V središču
Ptuj • Prenova šole dražja zaradi umetnega znižanja projektantske ocene?
O Strani 6 in 7
o—	•	t •
mn Stajerski
Kronika
Podravje • Število mesnic na Štajerskem s spornim avstrijskim mesom raste
O Stran 24
Ptuj, torek, 5. novembra 2019
Letnik LXXII • št. 85 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04:3
Ormož, Podravje • Problematičen prehod v Mihovcih domačinom žre živce
www.radio-ptuj.si ^¡^
Politika
Ptuj • Kako (ne) premišljeno je občinsko načrtovanje gradenj novih sosesk
o Stran 9
Gospodarstvo Dornava
• Občinski kanalizacijski sistem v razsulu
o Stran 5
Kmetijstvo Podravje •
Odškodnin ne bo pred aprilom prihodnje leto
o Stran 8
v
Šport Nogomet •
18. poskus je bil srečen - končno!
O Strani 13
Nogomet •
Gladina Drave vse nižja in nižja ...
O Strani 14
Življenje v strahu, kdaj bodo železniške zapornice spet odpovedale
Med krajani Mihovcev pri Veliki Nedelji v občini Ormož, pa tudi okoliškimi prebivalci in vsemi tistimi, ki vozijo po cesti med Ormožem in Ptujem, ostaja strah pred nedelujočimi zapornicami na tamkajšn jem železniškem prehodu. Te so namreč v preteklosti že odpovedale, ob dvignjenih zapornicah pa seje mimo zapeljal tudi vlak! Več na straneh 2 in 3.
Ukrep Banke Slovenije •
Številni ostali brez možnosti za najem kredita
o Strani 6 in 7
Podravje •
Podtalnica v
katastrofalnem
stanju
o Strani 2 in 3
č&STčv. »»i- * \ t
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
2 Štajerski
Aktualno
torek • 5. novembra 2019
Dravsko in Ptujsko polje • Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju
Nitrati ponekod drastično nad mejnimi v
Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne voc let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.
A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da konce-sionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne
vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.
Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 pg/l (mejna vrednost je 0,1 pg/l). 0,11 pg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 pg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Haj-dini.
Konec gledanja skozi rožnata očala
Podatki meritev kažejo jasno sliko žarišč onesnaženja podtalnice, ki so locirana na kmetijsko intenzivnih območjih Ptujskega in Dravskega polja. Dejansko je podtalnica od zgornjega Dravskega polja do spodnjega Ptujskega polja polna nevarnih strupov. Čeprav so že pred desetletjem v veljavo stopili omejitveni ukrepi pri kmetovanju, pa izboljšanja kakovosti podzemne vode ni zaznati. Takšno stanje sije možno razlagati le na način, da se prepovedana sredstva še naprej na skrivaj uporabljajo ali pa da se v vodo sproščajo strupi starih bremen - v zemlji zakopanih škropiv na Dravskem polju. Morda pri onesnaženju tudi ne gre izključiti vpliva industrije.
Rekordne izmerjene vrednosti nitratov
Prepolje, junij 2019:120 mg/l Sobetinci, junij 2017:110 mg/l Sobetinci, oktober 2017:97 mg/l Šikole, junij 2018:84 mg/l
Velja za podtalnico na območju Podravja v letih 2017-2019.
Atrazin in spolna mutacija
Neposredni vpliv atrazina za zdravje ljudi še ni dokončno raziskan. Je pa dognano, da pri živalih povzroča spolne mutacije in motnje spolnega dozorevanja. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani je na svoji spletni strani objavila rezultat poskusa biologa, ki je 40 samcev žabe tri leta izpostavljal vplivom atrazina. Rezultati so bili šokantni. 30 žab je postalo kemično kastri-ranih, nezmožnih razmnoževanja, medtem ko so štirje samci spremenili spol in bili sposobni reprodukcije kot samice, čeprav je bil njihov genski material moški. Kot posledica tega so bili vsi potomci take žabe moškega spola, kar je eden
od vzrokov globalnega upadanja populacije dvoživk. Najbolj negativne vplive ima herbicid (atrazin) na razred dvoživk, prizadene lahko ribe, plazilce ter v večjih količinah prav tako človeka.
Negativni vpliv na zdravje imajo tudi nitrati. Najbolj znan škodljiv učinek je pojav motenj prenosa kisika po telesu. Zaradi posebnosti v razvoju so najbolj ogroženi dojenčki do šestih mesecev starosti.
Kaj o situaciji pravi distributer
Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec meni, da situacija z zagotavljanjem pitne vode ni tako skrb vzbujajoča. Opomnil nas je, da rezultati meritev, ki jih predstavljamo, niso podatki za
Nitratra direktiva je v veljavi od leta 2004, prisotnost nitratov v podtalnici Dravskega Uporaba atrazina je prepovedana od leta 2002, a ga je podravska podtalnica kljub temv
Ormož • Problematičen prehod v Mihovcih pri Veliki Nedelji domačinom žre živce
Življenje v strahu, kdaj bodo železniške z«
Med krajani Mihovcev pri Veliki Nedelji v občini Ormož, pa tudi okoliškimi prebivalci in vsemi tistimi, ki vozijo po cesti med Ormožem in Ptujem, ostaja s odpovedale, ob dvignjenih zapornicah pa seje mimo zapeljal tudi vlak!
»Vsakič, ko prečkam železniški prehod, se prepričam, ali je varno. Na zapornice se nikoli ne zanesem. Najhuje pa je, da ko prideš z ormoške strani, moraš skorajda zapeljati na tirnice, da lahko sploh vidiš, ali prihaja vlak,« opozarja predsednik KS Velika Nedelja Janko Meško.
Na voljo mobilni aplikaciji
v
Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave
www.tednik.siwww.radio-ptuj.si
Letos naj bi po informacijah zaskrbljenih domačinov do okvare na zapornicah prišlo vsaj trikrat, nazadnje enkrat poleti. A to se ni zgodilo prvič. Zapornice so v preteklosti že večkrat zatajile, o čemer smo v našem časopisu že poročali. Okvare na zapornicah so ljudem nagnale strah v kosti.
Na zapornice se ni zanesti
»Vsakič, ko prečkam železniški prehod, se prepričam, ali je varno. Na zapornice se nikoli ne zanesem. V preteklosti so že večkrat zatajile in nikoli ne veš, kdaj se bo to spet zgodilo. Doslej se k sreči še ni pripetila kakšna nesreča, a to je lahko smrtno nevarno,« je povedal predsednik Krajevne skupnosti Velika Nedelja Janko Meško, ki živi le lučaj od omenjenega prehoda.
Situacija pa je še posebej pereča, ker je omenjeni prehod zaradi protihrupne ograje popolnoma nepregleden: »Najhuje pa je, da ko prideš z ormoške strani, moraš skorajda zapeljati na tirnice, da lahko sploh vidiš, ali prihaja vlak. Protihrupna ograja je namreč na tej strani nameščena skorajda do zapornic.«
Edina regionalka z (nevarnim) nivojskim prehodom v državi
Domačini razočarano ugotavljajo, da se je kakovost njihovih življenj od nedavne posodobitve proge Pragersko-Hodoš precej poslabšala. A moralo bi biti nasprotno. V okviru projekta je bila načrtovana izgradnja podvoza, vendar se to, bojda zaradi načrtovane hitre ceste, ki je še danes ni in je najbrž še lep čas ne bo, ni zgodilo. Mihovčani so tako ostali brez varnejšega prehoda. Poleg strahu, da se zapornice spet kdaj ne bodo pravočasno spustile, se vsakodnevno utapljajo tudi v vse daljših kolonah, ki nastanejo pred zaprtimi železniškimi zapornicami. Dušijo se v izpušnih plinih, hrupu, s svojih dvorišč se težko vključijo v promet. »Najhuje je ob ponedeljkih zjutraj in v petek zvečer. Takrat nastanejo tudi več sto metrov dolge kolone. Ogromno je tovornjakov, vlaki pa vozijo drug za drugim,« je pripovedoval Meško in še zgroženo nadaljeval: »Najbolj trpimo mi, ki živimo ob tej cesti. Kdaj se bo kaj
Železniški prehod v Mihovcih pri Veliki Nedelji domačinom žre živce.
Foto: MH
torek • 5. novembra 2019
Aktualno
Štajerski	3
rednostmi
le nemogoče koristiti Zato upravljavec sistema že nekaj
HH^Ük	^ Á
Kje je nitratov v podtalnici največ
Merilno mesto	Nitrati (mg/l)
Prepolje	120
Podova	66
Sobetinci	66
Spodnja Hajdina	62
Lancova vas - vodnjak	62
Dornava	58
Zagojiči	58
Bukovci	58
Šikole	58
Kidričevo	49
Skorba -vodnjak	44
Skorba - globinski vodnjak	44
in Ptujskega polja medtem narašča in na več mestih bistveno presega mejne vrednosti, i polna.
pitno vodo, ki jo distribuirajo uporabnikom, temveč podatki surove, neobdelane podtalnice v naravi. „Distribuirana voda v ptujskem vo-dooskrbnem sistemu je mešanica vode iz globokih in plitvih vrtin na območju Skorbe in Lancove vasi ter drugih dislociranih globokih vrtin na sistemu. Vodo iz globokih vrtin črpamo neprestano in jo dopolnjujemo z vodo iz plitvih vrtin glede na količinske potrebe. V lanskem letu smo z dodatnimi količinami vode iz dveh novih globinskih vodnjakov v Skorbi zagotovili skladnost pitne vode tudi po parametrih atrazin in desetil atra-zin na vseh oskrbovalnih območjih našega vodovodnega sistema. Koncentracije nitratov v distribui-
Voda zastrupljena že desetletja
Pred točno 30 leti (1989) je na ptujskem vodooskrbnem sistemu prišlo do tako obsežnega onesnaženja, daje distributer prepovedal rabo vode iz javnega vodovoda. Prebivalcem so pitno vodo dovažali s cisternami. Ukrepov za zajezitev onesnaženja niso izvedli, pa tudi vira onesnaženja niso iskali. Sanacijski program je obstal v predalu okoljskega ministrstva. Problem onesnaženja so rešili sila enostavno: dvignili so prag mejnih vrednosti. Tako je danes onesnažena voda z enostavnim birokratskim ukrepom jutri postala zdravstveno neoporečna. Čeprav je od leta 1989 minilo 30 let, učinkovitih korakov, s katerimi bi zaščitili življenjsko pomemben naravni vir, niso nikoli izvedli. Niti se o njih ni javno govorilo. Sklepamo, daje bilo onesnaženje leta 1989 posledica predhodnega dolgoletnega nalaganja strupov. Zato bi lahko ocenili, daje podravska podtalnica zastrupljena že kakšnih 40, mogoče tudi 50 let. Strupi v vodi pa ne pomenijo nič dobrega.
Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.
rani pitni vodi že vsaj dvajset let ne predstavljajo posebnega problema in se gibljejo znotraj dovoljenih vrednosti."
Od kod nitrati v globinski vodi
„Dvig koncentracije nitratov v treh globokih vrtinah od trinajstih je posledica razrahljanja zatesnitve skozi glineno plast, ki loči oba vodo-nosna sloja med seboj in zatekanja vode iz plitvega vodonosnika po vrtini navzdol zaradi dolgoletne
Rekordne izmerjene vrednosti atrazina
Kidričevo, 2017:0,34 in 0,39 pg/l Kidričevo, 2018:0,27 in 0,25 pg/l Kidričevo, 2019:0,29 pg/l Šikole, 2017:0,12 in 0,13 pg/l Kungota, 2017:0,11 in 0,12 pg/l Spodnja Hajdina, 2017:0,13 in 0,14 pg/l Skorba, vodnjak, 2017:0,14 in 0,15 pg/l Skorba, vodnjak 2018:0,1 in 0,11 pg/l
Velja za podtalnico na območju Podravja v letih 2017-2019. Mejna vrednost za atrazin v pitni vodi je 0,1 yg/l.
uporabe vrtin (vibracije od črpalk) in izvedenih čiščenj. Ker vodo iz teh globokih vodnjakov stalno črpamo, je to onesnaženje omejeno zelo lokalno pri teh treh globokih vrtinah. V prid tej trditvi govorijo podatki iz dveh drugih globokih vrtin, ki sta bili v državni monitoring podtalnice vključeni v začetku leta 2018, in naši podatki iz spremljanja kemijskega stanja v globokih vrtinah. Vrednosti nitratov v treh vrtinah so pod 10 mg/l, v sedmih pa pod 3 mg/l," je pojasnil Širec, o onesnaženju plitve podtalnice pa dodal: „Nitrati v plitvi podtalnici Dravskega polja se gibljejo okoli mejne vrednosti za pitno in podzemno vodo, na nekaterih območjih mejno vrednost presegajo. Njihova prisotnost je posledica komunalnih odplak iz naselij pred izgradnjo kanalizacijskega omrežja in posledica intenzivne uporabe dušikovih gnojil v kmetijstvu in vrtič-karstvu zaradi pridelave hrane."
Mojca Zemljarič
Vir: ARSO
Foto: CG
ipornice spet odpovedale
trah pred nedelujočimi zapornicami na tamkajšnjem železniškem prehodu. Te so namreč v preteklosti že
premaknilo?! Kdaj bo zgrajena ta cesta, ki so jo že zdavnaj obljubili?! Razočarani smo. Nič se ne uredi. To je edina regionalna cesta, ki ima nivojsko križanje z železniško progo.«
Na ta problematični prehod med drugim opozarjajo tudi v nedavno ustanovljeni Civilni iniciativi Cvetkovci, kjer si prizadevajo za čimprejšnjo izgradnjo ceste med Ptujem in Ormožem.
Kaj še bo, pa se boji domačin Emil Kumer: »Že sedaj težko izvozimo s svojih dvorišč. Ko se bo povečalo število vlakov, bo tukaj nastalo Pragersko, kjer bomo morali čakati v nedogled.«
Julija prišlo do okvare rezervnega napajanja
Na Slovenskih železnicah so nam glede zadnjega primera okvare zapornic pojasnili: »Na nivo-jskem prehodu se je 25. julija 2019 pojavila okvara rezervnega napajanja, zato se je nivojski prehod samodejno zavaroval skladno z varnostnimi standardi, zaradi nastale okvare pa je bilo avtomatsko obveščeno prometno osebje. O nas-
tali napaki je bilo obveščeno tudi vzdrževalno osebje, ki je napako v najkrajšem možnem času odpravilo. V avgustu se je zavarovanje ni-vojskega prehoda nekajkrat vklopilo zaradi testnih postopkov pri preizkušanju signalnovarnostne postavljalnice na postaji Cvetkovci. Postopek zavarovanja je enak kot pri vožnji vlaka, najprej vključitev signalov in nato sledi spust zapornic. V takšnih primerih je zavarovanje vklopljeno približno 3 minute brez prevoza vlaka.«
Kljub temu da se je v preteklosti že nekajkrat zgodilo, da se zapornice niso pravočasno spustile, pa so na Slovenskih železnicah še odgovorili: »V zadnjih nekaj letih nismo zaznali napak v delovanju, nivojski prehod pa po statistiki dogodkov bistveno ne odstopa od preostalih nivojskih prehodov. Večji del nepravilnosti povzročijo udeleženci v cestnem prometu, kot na primer zlom zapornice, zadrževanje zapornice v spodnji legi pri odpiranju, naslon zapornice na vozilo ali namerno zadržanje, preden zapornica doseže spodnjo lego.«
Monika Horvat
Trofenik: »Če bi se držaimi organi ukvarjali z ozadji te situacije, bi marsikdo končal v Dobu«
Da so Velikonedeljčani grdo izviseli, saj bi morali ob rekonstrukciji proge Pragersko-Hodoš v skladu z zakonodajo omenjeni nivojski prehod preurediti v zunajnivojski kot so to naredili na vseh ostalih, še zdaleč ne tako prometnih cestah, je kritičen nekdanji župan in poslanec Vili Trofenik, ki prav tako živi v neposredni bližini problematičnega prehoda: »Ta nivojski prehod je neodgovorna in nestrokovna rešitev, ki škodi življenju prebivalcev dela naselja Mihovci. Tehnika, ki naj bo še tako sodobna, lahko v vsakem trenutku zataji. Bližnji prebivalci vidijo, kako nenadoma prihitijo serviserji popravljat zapornice. Vsa ta nevarnost bi odpadla, če bi bilo zgrajeno izvennivojsko križanje. Zadeva je v osnovi zgrešena, nedopustna in kaže na neodgovorno ravnanje občine in investitorja modernizacije proge na eni strani, na drugi pa na neodgovorno trošenje evropskih in državnih sredstev. Ključ do rešitve bi bilo spoznanje odgovornih, da so naredili nedopustno napako... Če bi se pristojni državni organi podrobneje ukvarjali z ozadji, ki so pripeljala do te neživljenjske in nesprejemljive situacije, bi bila zadeva verjetno že rešena. Marsikateri od vključenih akterjev pa ne bi bil več na funkciji, pač pa v Dobu...«
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 5. novembra 2019
Severna obvoznica čaka na umestitev v novi OPN
Vsak čas bo dokončan nadzidek zdravstvenega doma, v fazi projektiranjaje kolesarska mreža po osrednjih Slovenskih goricah, za prihodnje leto pa preigra-vajo finančne scenarije za realizacijo dveh velikih in nujnih projektov: gradnjo čistilne naprave v Lenartu in prizidka k osnovni šoli
Lenart • Pred občinskim praznikom z županom o minulem letu in načrtih
Letos bo v Lenartu še posebej	mesta. Do takrat bo zaključena
slovesno, saj obeležujejo tudi 260	tudi največja Investicija v letu 2019
let delovanja osnovnega šolstva In	- gradnja nadzldka zdravstvenega 30 let, odkar je Lenart dobil status doma. Kot je povedal župan Janez
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Občine Lenart vam iskreno čestitam in vas v petek, 8. novembra 201 9, ob 18. uri vabim v Športno dvorano Lenart na prireditev, posvečeno 260-letnici šolstva v Lenartu, 30-letnici mesta Lenart in občinskemu prazniku.
mag. Janez Kramberger, župan Občine Lenart
Župan Janez Kramberger
Kramberger, so trenutno v fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja, s približno 400 kvadratnimi metri dodatnih površin pa bodo pridobili prostore za preventivo in novo ginekološko ambulanto. Skupaj z ureditvijo okolice bo pro-
jekt stal 600.000 evrov, od tega jih 400.000 zagotavlja ministrstvo za zdravje, 200.000 evrov pa gre iz občinskih proračunskih sredstev.
