilo zdravja in sreče. Tebi, Am. Sl., želim pa dosti novih naročnikov. Z Bogom!
Ignac Česnik, farmar.
Prečna, Dolenjsko, 1. avg.—(Zgradba nove župne cerkve v Prečni.) Cenjenim čitateljem “Amer. Slovenca” je že znano, da zidamo v Prečni pri No-vomestu novo župno cerkev, ker je stara župna cerkev res v polnem pomenu besede dostala; vsled mehkega temelja se je vsedala in pokala tako, da je ni bilo vredno pa tudi mogoče ne dobro popraviti. Leta 1907. koncem aprila smo po načrtu stavb, svetnika Josipa Vancaša, ki je še posebej strokovnjak v gotskem slogu, zgradbo pričeli pod vodstvom stavbenika R. Treo in podjetnikov Spacapan-Stepan-čič. Prvo leto smo spravili cerkev pod streho in tudi obokali z betonom, izvzemši presbiterijum; zvonik pasmo pozidali do velikih oken v visočini slemena cerkvene strehe. V letu 1908.
ce” i. t. d. Z upanjem, da nas bode neevsta kot gospa istotako pridno podpirala na društvenem polju kot nas je kot dekle, želim podpisana v imenu društva mlademu paru vse najbolje v prihodnosti, obilo sreče in blagoslova božjega ter jima konečno kličem: Bog bodi z Vama in njegov angel naj Vaju vodi v novem stanu!
Ana Rožič, predsednica.
—	Mr. S. E. Freund si poje slavo v “The Joliet Daily News” z dne 16. t. m. takole: “Odvetnik S. E. Freund, ki je zakoniti zastopnik avstrijskega cesarstva tukaj, bo imel vbodoče večje ozemlje v svoji sodni oblasti (!). Novi generalni konzul v Chicagi, Silvestri, je ondan preuredil sodno oblast g. Freunda, tako da sedaj obsega pet okrajev, Will, Kane, Grundy, Lee in La Salle. Mr. Freund je prejel vabilo k proslavi 81. (!) rojstnega dne cesarja-kralja avstro-ogrskega, Franc Jožefa, v Glencoe, 111., dne 18. avg. Samo c. kr. uradniki avstrijske vlade bodo gostje, in ti bodo prišli v uradni uniformi,” Ha-ha-ha, kdo se ne smeje?
—	-Rockdale je bolj napredoval v zadnjih šestih mesecih nego v prejšnjih šestih letih, in zato gre predvsem čast občinskemu odboru, v katerem imajo sedaj večino Slovenci. V ponedeljkovi seji občinskih odbornikov je bila potrjena pogodba z “Western United Gas”-kompanijo, veljavna za petdeset let. Po tej pogodbi si je Rockdale za omenjeno dobo zagotovil plin po istej ceni, kakor velja za Joliet. S polaganjem tri milje dolge glavne cevi do Rockdala bo kompani-ja takoj pričela, in dne 1. decembra t. 1. bodo imeli Rockdalčani že izvrsten plin na razpolago, predvsem za razsvetljavo.
- Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Alajevič Franc, Serne John, Horvat Frank,. Simunovič Vinko, Vilčak John, Zupančič John.
skem, a ženin iz Otoka, župnija Bočna pa smo dopolnili betonski obok v pre-na Štajerskem. Na gostiji smo se sbiteriju, dozidali zvonik ter ga pokrili do ranega jutra prav pošteno zabavali s pokupreno cink. ploščevino, dodelali ter marsikatero zapeli, kot na primer mali zvoniček nad facado in ga enako Venček na glavi se — Bliska iz kiti- velikemu pokrili; potem pa smo ometali in osnažili vso zgradbo ter jo rumeno svitlo pobarvali. V tem letu nam je izvršil g. T. Toman kamnoseško delo, postavil prelepi portal, ter okusno po načrtu okrasil facado. Letos pa smo še dozidali steno na pevskem koru, potem vstavili lepo umetno slikana okna s podobami in reliefi svetnikov, ktere nam je res primerno in krasno izdelala mnogoznana tvrdka Neuhauser v Inomostu. Zunaj cerkve pa smo okoli presbiterija in do srede ladije posnemali brežino, pa nizdoli proti glavnim vratom in okoli vhoda prisipali ter tako zravnali lepo svet okoli cerkve, pa naredili pred velikimi vrati krasen prostor za ljudstvo, ko prihaja v cerkev in se iz nje vrača domov.
Cerkev stoji na prijaznem holmu tik župnišča, s prednjo facado gleda proti jugu, veliki zvonik stoji nasproti zakristiji. Dolga je 40 m, široka spredaj s kapelicami 19 m, skoz zakristijo, presbiterij in zvonik pa 20 m. Sleme cerkv. strehe je visoko 23 m, veliki zvonik s križem pa 56.5 metrov. Zidana je v temelju na široko močno betonsko podlago, na kteri se dviguje zid iz samega kamna jeden meter visoko nad zemljo. Potem je vezana z močnim pasom izvrstno žgane opeke naokoli in na to zopet meter visok zid iz kamnja, pa zopet z opeko do oken. Više pa je zid iz same trdne opeke, ki je pod in nad okni vezan z močnimi železnimi vezmi. Tesarsko delo nam je kaj spretno in temeljito izvršil mojster Janez Grundlič iz Mirnepeči. Cer-
McGregor, Minn., 10. avg. — G. u-rednik Am. Sl. Prosim malo prostorčka v vašem listu. Naznanjam rojakom in rojakinjam, da tukaj v McGre-goru bomo katoliško cerkev delali, ter smo imeli sejo 8. avgusta. Cerkev se bo pričela delati kar bo najbrž mogoče, ker smo tako zapuščeni zaradi svete maše. Zatorej lepo prosimo rojake in rojakinje, kateri ste zmožni podariti mal dar. In tudi častitim gg. duhovnom se priporočamo, da bi se nas usmilili in tudi kaj pomogli, da bi se brž napredovalo kar je začeto. In ako je kdo tako usmiljen, da hoče kaj poslati, naj pošlje na naslov: Frank Jakše, Box 88, McGregor, Aitkin Co., Minn.
Oh veseli dan, ko bomo zagledali sveto cerkev, ako Bog nam zdravje podeli! Ker tukaj je še veliko ljudi brez svetega krsta in poznam jih, da bi se radi spreobrnili in krščeni bili, ako bi bili podučeni; ali reve -— nima jih kdo podučevati! In ako pa bo ljubi Bog dal, da bi kaj kmalo se pričela delati, potem ko bo cerkev gotova, bomo naj prvo prosili čč. gg. duhovne za sveti misijon, da bi nas kaj podučili zapuščene sirote. Tukaj je prav prijeten kraj, samo brez sv. cerkve je žalostno. Bog daj, da bi še dočakali, da bi se skoraj svete maše brale tukaj.
Zdaj pa pozdravljamo rojake in rojakinje po širni Ameriki. Amerikan-skemu Slovencu pa želimo mnogo naročnikov.
Frank Jakše, Box 88, McGregor, Aitkin Co., Minn.
kev je pokrita z eternitom, ki obeta biti vrlo dobra streha, pa trpežna in zelo lepa po vzorcu izdelovatelja Ljudevita Hafsehek v Gor. Avstriji. Kleparsko delo nam je zvršila ljublj. tvrdka kleparnica L. M. Ecker v zadovoljstvo. Visoka gotska zgradba napravi res prijeten vtis na opazovalca!
Koliko bo stala nova cerkev? Višej nad 100,000 kron, neračunši zidarski materijal, apno, pesek, kamen, opeko in nevštevši notranjo opravo. Pridni in požrtvovalni farani so ta materijal nabavili skoraj zastonj, vreden pa je mnogo, kajti porabili smo nad 800 vag apna, 1400 voz kamna, 1700 voz peska in do pol miljona kom. opeke, pa še štiri vagone cementa, ki ni vštet v zgorajšni svoti. Tudi v denarjih so dobri župljani mnogo, da veliko prispevali. Pa še imamo nekaj tisočakov dolga na stavbi. Zato pridenem še milo prošnjo do naših rojakov v Ameriki, sploh do vseh Slovencev, pa tudi drugih plemenitih src. Toliko bolj z zaupanjem zabilježim srčno prošnjo, ker bo nova cerkev posvečena sv. Antonu Pad., ki je mnogo češčen svetnik v Slovencih, pa tudi v bedi dušni ka^ kor tudi v telesni. Prosim prečenske rojake in tudi druge moje prijatelje v Ameriki, da bi z vnemo se zavzeli za našo novo cerkev ter sami radi prispevali, pa tudi druge nagovarjali v ta namen. Res so se dohodki v Ameriki mnogo skrčili, a dobro srce najde v ljubezni Božji dar za svojega Boga, za sv. Antona patrona nove cerkve. Naš vrli faran, Josip Somrak, posest-
nik na Kalu, je nabral v Canonsburgu 32 dolarjev. Bog blagoslovi vse dobrotnike naše nove cerkve mnogote-Anton Šmidovnik, župnik.
go!
Za svoje katoliške tovariše.
V začetku meseca julija je prispel en del ameriške vojne mornarice v francosko pristanišče Marzilj. 150 katoliških mornarjev je šlo skupno v slovečo cerkev Notre Dame de la Garde, da prisostvujejo sv. maši. Ko so korakali po končani službi božji iz cerkve, jih je sprejela vzunaj tolpa cestne drhali z žvižganjem, zasramovanjem, smešenjem in še celo z dejanskimi napadi, in vse to, ne da bi se ganila kaka policijska roka. Katoliški mornarji so, dospevši na ladije, povedali svojim protestantskim tovarišem, kaj da so doživeli na kopnem. Ti so pa to sramotenje njih katoliških tovarišev smatrali tudi za svoje, so se drugi dan zbrali v ogromnem številu in 1200 mož je korakalo resnobno in z izzivajočim pogledom po ulicah v katoliško cerkev. Njih odločno zadržanje je napravilo na marziljsko pocestno drhal tak vtis, da se nikdo ni upal jih zasramovati ali pa le izzivati.
— Bujno raste imenik naročnikov “A. S.” Posebno letos se list vedno bolj širi, ker narod pozna svoj list. “A. S.” je edini slov. katoliški list v Ameriki. Le $1.00 na leto vnaprej.
Jamčenje!

Absolutno jamčimo za vse vrednostne stvari, ako so shranjene v naših predalih, kijih lahko najmete po
$3.00 ISTA. LETO.
Woodruff Safe Deposit Co.
Cor. Chicago and VanBuren Sts	JOLIET, ILL-
KADAR KUPUJEŠ ZDRAVILO, ZAHTEVAJ “SEVEROVO.”
LEKARNIKA. ON V.
Ely, Minn., 16. avg. — Cenjeno u-redništvo Am. Sl.! Blagovolite odstopiti nekoliko prostora v predalih cenjenega lista.
Včeraj na praznik Velike Gospojni-ce so imeli tukajšnji otroci naše župnije prvo sveto obhajilo. Prvoobha-jancev je bilo približno 54. Skupno je sv. 'obhajilo prejelo nad sto deklic in mladeničev. Napočil je krasen dan in cela župnija se ga je veselila, tem bolj pa nedolžna mladina. Iz zvonika se je razlegalo ginljivo pritrkavanje lepoubranih zvonov, in nehote si je vsak mislil, da se danes vrši v našej župniji nekaj izvanrednega, pa tudi spominljivega za one, kteri so ta dan prejeli prvič Gospoda Izveličarja pod podobo kruha. Ljudstva se je zbralo v cerkev nenavadno veliko iz cele o-kolice. Pred začetkom sv. maše je prikorakala procesija mladeničev in deklic s svečami v rokah v cerkev pred altar. Nato jim je Monsignor Buh v pomenljivih besedah razložil veliki pomen sv. obhajila, katerega so ta dan prejeli. Deklice so bile vse v belih oblačilih oblečene, in tudi mladeniči so bili vsi ukusno opravljeni da je prisostvujoče ljudstvo posebno pa stariše ganilo do srca. Altarji so bili okrašeni s svežimi cvetlicami, in cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista g. Frank Hrovatha je pel lepe pesmi z najlepšo preciznostjo. Po končanih obredih so se obhajanci zbrali na pročelju cerkve, kjer jih je Atejlir fotografiral.
Ta teden imajo duhovniki Duluth-ske škofije duhovne vaje v Duluth,
Willard, Clark County, Wis., 14.
avg. — Cenjeni g. urednik Am. SL, prosim, da priobčite teh par vrstic iz naše farmarske naselbine.
Tu se dela na vse pretege. Štiri kompanije mizarjev postavljajo nove hiše. Šola bo tudi vkratkem pod streho. Dipa je že gotova, bo izročena prometu ta teden. Naš švidovski štor kiper je postavil veliko poslopje za trgovino, kateri bo tržil s Slovenci. Gotovo Slovenci še ne vedo, da v farmar-skih mestih je najbolj zanesljivo odpreti kak biznes. V naših bližnjih farmarskih mestih so prodajalne, katere napravijo do en četrt milijona dolarjev prometa na leto. Naša slovenska naselbina bo visoko napredovala. N. E. Foster in njegovi trije sinovi, kateri so edini lastniki Fair-child Northeastern železnice in več velikih podjetij, so sklenili zgraditi tukaj tovarno, v kateri bodejo izdelovali iz smrekovih štrcljev (stumps) trpentin, špirit, karbolin in oglje. V tem kraju, kjer smo mi Slovenci naseljeni, ni smrekovih štrcljev, ali par milj od tu je več tisoč akrov zemlje obdane z omenjenimi “štompi”.
Tu je bilo uže precej suho, ali šuša ni nam napravila škode. Sedaj pa pada dežek lepo počasi uže tretji dan. Letos ni bilo tu nobene nevihte še. Pokosili smo uže pred par tedni.- Vsak pravi, da ima dovolj mrve za svojo živino. Skoraj vsi lastujemo krave in nekateri Slovenci imajo po 6 glav živine. John Lukas je kupil zadnji teden lepega konja. John Trunkel in Frank Kokal sta tudi sem prignala eden konja, drugi kravo. Tu da ima eden 4 krave, dobi za “cream” ali smetano po 8 dol. na teden, ker ni nikjer tako tečne paše za živino kot tukaj. Tu prihajajo na dom po smetano z vozom, ker tu je vse polno “creameries”, ki izdelajo v vsaki taki “creamery” po 1500 funtov sirovega masla na dan in ta “puter” pošiljajo v Chicago, v Missouri, v Texas in na vse kraje. Tu plačajo, za smetano vsako soboto. Nekateri farmarji dobijo na teden do 25 dol. Kadar bom imel več časa, bom razložil bolj natanko, kako se delati mora z mlekom, da se dobi smetano, ker znam da še dosti rojakov ne zna, kaj je “cream separator”.
Sedaj pa pozdravljam vse rojake in sobrate K. S. K. Jednote in jim želim
VPRAŠAJ SVOJEGA
Očvrsti si spet telo.
Kadar se v starosti ali po kaki dolgotrajni bolezni počutiš slabega in popolnoma opešanega, skrbi za svoje zdr avje. Pomagaj naravi s tem, da uživaš
Severov želodčni grenčec
To je najboljše želodčno zdravilo, ki čvrsti, krepi in poživlja ves prebavni ustroj. To je mila čistilna tonika za vse one, ki se čutijo utrujene in za one, ki imajo svoj želodec v neredu. Donaša zdravo slast in priporočajo ga vsi, ki so ga poskusili. Cena 50 ce ntov in $1.00.
DVE STEKLENICI NAPRAVILI ČUDEŽ,
“Dlje časa sem bolehal na želodcu, da sem oslaboval in bil brez teka. Potem sem čital v Vašem almanahu o Se-verovem Želodčnem Grenčecu. Naročil sem ga in po nekaterih popitkih sem se počutil prav mnogo bolje, dan za dnem mi je jed bolj dišala in sedaj sem popolnoma ozdravljen, ko sem použil samo dve steklenici tega zdravila.”
ADAM CHILKA, Box 87, Freeman, W. Va.

NA PRODAJ V LEK ARNIH.
ZAHTEVA “SEVER0VEGA.”
Ali se hitro razdražiš?
•um
Če se počutiš popolnoma upehanega, če si prišedši domov z dela ves pobit in truden, če ti je spanje nemirno in duh nepokojen, potem povzročajo ne-priliko tvoji živci.
Severov nervoton
uživan v takih slučajih ti uteši živce, povrne duševni mir in poživljajoč počitek. To je najboljša živčna tonika. Cena $1.00.
Zakaj ga hočejo.
Zakaj hočejo ljudje dobrega mazila? Ker hočejo DOBRIH učinkov. In zakaj hočejo
Severovo olje sv. Gotharda
Ker je najboljše mazilo izmed vseh. Za vsa revmatična obolenja, za vsako-jako rabo pri oteklinah, otrplosti, hrbtni hromosti, kožnih boleznih itd., kjer koli lahko krajeven obkladek olajša bolečino. Cena 50c.

Štev. 1005.
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co. v smislu kongresnega sklepe o hrani In zdravilih z dne 30. rožnika 1906.
ZDRAVNIŠKI NASVET ZASTONJ.
Co
CEDAR RAPIDS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
I. m
KRANJSKO.
' AaaaJ
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. julija troje Kočevarjev in 58 Hrvatov; 27. jul. 54 Slovencev in Hrvatov.
