"Г5ЯГ" Leto X, St. 42 а
LJubljana, torek 19. februarja 1929
Iferotntna «naša meeefoo 28 Dia.
ca inoremetvo 40 Din.
Uredniitva: Uahljana, Knaflova ulica b Telefon it 8122. 3123 8124. 8125 ia 8126 Maribor: Aleksandrova oeeta ti Tele! iL 440
Celje: Kocenovt ulica 1 Telefon it 190.
Rokopisi и a« rnUSaja, _ Oglaal po tarifa. —
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
иратаШте: Ljubljana, Preferaora
ulic* 54 Telefon it 8122, 3121 8124 812S ie 8126
fnseratai oddelek: Ljubljana. Preteč* nova ulica 4 Telefon it 2492.
P odru tn i r« Maribor: Aleksandrova ее-«U 13 retefoo 61 «K»
Podruiaiea Celje: Koceuova allea 2 Telefon it 190
Računi pri pošt бек ca*odih> 14«b-Ijana Ы 11.842 Praha fcslo 78.lt»j Wieo Nr 105.241.
Ljubljana, 18. februarja.
Menda je točna najnovejša vest. da se je Trockij ipak pripeljal v Carigrad.
Dejstvo- da se Trockij seli iz Rusije, je zelo presenetilo evropsko javnost, ki si tega ni mogla prav razlagati in je zato tudi vesti o njegovi preselitvi sprejemala z nezaupanjem. Pred nedavnim pa je sovjetska revija »Boljše-vik« prinesla zelo informativen članek, lz katerega je razvidno celotno ozadje dogodkov, katerih začasni zaključek je emigracija nekdanjega vodje boljševi-ške Rusije.
Omenjeni članek ie napisal Jaroslavskij. tajnik centralne kontrolne komisije, ki mu je poglavitna funkcija čuvati nad čistoto komunistične stranke, kar se tiče njej pripadajočih oseb. Mož je tedaj povsem avtorjitivna osebnost in njegovim izvajanjem gre primerna vera.
Jaroslavskij dokazuje s konkretnimi Dodatki, da se je opozicija s Troc-kim na čelu zelo točno in sproti informirala o vseh dogodkih v vodstvu stranke, da ie vršila ostro kritiko nad njenim delom in da so bili člani opozicije med seboj ves čas v zelo živahni korespondenci. Jaroslavskij navaja citate iz pisem, s katerimi dokazuje, da se je opozicija izražala o vladi silno sovražno in označevala naloge, ki se jih morajo lotiti opozicijonalci. Tu se je govorilo celo o bodoči novi državljanski vojni in o pripravah zanjo, kakor tudi o katastrofalni situaciji, v kateri sta država in stranka itd. Opozicija se je kljub temu. da so vsi njeni vodje razgnani na vse strani široke Rusije, na novo zbirala, se organizirala tajno in prirejala sestanke itd.
Vodstvo boljševiške stranke se je že dolgo posvetovalo- kai nai stori, da se opozicijonalna propaganda zajezi. Splošno naziranje bobševiških vodij je bilo. da je Trockii duša opozicijonalnega gibanja in da mu je treba onemogočiti politično udejstvovanje za vsako ceno.
V	poštev sta prihajali dve možnosti, ali ga pustiti še nadalje v Rusiji, ali pa ga pustiti, to se pravi, izgnati v inozemstvo. Opozicija je sistematično širila vest;, da drži vlada Trockega nalašč v centralni Aziji, česar njegovo oslabljeno zdravje ne bo moglo dolgo prenesti. Ko pa mu ie dovolila preselitev v Suhum. zelo zdravo mesto na južni strani Kavkaza, je opozicija smatrala ukrep za svoj uspeh ter je še oja-Čila svojo, zdaj že ne preveč skrito propagando. tako da so celo v Moskvi odkrili in razgnali organizacijo opozicijo-nalcev. ki je sistematično posegala v volilno borbo.
Spričo vsega tega je dozorel sklep, da se Trockii ekspedira v inozemstvo Povprašali so razne inozemske misije, če bi njihove države pristale na naselitev Trockega. a edino Turčija je odgovorila pozitivno. In sedaj je res ruska ladja pripeljala nekdaj tako mogočnega moža v turški Carigrad.
V	vodstvu boliševiške stranke so prevladali naslednji nazori: V inozemstvu je Trockij gotovo manj nevaren. Tamkaj mu bodo vlade, pa naj se naseli kjerkoli, povzročale vsakovrstne sitnosti, kar ga bo toliko okupiralo da mu ne bo preostaialo časa in energije za borbo zoper nas. Ako pa bi ga v Inozemstvu ne šikanirali in bi se mogel postaviti n. pr. v kominterni na čelo pokreta zooer nas. morda celo z osnovanjem IV. internacijonale. bi se s tem v očeh nroletari.iata nedvomno diskvalificiral. Morda ga bodo vnanje vlade porabile kot senzacijo v prona-gandi zoner nas: to bo sicer nekaj časa nekoliko neprijetna zadeva, a potem bo senzacijonalnost minila in Trockij bo kmalu pozabljen- kakor vse slišne senzacije.
Tako ie Dopisa! afero s Trockim Jaroslavskij. Stvar je s tem pač dovolj pojasnjena in ne potrebuje nadal.iniega komentarja. Razvidno je. da so moža Izgnali iz Rusbe. ker sodijo, da bo Stalinu in niegovim v inozemstvu manj nevaren in da bodo na ta način lažje obvladali ostalo opoziciio.
Preostane samo še, da zgodovina preizkusi te račune.
Prijave za zasedanje
narodov
Katovlce, 18. febr. s. Kakor doznava list »Polon i a« od dobro informirane strani, bo
S>liska vlada na marčnem zasedanju Sveta
ruštva narodov stavila poseben predlog za rarpnstttev nemškega »Volksbimda* za* radi njgovesa protidržavnega delovanja
Ženeva, 18 febr. s. Generalno tajništvo Dreštva narodov objavlja danes zbirko do» kumentov. ki ie namen iena za člane Sveta in ki vsebnie izjavo Melo Franka iz leta ]°25.. v kateri se smatra postopna asimila» ciia- narodnostnih manjšin kot potrebna.
Bndimnešta. 18 febr s. Na marčnem za» sedaniu .Veta Društva narodov bo Madžar» sko zalomi zopet tfmf Anpony. M in ist r» ski predsednik grof Bethlen to pot ne bo odšel v Ženevo.
Potres v Južni Ameriki
Ifenvork. 18. februarja, (be.) V peruanski pokrajini Jumin so zabeležili katastrofalen potres. Po potresu j|e prišlo do velikih nali-
Poginilo ia 50 алеЗъ
Beograd, 18. februarja p. Dočim so se vremenske razmere v zapadnem delu države znatno izboljšale in je v področju ljubljanske železniške direkcije promet že skoraj docela vzpostavljen, v kolikor redukcija vlakov ni posledica pomanjkanja premoga, so se pojavile v iužno-vzhodnem delu države zopet nove ovire. Mraz je sicer znatno popustil, tako da znaša povprečna temperatura komaj 10 stopinj pod ničlo, nastali pa so zopet strahoviti snežni meteži. Tako Je bila proga med Zemunoni in Batajnico tako zatrpana, da so morali ustaviti ves promet. Beograd ]e bil vse do popoldneva docela odrezan od prečanskih krajev Sele popoldne se je posrečilo s pomočjo vojaštva očistiti progo vsaj toliko da so mogli voziti vlaki po ensm tiru.