Kolikor jim finance dopuščajo, se v Lenartu lotevajo obnove komunalne infrastrukture. Letos jim
Videm • Učenje za življenje na OŠ Videm
Majhni koraki za velike spremembe
„Želimo biti del pozitivnih sprememb, ki bodo vidne na dolgi rok," poudarjajo v Osnovni šoli Videm. Po poti sprememb stopajo v okviru gibanja Učenje za življenje. Predvsem se učijo spoštljive komunikacije in nekonfliktnega reševanja sporov, kar je lahko dobra popotnica za boljšii jutri celotne družbe.
Izhodišča pozitivne discipline
*	Učinkovita komunikacija. Kot starši bi morali razumeti, da otroci bolje »slišijo«, če so povabljeni k skupnemu razmišljanju in sodelovanju, namesto da bi jim samo ukazali, kaj naj mislijo in naredijo.
*	Disciplina, s katero poučujemo. Učinkovita disciplina uči socialne in življenjske veščine in ni ne permisivna ali kaznovalna.
*	Usmerjanje na rešitve in ne na kazni. Obtoževanje nikoli ne reši problema.
*	Spodbuda. S spodbudo praznujemo trud in napredek in ne samo uspeha. Poleg tega pomaga otrokom razvijati samozavest v lastne sposobnosti.
Jani Prnic
fntr,-
„Na področju vzgoje želimo narediti vidne spremembe, saj je dolgoročno to naložba v kakovostno življenje učencev in širše skupnosti. Z razvijanjem čutne ostrine, čustvene inteligence in spoštljive komunikacije bomo presegli okvire, ki so trenutno še sprejemljivi v družbi. Zavedamo se slabosti kaznovalne vzgoje kot tudi slabosti permisivne vzgoje, ki kaže posledice vsakodnevno v neposredni okolici. Vemo, da sta avtoritativni in permisivni pristop nespoštljiva do otroka. Permisivni pristop ne uči pomembnih življenjskih veščin, avtoritativni način pa mogoče trenutno deluje, vendar na daljši rok rodi več težav in merjenja moči. Pri iskanju prave poti ali ravnovesja metod vzgoje nam lahko pomaga pozitivna disciplina, ki temelji na spoštljivi komunikaciji in razmišljanju, kaj zahteva situacija In ne kaj bi jaz rad, da drugI naredi. V okviru tega bomo dali poudarek
dnevnim rutinam in spoštovanju reda, spodbujali bomo samostojnost in pohvalili. Pri uvajanju discipline moramo biti prijazni in trdni - kar smo se dogovorili, drži, hkrati pa morajo biti zahteve razumne. Discipliniranje je učenje, za to sta potrebna čas In trening," je pojasnil ravnatelj OŠ Videm Robert Murko.
Dodal je, da učenci skozi pozitivno disciplino spoznavajo naravne in logične posledice. „Primer naravne posledice je, če otrok ne poje kosila, bo lačen. Da otrok zaradi tega, ker nI pojedel kosila, ne sme uporabljati računalnika, nI naravna posledica. Smisel logične posledice pa je, da bi otroke učili za prihodnost, namesto
da bi plačevali davek za sedanjost ali preteklost."
Pomembna je tudi vloga staršev
„Po daljših pripravah, pridobljenih novih znanjih in veščinah smo pripravili ustrezne pogoje za uvajanje pozitivne discipline in mediacije v naše delo. Učitelji so na izobraževanjih pridobili dodatna znanja in veščine, s čimer bodo še uspešnejši pri svojem poslanstvu. Z malimi koraki se daleč pride, potrebna sta potrpežljivost in znanje, ki ju imamo, zato verjamemo, da bomo pri realizaciji visoko zastavljenega cilja uspešni. Zavedamo se pomembne vloge staršev, saj lahko na vzgojnem področju uspešno delamo samo v sodelovanju z njimi. Zato bomo v sredo, 6. novembra, ob 17. uri pripravili kratko Izobraževanje za starše v Izvedbi Janija Prgiča z naslovom: Učenje za življenje z roko v roki. Sledile bodo delavnice za starše, ki jih bodo pripravili učenci za starše po dnevu dejavnosti na to temo, ki ga koordinirata učiteljici Damjana Hllš in Aleksandra Kuko-vič. Na delavnicah bodo udeleženci skozi Igro vlog spoznali različna orodja za uvajanje pozitivne discipline In medlaclje. Verjamemo, da veliko malih ljudi na veliko malih mestih lahko naredi velike spremembe," je prepričan ravnatelj OŠ Videm s podružnicama Leskovec In Sela Robert Murko.
Moica Zemliarič
je skupaj s Telekomom tudi uspelo položiti še zadnje zaščitne cevi za optično povezavo po celotni občini, tako da se Imajo zdaj možnost vsi Lenartčanl priključiti na širokopasovno omrežje.
Že nekaj časa je ena od županovih prioritet sprejetje novega OPN, v katerega bodo lahko končno umestili severno obvoznico, saj Lenart nanjo čaka že leta. »Ustavilo se je pri soglasju za poplavne študije. Imamo tudi 400 pobud za gradnje, vsi čakajo, bojim pa se, da bo pozitivno rešenih bolj malo vlog. Lani smo uredili središče Lenarta, dali več prostora pešcem In kolesarjem, tranzitni tovorni promet pa preusmerili na južno obvoznico. Šele izgradnja severne obvoznice pa bi nas dokončno rešila gostega prometa,« pravi Kramberger.
Občina Lenart pa je tudi inicia-torka izgradnje 154-kilometrske kolesarske mreže po osrednjih Slovenskih goricah, ki bo povezala 15 občin partneric, zgradili pa naj bi jo do leta 2022.
Prihodnje leto čakata občinsko vodstvo dva velika izziva, in sicer gradnja čistilne naprave v Lenartu in prizidka k osnovni šoli. »Investicija, ki je nujna, saj sedanja čistilna naprava ne deluje, je ocenjena na pet milijonov evrov. Pridobiti skušamo sofinanciranje evropskega kohezijskega sklada. Kakšen bo ta delež, še ne vemo, upamo na vsaj 8o-odstotnega, a tudi če toliko dobimo, moramo sami zagotoviti milijon evrov. Na drugi strani pa res potrebujemo prostor za vsaj štiri, še raje pa za deset novih šolskih oddelkov, kar bi lahko rešili z dograditvijo obstoječe osnovne šole; s tem pouk ne bi več potekal na dveh lokacijah, staro šolo bi lahko dokončno zaprli, s prizidkom pa zagotovili prostor za naraščajoče število učencev v občini. Tudi ta investicija nas bo stala kakšen milijon evrov, saj šolsko ministrstvo za te investicije nima denarja. Iščemo variante, a najbrž ne bo druge rešitve kot dolgoročna zadolžitev.«
Senka Dreu
fntn1 arhiv črt la
Pozitivna disciplina temelji na spoštljivi komunikaciji in razmišljanju, kaj zahteva situacija in ne kaj bi jaz rad, da druai naredi. Veščin pozitivne discipline se učijo tudi na OŠ Videm.
Slovenija • Strožji zakon o uporabi pirotehnike
Prazniki kmalu brez petard
Državni zbor je tik pred prazniki z 61 glasovi za in 17 proti sklenil, da je predlog novele zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, s katerim SDS predlaga omejitev in strožji nadzor prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov, primeren za nadaljnjo obravnavo.
V nekaterih poslanskih skupinah bodo v nadaljevanju obravnave poskušali doseči popolno prepoved pirotehnike. Državni zbor je splošno razpravo o predlagani noveli opravil sredi oktobra, minuli teden pa je sklenil, da je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Osnovni namen predloga, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci SDS, je omejitev in strožji nadzor prodaje in uporabe pirotehničnih izdelkov. Še nekoliko bi omejili rok prodaje in uporabe pirotehnike ter poostrili nadzor, iz zakonodaje pa umaknili določbo, da lahko pirotehniko uporabljajo tudi mladoletni, če so pod nadzorom staršev.
Vlada in večina koalicijskih poslanskih skupin so sicer izrazili dvom, da bi spremembe pripomogle k povečanju varnosti pri uporabi pirotehnike. Podatki policije namreč kažejo, da je najbolj moteča in nevarna uporaba pokajočih pirotehničnih izdelkov, ki so že po sedaj veljavni zakonodaji prepovedani.
sta
fntn- mo/1
torek • 5. novembra 2019
Gospodarstvo
Štajerski	5
Dornava • (Ne)vzdrževanje kanalizacijskega sistema
Jaški polni, cevi zamašene
Občina Dornava je doslej s kanalizacijskim sistemom upravljala sama, v okviru občinskega režijskega obrata. Po odhodu komunalnega delavca, ki je skrbel za to dejavnost, je sistem predala v upravljanje Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj.
KP Ptuj je bilo sicer v vlogi kon-cesionarja že doslej, a le na papirju. Ker občina režijskega delavca za delo na sistemu več nima, so vzdrževanje tudi operativno predali v roke koncesionarju. Po besedah Jerneja Šomna iz KP Ptuj je omrežje zelo zanemarjeno, opaziti je podhranjenost vlaganj. „Sistem je deloval kot ročno voden, brez avtomatizacije, ki je bila v osnovi predvidena, ne pa tudi uporabljena. Želimo, da objekti obratujejo, kot je zamišljeno, kar je edino najbolj racionalno. To pa pomeni kar nekaj vlaganj. Zamujena leta, ko se v omrežje ni vlagalo, moramo sedaj nadomestiti v krajšem času. Veliko dela smo že vložili v vakuumski sistem kanalizacije, kar je sedaj v zaključni fazi. V začetku pri-	hodnjega leta se
bomo posvetili čistilni napravi. Ta sicer obratuje. A če želimo videti dejansko stanje, bo treba bazene izprazniti in očistiti. Potem bomo ocenili potrebo po vlaganjih. Z neposredno podelitvijo koncesije bi se vzdrževanja in investicij lotili na daljši rok ter vzpostavili stanje, kot bi moralo biti že od začetka. Prej ali slej se bomo morali lotiti tudi odvoza grezničnih gošč in blata iz malih čistilnih naprav, da omejimo nekontrolirano onesnaženje."
Mernik: „Zakaj ste molčali"
Svetnika Marka Mernika je zanimalo, zakaj KP Ptuj, če je bilo uradno koncesionar, ni opozorilo na nevzdrževanje. Šomen je odgovoril, da na sistemu operativno
Župan o vložku 35.000 evrov
„Od 150 jaškov, ki smo jih odprli Jih je bila več kot polovica katastrofalnih. Nekatere veje sistema so bile čisto zamašene. Na kontrolni plošči nam je prikazovalo, da sistem deluje brezhibno. Vse lučke so svetile zeleno. No, potem smo ugotovili, daje stanje daleč od tega in da sistem sploh ni avtomatsko voden. Senzorji so bili odklopljeni. Ker kanalizacija ni delovala, kot bi morala, so bili uporabniki nezadovoljni. Pri nekaterih so se težave odpravile, pri drugih ne. So tudi takšni, ki so obupali in nehali opozarjati. Sedaj smo 20.000 evrov namenili za najnujnejša popravila, za vzpostavitev normalnega delovanja se kaže potreba po vložku še okoli 15.000 evrov. Sistema doslej niso vzdrževala domača podjetja, temveč so serviserji prihajali iz Kopra in Ljubljane. Tako so potni stroški serviserja iz Kopra znašali več kot stroški opravljenega dela," je poudaril župan občine Dornava Janko Merc.
Dornausko čistilno napravo bodo v začetku prihodnjega leta predvidoma izpraznili in očistili, da bodo lahko ugotovili njeno fizično kondicijo: kaj deluje in kaj ne, kaj je dotrajano, kateri deli kličejo po servisu...
niso nikoli delali in je tudi njih izjemno presenetilo, da je tako zanemarjen. „Čeprav smo bili formalno izbrani kot koncesionar, sistema nismo poznali. Po dogovoru z nekdanjo občinsko upravo smo izvajali dela po naročilu. Recimo odvoz blata iz čistilne naprave, izvedba monitoringa, odmašitev kakšnega kanala ... Vodstvo občine nam je delo naročilo, mi smo ga izvedli, izdali račun in za nas je bila naloga končana. Da je sistem tako zanemarjen, pa nismo niti pomislili."
Nov odlok, nova (višja) cena
Občina Dornava je zaradi zakonske uskladitve občinskih odlokov o kanalizaciji pristopila k novelaciji aktov. Ti naj bi predvidevali možnost neposredne podelitve koncesije KP Ptuj, z novimi akti bo na novo oblikovana tudi cena odvajanja in čiščenja odplak. „Novost bo predvsem ta, da se uvede omrežni-
na," je dejal Šomen.
Svetnike je pri obravnavi odlokov najbolj zanimalo, kako bodo novo ceno občutili uporabniki. Matej Zorko je povprašal, ali bo to podražitev v znesku en evro, pet, deset . „Prosil bi za kar se da konkreten odgovor." A ga ni dobil, saj je za to potrebna še izdelava elaborata.
Šomen je svetniškemu zboru obrazložil samo metodologijo oblikovanja cene. Glede na to, da se uvaja omrežnina, bo cena brez dvoma višja od današnje. Tam, kjer sistema ni (gre predvsem za gričevnat predel občine), položnice za zdaj ne bo. Če bi občinski svet sprejel še odlok o ravnanju z grez-ničnimi goščami in blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav, pa bo tudi za območja brez grajene javne kanalizacije sledila položnica. Gošče in blato pa bi od uporabnikov na centralno čistilno napravo Ptuj odvažal koncesionar.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Videm • Plaz v Trdobojcih
Sanacijo sofinancira država
Občina Videm je sredi oktobra začela sanacijo plazu v Trdobojcih. Zemljina po pobočju pod občinsko cesto je drsela že nekaj časa, lanska zima pa je naredila še piko na i. Plaz je s seboj odnesel velik del pobočja vse do roba
ceste, kije speljana na rebri na vrhu hriba.
Lokalna skupnost se je sanacije lotila s pomočjo državnih sredstev. Investicijo sofinancira sektor za sanacijo neurij in naravnih nesreč pri ministrstvu za okolje. Vrednost sanacije 6o-metrskega odseka je blizu 100.000 evrov. 67 tisočakov bo primaknila država, preostali delež bo s sredstvi lastnega proračuna pokrivala občina Videm. Dela izvaja podjetje Gradsan iz Maribora. V času sanacije je cesta skozi ta del Trdobojcev za ves promet zaprta. V skladu s pogodbo naj bi dela končali do sredine novembra. Pobočje bodo utrdili s kamnito zložbo ter sidranjem v živo skalo.
Cesto v Trdobojcih je občina Videm v dveh etapah asfaltirala v letu 2017, a se takrat za sanacijo plazovitega pobočja niso odločili. Ker je letošnja zima pobočje spodjedla vse do ceste, s sanacijo več ni bilo možno odlašati in jo je bilo treba izvesti.
MZ Župan Branko Marinič si je gradbišče ogledal v spremstvu sodelavcev z občine.
Lancova vas • Podražitev gradnje kanalizacije
Namesto 50.000 morda 150.000 evrov
Občina Videm v Lancovi vasi, med gostilno Osmica in avtocesto, ureja 200-metrski krak kanalizacijskega sistema. Dela je po javnem razpisu dobilo Cestno podjetje Ptuj, ki pri izvedbi projekta sodeluje s Komunalnim podjetjem Ptuj.
Foto: MZ
Urejanje komunalne infrastrukture v Lancovi vasi bo bistveno dražje, kot je bilo predvideno po oceni projektanta.
Občina je za projekt v letošnjem proračunu zagotovila okoli 50.000 evrov, kar pa za končanje del ne bo dovolj. Dela na terenu ni možno izvesti, kot si ga je zamislil projektant. Odstopanja so tudi med projektantsko oceno in dejanskimi stroški, ki nastajajo. Še najbolj je stroškovna rana zazevala, ko so med gradnjo naleteli na dotrajane, napol strohnele azbestne cevi magistralnega vodovodnega cevovoda, ki poleg videmske občine napaja še območja občin Podlehnik, Že-tale in Majšperk. „Vzporedno od mesta, kjer polagamo kanalizacijske cevovode, teče magistralni vodovodni cevovod. Ker je dotrajan, ga je nujno sanirati. Če bi ga samo zasuli, bi cevi popokale. Pričakujem, da bomo menjavo cevovodov financirali iz naslova skupnih vlaganj v sistem, iz omrežnine," je pojasnil videmski župan Branko Marinič. Dodal je, da se bo končni znesek investicije od projektantske ocene razlikoval tudi zaradi celovite izvedbe asfaltiranja ceste. Projektant je namreč predvidel asfaltiranje samo na sredini ceste, kjer polagajo cevi. Po županovih besedah bodo cesto preplastili v celoti. „50.000 evrov za investicijo ne bo dovolj. Dodati bo treba vsaj še enkrat ali celo dvakrat toliko denarja - za glavni magistralni vodovod in asfaltiranje," je razložil župan Marinič.
Mojca Zemljarič
Majšperk • V Sestrže 180.000 evrov
Dom z novo podobo
Po besedah županje Darinke Fakin gre za zadnji dom krajanov v občini, ki čaka na energetsko prenovo.
„Planirano je, da se dom v celoti uredi v roku dveh let. Gre za sanacijo fasade in ogrevanja. Poleg tega se bosta na stavbo dogradila dva prizidka, en prizidek bo namenjen kurilnici, drugi pa bo namenjen hrambi stolov ali povečanju dvorane. V dvorani se bodo izvedla obnovitvena dela in znižal oder." Dvorano bodo opremili tudi s sodobnim ozvočenjem in razsvetljavo.
Investicija bo predvidoma znašala 186.013 evrov, ki jih bo občina zagotovila z lastnimi sredstvi. Svetniki so na oktobrski seji celoten plan prenove soglasno potrdili. Zlatko Žnidar, predsednik odbora za gospodarstvo in kmetijstvo, je povedal: „Nekatere aktivnosti smo že pričeli. Doslej dokumentacija z vrisom pri GURS-u ni bila urejena, kljub temu da ima dom dve gradbeni dovoljenji. Te stvari smo že pričeli urejati." Predvideno pa je, da bodo do konca leta uredili dokumentacijo. Dela na objektu nameravajo pričeti v prihodnjem letu, dokončno pa naj bi dela bila zaključena do konca leta 2021.