—	Sestanek treh kranjskih škofov. Pod tem naslovom poroča ljubljanski “Slovenec” 2 dne 4. avgusta sledeče: Na domu premil, škofa Trobca so se 29. m. m. zbrali trije škofje: Jakob Trobec iz St. Cloud v Minnesoti, Jožef Stariha iz Leada v Južni Dakoti in knezoškof dr. Anton B. Jeglič. Škof Trobec odpotuje 15. t. m. nazaj v svojo škofijo v Ameriko, škof Stariha, ki je, kakor znano, radi bolehnosti resig-niral na svojo škofijo, se pa stalno naseli v Ljubljani.
—	Žito v ljubljanski okolici so pričeli žeti dne 26. jul. Klasje je lepo in zrnje debelo. Z letino so ljudje za žito in krompir zadovoljni, tudi otave je obilo. — Orehov in hrušk bo letos obilo v kranjskem in loškem okraju.— Gob, gobarjev in gobaric je za Savo toliko, da se kar izkušajo, kdo bo prvi. V Ljubljani je trg prenapolnjen z gobami. — Polhov obeta biti letošnjo jesen posebno veliko po Kranjskem, zlasti pa po Dolenjskem in po Gorjancih. Žira ali bukvic in lešnikov je letos izvanredno veliko obrodilo, kar pomenja za polhe mastno pičo. Hrvatje, ki se s prašičerejo v večjem obsegu pečajo, so že najeli za jesen več gozdov po Belokrajni, da se bodo prašiči pasli ob obilnem žiru.
—	Hud vihar je divjal po Kranjskem v noči od 28. na 29. julija. Tulilo je okoli oglov in se bliskalo, ko le v najhujši hudi uri po najvišjih hri-bifi. Črni oblaki so se podili po nebu kakor kake zločestne pošasti, bliskalo se je tako strahovito in močno, da je bila temna noč zavita v popolnoma žarečo luč. Pri vsem tem pa se ni slišalo nič gromenja in niti kapljice dežja ni padlo. S strahom so ljudje pričakovali v ljubljanski okolici toče, a mesto nje so se podili neprodirni gosti oblaki prahu po cesti in travnikih. Konečno je vihar pregnal hudourne oblake na dolenjsko stran. Že ko je skoraj vse prešlo, je nenadoma treščilo na Orlem v podomače Adamičevo poslopje, katero je zgorelo. Ogenj je pa tudi uničil 7 goved in 5 prašičev in kar je še najhujše poleg vse nesreče, je postala žrtev ognja tudi 8 letna domača hčerka, ki je spala v stelji. Pomagati skoraj ni bilo mogoče, ker imajo vaščani vode le za domačo potrebo, nikakor pa za gašenje požara. Po polnoči se je pa vsula toča v šentjer-nejski okolici na Dolenjskem. Debelo ledeno zrnje je neusmiljeno vničilo nekaterim občinam vse poljske in vinske pridelke. Najbolj prizadete so Dol, Žvabovo, Šmarje, Sela, Vrhovce, Golobinjak, Rakovnik, Gomila in Soln-čnik. Prizadeta škoda je velika. Tudi nad Idrijo in okolico je toča hudo pobila.
—	Velik požar je divjal 1. avg. v št.
Vidu pri Zatičini. Pogorelo je 11 objektov, 3 hiše v bližini župnišča. Vzrok požara — cigarete.
—	Galletova tovarna pogorela. Iz Borovnice Bistre: Dne' 29. julija zvečer ob deveti uri je izbruhnil nenadoma ogenj v Galletovi tovarni. Nenavaden odsev plamena je razsvitljeval dobre štiri ure daleč okolico. Razume se, da je privrelo veliko ljudstva. Na mestu so bile takoj požarne brambe iz Borovnice z dvema brizgalnama, iz Verda, Stare Vrhnike in Vrhnike. O-genj jc uničil obsežno poslopje. V tem poslopju sta bila postavljena dva “Gartra” in ena navadna žaga ter velike skladi lesa razne vrste. Poleg poslopja v skladišču je bila velika množina Izrezanega lesa.
—	Blejski grad pride v nemške roke? Še vedno se trdovratno vzdrža-va vest, ki jo je nedavno prinesel Sl. Narod, namreč, da se misli prodati sloviti biser Gorenjske in sploh slovenske zemlje v nemške roke. Kupec, da je neko nemško zdravniško društvo. Sliši se tudi, da so bila že razna odposlanstva gorenjskih občin v tej zadevi pri deželnem odboru, da bi ta po svoji moči posredoval, da bi ta biser ne bi prišel v tujčevo last, ker bi bil potem za Slovence zgubljen za vedno. Deželni odbor naj bi kupil grad, ga sprejel v svojo režijo, ter napravil slovensko letovišče iz njega, kar bi bilo jedino prav.
—	Na Bledu je letos razmeroma mnogo tujcev, dasi je vreme skrajno neugodno. Največ je bratov Čehov, n tudi drugih Slovanov je lepo število. Vest o krasoti Blejskega jezera je prodrla celo v daljno Bolgarsko. Prišel je namreč na Bled profesor Gabenski m Sofije, glavnega mesta Bolgarske. Profesor Gabenski se ne more načuditi lepoti Bleda in njegove okolice. Največ tujcev je v slovenskih hotelih "Triglav”, “Evropa” in pri Petranu. Vsi ti gostje so z malimi izjemami Slovani.
—	Tujcev v Ljubljani je od leta do leta več. V mesecu juniju jih je bilo že za 1000 več kakor v istem času la-
ni. Torej vse hujskanje nemškega časopisja nič ne pomaga.
—	Ruski učitelji in učiteljice so bili v Ljubljani jako ljubeznivo sprejeti. Učiteljica moške gimnazije v Tam-bovu Jelizaveta Jegorovna Altuhova je v zahvalo Ljubljančanom napisala navdušeno pesem. Ogledali so si razne znamenitosti. Ruskih gostov je bilo 50.
—	Romarjev je na Bledu in pri Mariji pomagaj letos vsepolno. Do tisoč romarjev je prišlo samo iz Trsta in okolice. Štajerski Slovenci so se pripeljali v treh vlakih mimo Ljubljane na Brezje in Bled.
—	Planinsko kočo na Begunjščici so otvoril v nedeljo 25. jul.
—	Telefonska zveza Ljubljane z Gorenjsko bo kmalu dogotovljena.
—	Izreden rodoljub je gospod Peter Strel, občinski odbornik v Mokronogu, ki je' stavil v zadnji občinski seji predlog, da se naj na njegove stroške odpravijo vse napisne tablice z nemškimi napisi, ki so lastnina občine. Rodoljubni predlog vrlega gospoda Strela je bil od vseh odbornikov z gromovitim navdušenjem sprejet. Da bi lepa slovenska domovina imela tudi po drugih občinah take vrle može!
—	Zgradba nemškega gledališča v Ljubljani je gotova stvar. Z zgradbo se prične na bivšem Cenkerjevem posestvu ob Gradišču in Erjavčevi cesti še letos. Podrobne načrte bo izdelal arhitekt Aleksander Graf, ki je zgradil dunajsko ljudsko opero. Tako bodo Nemci dobili poslopje, v katero ne bo šel noben Slovenec, kakor noben Slovenec ne gre v kazino.
—	Na c. kr. moškem učiteljišču v Ljubljani je izmed 37 maturantov napravilo maturo 15. Za dva meseca jih je reprobiranih 11, za celo leto 11. To morajo biti prijetne razmere na tem zavodu.
—	Slovenski sokoli v Luksemburgu. Dne 28. jul. se je odpeljala iz Ljubljane vrsta telovadcev Slov. sok. zveze na mednarodno tekmo v Luksemburg. Evropska mednar. zveza telov. zvez šteje sedaj 20 zvez, med njimi 3 slovanske: češko, hrvaško in slovensko. Vsaka zveza sme v Luksemburg poslati vrsto, obstoječo iz 6 telovadcev z vodjo vrste in dvema sodnikoma. Udeleži se tekme samo 5 narodov: Francozi, Luksemburžani, Lahi, Čehi in — Slovenci. Mnogi narodi, ki so že napovedali udeležbo, so pozneje napoved umaknili. Nemci nimajo poslati nikogar. Da vidimo, kako so izbirali drugi narodi vrste za to tekmo, poglejmo sledeče številke: Francozi med 230, Luksemburžani med 20, Lahi med 16, Čehi med 18, Slovenci med 8—6 najboljših telovadcev. Radi pomanjkanja sredstev se Slovenci tudi niso mogli zadostno pripraviti. Telovadili so le zadnjih 14 dni po 8 ur na dan.
—	Pogreb č. g. Stankota Peharc, črnomaljskega župnika, ki je umrl v novomeški bolnišnici, se je vršil dne 29. julija. Truplo so prepeljali v rojstni kraj Tržič, kjer je do pogreba ostalo v domači hiši. Ob pol 11. so dvignili rakev. Na zadnji poti je spremljalo rajnega 25 tovarišev-duhovnikov, med njimi loški g. dekan Kummer, njegov bivši predstojnik, nadalje več sorodnikov in drugih odličnih oseb iz Tržiča, Kranja in krajev, kjer je rajni kdaj služboval. Med pogrebci, je bilo opaziti tudi blag. gosp. Merka, vodja c. kr. okrajnega glavarstva s soprogo. Po slovesni sv. maši so položili ljubega Stankota k večnemu počitku. Vence so položili na grob razven sorodnikov tudi mestna občina črno-meljska s slovenskimi trakovi, potem Marijina družba in Katoliško izobraževalno društvo v Črnomlju. Slišali so se bridki vzdihi in marsikatera solza je porosila prst.
—	Umrl je v Tržiču na Gorenjskem upokojeni župnik č. g. Karol Čeme, rojen leta 1847., posvečen leta 1871.
—	Umrl je v Povodju pri Skaručini posestnik Janez Hubad, brat deželnega šolskega nadzornika g. Fr. Hubada.
—	V Leonišču v Ljubljani je 26. jul. umrl Anton Šeplja, trgovec in posestnik v Šturjah pri Vipavi, značajen narodnjak.
—	Umrl je 30. jul. na opeklinah Anton Korošec iz Tomišlja, ki je nedavno kupil smodnika, ga vtaknil v žep, potem pa vsled neprevidnosti vtaknil v žep gorečo cigareto, da se je smodnik vžgal in ga strahovito opekel.
—	Ustreljen stotnik. V Ratečah na Gorenjskem so se vršile strelne vaje 9. bataljona poljskih lovcev. Stotnik Edvard Berger se je upal predaleč iz zavetišča ter je bil ustreljen v vrat. Stotnik se je takoj mrtev zgrudil. Berger bi bil v par mesecih postal major.
—	Umrl je v Tacnu pod Šmarno goro hišni posestnik in sodarski mojster J. Medved.
—	Zopet nesreča s puško. V Strugah pri Ribnici je Anton Bradač po nesreči nevarno ranil s strelom Jožefa
Križmana, ki je v deželni bolnici dne 28. jul. umrl.
—	Nesreča v medvodski papirnici. V Ljubljano so prepeljali delavca Jožefa Novaka, katerega je v medvodski tovarni zgrabil transmisijski jermen in ga tako zmečkal, da bo skorp gotovo moral umreti.
—	V Krki je utonil topničar Konrad Rojko.
—	Konji so ubili Matevža Peternela, voznika Oblasserjevega v Podljublju. Vozil je čez Ljubelj nekega častnika, domov grede pa so se mu najbrž zavoljo nevihte, ki je razsajala ponoči, splašili konji in ga ubili. Mož je doma iz Stare Oselice na Kranjskem in zapušča ženo s štirimi otročiči.
—	Smrt. Dne 20. julija je umrl najstarejši mož v celem Bohinju, Gregor Soklič. Rojen je bil 6. aprila 1812; torej je bil star 97 let. Kaj rad je pripovedoval, kako se mu je godilo v mladostnih letih, ko se je skrival pred vojaško suknjo. Pomnil je in zatrjeval, da so bili oni najsrečnejši časi, ko so bile dnine v Bohinju po 10 krajcarjev.
—	Blagoslovljenje nove brizgalne v Lešah se je dne 25. julija izvršilo z največjim sijajem. Udeležilo se ga je nešteto ljudstva.
—	Višenjski potok, ki je izginil v Mlačevem v podzemsko jamo, m ki so ga napeljali v stransko strugo, da morejo spodnji mlini mleti, se bo rešil za mlinarje in poljedelce. Po navodilih deželnega stavbenega svetnika Sbri zaja se jama zabetonira, a tako, da bo iz betonske struge segala navpik betonska cev, skozi katero se bo dalo dognati, ali pri povodnjih udari voda iz podzemske jame navzgor.
—	Sleparski igralci ali svarilo lahkovernim. Jožef Jugovič, hišnik in delavca France Nadižar in Lenard Božič, vsi trije iz Trsta, so obče znani kot sleparski igralci. Dne 10. majnika je bil v Kranju semenj. Vsi trije so po prejšnjem dogovoru stopili na Opčinah na vlak in se pripeljali v Kranj, ne da bi imeli tam kako opravilo. Ta dan je Valentin Ferlan na sejmu, prodal nekaj živine. Kupec Jakob Ver-hovnik mu je izplačeval kupnino v kolodvorski restavraciji v Kranju. Tu so bili navzoči tudi prej navedeni trije sleparji ter so opazovali Ferlana, ki je bil nekoliko vinjen. Kot priproste-mu kmetiču, jeli so mu prigovarjati, naj ž njimi igra, kajti osumljenci so že prej navidezno sami med seboj igrali igro “kelne”. Ta igra se igra na ta način, da položi igralec, ki ima blagajno, malo, kot šibro veliko krogljico na mizo in jo pokrije z malim livni-kom, poleg tega ima še dva enaka liv-nika. Igralec prestavlja hitro dotične livnike in tisti, kateri stavi, mora uganiti pod katerim livnikom se kroglji-ca nahaja. Sprva je bilo to lahko u-ganiti, ker je Borčič, ki je držal banko, tako prestavljal livnike, da je še Ferlan stavil 5 K in uganil, kje tiči krogljica. Nato so pa obdolženci zahtevali, naj stavi po 100 K. Res se je dal kmetič zapeljati ter je trikrat stavil po 100 K, a vselej izgubil, kajti Borčič je znal tako spretno prestavljati livnike, da je bil Ferlan vsakokrat žrtev optične prevare ter vsakokrat na napačni livnik pokazal. Sleparji so si nato denar med seboj razdelili. Nadižar je svoj delež, stotak, skril pod neki kamen, da ne bi ga dobili pri njem. Borčič je bil obsojen na šest, Jugovič na pet in Nadižar na dva meseca težke ječe in vsi trije še v primerno denarno kazen.
—	V Ameriko jo je hotel popihati, ne da bi spolnil svojo vojaško dolžnost, Jože Seničar iz Št. Jurja ob J. žel. Toda v Ljubljani so ga prijeli in zaprli.
—	Romanje štajerskih Slovencev na Brezje je krasno uspelo. Vozili so trije posebni vlaki. Na celjskih dveh vlakih se je peljalo 2400, z brežiškim pa 827 romarjev.
-— Država išče premog v Pristovi obč. Škofjavas. Predkratkim so se izvršila vrtanja v zemljo do globočine 600 m.
—	Bénéficiât Slomšek umrl. V nedeljo 18. julija je umrl jubilar in vpo-kojeni župnik, č. g. Janez Slomšek, bénéficiât v Kortah. Rajni gospod je bil stričnik nepozabnega lavantinskega knezoškofa A. M. Slomšeka.
—	Umrl je v Gradcu dne 25. julija v starosti 88 le c. kr. okrajni sodnik v p. g. France Hrašovec. Bil je vnet rodoljub.
—	Franc Mlakar umrl. Dne 31. jul. je umrl v Hošnici po kratki bolezni večkratni tamošnji župan, veleposestnik, podpredsednik Slovanske kmečke zveze gospod Franc Mlakar.
—	Umrl je v Trbovljah veleposestnik g. Franc Kalan v starosti 74 let. Bil je časten član trb. požarne brambe, častni načelnik veter, društva v Trbovljah itd.
—	Zmešalo se je gostilničarju Boštjanu Medvedu v Verpetu pri Frankolovem. Spravili so ga v Gradec,
—	Iz Šoštanja. Dne 26. jul. je bila pri šoštanjskem sodišču (sodnik dr. Dijak) javna dražba Ivan Vošnjakove
tovarne za usnje in njegovih posestev. Razun neke majhne hišice v Šoštanju (okrog 4000 kron) in neke druge majhne gozdne parcele (okrog 2000 kron) je vse izdražbala slovenska šoštanjska posojilnica za okroglo 150,000 K. Samo za tovarno je dala 100,000 K S tem je zadeva za šoštanjsko posojilnico ugodno rešena.
—	Odvetnik g. dr. Ivan Fermevc o-tvoril je dne 1. avgusta svojo odvetniško pisarno v Ptuju v hiši zdravnika g. dr. Stuheca.
—	Obesil se je na svoj god J. Dobrajc, najemnik Žličarjeve trgovine, na podstrešju.
—V morje je skočila v Puli Otilija Ribizl iz Vojnika. Voda jo je vrgla mrtvo na obrežje.
—	Nesreča. Dne 27. julija si je pri delu v rudniku v Trbovljah rudar Valentin Pušnik zlomil obe nogi in so ga pripeljali v dež. bolnico.