Se hujše prometne ovire so v Srbiji, kjer je danes šest vlakov obtičalo v snegu. Na progi proti Nišu so bili docela zasneženi štirje tovorni vlaki, proga med Nišem in Zaječarom pa je tako zatrpana, da še ni misliti na obnovo prometa. Tudi med čuprijo in Paračinom ie bil promet ustavljen vse do večera. !<o so s snežnimi plugi ln s pomočjo vojaštva očistili progo Požarevac je popolnoma odrezan od ostalega sveta.
Prometno ministrstvo Je zvečer Izdalo komunike, v katerem naglaša med drugim, da je situacija v Sloveniji v glavnem ne. spremenjena, v področju zagrebške direk-
Važne bančne transakcije
Zagreb, 18. februarja, č. Današnje »Novosti« objavljajo v svojem gospodarskem delu vest. da je došlo med dunajskim Kreditnim zavodom in Ju-goslovensko ujedinjeno banko do dogovora, po katerem stopi ta velika dunajska banka v zvezo z Jugoslovensko ujedinjeno banko na ta način, da se bo kapital Ujedinjene banke povišal od 175 na 200 milijonov dinarjev. Kreditni zavod bo prevzel delnice za teh 25 milijonov dinarjev, zato pa bo Jugoslo-venska ujedinjena banka prevzela beograjsko »*и&£Уо kreditnega uvoda.
cije pa so bile tekom .današnjega dne očiščene proge v toliko, da je že odprta proga proti Sušaku. Tudi splitska proga je v večjem delu že očiščena, vendar pa se vr. ši promet še v zelo omejenem obsegu.
Po poročilu beograjske vremenske postaje so bile danes popoldne zabeležene sledeče temperature: Beograd —6. Zagreb —3. Ljubljana —4, Sarajevo —16, Niš —8, Kragujevac —9. Kosovska Mitrovica —4. Skoplie —1. Split +4. Kotor -fl.
Sušak, 18. februarja n. Orkanska burja, ki je začela danes divjati ponovno ovira očiščevalna dela na progi Sušak-Zagreb. Zaenkrat Je očiščena na zagrebški strani proga od Zagreba do fužin, a na sušaški strani od Sušaka do Zlobina Neočiščene je samo še del proge v dolžini 4 ln pol kilometra Zaradi viharja in snežnega ne^ urja pa še ni mogoče predvideti, kdaj bo ta del proge otvorjen. Na progi Je zaposlenih 400 delavcev.
Situacija у Sloveniji
Ljubljana, 18. februarja. Splošni položaj v železniškem prometu se v Sloveniji izboljšuje. Od Zidanega mosta proti Mariboru je proga očiščena in za prome<t sposobna. Med Ljubljano in Rakekom vozijo ponekod vlaki še samo po enem tiru. Splošno se položaj zboljšuje in je pričakovati, da bo v kratkem času postal normalen. Mednarodni potniški vlaki prihajajo sicer še s precejšnjimi zamudami, lokalni promet pa je precej točen.
namreč Agrarno in industrijsko banko d. d. Obenem je opuščena kombinacija, da bi Kreditni zavod v Ljubljani otvoril podružnico v Zagrebu.
Branislav Nušič obolel na hripi
Beograd, 18. febr. r. Sloviti književnik Branislav Nušič je obolel na hripi. Ko je bil kralj obveščen o njegovi bolezni, je po» slal svojega ordonančnega oficirja majorja Drobnjaka v stanovanje bolnega književni» ka, da se informira o njegovem zdravstve« nem stanju, __
Odškodnina Itali je Vatikanu
Rim, 18. febr (ri.) Po poročilu »Popolo d' Italia» italijanska vlada ne bo najela po» sebnega posojila za izplačilo odškodnine Vatikanu, nego bo poravnala svoje obvez« nosti do Sv. Stolice z rednimi dohodki.
Nove sovražnosti med Bolivijo in Parasrvaiem
Washington, 18. febr. (be.) Politični od» nošajl med Paragvajem in Bolivijo so se ponovno poostrili Kakor je izjavil v ame» riškem državnem uradu tukajšnji paragvaj» ski odpravnik poslov, nripravlja Bolivija v Gran Chacu veliko ofenzivo, kar bo po» vzročilo izbruh novih sovražnosti.
Konec interdikta nad
francosko 7ii™iiio
Pariz, 18. febr. Nadškof Rivipre je pre» klical prokletstvo. ki ga je pred nedavnim časom izrekel nad žirpniio Barhentane. ker se je solidarizirala z delovanjem *L' Action Francaise«. Oficiielni francoski cerkveni krogi so proglasili to gibanje ra brezversko m proticerkveno Prošlo nedelio se je v Barbentanu že vršila služba božj- in žup» ljanom ni bilo treba hoditi v sosednje žup» aije, »
Primo de Rivera ne bo demisijoniral
Madrid, 18. febr. (be) Španska vlada za* nika vse vesti o sporu med kraljem in Pri» mo de Rivero glede politične amnestije in o demisiji španskega kabineta.
Gospodarska konferenca Male antante
Bukarešta, 18. februarja č Gospodarska konferenca Male antante. ki bi se imela pričeti danes, je odgodena na iutri. ker zaradi prometnih težkoč ni dospel češkoslovaški delegat.
Izplačilo vžigaličnega posojila
— Beograd, 18. februarja Kakor se izve, bo drugi del prve tranže takozv. vžigalčne« ga posojila pri švedskem vžigalčnem dru» štvu v znesku 1,500.000 dolarjev (85 milijo» nov dinarjev) izplačan preko Narodne ban» ke dne 23. marca.
Novi borzni komisar v Zagrebu
Zagreb, 18. februarja. 6. Danes ie prevzel svoje posle novoimenovani komisar zagrebške borze, dosedanji direktor zagrebške fili-jjdke Narodne banke, Janko gniga&
Državni uradi morajo v državne zgradbe
Smotreni ukrepi ministrskega predsednika - Uporaba poslopja bivše Narodne skupščine - Nova velika ministrska palača
Beograd, 18. februarja, p. Vlada je sklenila, da se morajo vsi državni uradi po možnosti nastaniti v državnih zgradbah, da se tako na eni strani prihranijo visoke najemnine, na drugi strani pa z izpraznitvijo privatnih poslopij omili stanovanjska beda. V Beogradu samem bodo do 1. maja skoro vsa ministrstva prišla pod lastno streho. V to svrho bo uporabljeno tudi poslopje bivše Narodne skupščine. Notranje ministrstvo je tozadevno objavilo nocoj sledeči komunike: Ministrski predsednik in notranji minister je odre dil, da se poslopje bivše Narodne skupščine dodeli za nastanitev uradov vojnega in prometnega ministrstva. V poslopje se bodo s 1. marcem preselili štab komande mesta Beograda, štab dunavske divizije, vojno sodišče du-navske divizije in kontrola dohodkov
prometnega ministrstva. Na ta način bo prihranila država na najemnini letno 1 milijon Din.