Dom, ki je v solastništvu občine Majšperk in Športno-kulturnega društva Sestrže je bil zgrajen v 90. letih. Tanisa Bedenik, predsednica društva, je povedala: „Dom je danes redno vzdrževan in služi svojemu namenu. V njem potekajo družabna srečanja krajanov Sestrž in širšega okolja. Prav tako je prostore možno najeti za zasebne prireditve, kot so rojstni dnevi, birme, poroke in razne obletnice."
Karmen Grnjak
FOTO: KG
6 Štajerski
V središču
torek • 5. novembra 2019
Slovenija • Po ukrepu Banke Slovenije bodo številni ostali brez možnosti za najem kredita
Novi pogoji kreditiranja - hud udarec za m
Skoraj dve tretjini upokojencev in kar 20 odstotkov vseh zaposlenih naj bi po oceni Združenja bank Slovenije - zaradi novih, strožjih pravil Banke Sloven potrošniškega kredita. Večini slovenskega prebivalstva pa se bo kreditna sposobnost znatno zmanjšala.
Primeri izračunov kreditne sposobnosti
Štiričlanska družina z dvema mladoletnima otrokoma
Plača kreditojemalca: 1119 evrov (povprečna neto plača v Republiki Sloveniji v juliju 2019) Obstoječi krediti: 0 evrov
Kreditna sposobnost = 1119 - (715 + 237) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 167 evrov Znesek osebnega (potrošniškega) kredita na 7 let = okvirno maksimalno 11.500 evrov Znesek stanovanjskega kredita na 20 let = okvirno maksimalno 30.000 evrov
V	tem primeru se lahko vsak od staršev štiričlanske družine zadolži največ do 30.000 evrov (skupaj za 60.000 evrov), če oba prejemata slovensko povprečno plačo.
Dvočlanska družina z enim mladoletnim otrokom (npr. mati samohranilka)
Plača kreditojemalca: 1119 evrov (povprečna neto plača v RS julija 2019) Obstoječi krediti: 0 evrov
Kreditna sposobnost = 1119 - (715 + 310) = maksimalni znesek mesečnega odplačila 94 evrov Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6500 evrov Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = okvirno maksimalno 17.000 evrov
V	tem primeru se lahko mati samohranilka zadolži največ do 17.000 evrov. Po tem tudi dodatno kreditiranje ni več možno.
Upokojenec
Pokojnina: 657 evrov (povprečna neto starostna pokojnina v RS avgusta 2019) Obstoječi krediti: 0 evrov Kreditna sposobnost = 0 evrov
Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = 0 evrov
Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče
V	tem primeru se upokojenec ne more zadolžiti.
Upokojenec
Pokojnina: 800 evrov neto (nadpovprečna neto pokojnina) Obstoječi krediti: 0 evrov
Kreditna sposobnost = 800 - 715 = maksimalni znesek mesečnega odplačila 85 evrov Znesek osebnega (potrošniškega) kredita za 7 let = okvirno maksimalno 6000 evrov Znesek stanovanjskega kredita za 20 let = zaradi starosti kreditiranje na 20 let ni mogoče
V	tem primeru upokojenec lahko najame kredit do 6000 evrov
BS je namreč v začetku oktobra napovedala, pred nekaj dnevi pa z objavo v Uradnem listu tudi uradno izdala dokument, ki banke zavezuje, da morajo pri ugotavljanju kreditne sposobnosti poskrbeti, da bo vsakemu kreditojemalcu po plačilu mesečnih obveznosti na računu ostalo vsaj 76 % bruto minimalne plače oziroma 674 evrov (po 1. januarju 2020 se znesek poviša na 715 evrov). Temu znesku je
treba prišteti še denar, ki ga kreditojemalec potrebuje za vzdrževanje otrok. Glede na statistične podatke kar 57 % upokojencev ne bo več kreditno sposobnih.
Pravila so postala obvezna s 1. novembrom, vloge kreditojemalcev, ki so bile na banko podane pred tem datumom, pa so banke obravnavale različno. Iz NLB so sporočili, da so do vključno srede, 30. oktobra, sprejemali in obravna-
Mladi in manj premožni nikoli več do svojega stanovanja?!
»Zaradi tega ukrepa mladi, mlade družine in manj premožni nikoli ne bodo prišli do svojega stanovanja ali drugih dobrin, ki sijih brez kredita in zaradi nizkih plač nikoli ne bodo mogli privoščiti,«je o novem ukrepu Banke Slovenije povedal predsednik dražveMarjan Šarec. Tudi s pomočjo svojih staršev ne, saj bodo pri najemanju potrošniških in stanovanjskih kreditov onemogočeni tudi upokojenci.
Potrošnikom ostajajo na voljo obročna plačila pr
vali vloge za osebne in stanovanjske kredite NLB. Za vloge, zaključene do 30. oktobra, so obveljali dotedanji pogoji, za tiste, katerih obravnava se bo zaključila po 1. novembru, pa bodo veljali novi.
Iz Gorenjske banke so sporočili, da se kreditiranje normalno nadaljuje in da bodo nova pravila upoštevali pri vlogah, oddanih po objavi novega zakona. Ob tem velja poudariti, da je bil Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva v Uradnem listu objavljen 25. oktobra.
V Unicredit banki vloge, ki so popolne in oddane pravočasno, rešujejo sproti. Nove
Ptuj • Obnova OŠ Mladike odprla vprašanja o dvomljivih projektantskih ocenah in ponudbah izvajalcev
Prenova šole dražja zaradi umetnega zniži
Težko pričakovana prizidava z rekonstrukcijo OŠ Mladika se je pred nekaj dnevi začela. Brez zapletov pa (tudi pri tej naložbi) ni šlo. O tem, zakaj je bila pro zastavili nemalo vprašanj; med drugim tudi to, ali se ponudniki dogovarjajo in iz ptujskega občinskega proračuna vlečejo neprimerno večje zneske kot v so<
»Ko vidijo razpis MO Ptuj, ponudniki dodajo 30 % na cene...« „
Helena Neudauer
Svetnica Helena Neudauer, kije na glasovanju soglašala s predlogom novelacije, je pojasnila, daje v razpravi želela opozoriti vodstvo občine, da ponudniki evidentno služijo na račun Mestne občine Ptuj - in to bistveno bolje kot drugje: „Ko vidijo razpis, dodajo ponudbam 20 ali 30 odstotkov in to je osnova, o kateri se pogovarjamo. Opozoriti sem hotela na to, da se nam naložba draži med samim postopkom. Če ponudba presega zagotovljena sredstva v proračunu, naj se v prihodnje išče ugodnejša ponudba. Mogoče bomo na ta način imeli primerljivo drage investicije drugim občinam."
Da je prizidava z rekonstrukcijo OŠ Mladika nujno potrebna, se je praktično strinjal ves svet Mestne občine Ptuj. A zapletlo se je pri izbiri ponudnika; prvi (cenejši) je bil izločen zaradi neizpolnjevanja vseh pogojev, drugi (Tames, d. o. o.), ki je bil nato izbran, pa je s ponudbeno ceno hudo presegel predvidena sredstva za prvo fazo. Njegova ponudbena vrednost je namreč znašala 943.477 evrov, kar je za 188.000 evrov več od projektantske ocene.
Svetnica Helena Neudauer je mnenja, da je to bil dovolj velik razlog, da bi komisija oz. županja Nuška Gajšek lahko zavrgla to ponudbo kot nedopustno: „Noben mestni svetnik tej investiciji ne nasprotuje. Kar nekaj let opozarjamo, da je jedilnico treba zagotoviti. Druga zgodba pa je višina sredstev, za katero je bila sklenje-
na pogodba z izbranim ponudnikom. Od odbora do seje smo dobili precej pojasnil glede tega, kaj pomenijo zagotovljena sredstva, kaj projektantska ocena ipd. Nisem pa prejela odgovora na vprašanje, zakaj se niste odločili, da bi to ponudbo zavrgli, ker presega zagotovljena sredstva naročnika."
Neudauerjeva: »S tem ravnanjem spodbujamo izvajalce, da nam dajejo (pre)drage ponudbe«
Neudauerjeva meni, da bi bilo možno ponudbo podjetja Tames po Zakonu o javnem naročanju kot nedopustno zavrniti, saj presega zagotovljena sredstva naročnika: „S takšnim ravnanjem, kot smo mu zdaj priča, sami spodbujamo ponudnike, da nam dajo ponud-
be, ki so višje od zagotovljenega denarja. Takšne ponudbe bi morali začeti zavračati, sicer se lahko večno izgovarjamo na projektante. Z novim javnim naročilom bi lahko to spremenili."
Obrazložitve strokovnih služb ptujske občine se ji zdijo nesprejemljive. Prepričana je, da bi v tem konkretnem primeru uspeli z izločitvijo ponudbe kot nedopustne: „Tako bi se morali odločiti, drugače bomo imeli - tako kot v preteklem mandatu - zgodbe, ko smo se v mestnem svetu srečevali s tem, da smo morali nekaj naknadno potrjevati in so se nam investicije dražile."
Županja Nuška Gajšek je vztrajala, da jim je to bilo onemogočeno, saj so bila v trenutku izbire sredstva v načrtu razvojnih programov (NRP) za to investicijo že zagotovljena. Pritrdil ji je tudi Be-
Končno so pognali tudi stroje. S tem je storjen pri pogoje za delo in učenje.
torek • 5. novembra 2019
V središču
Štajerski	7
ilade družine in upokojence
ije (BS) - s prvim novembrom izgubilo kreditno sposobnost. To pomeni, da ne bodo mogli najeti niti evra
Ukrepi
ek kartic, lizing in sivi trg
vloge za potrošniške in stanovanjske kredite obravnavajo že skladno z uradno sprejetim Sklepom BS.
Banke pričakujejo drastično znižanje kreditov
Ob tem banke ocenjujejo, da bodo omejitve znatno zmanjšale obseg kreditiranja in močno vplivale na njihovo poslovanje. Združenje bank Slovenije je na svoji strani objavilo oceno, da se bo kreditiranje zmanjšalo za 50-70 milijonov evrov na mesec oziroma za
bistvenih odstopanj zaradi novih pravil, saj potrošnikom ponujajo različne možnosti obročnega nakupovanja, ne zgolj potrošniških kreditov. Ocenjujejo pa, da je ta makrobonitetni ukrep pretiran, saj bo zmanjševal kreditno sposobnost potrošnikov in s tem tudi potrošnjo, ki je eden od generatorjev gospodarske rasti.
Aljoša Domijan iz podjetja Gambit trade, ki upravlja eno največjih spletnih trgovin pri nas, Enaa. com, nam je pojasnil, da prek potrošniških kreditov prodajo zanemarljiv odstotek blaga, saj njihove stranke za obročno odplačevanje raje uporabljajo kreditne kartice.
Rešitve v lizingu ali
•	»iv
zunaj meja države
Čeprav kaže, da bodo ukrepi BS globoko zarezali v kreditno sposobnost Slovencev, je pričakovati, da bodo številni rešitve iskali v lizingu, na sivem trgu ali celo zunaj
600-740 milijonov evrov letno ter bo vplivalo tudi na zmanjšanje potrošnje v maloprodaji, prav tako na nakupe predvsem »rabljenih« stanovanj, posledično pa se bodo zmanjšali prihodki države iz naslova davka na dodano vrednost.
Trgovci so bolj optimistični
In kakšen vpliv novih pravil pričakujejo trgovci, ki ponujajo nakupe na obroke in hitre kredite? V Merkurju, kjer so letos spet zabeležili rast potrošniških kreditov in obročnih nakupov, ne pričakujejo
meja Slovenije. V Avstriji, kjer so Slovenci razmeroma pogosti bančni komitenti, ponudbe ne nameravajo prilagajati slovenskim potrošnikom. V izpostavi banke Sparkasse, ki deluje ob meji, ob spremembi slovenske zakonodaje ne čutijo sprememb. Pri potencialnih kreditojemalcih opravijo pregled celotnega družinskega proračuna in statusa (število otrok, nepremičnin, avtomobilov). Na podlagi teh podatkov odločajo o odobritvi kredita. Kredit praviloma odobrijo le slovenskim državljanom, ki so zaposleni v Avstriji in živijo v Sloveniji, slovenskim državljanom, ki so zaposleni v Avstriji in imajo naslov prijavljen v Avstriji, ter slovenskim državljanom, ki so že več let komitenti njihove banke. Slovencem, ki imajo avstrijsko banko, a živijo in delajo v Sloveniji, ne odobravajo kreditov. Tudi v Posojilnica bank iz Celovca ne pričakujejo večjega navala Slovencev.
Žiga Kariž
Razmerje med letnim dohodkom in obroki kredita ne sme preseči:
-	50 % za kreditojemalce z dohodkom, nižjim od dvakratnika bruto minimalne plače;
-	67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. V primeru, da ima kreditojemalec vzdrževane družinske člane, je ta znesek ustrezno višji;
-	potrošniški krediti ne smejo presegati roka 7 let;
-	715 evrov bo moralo vsakemu kreditojemalcu ostati na računu po plačilu obroka;
-	237 evrov mora na računu ostati za vzdrževanje otroka.
Slovenija • S seje državnega zbora
Dodatek na delovno aktivnost
S povprečno plačo bo skorajda nemogoče pridobiti kredit.
ukinjen
Državni zbor je minuli teden s 34 glasovi za in 18 proti sprejel novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki ukinja dodatek za delovno aktivnost.
Kar 22 navzočih poslancev ni glasovalo, 16 poslancev pa sploh ni bilo prisotnih. Poslanci Levice in SD so še tik pred glasovanjem nastopili ostro proti ukinitvi dodatka. Opozarjali so, da bo ukinitev najbolj prizadela tiste, ki iz meseca v mesec komaj shajajo, in jih potisnila še globlje v revščino.
Dodatek je bil uveden leta 2012 z namenom, da bi tiste, ki so se bili pripravljeni vključiti v delo ali pri njem vztrajati, dodatno nagradili, hkrati pa je služil kot neke vrste socialni korektiv, saj je denarna socialna pomoč takrat znašala le 230 evrov, medtem ko danes znaša 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.
Doslej je dodatek prejemalo nekaj manj kot 10.000 ljudi, njegova višina pa se je gibala med 50 in okoli 200 evri. Na ministrstvu načrtujejo, da bo država z ukinitvijo dodatka na letni ravni privarčevala 16 milijonov evrov, ob čemer poudarjajo, da njihov osnovni namen ni varčevanje, pač pa brezposelne vzpodbuditi, da se čim prej zaposlijo. Poudarjajo tudi, da bodo tisti, ki bodo izgubili dodatek, upravičeni do višjih nekaterih drugih socialnih prejemkov.
sta
inja projektantske ocene?
.1 1	„.vi .v. 1	11	1	1.1.1.	.	.1 . . področju gradbeništva zatrdila,
jektantska ocena za 188 tisočakov nižja kot ponudbena vrednost, so razpravljali tudi mestni svetniki in si da projektanti skorajda nikoli
vprašati, kje je njihova odgovornost, da so znižali to investicijo. Kje je njihova integriteta?! Podpisali so nekaj, za čimer zdaj ne stojijo. Dejstvo je, da bomo za drugo fazo naročili novo oceno, da se 'napaka' ne bo ponovila.«
Svetnica Marta Tušek pa je iz dolgoletnih delovnih izkušenj na
odgovarjajo za svoja dejanja, do danes ni bil noben kaznovan ne za tehnične ne finančne napake."
Kljub vsem pomislekom so svetniki z veliko večino potrdili novelacijo investicijskega programa prizidave z rekonstrukcijo in energetsko sanacijo šole. S tem so se strinjali, da se investicija začne tudi na terenu in ne le na
papirju.
ednjih občinah za primerljive investicije.
Dženana Kmetec
ji korak k temu, da bodo imeli šolarji in zaposleni na OŠ Mladika primerne
njamin Panikvar, vodja oddelka za javne finance, ki je zavzel stališče, da se v postopku javnega naročila upoštevajo celotna zagotovljena sredstva v NRP, ki jih je za 2,2 milijona evrov. „Komisija je ugotovila, da je v NRP dovolj sredstev, zato tega argumenta niso mogli uporabiti, saj je bila investicija načrtovana kot celota, ne le prva faza."
Štefan Čelan: »Projektanti so priznali, da so umetno znižali ponudbo«
Štefan Čelan je na možnost zapleta zaradi odločitve vodstva občine opozarjal že pred sejo mestnega sveta, v razpravi pa je udaril z novo informacijo: projektanti naj bi mu priznali, da so na zahtevo prejšnjega vodstva občine vrednost projekta umetno znižali: „Ko so ugotovili, da je skupna vrednost tega projekta več kot 2,5 milijona evrov, so dobili takšno navo-
dilo. Sicer bi bilo treba pripraviti drugačno dokumentacijo, in ker se je hitelo, so prejeli naročilo, naj naložbo pač kar znižajo za 20 %. To so na zahtevo naročnika naredili."
Posledično Čelana seveda upravičeno skrbi, koliko bo sploh stala celotna prenove zgradbe, saj je težko verjeti, da se bo končala pri 2,2 milijona evrih. „Župan ima svoje pristojnosti, kdaj in kaj sme podpisati, določene z zakonom. Če je pripravljen za dobrobit občanov nositi svojo glavo v torbi in v primeru, da ga kdo ovadi, sprejeti dejstvo, da bo imel težave, tudi prav. Podpisati pogodbo pred sklepom mestnega sveta, kjer gre za podražitev, ki prebija zakonsko dovoljen delež, je nevarno početje. Jaz sem županjo na to opozoril."
Županja: »Kje je odgovornost projektantov?«
Županja Nuška Gajšek se je na to odzvala z besedami: »Projektante je treba
ne dajo pravih ocen: „Nikoli ne
»Če bi bila ponudba dva milijona, bi to morali sprejeti? Ne ga srati!«
Gorazd Orešek, kije bil v prejšnjem mandatu podžupan MO Ptuj, je zatrdil, da o dogovorih s projektanti, ki naj bi na željo prejšnjega vodstva na hitro znižali vrednost ocene, ne ve ničesar. Sporna pa se mu je zdela razlaga, da se ponudbe ni moglo izločiti, saj da so bila sredstva zagotovljena v NRP: „Torej če bi oni dali ponudbo dva milijona, bi vi morali to sprejeti?! Pa ne ga srati!"
Županja Nuška Gajšek je odgovorila, da bi v primeru zavrnitve ponudnika izgubili veliko časa, saj novega razpisa ne bi mogli objaviti takoj. Dodala je še:„Meni ni v interesu, da plačujemo več, kot je potrebno, dejstvo pa je, da trg oblikuje ceno."