—	Strašno opustošenje na Štajerskem. Grozovita gospodarska katastrofa je zadela skoro ves ormoški okraj, vsled toče dne 24. jul., kakor smo že zadnjič poročali. Od Polen-šaka doli do Središča, v dolžini 35 kilometrov in v širokosti 11 kilometrov je preostala le še žalostna puščava. Po gozdih je ležalo vsepolno vran, grlic in drugih ptičev, katere je pobila toča, Toča je pobila tudi okolico od Sv. Petra nižje Maribora do Sv. Lenarta v Slov. goricah, in sicer tudi tako hudo ko v ormoškem okraju.
—	Brnca. (Pravica se je skazala.) Slavni deželni odbor je vse pritožbe Hojža, ki je kričal in delal sitnosti, zavrgel in dovolil, da se sme “Tambura-ški dom” zidati. Naši nemškutarji so kar iz sebe. Pikerjev Sep je tako razburjen, da usta drži kar odprta. In Pirker šele. Rekel je “absolut nicht”, pa vendar ni šlo po njegovem receptu.
—• Štaben pri Beljaku. Prvo sv. mašo je pel tukaj dne 1. avgusta t. 1. no-vomašnik, gosp. J. Ožgan. Ravno tega dne se je otvorilo novo železniško postajališče za osebni promet in za potno prtljago.
—	Prvi Orel na Koroškem je bil u-stanovljen dne 26. julija v Št. Jakobu v Rožu.
—	Grd zločin. V občini Lindhof v lavantinski dolini je neki' kmet s svojim bratom vred nečloveško mučil ženo. Pretepaval jo je s palico, zapiral jo v klet in ji ni da! jesti. Končno jo je moral obdelovati s sekiro, kajti
žena je vsled bolečin umrla in na mrliču so našli na sedalu veliko, že gnji-lo rano. Umrla je čisto zapuščena v neki goli izbici. Kmetica, 32 let stara, je bila doma iz Češkega in se je na Dunaju kot perica seznanila s tem kmetom. Prinesla mu je 2 tisoč kron dote in je bila zelo pridna gospodinja. Kaj je moža in njegovega brata privedlo do teh surovosti, bo pokazala sodna obravnava. Iz cele žalostne dogodbe pa odseva pristno nemška kultura.

—	Tržaški Lahi. Laški listi poživljajo na bojkot proti Slovencem. Predlagajo, naj se ustanovi velika mestna pralnica, da bodo slovenske perice brez dela. Nikdo naj ne kupuje kruha iz Barkovelj in mleka iz okolice. Slovenskim uslužbencem naj se povsod odpove.
—	Na shodu slovenskih staršev pri Sv. Jakobu v Trstu je vladalo zoper vladne organe, ki na nečuven način zavlačujejo slovensko šolsko vprašanje v Trstu, takšno ogorčenje, da se je bilo bati eksplozije v najhujših oblikah.
—	V spomin 501etniee rojstva pesnika Pagliaruzzi-Krilana se je priredila 31. jul. v Kobaridu velika slavnost.
—	Kobilic na Krasu se je nalovilo do 17. jul. 108,000 litrov in ne, kakor se je pomotoma poročalo 75,000.
—	“Županska zveza na Krasu” je imela dne 1. avgusta v Dutovljah ustanovni občni zbor.
—■ V Opatiji je bilo od začetka leta do 22. julija 22,467 tujcev.
—	Stavka v Ajdovščini končana. V četrtek 29. jul. so se zbrali na gori-škem okrajnem glavarstvu zastopniki ajdovskega delavstva, občine ajdovske ni tovarne v svrho pogajanj, katera je vodil dvorni svetnik in voditelj go-riškega okrajnega glavarstva grof At- j
HRVATSKO
—	Gibanje za sklicanje hrvatskeg» sabora se je započelo po celem Hrvat-skem. V sejah županijskih skupščin,
j na javnih shodih itd. se zahteva skli-1 canje. i
—Pesniku himne “Liepa naša domovina” Anti pl. Mihanoviču postavijo v Klanjcu na Hrvaškem spomenik.
j — Umrl je y Carigradu mladi grof Lujo Draškovič, dragoman in podkon-zul na avstro-ogrskem poslaništvu, y starosti 30 let. Pokojnik je bil Hrvat z dušo in srcem ter izredno nadarjen in čist značaj. Umrl je na tifusu.
—	Nadvojvoda v Dubrovniku. Dalmatinski listi poročajo, da bo po ustanovitvi vojnega zbornega poveljništva neki avstrijski nadvojvoda stalno bival v Dubrovniku.
—	Mažarsko šolsko društvo “Julijan” je v Slavoniji vzdrževalo 38 šol z 60 učiteljskimi močmi. V teh šolah je bilo 2498 dečkov in 2131 deklic. V Doljnem Miholjcu bo društvo “Julijan” ustanovilo novo hrvaško šolo.
tems. Pogajanja so se pričela ob 11. uri in so se končala ob 3. uri pop. Vspeh pogajanj je bil povoljen in sicer: Plače se povišajo za 10 od sto, a se bodo zvišale takoj, ko se cene tovarniškim izdelkom zvišajo; ob'sovra-ženi nadzornik Kovač bode iz predilnice odstranjen; škodo, katera je bila prizadeta tovarni, bo trpela tovarna sama; enako se ne bode nobenega sodnij sko preganjal^. Na goriško glavarstvo je prišlo v petek 30. jul. u-radno poročilo iz Ajdovščine, da je stavka v predilnici končana in spo-razumljenje tovarne z delavci doseženo.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellcrjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, o bolečinam v prsih, proti /j. glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in Tr 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
A lexander Hiraš,»?
$ 1a, Chicago telef. 2794 »J telef.N 62 7
■.".■■V.V.'.V.V.V.V.’.V.V.VAV.V.V.W.V.W.V.V.VAV.V.Wi \W.V.V.,.V.".Y.,.Y.Y7iV^Wi
FRANIC SAICSER CO.,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Podružnica
i 6104 ST. CLrAIR AVE. IN. E.,
CEEVEEAIND, O«

r<t' šfc« v ^ ~	.. m i m. Mš	z
S? ’S ^
to si namenjen
I
-v &
m

irnmmmmmmm
ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake *a potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellia Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč.
le prali!
Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne.
kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo.
»	v •%»______	,	......
na vse kraje sveta najhitreje m najceneje. Vsak* denarna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v 10 do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice ali posojilnice po 4 in 4% odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.
ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega 5 izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslovom “Kretanje parnikov^in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam 'ahko iz postaje telefonira po številki -46>87 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete.par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še predajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno in koristno.
YYAWi\YiY.Y.,.V.V.,.,iY.".°.'.	W/.'.W.WAYA'WiVW^W
A-merikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
$L0YEflSK0-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopiši in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMKRIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111.
Tiskarne telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
pri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov, ©opise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo. ,
vedmi sega v dejanje in nehanje človeško in da škoda na duši tisočerno prevaguje ves posvetni dobiček. Dvakrat važna in potrebna za obstanek, procvit in uspevanje katoliške občine je farna šola. Pobožen škof wiscon-sinski je izrekel lepe besede: “Farna šola je srce občine. Kakor se gre v našem telesnem ustroju predvsem za to, da je srce v dobrem redu, kakor smo samo potem zdravi in krepki in delavni, če srce redno uravnava obtok krvi, tako je tudi v občini samo potem katoliško življenje, gorečnost in moč, če izborna farna šola po otrocih, kakor po stoterih žilah in ceveh, raz pošilja v družine katoliško življenje, znanje in krepost ter iz družin spet sprejema vase.”
Katoliška občina brez farne šole boleha; od leta do leta peša in se polagoma bliža svojemu duševnemu propadu. Zato je zadnji celokupni cer kveni zbor v Baltimoru _ določil, da tam, kjer brez važnih vzrokov nedo staje farne šole v kaki občini, tako župnik kakor župljani zapadejo kazni in popravi.
Koristi, ki jo donaša katoliški šol ski pouk, ne more nihče preceniti
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of ' ihe G. C. Slovenian Catholic Union.
T	------
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
avg.
Nedelja Timotej, muč. Pondeljek Filip Ben, spozn
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Sobota
Jarnej apostol. Ludovik, kr. Čefirin, papež. Srdce Marijino. Avguštin.
KATOLIŠKA FARNA ŠOLA.
PROGNANI PRISELJENCI.
Zakaj smatrajo v veri trdni katoliški kristjani za svojo važno dolžnost, pošiljati svoje otroke v katoliško farno šolo, katera je torej potreben del do-brourejene občine? Zakaj ne pošiljate, kakor povečini vaši nekatohški sodržavljani, svojih otrok v državne šole in ne pustite, da vam tako ti vaši sodržavljani tudi pomagajo plačevati odbojne stroške, kakor sedaj vi istim pomagate s svojim težkozasluženim denarjem, odgajati njihovo deco? Čuden pojav je to posebno v deželi, kakor Amerika, kjer je vsemogočni dolar predmet skoro splošnega češčenja. Vzroka za to čudno ravnanje nam je iskati v globokoverski resnosti, -s katero prepričani katoličani jemljejo k srcu pravo začasno in večno srečo ter pogubo od Boga zaupanih jim malči-Jcov. Krščanski starši vidijo v svojem otroku nele mlado stvar iz mesa in krvi, nele telesnega potomca, ki bo pozneje podedoval njihovo ime in premoženje, temveč vidijo takorekoč z očmi sv. vere na njegovi duši krvne kaplje Odrešenikove. Njegovo odgo-jo za to kratko pozemeljsko življenje nadzorujoč, še bolj skrbe za to, da se mu nič ne prikriva od vsega tega, kar jnu podeljuje nadzemska moč za njegovo večno življenje.
Temu globokoverskemu visokemu umevanju dušne plemenitosti in vzvišenega poklica otrokovega se imamo zahvaliti za našo katoliško farno šolo. V brezverskih državnih šolah ne nahajajo taki starši nobenega zadostnega poroštva za odgojo, ki obsega in oblažuje duha in srce njihovega otroka. Tem staršem iz srca govorjene so besede 3. celokupnega cerkvenega zbora baltimorskega, ki se glase: “Čisto posvetna odgoja se polagoma spridi v brezversko in brezbožno, ter je ija vero in nravstvo mladine skrajno pogubna.” “Kdor ni za Mene, je proti Meni.” Za nas katoličane je glavna stvar pri pametni odgoji verska izobrazba, ki sega v duha in srce otroku, da ga izobrazi za ta in drugi svet.
Y naših katoliških farnih šolah se ttčijo otroci iste predmete človeškega znanja kakor v državni šoli; ampak uče se še več. Uče se citati, pisati in računati, obenem pa tudi strahu Gospodovega, da nič slabega ne čitajo v pogubo svojih duš, ničesar ne pišejo, Star je proti postavam ljubezni do Boga in bližnjega; računajo kakor vestni ljudje, ki se vedoma in hotoma ne uštevajo v škodo svojemu bližnjemu. Uče se tam pokorščine in spoštovanja proti obstoječemu oblastvu, obenem pa tudi, “da se mora Boga bolj poslušati, nego človeka.” Uče se tam visoko cediti in braniti dorpovino, kakor tudi znamenje njene velikosti in moči, zvezdnato zastavo — nikakor pa ne pozabljajo pri tem, da nad domovino iti zastavo vihra zastava Odrešenikova.
Iz naših šol hočemo napraviti dobra sadišča in vzrejališča, iz katerih izhajajo dobri državljani in še boljši kristjani, požrtvovalni domoljubi in še po-žrtvovalnejši otroci sv. Cerkve, zmožni trgovci in obenem pošteni ljudje, z jedno besedo ljudje, ki nikdar ne pozabijo, da Bog s svojimi desetimi zapo-
1500 priseljencev je bilo prognanih ali poslanih nazaj v stare kraje izza dne 1. julija, številka, ki menda nima para v zapiskih Ellis Islanda. Ti pro-goni v velikem so vzbudili pozornost tudi v Washingtonu in utegnejo bržkone napotiti kongres, da uvede preiskavo, kako se izvajajo priselitvene postave. Bržko se kongresniki vrnejo v svoje domačije, jih menda bodo njihovi volivci temeljito zaslišali in jim predložili zahtevo, naj povzročijo preiskavo razmer na Ellis Islandu. To se lahko zgodi prav kmalu, ker ima po kongresu imenovana priselitvena komisija pravico, izvršiti tako preiskavo. V zaveznem sodišču dosežena “habeas corpus”-povelja za dovod ali predstavljenje izključenih priseljencev so samo predigra k temu, kar ima Slediti. Postopanje je bilo uvedeno v svrho, da se obrne pozornost širših krogov na upravo na Ellis Islandu, in to se je popolnoma posrečilo; kajti časopisje cele dežele se peča s stvarjo. Trpeti ni mogoče, da se priseljenci, ki proti njihovi dopustnosti v smislu priselitvene postave ni nobenega zadržka in ki imajo tu sorodnike, pripravljene zavzeti se zanjo, brezozirno pošiljajo nazaj čez morje, ne da bi se jim dala priložnost, obvestiti svoje sorodnike o svojih neprilikah. Kot primer za kratko postopanje na Ellis Islandu se poroča, da je bil neki 22 let star mladenič, ki je dospel semkaj na angleškem parniku in se hotel podati k svojemu bratu v Kansas City, prognan kot “podpiran” priseljenec, ker ni sam imel denarja in je bil listek za prevožnjo plačal njegov brat, kateri je bil tudi pripravljen, poslati mu popotnino za v Kansas City. V Washingtonu odobravajo ravnanje komisarja VVilliamsa, ker se pri odločitvi prizivnih slučajev ravnajo po priporočilih komisarjevih. Tajniku Nagelu in pomožnemu tajniku McHargu so baje iz Bele hiše namignili, komisarju dopuščati njegovo ravnanje, ker mu popolnoma zaupajo.
ga škofa, in Mgr. Napotnika,-knezo-škofa lavantinskega.
Mgr. Nagi je zahvalil Njegovo svetost za sv. Klementa Hofbauerja raz-glašenje svetnikom v imenu vseh navzočih in njihovih rojakov, ki so tako goreče želeli videti uresničenje srečnega dogodka, ter je opisal, kako so romarji na svojem potovanju(v središče krščanstva in k nogam Kristusovega namestnika okrepili svojo vero mejpotoma po obiskih altarjev sv. Antona v Padovi, sv. Dominika v Bologni in sv. Frančiška v Assisiju. V njihovem imenu je izjavil, da so škofje in verniki skozinskoz udani naukom sv. Stolice.
Papež jim je v daljšem nagovoru če stital na njihovem novem svetniku, na vzgledu krepke pobožnosti, ki so jo pokazali ve vseh mestih, skozi katera so potovali, in ko je blagoslovil vse romarje, njihove škofe in duhovnike in posebno častitljivega kardinala nadškofa dunajskega, ki ga starost devetdesetih let ni ustrašila pred napori dolgega potovanja, je Njegova svetost dostavila:
“Posebnega blagoslova zazivam na glavo cesarja avstrijskega in kralja ogrskega ter na vso njegovo rodbino da mu sredi vseh bridkosti, ki jih je moral pretrpeti v področju svoje vla de in v svojem rodbinskem krogu Bog podeli moči, ostati vedno kakor je ostal doslej zvest Cerkvi Jezusa Kristusa in udan sin papežu, in da živi, dokler ne spozna še v tem življenju nagrad, ki jih Bog podeljuje Svojim zvestim služabnikom.”
druge vrste ničvrednost. Rastlinski plevel se rabi za gnojila i. t. d., a človeški plevel ne prinese nič drugega kot — vreme hudourno.
Ne rabimo pa tega plevela daleč iskati hoditi. Ako nimamo posebno dobrih vrtnarjev, ga lahko najdemo vsepovsod na domačih tleh. Najdemo ga v domačih krogih, in nazadnje še sami na sebi lahko najdemo veliko podobnih reči.
Ta plevel se imenuje — nevoščljivost.
Ako vidi nevoščljivec katerega svojih znancev, da mu bolje gre, da ima bolje delo, več sreče pri družini, bolje urejeno trgovino, več uspeha v pod jetjih, več ugleda in časti od sosedov
Poljski učitelji zoper pouk nemščine. Zborovanje poljskih pedagogov v Lvovu je sklenilo, da se mora iz učnih načrtov za ljudske šole na Gališkem popolnoma eliminirati pouk nemščine.
Šegavost sv. očeta Pija X. Kakor znano, so podarili papežu amenkanski katoličani krasen avtomobil; sv. oče so ga sprejeli v last dne 24. junija, pa so se takoj popeljali na izprehod po vatikanskem vrtu v spremstvu državnega tajnika Merry del Val-a. Po končani vožnji so rekli sv. oče proti vozniku šaljivo: “Pravijo, da je papež nasprotnik napredka. Ta pa ni res, Papež gre s časom naprej. Danes smo
DANCI VZGLED MALIM NARODOM.
OSVOJITEV KANADE.
Dočim se stara Anglija trudi na vse kriplje, povišati svojo moč in se tako zabraniti proti namišljenim napadalnim načrtom pohlepnih Nemcev, si o-svaja Stric Sam sosedno lepo Kanado prav natihoma. Ampak ne morda z vojno silo — njemu zadošča k temu njegovo krdelo izkušenih bobnarjev, armada nepremagljivih ameriških “drummerjev”, ki se polastujejo veli ke kolonije, ne da bi se mogla majka Britanija braniti proti prispojitvi.
