Volivci!
Kontrolirajte
volivne imenike!
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMUE
__________________ TRST	nedelja	23. januarja 1949_______
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
opera di convinzione riguardo alle necessita di difendere i diritti nazionali di quelle popolazioni che SONO. STATE (!) oppresse dal-Vimperialismo italiano. Bisogna educare i compagni italiani ad una maggiore sensibilita nel pr en. dere nella dovuta considerazione le particolaritd delle popolazioni slovene e croate che SONO STATE (!) lungamente oppresse e che vivono ancora sotto Vincubo (?!) di quell’oopressione».
Vse ostalo je komaj vredno besede. «In sei mesi di lotta siamo andati avanti, nem indietro», pravi ponosno; a zaman iščemo dokazov o tem napredovanju, ki si ga itak ne upa konkretno analizirati, Enotnost demokratičnega gibanja, ki jo je razbil in jo razbija, skuša vzpostaviti za ceno koncesij domači reakciji in imperializmu; enotnost resnične proti-iviperialistične fronte pa odklanja pod pretvezo, da je enoten nastop s ((političnimi gobavci» proti imperializmu nevaren, ker bi mogel okužiti celotno demokratično gibanjeI Vidali mora imeti reg močne pozicije, če se boji, da bi jih že sam skupen nastop s «tolpoi), ki politično ne predstavlja nič», mogel okužiti! Skupen nastop je možen le na osnovi konkretne borbe proti imperializmu. In te Vidali in njegovi ne marajo. Zato so bacil konkretne proti-o junaški borbi tržaškega demokratičnega gibanja — po vseh znakih sodeč — temeljito upehal. Zato so bakcil konkretne proti-imperialistične borbe v svojih vrstah temeljito zatrli in se boje ponovnega okuženja.
Sploh pa se boje stika s stvarnostjo. Na eni strani trdijo, da smo mi poslabšali položaj v Trstu; v. isti sapi pa nas — naši ničevosti na ljubo — obmetavajo s «političnimi gobavci», sz mrt-v.ecn, z (inavadnimi zločinci», s «itolpos, itd. Za reakcijo nimajo tako hudih besed (morda zato, ker ni nevarnosti, da bi ona zahtevala od njih konkretno protiim-perialistUno borbo).
Ce je v njih še kaj iskrenosti, bi jim svetovali, naj se resnično drže svojega sklepa in naj res temeljito študirajo;' površnost, pavšalnost, demagogijo, predvsem pa laž, naj opuste, če imajo zaupanje i> zdrave sile demokratičnega protiimperialističnega gibanja tudi v srcu in ne samo na jeziku.	LDH
ter Jim povišati mezde, ki nikakor ne odgovarjajo današnjim življenjskim potrebam.
ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST
Votivni odbor slovan.-italijanske ljudske fronte za III. okraj v Trstu je na svojem rednem sestanku ugotovil, da je desetdnevni rok za vpogled votivnih imenikov prekratek in število uradov za vpogled nezadostno. Zato zahteva, da se podaljša rok na najmanj 30 dni, da se lahko vsak votivni upravičenec prepriča o pravilnosti sestave votivnih imenikov.
Govor tov m Moše Pijade na II, kongresu Kompartsje Srbi/e
ter postavljajo nasproti našemu dozdevnemu nacionalizmu neki edino priznani internacionalizem novega tipa. Ta hrup pa škoduje največ in-ternacionalizmu samemu. Kdo na svetu bi mogel verjeti, da je internacionalizem to, kar sili socialistične države, da ovirajo socialistično državo v graditvi socializma?
Nato je Pijade navedel nekaj primerov intprnacionalistične tradicije od leta 1937 dalje, ko je KPJ postala prava boljševiška partija na čelu s tovarišem Titom.
Ob koncu svojega govora je Pijade dejal:
«Cas je že, da preneha ta neu-
Cachin v Rimu
Kako je z izmenjavo
pri Rdeči hi§i
(Nadaljevanje na 2. strani)
Aretirani vohuni
na Slovaškem
PRAGA, 22. — Uradno javljajo, da je bilo 00 ljudi aretiranih na Slovaškem pod obtožbo, da so organizirali vohunsko mrežo v korist ameriške informativne službe. Zaplenili so mnogo materiala, med katerim več mikrofilmov, radijsko oddajno postajo in poročila z važnimi vojaškimi, političnimi in gospodarskimi informacijami, namenjena tujim vohunskim službam. Vsi aretirani so priznali krivdo.
Italijanski uradni organi so izigravali sklenjeni dogovor in uprizorili na goriškem bloku pri Rdeči hiši protijugoslovansko izzivanje
BEOGRAD, 22. — Danes se je zaključil kongres KP Srbije. Govoril je član politbiroja CK KPJ in pred. sednik zvezne kontrolne komisije Blagoje Neškovič.
nelegati so sprejeli resolucijo o bodočem delu KP Srbije in množičnih organizacij ter resolucijo, ki obsoja obrekovalno gonjo proti Jugoslaviji. Poslali so nato pozdravno brzojavko maršalu Titu in CK KPJ.
Izvoljen je bil nov centralni ko-mitet. Za tajnika je bil izvoljen Petar Stambolič. V novem centralnem komiteju je 21 delavcev, 35 izobražencev in 7 kmetov.
(OD NAŠEGA DOPISNIKA)
GORICA, 23. — Že v petkovi številki smo poročali o velikem trušču, ki so ga inscenirali italijanski uradni organi s pomočjo «Messaggero Vene-to» in «11 Giornale di Trieste» okoli izmenjave državljanov med Italijo in Jugoslavijo. Omenjeno časopisje je prinašalo lažne in tendenciozne vesti o tem vprašanju in o sporazumu med obema državama, s takšnim pisanjem so hoteli oblatiti novo Jugoslavijo in naščuvati proti njej lahkoverneže.
Zato smatramo za potrebno povedati, kaj je resnica v tej zadevi in kdo je prekršil sklenjene dogovore.
Na podlagi posebnega jugoslovan-sko-italijanskega sporazuma o zameni državljanov bi morale dne 10. t. m. italijanske oblasti izročiti jugoslovanskim organom na obmejnem bloku pri Rdeči hiši v Gorici 100 jugoslovanskih državljanov, proti ustrezajočemu številu italijanskih. Namesto tega pa so hoteli italijanski organi, ki jim je načeloval predstavnik goriške kvesture
Biondi po daljšem zavlačevanju izročiti samo štiri jugoslovanske državljane, katerih število se je pozneje po nekaterih vesteh dvignilo na 16. Pri tem so se italijanski organi sklicevali da so prejeli taka navodila od no. tranjega ministrstva v Rimu. Naravno, da so bile pri tem jugoslovanske oblasti mnenja, da tudi one izroče samo enako število italijanskih državljanov, kar so tudi predlagale. Italijanske oblasti pa so še nadalje zavlačevale in končno preprečile zane-njavo. S tem svojim postopanjem so dokazale, da jim ni za sporazumno in pravilno rešitev tega vprašanja in je njihov postopek ustvaril nerazpolože-nje in proteste pri tistih italijanskih državljanih, ki so čakali, da se s to zameno vrnejo v Italijo.
Izigravanje sklenjenega dogovora bi samo po sebi ne presenečalo, ker se ni zgodilo prvič, da so Italijanske oblasti kršile sprejete obveznosti a zamenjavi jugoslovanskih in italijanskih državljanov, če se za tem ne bi skrivali drugi naklepi.
Zgoraj omenjeno Italijansko časopisje je 19. t. m. objavilo lažno in izzivalno poročilo, da bi se 20. t. m. morala izvršiti zamenjava 72 italijanskih državljanov. Naslednjega dnet. j, 20. t. m., je prišel na biok pri Rdeči ,hiši predstavnik goriške kvesture Biondi in izjavil jugoslovanskim stražarjem, da je dobil od notranjega ministrstva iz Rima obvestilo, da se bo tega dne izvršila zamenjava jugoslovanskih in italijanskih državljanov. Biondiju je kmalu nato sledila skupina kričačev, ki je narasla v skrbna, organizirano gručo šovinističnih izzl-vačev, ki je tudi to priložnost izkoristila za protijugoslovanska izzivanja.
Prav lahko je najti zvezo med kršitvami sprejetih obveznosti o zamenjavi jugoslovanskih in italijanskih državljanov ter med pisanjem krajevnega šovinističnega tiska v Gorici in izzivalnimi šovinističnimi izpadi ob meji. Za vsem tem se skriva namerno pripravljena protijugoslovanska provokacija. ki ima namen blatiti novo Jugoslavijo, ščuvati šovinistične elemente pri njihovih protijugoslovanskih izpadih ter končno vreči krivdo, da ni prišlo do zamenjave 10. t. m. na Jugoslavijo.
Med tem ko je Jugoslavija vedno in dosledno izpolnjevala sporazum o zamenjavi jugoslovanskih in italijanskih državljanov in v njem sprejete obveznosti, se ne more tega trditi za italijanske oblasti, ki s kršitvami sprejetih obveznosti preprečujejo izpolnitev sklenjenega dogovora in tako ustvarjajo pogoje za nove izpade in nova izzivanja na jugoslovansko-italijanski meji.
Taka je torej resnica v tej zadevi medtem ko italijansko časopisje še vedno zlonamerno piše. da Jugoslovani nočejo vrniti italijanskih državljanov, kakor je bilo dogovorjeno in da bodo začeli sedaj z Beogradom nova pogajanja za rešitev tega vprašanja Obenem pa se v dolgih članskih razpisujejo in z lažnimi potvorbami zastrupljajo javno mnenje ter StHjo razdor tam, kjer bi bil nuino potreben sporazum in mimo sožitje. Toda vsa njihova zlonamerna gostobesednost jim ne bo pomagala, ker le mesnica preočitna, da bi jo mogli oni
zakriti p,sarjenjem in «uvanjtjn
VARŠAVA, 22. — Danes je odpotovala v Bukarešto poljska vladna delegacija pod vodstvom vladnega predsednika Cyrankiewicza. Podpisala bo pogodbo o prijateljstvu in vzajemnem sodelovanju med Poljsko jn Romunijo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
jela nalogo od članov izvršilnega komiteja KP. (Vidali jev ega, prip. ur.). Potek sestanka in navzoči člani odbora, doseženi dogovor, sestava sporočila tisku, podpisanega od vseh navzočih, mi gornje potrjujejo. Zapisnik sestanka, ki se lahko vedno objavi, lahko vsalc hip postavi na laž vsakogar, ki bi, kakor se to dela v poročilu KP (Vidalijeve, prip. ur.), hotel prikazati dejstva na neresničen način.
Ce člani KP (Vidalijeve, prip. ur.) in oni, ki so bolj odgovorni b izvršilnem komiteju (Vidalije-vem, prip. ur.), delajo anarhistično, naj se ne zakrivajo obtožujoč tiste, ki so se izjavili pripravljene sodelovati za dober uspeh manifestacije, ki jo občutijo vsi delavci.
BOLTAR EDVARD
aver ricemito Vincarico da mem-bri dell’Esecutivo del P. C. (di Vidali, n. d. r.). ho svolgimento della rjunione ed i componenti presenti, 1’accordo raggiunto, la stilizzazione del comunicato alla stampa sottoseritto da tutti i pre-senti, mi rassicurano di čtuanto sopra. II verbale della riunione sempre pubblicabile potrebbe in ogni momento smentirc chi, c o-me si fa nel comunicato del P.C. (di Vidali, n. d.,r.) volesse pre-sentare i fatti in modo no n ve-ritiero.
Sc membri del P.C. (di Vidali, n. d. r.) e quellj maggiormente responsabili del C.E. di Vidali, n. d. r.) lavorano anarchicamente, non si coprano, accusando chi, si era dichiarato pronto mettere a disposizione la propria opera al buon risultato di una manije-stazione sentita da tutti i lavo-ratori.
BOLTAR EDOARDO
Nel comunicato del Comitato Esecutivo del P.C. del T.L.T. (di Vidali, n. d. r.) pubblicato nel giornale «11 Lavoratoren dd. 1® gennaio 1949, in merito alla co-stituzione. del comitato p er la preparazione della manifeslazio-ne ginnica del l. Maggio, si vuol far credere, sia stata questa una iniciativa partita da aleune per-sone nomihate fra le quali il sottoseritto, persone che avrebbero approfittato di non so quale man-canza di vigilanza.
Dichiaro di essere stato invita-to dalla segreteria delTUCEf, di far parte del comitato, dopo aver avuto assicurazione che Vinvito veniva fatto da persona a me conosetuta quale responsabile del ” C. (di Vidali, n. d. r.) la quale richiesta in proposito assicurd di
. V. poročilu izvršilnega komiteja KP Tržaškega ozemlja (Vida-lijevcga, prip, ur.), objavljenem v «11 Lavoratoren od 19. januarja 1949 glede ustanovitve odbora za pripravo telovadnega nastopa 1. maja se hoče prikazati, da je ta iniciativa prišla od nekaterih imenovanih oseb, med katerimi je podpisani; oseb, ki da so izrabile, ne vem kakšno pomanjkanje budnosti.
Izjavljam, da sem bil povabljen od tajništva ZDTV, naj sodelujem o odboru, potem ko sem dobil zagotovilo, da vabilo prihaja od osebe, ki je meni znana kot odgovorna v KP (Vidalijevi, prip. ur.) in ki je na tozadevno vprašanje zagotovila, da je pre-
23. januarja 1949     . ,-<*
Gouor m e Piiede
(Nadaljevanje s 1. strani)
pravičena in krivična gonja proti naši partiji, naši državi in našemu vodstvu, uvidijo naj, da so napravili napako in naj jo popravijo. Tovariša Tita ni mogoče ločiti ne samo od naše partije, on je neločljiv od vsega, kar smo dosegli, neločljiv od zgodovine našega naroda. Kdor blati njega, blati vse, kar je svetega v naših narodih, v naši državi, blati vso našo slavno borbo, našo zgodovino. Tega ne dovo-limoi).
Po govoru tov. Pijade so manifestacije delegatov tovarišu Titu trajale IS. minut.
TRŽAŠKI DNEVNIK
Šola mora biti apolitična
NankinSka vlada sprs;ela Mao Ge Tumove pogoje
(Nadaljevanje s I. strani)
KRIVIČNO SOJENJE SODIŠČA
Tovflx*nis£ki ©dUsor
V Devinu je „Lega Nazionale“ med šolskim poukom razdeljevala davila otrokom -j *
„Branilcem italijanstva" so iz žepa padali listki: Pola, Fiiune, Lega Nazionale je zaman iskal pravico na sodišču
ti nacionalisti kot prvi pogoj za pričetek pogajanj, se zdi, da mir na Kitajskem ni več daleč. Jasno je, da demokratična vojska ne bo odstopila od že znanih pogojev, ki jih je postavila za sklenitev miru, kveč-jemu da jih bo nekoliko omilila. Tako je na primer neki glasnik demokratične vojske objavil, da bodo amnestirani tisti generali, vojni zločinci, ki se bodo s svojim vojaštvom vred oboroženi predali.