Na vogalu Miloša Velikega in Ne-manjine ulice je država zgradila veliko poslopje, v katerem bo nameščenih pet ministrstev Po nalogu ministrskega predsednika in v sporazumu z ministrom javnih del bodo zaključna dela na tei zgradbi kar najbolj pospešena. tako da bodo gotova še pred 1. majem. Z nastanitvijo ministrstev v tem poslopju bo izpraznjenih okrog 500 privatnih stanovanj, država pa bo prihranila na naiemnini letno 5 milijonov dinarjev. Ni dvoma, da bo izpraznitev privatnih poslopij s strani državnih uradov povolnjo vplivala na znižanje najemnin, kar bo predvsem v prid revnejšim slojem.
Nove ovire za železniški promet na vzhodu
Dočim je promet v zanadnib pokrajinah že obnovljen, to nastopiti v Srbiji novi snežni zameti
Apel Trockega na predsednika Reichstaga
Trockij je osebno zaprosil dovoljenja za naselitev v Nemčiji
zojavki omenjeni spominski govor se je tikal desete obletnice otvoritve nemške uistavo-tvorne skupščine. V tem govoru je Loebe odgovoril na neki medklic komunistov: »Šele mi smo vam in ostalim dali državljanske pravice. Mogoče bo prišlo do tega, da bomo celo Trockemu nudili v Nemčiji svoboden azil.«
Pred izboljšanjem uradniških plač
Po novem uradniškem zakonu višani prejemki za
Beograd, 18 februarja, č. V zvezi z vestmi o reviziji uradniškega zakona se doznava. da bo prometno osobje po novem zakonu o prometnem osobju napredovalo v plačah avtomatično vsaka tri leta in ne kakor doslej na prošnjo in zahtevo. Po redukciji nepotrebnega uradništva bodo z uvel.iavljeniem novega uradniškega zakona prometnemu osobju povišane plače, in sicer višjim po 700 Din. najnižjim pa po 200 Din na mesec. Tudi ostalim državnim urad-
bodo državnim uradnikom po-
?0 do 30 odstotkov
nikom bodo z novim zakonom o uredništvu plače povišane za 20 do 30 odst Uradniki bodo napredovali v činih in plačah avtomatično po gotovih rokih, bržkone po treh letih. Uradniki bodo razdeljeni v razrede tako, da bo vsakdo imel po svoji kvalifikaciji pravico doseči gotov službeni razred. Koliko bo teh razredov, še ni znano. Govori se. da jih bo 10 do 12. V zvezi s tem se bo izvedla tudi reforma celotne državne uprave.
V sredo justifikacija Prpičeve tolpe
Krvnik je naposled prispel v Zagreb — Obsojenci bodo o izvršitvi smrtne kazni obveščeni danes
Zagreb, 18. februarja, n. Justifikacija Pavla Prpiča in njegovih tovarišev je določena za sredo zjutraj. Sodišče je izdalo za njo vstopnice samo uradnim osebam, zagovornikom na smrt obsojenih in novinarjem. K justifikaciji sta delegirani dve četi orožništva dočim bo močan oddelek redarjev imel varstveno službo okoli sodne zgradbe, kjer se bo vršila justifikacija.
Krvnik Hart in njegov pomočnik sta že včeraj prispela v Zagreb. Ker vlada med občinstvom veliko zanimanje za krvnika in njegovega pomočnika, so
novinarji ves dan stikali za obema ter hoteli dognati njuno bivališče. Policija pa je bivanje obeh krvnikov uredila tako. da ju tudi najbolj spretni novinarji niso mogli izslediti.
O dnevu in času justifikacije so bili braniteliji in svojci obsojencev obveščeni že danes, obsojencem samim pa bo to sporočeno jutri dopoldne. Vrstni red justifikaoij še ni določen, ravno tako še tudi ni znano, ali bo obešen tudi Vrbanac, o katerem so se raznesle vesti. da je znorel.
Kriza v češkoslovaški viadi
Izvršni odbor slovaške klerikalne stranke je potrdil izključitev
poslancev dr. Junge in Tomanka — Ministra dr. Gažik in Naj-
man sta podala demisijo
Praga. 18. febr. h. Na seji izvršilnega komiteja slovaške ljudske stranke, ki se ie danes vršila v Ružomberoku. je
bila potrjena izključitev poslancev dr. Jurige in Tomaneka iz stranke. Na isti seji ie poslanec Hli-nka prečita! poslancem in senatorjem slovaške ljudske stranke pismo ministra dr. Marka Ga-
žika, v katerem najavlja ta svojo de-misijo ter prosi nai jo stranka potrdi Stranka bo predlagala za to mesto poslanca dr. Labaya, dr. Fritza ali dr. Szi-Iaga. Dalje javljajo listi, da je tudi železniški minister Najman poda! svojo demisijo. Kot njegov naslednik se imenuje poslanec Mičoch.
Pred rešitvijo solunskega vprašanja
Obe vladi si prizadevata razčistiti sporne probleme še tekom tega tedna — Posredovanje francoskega poslanika pri grški vladi — Venizelos ostane doma radi važnih notranje-političnih
vprašanj
Atene, 18. februarja, g. Atenski razgovori slede spornih vprašani med Jugoslavijo in Grčijo se presojajo v tukajšnjih političnih
krogih z veliko rezervo. Vendar pa stremita obe vladi za tem, da bi se v solunskem vprašanju do konca tega tedna dosegel kak rezultat V tem primeru bi se podpisalo pet dodatnih protokolov h grško - jugoslovenski konvenciji iz leta 1923. V zvezi 9 tem se mnogo razpravlja o dejstvu, da je francoski poslanik Simon na prijateljski način interveniral pri zunanjem ministru Karapanosu glede rešitve vseh sporov.
Atene, 18. februarja, g. Zaradi predstoje-čih eenatnih volitev in zaradi zunanjepolitičnega položaja se je ministrski predsednik odločil, da se ne udeleži marčnega zasedanja Društva narodov. V Ženevo bo odpotoval šele k zasedanju Sveta Društva narodov meseca junija. Glede begunskega vprašanja, o katerem se bo razpravljalo na marčnem zasedanju. je stališče Venizelosa isto, kakor stališče delegatov mednarodne komisije za begunce Eddvja in Simp6ona. Ta dva lele-eata bosta v Ženevi zastopala grške interese. Odpotovala bosta v Ženevo 22. t. m.