Pač ni nedostajalo poskusov, staviti se v bran. John Buli je star premeten kupčevalec, in opazil je že pred leti, kaka nevarnost preti njegovi nad vse ljubljeni mošnji. In tako je dognal, da je kanadsko izvrševalno obla stvo dovolilo samo britanskemu blagu zmanjšanje carine za kacih 33 odstotkov, torej je pobiralo od Britancev za celo tretjino manj uvoznine, nego od ameriških tekmovalcev. Ampak pomagalo ni nič; ameriški uvoz v Kanado je neprestano naraščal, dočim se je britanski v jednaki meri manjšal. Leta 1869. je stala Velika Britanija na uvoznem izkazku kanadskem zaznamovana še s 53,2 odsto in Združene Države samo s 34 odstotki. Leta 1892. se je britanski uvoz znižal uže na 35,6 odsto, dočim je ameriški narastel na 44,9. In v sedaj doteklem fiskalnem ,letu zaznamuje čolna statistika kanadska za Stric Sama 60,4 odstotka in za John Bulla samo 23,6 odstotka — vkljub velikemu znižanju mitnine na angleške uvoze.
Na Angleškem si lomijo roke nad to osvojitvijo Kanade po Združenih Državah, za katero pač niso odgovorni poredni Nemci. Lastna nesposobnost je, ki se ne ume prilagoditi potrebam tujih dežel in ki je povsod kriva, da se Angleži na svetovnem trgu potiskajo v ozadje.
Postaral se je britanski lev, zelo postaral. In če kmalu ne najde pomladila, izgubi lase in zobe.
AVSTRIJSKI ROMARJI, sprejeti v avdijenci po svetem Očetu.
Njegova svetost je sprejela mnogoštevilne romarje iz Avstrije pod vodstvom kardinala Grusche, častitljivega nadškofa dunajskega, ki je skoro devetdeset let star, Mgr. Nagla, tržaške-
Danska deželna razstava v Aarhusu vzbuja pozornost sveta. To je po 20 letih prva danska razstava, na kateri je videti, kako neizmerno se je Dansko razvilo v poljedelskem in industri-jalnem oziru. Znano je, da stoji Dansko, kar se poljedelstva in še posebno živinoreje tiče, na čelu vseh civiliziranih držav. Danski poljedelec se ima za to zahvaliti svoji pridnosti, delavnosti in nadarjenosti v prvi vrsti, poleg tega pa tudi izbornim in mnogoštevilnim ljudskim in visokim šolam, na katerih je bil odgojen po načelu: “pomoč, samopomoč”, t. j. na kateri je bil naučen ne zanašati se na druge, ampak le na svoje primerno vzgojene in izvežbane moči. Teh načel so se poprijeli tudi danski industrijalci in obrtniki in uspeh je bil ta, da je ni več industrijalne in obrtne stroke, v kateri bi bilo Dansko dandanes navezano še na tujino. Da, tudi v industriji in obrti je Dansko danes zavzelo že v mnogih strokah če ne naravnost vodilno, vendar pa častno mesto med velikimi narodi. Omenjamo samo danski porcelan in dansko knjigoveštvo. Krasno razvito je tudi železninarska industrija na Danskem in se je tudi v tej stroki Dansko popolnoma osvobodilo od inozemstva ter producira doma vse, karkoli potrebuje, od najbolj preprostega orodja do najbolj kompliciranega stroja. Vse to je videti na razstavi v Aarhusu.
S kratka, ta velezanimiva deželna razstava daje priliko ogledati si življenje in delovanje danskega naroda v poljedelstvu, v industriji in obrti ter si tako vstvariti jasni pregled cele kulture tega malega a občudovanja vrednega naroda. Pred dobrimi štiridese timi leti je bil danski narod na bojnem polju pobit. Zmagoslavno Prusko ga je brutaliziralo in nikdo ni ne z mezincem ganil v njega obrambo, zdelo se je, da je zgubljen in da ne bode mogel ubraniti ne svoje državne ne kulturne samostojnosti. A prišlo je drugače. Ko so ga mogočni tega sveta zapustili, spomnil se je danski narod samega sebe, začel je delati in dvigati zaklade, ki so dosedaj ležali zakopani v njegovem duhu in njegovi zemlji. In danes, po štiridesetih letih stoji ta 2 in pol miljona duš broječi narod v najpred-nejši vrsti največjih in najbolje kultiviranih narodov na svetu. Oprostil se je gospodarski popolnoma od tujine a tudi njegovi umetniki, literati in znan-štveniki zavzemajo med umetniki in znanstveniki svetovnih narodov častno in večkrat vodilno mesto; danski poljedelci so prvi na svetu m učitelji vsem drugim, danska dežela pa, ki je bila še pred štiridesetimi leti med najsiromaš-nejšimi, je danes med najbogatejšimi, najsrečnejšimi in najkulturnejšimi deželami tega sveta, da morda prva med njimi. To čudo je danski narod zvršil iz svoje moči, brez tuje pomoči, da tu di proti volji, proti intrigam in na-sprotstvom mogočnih svojih sosedov. S tem je dal danski narod sijajen vzgled vsem malim narodom, kako morajo delati, da pridejo do svojega cilja, do svobode, do kulturne, materialne in končno tudi do politične samostojnosti. Tajnost tega vspeha tiči v geslu: “Pomoč, samopomoč”.
in znancev i. t. d., tedaj mu je hudo bili na avtomobilu, vdrugo bomo pa pri srcu. Nevoščljivost si v njegovem | morda na aeroplanu (zrakoplov).” srcu uredi tako gnezdo, da ga je le s
čudežem mogoče razdjati.	I Zanimivi podatki o Lurdu. Lani, o
Ker si pa s hudobnimi mislimi ne j jubilejnem letu prikazovanja lurške more ugasiti srda, ne more si izpolniti Matere božje, je bilo došlo v Lurd 1 svoje hudobne želje, zato mu ne da tak m;iijon ;n 300 tisoč romarjev. Med hudoben črv miru, dokler ne začne iz- njjmi s0 bili 4 kardinali, 38 nadškofov, podkopavati svojega bolj uspešnega j25 škofov m 95 prelatov. Svetih maš soseda. Začne ruvati zoper njega; do- se je v Marijinem svetišču opravilo prinašati razne, dasi tudi neresnične 94 500- sv obhajilo se je podelilo 1,-stvari, le da bi tako škodoval svojemu 066,400-krat. — Uradno se je izpričalo znancu, ki mu je bila sreča bolj mila, p0polno ali vsaj delno ozdravljenje v in ker mu narod več zaupa.-	v 146 slučajih. Vsi ti podatki spriču-
Nevoščljivost se srcu človeka tako jej0> da preganjanje sv. Cerkve na priraste, da mu ni mar in se ne briga, Francoskem Lurdu ne more nič ško-ako ga njegovo delovanje še več stane, in ako s tem narodu še več škoduje, le da on kolikor mogoče škodi gotovim krogom, pa je zadovoljen. Ni mu mar njegova čast, ne briga se za to, ako tudi narod trpi. Da doseže svoj cilj, [ mu je največja briga.
Bodimo dobri vrtnarji, izruvajmo I vsako še tako malo kal tega plevela — nevoščljivosti iz svojih src, dokler nas | ne dobi strast popolnoma v svoje roke. Pomnimo besede pesnika, ki pravi: j Gorje ti, če strasti goječ Podal si se v življenje burno:
Kod hodil boš, le škodil boš,
Besneč kot vreme hudourno.
Ne ozirajmo se na besede nevoščljivcev, ker istih namen je razpor in I njih cilj je propad, ki ga redkoma do- | sežejo.	— Klepec.
Kot nova izgleda obleka ko smo |4 rni očistili in pogladili, neglede ako Ja iz debelega ali tankega blaga.
Ženske bodo jako vesele, ako se «e« znani j o z našim delom. Prenovim« obleke, boljše in hitreje kot se doma naredi za Kar zahtevamo le malo pl», čilo. Poskusite naše delol
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
630-633 Cass St. JOLIET, ILL,
Chi. Tel. 489.	N. W. Tel. 4U.
, Nov kip Kolumbov.
Slavni danski kipar Hasselrus je I predlagal, naj ameriški Danci poklonijo ameriški vladi ogromen kip Kolumbov. G. Hasselrus se je ponudil izdelati kip sam. Kipar živi v Rimu, pa je šel v Kodanj z namenom, da predloži svoj načrt Američanom, zbranim tamkaj v proslavo Aarhusa dne 4. julija. G. Hasselrus je sprožil misel, da se kip postavi na zemljišču Bele | hiše v Washingtonu.
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, IH.
Slovanski tvorničar društvenih od
Anarhist postal menih.
Adolf Rette, dobroznani francoski I anarhiški pisatelj in govornik, ki je nedavno presenetil svoje prijatelje s tem, da se je pokatoličanil, je nastopil znakov (badges), regalij, kap bande, novicijat pri redovnikih benediktincih.
Po romanju v Lurd se je umaknil v benediktinski samostan, in potem je sklenil, postati menih.
22 milj daleč k sv. maši.
Rt. Rev. Grance, škof v Sacramentu, 1 Cal., je imel predzadnjo nedeljo sveto birmo v Downievillu, in ker je bil to škofov prvi obisk izza več let, je bil dogodek od nenavadne važnosti. Škof Grace, v spremstvu Rev. Clyne-a, se je peljal iz Nevada City v zasebnem vozu; vožnja ob vročem vremenu bi bila zdelala najkrepkejšega gorjanca, a škof jo je prav srečno prestal. Občno pozornost in škofovo posebno pohvalo je vzbudilo dejstvo, da sta dva dečka, v starosti 10 in 12 let, prehodila peš| dveindvajset milj prejšnji dan v vročini, da ne pogrešita priložnosti sv. bir-1 me. Neki drug deček, star 15 let, je prehodil osemindvajset milj v petek in deset v soboto pred birmansko ne-1 deljo. ,
in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, IH
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Tel. Chi. 2932....N. W. S.
Stan. tel. Chi. 3541.
M. PHILBIN
KONTRAKTOR.
in zidar hiš iz cementovih blokov. Narejam tudi hodnike (sidewalks) far cementa..	, . ,.u
Dela jamčim, da bo dobro in trpežno Krijem tudi strehe.
M. PHILBIN,
515 Cass St.	314 Campbell St
JOLIET, ILL.
Tom. Stefancich
N. W. Phone 577.
1014 N. Chicago Street Joliet ID.
Gostilničar
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
DOBRODOŠLI!
V Chicagi bodo zgradili operno gle-1 dališče za $1,000,000.
Petero posameznih ekspedicij odrine letos proti severnemu tečaju.
Po rusko-japonski vojni sta začela obrt in kupčija na Ruskem procvitati | in vsako leto kaže velik napredek.
56. katoliški shod katolikov v Nemčiji se bo vršil od 29. avgusta do 2. | septembra v Vratislavi.
NEVOŠČLJIVOST — PLEVEL.
Vsakdo, ki si je ogledal kakšen vrt, vidi, kako plevel napne vse svoje moči, da se razširi in duši koristinosne rastline. Plevel raste tudi v slabi zemlji, v katerej ni življa za dobičkonosne porastke. Plevel pa raste trikrat tako hitro v dobri zemlji kakor koristne rastline. Le nepočivajoča roka vrtnarja zabranjuje rast plevela, ako hoče vrtnar, da mu bode zemlja done-sla koristen sad.
Ne mislimo pa pri tem le rastlinski plevel. Tudi med človeštvom se nahaja plevel človeške družbe, ki izsesava živelj sloge i napredka. Plevel človeške družbe je mnogo slabši kot
Najstarejši katoliški duhovnik umrl. V Liševu (okraj Kulm) je umrl dekan | Stanislav Machorski, star 102 leti.
Stoletnica anarhista. Svobodomisle-1 ci praznujejo stoletnico anarhista Prudhona, ki je skoval geslo: Lastni-) na je tatvina.
.V.V.V.V.V.V.V/.^VVVAVA ‘.V.V.V.W.V,,.VA,.,.V.%W/A
{POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov iti domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača prod žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista dražba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri. poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
YA%W.Y.VA^Y.V.W.V.VA\V.VA\VA^W,W,VWWAS
Spomenik Adamu in Evi je postavil v Baltimore bogataš Brady, češ, če bi ne bilo Adama in Eve, ne bilo bi tudi [ slavnih mož.
Acciarito zblaznel. Morilec italijanskega kralja Umberta, Acciarito, je zblaznel in se nahaja sedaj v kriminal- j ni blaznici v Montelupo.
Na Japonskem se je izdatno pomnožilo število katoliških redovnih učite-1 ljev, ki dobivajo plačo ali pa vsaj podporo od vlade in so nastavljeni na jav- I nih državnih šolah.
Pri mednarodni sokolski tekmi v Luksemburgu, katere so se udeležili Francozi, Čehi, Slovenci, Italijani in Luksemburžani, so dobili Francozi I., Čehi II., Italijani zadnje darilo.
Joli et. ul.
HITO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.	Both Phone* tt
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
_____	_______ GLAVNI ODBOR:
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet^IU.
I.	podpredsednik:............Marko Ostronich, 92 Villa St, Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik: ........John Grahek, cor. Broadway & Granite Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. ..Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec...............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, North Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenba y Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 246, Gilbert, Minn.
URADNO GLASILO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
«♦©♦040400404040404C 3
Društvene vesti.
Joliet, 111., 16. avg. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. je imelo v soboto 14. t. m. posebno sejo. Na dnevnem redu je bil predlog necega bratskega društva o sklicanju izvanredne konvencije K. S. K. J. In po burni razpravi je bil tisti predlog sprejet s 54 proti 16 glasom. Tem potom protestiram proti sklepu za izvanredno konvencijo, in sicer iz sledečih vzrokov: Društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K.
J., kateremu pripadam kot član, šteje 240 članov, a na posebni seji zadnjo soboto ni bila niti ena tretjina članov navzočih. Stvar, za katero se gre, je pa tako velevažna za naše društvo in celo Jednoto, da bi smelo o nji sklepati samo celokupno društvo. In zato bi se bili morali obvestiti vsi člani o veliki važnosti seje, in vsi bi morali priti na sejo in vsi glasovati o predlogu, kar se pa ni zgodilo. Žalostno, ampak resnično, da se o tej tako ve-levažni stvari sklepa tako lahkomiselno. Izvanredna konvencija bi stala na tisoče dolarjev — zato je treba prav dobro in temeljito premisliti, ali naj se skliče ali ne. Temeljito in prav dobro pa naše društvo ni premislilo, kajti sicer bi se bilo udeležilo posebne seje polnoštevilno, in le potem bi imel sklep o konvenciji resnično veljavo, katere pa sedaj po mojem nima. Zato protestiram.
Z bratskim pozdravom
John Plut, nadzornik.
Chicago, 111., 16. avg. — Opominjam še enkrat vsakega člana društva sv. Alojzija št. 47. K. S. K. J., da bode mesečna seja 22. avgusta. In v tej seji zahtevam od vsakega člana njegovo stanovanje, da mi odda ulico in novo hišno številko, ker od 1. septembra 1909 stari naslovi ne bodo veljavni. To mora vsak član vedeti brez opombe, da meni ne bodo iz mesta poslali vaše naslove, ampak jih morate sami oddati meni in drugemu tajniku. In naj si vsaki na kos popirja doma napiše celi naslov in naj odda na seji vsakemu tajniku enega. Kateri pa ne more na miting priti, naj po katerem drugem pošlje ali pa po pošti. Kateri tega ne stori do 1. septembra, če bi mu se pripetila bolezen, ne dobi podpore in kazni zapade po pravilih.
Nadalje tudi opozarjam tiste člane, kateri svojo dolžnost zanemarjajo in neredno plačajo, morajo priti na miting in stvari poravnati. Kateri tega ne stori, bode iz društva suspendiran. Jaz ne bodem več nobenega čakal več kot eden mesec, in potem če ne more plačati, naj pride na sejo in naj prosi ude, ker ga bodo radi počakali, a jaz ne bodem imel pa nobene sitnosti.
Nadalje, kateri član se kaj zanima za društvo in za K. S. K. J., je prošen in mora priti na sejo 22. avg., ker se bodo važne stvari razpravljale, ker to je ena velika stvar, in znabiti to je že večini članov znano. In to je zaradi izvanredne konvencije K. S. K. J. In naj vsaki dobro premisli o tem, kako bode kaj govoril. Zakaj to niso špasi, to stane denar. Tisti, kateri pa ni ud tega društva, ne sme o ti zadevi nič govoriti na seji.
Nadalje še eno. Kot finančni tajnik tega društva je moja dolžnost vsakega uda opomniti, kateri redno ne plača za kar ima plačati, potem mi eni odpišejo “jaz ne bom to plačal,” drugi “jaz ne bom.” Torej to si jaz ne dovolim! Kateri noče ene ali druge stvari plačati, naj pride na sejo in tam je pravo mesto se izraziti. Ni treba misliti, da eden plača, eden ne. Vsi pa starosti jednako plačamo! To je zadosti. In kateri se ne bode ravnal po pravilih društvenih in K. S. K. J., bode izločen in si bode vsaki sam kriv.
S pozdravom na vse člane in članice. Vsi dopisi naj se pošiljajo od sedaj naprej na tale naslov:
John Wukshinich, 2748 So. Trumbull Ave., Chicago.