Obljubil je nadalje, da bo razveljavil vse zakone, ki omejujejo svobodo ljudstva in demokracijo, da se tako ustvari primerno ozračje.
Agencija France Presse je danes proti večeru sporočila, da je predsednik Licungjen objavil, da je vlada pripravljena pogajati se na osnovi osmih pogojev, ki jih je postavil Mao Ce Tung. Izjavil je tudi, da je pripravljen odstopiti, čim bi se dosegel mir.
Predsednik Licungjen je poslal da nes zvečer poslanico voditeljem strank, ki so bile nasprotne Cang-kajšku, ki so sedaj v emigraciji v Hongkongu, v katerih jih poziva, naj podprejo mirovna pognjania med nacionalisti in komunisti in naj se povrnejo v Nanking. Med temi voditelji je maršal Ličisen, šef »revolucionarnega komiteja kuomin-tanga«, ki je bil pod Cangkajškom izključen iz kuomintanga, kakor tudi trije člani vodstva demokratične zveze, ki jo Je nanklnška vlada postavila leta 1947 izven zakona. Med tistimi, ki so prejeli omenjeno poslanico, je tudi gospa Sunjatsen, žena «očeta kitajske republike«.
Čeprav je splošno mnenje londonskega tiska, da Je bil odstop Cangkajška neizogiben, kažejo ven dar časopisi neko presenečenje. »Times« piše, da je razvoj položaja na Kitajskem popolnoma odvisen od kitajskih komunistov. «Od komunistov bo odvisen ritem reforme«, zaključuje list svoj članek, »in položaj nikakor ne dopušča generalu Licungjena kakega mešetarjenja. «Daily Telegraph# piše, da Je treba priznati, da so dosegli komunisti veliko zmago, ki ima lahko nevarne posledice v Maleziji, Indoneziji in mogoče tudi v Indiji ,«Daily VVor-ker», organ britanske KP, piše med drugim, da Kitajska še ni socialistična. Sedanji pogoji še ne bodo dopuščali popolnoma načrtnega so-cialistišnega gospodarstva in zato ie Maocetung označil novo Kitajsko kot novo demokracijo. Kapitalistična podjetja, nadaljuje list, se bodo i na Kitajskem še nekaj časa razvija I la. Toda tega kapitalizma ne Do kontrolirala buržoazija temveč bo pod upravo delavskega razreda in kitajske komunistične partije, ki ima 3 milijone članov. «Daily Wor-ker« končno zagovarja Maocetun gov program Industrializacije.
Agencija Nova Kitajska javlja tz severnega Sensija, da se študentje vseh osvobojenih pokrajin pripravljajo na kongres, na Katerem bo ustanovljena zveza študentov vseh osvobojenih pokrajin. Ta kongres bo v februarju. Kongres študentskili predstavnikov avtonomnih pokrajin notranje Mongolije je pričel svoje delo 15. januarja v prestolnici Len Uteh.
Iz Devina smo prejeli pismo slovenske matere, v jraterem pravi:
«V soboto IH. t. m popoldne še te zbrala »Lega Nazionale« « svo. jimi predstavniki v sl-venski Joji v Devinu. Prisotna sta bila tudi dva duhovnika, ameriški častnik in neka odpadla Slovenka. Otrokom so razdelili med šolskim poukom darila in obenem pozvali navzoče k motnosti ln bratstvu. Po končani ceremoniji so tem »branilcem italijanstva« padali iz žepa mali li-stiči, na katerih je bilo napisano: Pola, Fiume, Zara, Lega Nazionale! Kakor nekdaj: Roma, Berlino, Tochio, železna zveza!
Šovinistična kampanja In izzivanje «Lege Nazionale« nima več meja. Ce mislijo ljudje okoli Sovini-itičnih reakcionarnih strank izko ristiti naš mir, potem jim Povemo, da ne spimo! Za letošnjega Miklavža smo matere nabirale denar, da bi obdarovale svoje otroke. O tem svojem namenu smo obvestile tudi italijanske matere, katerim pa
hbe nn|MI5e
želijo Ham uredništva in uprave našega Usta tov. Mervigu Petru, nameščencu tiskarne Založništva tržaškega tiska, in Marceli Stoppar, ki sta se danes poročila.
se ni zdelo potrebno, da bi sodelovale pri naši akciji, marveč so našo ponudbo odklonile, tako da so ostali italijanski otroci praznih rok in so bili prikrajšani lepe otroške zabave. Nekateri so se celo drznili trditi, da so jim »ščavi« pojedli pakete. Tudi v vzgojnem pogledu ni italijanska šola na višku, marveč je v ijej vse preveč šovinističnega duha ter se vzgajajo italijanski otroci v narodnostni nestrpnosti do svojih slovenskih sotovarišev.
Neki član «Lege Nazionale«, bivši miličnik Piero, ki je poskusil življenje v domovini onkraj Til-menta in se je pred kratkim zopet priklatil v Devin, pogostoma obiskuje učitelja med šolskim poukom ter mu je med drugimi »obljubami« tudi »potrdil«, da bo priključeno Tržaško ozemlje k Italiji. Tako, pravi miličnik Piero, bodo prišli zopet vsi slovenski otroci na našo stran.
Ce smo ob letošnji otvoritvi otroškega vrtca dvomili, da ima pri tem svoje prste vmes «Lega Nazionale«, nismo nič zagrešili, ker -o nam hoteli ti «rodoljubi» preprečiti otvoritev slovenskega otroškega vrtca. Samo odločen nastop -lovenskih mater in oster odpor našega občinskega svetnika je njihove nakane preprečil. Vse do zad njega so namreč vztrajali, da je
treba slovenske otroke priključiti italijanskemu šolskemu vrtcu, s čimer so se strinjali tudi vsi ostali občinski svetniki in oblasti. Takšni svetovalci in oblastniki bodo vedrili in oblačili na naših tleh le Je kratek čas Devinska «Lega Nazionale« pa naj se pobere iz slovenske Šole, kar bomo tudi neizprosno zahtevali.«
Mervič Kristina, Devin 34
* * v
Tukajšnje šolske oblasti, ko govorijo o slovenski šoli, tako silno rade poudarjajo, da mora biti in ostati šola apolitična. To načelo seveda velja samo za slovensko šolo in za slovenske učitelje. Da je naša trditev utemeljena, je najboljši dokaz pismo te slovenske matere iz Devina ((Primorskemu dnevniku«, v katerem nam popolnoma raz krinka vmešavanje »Lege Nazionale« v šolske zadeve. Kako bodo šolske oblasti opravičile ta nastop ((Lege Nazionale« v slovenski šoli med šolskim poukom, ko je popolr.oma Jasno, da je šlo v tem primeru samo za politično akcijo stranke, ki je med našim ljudstvom tako za sovražena. Ali ni mar to poigravanje z najosnovnejšimi čustvi naših otrok, da jim govore o bratstvu in enotnosti predstavniki «Lege Nazionale«, ki je v teku svojega obstoja sejala med italijanskim ljud stvom samo mržnjo do vsega, kar Je slovenskega ter je dala povod veliki gonji proti slovenskim šolam v vsem reakcionarnem časopisju. Mislimo, da je že skrajni čas, da vojaške oblasti napravijo temu ko. nec. V imenu slovenskih staršev zahtevamo, da vojaška unrava prepreči v bodoče vse izpade reakcionarnega časopisja in političnih strank v Trstu proti slovenskemu življu, ker bomo sicer smatrali, da 'ih ona sama inspirira.
ki jo trenutno zavzema «Truck pooi« za garaže, je pa sicer privatna last. Druga možnost na je prostor blizu ladjedelnice sv. Marka, ki je državna last. Ako bi se odločili za eno ali drugo rešitev, bi se.irn-ska uprava lahko poiskala potrebna finančna sredstva, da zgrad: stalne paviljone in v takem prime' u bi seveda lahko računala tudi na sodelovanje inozemstva. Uprava sporoča, da prejema ves čas raznovrstna vprašanja od ruznih trgovskih krogov v Italiji in drugod po inozemstvu. To zanimanje je zares razveseljivo in tudi krajevni trgovci skrbno slede vsem težavam, ki jih ima ravnateljstvo, želeč prebroditi sedanji kritični položaj.
Večer opernih arij y Škednju
Naše glasbo ljubeče občinstvo opozarjamo na koncert, ki bo prihodnji ponedeljek v dvorani kina v Skednju. Na sporedu bodo različne skladbe za »olospeve in razne operne arije. Pri koncertu sodeluje tudi Komorni zbor, deloma samostojno, deloma skupno s solisti.
Qd časa do časa smo priče nepristranskemu sojenju tukajšnjih vojaških ali pa civilnih sodišč. Včeraj je bilo na vrsti kazensko sodišče. Sodilo, ali bolje in točneje rečeno branilo, je vso izvršilno komisijo Delavske zbornice in odgo. vornega urednika »Voce libere« profesorja Furlanija. Vse te je tožil bivši tovarniški odbor ES v ladjedelnici Sv. Marka zaradi klevet, ki so jih prvi iznesli na račun odbora.
Omenjeni popoldnevnik, ki je glasilo »Giurite«, je 19. septembra 1947 objavil članek, za katerega je prevzela odgovornost izvršilna komisija DZ. V članku je bilo napisano, da je tovarniški odbor v ladjedelnici sprejel od ravnateljstva CRDA ogromne vsote denarja.
Člani tovarniškega cdboi'a Olivie-ro Cherlizza, Karlo Sluga, Giglio Dapretto, Andrej Turcovictj in Romano Goruppj so vložili tožbo zaradi razžaljenja časti proti odgovornemu uredniku časopisa prof. Furlanija in članom Izvršilne ko-misije DZ gospodom Eliu Gepplju, Doru Rinaldiniju in Falieru Fin-guentiniju.
Eroces se je sicer začel že lani
Tržaški velesejem v nevarnosti
Velesejemska ustanova se bori z velikimi težavami. V glavnem gre za prostor: sejmska uprava je še lansko jesen predlagala VU, da bi se vršil velesejem v treh različnih poslopjih. Namreč v nomorski postaji, pomorskem letališču in v poslopju «Tergesteum» na Borznem trgu. Toda VU še ni dala nlkakega odgovora. Nasprotno, zdi se, dg vojaške oblasti, ki imajo sedaj vse tri prostore zasedene, ne bi bile pripravljene odstopiti Jih za čas junij-jullj, ki ga na splošno smatrajo za najprimernejši za tržaški velesejem. Nekateri »o tudi predlagali VU, naj bi »Zasegla« nekatere prostore, ki bi lahko služili sejmu. Strokovnjaki smatrajo dve možnosti za primerni: prva bi bila jrostor nekdanje luščilnice riža pri Sv. Ardreju,
Agent Coluccio pred sodiščem
e iz
4(juJkuhjCL
joviiMo di solim uem«anca“
Vedno smo iskreno pozdravili in tudj danes pozdravljamo vsako organizacijo, ki je ustanovljena v svrho vodenja borbe za pravice antifašistov in demokratov. No, zadnje se je ustanovila organizacija pod imenom «Movi-mento di solidarietd democrati-ca», za katero je takoj po objavi njene ustanovitve postalo jasno, da jo hočejo nekateri ljudje ie vodstva Vidalijeve skupine izrabiti za kampanjo laži tn klevet proti novl Jugoslaviji, kjer naj bi se po njihovem mnenju preganjali komunisti i« antifašisti sploh. Kampanjo po tej novi organizaciji hočejo vključiti v splošno kampanjo proti novi Jugoslaviji, ki jo vodi Vidalt poslužujoč se ostalih antifašističnih množičnih organizacij. Očitno je torej, da se hoče iz te nove organizacije napraviti ostudna politična špekulacija tako, da organizacija ne bi slutila ničemur drugemu kot za sovražno obrekovalno kampanjo proti Jugoslaviji ter na ta način ne bi imela prav ničesar »,kupnega z imenom, ki ga nos i.
Iz vseh teh razlogov smo prisiljeni ustanavljanje in takšno delovanje takšne organizacije obsoditi Hkrati pa vprašamo vse polit čne preganjance, ali res mislijo takšno organizacijo pod pirati. za katero je očitno, da jo hoče V dali izkoristit; v svoje politične špekulativne namene kot instrument za borbo prot) cont B tn Jugoslaviji Obenem pa pozivamo vse poštene bivše politične preganjance, da takšno organizacijo obsodijo!
Slikar Albert Sirk
Ob spominski razstavi njegovih del v Križu
Slikar ALBERT SIRK se Je rodil 26. maja 1897 v Križu pri Trstu. Šolal se je v Trstu in je končal umetniško akademijo v Benetkah. Potoval je 10 let kot mornar po Sredozemlju ter je poučeval risanje na srednji šoli v Tritu, dokler ni moral zbežati kot antifašist preko meje. Poučeval je risanje po mnogih srednjih šolah Jugoslavije, največ v Celju. Nacistični okupatorji so ga izgnali v Srbijo, a po osvoboditvi se je vrnil v Trst-umret. dve leti po povratku dne 15. sept. 1947, za boleznijo, ki Jo Je dobil v Izgnanstvu.
Razstavljal je v Trstu, na Reki, v Opatiji, Gorici, Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Skopju, Mariboru in Celju. V inozemstvu pa v Londonu in na Češkem.
Albert Strle je zagledal luč sveta v Križu, ribiški vasi Tržaškega zaliva. Tu je doraščal in morje in ribiško življenje sta se utisnila v njegovo duševno življenje do smrti. Morje je doživljal, morje je sanjal, ko je bil daleč od njega, morje je »likal in slikovita kraika nabrežja nad njim. Morje in njegova lepota sta ga navdihnila, da je zgodaj vzel svinčnik in čopič v roke. Drugi vir njegovega slikanja pa so bile Benetke z bogato zakladnico umetnin zlasti mojstrov barve. To ja bil drugi svet, ki je vplival na mladega zorečega umetnika.
Stopil je razmeroma kasno s »vojimt slikami pred slovensko umetnostno javnost. Počasi je zorel in se sproščal šablonskega, pustega akademizma brez življenja. Njegove življenjske site so si z elementamostjo utrle pot v njegovo umetnost, neposredno, spontano. Zato je tudi njegovo stvarjenje neposredno, spontano, brez težkih notranjih razrvanosti. Lahkotnost, s katero si je ustvaril svoj lastni izraz, mu je utirala pot med občinstvo, v velik krog ljubiteljev njegove umetnosti.