Foto: CG
Gorazd Orešek
Foto: CG
8 Štajerski
Podeželje
torek • 5. novembra 2019
Vučja vas • Inovativni mladi kmet 2019
Tudi kmetijstvo se da tržiti drugače
Inovativni mladi kmet za letošnje leto je postal Igor Paldauf s poljedelsko-živinorejske kmetije Paldauf iz prleške Vučje vasi. Kot vsako leto sta tudi tokratni izbor, letos že dvanajsti, organizirali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM).
Igor Paldauf je leta 2011 prevzel 25 hektarjev veliko kmetijo, na kateri živijo in delajo tri generacije. Trenutno je v postopku preusmeritve v ekološko pridelavo in prirejo krškopoljskih prašičev, ki bodo služili predelavi v lokalne, suhomesne proizvode najvišje kakovosti in za prodajo svežega mesa. Kmetija je tudi poljedelska s kolobarjem poljščin za krmo prašičev, žit, oljnic in konoplje. »Razvili smo blagovno znamko BeEko, vodimo oglede po kmetiji, ponujamo degustacije, organiziramo otroške delavnice, lani smo odprli trgovinico,« našteva mladi prevzemnik in nagrajenec, ponosen na priznanje, ki ga je za inovativen pristop k trženju v kmetijstvu, saj združuje nastop več kmetij z različnimi kakovostnimi izdelki na trgu, prejel iz rok predsednika države Boruta Pahorja.
Za laskavi naziv inovativnega mladega kmeta se je letos potegovalo osem kandidatov: poleg Paldaufa še Miloš Majcen iz Šentjanža (Kmet Miloš), Matija Mohorič iz Starega trga pri Ložu (Kmetija Mohorič), Ti-len Soklič iz Krnice (Kmetija Pr'Andreco), Marko Cesar iz Radvanja pri Mariboru (Čebelarstvo Cesar), Bojan Firbas iz Cogetincev (Domačija Firbas), Blaž Lečnik iz Šentjanža pri Dravogradu (Kmetija Lečnik) in Katja Temnik iz Žič (Zeliščni vrt Majnika).
SD
Igor Paldauf iz Vučje vasi je letošnji inovativni mladi kmet.
Središče ob Dravi • 10. dan gasilcev GZ
Gasilci so županova vojska
Gasilska zveza. Središče ob Dravi, ki jo vodi Mateja Munda, je v sodelovanju z domačim gasilskim društvom obeležila 10. dan gasilcev.
Kot je v uvodnem nagovoru povedala predsednica GZ Središče ob Dravi, je v lanskem letu minilo deset let obstoja omenjene gasilske zveze. Povezuje okrog 300 članov iz dveh gasilskih društev - PGD Središče ob Dravi in PGD Obrež. Obe društvi imata zavidljivo dolgoletno tradicijo; središko društvo deluje že 132 let, obreško pa 95 let. Mundo-va je poudarila, da so gasilci univerzalna sila, ki posredujejo na najrazličnejših intervencijah. Medtem ko so nekoč predvsem gasili požare, se zadnja leta srečujejo tudi z vse več intervencijami drugačnega tipa, kot so vremenske ujme in poplave, množične migracije, odpiranje vrat in nudenje pomoči reševalcem NMP, uporaba defibrilatorja itd. Ob tem se je dotaknila tudi nekaterih vprašanj o neurejenem statusu gasilcev. Zbrane je poleg predsednika domačega gasilskega društva Tomaža Kosca nagovoril tudi član regijskega sveta Podravske gasilske regije Janez Merc, ki je poudaril pomen gasilstva. Kot je dejal, so gasilska društva brez primere daleč največja prostovoljska organizacija pri nas. »So županova vojska, ko pride do nesreče,« je izpostavil.
Gasilcem se je za vso pomoč zahvalil središki župan Jurij Borko. V nadaljevanju so podelili številna priznanja, med njimi gasilsko odlikovanje za posebne zasluge, ki ga je prejel Branko Rakuša iz PGD Obrež. Po uradnem delu, ki so ga popestrili mladi gasilci in Ljudske pevke iz Obreža, je sledila gasilska zabava.
Monika Horvat
Prejemnik odlikovanja za posebne zasluge v gasilstvu Branko Rakuša v družbi predsednice GZ Središče ob Dravi Mateje Munda, poveljnika Simona Zorca in tajnice Martine Horvat.
Podravje • Vlada potrdila oceno škode ptujske komisije po julijskih neurjih
Odškodnin ne bo pred aprilom prihodnje leto
V kolikšni meri bodo predlagani ukrepi za preprečevanje in lajšanje posledic te naravne katastrofe upoštevani bo treba še počakati, prav tako na višino in izplačilo odškodnin.
Tri zaporedna neurja s točo, orkanskim vetrom in močnimi nalivi so na širšem ptujskem območju letos poleti povzročila ogromno škodo na posevkih. Prizadetih je bilo dobrih 10.000 hektarjev kmetijskih površin. V ptujski kmetijsko--svetovalni službi z vodjo Petrom Pribožičem na čelu so nastalo škodo ocenili na dobrih enajst milijonov evrov. Hkrati so na resornem kmetijsko gozdarskem zavodu pripravili nekaj predlogov oziroma zahtev za preprečevanje in lajšanje posledic te naravne katastrofe in jih posredovali na kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter na vlado, prepričani, da so za tako izrazi-
nase
Andrej Rebernišek: »Brez cenitve in pobud za pomoč bi vse zastalo, drži pa, da se postopki predolgo vlečejo.«
to kmetijsko območje, ki je pomembno za pridelavo hrane za vso Slovenijo, potrebni resnejši ukrepi.
Med najpomembnejšimi zahtevami so bili tako sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktiviranje ukrepa »de minimis« za najbolj prizadete kmetovalce, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki ga dopuščajo predpisi EU, zmanjšanje odbitne franšize pri zavarovanjih na največ pet odstotkov, pregled parametrov odkupa pri žitih v primerjavi z drugimi državami in izdelava primerjalne analize protitočne zaščite v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji.
Vlada se je z vsem seznanila, a to je tudi vse...
»Vlada se je seznanila z našo oceno škode na kmetijskih pridelkih, ki so jo povzročila neurja v letošnjem juniju in juliju, kakor tudi z našimi predlogi oziroma zahtevami. 12. septembra je sklenila, pod dokument se je podpisal generalni sekretar vlade Stojan Tramte, da se pri izdelavi končne ocene škode upoštevajo naši podatki o prizadetih območjih in poškodovanosti
kmetijskih kultur kakor tudi podatki o poljščinah in površinah iz zbirnih vlog agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja za leto 2019 ter pripadajoče karte na območjih prizadetih katastrskih občin,« je članom sveta ptujskega KGZ pojasnil direktor Andrej Rebernišek.
Kot je razvidno iz zapisanega, se je vlada tudi seznanila z zahtevo po uveljavitvi nekaterih ukrepov, kot so znižanje oziroma odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, znižanje najemnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, oblikovanje posebne pomoči kmetijskim gospodarstvom v težavah in upoštevanje višje sile.
»Do odločitve o višinah odškodnin torej še ni prišlo, prav tako ne, kateri predlagani ukrepi bodo upoštevani,« še pravi Rebernišek in dodaja, da jim zdaj ne preostane drugega kot čakati.
Pobude s Ptujskega brez odmevov
Milan Unuk, predsednik sveta območne enote KGZS Ptuj, pa je bil tudi tokrat kritičen do dela znotraj lastne organizacije: »Vedno znova se dogaja, da se nas ne sliši dovolj. Druga stran je zmeraj močnejša, glasnejša in složnejša od naše po-
Milan Unuk: »Druga stran je zmeraj močnejša, glasnejša in složnejša od naše pogajalske skupine.«
gajalske skupine. Marsikatera pobuda pride prav s Ptujskega, a potem očitno ne vztrajamo dovolj, da nismo uspešni v prid našega kmeta. To je že kar vzorec, ne glede na to, katero vlado imamo.«
Rebernišek ga je spomnil, da je bila prav njihova kmetijsko-sve-tovalna služba tista, ki je večkrat temeljito obhodila teren in popisala nastalo škodo. »Če tega ne bi počeli in podali vseh teh pobud, se sploh ne bi nič premaknilo. Drži pa, da gredo ti postopki še vedno veliko prepočasi, to je večni problem, in kmetje v primeru pozitivnih odločb odškodnin ne morejo pričakovati pred aprilom.«
Senka Dreu
Žetale • Asfaltirali še en odsek občinske ceste
Veselje ob novih metrih asfalta
V Žetalah se te dni veselijo še enega odseka asfaltne ceste. Potem ko so sredi oktobra slovesno odprli novo asfaltirano cesto Stopnica-Šimperk, so se konec meseca takšne pridobitve razveselili še tisti občani, ki živijo ob cesti Žetale-Bedenik-Kamen. Gre sicer zgolj za dobrih 675 metrov novega asfalta, a tistim, ki so morali vsakodnevno premagovati pot do doma po kamenjasti in luknjasti cesti, to pomeni ogromno.
Polona Lozinšek je ena izmed tistih, ki se bo vsak dan peljala po novem asfaltu. S partnerjem,
ki je domačin v teh krajih, sta si tukaj ustvarila dom: „Meni je ta
kraj prirasel k srcu. Všeč so mi preprosti ljudje, ki tukaj živijo zelo povezano z naravo. Sedaj, ko je cesta asfaltirana, imamo res vse."
Župan Anton Butolen pa je na krajši slovenosti ob odprtju povedal: „Modernizacija cest je iz občinskega vidika zelo pomembna, saj so stroški vzdrževanja maka-
Od leve: Polona Lozinšek, Anton Butolen in Franc Krušič
damskih cest neprimerljivo večji zaradi škode, ki jo naredijo neurja. Modernizirane ceste zmanjšujejo stroške vzdrževanja."
Župana še posebej veseli, da je bila modernizacija ceste izvedena v celoti: „V tem trenutku se žal več ne moremo prijavljati na evropske projekte za modernizacije cest in jih lahko urejamo le z lastnimi sredstvi. Odseki, ki jih moderniziramo, so zato v zadnjem času krajši, kot so bili včasih." Zahvalil se je vsem, ki so pomagali pri izvedbi del, ki so z lastnimi finančnimi sredstvi pripomogli k modernizaciji, in izvajalcem za korektno izvedena dela.
Odprtje je s svojim harmi-karskim nastopom popestril Tadej Krivec, za blagoslov pa je poskrbel p. Ciril Čuš.
Dela na omenjeni cesti je v letu 2018 začel podjetnik Jožef Žolger, s. p., v letošnjem letu pa jih je dokončalo Cestno podjetje Ptuj. Skupna vrednost naložbe je znašala 72.000 evrov.
KG
Foto: SD
Foto: P
Foto: SD
Foto: MH
torek • 5. novembra 2019
Politika
Štajerski	9
Ptuj • Kako (ne)premišljeno je občinsko načrtovanje gradenj novih sosesk
Zelena luč za 180 stanovanjskih enot -kaj pa komunalna infrastruktura?
Problem, ki seje pojavil z načrtom izgradnje novega naselja v Ulici Jožefe Lackove na Ptuju, je odprl številna vprašanja. Med drugim tudi, v kolikšni meri se pri sprejemanju občinskih podrobnih prostorskih načrtov upošteva obstoječa komunalna infrastruktura oz. zakaj se njena ureditev v primeru gradnje večjega števila objektov investitorjem ne postavi kot prioritetni pogoj.
V zadnjih petih letih je bilo na območju mestne občine (MO) Ptuj izdelanih osem občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Po grobi oceni to predstavlja gradnjo okoli 180 novih stanovanjskih enot (hiš ali stanovanj v blokih). Pobudo o začetku izdelave OPPN podajo lastniki zemljišč ali občina sama. V imenu občine je izdelovalec načrta Skupna uprava občin Spodnjega Podravja.
Ko gre za gradnjo večjih sosesk, je še kako pomembno, da se pri pripravi OPPN upošteva tudi komunalna infrastruktura, še zlasti morebitna umestitev ali posodobitev potrebnih cest. Ker tega naj ne bi upoštevali, so krajani Ulice Jožefe Lackove na zadnji obravnavi med drugim s prstom pokazali tako na vodstvo občine kot na strokovne delavce SOU Spodnjega Podravja. Menijo, da (oba) sprejeta OPPN za to območje nista upoštevala obstoječe komunalne infrastrukture in težav, ki naj bi nastale, če se nanjo navežejo nove hiše.
A kot trdijo na Skupni občinski upravi (SOU) Spodnjega Pod-ravja, ni tako. V novo načrtovani soseski naj bi upoštevali tako ob-
V zadnjih petih letih je bilo na območju mestne občine Ptuj izdelanih osem podrobnih prostorskih načrtov, na podlagi tega bi bilo možno graditi okoli 180 novih stanovanjskih enot.
stoječo kot tudi novo načrtovano infrastrukturo. „Običajno se OPPN sprejemajo za območja, kjer infrastruktura še ni izgrajena in jo je treba načrtovati med postopkom glede na vsebino in potrebe. Ob začetku priprave pridobimo vse smernice nosilcev urejanja prosto-
V 10 letih se je spremenila namembnost 38 območij
Od leta 2008 naprej je bilo na območju Ptuja sprejetih 20 občinskih podrobnih prostorskih načrtov, dodatnih 18 jih je v pripravi. Večinoma so pobudniki za spremembo zasebniki, v pripravi pa je tudi osem odlokov, kjer je pobudnik občina sama.
SOU: navezava na Ulico Jožefe Lackove naj bi bila začasna
„Ob pripravi obeh OPPN ob Ulici Jožefe Lackove seje postopek izdelave odvijal v skladu z zakonodajo. Oba dokumenta zajemata izgradnjo novih objektov s pripadajočo komunalno in cestno infrastrukturo, istočasno pa je bil na mestnem svetu sprejet tudi sklep o izgradnji nove cestne povezave od Slovenskogoriške ceste do območja nove soseske. Po izgradnji nove ceste se začasna navezava na Ulico Jožefe Lackove ukine za promet in se ohrani le za kolesarje in pešce," pojasnjuje Alenka Korpar iz SOU Sp. Podravje ter dodaja, da so s tem zadostili zakonodaji oz. infrastrukturnim pogojem za začetek gradnje.
ra (MO Ptuj - za ceste, Komunalno podjetje Ptuj - za vodo in kanalizacijo, Javne službe Ptuj, Telekom, Adriaplin itd.). Na osnovi njihovih usmeritev in pridobljenih komunalnih katastrov se izdela osnutek OPPN, katerega sestavni del je tudi načrt komunalne infrastrukture; na njem je prikazano obstoječe omrežje in novo načrtovano omrežje," pojasnjuje direktorica SOU Sp. Podravja Alenka Korpar.
K osnutku nato pripravljavci gradiva pridobijo pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostora, kar je pogoj za sprejem na mestnem svetu. Temu pa bi morala slediti izdelava in sprejem programa opremljanja stavbnih zemljišč s pripravo občinskega odloka in nato izgradnja komunalne infrastrukture in cest. Prav v tem delu naj bi se zatikalo.
Kdo je dolžan zagotoviti infrastrukturo v novo-nastajajočem naselju
Dilema pa se pojavlja tudi okrog tega, kdo naj krije strošek ureditve komunalne infrastrukture:
občina za potrebe investitorja ali lastnik(i), ki bo na tem območju zaslužil s prodajo nepremičnin. V primeru Ulice Jožefe Lackove je zaplet nastal iz več razlogov. Občina je namreč OPPN sprejela s predpostavko, da se bo gradila nova cesta, a na zelo trhlih temeljih, saj za cesto ni zagotovila potrebnih zemljišč. Vsem trenutnim zapletom bi se lahko izognili, če bi v postopku priprave OPPN investitorjem naložili ureditev komunalne infrastrukture pred začetkom gradnje. Ker tega niso storili, bo denar za to zdaj morala zagotoviti občina.
Na SOU Sp. Podravje vztrajajo, da so pravilno načrtovali, saj je sprejem OPPN podlaga, da se lahko pristopi k ureditvi tudi komunalne infrastrukture. Rešitev je po njihovem enostavna: sprejetje Programa opremljanja stavbnih zemljišč s pripadajočim občinskim odlokom: „Nikakor ni možno vnaprej brez smernic in pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora kar naključno polagati komunalnih vodov in delati ceste - to ni v skladu z veljavno zakonodajo."
Dženana Kmetec
Ministrstvo: »To je neodgovorno ravnanje občine!«
Občina sije aprila letos pridobila tudi mnenje Ministrstva za okolje in prostor, da razčistijo, ali je možno z OPPN obveznost izgradnje komunalne opreme naložiti investitorju. Iz odgovora izhaja, da tega investitorju nikakor ni možno naložiti z OPPN, kvečjemu bi to morali opredeliti v pogodbi o stavbnem opremljanju.
„Poudarjamo pa naše stališče, da je sprejem OPPN, brez upoštevanja in zmožnosti izpolnjevanja obveznosti občine v zvezi z izgradnjo komunalne opreme odraz neodgovornega prostorskega načrtovanja," so zapisali na MOP.
Tega se šele danes očitno zavedajo tudi tisti, ki so v prejšnji sestavi občinskega sveta tak občinski prostorski načrt potrdili. In kar je najbolj skrb vzbujajoče, najbrž ni edini.
Kidričevo • Prvo branje proračuna 2020
Čakajo jih številne naložbe
Svetniki občine Kidričevo so na oktobrski seji v prvem branju dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna za prihodnje leto. Proračunski prihodki so predvideni v višini 1,9 in odhodki v znesku 9,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo pokrpali z zadolževanjem.