Allegheny, Pa., 12. avg. ;— Naznanjam vsem članom društva Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jed-note, kateri se niso udeležili zadnje
seje, ki se je vršila dne 8. avg. .t. 1., da se je predsednik Mihael Husič odpovedal svojemu uradu zaradi odpoto-vanja izvan društvenega sedeža. Društvo mu se najtopleje zahvaljuje za njegov trud v preteklem času njegovega uradovanja, ker je uradoval le v prospeh društva ves čas, za kar se društvo tudi sedanjemu predsedniku priporoča. Predsednikovo mesto je nastopil podpredsednik John Mravintz, nakar je bil izvoljen z večino glasov za podpredsednika George Flajnik (Klobučar).
Tudi želim opozoriti vse člane stanujoče izvan društvenega sedeža, katerim je potekel čas veljave potnega lista, da si ga v najkrajšem času podaljšajo.
Z bratovskim pozdravom
Frank Mravintz, I. tajnik.
Kako narediti, da zlezejo kure dve jajci na dan?
—to uči dopisnik “Frankfurter Zeitung” iz New Yorka, ki piše: Nedavno je nek veletrgovec v New Yorku (New Jersey) tožil nekega kmeta, ker mu je poslal premajhna jajca. Pred sodiščem so slednji in zaprisežene priče povedali, da kure obtoženca in sploh vseh kmetov v dotičnem okraju zležejo dve jajci na dan. Napredni kmetje imajo namreč v kurnice napeljano električno luč. Ob 2. popolnoči luč navijejo. Kure mislijo, da je jutro in zležejo svoja jajca. Nato se luč zopet ugasne in kure vnovič zaspe. Ko se zopet zbude ob pravem jutranjem času, pa seveda zopet zležejo jajce. Vsled tega so tudi jajca manjša. — “Kreuzzei-tung” pripominja k temu, da to še ni nič nasproti nekemu pruskemu ekonomu, ki je imel v svojem hlevu koledar. Od tega koledarja je vedno za eno listnico več odtrgal, tako da je bil za en dan naprej. Vsled tega so bile krave jrlede na dobo nosečnosti pre-motene in so se tako podvizale, da so na leto vrgle po dve teleti. — Na to pa je odgovorila “Magdeburger Zeitung” sledeče: Ta zistem bi se moral vpeljati v našem državnem zboru, oziroma v njega odsekih. Tam bi bilo kaj dobro, da bi vlada uvedla take koledarje, ki kažejo za eno leto naprej, da bi se gospodje nekoliko bolj podvizali!
Zionistiške kolonije.
4
Zionistiško gibanje med Judi po celem svetu stremi za tem, da se vsi Židje naselijo v svoje posebne kolonije in da žive odločeni od drugih. Zioni-
s.ti so prosili turško vlado za dovoljenje kolonizacije v Mali Aziji ali Mezopotamiji. Že pod staro vlado so Zio-nisti ponujali visoki porti velike svote za odstop zemljišč, pa je bila njih prošnja vedno zavrnjena z motivacijo, da bi bila taka kolonizacija samo prelaz in podlaga k osnovanju samostalne židovske narodne države. Kiamil paša je dejal, ko je bil še veliki vezir: Mi smo prej krivo napravili, da smo pustili armenskemu vprašanju, da je prišlo na površje. Sedaj naj bi pomolili pa še roko zionistiškemu vprašanju, da bi začelo rogoviliti. Iz tega razloga so osnovali zakon, koliko časa, da smejo tuji Židje prebiti v Palestini, namreč šest mesecev. Pod novo sedanjo vlado so Zionisti obnovili svoje zahteve, a zdi se, da se jim na nikak način ne bo dopustila kolonizacija v Mali Aziji ali v Mezopotamiji.
Slabo umevana pevska umetnost
Znana španska operna pevka Ema Calve se je po končani gledališki sezoni v Madridu podala na oddihljej v tiho daljno gorsko vasico. Priprostim hribovcem se je s svojim ljubeznivim obnašanjem in darežljivostjo tako prikupila, da so jo naravnost obožavali. Nekega večera povabi umetnica vso vas k mali pojedini in da bi jim izkazala vso svojo prijaznost, jim je zapela svoje naj lepše pesmi, in sicer z vsem žarom. Ljudje so jo poslušali,
a nihče ni zinil kake pohvalne besedice. Umetnici se je zdelo čudno in zato je vprašala, ako se jim petje ne dopade. Vse tiho. Še-le na ponovno vprašanje se zgane star kmetič, popraska se za ušesi in pravi: “To bi znalo biti lepo, toda, povejte nam, se-nora, ali ne postanete trudni, ko tako silno kričite?”
Analfabeti med rekruti v različnih državah.
Nemčija stoji glede šolstva na prvem' mestu; ima 9,750,000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 milijonov mark na leto; zato pa ima tudi najmanj analfabetov med vojaškimi novinci, namreč 0.05 odst. Za njo pridejo Švedska, Norveška in Švica z 0.01 odst.; Danska ima tudi le 0.2 odst. in Vel. Britanija 1 odst. analfabetov. Holandska ima 2.1 odst., Francija 4 odst. in Finlandska 5 odst. analfabetov. V precejšnji razdalji od teh stoje Belgija z 10.2, Avstro-ogrska z 25.7, Grška s 30 in Italija z 31.3 odst. Nad polovico novincev ni znalo ne citati ne brati na Bolgarskem in Srbskem, Ruskem, Portugalskem in Španskem; v zadnji vrsti stoji Rumunska s 75 odstotki analfabetov.
Kje se največ pije.
Nedavno je bila otvorjena v Ženevi na Švicarskem protialkoholna razstava v svrho, da se razvidijo posledice pijančevanja. Ta razstava je dokazala, da se največ in najbolj pijančuje na Francoskem in Švicarskem, a najma-nje na Finskem in Norveškem. Na Švicarskem se opaža, da se od leta 1885. sem mnogo manje pije, ko se je pa preje. Največjo zaslugo za to imata dve protialkoholni društvi, ki delujeta med ondotnim prebivalstvom. V enem društvu so zjedinjeni sami moški, v drugem pa same ženske. Ali razun tega se trosi še danes po celem Švicarskem okoli 300 milijonov frankov na leto za pijačo in le 200 milijonov frankov za zdravo in redilno mleko in za potreben kruh. Leta 1903. je bilo v tej mali deželi 23,202 krčem, tako da pride na vsakih 1000 prebivalcev 7 krčem.
To ni bila emancipiranka!
Navadno se takozvanim emancipi-rankam očita, da hočejo v manirah in obleki posnemati moške in tako demonstrirati svojo žensko samostojnost. V koliko so ti očitki zasluženi, v koliko pa so le sad moške maščevalnosti — to je vprašanje! Da se pa tudi čisto priprosta ženska starega kova, ki se ji o emancipaciji niti ne sanja, prav dobro razume na moško vlogo, kaže ta-le najnovejši slučaj: Te dni je kazenska zbornica deželriega sodišča v Monakovem izdala ukaz, da se privede k razpravi nekega starega hlapca, ki je mnogo let služil v Mies-bachu na Gor. Bavarskem. Mož je namreč v neki gostilni spil 9 in pol poličev piva in pokadil šest smodk, a plačati je — pozabil —, torej Mica Kovačeva... Hlapca so privedli na sodišče in tu po predpisih zdravniško preiskali. Pri tem pa je prišlo na dan, da čokati 50 letni hlapec pripada — nežnemu spolu in se v resnici zove Nothburga Kerndl. “Devica” je 30 let služila za hlapca in imela v gostilni in na kegljišču vedno prvo besedo. Sedaj je vse te slave konec.
Turban — najnovejša ženska moda.
Parižanke so se v najnovejšem času odločile za turban kot pokrivalo. Ta moda sicer ni tako nova, kakor bi kdo mislil, marveč nam Tackeray v svojem romanu “Semenj življenja”, ki se vrši v začetku minulega stoletja, poroča o turbanih kot ženskem pokrivalu. Turbani ne bodo tako obširni kakor zadnji modni nestvori, kar je vsekakor že pridobitev. Razume pa se, da ženske tudi turbanov ne bodo nosile brez različnih eksotičnih ptičjih eksemplarov in okraskov in bi morda lahko prišla do porabe tudi enkrat poštena domača goska — ne-li? Pa tudi Indijanci že nestrpno čakajo na to, da pride njih narodna noša, pri kateri igra ptičje perje glavno vlogo, že tudi enkrat v veljavo pri evropskih damah. Upajmo, da pridejo takoj za Turki na vrsto.
Umazani Abdul Hamid.
Odstavljeni turški sultan je bil velik umazanec. Daši je plenil državne blagajne in imel silne svote denarja, je vendar ostajal dolžan, kjer je le mogel. Tako n. pr. ni plačal svojega telesnega zdravnika. Nekemu detektivu, ki ga je naročil iz Pariza, da pazi na njegovo osebno varnost, ni več let izplačal nagrade. Učitelju francoščine njegovega sina je ostal dolžan 1600 frankov na plači. Celo zlatarjem ni plačal dragocenosti, kijih je potem velikodušno poklanjal svojim haremskim prijateljicam. Svojemu bratu je pridržal apanažo celih 29 let. Proti Abdul Hamidu je vloženih ne-številno tožba na izplačanje dolga.
Kralj gostilničarjev
je londonski “organizator velebanke-tov”, Josip Lyons. On ima sedaj 10,-000 uslužbencev: natakarjev, kuharjev, slaščičarjev, pekov, mesarjev itd.; dalje velikanske zaloge podstavkov, 30,-000 krožnikov, 50,000 čaš vsaktere oblike, cele gore namiznih prtov, servijet
itd. V osmih pečeh peko avstrijski peki noč in dan kruh; samo za slaščice se vsak teden porabi 30 ton surovega masla. Vsak dan zakoljejo celo črede različnih živali in celi vlaki privažajo vsak dan različno zelenjavo in sadje. Za veliko aberdeensko pojedino (3500 oseb) je dobavil Lyons 90 želv, 229 janjčjih stegen, 800 rib, 1200 jerebic, 2000 zarebernic, 2500 prepelic, 500 ka-punov, 1200 hrušk, 350 dinj, 1600 breskev in 6500 funtov grozdja. Poleg tega pa še velikanske množine drugih stvari, ki so bile za napravo jedi potrebne. Dinje je naročil iz Francije želve, ki so tehtale 6000 funtov, pa je dobil iz Indije. Pojedina je obstajala iz 10 vrst in je bila v 70 minutah servirana. Streglo je 750 natakarjev.
Bogastvo japonskega cesarja.
Vladar japonske dežele vzhajajočega solnca je eden najbogatejših na svetu. Glavni viri njegovega bogastva so državne akcije in obligacije, zemljišča in gozdovi. Gotovino je naložil na 262,000 delnic pri raznih društvih in te delnice reprezentirajo vrednost nad 92 milijonov jenov. Vsaka jena je vredna 1 dolar našega denarja. Razun tega ima še cesar obveznic za 20 milijonov. Vsa njegova zemljišča in gozdovi so precenjeni na 500 milijonov jenov. Naposled še palače, dvorci in vrtovi v vrednosti 253 milijonov. Iz državne blagajne dobiva japonski mikado samo 3 milijone jenov kot civilno listo.
Nove hišne številke.
Dne 1. septembra bo imela vsaka hiša v Chicagi novo številko. Da se prepreči vsaka pomota, želimo naznaniti našim prijateljem, da bo tovarna g. Jos. Trinerja nosila številke 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Izvrstna kakovost Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina o-stane neizpremenjena in bode, kakor vedno poprej, to vince glavno zdravilo pri vseh neprilikah prebavnega u-stroja. Bržko zapazite, da vam jed ne diši in moč peša, začnite uživati Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Uživajte ga tudi, če ste bledi, bolehni, čemerni, če vam je prebava pokvarjena in živčevje oslabelo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, Ills.
Uredništvu “Clevelandske Amerike”.
Štejem si v dolžnost se Vam zahvaliti za brezplačno reklamo mojega imena v Vašem listu z dne 13. t. m. Sicer je ostudna laž kar pravite, vendar, če bi tudi bilo resnica, bi gotovo ne potegnil ves denarni preostanek v Vašem listu omenjenega podjetja v svoj žep, kakor je baje storil urednik “Clevelandske Amerike” ko se je v Clevelandu predstavljala “Krvava noč v Ljubljani”, ter je zahteval še le par minut pred igro $25.00 za nastop.
Na besede propalic naroda se ljudstvo ne ozira.
Toliko v pojasnilo.
Klepec.
Izdatno zdravilo.
Ni ga človeka, da ga ne bi nadlegovale pogostne glavoboli in nevralgične bolečine. Najbolje in najhitreje dosežeš olajšbo, če uživaš po navodu o porabi Severove Praške zoper Glavobol Cena 25c, pri vseh lekarnikih. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
NASLOVNIK
tigovcev, obrtnikov, gostilničarjev in
odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO.. 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvu > Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St, blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moškifc oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. Gostilna.
STONICH GEORGE, 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, pre mogom in pošiljanje denarja.
SOUTH CHICAGO, ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Grcenbaj Ave. Salun in prodaja šifkart.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M., 5151 Butler St. Pro daja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Bntlei St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dk*>iin last., 5438 Butler St.
OZDRAVLJA
MOŠKE In ŽENSKE
specialist za ženske in otroške bolezni m On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen m»S žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvi» cah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehud» utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlico, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglušfe-lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu mehurju, appendicitis, bolezni na očeh.itd.
Zdravniški svet zaštonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal izvrstna zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
—Katekizem—
ZA SLOVENSKE KATOLIŠKE ŠOLE
r Združenih Državah.
Sestavil in založil REV. F. S. ŠUŠTERŠIČ Joliet, III.
Cena 25c. Za naročila po 50 Icobov ali več primeren popust. Se dobiva pri založniku.
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano r.a parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczmmski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearboin St.. Chimkt Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, lil. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South i7t» St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
J OHN N SOS AR CO.
5312 Butler St. Bell P Fisk 090 J. Pittsburg, Pa.
USTAN OfCk
,ijvmaK
KRASNI MOLITVENIKI PO ZEL O NIZKI CENI
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENC NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PR
B. BERKOWITZ ,,ajoi£?Yu!.*~
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne cei izdelujemo vsa * te, ttr< «padajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
Iz glavnega urada Fairchild & Northeastern Železnice.
Prebudite se Slovenci, ne tratite časa po tovarnah in rudnikih! Preskrbite si pravi dom, da ne bodete stradali na vaše stare dni. Ne kupujte lot ali hiš po mesta, ker kadar tovarna ali rudnik preneha z delom se ne morete živeti z vašo hišo. Ravno .tako kadar bodete stari, vas bodo odslovili od dela. Ne bodo vas poznali več, da ste vaše mlade dni izgubili pri njihovem delu, a zaslužili pa nič. Zatoraj Slovenci, kupite si na lahka letna splačila 40 ali več akrov rodovitne zemlje. Ta zemlja, katero mi lastujemo, je vsa poleg železnice. Obraščena je z lepim visokim vrednostnostnim drevjem. Drevje vam plača zemljo. Zemlja vam pride potem zastonj. Zemlja leži v lepem kraju in ni močvirnata in poleg slovenskih naselbin. Tu je 41 slovenskih družin naseljenih ob naši železnici. Vsi ti Slovenci so izvrstni delavci. V teku enega leta so prodali na stotine klafter lesa, a sedaj, kjer je lane drevje rastlo, se razprostirajo lepi različni nasadi. Takih delavcev si želimo še na stotine Zatorej mi ne prodavamo zemljo za naš dobiček, mi prodamo zemljo samo da se narod naseli ob naši železnici. Ne kupujte pa zemljo od nobenih agentov in od nobenih “land” kompanij, ker taki kupujejo od železničnih korporacij zemljo in potem pa jo morate drago plačati. Za vsa pojasnila pišite našemu pomočniku. Naredite naslov: IGNAC ČESNIK, P. O. Willard, Wisconsin, Clark County. On je naš zemljiški čuvaj in lastuje svojo farmo.
Fairchild Northeastern Railway
N. E. Foster, predsednik.	Willard Foster, general supertendeni
Skrivnostna ugrabitev.
(Angleški napisal Conan Doyle.)

(Konec.)
Ko sva prišla v bližnjo gostilno s petelinom nad vhodom, je Holmes naenkrat zaupil in me prijel za rame, da bi ne padel. Izvil si je nogo. Opotekal se je proti vratom, kjer je stal močan, mračen mož ter kadil pipo.
“Kako vam gre, gospod Hayes?” ga je nagovoril Holmes.
“Kdo pa ste, in odkod veste moje ime?” mu je odgovoril in videlo se mu je na njegovih lisičjih očeh, da nekaj Sumi.
“Aj! Saj je napisano nad vhodom. In spoznati gospodarja, ni težko. Ali nimate morda povoja?”
“Ne, tega nimam.”
“Komaj stopam na nogo.”
“Zakaj pa potem stopate.”
“Toda jaz ne morem dobro hoditi.” “Pa skakajte.”
Obnašanje gospoda Hayesa ni bilo ravno vabljivo in vljudno, toda Holmes se na to ni oziral.
“Toda brez šale, dragi prijatelj,” je rekel. “Stvar je zame v istini zelo neprijetna. Naprej moram in ne vem, kako bi šel.”
“Jaz tudi ne vem,” je odgovoril o-gorni gostilničar.