Vedra kakor njegov značaj, je njegovo umetnost. Ko je moral
zbežati pred fašističnim preganjanjem preko meje, ni klonil. Ne, slikal je, toda v njegovih delih ni sledu ne sence o težki borbi
za obstanek. Obratno, njegova platna pojejo visoko pesem življenja, vedro in pestro. Njegovi akvareli vriskajo sonce in barvno sočnost.
Priroda, domača gruda, na to je Sirk navezan, to slika in opeva njegov čopič. Njegov rojak Albert Širok je v polno zadel, ko govori o njem: »Kot opeva Gradnik svoja Brda, kot opeva Gruden svojo Nabrežino, tako ima Križ svojega slikarja. Sirk ljubi Križ, ljubi kriškega ribiča, ljubi morje — in ta ljubezen lije od vseh slik«.
Umetnostni kritik K. Dobida je napisal že l. 1938: »Prvi resnični slikar morja med Slovenci je Albert Sirk«. Saj so posamezni naši slikarji kot Grohar, Sternen, Jakac, Kos, Pavlovec, ustvarili nekaj del ob morju, pa to so le bolj pokrajinske slike z obale, ne pa pravi pomorski motivi, pristne emarines, kot pravimo takim slikam.
Vendar ne bi Sirka točno označili, če bi govorili o njem le kot slikarju marin. Njegove pokrajine in tihožitja niso manj sočna. Poskušal se je v vseh mogočih slikarskih tehnikah, v olju, akvarelih, oglju, svinčniku, raznih vrstah grafike. Morda mu ni bila ravno v korist ta razblinjenost na vse mogoče predmete, na vse mogoče tehnike, toda tak je bil Sirk, širok in košat, Ni se dal utesnjevati komur koli.
Prav posebno mesto mu moramo dati tudi kot portretistu, ki je ustvaril mnogo avtentičnih umetnin. S spontanim, čustvenim uiivljanjem se je pogljabljal v duhovnost portretiranca.
Prav tako neposreden je bil Sirk PO svojem umetnostnem gledanju, programu. Ta je zelo enostaven, svoj svet je slikal tako enostavno, preprosto realistično, kakor ga je gledal. Ni poznal ne težke, zapletene kompozicije, niti zamotane barvne problematike zapadnoevropskih impresionistov, pač pa je bil blizu domačim slovenskim impresionističnim slikarjem. Enako kot se je oblikoval v raznih grafičnih in drugih tehnikah ob njihovih vzorih. Našel je bil že v Sloveniji mogočno slikarsko sredino, v kateri so pobledeli daljni vplivi Benetk.
Agent Nicola Coluccio, ki je streljal na trgu Cavana in povzročil smrt Maria Ferrinija ,je bil včeraj zjutraj na zatožni klopi pred vojaškim sodiščem za določevanje narokov. Obtožen je nenamernega u-mora. Brani ga odvetnik Franco Presti.
Zaslišan je bil major Mc. Colm, načelnik komisije, ki je vršila preiskavo o krvavem incidentu na trgu Cavana. Obramba je predlagala, da bi obtožencu podelili začasno svobodo. Temu je sodnik Bayliss privolil. Pogoji pa so: Coluccio je moral položiti 100 tisoč lir kavcije. Poleg tega se bo moral vsako ju-tro javiti na policiji, Cez teden bo obtoženec zopet pred vojaškim sodiščem.
Razgledi 1949,1. številka
Prihodnji teden bo izšla prva številka četrtega letnika Razgledov — edine slovenske tržaške revi le za književnost in kulturno - politična vprašanja. Prva številka bo posvečena spominu na-večjega Slovenca, Franceta Prešerna. Razen uvodnega članka bo prinesla še dve razpravi o Prešernu:	o italijanskih
prevodin iz Prešerna, ki jo je napisal dr. Andrej Budal, in razpravo prof. Miroslava Ravbarja o an ličnih elementih v Prešernovi poeziji; ta razprava se bo še nadaljevala. Boris Pahor je za to številko prispeval še črtico iz mladosti tržaškega prosvetnega delavca Josipa Godine Vrdelskega, ki je živel v Prešernovih časih kot pastirček a Vrdelskem hribu. Dr. Vladimir Jartol ocenjuje premiero Cankarjevih «Hlapcev», ki jih je uprizorilo naše gledališče v spomin Ivana Cankarja. Važen je pregleden članek o tržaškem glasbenem življenju v letu 1948; pomembna je ocena razprave Vasilija Melika o volitvah v Trstu 1907 do 1913, ki je izšla v Zgodovinskem časopisu.
Prva številka ima 48 strani in tri priloge na umetniškem papirju: Prešernovo sliko iz 1835, delo Bo-Židarja Jakca, in dve sliki tržaškega slikarja Bogdana Groma. Mlekarica pri openskem tramvaju in Kraška pokrajina.
Razgledi izhajajo redno na koncu meseca. Letno izide dvanajst številk. Leto« bodo izšli v novi opremi: načrt za ovitek je izdelal slikar Avgust Andrej Bucik. Letno stanejo 1000 lir, 550 jugolir ali 250 dinarjev. Naročajte jih pri Založništvu tržaškega tiska, Trst, via R. Manna 29 ali pri našem zastopništvu v Ljubljani, Iyrševa cesta 34.
lucernef večne detelje) ln triletne detelje po znižani ceni.
Ponovno obveščamo, da se zopet sprejemajo naročila za kmetijske stroje in orodje. Prispevek bn tolikšen, kot je bil že svojčas določen.
Smučarski vlak v Bohinj
»Adria-Eipress« priredi ob tekmovanju za prvenstvo v zimskem športu za Tržaško ozemlje, ki ga organizira športni klub tržaškega Arzenala, izlet s smučarskim vlakom v Bohinj. Odkod iz Trsta 6. februarja ob 4 zjutraj iz Trsta s postaje C. Marzio, prihod v Bohinj istega dne ob 7. Odhod iz Bohinja v nedeljo ob 18, prihod V Trst ob 23.
Celotni stroški (z zajtrkom in kosilom) znašajo 1000 lir. Vpisovanje pri eAdria-ExprcSsy> in športnih krožkih do 25. januarja.
S samokresom se je igral
Ob 16.20 so pripeljali v bolnišnico 18 letnega študenta Marina Arnalda iz Ulice Delle Ginestre 8. Fant ima rano na levem stegnu, ki ie bila povzročena g strelnim orožjem.
Marini je povedal, da je malo prej doma imel v rokah samokres. Zaradi neprevidnega ravnanja z orožjem, ki je bilo nabito, je sprožil strel, ki ga je zadel v nogo, Agentom s policijske postaje na tr-gu Dalmacija, ki so pritekli na stanovanje, je fant povedal, da je sa mokres našel pred osmimi dnevi na neki njivi poleg hiše. Poleg rane, zaradi katere se bo Marini moral zdraviti 7 ali pa 21 dni v bolnišnici, Ker ima prestreljeno kost, se bo moral zagovarjati zaradi nedo. voljene posesti orožja.
„Bank of America" v Trsfu?
Te dni se mudi v našem mestu visok funkcionar omenjene banke, ki ima neprestano številne razgovo. re z najrazličnejšimi tržaškimi fi-nančniki. Vest je vzbudila najrazličnejše komentarje.
Delovnim invalidom Ter vdovam in sirolam ponesrečenih pri delu
Zveza vabi vse prizadete, ki so prejemali podporo oziroma dosegli poravnavo naslednjih podpornih ustanov: Istituto Infortuni, Cassa Marittlma Adriatica, Cassa Infortuni Ferrovie in bivša Cassa Mutua Agricola, in ne glede na to, ali so člani Zveze delovnih pohabljencev ali ne, na sejo, ki bo v nedeljo 23. t. m. ob 9.30 v dvorani krožka Cultura-Arte v ul. S, Carlo 2 (gledališče Verdi). Na sestanek naj pridejo tudi vdove, ki prejemajo podporo imenovanih ustanov.
Zadeva Je za prizadete izredno važna, ker bodo na sestanku podrobno obrazložili nov postopek.
Obvestilo Kmetovalcem
Seme detelje po znižani ceni
Obveščamo kmetovalce, da sprejema kmetijsko nadzomištvo v ul Ghega Itev. 6-1. naročila za seme
novembra meseca, vendar je bil odgoden do nadaljnjega in se je včeraj zopet nadaljeval. Vedenje sodnikov je že lani na začetku razprave dokazalo, da jih ne preveva oni visoki čut, ki ne pozna sentimentalnosti v iskanju resnice in pravice. To se je tudi včeraj ponovilo, tako da prav za prav človek ni vedel, ali so obtoženci zasebna stranka alf obratno. Temu primerno je bilo seveda otežkočeno vsa-
Citajte in širite Primorski dnevnik!
kršno koli uspešno delo odvetniku Braunu, zastopniku zasebne stranke, saj ni niti mogel priti do besede. pač pa so jo imeli na pretek obtoženci, sodniki, tožilec in zagovornik.
Na predlog obrambe je včeraj pri-čal Mario Moretti, upravni ravnatelj ladjedelnice. Vsi darovi, ki jih je dobil tovarniški odbor, se sestoje iz prostorov za tovarniško zadrugo, ki je služila vsem delavcem, ne glede na sindikalno pripadnost; dalje ftroški za otroško božičnico, neki model v miniaturi, ki naj bi služil za reklamo za ladjedelnice na mladinskem festivalu v Pragi. Prav tako stroški za zgraditev spominske plošče padlim delavcem v narodno-osvobodilni vojni. Vse to naj bi bile milijonske Vsote, o katerih ie klepetala izvršilna komisija DZ.
Zaman je odvetnik Braun pred lagal zaslišanje nekaterih prič, ki naj bi pojasnile nekatere stvari okrog teh darov. Sodišče, ali bolje rečeno osebe, ki so ga predstavljale, so le odločile izid procesa. Zato so vsi soglasno, od sodnika, tožilca in kajpada zagovornika, zanikali potrebo, da bi zaslišali priče. Tožilec je namreč takoj prišel na pomoč obrambi in potrdil, da je bila trditev DZ že dokazana. Odvetnik je ogorčeno protestiral proti takemu postopanju neodvisnih sodnikov in sodišča. Toda zastonj 1 Zato mu ni Preostajalo drugega, kot da je slekel togo in zapustil dvorano. Od vetnik Braun se je na koncu, ko mu je sodnik sporočil, da so njegovi predlogi, da bi zaslišali priče, odbiti in ga povabil, naj začne govoriti, odrekel svojemu govoru in se omejil le na predložitev napisanih zahtev zasebne stranke sodišču. Te 3 zahteve so: obsodba ob tožencev na plačilo 100 tisoč lir kot odškodnina in plačilo 20 tisoč lir za stroške odvetnika zasebne stranke. Odvetnik je še izjavil, da so bile kršene pravice odvetnika. »Za radi takega ravnanja sedišča in pa zaradi nenavadnega vedenja državnega tožilca se odpovedujem govoru«. Je končal odvetnik Braun.
Sledil je državni tožilec. Prvo, kar je izustil, so bile običajne fraze o visoki nalogi sodišča, nato pa je enostavno predlagal popolno oprostitev obtožencev, ker da je bi la resnica dognana. Zadnji je spregovoril odvetnik Mussafia liberini, ki je imel kaj lahek posel, in res nj nobenega iznenadllo, ko je sodišče oprostilo obtožence in obso dilo zasebno stranko na plačilo stroškov.
Predsednik sodišča je bil dr. Pic-
mmm
Nedelja 23. januarja Rajmund, Voljlca Sonce vzhaja ob 7.37, zahaja ob 16.58. Dolžina dneva 9.21. Luna vzhaja ob 2.40, zahaja ob 11.52.
Jutri ponedeljek 24. januarja Timotej, Mllisiava
SPOMINSKI DNEVI 1878 se je rodil na Vinici v Beli krajini Oton Zupančič, slovenski pesnik.
PRESKRBA
DELITEV MOKE. Jutri 25. t. m. bodo pričeli deliti vsem skupinam potrošnikov v mestu in podeželju 500 gr bele moke na osebo na odrezek X (»pasta«) sedanje živilske nakaznice, Konec delitve je 31, t. m. Cena je 83 in 85 lir za kg.
DODATNE NAKAZNICE ZA DELAVCE. Delodajalci, ki zaposlujejo delavce pri težkih in najtežjih delih, morajo predložiti do 25, t. m. občinskemu prehranjevalnemu uradu, oddelku dodatkov za delavce (ul. Pro-cureria 1) seznam zaposlenih, ki so upravičeni do živilskih dodatkov. Seznam mora vsebovati ime in priimek, očetovo Ime, naslov delavca. Delavci podjetij, ki ne bodo predložila pravočasno seznama, ne bodo prejeli dodatnih nakaznic za itiri-mesečje marec—Junij.
OF
KONFERENCA OF. Jutri ob 20 bo konferenca OF z* VII. okraj.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. Januarja 1949 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 15 oseb, poroki pa sta bili 2.
Civilne poroke:	strojni častnik
Coryell Royal Ross in pletilja Pieri Marija, delavec Archittu Anton Alojz in bolničarka Zulian Edemea.
Umrli so: 73-letni Baisero Ferdinand, 67-letna Berllavach Marija, por. Silli, 43-letna Sumberaz Relina, por. Ferfolja, 87-letna Bernes Katarina, vd. Benes, 38-1 etn i Terci Vladimir, 56-letnt Emillani Svobodan, 72-letna Kustacer Ana, 44-letni Tondi Herman, 49-letna Pungerli Armlda, 86-letni Prebil Matteo, 84-letna Fabian Marija, vd. Kinover, 78-letna Robba Ana, vd. Schiavuzzi, 74-letna Sosič Josipi-na, vd. Černe, 78-letna Sponza Bene-detta, vd. Benussi, 84-letna Stefančič Genovefa, vd. Černigoj.
Današnji nogometni spored
Za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Na igrišču v Boljuncu ob 10 Skedenj - Koštalur.ga ter ob 14.30 Dreher - Milje. V Trebčah ob 10 Sv. Ana - Tovarna strojev.
Prvenstvo 1. skupine. Na igrišču v Trebčah ob 14 Sv. Alojz - Magdalena.
Košarka
Za prvenstvo ozemlja (moški). Na igrišču DSZ ES ob 15.30 FMSA-Arzenal in ob 11.30 Tomažič A -Skoljet.
Zensko prvenstvo. Na Igrišču v Kopru ob 9 30 Koper - Col Ilva.