Svetniki in vodstvo občine med obravnavo proračuna za prihodnje leto
Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je občina Kidričevo na pragu pomembnih investicijskih projektov (državnih in občinskih). V prihodnjih dveh letih naj bi se na območju občine realiziralo za najmanj 20 milijonov evrov investicij. Najobsežnejša bo gradnja obvoznice, ocenjuje se jo na 13 milijonov evrov. Gre za državni projekt, ki bo podprt s sredstvi EU. Dve naložbi bo s pomočjo evropskih sredstev izvedla tudi občina: štirimilijonski projekt urejanja gospodarske cone Strnišče in trimilijonski projekt gradnje kolesarskih poti. Med pomembnejšimi naložbami bo gradnja vrtca v Lovrencu. V proračunu so za ta namen rezervirali 700.000 evrov. V načrtu je prav tako obnova kanalizacije v Njivercah, ki jo bodo izvajali v naslednjih štirih letih in bo veljala blizu pol milijona evrov. Prvi del investicije za leto 2020 ocenjujejo na 150.000 evrov. Za modernizacijo več krajših cestnih odsekov bodo prihodnje leto namenili 200 tisočakov, za urejanje lokalne ceste Cir-kovce-Pongrce 280.000 evrov. Cesto bodo razširili, uredili odvodnja-vanje, jo na novo asfaltirali in ob robu označili mešano površino za pešce in kolesarje. Občina zagotavlja tudi delež finančnih sredstev za gradnjo krožišča ter ostale prometne in komunalne infrastrukture pri gradnji krožišča v Njivercah, pri novem bloku na glavni cesti skozi Kidričevo (160.000 evrov). Za blokom, katerega gradnja se končuje, bosta po napovedi župana Leskovarja v prihodnje zrasla še dva.
„Investicijska vlaganja, ki jih načrtujemo v letih 2020-2021, so rezultat minulega dela, da smo zagotovili sredstva. Sedaj nas čaka izvedba. Zadnje še nismo rekli pri projektu regulacije Polskave, ki ga peljemo skupaj z občino Videm in ministrstvom za okolje. Ta projekt je ocenjen na tri milijone evrov. Se pa že tudi pripravljamo na novo finančno obdobje EU, ko bi s pomočjo evropskih sredstev poskušali zgraditi namakalni sistem in končati komasacijo kmetijskih zemljišč," je povedal kidričevski župan Anton Leskovar.
Mojca Zemljarič
Destrnik • Ideja o domu upokojencev še živa
Za investitorje se ni bati
Marsikdo se spomni, da je ideja o gradnji doma upokojencev v občini Destrnik stara že nekaj let, da pravzaprav sega še v čase prvega županovanja Franca Pukšiča. Leta 2011 je bil dom tudi opredeljen v občinskem prostorskem načrtu (OPN) v naselju Zasadi, kjer ima občina v lasti zemljišče v velikosti dveh hektarjev.
»Aktivnosti peljemo naprej, opravljen je geodetski posnetek, dom bo treba zdaj umestiti v občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), pogovarjamo se s potencialnimi investitorji, skratka naša naloga je, da imamo pripravljeno vso dokumentacijo, da bomo pripravljeni, ko bo država razpisala koncesije za domove upokojencev. Glede na to, da domov primanjkuje, še manj sodobnih, se za investitorje glede na doslej izkazan interes ni bati, bolj me skrbi, ali nam bo uspelo pravočasno zagotoviti potrebne papirje,« pravi Pukšič, ki med investitorji za destrniški dom ne vidi Doma upokojencev Ptuj, ki je pet milijonov evrov lastnih sredstev že vložil v širitev svoje enote v Juršincih.
SD
Bo v Zasadih zrasel dom upokojencev?
Foto: MZ
Foto: CG
Foto: CG
Foto: SD
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 12. novembra 2019
/• 1 II	»1»	(IV •	>1 I
Vidni in nevidni anticm spomeniki
Foto: Črtomir Goznik
Rekonstruirana rimska lončarska peč v Rimski ulici v novem vodniku po rimskih zgodbah Ptuja ni našla svojega mesta.
Ptuj je svoj arheološki muzej, četudi ni bil namensko grajen, imel v dominikanskem samostanu do leta 2011. Žal pa ob začetku obnove mesto in stroka (še) nista imela nadomestne lokacije, na kateri bi lahko obiskovalci občudovali rimsko arheološko dediščino. Te še ni tudi osem let pozneje, v letu 2019, ko Ptuj slavi 1950. obletnico prve pisne omembe mesta v antičnih pisnih virih.
V	letu 2004, ko je Pokrajinski muzej Ptuj praznoval 111-letnico delovanja, je izšel ličen in reprezentativen vodnik z naslovom Ptuj - sprehod med spomeniki Rimske Petovione. Petnajst let po njegovi izdaji bi pričakovali, da ga bomo v omenjenem jubilejnem letu dobili najmanj v takšnem obsegu, če že ne s še več besedila in dodatnimi fotografijami.
Dobili pa smo vodnik po rimskih zgodbah Ptuja založnika Zavoda za turizem Ptuj, sicer obogatenega z novodobnimi rimskimi zgodbami Ptuja, kjer pa nekateri rimski spomeniki sploh niso zajeti, četudi so vidni v samem mestnem jedru, kot npr. Prešernova 16 (vrsta reliefnih fragmentov v steni hodnika ter trije napisni kamni, vzidani v severno stran notranjega dvorišča) in Prešernova 27 (nekdanja evangeličanska cerkev), kjer je na dvoriščni strani hiše vzidan kamniti lev, da ne omenjamo rekonstruirane rimske lončarske peči v Rimski ulici na Zgornjem Bregu, ki je edina prezentirana na prostem.
Nasploh sprehod med kulturno-zgodovinskimi pomniki Ptuja odkriva številne pomanjkljivosti. Najmanj, kar bi moralo mesto imeti, so kažipoti do teh spomenikov in njihove predstavitve. Letos pa mineva že celih 27 let od zadnje postavitve oz. označitve kulturno-zgodovinskih spomenikov...
Če smo v resnici ponosni na svojo preteklost, na svoje začetke, bi v jubilejnem letu ti spomeniki morali postati (biti) vidnejši, bolj na očeh Ptujčanov, domačih in tujih turistov. Tako pa še stanovalci, kjer domujejo nekateri rimski pomniki, le-teh ne poznajo.
V	luči teh žalostnih dejstev so številni napisi »1950 let Ptuja« veliko bolj neka simbolika kot pravi pomnik, ker reprezentativnih rimskih spomenikov tudi ne vzdržujemo dovolj, kaj šele, da bi od njih imeli pričakovane koristi v turističnem pogledu.
Posebej pa velja pohvaliti sodelovanje civilne pobude in PMPO, ki sta kljub številnim oviram našla skupni jezik pri reprezentativni predstavitvi V. mitreja v Hotelu Mitra. V tem projektu so združili moči vodstvo hotela, PMPO in Agencija Tosch pri vzpostavitvi virtualnih vodnikov po arheoloških zakladih, v sodelovanju upokojenega arheologa Ivana Tuška in Društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio 69 pa je izšla dopolnjena knjiga o rimski vojski z naslovom Rimska vojska v republiki in cesarstvu ter rimski vojaški nagrobniki.
V	novembru bo PMPO odprl tudi veliko arheološko razstavo, kar pa je še vedno premalo, da bi bili lahko ponosni na to, kako je neprecenljiva arheološka dediščina Ptuja vidna v največji možni meri na stalni lokaciji in vse dni v letu.
Mesto še vedno tudi nima novega celostnega turističnega vodnika.
Tako stari vodnik po Ptuju še vedno „prodaja" arheološki muzej v dominikanskem samostanu...
Ptujski turistični razcvet v samostojni Sloveniji so pred Zavodom za turizem napovedovali že v GIZ Poetovio Vivat in Lokalni turistični organizaciji Ptuj. Tisto o Ptuju kot prvem v slovenskem turizmu tako ostaja še ena pravljica na papirju, kije bila zapisana kot želja pred 28 leti. Lahko pa jo uvrstimo med ptujske zgodbe - Bilo je nekoč...
MG
Foto: Črtomir Goznik
Stari in novi vodnik
Pisma bralcev
ZD Ptuj in parkiranje
Zadnje čase je nemogoče priti do zdravnika v ZD Ptuj, če si naročen na določeno uro, predvsem zaradi totalne nezmožnosti najti parkirno mesto na parkirališču pred ZD v dopoldanskem času. Parkirni prostor je popolnoma in stalno zaseden, ker na njem parkirajo poleg pomoči potrebnih v ZD še vsi pacienti Bolnice Ptuj. Tudi prej je nekaj pacientov bolnice parkiralo na tem parkirišču, vendar po omejenem parkiranju pacientom v bolnici, jih je vse več pred ZD. Ti so tam po več ur. Zadeva zahteva nujno ukrepanje, še posebej, če se bo bolnica širila z urgerntnim centrom in še kakšno dejavnostjo, kar je normalno.
Nekoč je parkirišče pred ZD bilo le za tega, potem so mu za potrebe zdravnikov vzeli eno celo polje in ga omejili s cvetličnimi lonci. Sedaj je tudi ta prostor za zdravnike zapolnjen. Nujna reštev je venčnad-stropna »parkirna hiša« za potrebe bolnice in še popolnoma onemnogočiti parkiranje njenih pacientov pred ZD Ptuj, pa tudi prehod.
Res je, da Ptujčanom ni potrebno parkiranje, saj imajo brezplačne prevoze z avtobusi, vendar pacienti iz okolice,
predvsem starejši, ne morejo iskati parkiranje daleč od ZD, saj veliko njih komaj hodi, še posebej ob naročilu pri zdravniku na določeno uro.
Nujno je prisiliti bolnico, da si poišče način parkiranja za svoje paciente in zdravnike.
Pri vsej zadevi bi nujno morala tudi MO Ptuj sodelovati in čim prej določiti prostore za več nadstropno parkirno hišo za potrebe bolnice Ptuj, kot to ima bolnica Maribor. Obstoječe parkirišče pa bo zadostno za potrebe ZD, še posebej, če se cvetlični lonci premaknejo navzgor.
Sicer pa je parkiranje na področju MO Ptuj poseben problem. Pohlep po denarju je skoraj vsa parkirišča opremil z avtomati in plačilom parkiranja. Povsod v mestih imajo tudi na plačljivih mestim dovoljeno parkiranje za 10-15 minut, nekje celo ur, brez plačila. Podobno je sicer pri stavbi Perutnine, vendar samo za 5 minut. Čeprav je polno zasedeno, pusti vozilom vstop, in ko obiščeš celotno parkirišče in ne najdeš prostora ter hočeš ven, moraš plačati parkiranje, katerega ni bilo, ker je ogled istega nemogoč v 5 minutah.
Ureditev parkiranje v MO Ptuj je tudi zadeva komisije
za varnost prometa, kateri je menda najbolj važno postaviti čim več cestnih ovir (ležeči policaji). V Volkmerjevi ulici so kar 4-je, poleg omejitve z »ZONO 30«. Sicer pa, tudi če bi hotel, ne moreš voziti po njej hitrje kot 30 zaradi poškodovanosti cestišča v celotni dolžini »ZONE«, tako da zlahka dobiš še morsko bolezen. Če je omejitev, ne rabiš ovire ali obratno. Mislim, da je vpeljana »ZONA 30« ne-pootrebna, na njej ni zaznati »divjanja«. Sicer pa že ob zavijanju s Potrčeve, čez 50m, imaš oviro, ko nikakor ne moreš doseči nevarne hitrosti, da bi moral »miriti« promet. Tudi tista proti avtobusni postaji je odveč. Cela Ljubljana jih nima toliko. Pač, nekdo je zaljubljen v te ovire in krožišča, katerih je nekaj nepotrebnih (kot pri Puhovem mostu, Rabelčji vasi ali OBI-ju), vržen denar.
Pa še nekaj. Zakonsko so določene oblike ovir, po Ptuju je skoraj vsaka popolnoma drugačna, od grbine pri šoli na Prešernovi do takšne, da te vrže v zrak, tudi pri 30 na uro (pri šolskem centru).
Mislim, da je čas, da stara garda prepusti krmila mladim.
Vlado Kužnik, Krčevina-Vurberk
Prejeli smo
Tudi eko biološke sveče niso čudežna rešitev, treba je spremeniti navade
V časopisu Štajerski tednik z dne 25. 10. 2019 smo v članku »Sveče se kopičijo, kaj bo šele po 1. novembru« lahko prebrali, da so v ormoškem zbirnem centru Dobrava letos zbrali že čez 20 ton odpadnih sveč (na devetih pokopališčih na mesec poberejo okoli 2 toni sveč), ob 1. novembru pa samo v dveh tednih zberejo čez 8 ton sveč (kar pomeni približno tretjino celoletne količine).
Skrajni čas je, da tudi pri nagrobnih svečah nehamo s potrošništvom. Množično prižiganje sveč ni del naše starodavne kulture, temveč je rezultat potrošniške družbe. Smisel prazničnega 1. novembra ni množica sveč, temveč naj bi to bili spomini na naše drage preminule in skupna snidenja še živečih, ob zavedanju, da je življenje minljivo in je treba ravnati z njim čim boljše. Pri tem pa množica sveč ni potrebna.
Pohvale vredno je ravnanje, kakršno poteka v Zasavju in nekaterih drugih slovenskih krajih. Če ljudje že čutijo potrebo, da svojo prisotnost ob
grobu obeležijo z nečim materialnim, potem so namesto sveč vpeljali zastavice (zastavice sočutja): v bližini vhoda na pokopališče prostovoljci
mimoidočim za prostovoljni
prispevek ponujajo zastavice. Sredstva pa zbirajo tudi s SMS sporočili in jih namenijo pomoči potrebnim ali za opremo, ki rešuje življenja.
V časopisu Štajerski tednik z dne 18. 10. 2019 smo v oglasni prilogi lahko prebrali zapis o eko biološki sveči, katere ohišje je izdelano iz koruznega škroba z dodatki agro odpada, zato se sveča v industrijskih kompostnikih popolnoma razgradi. Polnilo sveče je iz palminega olja, stenj pa iz papirnate nitke. Svečo se oglaša kot popolnoma raz-
gradljivo, zato iz oglasnega sporočila veje vtis o popolni ekološki rešitvi, vendar pa je treba poudariti naslednje: zaradi pridobivanja palminega olja se uničuje deževne gozdove, to pa so pljuča našega planeta,namesto da bi na poljih gojili hrano, se z gojenjem koruze za koruzni škrob za ohišja sveč obremenjuje tla in podtalnico s pesticidi, pri gorenju sveč nastaja toplogredni ogljikov dioksid (naša država pa se je zavezala k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov).
Nove eko biološke sveče torej niso čudežna rešitev. Če na grobovih že morajo goreti sveče, jih naj gori čim manj. Če je že treba svojo prisotnost ob grobu obeležiti z nečim materialnim, je to lahko lesena zastavica, kamen, pobarvani kamen ...
Danica Hren (naslov v uredništvu)
torek • 5. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podlehnik • S srečanja starejših občanov
Starejši so veseli vsake pomoči občine
Kakšno bo življenje človeka na stara leta, je v veliki meri odvisno od angažiranosti lokalne skupnosti. Tega se zelo dobro zavedajo v podlehniškem občinskem odboru za negospodarstvo, zato poskušajo za svoje starejše občane čim bolje poskrbeti.
Foto: SS
Od leve: Marica Repinc, Zdenka Golub, Stojan Kojc, Jožica Svenšek, Tončka Vidovič, Vinko Hudinčec, Martina Voda Horvat in Sebastian Toplak
Podžupanja občine in članica odbora Jožica Svenšek je povedala: „Starejši se srečujejo z najrazličnejšimi težavami. Od tega, da se znajdejo v finančnih stiskah, da več sami ne zmorejo vseh opravil, da si ne zmorejo zagotoviti ogrevanja, hrane ... Poleg tega je mnoge strah, da bi morali iti v dom starejših. Najhujša pa je osamljenost. Po pomoč se obračajo na Rdeči križ in slovensko Karitas, pomaga jim seveda tudi Center za socialno delo. Pomembno vlogo pa ima seveda naše društvo upokojencev, ki organizira razna druženja in izlete.«
Navdušeni nad brezplačnimi avtobusnimi prevozi
Starejši občani pogosto niti ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. »Na občini jim pri tem pomagamo in jim svetujemo. Pri nas se je dobro obneslo zagotavljanje brezplačnih prevozov za vse občane na šolskih linijah. Starejši poročajo, da so jim ti prevozi v veliko pomoč. Vsako leto pa organiziramo še srečanje starejših občanov. Vsem, ki na srečanje ne bi mogli priti, ker nimajo lastnega prevoza, smo prevoz zagotovili na občini," je še pojasnila Svenškova.
Že tradicionalno srečanje starejših občanov je bilo letos konec
oktobra. Župan Sebastian Toplak je povedal: „Srečanje je v prvi vrsti namenjeno druženju. Pomembno pa je, da se tukaj lahko pogovorimo o rečeh in tegobah, s katerimi se starejši občani srečujejo vsak dan. Naše druženje je namenjeno obujanju spominov, ob tem pa gledamo tudi v prihodnost, da vidimo, kaj je možno še postoriti in kaj lahko v prihodnje še izboljšamo."
Načrtujejo tudi dom za starejše
Za prihodnost imajo velike načrte. „V središču občine načrtujemo medgeneracijski center, ki je naša prioriteta. V športnem parku Dežno smo že postavili kegljišče na vrvico, načrtujemo pa še, da ga bomo pokrili z nadstreškom," je izpostavil Toplak, ki je zbranim na srečanju zaželel nadvse prijetno druženje.
Na prireditvi vsako leto podelijo tudi darilo najstarejši občanki in najstarejšemu občanu. Tokrat sta darili prejela občanka Tončka Vidovič, ki je rojena daljnega leta 1931, ter Vinko Hudinčec, rojen v letu 1934.
Za kulturni program so poskrbeli otroci OŠ Podlehnik pod vodstvom Zdenke Golub in domače ljudske pevke Trstenke.
Karmen Grnjak
Ptuj • Praksa OŠ dr. Ljudevita Pivka
Delovni dan, za mnoge povsem
1 »v •	•	i».
običajen, zanje neprecenljiv
Predpočitniški teden je bil za devetošolce OŠ dr. Ljudevita Pivka poln novih izkušenj in znanj. Na šestih različnih lokacijah so opravljali poskusno prakso, preizkusili so se v vlogi trgovcev, natakarjev, turističnih delavcev...
Foto: CG
Devetošolci so med drugim prakso opravljali tudi na Ormoškem, v trgovini kmetije Bolcar.