(‘Stvar je zelo nujna. Dam vam cekin, če mi preskrbite kolo; če pritiskam tudi samo z eno nogo, vendar pojde to lažje in boljše nego peš.” Gostilničar je poslušal.
“Kam pa hočete?”
“Proti Holderness Hallu.”
“Gotovo k vojvodi?” je rekel ter gledal porogljivo na najine od blata u-mazane hlače.
“In vendar bo vesel, če prideva.” “Zakaj?”
“Ker mu prineseva poročil o njegovem sinu.”
Gostilničar se je vidno vstrašil. “Kaj, vi ste mu na sledu?”
“Videli so ga v Liverpoolu. Upajo, da ga zdajpazdaj dobe.”
Na to se j e, obraz gostilničarjev zopet spremenil in naenkrat je bil zopet dobre volje.
“Nimam vzroka, da bi bil knezu naklonjen,” je rekel. “Bil sem prej njegov telesni kočijaž, toda zelo slabo je delal z menoj. Ker me je nek lažnjiv trgovec sumničil, me je takoj spodil, Toda vendar se veselim, da so mladega lorda videli v Liverpoolu, in pomagati vam hočem, da to sporočite vojvodi.”
“Hvala vam,” je rekel Holmes. “Toda midva hočeva najprej kaj jesti. Potem pa lahko pripeljete kolo.”
“Saj nimam kolesa.”
Holmes mu je pokazal cekin.
“Toda saj vam vendar rečem, da ga nimam. Hočem vam dati par konj.” “Dobro”, je odgovoril Holmes. “Stvar hočemo napraviti, ko se pokrepčava.”
Ko sva bila sama v kuhinji, sem zapazil. kako čudovito hitro je bila noga prijateljeva zopet zdrava. Mračilo se je, in midva od ranega jutra še nisva ničesar jedla; vendar sva precej časa rabila, da sva pojedla, kar nama je gostilničar dal. Holmes je bil zamišljen in je šel parkrat k oknu. Odtod se je videlo na umazano dvorišče. Na nasprotni strani je bila kovačnica, kjer je delal eden pomočnik. Na drugi strani so bili hlevi. Holmes je po tej ekskurziji zopet sedel, toda naenkrat je vstal in glasno zakričal:
“Gotovo Watson, jaz upam, da bo tako! Da, da, tako je. Ali se še spominjaš, Watson, da si danes videl kravje stopinje?”
“Da, več jih je bilo.”
“Kje?”
“No, povsod. Na močvirju in na stezi, in tudi na mestu, kjer sva našla ubogega Heideggerja.”
“Vsekako. Torej povej mi, Watson, koliko krav si pa videl pravzaprav na barju?”
“Niti ene, kolikor se spominjam.” “Čudno, Watson, da se vidi povsod kravje sledove, krav pa ne, čudno, Watson, kaj ne?”
“Da, to je seveda čudno.”
“Torej, misli, moj ljubi! Ali si moreš predstavljati te sledove?”
“Da.”
' “Ali se moreš še spominjati, da so ti sledovi tuintam imeli to podobo,” —položil je nekaj drobtin na sledeči
način —	“potem pa zopet
tako — : . : . : in kmalu zopet —
— ali še veš?”
“Ne, tako natanko nisem opazoval.”
“Toda jaz. Jaz bi lahko na to prisegel. Lahko se vrneva in pogledava, če ravno hočeš. Kako sem bil vendar zaslepljen, da nisem tega vpošte-yal!”
“Kaj pa hočeš vendar iz tega izvajati.”
“Nič druzega, kakor da je morala biti to zelo komična krava, ki hodi in dirja kakor konj. Za boga, Watson, to ni bil neumen kmet, ki si je to izmislil! Zdi se mi, da je zrak čist, če ne vpoštevamo dečka v kovačnici. Splaziti se hočeva ven in skušati, da kaj izveva.”
V napol podrtem hlevu sta stala dva mršava konja. Holmes je enemu privzdignil zadnjo nogo in se pri tem glasno nasmejal.
“Staro železo je, toda na novo pribito. — stare podkve in novi žeblji. Čuden slučaj. Pojdiva v kovačnico.”
Pomočnik je delal, ne da bi naju opazil. Videl sem, kako je Holmes s svojimi pogledi iskal po tleh med starim železnjem. Naenkrat sva zasli-
šala težko hojo, in za nama je stal gostilničar. Divje naju je pogledal, njegov obraz je bil rdeč od jeze, in v roki je imel kos železa z težkim gumbom na koncu. Prišel je tako proti nama, da sem bil vesel, da sem imel revolver v žepu.
“Prokleta ogleduha!” je zaupil. “Kaj delata tukaj?”
“Oh, gospod Hayes,” je odgovoril Holmes hladnokrvno, “skoraj bi mislil, da se bojite.”
Z velikim trudom je mož premagal svojo jezo ter kazal prisiljen smeh. Toda pri tem je bil nevarnejši nego prej.
“V moji kovačnici ne bosta ničesar sumljivega našla,” je rekel. “Toda vseeno nisem prijatelj ljudi, ki brez mojega dovoljenja povsod iztikajo in najljubše mi je, če kakor hitro mogoče plačata svoj račun ter odrineta.” ■
“Dobro, gospod Hayes — brez za- , mere”, je odgovoril Holmes. “Pogledala sva si le vaše konje, toda mislim, da že lahko grem. Vendar ni predaleč.”
“Le dve milji. Pot na desno.” Temno je gledal za nama, dokler nisva zapustila dvorišča.
Midva pa nisva šla dolgo po označeni cesti. Kakor hitro sva bila oko-lu vogla, tako, da naju ni krčmar več videl, je Holmes obstal.
“V tej krčmi nama je postalo vroče”, je rekel. “Toda pri vsakem koraku bom zopet hladnejši. Ne, ne; moram še enkrat nazaj.”
“Prepričan sem,” sem odgovoril, “da ta Hayes vse ve. Nisem še v življenju videl človeka, da bi se tako izdal.”
“Ah! Tak vtis je nate napravil, ali res? Konji, kovačnica. Gotovo je interesanten kraj — ta petelin. Upam, da si ga bova drugič ogledala, ne da bi ga nadlegovala?”
Za nama se je vila dolga cesta ob vznožju nizkega griča. Prišla sva s pota in korakala sva čez polje proti Holderness Hallu. Ko sem se slučajno ozrl, videl sem kolesarja, ki je zelo hitro vozil po glavni cesti.
“Pripogni se, Watson!” je vskliknil Holmes ter me obenem potisnil na tla. Komaj sva se na ta način skrila, da naju ni mogel spoznati — je že mimo naju hitel. V oblaku prahu sem videl za trenotek bled, razburjen o-braz — obraz, na katerem je vsaka poteza izražala strah in grozo: usta je imel odprta in oči je imel izbuljene. Zdel se mi je kakor karikatura hitrega malega Wilderja, katerega sva včeraj zvečer videla.
“Tajnik vojvode!” je zaklical Holmes. “Pojdi, Watson, slediti mu hočeva in pogledati, kaj dela.” Plezala sva s skale na skalo in kmalu sva našla mesto, odkoder sva videla vhod v gostilno. Wilderjevo kolo je bilo na zid naslonjeno. Okolu hiše nisva videla nobenega človeka, tudi pri oknih ni bilo obraza. Počasi so padale večerne sence, in ko se je popolnoma stemnilo, zapazila sva na dvorišču gostilne dve svetilki, in kmalu nato zaslišala topot konjskih kopit. V divjem tempu je nekdo vozil proti Ches-terfieldu.”
“Kaj se ti zdi, Watson?” mi je zašepetal Holmes.
“Kakor beg se mi dozdeva.”
“V vozu je sedel, kolikor sem mogel videti, le en mož. Toda gotovo ni bil gospod Wilder, kajti ta stoji vendar pred vhodom.”
V sredi svetlobnega žarka, ki je padal skozi duri, sva videla temno postavo tajnikovo—gledal je v temno noč. Videlo se je, da čaka nekoga. Nato sva zaslišala korake po cesti, videla še eno postavo v svetlobnem žarku...Po kakih petih minutah so v eni sobi v prvem nadstropju prižgali svetilko.
“Petelin” ima menda čudne goste,” je rekel Holmes.
“Pivnica je na drugi strani.”
“Tako je. To so takozvani preno-čevalci. Kaj za vraga ima vendar ta Wilder tako pozno v tej beznici iskati, in kdo je njegov tovariš, s katerim se shaja v tej krčmi? Pojdi, Watson, drzniti se morava ter si stvar od blizu pogledati.”
Zlezla sva na cesto ter se plazila na drugo stran k vhodu gostilne. Kolo je stalo še ob steni. Holmes je prižgal žveplenko ter ogledoval zadnje kolo; in slišal sem, kako se je natihoma smejal, ko je zagledal reparaturo in obroč firme Dunlop. Ravno na nama je bilo razsvetljeno okno.
“Jaz moram pogledati skozi okno, Watson. Če se pripogneš in držiš ob steni, mislim, da bo šlo.”
Takoj potem je stal na mojih ramenih. Toda, komaj je bil zgoraj, je že tudi doli skočil.
“Pojdi, prijatelj,” je rekel. “Danes sva dosti delala, in mislim, da sem tudi dosti dosegel. Imava še precejšnjo pot v šolo, in čim preje odideva, tem boljše.”
Ko sva zelo utrujena šla čez barje, ni spregovoril besede, tudi nisva šla v šolo, temveč najprej na postajo Mac-kleton, kjer je oddal par brzojavk. Pozno v noč sem slišal, kako je tolažil ravnatelja Huxtable, ki je bil vsled žalostne smrti svojega učitelja zelo potrt. In nato je prišel Holmes ravno čvrst in krepak v mojo sobo, kakor je bil zjutraj pri najinem odhodu. “Vse gre dobro, dragi prijatelj,” mi je rekel. “Obljubujem Ti, da bb jutri zvečer stvar končana.”
Drugo jutro ob enajsti uri sva kora-
kala skozi slavni drevored tis proti gradu Holderness Hallu. Vedli so naju skozi krasni Elizabetin vhod v delavnico vojvode.
Tam sva našla gospoda Wilderja. Bil je skromen in uljuden, toda na njegovih očeh in potezah se je videl še vedno sled včerajšnjega strahu.
“Želite z Njegovo Visokostjo govoriti? Oprostite mi, toda vojvoda je v istini zelo slab. On je vsled tragične novice od včeraj zelo razburjen. Popoldne smo dobili od ravnatelja Huxtabla brzojavko, v kateri nam poroča o žalostnem dejstvu.”
“Toda jaz moram govoriti z vojvodo, gospod Wilder.”
“Je še v svoji spalni sobi.”
“Tedaj pojdem tja.”
“Mislim, da je celo še v postelji.” “Tedaj bom govoril tam ž njim.” Mirno in neomahljivo obnašanje mojega prijatelja bi prav lahko prepričalo tajnika, da je popolnoma brezuspešno, če še toliko ugovarja.
“Torej dobro, gospod Holmes, povedal mu bom, da ste tukaj.”
Po preteku pol ure je vstopil minister. Njegov obraz je bil še bledejši kakor navadno, šel je upognjeno in zdel se mi je še starejši nego včeraj. Uljudno naju je pozdravil ter sedel k svoji pisalni mizi, tako, da je njegova rdeča brada visela na mizo.
“No, gospod Holmes?” je začel.
Moj prijatelj je ostro pogledal tajnika, ki je stal poleg svojega gospoda.
“Če bi ne bil gospod Wilder prisoten, Visokost, bi lažje govoril.” Tajnik je postal še bledejši in je divje pogledal mojega prijatelja.
“Če Vaša Visokost želi —”
“Da, da; boljše je, če odidete. Torej, gospod Holmes, kaj mi hočete sporočiti?”
Moj prijatelj je čakal, dokler se niso za odhajajočim tajnikom vrata zaprla, potem je odgovoril:
“Gospod Huxtable je mojemu tovarišu, doktorju Watsonu sporočil, da je Vaša Visokost za ta slučaj nagrado razpisala. Rad bi videl, da mi to sami potrdite.”
“Gotovo, gospod Holmes.”
“Če sem prav poučen, obljubili ste pettisoč funtov onemu, ki Vam pove, kje je Vaš sin.”
“Dobro.”
“In tisoč funtov pa onemu, ki Vam označi osebo oziroma osebe, ki imajo dečka skritega.”
“Da.”
“S tem vendar ne mislite samo onih oseb, ki so ga odpeljale, temveč tudi, ki ga imajo zdaj skritega.”
“Vsekako, popolnoma naravno,” je rekel vojvoda nestrpno. “Če svojo stvar dobro napravite, se ne boste pritoževali o moji skoposti.”
Moj prijatelj si je mel svoje suhe roke ter kazal pri tem poželjivost, ki me je osupnila, ker sem poznal njegovo skromnost.
“Zdi se mi, Visokost, da leži Vaša šekovna knjiga tam na mizi,” je nadaljeval. “Veselilo bi me, če bi mi nakazali šesttisoč funtov. Denar lahko nakažete deželni banki v Oksfordski uli ci v Londonu, kjer imam konto.” .
“Ali je to šala?” je odgovoril vojvoda, ki se je vspel v svojem sedežu ter ostro in trdo pogledal Holmesa. “Stvar pač ni taka, da bi zbijali šale z njo.”
“Gotovo ne, Visokost. Še nikdar v življenju nisem bil resnejši kakor zdaj.”
“Kaj hočete torej s tem reči?”
“S tem hočem edino to povedati, da sem plačilo zaslužil. Vem, kje je Vaš sin skrit in znani so mi tudi, vsaj deloma, ljudje, ki ga imajo zaprtega.” Brada vojvode se mi je dozdevala še bolj rdeča in njegov obraz še bledejši.
“Kje je?” je vprašal s tresočim gla-
som.
“On je, oziroma vsaj včeraj ponoči je bil v gostilni pri petelinu, kake dve milji od vaših vrat.”
Vojvoda je padel zopet na svoj sedež.
“In koga sumničite? — Kdo ga ima
skritega?”
Holmesov odgovor na to vprašanje je naravnost iznenadil. Šel je par korakov proti vojvodi ter mu nalahno potrkal na ramo.
“Vas”, je rekel. “In zdaj smem vendar Vašo Visokost prositi, da mi izpolnite ček.”
Nikdar ne bom pozabil vojvode, kako je poskočil in začel mahati z rokami kakor človek, ki pada v prepad. Potem je zopet sedel z velikim samo-zatajevanjem ter si obraz zakril z ro kama. Dolgo je trajalo, predno je mogel spregovoriti.
“Kaj Vam je znano?” je konečno vprašal, ne da bi vzdignil glavo.
“Videl sem vas včeraj zvečer z njim skupaj.”
“Ali še kdo drugi to ve razun Vašega prijatelja?”
“Jaz nisem nikomur povedal.” Vojvoda je s tresočo roko prijel za pero ter odprl čekovno knjigo.
“Držal bom dano besedo, gospod Holmes. Hočem Vam izpolniti nakaznico, če mi je tudi Vaše poročilo precej neprijetno. Ko sem obljubil nagrado, nisem niti v sanjah mislil na ;to, da se more stvar tako zasukati. Vi in Vaš prijatelj znata vendar molčati, gospod Holmes?”
“Ne razumem Vas prav dobro, Visokost.”
“Tedaj Vam hočem natančneje povedati, gospod Holmes. Če je edino Vama stvar znana, tedaj še ni vzroka, da bi morali tudi drugi za to vedeti. Dvanajsttisoč funtov sem Vam dolžen, ali ne?”
Holmes se je smejal ter majal z glavo.
“Visokost, bojim se, da bi se stvar tako ne dala urediti. Vpoštevati moramo tudi smrt učiteljevo.”
“C) tem ni James ničesar vedel. Za to ga ne morete napravljati odgovornega. To je delo onega suroveža, katerega je po nesreči vzel v službo.” “Jaz stojim na stališču, Visokost, da je človek, ki zakrivi hudodelstvo, mora lično kriv tudi drugega, ki iz prvega izvira.
“Moralično, gospod Holmes. V tem oziru imate popolnoma prav. Toda gotovo ne v očeh sodnikovih. Človek se ne more obsoditi vsled umora, pri katerem ni bil, in kateri se mu ravno-tako zelo gnjusi in ga obsoja kakor Vi. Takoj, ko je zvedel o umoru, mi je vse obstal, tako grozo je občutil in tako ga je vest pekla. Niti minute ni izgubil in pretrgal je vsako zvezo z morilcem. Oh, gospod Holmes, Vi ga morete rešiti — ga morata rešiti! Rotim Vas, rešite ga!” Vojvoda se ni mogel več obvladati. Hodil je kakor blazen po sobi in vil roke. Konečno je prišel zopet k sebi ter sedel vdrugič k pisalni mizi. “Zelo sem Vam hvaležen, da ste prišli sem, predno ste koga drugega o tem obvestili,” je nadaljeval. “Tako se moremo vsaj posvetovati, kako naj se ta škandal najboljše zakrije.”
“Vsekako,” je odgovoril Holmes. “Vsled tega je pa treba, da govorimo popolnoma jasno in okrito, Visokost. Hočem Vam po svojih najboljših močeh pomagati. Da pa morem to storiti, moram poznati vse razmere kar najbolj. Vem, da hočete gospoda Wiklerja varovati, in da on ni morilec.”
“Ne; morilec je ušel.”
Holmes se je smehljal.