Moško okrožno prvenstvo. Ba-riera - Skedenj ob 9.30 na igrišču Col Ilva. Na igrišču v Barkovljah ob 11 Dijaško SD B - DSZ ES in ob 9.30 ACEGAT - Tomažič B. -II. skupina: Sv. Alojz - Vesr.a ob 10 na igrišču DSZ, Redivo . Mag. dalena ob 11 na igrišču Col Ilva, ob 14 na igrišču DSZ Rinaldi-ECA.
Zensko prvenstvo. Na igrišču Tomažič ob 9.30 Tomažič - Flent in ob 11 Rinaldi - Skorklja.
Po športnem svetu
Vsezvezni komite ZSSR za fiz-kuituro in šport je za svetovno prvenstvo za drsanje prijavil štiri najboljše drsalke. Svetovno prvenstvo bo 12. In 13. februarja v Kongsbergu na Norveškem, o o
Avstralsko mesto Melbourne se je odločilo prevzeti organizacijo olimpijskih iger 1. 1956, ter bo svojo kandidaturo predložilo kongresu Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo 23. ln 24. maja v Rimu. o o
Madžarski prvak v hokeju na ledu je na svojem gostovanju po CSR izgubil v Brnu tekmo z moštvom Zbrojovku (Zidenice) z rezultatom 9:1, v Pardubicah pa z mestno reprezentanco s 7:1.
o o
Na prvenstvu Franclje v namiznem tenisu je prvo mesto med posamezniki zasedel Anglež Bergman, ki Je v finalu premagal Francoza Amourretija s 3:1. Prven-
stvo žensk si je osvojila Angležinja Franks, prvenstvo mešanih parov pa Francoza Hagenuuer-Lacroix. o o
Najboljši švedski smučarji so preteklo nedeljo nastopili na tekmovanjih v Oestersundu in Warmlan-du. V Oestersundu je v teku na 18 km zmagal «Mora Nisse« - Karls. sor. s časom 1.04:48 pred M. Lund-stromom 1.05:11, Thurom 1.05:52, Tappom 1-05:53 in H. Erikssonoro 1.06:07. V Warmlandu je v teku na 18 km zmagal Nils Oestensson s časom 1.12:58 pred G. Erikssonoro z 1.13:14.
KINO
ROSSETTI. Ob 16 in 21: Makarjeva skupina s predstavo «Oklabama».
EXCELSIOH. 16: »Ob tvoji vrnitvi«, Glngers Rogers.
FENICE. 16: «Olimpiada 1948. Barvan film.
FILODRAMMATICO. 16: »Na južnem morju«, J .Hall, D. Lamour.
ITALIA. 14: »Pesem ljubezni«, Kata-rina Hepburn, Paul Henreid.
ALABARDA. 15: »Mlada leta«, Charles Coburn.
IMPERO. 16: »Druga gospa Carroli«.
VIALE. 14: «Jetnik strahu«, Ray Mll-land:
NOVO CINE. 16: ((Rdeči vragi«, G. O’ Brlen.
GARIBALDI. 16: ((Ponosna Kreolka«, Maureen 0’Hara.
MASSIMO. 16: »Casbah«, Ivonne De Carlo In Tony Martin.
KINO OB MORJU. 14:	»Borba	za
atomsko bombo«.
IDEALE. 16: »Buffalo Bill«, Joe Mc Crea.
MARCONI. 16: »Steza na severu«.
ARMONIA. 15:	((Veliko	poslanstvo«
Tyrone Povver In Linda Damell.
ODEON. 16: «BrezkraJno». J. Cravv-ford, J. Garfield.
AZZURRO. 16: «Napad šeststotih«, E. Flynn.
RADIO. 14: «Nasprotni napad«, Paul Munl.
VITTORIA. 16: «Tista, o kateri se govori«, B. Stanwyck.
BELVEDERE. 15.30: »Ta naša ljubezen«, Merie Oberon, C. Ralns.
KINO V SKEDNJU. Danes v nede-Ko: »Nepomirljivo sovraštvo«.
KINO V NABREŽINI. Danes v nedeljo: «Rabelj samega sebe«.
mil RADIO
TRST II.
Nedelja 23. jaguarja 1849.
7.30: Koledar. 7,35: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 8.00: Jutranji glasbeni spored. 8.30: Istrske narodne pesmi. 8.45: Na harmoniko Igra Kavalet. 9.00:	Iz simfoničnega repertoarja.
9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Maša iz Sv, Justa (vmes slovenske pridiga). 11.15: Slavni pevci. 11.30: Slovenske legende. 11.45: Nedeljska glasba. 12.45 Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Pestra glasba. 14.30: Iz opernega sveti. 15.30:	Zabavni orkestri. 16.00:
Radijski oder: ponovitev - Slovenski ženitvi običaji, nato Plesna glasba. 18.00: To, kar vsakdo rad posluša. 19.00: Ali že veste? 19.15: Male orkestralne zasedbe, 19.45: Poročila. 20.00: Slovenske narodne pesmi pojejo «Fantie s Krasa«. 20.15: Dvorak: Slovanski plesi 20.30: Filmski trak. 20.45: Ritmične fantazije izvaja pianist Lu-ciano Sanghrgi. 21.00: Vesela ura. 21.30: Lahka glasba. 22.00: Čajkovski: Koncert za klavir ln orkester v b -molu. 22.31: Plesna glasba. 23.00: Večerne melodije. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi Jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
TRST II.
Ponedeljek 24. januarja 1949.
7.30: Koledar. 7.35: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 11.30: Operna glasba. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Orkester Feliks Sladkin. 12.45: Poročila. 13.00: Češka narodna In lahka glasba. 13.30:	Baleti ruskih skladateljev.
14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: De-bussy: Godalni kvartet 18.39: Sloven-venske narodne in umetne pesmi poje komorni zbor. 19.00:	Zdravniški
vedež. 19.15: PesLer koncertni sporen. 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Pevski koncert tenorista Dušana Pertota. 20.30: Sprehodi po našem podeželju. 20.45: Gounod: »Romeo In Julija« - opera v 5 dejanjih, nato Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba.
TRST I.
Nedelja 23. Januarja 1949.
7.15: Koledar in jutranja glasba. 7.30: Poročila. 7.45: Jutranja glasba. 8.45: Germano Kavalet igra na harmoniko. 9.00: Simfonični repertoar. 9.30: Prenos za poljedelce. 10.00: Prenos maše pri Sv. Justu. 13.00: Poročila. 13.20: Glasba po željah. 14.30: Otroška ura. 15.30: Prenos drugega polčasa nogometne tekme. 16.30: Ope ra »OtellO«. 19.00: Orkester pod vodstvom Ernesta Nlcelllja 19.40: Ritmična glasba. 20.32: Opereta »Scugnizza«. 22.55: Delius Rapsodla plesov. 23.25: Plesna glasba.
Gledališče Verdi
Danes ob 16 druga predstava opHI »Oceana« za dnevne abonente.
DAROVI IN PRISPEVKI
ZA DIJAGKO MATICO daruje <*f“'
žica Godina - Sltabar 2000 lir ob olr letnici očetove smrti.
Tržaška ibonca
Zlati šterling 9400, papirnati 9t«‘ ling 1975, telegrafski dolar 694, dol«, 678, švicarski frank 173, 100 franc®-skih frankov 140, avstrijski šiling *»•
MALI OGLASI
IZGUBIL se je črn pes, s watW bleščečo dlako, belimi tacami, JJJ prsih ima belo liso s črnim krogOft s stoječimi ušesi. Bogata nagrJ® onemu, ki ga pripelje1 v ul Vidall 34’
»VEDEZ« žepni koledar m slovenj mesečni koledar dobite v knjigarni'
papirnici Stoka - Trst, ul. Mllano_
31.
KOLCE za trte in drevje PtO0 CALEA, Drevored Sonnino 24, Tfr 90441.
IOCC:l!OgS»
KINO NA OPČINAH
predvaja samo še DANES v nedelJ® 23. t. m. za v nedogleden čas z.a<W film te vrste
Tarzan in beli lovci
V PONEDELJEK in TOREK pa i* redno zanimiv in strahoten film •
BREZ IMENA
(ime razvidno iz lepakov)
V SOBOTO 29. in v NEDELJO & t, m. se bo predvajal pretresljiv fiU*1
Pokoli v FortuApacM
(v glavnih vlogah igralci svetovne!* slovesa, med r.jimi Shirley Tempi*’' Oglejte si jih vsi! Oglejte sl Jih v«!1
PRODAM STROJ
za trajno ondulacijo
ČELADO ZA SUSENJE LAS ^ PRIPRAVO ZA UMIVANJE LA* Informacije v ul. Ginnastica $ F O D E R A M I P E RTOJ
Dr. GAETA
ZOBOZDHAVNIK
Izdeluje proteze v jeklu, zlo^ kavčuk u in plastiki, Na,jvečja ranrija. Sprejema od 10 do * in od 15 do 19 (Govori slovenski? TRST. UL. TORREBIANCA št. VOGAL UL CARDUCCI
POZOR!	REDKA	PRILI#*1
Zaradi odhoda prodam komn!pt'’,
zakonsko spalnico
z vzmetmi in žimnicami za 68.6^ lir, samsko spalnico za 38.0U0 žimnice z vzmetmi, štiridelno omar* Kuhinjo z marmorji za 45.UOO ur. Šivalni stroj »Singer«, moderne store, štedilnike, motorno kolo, P1* proge in radijski aparat za 15.000 »J TRST — Viale Raffaele Sanzio 28.Jj
mzm
MIZARJI!
Deske smrekov«
IN MACESNOVE TRDE VRSTE LESA -- VEZANE PLOSCE RAZNIH DEBELIN TRAMOVI DRVA
GAL E A
VI ALB SUN NINO 24. TEL 90
Oglejte si
pohištvo
v ul. Madonnina 43
SPALNESOBE
KUHINJE
Cene zelo ugodno
KRZNARSTVO
MERMOLJA
(Mi
ui. ČA-idneo 3 ~Lda{m 3&-1S
(tli fitaČilu
TRMT - UL VANA KI lO
Oglnjlo si novo bogato pošiljko moških in ionskih čevljev po zelo nizkih cenah
TRST - UIj. VANA KI JO
TR
H—	...	1	--------------- ~	_	UPRAVA ULICA K MANNA št. 29 - Telefonska številka 8351.	|	NAROČNINA	Cona	A;	mesečna 260, četrtletni
UKEI-NISIVO ULICA w IN! kvcHI št. U. UL	~	ziwak	mm	v III n s v »trim l stolpca’ trgovski 40, finančno-pravm 60, osmrtnice 70 Ur.	Poštni	tekoči	račun	za	STO-ZVU:	»Založnlšt
OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 t.L 27-847. C»0e oglasov. Zs vssk mm višine «rtw	VhZASKF.GA	TISKA	D.	Z	O.	Z.	-	TRST.	-	Od«,	urednik	STANISLAV	RENKO. - Tiska Tr
NAROČNINA Cona A; mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna
vo Primorski dnevnik«, Tr*t Tržaški tiskarski zavod.
2800 liri Cona B; 144, 414, 792, 1440 jugolir, FLRJ: 55, 165, 330, 650 dlj1’ 11-5374; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava:	Ljubljana 6-90601-*'
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREPNiŠTVA IH UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORiCi • SVETOGOSSKA ULICA 42 - TEL. 749
Goriški Slovenci proslavljajo Lenina Vprašanje pitne vode na Peči
V Gorici, Doberdobu, Štandrežu in drugih slovenskih vaseh so na množičnih zborovanjih počastili spomin tega velikega genija človeštva
Tudi goriški Slovenci so se spomnili 25. obletnice smrti velikega sovjetskega državnika in tvorca novega reda V. I. Lenina in so slovesno Proslavili njegov spomin.
u petek zvečer so se zbrali na množičnih zborovanjih v Doberdobu in v Štandrežu. V Doberdobu se je zbralo v prosvetni dvorani Precejšnje število ljudi, delavcev, kmetov in zlasti mladine, ki se je zadnji čas spričo fizkulturnih teča-oav in tekem precej razgibala.
Govornik od. DFS iz Gorice je pozornim poslušalcem orisal na kratko življenje in delo tega ustanovitelja prve resnične revolucionarne delavske stranke, ki je z veliko oktobrsko revolucijo postavil temelj za novo človeško družba, v kateri ne sme biti ne izkoriščanih ne izkoriščevalcev. Čeprav je notranja reakcija in zunanji imperializem napol v prvih letih po revoluciji vse svoje sile, da bi jo zatrl, so sovjetski narodi pod genialnim vodstvom Lenina znali premagati vse težava ta so potolkli vse notranje in zunanje sovražnike ter okrepili novo socialistično državo na znotraj in na zunaj.
Ljudstvo je zlasti z zanimanjem sledilo pojasnilu, kako je gledal Le-m na manjšinsko vprašanje. To je najbolje pokazal praktično z uredit-:jO Medsebojnih odnosov med ite-Unimi sovjetskimi narodi, ki uži-~V0 popolno svobodo in ki so se oojetskl zvezi svobodno prlklju-,,, ier imajo pravico, da iz nje hko vsak čas izstopijo. Prav tako ® Lenin često ponavljal, da: eNe biti svoboden listi narod, ki zonIa tu-’e nar°de». To naj bi si Pomnili predvsem tisti interna-/Onalisti, ki so sprejeli novo mejo . .V* Italijo in Jugoslavijo kot pra-
najlepši primer v dogodkih na Kitajskem, kjer so dosegle ljudske sili tako sijajne zmage.
Za tem govornikom se je oglasil še zastopnik KP1, ki je na kratko ponovil nekatera izvajanja svojega predgovornika. Tudi tukaj je potem, mladina in ljudstvo zapelo več borbenih partizaskih, pesmi.
Sinoči se je vršila spominska proslava t> Gorici na sedežu DFS, kjer so se zbrali Slovenci iz mesta. Tudi tukaj jim je govornik orisal in pojasni! veliki evangelij velikega misleca in državnika, kateri je med
drugim povedal tudi, da «je nujno potrebno, da preide vsakomur v meso in kri ia neizpodbitna resnica, da mora marksist upoštevati živo življenje, točna dejstva resničnosti, ne pa da se krčevito oklepa teorije prejšnjega dnes. To je velikega pomena tudi za nas, Zlasti glede na resolucijo Informbiroja in na spor, ki je nastal s tem v zvezi.
1’odobne proslave in z enakim uspehom so bile sinoči tudi v So-vodnjah, Steverjanu, Pevmi, Pod-gori in drugih slovenskih krajih Goriške.