Pred petimi leti so na OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami organizirali delovno prakso na različnih zaposlitvenih lokacijah. „Vanjo smo vključevali mladostni-
ke posebnega programa vzgoje in izobraževanja, da bi izboljšali svoje komunikacijske spretnosti, da bi ob razvijanju ročnih spretnosti pridobili primeren odnos do dela ter posledično krepili samozavest. Z
aktivnim vključevanjem v lokalno okolje so tako pomembno izboljšali kakovost lastnega življenja, ne nazadnje pa pomagali tudi odpravljati predsodke v družbi," pojasnjuje strokovna delavka na OŠ
dr. Ljudevita Pivka Vojka Havlas. V lanskem šolskem letu pa so praktično usposabljanje nadgradili in ga razširili še na devetošolce. Prakso izvajajo v okviru projekta Spodbujanje socialne vključenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje, v katerem sodelujejo s CIRIUS Kamnik in društvom Sožitje Ptuj. Ker so bili s poskusno prakso lani zelo zadovoljni, so jo tudi letos ponovili. Lokacije so izbirali glede na interes vključenih učencev. Sodelovali so s kavarno Kavoteka, Dijaškim domom Ptuj, Hostlom Poetovio Ptuj, kmetijo Bolcar, »second hand« trgovino Od mene k tebi, eden med njimi pa si je ogledal, kako poteka delo v avtomehanični delavnici Kolarič.
„Učenci so zelo zadovoljni. Delo, ki jim je bilo zaupano, so vzeli resno in z odgovornostjo, v očeh jim piše, koliko jim pomeni, da jih vidimo kot odgovorne mlade osebe, ki so - tako kot ostali - enakovreden in koristen del naše družbe. Pomembno se nam zdi, da si imajo možnost pridobiti socialne izkušnje, ki si jih sicer najverjetneje ne bi. Veseli smo tudi pozitivnega odziva staršev, ki se strinjajo, da bodo njihovi otroci s prakso lahko pridobili dodatne spretnosti, občutek za odgovornost in delovne izkušnje. Verjamemo, da se bodo tako lažje odločali pri izbiranju lastne poklicne poti, že zdaj pa bodo pridobili na samopodobi, ki prav tako pomembno kroji njihovo prihodnost," ugotavlja Havla-sova.
Dženana Kmetec
Ptuj • V OŠ Breg veliko pozornosti robotiki
Roboti nam niso tuji
Na OŠ Breg že nekaj let aktivno sodelujemo v dveh mednarodnih tehnoloških projektih, ki učencem omogočata učenje za življenje in jih pripravljata na prihodnost.
Foto: OM
V OŠ Breg ohranjamo tradicijo sodelovanja v mednarodnih projektih Erasmus+. Tako že tretjič zapored sodelujemo v dvoletnih mednarodnih Erasmus+ projektih, in sicer v projektu STEM Through Robotics in v novem projektu New Generation Schools in The Light of Education 4.0. V okviru slednjega bodo učenci spoznali nove tehnologije na področju Industry 4.0, Vex IQ robotov, 3D-dizajna, navidezne in izboljšane resničnosti (VR, AR) in dronov. Za delo in učenje smo izbrali opremo VEX IQ Robotics, ki je v Sloveniji še novost.
Tako učenci robotov ne poznajo zgolj iz znanstvenofantastičnih filmov, pač pa se z njimi ukvarjajo v šoli. Izobraževalni roboti pomagajo otrokom skozi igro razviti temeljne kognitivne veščine.
Novosti in svoj način dela so učenci sredi oktobra, ko so po Evropi potekali Erasmus dnevi, predstavili širši javnosti. Učenci so s pomočjo VEX IQ robotov izdelovali pametne gospodinjske naprave in programirali. Drugi projekt, ki smo ga predstavili, je projekt Firts Lego League, v okviru katerega se že četrto leto ukvarjamo z robotiko. Leta 2016 smo se med prvimi v regiji pridružili pilotski sezoni First Lego League Junior (FLL Jr). Usvojena znanja in inženirske veščine smo vsako leto uspešno predstavljali na zaključnih festivalih FLL Jr po Sloveniji. Letos je naša ekipa napredovala na tekmovalni nivo FLL, hkrati pa smo začeli vzgajati nove ekipe „juniorčkov". Da gre za veliko stvar, pove podatek, da v projektu FLL sodeluje 40.000 ekip.
Vsem nam, mentorjem in otrokom, je delo v veliko veselje in zabavo, ob tem pa pridobivamo veliko novih znanj in izkušenj. Slednje bomo lahko pokazali na Festivalu FLL Jr 2020 - Gradimo mesto in na regijskem turnirju FLL v Slovenskih Konjicah. Najboljše ekipe se uvrstijo na državno tekmovanje, najuspešnejši na državnem nivoju pa potujejo na svetovno tekmovanje FLL, ki bo letos v Ameriki.
Tako svojim učencem v okviru obeh velikih mednarodnih projektov odpiramo vrata v svet in jim dajemo popotnico za nadaljnje življenje, ki od nas zahteva vedno več kreativnosti in reševanja problemov.
OliverBučekin Mojca Vodušek
Ormož • Zavzeli Kerenčičev trg
Predstavili so se domačinom
Gasilci, policisti in reševalci so pred kratkim zavzeli Kerenčičev trg v občini Ormož. K sreči ni šlo za nobene nesrečo, temveč za prikaz služb za zaščito in reševanje, ki tod delujejo.
Prostovoljno gasilsko društvo Ormož je v sodelovanju z ormoško policijsko postajo in zdravstvenim domom z namenom ozaveščanja pripravilo skupen dogodek, s katerim so se predstavili občanom. »V preteklosti smo v PGD Ormož v mesecu požarne varnosti tradicionalno pripravljali dan odprtih vrat, ki je bil namenjen predvsem otrokom in šolarjem. Tokrat pa smo se odločili, da se širši javnosti predstavimo na osrednjem trgu skupaj z ekipo nujne pomoči zdravstvenega doma in policijsko postajo Ormož,« je pojasnil predsednik PGD Rajko Košič. Na ogled so postavili različna vozila ter opremo. Poleg reševalnega, policijskih in gasilskih vozil pa so mimoidoči med drugim imeli tudi možnost ogleda vaje reševanja iz višin. Gasilci so iz večnadstropne stavbe reševali maskoto, ki so jo potem predali v oskrbo reševalcem.
MH
Foto: Arhiv OS Olge Meglič
12 Štajerski
Kultura
torek • 12. novembra 2019
Ormož • S spominskega večera
Ob 20-letnici
Zgodovinskega društva
Ob 20-letnici delovanja Zgodovinskega društva Ormož je luč sveta ugledala že 16. številka strokovne publikacije Zgodovinski zapisi.
Foto: MH
Prejemniki spominskih listin v družbi predsednika ormoškega zgodovinskega društva Antona Luskouiča, Manice Hartman in župana Danijela Vrbnjaka
Zgodovinsko društvo Ormož že 20 let raziskuje lokalno zgodovino. Vsebino bogate ormoške zgodovine skušajo zainteresirani javnosti približati skozi različne dogodke, tudi skozi publikacijo Zgodovinski zapisi. Že 15 številkam z več kot 160 prispevki so dodali še novo, najobsežnejšo doslej. Po besedah glavne in odgovorne urednice Manice Hartman prinaša 10 prispevkov 11 avtorjev na kar 174 straneh. Članki so obogateni s slikovnim gradivom. Tudi tokrat so k sodelovanju povabili ljudi različnih poklicev in znanj.
Še preden so predstavili novo številko, je predsednik društva Anton Luskovič obudil spomine na začetek delovanja društva in v nadaljevanju poudaril pomen poznavanja preteklosti. »Novoustanovljeno Zgodovinsko društvo Ormož je ob uradnem zapisu v register leta 1999 v svoj program zapisalo, da bo, poleg profesionalnih institucij, ki se ukvarjajo s področjem raziskovanja zgodovine, proučevalo in ohranjalo spomin na pomembne, a morda iz različnih razlogov nekoliko pozabljene dogodke in ljudi iz preteklosti širšega ormoškega območja. Kot posebno pomembno področje si je društvo zadalo tudi založniško dejavnost, kajti iz pozabe časa lahko iztrgamo le objavljene interpretacije in analize zgodovinskih dejstev ter zapisane osebne spomine in doživetja. Tako z izdajanjem svoje strokovne publikacije »Zgodovinski zapisi« društvo bolj ali manj raziskano preteklost ohranja za prihodnje generacije, da bodo lažje razumele aktualne družbene procese v svojem času,« je med drugim dejal Luskovič, ki se je še zahvalil vsem članom in drugim, ki podpirajo njihovo delo.
V nadaljevanju so podelili spominske listine ustanovnim članom društva, sedanji člani pa so se za ves trud in delo zahvalili tudi dolgoletnemu predsedniku. Čestitke je ob jubileju izrekel župan Danijel Vrbnjak in poudaril, da je njihovo delo spoštovanja vredno.
Monika Horvat
Majšperk • Z odprtja razstave v Tovarni Umetnosti
Razstava, ki razkriva umetnika
Tokratna razstava umetnika Gregorja Samasturja, ki skozi 40 različnih umetnin prikazuje avtorjev osebni razvoj, nosi pomenljiv naslov „Intempore - skozi čas". Umetnine so nastajale v različnih obdobjih in govorijo o Samasturjevem življenju ter njegovi rasti.
Ob odprtju razstave je Gregor Samastur, prijetno presenečen nad velikim številom obiskovalcev, povedal: „V Majšperku tokrat razstavljam prvič v tolikšnem obsegu. Vesel sem, da me je Dušan (Fišer, op.a.) povabil. Sploh pa sem počaščen, da razstavljam v Tovarni umetnosti, kjer so se doslej odvijale samo imenitne razstave."
Dušan Fišer, ki je publiki predstavil vsebinsko plat razstave, pa je izpostavil: »Gre za pregled Gregorjevih kiparskih in slikarskih del, ki nam daje vpogled v njegov celotni opus ustvarjanja.« Dopolnil ga je Srdan Mohorič: »Vidi se njegovo razmišljanje in napredovanje na vseh ravneh.«
Na odprtju razstave je zbrane pozdravila tudi majšperška županja Darinka Fakin, ki se je zahvalila tako umetniku kot organizatorju razstave. V Tovarni umetnosti bo razstava odprta vse do 14. decembra.
KG
FOTO: SM
Ptuj • 25 let pevk Ptujskih upokojenk
Ko praznujeta ljudska pesem in glasba
V Narodnem domu na Ptuju je bil 24. oktobra praznični koncert, s katerim so pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj praznovale 25 let svojega delovanja.
Foto: MG
V 25 letih so pevke Ptujske upokojenke DPD Svoboda Ptuj nastopile že blizu 750-krat. Povprečno imajo letno okrog 25 nastopov.
V tem času so se občinstvu na različnih odrih poklonile že blizu 750-krat, a bolj kot statistika je pomembno, da pojejo in da se družijo ter prinašajo veselje številnim ljubiteljem ljudske kulture in tradicije. Na svojem repertoarju imajo več kot 120 ljudskih, ponarodelih in zborovskih pesmi. Skupino sestavljajo: Marija Zamuda (vodja), Marija Stiene, Francka Perger, Boža Ostroško, Vera Ko-kol in Tončka Kaučevič.
Jubilej so počastile s svojimi pevskimi in glasbenimi prijatelji, s katerimi se srečujejo na številnih nastopih. Skupaj z njimi so praznovali Fantje iz Jurovcev KUD Franceta Prešerna Videm, Ljudske pevke KUD Maksa Furja-
na Zavrč, mešana pevska skupina DU Sv. Trojica, ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci, ljudski godci Trio Vetrnica KD
Odpev Mala vas, DU Štiri peresna deteljica DU Tezno Maribor, pevke Katoliškega kulturnega društva Kidričevo, ljudska pevska
skupina Taščica KD Rače, ljudske pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina ter ljudski pevci Trta, KUD Zavrč. Koncert so sklenili s skupno pesmijo En hribček, kar je še dodatno olepšalo praznične trenutke.
S simboličnim darilom je pevkam Ptujskim upokojenkam ob prazniku čestitala tudi županja MO Ptuj z željo, da bi še dolgo nastopale in bogatile ptujsko kulturno. Priznanje za srebrni jubilje petja je vodji skupine Mariji Zamuda izreklo DU Ptuj, ki ga vodi Sonja Purgaj.Čestitk je bilo še veliko več, predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič pa jo je izrekla še kot voditeljica letnega koncerta.
MG
Slovenja vas • 20. prijateljsko srečanje pevcev in godcev
Praznični večer brez občinstva
V gostišču Čelan v Slovenji vasi je 22. oktobra potekalo nevsakdanje srečanje ljudskih pevcev in godcev. To ni bil klasični oder, na katerem nastopajo med letom, temveč oder pevskih prijateljev, ki se srečujejo tudi sicer, ne da bi čakali na aplavz občinstva.
Prijateljski pevski večer, ki letos ki je ob tej priložnosti tudi zapela je zapela po dve pesmi, tudi prese-slavi že 20. jubilej, je skrbno pripra- v kar šestih skupinah pevcev, kot nečenj ni manjkalo. Tako so pevke vila in povezovala Silva Kajtezovič, mentorica ali vodja. Vsaka skupina FD Markovci s pesmijo prikazale
Jubilejnega srečanja se je udeležilo 14 skupin ljudskih pevcev in godcev.
Foto: Silvestra Brodnjak
prodajo svojih pridelkov na tržnici, skupina pevskih prijateljev s Ptuja je zapela dalmatinsko - Ribar plite mrižu svoju, pevci Trta iz Zavrča so se v oblekli v noše hrvaškega Zagorja in z venčkom najbolj znanih zagorskih pesmi pritegnili tudi druge skupine pevcev, da so se jim pridružili. Prav posebno presenečenje pa so pripravile Gmajnarice iz Hajdoš. Četudi so prenehale delovati že pred 10 leti, so se ponovno zbrale skupaj in se s pesmijo vrnile v stare čase, ko so bile še tudi same aktivne na številnih odrih. Gmajnarice so bile tudi pobudnice tega srečanja pred 20 leti. Srečanja so se udeležili: ljudski pevci DU Ivana Rudolfa Breg, ljudske pevke DU in KPD Staneta Petroviča Hajdina, KD ljudskih pevk Jezero, Urbančanke Destrnik, Ljudske pevke KD Skor-ba, Gmajnarice Hajdoše, ljudski pevci DU Turnišče, Leskovčanke, pevke DU Leskovec, ljudske pevke iz Obreža, Fantje iz Jurovcev, pevski prijatelji s Ptuja, ljudske pevke FD Markovci, Trta, pevci KD Maksa Furjana iz Zavrča in vaške pevke iz Male vasi, skupaj okrog 90 ljudskih pevcev in godcev.	MG
Ormož • Osnovnošolci imajo ideje, kako oživiti Ormož
Zipline, hotel z vinskim »fačuzijem«
Spust po jeklenici (zipline), oživitev nekdanjega hotela z vinskim »fačuzijem« in savno, preureditev stare lekarne v kavarnico in slaščičarno, vzpostavitev kampa ob Dravi, pa atraktivnejše vsebine v edinem trgovskem centru Holermuos... Tako bi med drugim mladi ormoški šolarji oživili domače mesto.
do zanimivih poslovnih idej. »V delavnice so se vključevali tudi zunanji sodelavci: podjetje KEV, d. o. o., Obrtna zbornica Ormož, Podjetje Opsen, Lidija Tušek iz Bistre Ptuj, Polona Kukovec Lakota iz Podjetniškega inkubatorja Ormož in Center ponovne uporabe Ormož. Nastalo je devet skupin učencev, ki so izdelali devet podjetniških modelov Canvas in pripravili predstavitev svojih idej,« je aktivnosti v okviru poučnega projekta strnil ravnatelj Aleksander Šterman, ki je bil z rezultati učencev zelo zadovoljen. Pred dnevi so jih predstavili tudi širši javnosti in poželi aplavz. Mlade je pohvalil tudi župan Danijel Vrbnjak.
Monika Horvat
Osnovna šola Ormož je letos	(Javna agencija RS za spodbujanje	mentoric Nataše Rizman Herga in
prvič pristopila k projektu Z ustvar-	podjetništva, internacionalizacije,	Maje Korban Črnjavič iskalo pod-
jalnostjo in inovativnostjo do pod-	tujih investicij in tehnologije). 42	jetniške rešitve za vzpodbujanje
jetnosti agencije Špirit Slovenija	mladih šolarjev je pod vodstvom	turizma v lokalnem okolju in prišlo
Mladi šolarji so navdušili s številnimi podjetniškimi idejami.
Rokomet
Zelo boleča poraza ob vrnitvi na Hardek
Stran 14
Nogomet
Gladina Drave vse nižja in nižja...
Stran 14
Tenis
Slovenski finale v Virginiji, Rola do lovorike
Stran 15
Nogomet
Podvinčanom obračun za 2. mesto, Vidmu »petarda« Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL, 16. krog
18. poskus je bil srečen - končno!
V dosedanjih štirih skupnih sezonah v 1. ligi so nogometaši Domžal proti Aluminiju v vsaki po trikrat zmagali, ena tekma pa se je končala z remijem. Letošnja sezona je glede tega prelomna: po remiju v 7. krogu so šumarji v nedeljo prvič zmagali! V 18. poskusu ...
Pot do zmage pa še zdaleč ni bila lahka, saj so tekmo odigrali brez Martinovica (kartoni) ter poškodovanih Krajnca in Horvata. Pri gostih sta manjkala Ibričic (kartoni) in La-zarevič (bolezen).
Domžale so imele od vsega začetka tekme žogo več v svoji posesti in tudi prvo pravo priložnost na tekmi: v 11. minuti se je z izjemno obrambo po strelu Slobodana Vuka izkazal vratar Luka Janžekovič.
Šumarji so se počasi dvigovali (strela Matjašiča in Klepača), v 20. minuti pa so povedli: Matic Vrbanec je z lepo asistenco zaposlil Mihaela Klepača, ta pa je z močnim udarcem zadel tik ob vratnici nemočnega Mulalica - 1:0. Ko je že kazalo, da bo to izid polčasa, je Aljaž Ploj po podaji Tončija Mujana na nepravilen način zaustavil Mateja Podlogarja in sodnik Dragoslav Peric je pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Arnel Jakupovic - 1:1.
Nekaj nepotrebne nervoze ob koncu prvega dela so se Kidričani ob polčasu znebili in drugega z dežnim nalivom začeli zelo odločno. Znova so povedli v 60. minuti, ko je aktivni Klepač izkoristil nespametno poigravanje Bolgara Nikola Vu-yadinovicha, odvzel mu je žogo in stekel sam proti Mulalicu, ki je žogo uspel odbiti v vratnico, odbitek pa je v gol pospravil Ante Živkovic' - 2:1.