“Vaša Visokost gotovo še ni ničesar slišala o skromnem imenu, katerega uživam, kajti sicer bi ne mislili, da se mi tako lahko uide. Gospoda Hayesa so včeraj zvečer zvečer ob 11. uri po mojem posredovanju v-Chesterfieldu aretovali. Dobil sem od polic, nadzornika, predno sem danes dopoludne zapustil šolo, tozadevno brzojavko.” Vojvoda se je naslonil na svoj stol ter gledal mojega prijatelja kakor o-trpnjen od začudenja.
“Vi imate skoraj nadčloveške zmožnosti,” je rekel na to. “Hayesa so torej v istini aretovali? Zelo sem vesel, da se je to zgodilo, če le ne bode to na Jamesovo usodo slabo uplivalo.”
“Na usodo Vašega tajnika?”
“Ne, gospod; mojega sina.”
Zdaj se je moral Holmes čuditi. “Priznam, da mi je to odkritje popolnoma novo, Visokost. Prositi Vas (Nadaljevanje na 7. strani.)
POZOR, ROJAKU urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljie por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
303 Ruby St
N. W. Phone 835.	Joliet, 111
Pozor Rojakit
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Tffoung Building.
FRANK MEDOSH
9478 EWING AVENUE, VOGAL 95th ULICE, EN BLOK OD SLOVEN-SKE CERKVE SV. JURIJA SO. CHICAGO, ILL.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notat ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo.
Poštena Postrežba vsakemu.	Telefon 123, South Chicago.
Anton Nemanich & Sonj
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio(St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se točno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.	N. W. Phone 344.
JOLIET CITIZENS BEE WIN G CO.
• N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.--
UPiite "Elk Brand" toíato Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklinicah
ZNAK NEVARNOSTI.
----— 1 " ♦
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabe počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so	1
nar vni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča želodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne naredi.
«MmTS&nnW*

Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, čisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje,
«sa¡STí»fG>
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj i zprevideli, da vas trgovci goljufajo, ker vam dajo ponarejeno grenko vin o mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdr avnik vam ga pošlje brezplačno.
Riibite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.

\
(Nadaljevanje s 6. strani.) moram, da mi to natančneje razjasnite.”
“Ničesar vam nočem skrivati. Strinjam se z vami, da je pri tem obupnem stanju, v katero smo prišli vsled Jamesove neumnosti in zavisti, še najboljše in najpametnejše, če govorimo popolnoma odkrito. Kot mlad človek, gospod Holmes, sem ljubil, kakor se ljubi samo enkrat v življenju. Hotel sem to damo vzeti za ženo, ona pa tega ni hotela, ker bi me ta zveza ovirala v moji karijeri. Če bi živela, ne vzel bi nikdar druge žene. Toda u-mrla in zapustila mi je to edino dete, katero sem iz ljubezni do nje negoval in tudi preskrbel. Napram svetu se nisem mogel priznati za očeta, toda dal sem ga dobro vzgojiti, in ko je vzrastel, vzel sem ga k sebi. Izvedel je mojo tajnost in od tega časa je vedno povdarjal svoje pravice do mene in grozil, da provocira škandal, ki bo grozen zame. Njegova prisotnost je bila tudi vzrok moji zakonski nesreči. Od prvega trenutka je imel posebno jezo na mojega mlajšega sina in zakonitega dediča. Vprašali me boste morda, zakaj sem v teh razmerah Jamesa obdržal doma. To sem storil le vsled tega, ker sem v njegovem obrazu zopet gledal obraz njegove matere, in temu spominu na ljubo sem ptetrpel vse. Nisem imel moči, da bi se ločil od njega. Toda bal sem se, da bi Arturju — to je lord Saltirju — ne napravil kaj žalega in vsled tega sem ga dal v šolo gospoda Huxtabla.”
“James je prišel s tem prokletim Hayesom v dotiko, ker je vodil namreč celo upravo. Ta človek je bil lopov že od prvega začetka, toda vendar je postal James zaupen ž njim. Vedno je imel neko posebno veselje za slabo družbo. Ko se je James odločil, da odpelje lord Saltirja, poslužil se je pri tem tega človeka. Spominjali se boste, da sem poslednji dan pred nezgodo pisal Arturju. In James je odprl pismo in priložil listek, na katerem je prosil Arturja, naj se snide z njim v bližnjem gozdičku. Zlorabil je ime vojvodinje, in pripravil je na ta način dečka, da je prišel. Onega večera se je peljal James doli — povem Vam to vse tako, kakor mi je sam priznal— in je rekel Arturju, ki je v istini prišel, da njegova mati po njem hrepeni in da ga čaka na barju; če pojde ob polnoči zopet v gozd, našel bo tam nekega moža s konjem, ki ga bo k njej dovedel. Nesrečni deček ga je ubogal. Prišel je na določeno mesto, kjer ga je čakal oni vražji Hayes s ponijem. Artur je sedel na konja, in skupaj sta odjahala. Toda zdelo se jima je, kakor je James šele včeraj izvedel, da ju nekdo zasleduje. In pri tem je Hayes zasledovalca tako s palico po glavi udaril, da je mož mrtev obležal. Hayes je potem peljal Arturja v svojo gostilno “pri petelinu”, kjer ga je v prvem nadstropju zaprl v sobo. Tam ga je oskrbovala žena Hayesova. Dobra žena je, toda popolnoma mora poslušati svojega nasilnega moža.”
“Tako, gospod Holmes, je bila stvar, ko sem Vas pred dvema dnevoma vpr-vič videl. Vprašali me boste, kaj je Jamesa dovedlo do tega. V tej njegovi jezi zoper mojega dediča je bil» mnogo nespameti in fanatizma. Po njegovem mnenju bi moral biti on dedič mojih posestev, in zakonita določila, ki to zabranjujejo, je smatral za nepravična. Imel je pa še poseben motiv. Hotel je, da spremenim svoj testament, kar je po njegovem mnenju gotovo v moji moči. Hotel je s tem name pritiskati — in Arturja mi zopet dati, če bi testament spremenil in mu na ta način omogočil, da nastopi svojo dedščino. Vedel je natančno, da ne bom nikdar zoper njega poklical policije. Povdarjati moram, da je vse to od mene le pričakoval, faktično pa do tega ni prišlo, kajti zgodilo se je vse prehitro, in ni imel časa, da bi svoje načrte realizoval.”
“Ko ste Vi našli Heideggerja mrtvega, so bili njegovi načrti uničeni. Ko je James to zvedel, se je prestrašil. Zvedela sva o tem, ko sva včeraj v tej sobi sedela. Direktor Huxtable je brzojavil. James je postal tako zelo razburjen, da sem bil v trenotku prepričan, da je bila moja sumnja, katero sem vedno imel, opravičena in sem zahteval odgovor od njega. Radovolj-no je vse priznal in prosil me je, naj le še tri dni prikrivam njegovo skrivnost, da bo imel njegov ničvredni tovariš čas priti na varno. Ugodil sem njegovi prošnji, kakor navadno. James se je takoj odpeljal proti gostilni, da opozori Hayesa ter mu da sredstva za beg. Po dnevu nisem mogel iti tja, toda kakor hitro se je napravila noč, sem hitel, da vidim svojega ljubega sina. Bil je zdrav in dobre volje, toda zelo prestrašen vsled umora, katerega je videl. Ker sem že preje obljubil, sem dal dovoljenje, čeprav zoper voljo, da ostane deček še tri dni v varstvu Hayesove žene, kajti bilo je nemogoče, naznaniti policiji njegovo bivališče, ne da bi pri tem ovadil tudi morilca. In tega pač niso mogli samega kaznovati, kajti tudi moj nesrečni James bi bil uničen.
“Zahtevali ste, gospod Holmes, naj bom odkrit. To Vašo željo sem Vam izpolnil in povedal sem Vam vse brez ovinkov. In zdaj Vas jaz prosim, da ste tudi Vi napram meni prav tako odkriti.”
“To hočem,” je rekel Holmes. “V prvi vrsti naj Vas, Visokost, na to o-pozorim, da ste sami prišli v jako kočljivo stanje. Po zakonu ste deležni težkega hudodelstva, ker ste pomagali morilcu, da je pobegnil. Kajti popol-
noma brezdvomno je, da je bil denar, katerega je dal James Wilder svojemu tovarišu, da mu omogoči beg, — iz Vašega žepa.”
Vojvoda je pritrdil.
“Ta stvar ni tako lahka. Toda še bolj ste se pregrešili s tem, da ste pustili sina tri dni v taki roparski beznici.”
“Vsled svetih obljub —”
“Kakšno ceno pa imajo obljube pri ljudeh, kakor so ti? Kdo Vam jamči za to, da ga tudi od tam zopet ne odpeljejo? Da napravite svojemu ničvrednemu starejšemu sinu uslugo, ste izpostavili svojega nedolžnega mlajšega sina neizmerni in nepotrebni nevarnosti. To je bilo zelo krivično od Vas.”
Tega načina govorjenja, in poleg tega še v svojih sobah, prevzetni lord holderneški ni bil vajen.
Njegovo visoko čelo je postalo od jeze rdeče, toda njegova vest mu ni pustila govoriti.
“Pomagati Vam hočem, toda le pod enim pogojem. Pokličite svojega slugo in ta naj izvrši povelja, katera mu bom dal.”
Ne da bi rekel besedo, je vojvoda pozvonil na električni zvonec. In lakaj je vstopil.
“Veselili se boste, če slišite, da so Vašega mladega gospoda zopet našli,” je rekel Holmes. “Njegova Visokost želi, da gre takoj kočija k “petelinu” in pripelje lorda Saltirja domov.”
Ko je sluga ves vesel odšel, je Holmes nadaljeval; "Ker je bodočnost zagotovljena, moremo o preteklosti mirno razpravljati. Jaz nisem torej prisiljen vsega kar vem, razodeti. Kar se tiče Hayesa, ne morem ničesar storiti. Za njega so vislice, in jaz ne ganem niti z mazincem, da ga rešim. Kaj bo odkril, ne morem reči. Toda prepričan sem, da mu Vaša Visokost da lahko razumeti, da molčljivost tudi njemu koristi. Policija misli, da je Hayes dečka odpeljal, da izsili odkupnino. Če policija sama kaj več ne izve, tedaj pač nimam vzroka, da bi jaz stvar razjasnjeval. Le na to bi še Vašo Visokost opozoril, da bi bila za Vašo rodbino le nesreča, če bi gospod Wilder še nadalje ostal v Vaši hiši.”
“To razumem, gospod Holmes, in dogovorjeno je že, da me za vedno zapusti in da išče srečo v Avstraliji.” “Če je tako, Vam svetujem, ker ste sami trdili, da je prisotnost gospoda Wilderja vzfok Vaši zakonski nesreči — da pomagate vojvodinji in da ji do-pomorete zopet do njenih starih pravic.”
“Tudi to sem že učinil, gospod Holmes. Danes zjutraj sem pisal vojvodinji.”
“Potem Vam moreva, mislim, časti-tati. Toda tudi sebi smeva častitati, da je najina pot proti severu porajala tako lepe uspehe. Še nekaj bi rad zvedel. Ta Hayes je imel konje s podkvami podkovane, ki so napravljale vtise kravjih kopit. Ali ga je tega gospod Wilder naučil?”
Vojvoda je nekaj časa mislil in napravil zelo čuden obraz. Potem je odprl vrata ter naju peljal v veliko sobo, ki je bila opravljena kakor muzej. V kotu nama je pokazal omaro, na kate-rej je visel listek sledeče vsebine:
“Te podkve so našli pri izkopavanju v bližini Holderness Halla. Napravljene so za konje, imajo pa na spodnji strani razklano okovo, kakor jo nosi goveja živina, da se s tem vara zasledovalce. Gotovo so služile kakemu ropajočemu vitezu v srednjem veku.”
Holmes je odprl steklena vrata ter je z mokrim prstom potegnil po želez-ju. Prsti so kazali sledove svežega blata.
“Hvala Vam,” je rekel ter vrata zopet zaprl. To je druga, zelo interesantna stvar, katero sem zasledil tu na severu.”
“In prva?”
Mesto odgovora je Holmes zložil svoj ček ter ga dal skrbno v svojo beležnico. “Nisem bogat človek,” je rekel ter nežno držal knjigo v roki. Spravil jo je v svojem notranjem žepu.
Kočarjeva bajta je stala na pustem bregu blizi večje vasi, v kateri sta prebivala postarna zakonska, kočar in ko-čarica z jedinim sinom Jurčetom. Ta je imel telesne lastnosti v obilni meri: glava mu je bila velika in debela, prsi močne, hrbet širok; manjkalo pa je Jurčetu pravega razuma in s tem mu je manjkalo vsega. Roditelja sta ljubila nerodnega sina kakor ljubijo drugi stariši svoje otroke, spoznala menda nista, da Jurčetu česa manjka. Sicer pa je bil Jurce pri vsej svoji nerazumljivosti podpora svojim starišem, vse, kar je zaslužil, je dal očetu ali materi.
Človek bi sodil, da so se kočarji pošteno živili, a ni bilo povsem tako. Vaščani so jih gledali po strani. Večkrat je v jeseni zmanjkalo iz njive komu zdaj krompirja, zdaj koruze, repe itd. in o deževnem vremenu so se poznale po njivi stopinje, ki so bile kočarjevega Jurčeta. Natanjko Ko-čarjevim tatvin ni mogel nikdo očitati, ker Jurčeta nihče ni videl. Ako je kdo starega radi tega ozmerjal, se je izgovarjal, da pridela na svoji njivi vsega dovolj. Res je imel kočar za
vasjo malo njivico, zato se je lažje
izgovarjal.
V bližnji vasi nedaleč od kočarja je živel premeten mož, mesar Bučar. Ta je sosedom obljubil, da se bo o poštenosti kočarjevih prepričal. Prilika za; to se mu je kmalu nudila. Pri kočarju so pričakovali praščine: mesar Bučar jim je zaklal lepo rejeno svinjo. Jurce je bil tega dneva silno vesel, vedno je mislil, kako bo jedel kloba se. Samo nekaj je bilo, kar je Jur četa navdajalo z grozo, namreč: ker je bila mrtva žival tako strašna in pa gledala je srpo.
“Zakaj neki gleda, pa tako čudno se trese,” vprašuje plašno mesarja.
Srce je zaigralo šaljivemu Bučarju; ker sta bila z Jurčetom sama, zato je porabil to priliko zase. “Jaz sam ne vem” pravi, “mene je skoraj strah; kaj tacega se mi svoj živi dan ni pripetilo.”
“O joj, o joj,” se prestraši Jurce ter jo ubere na peč. “Boter pomagajte!” “Le tiho bodi Jurce,” ga tolaži Bučar s pritajenim smehom, “saj ni nič hudega.”
“Pomagajte boter, pomagajte! vi gotovo znate.”
“Seveda znam in tudi hočem,” ga pogovarja Bučar. “Živali se je v življenju predobro godilo, rada bi bila še dalje pri vas. Glej, kako me jezno gleda.” Rekši maje žival skrivaj za glavo, da ste se majali veliki ušesi.
“O joj, joj! Stric, boter, pomagajte!” upije Jurce.
“To je znamenje,” nadaljuje Bučar modro,” da žival nekaj potrebuje; znabiti jo teži kosmata vest, ker je žrla prepovedan sad.” —
“O joj, kaj bo,” stoka Jurce in se pristiska k peči.
“Kaj bo,” pomišlja Bučar nalašč in se zamisli. “Že vem, žival ima na vesti velike grehe, katerih pa ni bila sama kriva, zato jo moram izprašati, potem bo mir. Ali si zadovoljen?” “Sem. Boter, le dajte jo.”
“Prinesi blagoslovljeno šibico.” Jurce bi bil Bučarju rad postregel, toda ni se upal s peči, tako je moral Bučar sam iskati omenjene priprave. Med tem pai je že tudi Jurce smuknil raz peč, ker je bilo v sobi samega strah. —
Bučar se je hitro vrnil z leskovo šibico. “Zdaj pa le tiho in pazi,” je zapovedal Jurčetu; “stvar se mora hitro končati. Izpraševanje se takoj prične. Ker žival ne zna govoriti, moraš ti odgovarjati. Govoriti moraš resnico, sicer se zgodi kaj hujšega. Pojdi sedaj za peč in odgovarjaj na moja vprašanja.”
Bedasti Jurce je verjel vsako besedo, hitro se skobaca na peč ter gleda, plašno zdaj mrtvo žival, zdaj učenega Bučarja. Tresel se je od strahu.
Bučar prične svoje ceremonije. Skloni se k živali, kakor bi ji hotel povedati nekaj na uho, potem zamahne trikrat s šibico po zraku in zavpije: “žival, zakaj me gledaš?” Rekši nastavi uho k rilcu in posluša. “Aha, sem vedel,” govori Bučar sam pri sebi, “kosmato vest ima. Le naprej povej!” “Da, tako sem si mislil,” reče vzravnavši se. “Žival toži, da ste ji krmili ukradeno blago. Jurce, govori, s čim ste jo krmili?”
“S sosedovim krompirjem,” odgovarja Jurce.
“S čim še?”
“Z očetom sva hodila po koruzo na
vašo njivo.”
“Kdaj?”
“Po noči.”
“Veš še kaj?”
“Na Brodarjevo njivo sva hodila po repo.”
"Kje ste dobili korenje?”
“Na Kurentovem lazu.”
“Si vse povedal?”
“Vse.”