Berlin, 18. febr. g. Predsednik državnega zbora Loebe je v ponedeljek zvečer siprejel naslednjo brzojavko: »Pera, 17. februaria. Sklicujoč se na vaš spominski govor v državnem zboru dne 6. februarja sem prosil tukajšnji nemški konzulat za tozadevno dovoljenje. Leon Trockij.«
Predsednik Loebe je odstopil to prošnjo s priporočilom državni vladi. V br-
Madžarski protesti proti „Miss Evropi"
Madžari jo odklanjajo, ker je Židinja — Očitajo ji, da ji je zmago izposloval njen ujec
Budimpešta, 18. februarja. Izvolitev Erzsi Simonove za »Miss Evropo« na mednarodnem tekmovanju lepote le vzbudila v Madžarski dokaj mešane ohčutke Dočim so liberalni in židovski listi odušev-lieno pozdravljali gospodično Erzsi kot predstaviteliico madžarske lepote, pišejo antisemitsko in ultranacijonalistično obeleženi časopisi o tei madžarski zmagi in njeni izvojeva'ki dokaj hladno. Čujejo pa se tudi naravnost sovražne izjave. Pred-
vsem Ji odrekajo pravico zastopati prave, čistokrvne Madžarke. ker je rodom Židinja. Dalje trdilo ti listi, da je bila lepa Erzsi izvoljena samo po protekciji urednika »Journala« z. Maurica de VValleffeu. ki ie uiec lene Erzsike in ie zastavil vse sile, da ie pregovoril najprej budimpeštansko žirijo, da je oklicala Erzsi Simonovo za »Miss Hungario«. Potem pa Je vplival tudi na pariško žiriio m ie tako izsilil njeno izvolitev za »Miss Evropo«.
Na severu deloma še mraz, na jugu že poplave
Anglija se še obupno bori z mrazom, v Grčiji pa nalivi in po-vodnji ogražajo ljudi in njih imetje — Poplave so zahtevale številne človeške žrtve in napravile milijonsko škodo
London, 18. februarja. Dasi napovedujejo meteorologi dvig temperature, je vladal v Londonu ponoči in danes dopoldne zelo oster mraz, zaradi katerega ie zmrznilo deset oseb. Poleg tega se Je dogodilo v londonskih hišah mnogo nesreč, ker so eksplodirale plinske naprave. Zadnje čase so porabili v Londonu za kuho in kurjavo 400 milijonov kubičnih čevljev plina, to je 33% preko normahie uporabe. Ker so vodovodne cevi še vedno v velikem delu zamrznjene ali pa težko poškodovane, je bilo postavljenih po londonskih ulicah okrog 2000 provizoričnih vodnjakov, ki oskrbujejo prebivalstvo z vodo.
Varšava. 18. februarja g. Zaradi neprestanih snežnih žametov je preskrba mesta s premogom zelo pomanjkljiva
Praga, 18. februaria h. Po vsel deželi Je mraz popustil In je srebro skoraj povsod nad niölo. V nekaterih kraiih nekoliko
Atene, 18. februarja g. Zaradi že več dni trajajočega deževja je večina rek Grčije prestopila bregove ter povzročila strahovita opustošenja. Skoda znaša več milijonov. vendar se sedaj še ne da niti približno oceniti. Vlada je pričela z veliko pomožno akcijo ter odposlala v kraje poplav prometnega ministra in ministra za socijalno skrb. Reka Struma ie poplavila veliko polja. Mnogo mostov ie porušenih. Več rodbin Je utonilo, ker je voda onemogočila vsako reševalno akcijo. Več tisoč živine je poginilo. Vojaški oddelki razdeljujejo prebivalstvu živila in oblačila. Prebivalstvo v nekaterih kraj!h ie izgubilo celokupno svoie imetje. Vlada ie mobilizirala vse motorne ladje, ki so na razpolago. Posebni vlaki z zdravili in živili skušajo priti v ogrožene kraje. Mesto Kavala je poplavljeno. Glavna cesta izgleda kakor deroča reka. Mnogo hiš se ie zrušilo. Po-
sneži. V Pragi se je preskrba s premogom I plave so zahtevale tud mnogo človeških bistveno izboljšala ter je skorai normalna. žrtev. Isto sliko nudi mesto Herakleja.

Porota bo s L januarjem 1930. odpravljena
Nove kompetence naših kazenskih sodišč - Takojšnja uvedba pogojnega odpusta iz zapora
LJubljana. 18. februarja.
Danes smo prejeli besedilo komunikeja. ki ga je izdalo ministrstvo pravde povodom podpisa novega kazensko-pravdnega reda. Novi kazensko-pravd-ni red je zgrajen na principu izključno sodniiske kompetence v kazenskem postopanju, na obtožbenem načelu in na principu svobodne ocene dokazov. Vse to za naše kraje ni nič „novega, pač pa pomeni veliko reformo za Srbijo Nova in važna tudi za nas pa je predvsem razdelitev kompetenc. Kazenska sodišča bodo po novem zakonu- okrajna (sreska), okrožna in ape-lacijska (deželna) ter kasacijsko sodišče. Okrajna sodišča (eden sodnik) bodo kompetentna za vse delikte (po-greške), za katere predvideva novi kazenski zakon zapor ali strogi zapor do enega leta. Za vse druge delikte so kompetentna okrožna sodišča, pri katerih sodiio ali sodnik-poedinec ali tričlanski senat ali pa petčlanski senat. Pred sodmka-poedinca pridejo pregre-ški (prestupi). za katere je kazen zapor ali strogi zapor več nego leto dni. Pred senat (kolesij) pridejo zločini in sicer oni, za katere je predvidena smrtna kazen ali dosmrtna težka ječa (ro-biia) pred 5 članski senat, vsi drugi zločini pa pred 3 članski senat. Besedil samega zakona je še neznano, toda iz zgorajšnjih navedb oficijelnega komunikeja izhaja, da so po novem kazensko-pravdnem redu porotna so-
dišča odpravljena in da torej s i. lanu-ar jem 1930. ne bomo ImeU več porot.
Apelacijsko in kasacijsko sodišče sta instanci za pravne leke. Usvojen je dvoinstančni sistem. Proti sodbam okrajnih sodišč gre revizijska pritožba zaradi povrede formalnega ali materi-jalnega zakona na kasacijsko sodišče; zaradi priziva proti odmeri kazni, pri-vatno-pravnih zahtevkih. priznanju, odnosno nepriznanju olajšav pri izvr-šenju kazni itd. pa na apelacijsko sodišče. Prizivna in revizijska instanca za sodbe okrožnih sodišč je kasacijsko sodišče.
Pri okrajnih in okrožnih sodis&n bodo postavljeni posebni mladinski sodniki-poedinci, ki bodo sodili mladoletne obtožence od 14. do 17. leta. Predvideno je tudi sodelovanje udru-ženj za zaščito mladine.
Novi kazensko-pravdni red podrobno regulira tudi vprašanje državne odškodnine za nedolžno obsojene ter uvaja sodnijsko rehabilitacijo. Tudi predvideva kot posebno olajšanje kazni tako zvano custodio honesta.
Zakon o izvrševanju kazni uvaja progresivni sistem: samotna celica, skupni zapor, »slobodnjaški« zavod, pogojni odpust. Predpisi o pogojnem odpustu stopijo v veljavo za celo državo takoj, ko bo zakon objavljen, torej že prihodnje <dni. Ravno tako prenehajo v Srbiji z objavo zakona okovi.