»To so napake, ki jih delajo igralci v selekciji U-15, ne smejo pa jih poče-
Aluminij - Domžale 4:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Klepač (20.), 1:1 Ja-kupovič (43., z 11 m), 2:1 Živkovic (60.), 2:2 Vuk (62.), 3:2 Klepač (71.), 4:2 Vrbanec (89.).
ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Jakšič, Kontek, Pantalon, Vrbanec, Petrovič, Matjašič (od 65. Peč-nik), Klepač (od 90. Amuzie), Leko (od 70. Čermak), Živkovic. Trener: Slobodan Crubor.
DOMŽALE: Mulalič, Šoštarič Ka-rič, Vujadinovič, Klemenčič, Fink, Čorluka, Pišek (od 86. Svetlin), Mujan, Podlogar, Jakupovic (od 76. Sappinen), Vuk. Trener: Andrej Razdrh.
ti prvoligaški igralci. To se nam dogaja iz tekme v tekmo, vedno znova se najde kdo, od tistih najbolj izkušenih do tistih najmlajših. To ni več samo pomanjkanje koncentracije, ampak je tudi vprašanje karakterja in v nekaterih primerih tudi nogometne inteligence. Psihološko stanje ekipe po pokalnemu porazu z Muro je bilo zamajano, saj smo tudi tam imeli vse stvari pod kontrolo, a si enostavno nismo upali zmagati. To je še najboljši opis - nismo si upali zmagati,« je stanje svoje ekipe slikovito opisal zelo razočaran trener Domžal Andrej Razdrh.
Kljub temu so gostje še enkrat uspeli hitro izenačiti, po podaji Mu-jana je zadel Slobodan Vuk - 2:2. Odločilen trenutek tekme se je zgodil v 71. minuti, ko je Petrovič z idealno podajo našel Klepača, ta je obšel vratarja in žogo s strani poslal v prazen gol - 3:2. Tretjič gostom ni uspelo več izenačiti, še več, domačini so tik pred koncem tekme celo povečali prednost - po asistenci Klepača je gol dosegel kapetan Matic Vrbanec - 4:2.
V naslednjem krogu se bodo šumarji v nedeljo ob 19. uri v gosteh pomerili z Muro.
1.	OLIMPIJA LJUBLJANA	16	10
2.	MARIBOR	16	9
3.	ALUMINIJ	16	9
4.	MURA	16	8
5.	CELJE	16	7
6.	CB24 TABOR SEŽANA	16	5
7.	DOMŽALE	16	4
8.	TRIGLAV KRANJ	16	4
9.	BRAVO	16	3
10.	RUDAR VELENJE	16	0
3 3 3 1 3 9 8 10 9 10
40:21 30:16 26:13 28:17 32:16 20:25 22:32 21:39 19:33 15:41
33 31 31 31 27 17 16 14 13 6
Mihael Klepač, Aluminij: »Tekma je bila zelo težka, saj so Domžalčani imeli več žogo v svoji posesti. Po nesrečnem izenačenju smo se med odmorom dogovorili, da nadaljujemo v enakem tempu naprej, kar je bilo ključno za tri točke in uresničitev želja. Sam sem res zabil dva gola in obenem asistiral, a ključen je bil ekipni duh. Najpomembnejše je, da vztrajamo med najboljšimi.«
Renato Pantalon, Aluminij: »Zelo težka tekma in zelo pomembna zmaga! Pogoji za igro so bili težki, zato bi čestital vsem soigralcem za
prikazano. Posebne čestitke za Kle-pača, ki igra v izredni formi, vesel sem zanj. Razlike pri vrhu lestvice so minimalne, zato bo treba še naprej zbirati točke, če želimo obdržati sedanje visoko mesto.«
Slobodan Grubor, trener Aluminija: »Domžalčani bi si glede na kvaliteto zaslužili višje mesto, a s tem se sam ne obremenjujem, meni je pomembna moja ekipa. Dobro smo se pobrali po porazu z Olimpijo v prejšnjem krogu, posebej bi izpostavil karakter ekipe. Ni bilo lahko zmagati na tekmi, kjer so gostje dvakrat izenačili, a nam je z veliko želje to uspelo. Vsak igralec natančno ve, kaj mu je storiti na igrišču, in vsi se tega tudi držijo. Klepač je tokrat izstopal, a tudi on lahko odigra še veliko bolje, veliko stvari še mora izboljšati.«
Dejan Petrovič-100
Pred tekmo je predsednik NK Aluminij Marko Drobnič Dejanu Petroviču čestital za 100. nastop v članski ekipi Aluminija in mu ob tej priložnosti izročil dres s številko 100. Deki je do tega dosežka prišel izjemno zgodaj, pri le 21 letih.
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši igralec tekme med Aluminijem in Domžalami je bil Mihael Klepač (Aluminij, rdeči dres), ki je bil enostavno prehiter za Domžalčane; sodeloval je pri vseh štirih zadetkih, dva je zabil sam, dvakrat pa je bil asistent.
Andrej Razdrh, trener Domžal:
»Ne glede na zaostanek smo 75 minut kontrolirali potek srečanja. Zavedali smo se, kako težko je v Kidričevem dosegati zadetke, a smo jih kljub temu dvakrat ujeli. Je pa neverjetno in težko razumljivo, koliko neumnosti lahko naredimo v 90 minutah! Na zadnjih šestih tekmah smo praktično na vsaki pokazali več od tekmecev, a zaradi lastnih neumnosti ne osvajamo več točk. Sicer smo v sami igri igrivi, najdemo rešitve, igramo hitro in na-
Šest tekem, šest golov
22-letni Hrvat Mihael Klepač je trenutno najbolj vroč igralec Aluminija. Na zadnjih šestih tekmah, dveh v pokalu in štirih prvenstvenih, je namreč dosegel prav toliko zadetkov - 6. Pri tem ima dosežek še toliko večjo veljavo, ker je le trikrat začel v začetni enajsterici, trikrat pa je vstopil s klopi. »Ali je bila to moja najboljša tekme kariere? Ja, zabil sem dvakrat, še dvakrat asistiral ...«
Spomnimo: Luka Štor je na uvodnih petih tekmah sezone dosegel štiri zadetke, kaj kmalu je oblekel dres Dynama iz Dresdna .
padalno, a naredimo številne individualne napake v fazi obrambe, ki jih je resnično težko razumeti. Veliko se pogovarjamo, iščemo rešitve na treningih, a na tekmah je vsak igralec odgovoren zase, vsak mora najti svoje rešitve, to pa nam ne uspeva. Upamo na boljše nadaljevanje.«
Jože Mohorič
Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
PRVALIGA TelekomSIovenije
REZULTATI 16. KROGA: Aluminij - Domžale 4:2 (1:1); Bravo - Maribor 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Kronaveter (24.); Celje - Triglav 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Božic (17.), 2:0 Vidmajer (39.), 3:0 Vid-majer (64.), 4:0 Vizinger (89.);
CB 24 Tabor Sežana - Rudar Velenje 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Radic (65.), 1:1 Sikimic (92., z 11 m). Rdeči karton: Cosic (68., Rudar);
Mura - Olimpija 3:1 (0:0); strelci: 1:0 Maroša (65.), 2:0 Samardžic (70., ag.), 3:0 Maruško (79.), 3:1 Vukušic (89., z 11 m).
Za zmago Mure zaslužni tudi navijači
S porazom v Murski Soboti je Olimpija izgubila večino prednosti pred zasledovalci, Maribor, Aluminij in Mura sedaj zaostajajo pičli dve točki. Borba za naslov jesenskega prvaka praktično ne bi mogla biti tesnejša, česa podobnega nogometni navdušenci v Sloveniji ne pomnijo .
Krog je zaznamoval obračun na polni Fazaneriji, kjer so navijači pripravili fantastično vzdušje, med drugim so pripravili več minut trajajoči ognjemet. Prvi polčas je pripadel gostom, a so se muraši odlično branili. V drugem polčasu je bila slika na igrišču povsem drugačna, črno-beli so prevladovali in zadevali ... Tekmo so odločili v slabih 15 minutah med 65. in 79. minuto, ko so zadeli trikrat. Po vrnitvi v 1. ligo je to prva zmaga Mure proti Olimpiji. Ta je klonila tretjič v sezoni, Mura vztraja pri enem porazu (z Aluminijem).
Maribor se je znova »mučil« kot že na številnih tekmah v tej sezoni, a jo je še enkrat odnesel »nepoškodovan«. Točkovni zbir zaenkrat uspešno »prikriva« slabše predstave, navijači pa so kljub temu vedno bolj kritični .
Celjani so odčitali lekcijo Kranjčanom, v derbiju začelja pa je bilo v Sežani napeto do zadnjih sekund. Rudar je bil pod vodstvom četrte-ga(!) trenerja v tej sezoni - Nikola Jaroša je med tednom zamenjal Andrej Panadic - zelo blizu prvi zmagi v sezoni, a so v sodnikovem podaljšku prejeli gol iz povsem nepotrebne, a pravilno dosojene 11-me-trovke. V opravičilo Velenjčanom šteje dejstvo, da so zadnjih 25 minut tekme odigrali z igralcem manj.
Koper je bil močan tekmec
Koper - Aluminij
3:2 (2:1)
STRELCI: 1:0 Vršič (2., z 11 m), 1:1 Jakšic (28.), 2:1 Žižek (32.), 2:2 Kle-pač (52.), 3:2 Vršič (78., z 11 m).
ALUMINIJ: Janžekovič, Jakšič, Amuzie, Martinovic, Kontek, Petrovič, Vrbanec, Čermak (od 88. Pantalon), Pečnik (od 84. Leko), Klepač (od 74. Matjašič), Živkovic. Trener: Slobodan Grubor.
Nogometaši Aluminija so v Koper odšli z minimalno prednostjo (prvo tekmo so dobili z 1:0) in jo na koncu uspešno ubranili. Skupni rezultat je bil sicer 3:3, a zaradi večjega števila doseženih golov v gosteh so v polfinale napredovali Kidričani.
Koper se je odlično pripravil na šumarje, precej pa so jim pri tem „pomagali" kar gostje sami, saj so slabo posredovali pri vseh treh prejetih zadetkih. Jakšic je tako v 1. minuti tekme precej nespretno zakrivil 11-metrovko, Janžekovič je v 32. minuti povsem nenevarno žogo izpustil iz rok in omogočil zadetek Žužku, pri tretjem pa je nespretno posredoval Čermak in prav tako kot Jakšic zakrivil 11-metrovko.
Kljub temu so gostje domala celotno tekmo nadzirali rezultat, že
gol Jakšica jih je močno približal napredovanju, domala odločilno prednost pa so si priigrali ob golu Klepača. Najboljši strelec pokalnega tekmovanja Dare Vršič (6 zadetkov) je sicer s svojo drugo realizirano 11-metrovko na tekmi znova poskrbel za negotov zaključek, a do kakšnega preobrata ni prišlo.
Kidričani so se tako že tretjo zaporedno sezono uvrstili med štiri najboljša slovenska moštva v pokalnem tekmovanju. Ob ugodnem žrebu (beri: izogniti se Muri) je blizu celo nov finale ...
JM
Za pokalno lovoriko po dva prvo- in drugoligaša
Pokal Slovenije, četrtfinale, rezultati:
Koper - Aluminij 3:2 (2:1); prva tekma 0:1;
Kalcer Radomlje - Celje 0:0; prva tekma 1:1;
Rudar Velenje - Nafta 1903 0:2 (0:1); prva tekma 1:2;
Mura - Domžale 8:6 (3:2, 1:2 - po 11-m); prva tekma 2:3.
3
4
4
7
6
2
4
2
4
6
torek • 5. novembra 2019
14 Štajerski
Spori
Nogomet • 2. SNL, 16. krog
Gladina Drave vse nižja in nižja ...
Drava Dakinda Ptuj -Jadran Dekani 0:1 (o:o)
STRELEC: 0:1 Lukanovič (60.).
DRAVA DAKINDA PTUJ: Curano-vič, Mate (od 82. Neskič), Rešek, Marcius, Nelson (od 65. Kačinari), Haljeta, Vajda (od 61. Novak), Ru-donja, Petek, Prahič, Dedič. Trener: Muamer Vugdalič.
JADRAN DEKANI: Cvetkovič, Ste-pančič (od 86. Živanovič), Vidako-vič, Vranješ, Jakupovič, Zyba, Lukanovič (od 80. Borghi), Babic (od 82. Perhavec), Kryeziu, Verunica, Ovse-nek. Trener: Vanja Cregorovič.
Le ena osvojena točka na zadnjih petih tekmah je izkupiček Drave, ki je glede na ne preveč renomirane tekmece (porazi z Biljami, Rogaško, Fužinarjem in Jadranom, remi s Krškim) enostavno katastrofalen. Ker ob tem seveda tudi igra ni na pričakovanem nivoju, je nezadovoljstvo vedno večje. Smo blizu spremembam?
»V srečanje nismo šli tako, kot bi morali, nismo si dovolj želeli zmage. Gostje so bili v tem elementu želje močnejši, agresivno so šli na vsako žogo, dobili so večina duelov, na koncu pa so tudi zabili gol, kar nam ni uspelo,« je bil po tekmi iskren 24-letni napadalec Roy Rudonja, ki je tekmo začel v začetni enajsterici.
Tudi tokrat je trener Muamer Vugdalič premešal začetno enajste-rico, glede na prejšnjo tekmo je naredil pet sprememb. Na igrišče sta se vrnila Luka Petek in Mitja Rešek,
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave še naprej ne najdejo izhoda iz globoke krize, na zadnjih petih tekmah so osvojili le eno samo točko ...
manjkal je Lovro Grajfoner, ki je v sezoni prejel že sedem rumenih kartonov. Ta sestava se od začetka ni najbolje znašla, veliko je bilo napak in nesporazumov pri podajah in gibanju.
Gostje so bili povsem osredotočeni na nasprotne napade, iz enega takšnih se je Hrvat Mateo Verunica znašel sam pred Curanovičem, a je slednji strel lepo ubranil.
Najlepšo priložnost so imeli domačini v prvi minuti 2. polčasa, ko je Vajda žogo s strani podal v sredino do Haljeta, ta jo je srečno spravil do
Rudonja, ki pa je v neposredni bližini gola slabo reagiral in vratar Cvetko-vič mu je šibek strel ob pomoči vra-tnice ubranil. Takrat je kakšnih 100 gledalcev upalo, da bodo dravaši nadaljevali v podobnem tempu, a so ostali razočarani.
Gostje so v 60. minuti izpeljali šolski protinapad, Verunica je s peto podal do sonarodnjaka Antonia Lukanoviča in ta je z natančnim strelom zadel zgornji kot gola - 0:1. Vrnitve za fante v modrih dresih ni bilo več, razkorak med obrambo in napadom je bil prevelik, številne
visoke podaje v kazenski prostor pa so gostujoči branilci brez težav odbijali.
»V takšnih primerih smo premalo potrpežljivi, preveč poskušamo na silo, kar se le redko izide. Tudi nam se ni in zato je bil poraz neizbežen. Razočarani smo,« je dejal Rudonja. Trener Vugdalič po tekmi ni bil razpoložen za izjave, ampak je le odhi-tel proti pisarni ...
Do konca jesenskega dela sezone so še trije krogi, v soboto bo Drava gostovala pri Krki v Novem mestu.
Jože Mohorič
Rokomet • NLB liga, 6. in 8. krog
Zelo boleča poraza ob vrnitvi na Hardek
Foto: Črtomir Goznik
S porazoma proti Mariboru (na fotografiji) in Kopru so Ormožani padli v spodnjo polovico lestvice.
Koper v begu, Gorica v padu
Nogometaši Kopra so po izpadu iz pokalnega tekmovanja odlično reagirali v prvenstvu in s štirico odpravili Novomeščane. Zmaga je toliko dragocenejša, ker so njihovi prvi zasledovalci iz Nove Gorice nepričakovano klonili v Prekmurju pri Beltincih. Gorica je na zadnjih treh tekmah osvojila le eno samo točko.
Pred tem so imeli podobno krizo Radomljani, ki pa so tokrat po sušnih štirih krogih vendarle zmagali, v obračunu nekdanjih prvoligašev so porazili Krško.
Ekipe z dna lestvice pripravljajo vedno več presenečenj, ob že omenjenih Beltincih sta do remija tokrat prišli ekipi Rogaške in Brežic. Slednji so ustavili serijo Nafte, prvi pa so remizirali z Biljani. Po vodstvu v 85. minuti so bili celo blizu zmage, a so domačini v zadnjih trenutkih tekme vendarle uspeli izenačiti.
Derbi začelja je prinesel veliko razburjenja v 2. polčasu, ko so padli vsi štirje zadetki, na koncu pa se je končalo z remijem. Konec je tudi serije Fužinarja, premočan je bil Dob. Po dva zadetka sta v tem krogu dosegla Peter Kogelnik (Dravograd) in Dejan Djermanovič (Koper).
REZULTATI 16. KROGA:
Drava Dakinda Ptuj - Jadran Dekani 0:1 (0:0);
Roltek Dob - Fužinar Vzajemci 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Petrovič (61.);
Koroška Dravograd - Brda 2:2 (0:0); strelci: 1:0 Kogelnik (65.), 1:1 Marinič (74.), 2:1 Kogelnik (80.), 2:2 Jazbar (84.);
Beltinci Klima Tratnjek - Gorica 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Kneževič (40.), 2:0 Raduha (76.), 2:1 Grudina (89.);
Brežice Terme Čatež - Nafta 1903 0:0;
Koper - Krka 4:0 (3:0); strelci: 1:0
Djermanovič (7.), 2:0 Baša (26.), 3:0 Hadžič (29.), 4:0 Djermanovič (74.);
Kalcer Radomlje - Krško 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Nikolič (18.), 2:0 Pišek (50.), 2:1 Pamič (53.), 3:1 Varga (82.);
Vitanest Bilje - Rogaška 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Šmigoc (87.), 1:1 Humar (90.).