“Dobro,” si oddahne Bučar ter zamahne zopet s šibo po zraku, komaj se je premagoval, da se ni smejal. “Sedaj sva opravila. Pridi brez skrbi raz peč, žival nima več moči do tebe.” Boječe prileze Jurce raz peč ter se bliža živali, katero je Bučar ravno razparal. Strme je zijal Jurce in Bučar je rabil svoje dovtipe, češ: da take živali še ni videl. Pokazal je Jurčetu srce rekoč: “Vsak kdor krade ima svinjsko srce, ki več poželi, kakor je njegovo. V takem srcu prebiva lakomnost in zavist.” Pokazal mu je želodec, ki je bil grozno velik in prazen in ga primerjal požrešnemu lakomniku, ki ima vedno prazno malho pa tudi želodec.
Jurce je mesarjeve besede dobro zapomnil; od slej ga ni nihče več pripravil, da bi bil kaj vkradel. Ako so ga vaški paglavci nalašč nagovarjali, naj kaj vzame, se je Vselej moško odrezal: “nimam svinjsko srce”. Tako se je Bučar na lahek način prepričal o poštenosti Kočarjev, vrhu tega pa je rodila nedolžna šala dobre nasledke.
Hotel brez postelj.
To je pa res novost, porečete. Je pa tudi res nekaj povsem novega, kar so si izmislili sedaj v Milanu. Sezidali so tam velik hotel, ki bo služil samo tistim gostom, ki se mudijo le med dnevom v mestu in ki se z večerom vračajo zopet iz mesta domov. Zato nima hotel nič postelj, ker se ponoči nihče ne mudi v njem. Hotel je v sredini mesta, ima velike govorilnice, skladišča za nakupljene stvari došlih gostov, pisalne sobe, kabine za telefon, restavrant in umivalnice. Če se plača samo pol franka (okoli lOc), se ima pravico muditi se ves dan v tem hotelu. Hotel se je ljudem zelo prikupil in se lepo rentira. Tudi druga velika mesta bodo zidala take hotele.
TROST & KRET2
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
‘The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street Joliet 111 Rojaki! Pijte
“Elk Brand” pivo
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Kako zamorete dolgo živel}}
Kako ohraniti trdno zdravje;
Kako zadobiti zdravje, ako abolit^
Pošljite takoj z* 15 cen-	^
ZASTONJ !	ZASTONJ 1
popolnoma gladkem zavitku brez našega naslova
ČLOVEK NJEQOVO
ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE
Dr. E. C. COLLINS = OVO
suje celokupno sestavo človeškega telesa. V njej najdete natanko opisane vzroke in posledice vsake bolezni in kako najhitreje • izgubi je rjo zdravje nazaj zadobi.
■'uslanovitrl
fiLOVEK, I
j
OraS'^'/^K
Vi Kattrl Shalih
stoje mjveye begi Mresti'dnoZdmjt he odkŠa-jii 1 zdravljenjem, izmeti &tož?ntž,4ifizifrw' -Mrelni.iedii setrez Odlooa Obrn MSm/tal
tiskano v Slovenskem jeziku in bogato okrašeno z lepimi podučnimi slikami, katera je delo slavnega me dicinskega zdrav nika Dr. E. C. Collins-a in katera natanko opi-
Collins N. Y. Medical Institute, 140 W. 34th St., New York
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK NA SVETU
in zdravnik, na kterega se bodete obrnili vi v slučaju da ste bolni sami, ali kateri vaše družine, ako kočote hitro dobite sigurno pomoč, je gotevo oni, kiiterl \am zamore
jgarantirati, d« vas I>ocle ozdravil.
Slavni profesorji COLLINS N. Y. MEDICAL INsTITA so v zadnjih 12. ietih na tisoče naših rojakov ozdravili in sicer v ta&ih sluč ijih ks«-r nobeden drugi zdravnik ni nr gel več poma-gati. Ako torej potrebujete zdravniške pomoči pišite takoj in edino le na
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St., NEW YORK, N. Y. kjer bodete najhitreje in najsigurneje zadobili izgubljeno zdravje in zadovoljnost.
Uradne ure: od 10 do 1, od S do 5. OJ nedejah in praznikih od 10 do 1.	V torek in petek tudi od 7 do S zvc£er,
DR. J. J. McGLADE, DR. J. F. COYLE, zdravniška ravnatelja.
WWW.VA\VAV.V.V.VAWVVAV.WVAV.V.,.V.V.V.W.,.,.V.VAW.V.V.WVW.WV.VIS
1	Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
( Kranjska hranilnica v Ljubljani.
J*	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
2	USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge	jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
^ Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron.
i	Rezervni skladi znašajo 9,470,043 kron.
j; Vsega upravnega premoženj» je bilo glasom računskega sklepa
^	78,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
^	^	Zemljeknjižno zavarovane
-j—-	—i	terjatve ......K 36>2o7.34o
■H	,
Posojila občinam m korporacijam ... 2,392.039
Menice ................ 568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .... 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
! VVSV.W.WAV.,.V.%V.V.V.S\W/,V,VAV.WW^.V.VA,.,/AW%mV/.VW.VVVVWi
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino o« 35c do 45c gal staro vino po 5U gal., Riesling no po 55c galor.
’ Sladki mošt, 2* steklenic za Fino muškate ¡«vino po 40c gal Na zahtevanj’ pošljem uzorce. Vsa naročila pošljit*
Stephen Jakše,
BOX 77.
Crockett, Contra Costa Co., Califorab
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie 1. ff. Mer Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovensko-anglešlčc slovnice, Slovensko-angleškep tolmača in AngMto-angieškega slovarja.
Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in je dobiš pri
V. J. KUBELKA & CO.,
9 Albany St.	New York, N. Y.
POZOR. ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek«, jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na voga-Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
V ’J
✓ GLASI. ; ;
lili.IM.i—ama - ►
---------- <
V NAJEM LEPA HIŠA NA HRIBU s 6 sobami. Cena $8.00 na mesec. Vprašaj pri “Amer. Slovencu”, ufn Hkv xTSKO DRUŠTVO ZRINSKI Vankopan št. 18, H. Z. v 111., v Joliet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St.; tajnik: Mih. Podobr:L' 920 N. Chicago St.; blagajnik:!	o Tušek, 205
Ruby St.; bolniška	'cinika: za
vzhodno stran mestr	am. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Mt ič, 1316 N. Hickory St. Seja p nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. NAPRODAJ DVE HIŠI NA HRI-bu. Jako poceni, ker se je lastnik preselil in jih želi prodati. Kdor želi kupiti eno teh hiš, naj vpraša pri Amer. Slovencu.	ufn.
KJE JE ANDREJ DOLENC, DOMA iz Dravelj pri Št. Vidu nad Ljubljano? Njegova mati-vdova mu želi nekaj sporočiti glede dedščine. Andrej Dolenc je bil nekdaj, in morda je še danes v Clevelandu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov ali kdor ve, kam je iz Clevelanda odpotoval, naj, prosim, naznani! Rev. Anton Sojar, 53 W. 22 Pl., Chicago, 111.	2t
NAPRODAJ KRASNA FARMA OB-stoječa iz 9 akrov rodovitne zemlje; lepa nova hiša in poslopja. Le par milj od Jolieta. Lepa prilika za pravega moža. Proda se poceni. Več pove uprav. Amer. Slov.	2t.
LEPA PRILOŽNOST SE NUDI slovenskim deklicam od 14—17—in 18 leta, katere hočejo delati. Izde lovanje papirnatih škatljic je igrača in čim več jih katera naredi, tem več zasluži. Ana Golob, stara 15 let zasluži vsaki mesec od $16 do $20.00. Stariši, kateri imate veliko deklic, pridite v So. Chicago in o glasite se pri župniku slovensko-hr-vatske cerkve in on vas bo odposlal v našo tovarno. William C. Ritchie & Co., Paper Box Factory. 4t IŠČE SE PETER SEDLAR, DOMA iz Lahovič na Gorenjskem. Pred enim mesecem je dospel k spodaj podpisanemu iz stare domovine. Temu tičku sem plačal vozni listek, potrošil skupno 132 dolarjev na njega; te dni je pa nenadoma izginil od tukaj. Dotičnik je precej visoke , postave in ima črne brke. Govori poleg slov. jezika dobro laško in nemško. Na levi roki ima vtis avstrijskega topa, in na desni neko letnico. Rojake svarim da se ga varujejo, in kedar ga zasledi naj ga blagovoli naznaniti na Mr. John Pušavec, Ely, Minn., Box 139.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbi» in Chicago Sts
Točim izvrstno pivo, katero izdr luje slavnoznana Joliet Citizens Br» wery. Rojakom sc toplo priporoča»
j» 0+0*0*0*:>*CH’	0*0* ♦o-j-dç
? Za kratek čas.§
k	IM 'Til Ml lililí lili Ul ■ IT t
Največja revščina.
“Ja, to vam moram reči, da sosedovim ni treba tako bahati. Tam je siro-maščina doma — celo miši imajo objokane oči, ko prilezejo iz prazne shrambe!”
Motilo ga je.
‘Ti predrta para ti,” pravi Žmahtov France, ko se je bil zbudil in vidi, da ima noge na zglavju, glavo pa v znož-ju (ker se je bil narobe vlegel): “Celo noč sem pa mislil, da me strašno glava boli, — pa so me bolela le kurja očesa!”
Pred sodiščem.
Sodnik:	“Ali pripoznate, da ste
kriv?” — Obtoženec: “Ne, moj zagovornik me je prepričal, da sem nedolžen!”
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo vsi» lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami... Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki i» in trdi les, late, cederne stebre, desk* in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaine» ulL blizu novega kanala-
Predno kupiš LUMBER, oglasi 4 pri nas in oglej si našo zalogol Mit bomo zadovoljili in ti prihrinili deaa:
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
Slabo stanovanje.
Gostač: “Okna se tako slabo zapirajo, da mi vsled vetra, ki skozi vleče, kar lasje okoli glave lete!” — Gospodar: “Dajte se ostriči, pa vam ne bodo lasje okoli glave leteli!”
Hinavščina,
Bogataš: “Moja hči bo imela milijon dote!” — Snubec: “To nič ne de, saj ljubezen vse prenese!”
V šoli.
Profesor: “Še enkrat omenim, da je spanec pred polnočjo veliko bolj zdrav, kakor po polnoči (opazi, da nekaj dijakov spi) — pa nikar precej ne poskušajte!”
Pivček.
“Bog ve kaj je to! Včeraj sem bil že zdrav in brihten, danes me pa spet — žeja!”
Olajševalni vzrok.
Sodnik: “Zadnjič ste ukradli 60 kron in potem spet 40 kron! Ali se nočete nič poboljšati?” — Zatoženec: “Saj sem se poboljšal — za celih 20 kron!”
To je kaj drugega.
Župnik: “Jozelj, kako se moreš tako vpijaniti! Saj še živina ve, kedaj mora nehati!” — Jozelj: “To je že res. Pa ko bi jaz vodo pil, kakor jo živina, bi tudi vedel kedaj nehati!”
Materni svet.
“Otroci, bodite danes prav pridni; očeta boli roka in vas ne more pretepsti.”
Razžaljen.
Tujec: “No, oče, to se mora reči o vašem posestvu: Lep kos zemlje!” — Kmet: “Ka-a-j, ko-os, ... to je 500 jo-hov sveta!”
Ni mogoče.
Tujec: “Ali bi mogel z očetom govoriti?” — Jožek: “Ne utegne!” — “Kaj pa je?” — “Mati ga ravno tepe!”
Slaba navada.
Župnik vdovcu, ki se že v četrtič ženi: “Veš kaj, Tone, sedaj bi bil pa že čas, da bi se nekoliko odvadil ženiti se!”
Tli Joliet National Bank
Na voglu Chicago in Clinton ulic RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.0.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
vvwwymNwwwywwvA
& St
Sobe 201 in 202 B&rber Bldg. JOLIET, ILLIHOI&
JAVIM NOTAR
»
S*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
■AVAW.VWAWiWAVAVA
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali foruijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premo* TELEFON 7612.
tora N. Broadway....JOLIET, ILT
Ustanovljena 1871.
Of Joliet. Illinois.
Kapital. in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne ulogc ter pošilja denar na vse dele sveta.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naša posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills.
Ant. H. Munich
1013 N. Broadway Joliet, 111.
Kadar vam kdo dolguje kaj denarja, ali če imate kako stvar pri sodniji, oglasite se pri meni. Jaz vso stvar uredim za vas, hitro, ceno in zanesljivo.
R. PILCHER, predsednik.
FRED BENNITT, podpredsednik. GEORGE ERB, kasir.
F. W. WOODRUFF, ass't kasir.
louai
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini
3 °Jc
O
OBRESTI OD VLOG.
Edina hranilna banka v Jolieta.
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žganp ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkLOff,
N. W. Phone 6og.
1137 N- Hickory St,	Joliet
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Stroet Lockport, 111.
Chi. Pbone 521
N. W. Phone 669
MAURICE F. LENNON
Advokat—Pravdnik
SODRUG E. MEERS
Soba 318—321 Barber Bldg.	JOLIET, ILL
Ko imate kaj s sodnijo opraviti, o-glasite se pri meni. Pravici — je moje geslo.
Cenjenim rojakom na znanjel
V. J. Kubelka izdal je novo, za Slovence v Ameriki prepotrebno Slovensko Angl. slovnico, Slovensko Angl tolmač in Angl. Slov. slovar v tako popolni meri kakoršne do sedaj Slovenci še nismo imeli.
Knjiga v platno vezana stanezamo
$1.00.
Svota se lahko pošlje v poštnih znamkah na
V. J. KUBELKA & CD.
538 W. 145 St New York, N. Y
Štedenje.
Mož: “Danes sem prihranil 20 kron.” •Žena: “Ti si zares predober soprog! Kako si vendar to napravil?” — Mož: Videl sem v razložnem oknu prekrasen slamnik, kakoršnega si ravno ti že dolgo želiš, in jaz ga — nisem kupil.”
Prehuda zahteva.
“Ljubi brat! Nič nam ne pišeš, odkar si na Dunaju, tako ne vemo, ali si res dobil stanovanje tam, kjer si upal, da je dobiš. Ako te razglednice ne prej-meš, sporoči mi, kaj je bilo v naslovu pogrešeno. — Tvoja Tilči.”
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, 111.
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
Joliet Trust k Savings Bank
Grlavnica $100,000.00,
Banka, ki posluje po pravem bančnem sistemu in daje
3% OBRESTI OD VLOG.
Ta banka je pod nadzorstvom države in nje postav, ter sme delovati kot eksekutor, administrator, varuh in nadzornik raznih zapuščin.
Hrani stvari in brani koristi vdov in sirot, ako je pooblaščena, brez kake izgube. Najboljše in najsigurnejše bančno podjetje.
Joliet Title k Guarantee Co.
G-lavnica $50,000.00.
Izdeluje abstrakte in jih jamči. Naš urad je urejen popolnoma in naše knjige so urejene, da lahko vsak abstrakt jamčimo, ako pride skozi naše roke. Zavarujte svoja posestva.
110-112 NORTH OTTAWA ST.
JOLIET, ILL.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 35 milijonov kron.
Rezervne»» zaklada je: Nad milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnaska
Je največji in najmočnejši denarni zavod te vrat« po vtem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vadi ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana s vsem svojim premoženjem in z vso tvojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pri po znava država a posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne poa jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE- N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAKSER
E* PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
Značilen priimek.
Profesor dijaku, ki v klopi spi: “No, vi Zajec, kaj pa ste po noči delali, da zdaj venomer spite?” — Dijak: “Nisem celo noč oči zatisnil!” — Profesor: “Potem ste pa že vredni svojega — imena!”
Modrost učenca.
Učitelj: “Mihec, kaj je tvoj oče?”— Mihec: “Prosim, gospod učitelj, on je že pokopan.” — Učitelj: “Kaj je pa bil vendar popreje?” — Mihec: “No, popreje je pa bil mrtev.” — Učitelj nevoljno: “Govori pametno! Kaj je pa bil tedaj pred smrtjo?” — Mihec: “Takrat je pa bil živ!” — Učitelj: “Mihec, ti si zares neumen, kaj vendar delaš cel dan v šoli, ker nič ne znaš?” — Mihec: “Čakam, da je šola vun!”
“Joliet City Directory” za leto 1909.
se sedaj pripravlja za tisk. Zastopniki so poslani po mestu, da urede knjigo kolikormogoče popolno. Za pomoč in prijazno naklonjenost meščanu na-pram zastopnikom se zahvaljuje.
R. L. Polk & Co., izdajatelji.
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
LEP DOBITEK.
VARNEJŠE KOT BANKA.
The Grand Arizona Copper Co.
vam nudi priliko, da naredite lep dobiček, ako kupite delnice na lahke obroke, po 50 centov.
NE OPUSTITE TE PRILIKE!
Za nadaljna pojasnila, podobe in slike, ter zapriseženo izjavo o zemljišču, rudniku in poslovanju istega, se o-glasite, ali pa pišite na:
O. E. PETTERSON & CO.,
fiscal agonts, 213-14 First National Bank Building,	DULUTH, MINNESOTA.
DOBRIH ZASTOPNIKOV RABIMO.
Kupujemo in prodajamo razne rudniške delnice in dokumente. Pišite nam!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	%
račun ter je obrestuje po čistili
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,006.090.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPL#ET IN TRST.