Vsem Slovencem je dobro znano,
da se fašistični režim ni prav nič brigal za gospodarske in zdravstvene potrebe slovenskih vasi. Bil je vedno cel kup raznih mastno plačanih hierarhov v raznih gospodarskih in zdravstvenih komisijah, ki so se brigali le za to, kjer bi ustanovili fašistično gnezdo ali dopola-voro, od koder bi se najlaže preganjalo slovensko ljudstvo. Gospodarske' koristi Slovencev so jim, bile prav malo mar, kljub temu, da so bili slovenski kmetje točni in vestni v plačevanju visoko odmerjenih davkov.
Tako nemarno gospodarstvo fašističnih mogotcev občutijo še danes skoro brez izjeme vse slovenske vdsi. Ceste, križišča, vodovodi in
bično da ta
tn trajno, čeprav dobro vedo, , Meja ni pravična in je le plod jeP^no imPcrialističnih spletk, ter
bila vsiljena jugoslovanskim na-
Prav tak0 )e bil Lenin pr,,ti j ®mu razlikovanju med »belimi« ečrnimin ali med akulturnimio «nekulturnimi» narodi, kakor jih ■ zna imperialistična praksa. Zanj i .naci°naln° vprašanje prav tako vprašanja splošnega človeškega Predita. Vsak narod ima pravico st ,aamo0elločbe, pravico do samo-vi- državnega življenja in praši■ ° do °dcepitve od tiste državne fcran°Sti’ fci bi mu te srobožeine
Po končanem govoru so se vašča-1 udeležili diskusije In na koncu J mladina zapela več partizanskih Pesmi.
Isti večer se je zbralo v dvorani i .. dudrežu več sto ljudi, da bi sli-j iz ust govornika DFS besedo o eninu, v splošni tišini in z veliko v tibostjo so sledili izvajanju go-rnifca, ki jim je prikazal velikan-ilo P<.men Leninovega dela za vse gp,Vesiv° in odraz tega njegovega ^a pri nas in v Jugoslaviji, ki 00 sedaj po njegovih naukih gra-socializem med svojimi narodi. j rikazal jim je kako, zlasti po »vn^ svetcvni vojni, ko je prestala J največji ognjeni krst, leninska in triumfira vedno bolj v svetu s ■ žaua za državo sledi vzgledu Jetske revolucije, kakor imamo
IZPRED SODIŠČA
Oružinski pretep in posledice
Zadeva s 30 kg tobaka in 44 kg sladkorja -6 mesecev zapora, ker se je lotil policista
Julijan Borri iz Tržiča, star 43 let, je predvčerajšnjem pred sodniki na goriškem kazenskem sodišču izjavil, da je bilo zanj 16 let zakonskega življenja pravi pekel. Borri, je sedel na zatožni klopi skupno s svojo ženo 381etno Be-sizza por. Borri Leopoldo. Z nesrečnim zakonskim parom, ki se je med seboj tožaril, je morala pred sodišče tudi vsa Besizzova rodbina in sicer: ženin brat 381etni EgidijBe-sizza, sestri Anita in Alojzija ter mati Stefanutti por. Besizza Amalija.
Mož je tožil ženo, da zanemarja hišo, da ga vara in po cele noči plesari s svojimi ljubimci. Zena je tožila moža, da je nezvest in da rpu še mar ni za ugled družine in da svojih otrok skoraj ne pozna. Toda, kar ju je privedlo skupno s sorodniki pred sodne oblasti, je predvsem hud spopad preteklega Junija, v katerem sta v razburjenem ozračju izmenjala ne samo najnizkotnejša obrekovanja in psovke, temveč tudi klofute in sploh vse, kar jima je prišlo pod roke. Pri tej priliki je Borri ranil ženo s pilo, oblil jo je % mrzlo vodo in ji poveznil kozico na glavo. 2ena se je seveda branila kakor je mogla In je moža po njegovih Izjavah tudi pošteno oklofutala. Krik In vik je kmalu spravil na bojišče sestri, mater in brata Be-sizzijeve, ki stanujejo v sosedni hiši. Prav tako pa je ta hrup poklical tudi karabinerje, ki so se kma-
financarji ob preiskavi našli 30 kg inozemskega tobaka. Obsodili so ga na 31.500 lir globe in poravnavo sodnih stroškov, toda pogojno.
Coloriju je sledil 48-letni Pasqua-le Neri iz Arezza, obtožen, da je julija 147 leta prekršil zakon o prehrambenih predpisih, ker si je nakupil 44,600 kg sladkorja. Iz Neri jeve ga nravstvenega spričevala smo lahko razbrali ,da je bil le 13krat obsojen zaradi podobnih in težjih prekrškov. Včeraj so ga na podlagi tega obsodili na 3 mesece zapora, 15.000 lir globe in poravnavo sodnih stroškov.
6 mese.ev zapora pogojno je prejel 20Ietni Arriso Zuppel iz Gradiške, obtožen, da je aprila lanskega leta pretepel v Gradiški policista Petra Lazzara, ki je služboval kol reditelj pri nekem predvolivnem zborovanju. Zuppel je sicer trdil, da on ni tega storil, in imel je na svoji strani tudi dobre priče, toda Sodniki so polagali važnost in sprejeli kot resnične samo izjave policistov.
Za nedeljo hohešja Juha
Včeraj so se tatovi vtihotapili v dvorišče 691etnega Orzana Alojzija Iz ul. Zorutji 14 in mu odnesli dve dobro rejeni kokoši vredni okrog
PRESKRBA
Vpis nakaznic za kruh
Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici obvešča vse potrošnike, ki imajo redne živilske nakaznice, da jim morajo do 31. t. m. vpisati v pekarni za kruh in v trgovini z jestvinami za ostalo blago.
Vsi trgovci in peki bodo morali oddati prejete odrezke občinskemu prehranjevalnemu uradu najkasneje do 4. februarja t. 1. Odrezke morajo razdeliti po starostnih skupinah in za vsakega posameznega vpišejo tekočo številko nakaznice.
Spni* Ane tnele v Gorici?
Mešana jugoslovansko-italijanska komisija za določitev nove državne meje je predvčerajšnjem pregledovala odsek od Kostanjeviškega predora do Solkana vzdolž železnice in severne postaje. Med člani komisije sta bila dva jugoslovanska častnika, dva italijanska častnika, štirje kvesturini v Civilu, komisar in tolmač.
Ot-rog poldne so pregledovali
zemljišče od ul. sv. Gabrijela proti solkanski cesti in merili zemljišče tako. da bi spadate hiše nasproti severne postaje pod JugoslavDo, kakor tudi cesta, ki pelje vzdolž Železnice od postaje na solkansko cesto.
V zvezi s tem merjenjem Je začela krožiti vest, ia bodo na tem j odseku na jugoslovansko zahtevo ' spremenili mejo v korist Jugoslavije. Razumljivo, da vlada zaradi tega med prebivalci v tem okoVŠu veliko zanimanje in napeto prila-
2000 lir. Orzan je tatvino prijavil i kovanje končnega odtoka razmejit-policijo.	I	vene	komisije.
razne Javne naprave so ostale v takšnem stanju, kakor jih je Italija sprejela od ranjke Avstrije.
Izbrušeno zrcalo nemarnosti, kjer se Sc danes lahko zgledujejo še živeči fašisti, je naša slovenska vasica Peč pri Sovodnjah, ki tvori okrog 50 domačij. V tej mirni vasici se prebivale i pehajo za potrebno pitno vodo že leta in leta. Ko postanejo pritožbe prebivalstva napram oblastem te vnebovpijoče, jim. pošljejo iz Za graja, kamor so priklopili tudi vasico Peč, delavca, da nekoliko namaže okorno in zastafelo sesalko nad vodnjakom — pa je stvar končana, Voda se pa ob prvi priliki spet ustavi — tu se začne pa. nova jeza in pritoževanje. Stare ženice sploh ne morejo vrteti težkih koles in morajo zaradi tega v 20 minut oddaljeno reko Vipavo po vodo, katero nosijo domov na glavi alt rokah. Pa tudi z rečno vodo je velik križ, ker je v deževnih dneh umazana; ko je čista, Jo pa zamažejo umazanije z one strani meje.
Tu si lahko vsak predstavlja, kakšna razlika je med Pečjo zaradi pitne vode in med drugimi vasmi, ki imajo dobro pitno vodo in ki jo imajo napeljano kar v kuhinjo, kjer gospodinja samo nastavi lonec in Obrne pipo. Pa vendar plačujemo Pečani prav take davke, mogoče še večje kot drugod.
Treba bo, da ob lasti tnalo razmislijo o tem nezdravem stanju zaradi vode v naši vasi in popravijo dolgoletno krivico delavnemu ljudstvu. Predvsem je treba, da se potrudijo zdravstvene oblasti in ukrenejo vse potrebno, da bomo Pečani imeli vsaj dobro pitno vodo in v zadostni količini.
Se hujše je dovajanje živine k reki preko čeri, kjer si v nevarnosti, da si polomiš noge. Tudi ulice in ceste po vasi so zanemarjene in bi bil že čas, ko bi se pristojne oblasti za to pobrigale.
Podel je z voza
Včeraj je šel 201etni kmet Virgil Medeot s St. Lovrenca ob Soči z vol-mi in vozom na delo na bližnje po-Ije. Med potjo se je hote! malo sesti na voz, toda je pri prvem po-skusu nerodno zdrsnil in si zlomil levo nogo. Domačini so mu takoj prihiteli na pomoč in poklicali rešilni avto Rdečega križa, ki ga je pripeljal v bolnico. Fant se bo mo-ral zdraviti približno 30 dni.
Zborovanle naiemnikev ljudskih 1
Spor med upravo ljudskih hiš, ki bi za vsako ceno rada zvišala najemnine, in pa med najemniki, ki se protivijo pretiranemu zvišanju, se še vedno nadaljuje.
Danes ob 10 bodo imeli najemniki zborovanje v dvorani CR AL v Stražlcah, na katerem se bodo pogovorili o tem vprašanju. Na dnevnem redu je poročilo kofnislje najemnikov o sedanjem stanju spora, sklepi zborovalcev in kot zadnja točka slučajnosti- Med najemniki vlada za zborovanje veliko zanimanje, saj direktno prizadeva njihove interese.
Danes tekme čez drn in strn v Štandrežu
Odsek za fizkulturo Zveze slovenske mladine v Italiji je organiziral za danes svoje drugo tekmovanje za zimski pokal v teku čez drn in strn. Tekmovanje se bo pričelo ob 15 (popoldne) v Štandrežu in se ga lahko udeležijo mladinci iz Gorice. Standreža in Podgore. Zbirališče je ob 14 ng sedežu Fronte v Štandrežu.
Kakor pri prvem tekmovanju v Doberdobu bodo tudi tukaj tekme v treh skupinah. V prvj bodo dečki do 16 let, v drugi dekleta in v tretji mladinci od 16 let naprej. Med mladjno vlada veliko zanima, nje za to tekmovanje, ki se ga bo udeležilo lepo število tekmovalcev.
V primeru slabega vremena bodo tekme preložene na prihodnjo nedeljo 30. t. m. ob isti uri.
Opozorilo dvolastnikom v Brdih
Kmetje iz občin Krmin, Kopriva in Dolenje v Brdih, ki imajo po novi razmejitvi del svojega zemljišča pod Jugoslavijo, naj se takoj javijo na občinskem uradu v Krmj-nu, pri gospodarsko kmečkpm oddelku, kjer bodo prejeli važna obvestila.
Iz Benečije nam pišejo
n
Tudi steklenice
in kozarci nridelo prav
Včeraj je 411etni gostilničar Boz-zini Sergej iz ul. Manzoni 14 javil goriški policiji, da so se ponoči vtihotapili v njegovo gostilno neznani tatovi in mu v poman kanju drugega odnesli več steklenic in kozarcev v skupni vrednosti 350 Olir.
Pretekli torek zvečer so imeli člani DFS sestanek v Gorenji Mjersi in zbral; so se v neki hiši našega tovariša. To je prišlo na uho domačim trikoloristom, ki so takoj prišli pred hišo, kjer so bili zbrani naši možje in žene. Zahtevali so z grobo besedo, naj pride iz hiše en član. Seveda se nihče hi odzval temu vabjlu, ker so dobro vedeli, kakšne namene imajo ti zlikovci. Med grUČo trokiloristov je bil tudi karabinjer, ki je vodil vso skvadro. Ko so videli, da ne dosežejo svojega cilja, so se oddaljili in se poskrili ob cesti, ki vodi iz Gorenje Mjerse v Skrutovo, da bi tam počakali one, ki se vračali domov po tej cesti.
Pozno v noč sc Jc sestanek končal in naši ljudje so se mirno vračali vsak na svoji dom. Ko so stopali nekateri po cesti, ki vodi v Skrutovo, so ugledali sredi ceste Človeka, ki je vpil proti drugim, skritim tu jn tam v cestnem jarku: kEccoU qui». Ta mož se je približal in zahteval od njih dokumente. Mesto odgovora so ga vprašali, kdo je, da ima pravico zahtevati dokumente na tem kraju. Ko se jim je izkazal, da je policijski brigadir, so se mu seveda tudi oni predstavili * svojimi legitimacijami. Medtem ko Je pregledoval brigadir do. kumente, so se prikazali z vseh strani oni, ki so prej motili sestanek. Med njimi seveda ni manjkal karabinjer, ki jih je zvesto spremljal. Srečanje pa se je končno mirno končalo in vsak je šel po svoji poti.
V tem primeru vidimo jasno, kdo daje oporo trikoloristom — nič manj kot organi javne varnosti. Namesto da bi opravljali službo, ki jo imajo več kot preveč vsak dan, zapravljajo dragocen čas z nočnim vohunjenjem okrog hiš, kjer diši po organizaciji našega de. mokr°tičnega gibanja. Ce mislijo trjkoloristi, da bodo s tem močnejši in da nas bodo ustrahovali, se zelo motijo. Mi bomo nadaljevali naše delo, pa naj se zvežejo ti ne samo z c centom javne varnosti, »mnek si lahko pokliČeto na pomoč še ko»a drugega. Mi bomo znali vsakomur odgovoriti s primemo besedo.
KINO
VEHDl, 14,30; »Uporniki z BountyJa», C, Gagle ln C. Laugthon. vrrfORlA. 15: «siavoiok», i. Bergman in C. Boyer.
CENTRALE .15: «Orof Essex», B. Davis In E. Fiynn,
MODERNO. 18: «V znamenju križa«, F March in C. Colbert.
EDEN. 15: eOsvojitev zapadaa, Gary Cooper in Joan Arthur.