Foch in Pašič o naših mejah
Senzacionalno odkritje generala Petra Pešica iz dobe mirovne
konference
Nedeljsko »Vreme« objavlja članek »Mirovna konferenca v Parizu 1. 1919«, ki ga je napisal načelnik generalnega štaba Peter Pešič. General Pesic pripoveduje tu o sestanku z maršalom Fochom in piše: »Cim je naša delega-ciia sestavila karto naše bodoče kraljevine. sem bil poverjen z nalogo, da pridobim vojaške kroge zavezrokov za našo tezo. Obiskal sem maršala Focha, mu poka-zal meje naše države in začel govoriti v našo korist Iznenada pa je maršal Foch-planil na noge ш prekinil moi a izvajanja z besedami:
»Ali, dragi moi Pešič, oprostite, vaša dclegacija sestoja iz ljudi, pretiranih pre-tenzij. Kako morete zahtevati Trst žara li katerega Je Italija stopila v vojno t Kaj hočete s Koroško onstran Drave, kjer prebivajo Nemci? Kakšen Beljak, kakšen Celovec! Prosim vas. vplivajte na Pašiča in Vesniča, ki Jih globoko spoštujem, da prepričajo vašo delegacijo, nai ne dela takih pogrešk. Storili ste veliko pogreško, ko ste za delegata imenovali včerajšnjega Karlovega mi-
nistra (mislil Je na pokojnega 2olgerja). Ne delajte več takih »galov«. Vi me razumete, da govorim to kot velik obo-ževatelj Srbije, kot vaš drug in davni prijatelj.«	.
Ko sem to sporočil Pašidu, ml je odvrnil:
»Vedel sem, da se nam bo to pripetilo, ali s temi ljudmi je zelo težko sodelovati. Ti veš, da sem bil proti temu, da se zahtevata Trst in Puli, toda Zol-ger in drugi so mi pretili, da bodo zapustili konferenco, яко tega ne storimo. Čutim, da bomo zaradi teh pretiranih zahtev izgubili še to. kar ne bi morali izgubiti in da po vsej priliki ne bomo dobffi niti onega, do česar imamo pravo.«
General Pešič zaključuje: V politiki je važno izrabiti trenotke in postopati po razmerah in možnostih. Meni se zdi, da naša delegacija ni razumela pogoditi trenotka, ko je bilo treba rešiti vprašanje naših meja, temveč je prezrla več ugodnih prilik za zadovoljujočo rešitev tega vprašanja.
Češkoslovaško pismo
H. — Praga, 18. februarja, ^e pred Božičem se je pri nas pričel politični odmor, ki je nastal zavoljo tega. ker je vlada popolnoma prezirala ostro kampanjo opozicije. Vendar se jp bila vlada na koncu koncev odločila prenehati s tem stanjem. Prvotno ie bil določen 13. februar kot dan odločitve, mons. Šramek pa se je zbal pepelnice in trinajstice. zato je prišlo do odločitve šele 14. februarja. Političnemu odmoru je sledila politična delavnost. Kaže pa. da bo ta nova delavnost samo dolg niz odmorov, ki mora končati г novimi volitvami. Nanie se vse stranke pripravljajo, dasi nobena od njih ne pričakuje radikalnejše spremembe.
V razdobju teh političnih odmorov pa se javno življenje ni ustavilo. Javnost ima kljub daljšemu ali krajšemu parlamentarnemu zatišju vedno dovolj skrbi in težav. Kakor zadnji politični odmor, isto toliko časa je trajal pri nas krut mraz in učeni vremenoslovci so ugotovili, da podoonega mraza v Srednji Evropi ni bilo že kakih 200 let. V Pragi smo uverjeni. da je zima pri nas najhujša in najstrašnejša, dasi mi vaš dopisnik vsak večer zagotavlja, da je v Jugoslaviji katastrofa še vse hujša in krutejša. Ako potožim varšavskemu kolegu, da v Pragi silno težko kopljejo grobove, me ta tolaži, da morajo varšavski grobokopi razbijati zmrzlo zenb Ijo z dinamitom in da se zaradi tega v mrtvašnici nabirajo cele gore nepo-kopanih trupel. Pražani pa žive v veri, da ga ni na božjem svetu kraja, ki bi ga bili mrazovi tako hudo prizadeli. Ljudje ugibljejo o novi ledeni dobi in o zalivskem toku. ki je bojda svojo gorko sapo naravnal v drugo smer. Ulice imajo popolnoma neobičajen videz: Ni več sprehajalcev in pohajačev. Vsakdo se zgane v dve gubi in teče po ulicah brez zanimanja za mimoidoče in za izložbe trgovin. Med oasanti ni redek tip dobro oblečenega gospoda, ki hiti domov z vrečico premoga in se nasmiha pri misli na toploto, ki jo bo v kratkem dajala ta peščica premoga Mnogi so izvlekli iz pozabljenja ogromne ruske kučme, ki so jih pred leti prinesli iz Rusije. Kosmata papaha je v nekakem nasprotju z ostalo obleko, toda gorka je in zato priljubljena. Tudi obutev se je prilagodila mrazu in se približala polarni in sibirski obutvi. Srečajočj se znanci se več ne sprašujejo po junake m zdravju, zato oa je da-našnia forma konvencijonalne vljudnosti, da se prijatelja sočutno vprašujeta; »Ali ti je vodovod zmrznil?«
Veliko pozornost so pri nas vzbujala meteorološka poročila iz Budjejovic. V tem mestu so imeli stalno hujši mraz nego po ostali republiki. Kritikastri, ki jih je pri nas toliko, so začeii sumničiti Budjejovičane. češ da imajo napačno lestvico pri toplomeru, kajti pri mrazu, ki so ga javljali iz Bud.iejovic, zamrzne srebro. Nikomur ni prišlo na misel, da so tudi toplomeri z vinskim cvetom, tako da to vprašanje, ki ga na široko razpredajo buljvarni listi, še danes ni rešeno.
Največja, senzacija teh mrzlih dni ie bil naš predpust. Dognali smo, da se povsod na svetu vesele ljudje in v bujni radosti proslavljajo Kurenta, pri nas pa se ne znamo več niti zabavati. Ves predpust je pri nas kraljeval smoking. Ako se Je kje pokazala kaka maska, je bila deležna tolikega zasmehovanja, da ji ni bilo obstanka. Praško občinstvo je priznalo samo maske, ki so predstavljale popolno nagoto.
Veliko zanimanje je vzbudila pri nas tudi aretacija moža, ki je na genijalni način izrabljal ljudsko neumnost in gizdavost. Moža so pozneje izpustili. Her ni bilo v njegovem početju nič kaznivega^ Prodaja! je namreč odličnejšim praškim osebnostim honorarne konzulate sredn.ieafriških, srednjeame riškili in sredn.ieazijskih držav. Mož je napravil lep dobiček,. Honorarni konzulat San Dominga ie oddal n. pr. za 10.000 Kč; konzulati večiih in ugled-nejših držav so stali različno: lestvica cen je določala od 10.000 do 200.000 Kč, kakor je pač bila država. Oblast je dognala, da je možak samo član neke mednarodne družbe, ki ima sedež v Parizu, in deluje po vsem svetu. Povsod ima družba uspehe, imela jih je tudi pri nas, gotovo bo razširila svoje delovanje tudi na Jugoslavijo, ako ga še ni.