Barnas pri Sv. Pelru ob Nadiži
Vest o samomoru 25-letne Kosta-peraria Roze iz Barnasa je pretresla vso našo okolico. Dekle je služilo v Torinu, pa se je nedavno vrnilo domov, da bi se zdravila, ker je bila bolna na želodcu. Večkrat je obupavala zaradi svoje bolezni in si celo vtepla v glavo, da je neozdravljiva.
Strah pred dolgo boleznijo jo je privedel tako daleč, da si je vzela mlado življenje. Dne 18 t. m. so našli nesrečnico obešeno v sobici na podstrešnem tramu. Ko So jo domači našli, je bila že mrtva. Oblasti, ki so takoj prihitele na mesto, so Izključile odgovornost, drugih oseb ih ugotovile saMoroor.
Jeronišč« pri Sovodnjah
V ponedeljek 17. januarja so v našj vasi obdarovali veliko število revnih otrok. Darove so jim poslala dobra srca gorlikih Slovencev ki so se spomnila na nas, kakor na neštete vasi Slovenske Benečije. Po kratkem uvodu so se otroci zahvalili predstavništvu darovalcev in se vsi srečni in polnih role vrnili na svoje domove.
rojstva, smrti in poroke
V goriški mestni občini je bilo od 16. do 22. t. m. 8 rojstev, 15 primerov smrti, 8 vknjiženih porok in 5 porok.
ROJSTVA: Zavadlav Jušt, Rosatti Elizabeta, Ferrara Alojz, Collini Lo-redana, Borghes Franc, Ballare Lucijan, Fabbro Klavdija, D’Arco Alida.
SMRTI:	711elnl kmet Cargnel
Ivan, 721etna upokojena učiteljica Jucchi Maria, 731etna gospodinja De Fornasarl vd. Vidož Marija, 2 leti stara Boškin Vida, 881etna gospodinja Petejan vd. Mauro Ivanka, 801etnl kmet Zavadlav Rok, 61 letni paznik Fabbris Adrijan, 601etna gospodinja Santolini por. Ciuffarin Marija Terezija, 751etni strugar Candutti Edvard, 2 leti stara Feco-rari Anamarija, 611etna gospodinja Coluniatti vd. Narduzzi Ida, 451etnl trg. pomočnik Gasparini Hermene* gild, 1 uro stara Collini Loredana, 151etni dijak Narafiotl Nikolaj. 771etna gospodinja Merljak vd. Bavcon Ivanka.
VKNJiZENE POROKE: Di Lenar-dio Ivan in Floran Angela, policist Nonanni Alojz in gospodinja Bon-fili Assunta, zdravnik dr. Walter Bocchi in dr. Prinčič Marija, uradnik Volpi Jožef in gospodinja Cassini Matilda, podčastnik Bracchi Sergej in gospodinja Sarzani Gina, železničar Gisman Marijan in gospodinja Furlan Jurka, učitelj Stan-ta Alijz in gospodinja Maraš Klara, mehanik Zuppello Italo in tkalka Canola Tončka.
POROKE: kmet Jachin Anton in gospodinja Medvešček Albina, viso-košolec Covassl Casellu Ivan In uči-teljica Milocco Laura, novinar Schillhab Helmut in dijakinja Bla-son Enea, uradnik Chiriaco Manlij in gospodinja Sternissa Dolores, podjetnik Cottino Gustav in gospodinja Diamino Lojzka.
Gašon
lu pojavili na bojišču in vse sku- n z -z* v paj popisali. Tako so bili zakonci j rOSl&Vill C01110 SPOlUBniH in njih sorodniki kmalu klicani na ZCratiHi ljudski dom, POtjOZdlli zasliševanje pred sodnijo v Tržiču, "...	_ *.	,. ..	, , ,
kjer je vsak povedal svoje. Borri jJOllCSVB ifl n3p8lj3i! ElsktlikO
ISTRSKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PR »MORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. RATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70
je vložil tožbo proti ženi in njenim sorodnikom, češ da so ga ti pretepli. Proti njemu pa je vložila tožbo žena, ki je morala posledice pretepa zdraviti 10 dni. Včeraj šo Julijana Borrija in Egidija Besizzo obsodili vsakega na 2 meseca in 10 dni zapora. Zenske pa so, upoštevajoč njihovo razburljivo naravo, vse oprostili.
Nato so sodili dvema tihotapcema in sicer: 541etnemil Jožefu Coloriju iz Podgore, kri katerem so
pravic za dobo dveh za
in zaplembo celotnega
Usojeni sabolerji in špekulanti
(j^rajno ljudsko sodišče v Novi ie v začetku t. m. obsodilo Paht *.n P^estnika Leopolda Del bro iz Lokavca na tri leta in ri.i„ “dvzema prostosti s prisilnim ŽaJ?11’ 50:000 din kazni, odvzem dr. let J18*1**1 pravic za dobo d' fdvzem obrtnega dovoljenja * et let h
p»moženja.
J*1 Fabbro je Imel v Lokavcu 2 0 Posestvo, ki Je bilo vredno dre' P°* MtUJoha dinarjev, in lepo lo n®" ^ovaški obrat. Čeprav je bi-Venrt g0vo Premoženje precejšnje, in n?1 s‘. botel pridobiti še več j9v ,a krivičen način. V svoji de-Loi!110* in ,v Prostorih svoje hiše v kn_	ie imel večje količine
Vrst orodja in polizdelkov te Ulm? Vrednosti okrog pol drug ml-leso - dinariev. Na ta	način	je	od-
pla val	našega kmeta	in	za
ho	gospodarstvo nujno potreb.
Jtuji0r®die in surovine, ker Je ipe-*ok	da bo te stvari lahko pod
v ,? Pr°dal po visokih cenah in tiisvmeno 18 *ivtla in druge kme-Ji*e pridelke.
ban?!?8 leg# j* dal tudi oblastem 8voj Podatke o zmogljivosti w	obr8t8 in je javil za po-
je ' Manjšo proizvodnjo, kot pa 1„„ lansko	obstajala.	Tako	je	potki r,^Uge8a	opeharil	tudi	oblast
oomeri davkov za večje svote.
som?* tako je prišel pred okrajno ki , e Stanko Pertot iz Banjšic,
ki je net bori
kip«* ,Pra.v v času, ko se slovenski
bog 'j	' 28	večji hektarski	do-
spi0j	28 Pomnožitev pridelka	na
orne zmanjšal površino svoje primPIem^e najmanj za dvakrat v traVrin',u s predvojno. Več svojih ke, m pa je spremenil v pašni-ke’ c ed tem ko je prejšnje pašni. 8lav 'Puln°ma zanemaril. Od 25 Voj ‘■''me, kot jo je redil pred glav ’Je znižal njeno število na 8 s*otov uanil se ie tudi oddati 10 jo, u krompirja v obvezno odda-Rg je r bi prav lahko storil, ker clovoij. Krajevnemu ljud-Ukost	odboru	ie utajil pravo	v©'
haPa-	v°Jega	zemljišča in mu	dal
Zavarr,e ,p°dalke. Tudi ni socialno
Za vsa ,SVaie*a hl0pCa-s<Mišč„ 5, deJanja ga je okrajno
1-letni i! v' Dorici obsodilo na
fl*lom ° m Prostosti s prisilnim
So v df*n.mu obenem zaplenilo nje-
I2 na podedovanem premo-
Wt»ž|]	bJt°Ženec j« proti obsodbi
Kot ? °*bo.
U prt, ,r*V‘ 3h je moral zagovarj*-
a UMskim sodiščem Avgust
Cvetrežnik, ki je oddal v določenem roku samo 215 kg krompirja namesto predpisanjh 1000 kg. Pri poznejši hišni pretskavj so ugotovili, da bj lahko zadostil obvezni oddaji, ker je imel dovolj krompirja. Zato so ga obsodili na plačilo 20.000 din globe in na zaplembo preostalih 785 kg krompirja.
Okrajno ljudsko sodišče je izreklo omenjene kazni v opomin vsem tistim špekulantom in proti-Ijudsklrtt elementom, ki bi radi ovirali delovno ljudstvo V njegovem naporu za izgradnjo socializma v novi Jugoslaviji. Razni črnoborzijanci in tihotapci bodo zaradi teh in drugih podobnih obsodb zagnali velik vik in krik, toda to ljudstva ne bo oviralo na njegovem pohodu boljšemu življenju naproti.
Dolgoroki kolesarji
Žrtev dulgorokih kolesarjev je postal včeraj Diego Bertani iz ul. Volta št. 13. Običajni tat mu je odnesel 20.000 lir vredno kolo, ki ga je neprevidni Bertani pustil za hip pred hišo.
Dolenje v Brdih
Neko gradbeno podjetje iz Standreža ob Idrijci je začelo te dni s popravilom občinskih cest. Pri tem delu je našlo zaposlitev nekaj brezposelnih delavcev naše občine. Mnoge ceste so bile res v slabem stanju in je bil skrajni čas, da so začeli misliti na njihovo popravilo.
Krmin ima 8557 prebivalcev
Po statističnih podatkih, ki jih je ob koncu starega leta objavila kr-minska občina, je imel Krmin ob koncu preteklega leta 8557 prebivalcev.
Med letom je bilo rojenih 13 otrok, med tem ko je umrlo 119 ljudi ali 6 več kot jih je bilo rojenih V občino se je priselilo med letom 195 ljudi, od teh približno dve tretjini jz drugih pokrajin. V istem času se je izselilo 116 občanov, od katerih jih je odšlo 27 v inozemstvo. Tako je vkljub visokemu številu smrti narastlo prebivalstvo za 73 ljudj v preteklem letu.
Kalcijev nifral za kmetovalce
Pokrajinski agrarni konzorcij v Gorici obvešča kmetovalce, da Je prejel kalcijev nitrat (15,5/o) m ga Interesenti lahko kupijo v vseh poslovalnicah po 4,550 lir za stot.
iz Gazona smo prejeli tale dopis; Kot drugod v Istrskem okrožju, tako stremimo tudi pri nas. da bi v tein letu dvignili naše • gospodarstvo. Vedno bolj spoznavamo potrebo, da ni dovolj, ako skrbi vsak samo zase, temveč mora vsakdo od nas kmetov storiti čim več in to, kar bo v skladu z našim splošnim gospodarstvom.
V skladu s temi načeli smo na množičnih sestankih že večkrat razmotrivali in končno tudi sklenili, da bomo za dosego splošnega izboljšanja našegu gospodarskega položaja izvedli razna dela, ki bodo k temu pripomogla, oziroma, ki tvorijo pogoje za dosego naših ciljev.
Pogozdili bomo že v tem letu 2 hektara goličav z borovci. Na tem svetu raste danes največ brinje in malo trave za pašo. Lega in podnebje je ugodno in prepričani smo, da bomo imeli v času enega rodu že lep borov gozd, ki bo predstavljal še za nas, zlasti pa za naše naslednike dobro gospodarsko oporo.
Nadaljnja naloga, ki jo moramo Izvesti, je elektrifikacija naše vasi. K tej bomo pripomogli z Vsemi delovnimi silami razen s strokovnimi močmi. Cim bo elektrika napeljana v vas, smo se obvezali, da bomo zbrali 100.000 lir prostovoljnih prispevkov za kritje ostalih stroškov, zlasti za nabavo električnega materiala. V vsako hišo, vsak hlev, senik in svinjak mora priti žarnica.
Zgradili bomo lasten ljudski dom, ki bo imel 20 m v dolžino in 8 metrbv globino. To bo stavba, ki bo zaenkrat zadoičala za naše gospodarske in kulturne potrebe. Poleg tega bomo prispevali za dokončanje zadružnega doma v bližnjih Šmarjah 128 delovnih dni, saj bo ta dom v bodoče tudi našim vaščanom v veliko in neprecenljivo korist!
Istrskim zadružuikuin
Tovariši, z veseljem čitam v časopisih poročila vaših vsakdanjih emag pri vašem delu. Posebno me vesele uspehi, katere žanje te pri gradnji zadružnih domov » bunkerjev dela, prosvete, kulture in gospodarstva. Naša Istra postaja ob trudu in znoju delovnega človeka srečen dom delavca in kmeta, spreminja se dan za dnem pod geslom borbe, ki nas še vedno poživlja vse, kar nas je partizanov, borcev in graditeljev. To geslo, to vodilo za jurišanje na sovražne postojanke. To geslo je bilo vodič našega terena, geslo ki je vodilo in preo-braževalo naše ljudi cd pionirja do starega osivelega delavca, kmeta trpina :«Smrt fašizmu — svoboda narodu!«. 7, veseljem prebiram poročila, (katerih pa je vse premalo v naših časopisih) o vaših uspehih; podobni so «boletinom» za časa osvobodilne borbe in nič manj niso strategič-no-takličnega in političnega pomena. Naše ljudstvo se prebuja, smo rekli takrat, ko so vstajali prvi odbori O F po naši zemlji. Naše ljudstvo postaja gospodar na svoji zemlji, smo rekli takrat, ko je naš človek, tudi večkrat nepismen postavljal sebi svojo ljudsko oblast in za vselej strl fašistični. oblastni ustroj.
Naša Istra gradi sebi zares človeške pogoje življenja, pravimo danes, ko beležimo vse pohode zmage. Snujejo se novi «odredln, ki nosijo ime etadrur/e«. Naše male zadruge, ki živijo svoje mlado Življenje, ki so ravno tako drzne kot so bile prve naše partizanske edinice. Našim vrhom manjka primernih direktorjev in predsednikov in tudi primernih sedežev.
Je Pa nekaj v njih qisto novodobnega. Nate zadruge so polne
Stednja na vozeh, vpregi, lju- življenjske site in mladostnega . .	.	,	.	.	poleta, so ljudske zadrugi, so za-
druge partizanov. Zato jih ščiti in preveva partizanski duh. V njih veje še vedno svež duh za nas najlepših zgodovinskih let, let vstajenja (n našega preroje-nja. Zrasli smo v človeka v naj-hujši borbi, nadaljevali bomo našo zmagoslavno pot dela in ustvarjanja širom po naši za vedno naši, nikdar več «tužni» Istri. Ponosni n a našo zgodovino, ki je vedno dala upornike, zgodovino trdnega ljudstva, postavljamo širom po naši Istri domove dela,prosvete kulture in Vsega našega gospodarstva. Dograjen je dom zadružnikov v Pučah, dom novega življenja. Po nosni so naši zadružniki iz Šmarij in z njimi Vse ljudstvo našega okrožja. Doma niso več zadružni domovi neki daljni sen, so stvarnost in to stvarnost so u-stvarili naši ljudje.