Za spremembo naj navedem tudi žalostno senzacijo, ki se je zgodila v Ok)-mucu. Neki brezposelni mladi delavec ni mogel več prenašati svoie bede in se je odločil za samomor. Za revolver ni imel denarja, reke in jezera pa so zamrznjena. Splezal je na električni steber in se dotaknil žice. Tok ga je seveda na mestu ubil. posledice pa je nosil ves Olomuc. ki je bil zaradi kratkega stika dve celi uri v temi. Listi poročajo, da je ta samomor zgovorna demonstracija proti družbi. Kakor na Golgoti, tako je tudi ob smrti tega nesrečnega delavca objela tema vse mesto.
Hmeljski trg
Ž%te«, ]8 . februarja b. Cene hmelja neiz-premenjene, Tepdenca čvrsta.
Nov slovenski član beograjske Akademije znanosti
V soboto popoldne se je vršila redna letna skupščina Srpske kraljevske Akademije Nauka. Navzočih je bilo pod predsedstvom prof, Slobodana Jo-vanoviča 22 akademikov ter veliko število najizbranejše publike iz znanstvenih in književnih krogov. Po odo-brenju poročil je skupščina izvolila na predlog odbora Akademije za redne člane profesorja geologije beograjske univerze dr. Vladimirja Petkoviča in profesorja slovanske filologije na zagrebški univerzi dr. Tomislava Mare-tiča. Razen tega je Akademija izvolila štiri dopisujoče , člane, med njimi profesorja za slovenski jezik na ljubljanskem vseučilišču dr. Frana Ramovša. ★
Novi slovenski član beograjske akademije prof. dr. Fran Ramovš ie rojen leta 1890 v Ljubljani. Svoie študije ie dovršil v Gradcu in na Dunaju: 1. 1918 Se ie habi-litiral na graški univerz; za slovensko fi-lologijo Leta 1919 je bil poklican kot profesor na novo ljubljansko vseučilišče, kier si ie s svojim znanstvenim in učiteljskim delovanjem kmalu stekel odlično pozicijo. Prof. Ramovš Je eden najuglednejših akademikov beograjske najvišje znanstvene institucije. Njegova izvolitev ni le na čast neniu. temveč celj ljubljanski univerzi in naši zanos ti. ■ *
Vrhovni zakonodajni svet
Minister pravde je v sporazumu z mini* strskim predsednikom v nedeljo imenoval člane Vrhovnega zakonodajnega sveta, ki je sestavljen takole:
predsednik: Mihajlo Jovanovič, bivgi predsednik kasacijskega sodišča v Beogradu ;
stalni referent ministrskega predsednika: dr. Ninko Perič, bivši predsednik Narodne skupščine in bivši minister pravde;
Člani: dT. Albert Bazala. univerzitetni profesor v Zagrebu, dr. Andrej Gosar, bivši minisiter v Ljubljani. dr. Bogdan Markovič, bivši finančni minister, dr. Dra-goljuib Arangjelovič. profesor beograjske univerze, dr. Dušan Subotič, predsednik ka-sacijskega sodišča v Beogradu, dr. Gjuro Šurmin, bTvši minister v Zagrebu, dr. Josip Silovlč. univerzitetni profesor v Zagrebu, dr. Milan Škerlj. univerz, profesor v Ljubljani (poročilo v »Ponedeljku« o imenovanju univ. prof. dr. Dolenca ie bilo napačno. Op. ur.), dr. Milivoj Dežman. novinar v Zagrebu, dr. Milorad Stražnlčkl, univerz, profesor v Beogradu, dr. Miloš Stojadinovič, tajnik obrtne zbornice v Beograda, Nikola Berkovič, predsednik trgovske zbornice v Sarajevu, dr. Rudolf Sar. dellč, drž. svetnik, dr. Štefan Sagadin. državni svetnik, in dr. Toma Živkovič, univerzitetni profesor v Beogradu.
Minister pravde je oben&m i'zdal pravilnik o poslovanju vrhovnega zakonodajnega sveta in mu odkazal v poslopju zunanjega ministrstva p,roetore, v katerih je bilo doslej ministrsko predsedstvo.
Med prvimi zakonskimi načrti, ki pride* jo pred vrhovni zakonodajni svet, se na* vajajo zukoni o uradništvu, o prometnem osobju in o vrhovni državni upravi. Ta za» konski načrt je že skoro izgotovljen in te» melji na načelu čim večje decentralizacije državne uprave.
Meštrovičeva kipa kralja
m kraljice
Zagreb, 18 febr. č. Te dni se je vrnil iz Beograda kipar Ivan Meštrovič, ki je v zad» njih štirinajstih dneh imel priliko izdelati osnutek oprsja kralja Aleksandra in kralji« ce Marije. To poprsje bo izdelano v bronu ter bo vlito v ateljeju umetniške akademi* je v Zagrebu.
Jugoslovensko-bolgarska mejna komisija
Beograd, 18. febr. p. Notranje ministrstvo je glede sestave mešane komisije, kj bo proučevala bolgarsko*jugoslovenske obmej* ne zadeve, objavilo nocoj naslednji komu» nike:
Mešana komisija, v kateri so delegati na» Se in bolgarske države, se bo v kratkem se» stala v Pirotu. Od notranjega ministrstva je določen kot delegat g Milorad Jovano» vič, veliki župan v Nišu in bivši inšpektor oddelka za javno varnost v notranjem mi* nistrstvu.	i
Most Beograd - Zemun
Beograd, 18. febr. б. Iz kabineta ministra za javna dela je bila izdana danes nasled» nja objava: Minister za javna dela je od» redil, naj se takoj prouči in zbere potrebni materija! za zgradbo novega mostu preko Save in ceste Beograd«Zemun. Most naj bi bil za tramvajski,vozovni, pehotni in želez, niški promet.
Tino Patiera novosadski meščan
Nov/ Sad, 18. febr. n. Danes je občinski svet sklepal o prošnji za sprejem v meščan» sko zvezo, ki jo je vložil naš rojak in slo« viti pevec berlinske opere Tino Patiera. Občinski svet je odobril prošnjo in sprejel Tina Patiero v občinsko zvezo. Patiera je pri tej priliki podaril 10.000 Din za mestne reveže.
Kakor se govori, se namerava Tino Pati« era vdrugič poročiti, in sicer z neko Jugo» slovenko. Kakor znano, je bil Patiera ože« njen s filmsko umetnico Ossi Oswaldo, ki pa se je nedavno tega ločila od njega. S sprejemom v občinsko zvezo v Novem Sa« du, je Patieri dana možnost, da se ponovno poroči, ker velja na novosadskem pravnem področju še vedno stari madžarski zakon, ki predpisuje civilno poroko.
Podaljšanje drugega tromesečja na srednjih šolah
Beosrad. 18.. febr. č.. Minister prosvete Boža Mivksimovič )e pocfolastSl direktorje srednjih Sol. da smelo drugo tromese^le podaljšati do 15. marca, a'ko smatrajo, da. ie :to pot rebro radi po-Ktnic im ukanio&la -pouka, И je bil odrejen za-radi gripe in silnega mraza.
Otvoritev palače Delavske zbornice
Pomembni nagovori na otvoritveni svečanosti - Plenarna proračunska seja DZ
V nedeljo db 11. le bila slovesno otvor-jetna nova palača Delavske xbornice v Ljubljani. Številne delegate strokovnih organizacij in druge goste je pozdravil predsednik DZ k. Cobal. Ministra za socijalno politiko ie zastopal inšpektor K. Tujkovič. navzoči so bili veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec. ljubljanski župan dr. Puc. rudarski glavar dvorni svetnik inž. Stergar, generalni ravnatelj Osrednjega urada га zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Glaser, glavni tajnik TOI dr. Windischer, predsednik Zveze jugosloven-skih podpornih društev na Westfalskem jc. Pavel Bolha in drugi. — Pismeno in brzojavno so čestitali: ljubljanski škof dr Jeglič, komisar mariborske oblasti dr. Leskovar. minister n. r. dr Žerjav. Delavska zbornica v Splitu itd.
Pomen strokovnih organizacij
Tajnik DZ g. Uratnik le izvajal v svojem pozdravnem govoru med drug ni;
»Mi živimo v dobi in sredini, ki se ponaša s svojo visoko duševno in materialno kulturo Mi vsi pa smo obenem priče, da ima ta kultura tudi temne strani. Te temne strani se izražajo najbolj tam. kjer ie matetiijalno blagostanje na prvi pogled največje, to je Po naših mestih in industrijskih središčih. Človek se spominja na stare grške simbolične »godbe o Prome-teju. ki ie ugrabil bogovom ogenj, namesto da mu ie to prineslo srečo, mu Je prineslo silno trpljenje. Tako se zdi. da se majejo danes kljub vsemu zunanjemu blagostanju temelji, na katerih je naša civilizacija slonela tisoč let. Tisti, ki vodijo naše gospodarstvo, presojajo gospodarske probleme često bolj z vidika svoiih lastnih interesov, kakor z vidika interesov cedine. Celo strogo kulturna prizadevanja zapa-dalo često v isto napako in obračajo svoie poglede boli na vršičke družbe kakor na široke sloje, na kojih ramenih sloni vsa naša civilizacija. Kot reakcija ln protest proti tem napakam ie vzraslo moderno delavsko gibanje To fibande le lahko negativna sila. ki podira in ruši. Lahko pa ie tudi ustvarjajoča velika pozitivna siia.
Naše delavsko gibanje ima večdesetlet-no kulturo Njegova osnovna ideja ie borba za posplošenie materijalne in duševne kulture. Ta ideja se uveljavlja v dolgotrajnem organizacijskem delu. ki se razvija nri nas v raznih pravcih in ima zaradi svoip vodilne ideje tudi lepe uspehe. Iz kletnih prostorov, v katerih so se zbirali nekdanji delavski organizatorji, smo prišli v te lepe prostore.
Letno naročilo, ki leži pred vami. vam bo dokaz, da je skušala biti DZ v teh par letih svojega obstoja več kakor navaden urad. da Je skušala bit tolmač vsega, kar se tiče našega delavstva, da je skušala biti motrilec javnega življenja s socijalno političnih vidikov. V tej zgradbi je našla svoii dom cela vrsta važnih socijalno-poli-tičnih organizacij in ustanov, med drugimi borza dela. javna kuhinja, izseljeniški ko-misariiat. Državna inšpekcija dela. razne svobodne stanovske organizacije in prosvetne ustanove
Našo gradbeno akcijo smo združili s stanovanjsko akcijo mestne občine, kar le imelo za posledice, da ie dobilo v tej palači stanovanje 28 rodbin.
Vsi gospodje zastopniki oblasti, ki so podpirali naše gradbene načrte, naj sprejmejo zaihvalo slovenskega delavstva. Delegati in zaupniki oa naj pripovedujejo doma o glavnem graditelju te stavbe, o neznanem vojaku dela. k ie dogradil ta dom z od ust odtrganim; grižljaji. Povejte, da je zgradilo tukaj delo sebi spomenik in oporišče.«
V imenu ministrstva za socijalno politiko ie čestital odboru DZ g. dr Tujkovič
Socijalne pridobitve niso ogrožene
Veliko pozornost ie vzbudil govor velikega župana g. dr. Vodopivca. ki ie uvodoma poudarial važnost dneva, ko je slovensko delavstvo dobilo ponosen dom za svoje legalno zastoBstvo in druge svoje institucije, nato pa nadaljeval:
»Posebno me veseli, da se otvarja ta vaš dom baš v sedanjem času. ko so nekateri nesociialno čuteči ljudje že mislili, da ie prišel čas zanje, ko bodo mogli vzeti delavstvu socijalne pridobitve, ki si jih je tekom desetletij s težkim trudom in v hudih bojih p-iborilo. Toda to so le posamezni glasovi, posamezne želje, k; ne pri-deio v poštev. kajti niti širši gospodarski krog; ne mislijo tako. ker se predobro zavedajo. da ie zadovoMen delavec pogoj njihovega gospodarskega uspeha. Niti ne mislijo tako odločilni faktorji v državi, saj se spominja naš modri vladar sam v svojem znamenitem proglasu na narod o de-lavnjh in rodoljubnih, oa tudi izmučenih množicah, kojih obupn; klic ie vzpodbuda za nadaljnje delo. za poživlleno stremljenje k zbolišaniu vašega položaja v moralnem in gmotnem oziru.«
Mejnik v zgodovini našega socialnega razvoja
Ko se ie predsednik g. Cobal zahvalil velikemu županu, ie povzel besedo ljubljanski mestni župan g. dr. Puc. ki je s svojim kratkim nagovorom poudarjal:
»Tisočletja ie star boi za priznanje dela. Obstolal Je že v stari Kini. vodil ie Izraelce iz Egpta skozi Rdeče morje, bil Je gibalna sila grške in rimske države, povzročil je francosko revolucijo Koliko ie bilo treba trp'Jjenja. koliko krvi. koliko Življenj za dokaz, ki ^e nam zd; danes samo-obsebi umeven, dokaz, da je delo produktiven faktor v prvi vrsti. Otvoritev palače DZ nas zato navdaja z zadoSčcmiem. ker ie ta stavba dokaz zmage veiike ideje. ker ie poklrm žuljav; roki Navdaja nas z zadoščenjem, ker stopa z nio vred delavec kot enakovrsten in enakovreden či-nitelii med ostale produktivne sloie.