Tehniki, inženirji, zidarji, brigadirji, organizatorji, naše iene in dekleta, vse, kar je našega, dela in to delo je nadaljevanje borbenih tradlcii naših partisan-skih dni. Dogradili smo naše domove zato, k*r 1« ti domovi bodo mmstvo našega novega razvoja, nočemo dati sebi človeško življenje, za vselej bomo poteptali zakone hlapčevstva in nazadnja-
deh itd. je nemogoča, če imamo jamaste ceste in pota. Zato smo določili za popravila in ureditev poljskih cest in potov 19 dni prostovoljnega delu. Po izvršenem delu bomo spoznali, koliko truda smo prihranili s tem ljudem in živalim, kakor tudi StroSke za kovače in kolarje. V okvir javhih del spada 6e pokritje mrtvašnice.
Kadar druge vasi, se bo tudi naša oddolžila padlim borcem s tem, da jim bomo postavili primeren spomenik, ki naj bo dokaz naše vedne hvaležnosti do njih!
V ta namen bomo ustanovili posebno delovno brigado, ki bo osnova delovnega aktiva. Brigada bo štela 40 mladincev, kar je jam-stvo, da bo šlo delo hitro, vztrajno in složno ter po načrtu izpod rok. V posebej osnovane okrajne mladinske brigade, ki bodo štele po 300 mladincev, bomo dali mesečno po 2 mladinca. Isto tako za razne tečaje.
Prosvetno življenje bomo podkrepili z organiziranjem večernih tečajev, z izboljšanjem pevskega zbora in s sestavo dramske družine.
štva. Naši zadružni domovi bodo sedež ljudskega operativnega štaba v boju zoper ostanke fašizma. Tu si bo naš človek gradil pogoje za nadaljnjo borbo, ki daje vse pogoje, da se staro več ne povrne.
Ne povrne se več med nas sovražnik ljudstva, kateri je zanašal med nas spore in narodno mržnjo, šovinizem in nacionalistični strup. Zadružni domovi bodo trdnjave kulture, ljudske kulture in znanosti, ki stremi za tem, da bomo čimpreje osvobojeni Vseh ostankov preteklosti in da bomo šli po jasni poti, ki nam jo črta naša vest.
Tovariši, vaše delo je spoznal tudi iz vaše vasi rojen tržaški delavec, borec. Vas je spoznal in odkril v skupnih borbah tudi na ulicah in trgih Trsta. Temu delavcu ste z vašim delom jamstvo boljše bodočnosti. Ubežnikom -esutom, so naši <(bolet{hi» - poročila, smrtni opomini. Njim kar v glavo ne gre, da zmore tisti človek, v katerem so v snoji šovinistični rasni zaslepljenosti videli le sužnja in hlapca, da more la človek z drznostjo, lastno samo tistemu, ki ima jasno začrtan o pot v bodočnost, toliko doseči. Ta pot je pred nami jasna. Gospodarsko osvobojeni, trdno držeč v svojih delovnih rokah ljudsko oblast, politično združeni v fronti demokratičnih sil SIAU pod vodstvom naše iz ljudstva i« za ljudstvo zrasle Kompartije, stopamo v milijonskih množicah vseh demokratičnih dežel gotovo boljši bodočnosti nasproti.
RADO.
V Ankaranu-Valdoltri
ima otroški vrtec lastno kulilnjo
V Artkaranu-Valdoltri imamo te Precej časa otroški vrtec. Do seda) so prinašale matere otrokom obed od doma, kar pa je bilo zanje zelo nepripravno in zamudno. Vrhu tega je postala hrana med potom tu in tam že mrzla in samo na sebi način prehranjevanja Otrok glede na notranji red ter na higieno rti bil priporočljiv,
Kraj je tako razsežen, da je bila posebna kuhinja za otroški vrtec zelo potrebna. In res, po ponOvnih razgovorih in načrtih smo letos Pristopili k izvedbi te zamisli. Tako imamo eno najpotrebnejših in najvažnejših socialnih ustanov. S tem smo prihranili materam zamudo časa in nepotrebna pota, otrokom pa smo z izdatnimi obedi pripravili največje veseljeI
K izvedbi vsega načrta je mnogo pripomogla tov. Pina Svagel), tajnica lena u Ankaranu i« Valdoltri, Jat Je v to vprašanje vložila veliko dela in volje. Starši in zlasti vse matere otrok, fc{ obiskujejo otroški vrtec, ji bodo za to vedno hvaležnel Domače tene to v zvezi z ureditvijo otroškega mrtca organizirale nabiralno akcijo in nabrale 6.000 lir.
Pozdravno pismo delegatov
la« 7Br?n]o htl/l	noSi	«ia>mi4n!	^
koprske okrajne skupščine
zaprtim članom stai/koi/neija otihora
je zadala hud udarec naši perutnini. Izgubili smo na tisoče glav perutnine, s čemer je bilo prizadeto naše splošno gospodarstvo. Da nadomestimo to izgubo, moramo že v tem mesecu izvesti vztrajno propagando za valjenje perutnine.
Valjenje naj začne že v prvi polovici meseca februarja. Najboljše je namreč, da se izvalijo piščanci konec februarja do polovice a-prila. Prepozno valjenje jarčic prinaša to nevšečnost, da začnejo nesti jajca komaj v prihodnjem letu. To prinaša občutno škodo našemu perutninarstvu, ker moramo krmiti Jarčice vso zimo, ne da bi imeli od njih najmanjšo korist. Tako vi. dimo, da ravno zaradi prepoznega valjenja perutnine dobimo jarčice, ki ne nesejo jajc pozimi, tedaj rav. no v času, ko so jajca najbolj draga, ker jih tedaj primanjkuje na trgu.
Včeraj smo poročali, da so delegati na zadnjem zasedanju okrajne skupščine dali izvršilnemu odboru pooblastilo, da pošlje zaprt;m članom stavkovnega odbora tovari-šem Laurentiju, Ukmarju, Stoki, Solieriju in Sorti pozdravno pismo. V naslednjem prinašamo dobesedno vsebino istega, kj se glasi takole: Tovariši Stoka, Ukmar, Sorta, Laurenti in Solieri!
Delegati koprske okrajne skupščine, zbrani na njenem VI, zasedanju, Vam pošiljamo naše najtoplejše pozdrave,
V trenutku, ko pričenjamo izvrševati nov gospodarski program, se čutimo z Vami popolnoma soli-
Navodila ZDTV za tekmovanje
v
teku čez dri) in strn v nedeljo 30. januarja
V nedeljo 30. t. m. bodo v Kopru finalne tekme v teku čeg dm in strn, ki se Jih bodo udeležili najboljši lahkoatleti iz prejšnjih tekem Istrskega okrožje. Športniki z najboljšo oceno in kvalifikacijo vseh krajev, kjer gojijo šport, se bodo to pot izkazali-
Zaradi boljše organizacije prireditve in točnosti bo ZDTV dala za vsak sektor na razpolago po en kamion. s katerim se bodo tekmoval, ei pripeljali v Koper. Po načrtu Je določen ob 7 odhod iz Buj v sledeče kraje: Brtonjglo, Novi grad, Dajlo, Umag, Pir-an in Ižolo. Vsi tekmovalci se morejo do navedene ure zbrati na sedežu svojega društva, da bodo točno zasedli kamion in prišli ob uri v Koper.
Za tekmovalce onih športnih društev ali klubov, ki »o v bližini Kopra, bodo društva ali klubi j* posameznih krajev sama poskrbela potrebna prevozna sredstva. Tako bodo prišli tudi ti tekmovalci pra. vočasno v Koper.
Tekme v Kopru se bodo pričele ob 9. Tekmovale; se bodo zbrali postrojem v zbor na Titovem trgu v Kopru, v bližini sedeža ZDTV.
Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v skupine po starosti (glej zadeven načrt prejšnjega tekmovanja čez drn in strn).
Odlikovanja bo dala sama ZDTV in bodo izročena tekmovalcem še isti dan, takoj po končanih tekmah. Odlikovanje bo izvedeno javno na
Titovem trgu na prostoru, kjer so se zjutraj zbrali tekmovalci v zbor.
Najboljši tekmovalci bodo prejeli poleg nagrade tud; častno diplomo okrožne tekme čez drn in strn za zimsko sezono-dobo 1948-49. Nagra-de in diplome bodo razdeljene po skupinah.
Pozivamo tudi to pot vsa društva in klube, ki so udruženi pri ZDTV, da določijo čim več športnikov k tem tekmam!
Ravno tako bo ZDTV preskrbela za prevoz tekmovalcev za domov, Isto velja za one, ki bodo igrali nogomet.
Društva in klubi se pozivajo, da takoj sporočijo ZDTV število tekmovalcev.
Zatiranj« oijkove mušice
Zadnje dnj se je več kmetovalcev zglasilo na naši podružnici v Kopru ter nas prosilo za pojasnila in navodila o zatiranju oijkove mušice, ki je letos napravila občutno škodo posebno v obalnem pasu našega okrožja. Obrnil; smo se na oddelek za kmetijstvo pri Istrskem OILO, kjer strlo dobili naslednja pojasnila.
V eni izmed prihodnjih številk ((Ljudskega tednika« bo objavljen daljši članek g podrobnimi navodili, kako, kdaj in s kašnimi sredstvi lahko zatiramo tega škodljivca. O-pozarjamo vse prizadete, da si naročijo pri svojem komisionarju izvod omenjenega časopisa.
Z volitvami v SIAU bomo postavili na vodstvo organizacije one, ki bodo znali uresničevati načrt za gospodarsko obnova kakor tudi vse ostale odločbe ljudske oblasti, ki so v korist delovnega ljudstva !
Udeležimo se vsi volitev SIAU !
dami, zavedajoč se, da ste zaradi
krivičnih zakonov — volje manjšine — prikrajšani, da ne morete delovati za ono ljudstvo, za katero ste se borili in kateremu ste posvetili svoje življenje in da morate ostati od njega še ločenil Naše delo je nejočitnejši izraz zaupanja, ki ga gojimo do Vas, saj ste se borili za blagajno ljudstva in st« častno branili demokratična načela delavskega razreda.
Zavračamo način postopanja imperialističnih sil, ki skušajo v vsakem primeru in z vsemi sredstvi zatajiti in omadeževati pridobitve narodnoosvobodilne borbe, kri naših najboljših tovarišev, samo da bi dosegli svoje podle cilje. Toda iz sedanjega boja bomo izšli še bolj krepki in pripravljeni za nove zmage, kajti naša pot in cilj so nam začrtani s krvjo naših junaških tovarišev in mi smo dolžni, da jim sledimo!
Prišel bo dan, do se bodo zatirana ljudstva dvignila enotna in strnjena proti onim, ki poskušajo danes gaziti najbolj osnovne pravice delavskega razreda in s tem bo končno triumfirala ona pravica, za katero stremi vsak demokrat! Smrt fašizmu “ svoboda narodul Delegati okrajne skupščine
KAKO UPORABIMO PRAVEM CASU ZA
PURO V KOKLJO ?
V gnezdišče položimo nekaj umet. nih jajc. Umetna jajca napravimo tako, da jajčno lupino na koncih predremo. Vsebino izpihnemo in nato napolnimo prazno lupino s peskom. Obe odprtin; moramo zamašit; z voskom. Nekaj takšnih jajc položimo v gnezdo in posadimo nanje puro. Zaboj moramo po. kriti s pokrovom in ga obtežiti tako močno, da žival pokrova ne more dvigniti. Seveda je treba paziti pri tem, da pokrov živali ne pritiska.
V tem položaju pustimo žival 48 ur, to je 2 dni in 2 noči, ne da bi jo krmil; in ■ tem motili. P.o tem času pokrov odstranimo in «jetnico» nakrmimi ter napojimo. Na prostem držimo pUro le četrt ure, da se osnaži. Med tem časom ji lepo uredimo gnezdo, ki ga je zapustila žival v največjem neredu in umazano. Nato pokrijemo žival nadaljnjih 48 ur. Po tem času se pura navadno udomači. Ce vali rnimo, Jj lahko podložimo že prava jajca, če se pa upira, ni pričakovati od nje nobene koristi več In jo moramo izpustiti.
Ko postavljamo živali gnezdo, moramo izbrati miren kraj in v casu valjenja ne sme pure nihče motiti!
BORBA PROTI SUŠI S SREDSTVI, KI	SO	BILA	DO	SEDAJ	NEZNANA
Grandiozni 15-letni plan pogozditve južne polovice evropskega dela
Sovjetske zveze z državnimi zaščitnimi pasovi in poljezaščitnimi nasadi
Pogozdena površina bo za 2 milijona hektarjev večja kot n. pr. površina vseh gozdov v Italiji ~
Poleg pasov in nasadov bodo izvedena pogozdovalna dela za vezanje peščenih zemljišč. Prirejene bodo državne, kolhozne in sovhozne gozdne drevesnice za proizvodnjo mnogih milijard sadik, uveden bo povsod sistem modernega kolobarjenja in izvršena bo kanalizacija ter namakanje s pomočjo umetnih jezer in rezervoarjev za vodo. Ustanovljene bodo posebne mehanizirane postaje in delovne mehanizirane poljedelskogozdne brigade.
Večino poljezaščitnih gozdnih nasadov bo izvedlo s svojimi sredstvi ter s pomočjo države 80.000 kolhozov. - Državne zaščitne pasove pa bo napravila država s pomočjo sovhozov in ostalih svojih ustanov.
Dela vodi posebna uprava za pogozdovanje, ki je dodeljena vladi SZ. Prezidij vrhovnega sovjeta SZ bo podeljeval posebne ordene in medalje ysem tistim, ki bodo pri izvedbi tega grandioznega plana pokazali najboljše uspehe.
V kratkem zgodovinskem razdobju. petnajstih let mora biti spremenjeno lice sovjetske zemlje ha ogromni površini ,ki jo lahko po njeni velikosti primerjamo površini, ki obsega več evropskih držav.- Dovolj naj bo, če povemo, da -je na njej okoli 80 tisoč kolhozov.
Stepni in gozdnostepni rajoni evropskega dela Sovjetske zveze že od zdavnaj tvorijo poljedelski predel sovjetske države. Poljedelstvo pozna malo drugih takih predelov v Sovjetski zvezi, ki bi se mogli meriti z njimi po rodovitnosti tal. Toda prav tu so pogosto slabe, letine. Hude suše, ki periodično nastopajo, uničujejo posevke in pustošijo polja. Samo v poslednjih 65 letih se je suša ponovila v Povolžju dvajsetkrat, v Voroneškl, Rostovski, Vorošilov-gradski, Stalinski pokrajini nad 15 krat, v Baškirski, Tatarski, Mozdovski SSR, Kurski, Harkcrv-skl, Dnjepropetrovski, Kersonski, Nikolajevski pokrajini več kot 10 krat. Razen suše prinašajo ogromno škodo poljedelstvu tudi povodnji ter pzhodni in jugovzhodni vetrovi.
Ze prva leta sovjetske oblasti, rta boljševiška partija in sovjetska država dali borbi s sušo vseljudski značaj.
Ze leta 1924 je pisal tov. Stalin:
uSklenili smo, da storimo, kar nam bo mogoče, da bi se zavarovali v bodočnosti pred slučajno rušor. Pred desetimi leti takoj po zmagi in utrditvi kolhoznega sitemu je tov. Stalin na XVII partijskem kongresu. VKP (b), postavil kot eno izmed prvih nalog kmečkega gospodarstva akolobarjenje. razširitev čistih vrst in zboljšanje poseva v vseh panogah poljedelstva» ter epogozditev in posaditev gozdno zaščitnih pasov v vzhodnih rajonih Zavolžjas. Tisoče in tisoče kolhozov je na ta način e izpolnitvijo te naloge za vselej očuvalo svoja polja od suše.
Toda popolna zmaga nad sušo ie ni bila dosežena. Se vedno prinašajo stepnim in gozdnatostep-nim rajonom evropskega dela Sovjetske zveze veliko škodo suhi vetrovi in peščene naplavine.
Težka suša 1946. leta je bila kriva pičlemu žitnemu pridelku 1948. leta je suša prinesla resen udarec polju v Povolžju. Odredba ministrskega sveta in CK VKP(b), ki jo objavljamo v izvlečku, ima zairadi tega velik pomen. Ona je kažipot k popolni in dokončni zmagi nad sušo v.stepnih in gozd-natostepnih rajonih evropskega dela Sovjetske zveze. Se nikoli se
široki fronti, kot se bo vodila sedaj po tej odredbi. Zagotovljeni so vsi pogoji, da bi se na ogromni površini uspešno uporabili izsledki najvidnejših ruskih agronomov Dukočajeva, Kostijčeva in Viljamsa.
Postavljen bo sistem:
a) državnih zaščitnih gozdnih pasov P. razdalji tisoči™ kilometrov;
b) zaščitnih gozdnih nasadov na poljih kolhozov, sovhozov in na gozdnih državnih zemljiščih.
c) pogozditev peščenih področij.
Načrt, ki ga je izdelala sovjetska vlada in partija, najbolje govori o prednostih socialističnega družbenega sistema, o veličini so •
vjetske države, o sili in življenjskosti kolhoznega ustroja. Samo v socialističnem gospodarskem sistemu je dana možnost načrtnega državnega planiranja tako velikih del, ki obsegajo celo vrsto let in se razprostirajo preko ogromnih teritorijev.
Le kolhozni ustroj odstranja takšne zapreke, kakršne predstavlja kapitalistični sistem kmetijstva. Socialistični sistem je dal rasti proizvajalnih sil kmečkega gospodarstva široki prostor. Ničesar podobnega ni in ne more biti v pogojih kapitalizma. Kapitalizem ni sposoben načrtno preobraziti prirodo in ne preprečiti roparskega izkoriščanja njenih bogastev.
Ta velikanski načrt bo v kratkem razdobju docela izpopolnjen v državi socializma.
Do I. 1965 bo pogozdeno 6,148.900 ha
Površina velikih zaščitnih državnih gozdnih pasov bo znašala 117.900 ha. Takšnih pasov bodo napravili osem, ki bodo dolgi od 170 km do 1080 km, široki pa od 30 metrov do 300 metrov. Na spodnjem zemljevidu vidimo te pasove označene v zeleni barvi, ki se vlečejo od severa proti jugu.
Državni zaščitni gozdni pas od Saratova do Astrahana 100 metrov v širino in 900 kilometrov v dolžino.
Državni zaščitni gozdni pas v smeri Penza-Jekaterinovka-Ve-šenskaja-Komensk na severnem Doncu, na razvodju rek Kbpre in Medvedice, Kalitve in Berezerve, ki se bo razprostiral v treh 60 metrov širokih progah, med njimi bo 300 metrov razdalje in segale bodo 600 kilometrov v dolžino.
Državni zaščitni gozdni pas v smeri Kamejšin-Stalingrad na razvodju reke Volge in Kovka, ki bo obsegal tri po 60 metrov široke pasove. Razdalja med njimi bo 300 metrov in razprostirali se bodo 140 km v dolžino.
Državni zaščitni gozdni pas v smeri Čapajevsk-Vladimirovka, ki bo imel štiri po 60 m široke pasove. Med njimi bo razdalje 300 m in razprostirali se bodo 580 km v dolžino.
Državni zaščitni gozdni pas v smeri Stalingrad - Stepnaja-Cer— kask, ki bo imel po 60 m široke pasove v razdalji 300 m in bodo segali 570 km v dolžino.
Državni zaščitni gozdni pas v smeri gora Višnjivoda-Ckalov-Uralsk-Kaspijsko morje, bregovi reke Vrat, ki bo imel 6 pa-
bregu). Široki bodo 60 m, razdalja med njimi bo 100-200 metrov in v dolžim bodo segali 1080 km.
Državne zaščitne gozdne pasove na črti Voronež-Roetov na Donu, po obeh bregovih reke Don v širino 60 metrov in 920 km v dolžino.
Državno zaščitne gozdne pasove po obeh bregovih severnega Done a od Belgoroda do reke Dori v širini 30 metrov in v dolžini 500 kilometrov.
Ministrstvo za gozdarstvo mora pristopiti 1949 leta k posaditvi državnih zaščitnih gozdnih pa-
Za nasaditev državnih gozdnih zaščitnih pasov priporoča sledeče drevje in grmovje:
Na predelu Saratov-Stalingrad na desnem bregu v glavnem
hrast, brezo, in jesen: na levem bregu v glavnem hrast, topol in jesen; na desnem in levem bregu: brezo, klen (javor), rumeno akacijo, kovačnik, šipek, vrbo.
Na predelu Stalingrad-Astra-han na levem bregu reke Volge; brezo, hrast, jesen, javor; na desnem bregu reke Volge: hrast, topol, brezo; na desnem in levem bregu reke Volge:	brezo,
brest,: javor, vrbo, zlati ribez in rumeno akacijo.
Za državni zaščitni gozdni pas Penza - Jekaterinovka-Vešenska-ja, Kamensk: hrast, brezo, jesen, sibirski mecesen, javor ostrolisti in tabarski, brest, jablano in hruške, rumeno akacijo, kovačnik, zlati ribez.
Za državni zaščitni gozdni pas predela Kamijšin - Stalingrad? hrast, brest drobnolisti in navadni, tatarski javor, smreko, jesen, rumeno akacijo, kovačnik zlati ribez itd..
Na pričujočem zemljevidu so poljezaščitm gozdni nasadi označeni z zeleno barvo kot sistem mreže pravokotnikov, ki bo po izvedbi 15-letnega plana prekrivala vso južno Sovjetsko zvezo.
Površina teh poljezaščitnih pasov bo znašala 6 milijonov in 31.000 ha. Od tega odpade na same poljezaščitne nasade 4 milijone 172.500 ha, na zaščitne pasove po kotlinah 386.000 ha, gozdne nasade, ki bodo vezali peske, 322.000 ha, na ostale nasade pa: iz državnega fonda 960.500 ha, na kolhozih 190.000 ha.
Kake bo plan uresničen ?
Kolhozi s pomočjo države bodo nasadili 3 milijone 600.000 ha, ministrstvo za gozdno gospodarstvo ZSSR milijon 500.000 ha, v negozdnih predelih 960.500 ha,
na zemljiščih kolhozdv g delom kolhoznikov 576.000 ha, na kolhozih ministrstva sovhozov pa 580.000 ha.
Posebno poglavje je posvečeno, vezanju in pogozdovanju peskov ter v stepnih in polupustinjskih predelih Povolžja, severnega Kavkaza, centralno-čemozemskih področij in ukrajinske republike. Nasadi na pesku so na našem zemljevidu označeni z zelenimi pikicami. Pogozdovanje na teh področjih bo izvršilo ministrstvo gozdnega gospodarstva. Plan predpisuje tudi vrste drevja, ki so v glavnem: bor, breza, hrast, topola, akacija in vrba. Bor prevladuje v gozdnostepski in stepski coni, v polupustinjški coni pa akacija.
Posebno poglavje plana je posvečeno državnim, kolhoznim in sovhoznim gozdnim drevesnicam. Plan predvideva, da bodo te drevesnice proizvedle letos 2.866 milijonov sadik, leta 1950 4.161 milijonov sadik, od 1951 do 1954 po 26.685 milijonov sadik.
Večina teh omenjenih sadik bo proizvodena v drevesnicah ministrstva za gozdarstvo in ministrstva za kmetijstvo. Plan predvideva tudi potrebo traktorjev za obdelovanje gozdnih drevesnic.
Po planu bodo vsi kolhozi in sovhozi uvedli sistem kolobarjenja in sicer bo ta sistem že letos uvedlo 10.866 kolhozov, leta 1951 pa 6.265 kolhozdv. Do leta 1953 pa bo ta sistem tudi uveden v vseh kolhozih in sovhozih, t. j. v vsakem kolhozu in sovhozu bodo posebne površine obdelovalne zemlje posejane z mnogoletnimi travami, zrnatih in drugih kultur. 'Število kolhozov Z omenjenim sistemom bo leta 1955 znašalo 77.509.
Namakalne naprave in umetna jezera
Za namakanje zemljišč kolhozov in sovhozov bo do leta 1955 Zgrajeno v kolhozih 41.300, v sovhozih pa 2928 umetnih jezer %n vodnih rezervoarjev. Ta dela bodo izvedena pod vodstvom ministrstva kmečkega gospodarstva SZ, ministrstva sovhozov SZ, vlade Ruske socialistične federalne republike, vlade Ukrajinske republike in CK VKPb Ukrajine, vlad avtonomnih republik ter partijskih organizacij.
Ministrstvo za finance SZ bo dalo kolhozom v svrho izvedbe del za namakanje dolgoročne kredite.
o O o
V svrho mehanizacije vseh del, ki se tičejo državnih pasov tet zaščitnih gozdnih nasadov ter graditve rezervoarjev, bodo zgradili do 1951 leta 570 gozdno -zaščitnih postaj in sicer leta 1949 S8, t, 1950 pa 212 v sklopu ministrstva za kmetijstvo .
Dalje bo ministrstvo za gozdno gospodarstvo zgradilo 300 postaj do leta 1951.
Naloge teh postaj so sledeče: priprava zemljišč za gozdne nasade, Izvedba pogozditve, pomoč pri varstvu polje-zaščitnih gozdnih pasov, umetnih jezer in vodnih rezervoarjev. Postaje bodo imele 'traktorje, pluge, kultivla-torje, stroje za gozdno saditev, avtocisteme, buldožerje, motorne ekskavatorje, specialne gozdarske kultivatorje in še mnoge druge
vrste strojev. Seveda vse postaje ne bodo imele vseh strojev, temveč bodo nekatere pretežno traktorske, druge zopet pretežno opremljene s posebnimi gozdnimi kultivatorji itd. Največ pa jih bo opremljenih s «cik-cafc» bra-nami itd.
Poljedelskogozdne melioracijske brigade
Vsaka brigada bo opremljena s štirimi traktorji, ki bo vsa}; posebne vrste, ter s tremi vrstami plugov, in s 15 «cik-cak» branami, tremi kultivatorji, sedmimi stroji za saditev itd.
Vsa ministrstva vseh industrij, ki proizvajajo vse potrebne vrste strojev, bodo posvetila posebno pažnjo pravočasni in točni izdelavi teh strojev ter jih tudi čim bolj izboljšala.
Vsa omenjena dela bo vodit® glavna uprava poljezaščitnih po gozdovalnih del, ki je ustanovljena pri vladi SZ. Ta uprava ima posebne naloge, med katerimi s0 glavne: vodstvo vseh del državnih zaščitnih gozdnih pasov, kol-hoznih in sovhoznih poljezaščitt nih gozdnih nasadov itd.
Dalje: nadzorstvo nad izpohtjej vanjem del, ki jih vršijo raznd ministrstva-, sistematizacijo vseV znanstvenih in tehničnih izsledi, kov kolhozov in sovhozov gledt poljezaščitnih pogozdovalnih del, nadzorstvo nad izgrajevanjem kadrov visoke, srednje in rano-žične kvalifikacije in druge naš loge.
Glavna uprava bo izdajala tudi svoj posebni mesečni časopis, fti bo obravnaval vsa vprašanja poi gozdovalnih del pri izvedbi tegd grandioznega načrta.
Odlikovanja najboljšim pogozdovalcem
Prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR je izdal poseben ukaz o imenovanju herojev socialističnega dela in o podelitvi drugih or-denov in medalj kolhoznikcm, delavcem gozdno - zaščitnih postaj, strojno - traktorskih postaj, sovhozov in lešhozov. (gozdna posestva). Nazivi heroja socialistične ga dela se bodo podelili za dobro uresničenje načrta pogozditve in setve gozdnih pasov z ne manj kot 90% uspehom, orden Lenina za ne manj 85% prijetih nasadov, z ordenom rdečega delavskega znaka Z ne manj kot 951
Za heroja socialističnega deli bo imenovan: voditelj kolhoza sovhoza itd. katerega sovhoz ali kolhoz bo pogozdil ne manj kot 5 ha zemljišča, brigadir kolhozov z ne manj kot 10 ha, pred-, sednik kolhoza s ne manj 20 ha, brigadir traktorske brigade z ne
manj kot 40 ha, direktor sovhoza Z ne manj kot 50 ha, agronom t ne manj kot 100 ha, brigadir trake torskih brigad gozdno - zaščitnih postaj z ne manj kot 125 ha. ras* natelj in načelnik gozdnih pose-.
itd. 1 štev z rte manj kot 150 ha, itdt
.	,.,-r- i
borba s sušo vodila na tako j sov (tri na levem
X
MOSKVA
M
4
magnitogorsr
P*3Ah&
TV/ia j (
&
*
na desnem
m
vACRT
B
TML « t m
ir
‘ u,
K. j
t
jL j J *
»N« o,
/
J
LBOPntu
A
GTAhUHO
I
4 Ml
nor.
KIStNEV «
za petnajstletko
J
1949-1305
l
Iz itPRAVDF.n 24. okt 1948.
X
GOZDNI NASADI NA PESKIH
»MAH*
POLJEZASCITNI GOZDNI NASA Dl KOLHOZOV IN SOVHOZOV
OBSTOJEČI GOZDNI PREDELI
DRŽAVNI ZAŠČITNI PASOVI
MEJE AVTONOMNIH REPUBLIK MEJE POKRAJIN
MEJA
DRŽAVNA ZVEZE