Ko bo delavec za svoje delo pošteno plačam, ko bo imel zdravo stanovanje, ko bo mogel dostojno rediti svojo rodbino, ko bo pomirjeno gledal na leta svoje starosti. takrat šele bo prav čutil, da ie biti delavec — čast Dosedanji razVol človeštva nam kaže. da ie ta čili dosegljiv evo-luciionarnm potom. Seveda bo še mnogo boiev in konfliktov med stanovi, toda vsi se moramo zavedati, da so potrebni vsi , stanovi, ki ustvarjajo, in da se morajo sporazumeti v ljubezni Vsem pravico do I dela! Vsem pošteno plačilo za- delo!
Mestna občina ima največji	na
tem. da le socijalno ddo na vlSku. Najceneje le za njo. ako nam v-zraste zdrav rod. ki ima dovolj dela in dovob zaslužka. ako je preskrba za starost, bolezen ir onemoglost popolna. To načelo morajo priznati tudi posedujoči sloji. Mi ne maramo, da bi hodili po na5ih cestah hlapci Jerneji obupajoč nad svetom, proklinjajoč svoje rojstvo ln vse človeštvo. Zato smo it srca veseli današnjega praznika in zagotavljamo vas. da bomo stali ob vaši strani, kakor smo z vami zgradili to palačo, k; naj bo mejnik v zgodovini sociialnega razvoja slovenskega naroda.«
Mnogo pozornosti je vzbudil tudi globok govor glavnega tajnika TOI dr. F. Windischeria. (Govor Je objavljen v včerajšnjem »Slov Narodu« Op. ur.) Govorili so še podpredsednik Zbornice TOI e. Ogrin. generalni ravnateli SUZORia 1z Zagreba dr. Glaser, dr. Brecelj kot bivši oblastni odbornik in končno centralni tajnik Delavskih zbornic dr. Topalovič. (Podrobneje ie poročal že »Ponedeljek«.)
Zvečer Je bil v dvorani koncert ob sodelovanju moškega pevskega zbora »Grafike« in njenega orkestra, operne pevke gdč. Maddičeve in opernega pevca Betetta. Koncertni večer ie bil v vsakem oziru posrečen in dobro obiskan.
Gmotno stanje Delavske zbornice
Včeraj od 9. do 13. ure }e zborovala skupščina DZ, kl je sprejela tajniško ln blagajniško poročilo in proračun za leto 1929-30. Skupščina je zborovala v najlepšem so-glasju pod vidnim vtisom ogromnega dela in uspehov DZ.
Bilanca DZ je bila po stanfu dne 1. decembra 1928:
A.	Aktiva: račun blagajne 1497.03, račun denarnih zavodov: a poštna hranilnica 16.253.98 b) drugi denarni zavodi 448.021.69 skupaj 464.275.67 račun dolžnikov a) organi socijalnega zavarovanja 562.611.64, b) drugi razni dolžniki 47.435.83. skupaj 610 047.47, račun Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu 587.179.91 račun inventarja a) premičnine 251.067.59, b) nepremičnine hiša Celje 367.519.50, račun raznih računov: predhodni račun 16 tisoč 0S0.56, vrednostni papirji 3.435.900, skupaj 5,733.567.48.
B.	Pasiva: račun upnikov: odbor za delavske ustanove 1,755.124.62 račun raznih računov: borze dela - vzdrževanje 1962.50 investicijski skladi: investicijski sklad DZ Liubliana 1,876.957.39, investicijski siklad DZ Maribor 1 milijon, Investicijski sklad Celje 450.000 Din, skupaj 3.326.957.39, poslovni prebitek iz proračunskega leta 1927-1928. 649.522.97 skupaj 5,733.567.48 Din.
Poročilo finančne kontrole je podal f. Ošlak iz Maribora. Vsa poročila so bila sprejeta brez debate. Odboru je bil podan absolutorij.
Proračun za 1« 1929—1930
Proračun za poslovno leto 1929-30 je podal blagajnik g. Celešnik. \z njega posnemamo: Račun inventarja DZ 40.000 Din, centralna pisarna v Ljubljani, osebni izdat-ki: 297.700, davki za nameščence, prispevki OUZD ln Pokojninski zavod 89.310. ma-terljalni izdatki 76.100 Din; ekspozitura v Mariboru: osebni izdatki 46.475 Din, mate-rijalni izdatki 24.700, skupaj upravni stroški 534.285 Din.
Račun stroškov za samoupravne organe 122.000 Din, račun stroškov za publikacije in zbiranje statistike 30.000 Din, račun stroškov za ljudsko vzgojo in izobrazbo osebni izdatki 81.250 Din. davki Pokominski zavod OUZD 24.375 materijalnf izdatki 33 tisoč Din. razni izdatki 177.000 Din, osebni izdatki kulturnega pododseka v Mariboru 41.220 Din, razni izdatki 55.000 Din, za razna industrijska okrožja Slovenije in sicer Rajhenburg 3000 Din. za Velenje-So-štani 3000 Din, za Ruše-F3la 3000 Din. dva skioptikona za karbid za kraje brei elektrike 8000 Din, Celje 23.000 Din, Trbovlje 28.000, Hrastnik, Zagorje in Tržič po 2000 Din. Črna. Mežica Guštanj Prevalie, Ptuj. Kočevje, St. Pavel ln Litija po 1000 Din, Jesenice in Javornik Po 1500 Din. De-čja zavetišča 9000 obrtno nadaljevale, trgovske in zadružne šole 19.000. strokovni tečaji za delavske zaupnike ln delavski trsk 150.000, razno 7000. skupaj stroški za liudsko vzgojo in izobrazbo 672.845 Din.
Račun stroškov za socijalno politiko, delavske kuhinie 50.000, brezposelne podpore 100.000, stroški za volitve, seje ln brezposelne podpore 80.000. zaščita vajencev И poklicna izbira 10.000. mezdna posredovanja 50.000, razno 20.870, skupaj 310.870 Din.
Račun stroškov za posle v prenešenem delokrogu, prispevek za centralno tajništvo v Beogradu 150.000 odkup stavbe 140.000, izredna dotacija za statistiko 80.000.
Redni Izdatki znašajo 2-080.000 Din, dohodki 2.450.000 Din._
Strokovniaški odbor sestavlja delovni program
Pariz 18. februaria s. Današnja dopoldanska seja strokovniaške komisije je trajala nenavadno dolgo teT se ie končala šele proti 14. uri. Po seji se Je sporočilo, da Је konferenca sklenila poveriti dvema članoma izdelavo konkretnega delovnega programa. Imeni teh delegatov nista objavljeni. Delegata sta že popoldne pričela s svoiim delom Ta skle® konference naj strokovnjakom omogoči, da takoi prično s svojim glavnim poslom, ki je določitev viš ne in številn anuitet, ki jih mora plačati Nemčija. Ena točka delovnega programa se bo pečala tudi z vprašanjem, kako bi se izboljšala plačilna bilanca Nemčije. To vprašanje se ne bo raztegnilo samo na prihodnje leto. temveč na celo vrsto let Od strokovniaške konference sklenjena diskreciia se zelo natančno varuje, tako da današnji popo'danski listi ne morejo ničesar poročati o vsebini današnjih posvetovand.