1.	KOPER
2.	KALCER RADOMLJE
3.	GORICA
4.	NAFTA 1903
5.	VITANEST BILJE
6.	KRŠKO
7.	FUŽINAR VZAJEMCI
8.	KRKA
9.	ROLTEK DOB
10.	JADRAN DEKANI 11 DRAVA DAKINDA
12.	BELTINCI TRATNJEK
13.	BRDA
14.	ROGAŠKA
15.	BREŽICE ČATEŽ
16.	DRAVOGRAD
16	11 4
16	10 2
16	10 2
16	9 3
16	8 4
16	8 3
16	8 3
16	6 6
15	5 6
16	6 1 16	5 2 16	5 2 15	2 5 15	3 2
15	2 4
16	2 3
I	31:10	37 4 38:21	32 4 33:20	32 4 39:18	30
4	25:18	28
5	32:20	27 5 28:19	27 4 24:25	24 4 29:29	21 9 24:35	19 9 24:29
9	15:28
8	16:27	11
10	12:35	11
9	7:23	10
II	19:39	9
JM
17 17
Darjan Curanovič, Drava: »Fantje poskušamo vse, da bi prekinili to rezultatsko krizo, da bi krivuljo rezultatov obrnili navzgor, a nam to ne uspeva. Tudi proti Jadranu smo imeli svoje priložnosti, na žalost pa brez uspeha. Gostje so na drugi strani prežali na protinapade in bili v tem elementu zelo dobri. Mi bomo morali v slačilnici znova najti tisto pravo energijo, da bomo to mlado in perspektivno ekipo spravili na pravo pot. Zanimivo je, da smo proti ekipam iz zgornjega dela lestvice že pokazali, da smo jim lahko enakovredni, a le v primeru, če smo z glavami pri stvari in osredotočeni samo na nogomet. Sedaj ni tako, zakaj pa je tako, mora vsak igralec razčistiti sam pri sebi. Ko bo vsak na tekmi naredil svoje, potem takšnih tekem zagotovo ne bomo izgubljali.«
6. krog: Jeruzalem -Maribor 27:29 (14:10)
JERUZALEM: Balent (8 obramb - 2 x 7-m), Nunčič (1 obramba), Zemljič; Bogadi 2, Šoštarič 3, Čudič 9 (5), Žuran 6, G. Hebar 1, T. Hebar, Kocbek 3, Ozmec 1, Lukman, Krabo-nja, Mesarič 2, Ciglar, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Maribor 6/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Maribor 6 minut. IGRALEC TEKME: Andraž Velkavrh (Maribor).
Številne tehnične napake v 1. polčasu (šest tehničnih napak) in slaba igra v obrambi v 2. polčasu (19 prejetih zadetkov) so bile krive za poraz Jeruzalema ob vrnitvi ekipe na Hardek.
Ormožani so dobili prvi del tekme s štirimi goli prednosti, čeprav bi ta ob sedmih obrambah Tomislava Ba-
NLB liga
REZULTATI 8. KROGA: Riko Ribnica - Celje Pivo. Laško 26:29 (11:13), Jeruzalem Ormož - Koper 30:33 (16:16), Butan plin Izola - Krka 25:29 (12:14), Dobova - Urbanscape Loka 38:30 (20:14), Slovenj Gradec - Gorenje Velenje 23:28 (13:17), Trimo Trebnje - Maribor Branik 28:20 (16:10).
1 CELJE PIVO. LAŠKO	8	8	0	0	16
2. RIKO RIBNICA	8	7	0	1	14
3. TRIMO TREBNJE	8	6	1	1	13
4. DOBOVA	8	5	0	3	10
5. GORENJE VELENJE	8	4	0	4	8
6. KOPER	8	3	1	4	7
7. KRKA	8	3	0	5	6
8. URBANSCAPE LOKA	8	2	2	4	6
9. JERUZALEM ORMOŽ	8	2	1	5	5
10. MARIBOR BRANIK	8	2	0	6	4
11 SLOVENJ GRADEC	8	2	0	6	4
12. BUTAN PLINI IZOLA	8	1	1	6	3
lenta (dve zaustavljeni sedemme-trovki) morala znašati vsaj šest do sedem zadetkov prednosti. Začetek 2. polčasa je bil pri Jeruzalemu vse prej kot dober. Maribor je popolnoma zavladal na igrišču in striktno kaznoval prav vsako tehnično napako Ormožanov. Njihovo število se je zaustavilo pri številki 12 - enostavno preveč za zmago v 1. A-ligi.
Pri Mariboru se je razigral Andraž Velkavrh, saj je v 2. polčasu dosegel kar šest od svojih osmih zadetkov. Martin Kocijančič je pridno zbiral obrambe (šest v 2. polčasu) in ob le dveh obrambah Balenta in Klemna Nunčiča ni bilo več rešitve za Or-možane. Ti so porazno odigrali v
obrambi, ki je po širokih križanjih Mariborčanov pokala po vseh šivih. Maribor je v zadnjih pet minut stopil s prednostjo treh golov, prednost suvereno obdržal in se veselil zaslužene zmage.
Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož:
»Prvi del tekme smo še odigrali na solidnem nivoju, začetek 2. polčasa pa je bil porazen in to se nam ni zgodilo prvič. Pokopale so nas tehnične napake, te pa so Mariborčani kaznovali z lahkimi goli iz protinapadov. Tudi vračanje v obrambo ni bilo, kot bi moralo biti, in marsikateri zadetek bi lahko preprečili. Večino 2. polčasa smo v napadu odigrali na postavljeno obrambo, kar nam je
povzročalo ogromno težav. Ostali smo brez lahkih golov, ki so nam prinesli lepo prednost štirih golov v 1. polčasu. Prednost ob odhodu na odmor bi morala biti vsaj nekaj zadetkov višja, a roko na srce, zmaga Maribora je zaslužena.«
Andraž Velkavrh, Maribor: »Pozna se, da imamo novega trenerja in da stvari še niso tako dorečene, kot bi si želeli. Med polčasoma smo se dogovorili, kje moramo popraviti napake. Zaustavili smo levo stran Jeruzalema, ki je zelo nevarna, steklo nam je v napadu in v obrambi in zmaga je več kot zaslužena. Pred tekmo smo bili nezasluženo na zadnjem mestu, kar menim, da je pos-
ledica številnih menjav igralcev. Še vedno ostaja naš cilj uvrstitev v Ligo za prvaka. Ob tej priložnosti bi še omenil, da sem zelo vesel vrnitve v vašo trdnjavo. Tu je zmeraj prava in vroča atmosfera, ki iz nas igralcev, pa čeprav smo iz nasprotne ekipe, izvleče maksimum.«
8. krog: Jeruzalem -Koper 30:33 (16:16)
JERUZALEM: Balent (1 obramba - 1 x 7-m), Nunčič (3 obrambe), Zemljič (1 obramba); Bogadi, Šošta-rič 4, Čudič 6 (5), Žuran 6, G. Hebar, T. Hebar 2, Kocbek 6 (1), Krabonja, Ozmec 2, Lukman, Mesarič 4, Ciglar, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 8/5; Koper 4/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Koper 18 minut. IGRALEC TEKME: Grega Krečič (Koper).
Po Mariboru so se zmage na Hard Eku veselili tudi rokometaši Kopra, a so pokazali bistveno več od Mariborčanov. To samo dokazuje, kako slaba je bila predstava Jeruzalema v sredo proti sosedom.
Gostje so odlično pričeli tekmo (1:4), Ormožani pa so šele v 7. minuti dosegli svoj prvi zadetek iz igre. Do 8. minute si je Koper nakopal že tri izključitve, kar so spretno izkoristili Ormožani in izid dvakrat izenačili (5:5, 6:6). Sledile so minute Grega Krečiča, ki je od 9. do 22. minute mrežo Tomislava Balenta in Klemna Nunčiča zatresel kar šestkrat. Šele po Krečičevem odhodu na predah je ormoška ekipa zadihala in počasi, a vztrajno nižala zaostanek. Čudič je s svojo peto uspešno izvedeno se-demmetrovko v 28. minuti poskrbel za prvo vodstvo domačinov (16:15).
Medtem ko so Ormožani še naprej vztrajali skoraj z identično ekipo iz 1. polčasa, je trener Kopra Uroš Rapo-tec do 40. minute udarnim možem prve sedmerice namenil počitek. Ob tem je gostujoči trener zadel z
menjavo na golu, ko je Italijana Tho-masa Postogno zamenjal z Alešem Štavarjem. Ta je v 2. polčasu zbral kar osem obramb, od tega je v 39., 44. in 49. minuti gostiteljem zaustavil tri sedemmetrovke zapored (dvakrat Čudič, enkrat Tinček Hebar).
V 39. minuti je Jeruzalem po golu Roka Žurana še zadnjič vodil (20:19). Ob slabi obrambi Ormožanov svojega dne niso imeli niti domači vratarji. Zadetki Kopra so padali po tekočem traku, vodstva +4 v 45. minuti (22:26) Koper ni več izpustil iz svojih rok.
Žalost Ormožanov po drugem zaporednem domačem porazu je bila več kot očitna, saj se ekipa zaveda, da jo čaka hud boj za obstanek v ligi. Že v sredo, 6. 11., ob 18.00 Jeruzalem gostuje v Celju pri državnih prvakih, ki v elitni slovenski ligi meljejo vse pred seboj.
Klemen Nunčič, Jeruzalem Ormož: „Dobro treniramo in dobro smo se pripravili na nasprotnika, vendar nam na tekmah nikakor ne steče. Seveda smo razočarani, saj smo upali na zmagi proti Mariboru in Kopru, sedaj pa doživeli hladen tuš v obliki dveh porazov. Zmaga Kopra je čista kot solza. Pred nami sta gostujoči tekmi proti Celju in Ribnici. Naša želja je, da se predstavimo v čim boljši luči in da se dobro pripravimo na naslednjo domačo tekmo proti Slovenj Gradcu. Na tem srečanju bo treba trgati parket har-deške dvorane, če želimo osvojiti dve zelo pomembni točki."
Grega Krečič, Koper: „Zelo dobro smo se pripravili na Ormožane in jih z odlično predstavo premagali lažje od pričakovanega. Za razliko od Ormožanov smo imeli številne razpoložene igralce in tu se je tehtnica nagnila na našo stran."
Uroš Krstič
torek • 5. novembra 2019
Šport
Štajerski	1S
Tenis • Challenger turnir v ZDA
Slovenski finale v Virginiji, Rola do lovorike
Odbojka • 1. B DOL (ž)
Blaž Rola (140.) je trenutno na ameriški turneji, kjer se igra na trdi podlagi. V Charlottesvillu (JZ od Washingtona) v zvezni državi Vir-ginija je potekal turnir challenger z nagradnim skladom 55 tisoč dolarjev (+H).
Med posamezniki se je Ptujčan z dvema dobrima predstavama proti manj uveljavljenima igralcema uvrstil v četrtfinale, kjer ga je ustavil 1. nosilec, 24-letni Kanadčan Brayden Schnur (99.). Rezultat je bil 2:6, 6:7(4), v 2. nizu pa je Blaž pri vodstvu 6:5 na servis tekmeca zapravil kar štiri priložnosti za izenačenje na 1:1 v nizih. Schnur je šele v finalu klonil proti rojaku Pospisilu.
Veliko bolje je šlo Blažu med dvojicami, kjer je združil moči z Mi-tchellom Kruegerjem iz ameriškega Dallasa. Že v uvodnem dvoboju sta izločila 2. nosilca, nato pa sta se sprehodila vse do finala. Tam je
Kikboks • SP v Sarajevu
Žibrat svetovni prvak!
Na 22. svetovnem prvenstvu v kikboksu, ki ga je od 19. do 27. oktobra gostila prestolnica Bosne in Hercegovine, je nastopilo kar 754 tekmovalcev iz 58 držav, med njimi tudi Prlek David Žibrat iz Kickboxing kluba Pomurje. 30-letni Žibrat iz
Mlade odbojkarice dobile svojo priložnost
ZOK Roto Kema Puconci - ZOK G.S.V. Ptuj 0:3 (-16, -13, -19).
ZOK G.S.V. PTUJ: L. Horvat, Stav-bar, Vinkovič, Škraban, Kovačec, A. Horvat, Milošič, Paternost, Pignar, Oancea, Sužnik; trenerka: Svetlana Oletič.
Bivša prvoligaška odbojkarska ekipa iz Puconcev je v tej sezoni bistveno oslabljena, tako tudi na tekmi proti Ptujčankam ni imela realnih možnosti za pozitiven rezultat. Gostje so tekmo odigrale praktično s pol moči, trenerka Svetlana Oletič pa je lahko ponudila priložnost za
1. B DOL (ž)
REZULTATI 4. KROGA: Weiler Volley Zreče - Mozirje 2:3, ŽOK Ljutomer- Calcit Volley II 3:0, ŽOK Triglav Kranj - OD Krim 1:3, Roto-Kema Puconci-ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3.
1.	ZOK G.S.V. PTUJ
2.	OD KRIM
3.	ŽOK LJUTOMER
4.	WEILER VOLLEY ZREČE
5.	ŽOK TRIGLAV KRANJ
6.	CALCIT VOLLEY II
7.	MOZIRJE
8.	ROTO-KEMA PUCONCI
4 4 2 2 2 1
4 1 3 4 0 4
12:3 12:4
6
10:9
ll ll T T 6 6 2 O
igro tudi vsem mlajšim igalkam. Prvič je na ligaški prvenstveni članski tekmi nastopila Lea Horvat.
Ptujčanke so imele znova dober servis, ki je naredil razliko v njihov prid. Naslednjo razliko je naredil napad, v katerem je bila najuspešnejša Iva Škraban. Ob njej so zelo dobro odigrale Lea Horvat, Ana Horvat in Nika Milošič. Slednji je uspelo nekaj odličnih blokov, v katerih je v glavnem zaustavila najnevarnejšo domačo igralko Nino Rakar. Napad Pucončank ni bil preveč prodoren, tako da so gostje lahko zaustavljale njihovo igro in s protinapadi nato nanizale številne točke.
Najbolj izenačen je bil tretji niz, a le do rezultata 10:10, nakar so gostje znova dvignile nivo igre in tudi ta niz dobile z 19:25. V napadu je največ točk prispevala Iva Škraban (16), medtem ko se je v drugem nizu in tudi kasneje s servisi izkazala Dona Vinkovič. Obe sta bili kar nekaj let članici ekipe iz Puconcev, tako da je bila to zanju posebna tekma.
Že v sredo čaka ekipi ponovni obračun, saj se bosta na Ptuju pomerili še v pokalnem tekmovanju.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so v uvodnih štirih krogih v 1. B državni ligi vknjižile prav toliko zmag in zasedajo 1. mesto lestvice.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Foto: www.slo-open.com
Blaž Rola se je veselil prve letošnje lovorike med dvojicami.
Primorke izenačile po izteku igralnega časa
Challenger turnir Charlottesville (54.000 dolarjev +H), dvojice:
1. krog: Rola/Krueger - Huey/ Withrow (Filipini/ZDA, 2.) 7:6(5), 5:7, 10:2;
četrtfinale: Rola/Krueger -Glasspool/Inglot (VB) 6:2, 6:3;
polfinale: Rola/Krueger - Korda/ Kypson (ZDA) 6:2, 6:1;
finale: Rola/Krueger - Kavčič/ Bangoura (Slovenija/ZDA) 6:4, 6:1.
na nasprotni strani mreže stal Blaž Kavčič, ki je igral v navezi z Američanom Sekoujem Bangouro. V obračunu slovensko-ameriških dvojic sta daljšo potegnila Rola in Krueger in se veselila naslova. Za Blaža je to druga letošnja lovorika, prvo je med posamezniki aprila dosegel v mehiškem Leonu.
JM
Mote pri Ljutomeru je dosegel rezultat kariere, saj je v kategoriji do 89 kilogramov (light contact) postal svetovni prvak.
Žibrat je na SP pred dvema letoma v Budimpešti osvojil 2. mesto, a si je pod vodstvom strokovnjakov za pripravo tekmovalcev v borilnih veščinah Tomaža Barade, Andreja Sandeta in Marka Zidariča s trdim delom zadal edini cilj - osvojiti najvišjo lovoriko. Še največ težav mu je tokrat pri pohodu na svetovni vrh v četrtfinalu povzročal Hrvat Andrej Gudač, ki ga je Žibrat premagal z deljeno sodniško odločitvijo (2:1). Podoben razplet se je odvijal v polfinalnem dvoboju proti Nemcu Oliverju Seegerju, ko je znova z minimalno prednostjo slavil prleški tekmovalec. Najboljšo predstavo je David Žibrat prikazal v finalnem obračunu proti italijanskemu tekmovalcu Domenicu Pappacenu; po prepričljivi zmagi je v Sarajevu zado-nela slovenska himna.
NŠ
ŽRK Ptuj-ŽRK Izola 25:25 (11:13)
ŽRK PTUJ: Varga, Pušnik; Kolen-ko 7 (2), Polak 6 (3), Bedrač 4, Fran-gež 3, Puž 2, Krasnič 2, Luknjar, Ko-pold-Metličar, Geč, Skrinjar, Zajšek. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 5/6, ŽRK Izola 3/5. IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 14 minut, ŽRK Izola 8 minut.
Mlada ptujska ekipa je na obračunu z Izolo odigrala dva različna polčasa. Večino prvega je igrala slabo, v drugem pa je delovala kot prerojena in je bila bližje zmagi. To sta jim »odvzela« sodnika (med tekmo sta se večkrat »izgubila« in piskala nekaj spornih prekrškov na obeh straneh), saj sta končnico tekme krojila na nerazumljiv način.
Dvoboj ekip z dna lestvice je imel dodaten pomen, saj sta obe ekipi nujno potrebovali točke. Začetek je bil izenačen do rezultata 6:6, nakar se je domačinkam zaustavilo v napadu, medtem ko so Primorke izvedle kar nekaj samostojnih akcij in protinapadov ter si v 20. minuti priigrale prednost 6:11. V končnici prvega polčasa so se Ptujčanke prebudile in izboljšale realizacijo, prav tako pa je Nežka Pušnik ubranila nekaj žog, tako da so na odmor šle z majhnim zaostankom 11:13.
1. A SRL (ž)
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj - Izola 25:25 (11:13), Mlinotest Ajdovščina - Z'dežele 31:27 (17:12), Ž.U.R.D. Koper - Zelene doline Žalec 16:31 (9:15), Velenje - Krka 21:30 (9:12), Krim Mercator - Litija.
1. MLINOTEST AJDOVŠČINA	T	T	O	O	l4
2. KRIM MERCATOR	B	B	O	O	l2
3. ZELENE DOLINE ŽALEC	T	S	O	2	lO
4. Z'DEŽELE	T	4	O	3	S
5. KRKA	T	4	O	3	S
6. Ž.U.R.D. KOPER	T	4	O	3	S
7. I ZOLA	B	O	2	4	2
8. VELENJE	B	l	O	S	2
9. LITIJA	B	O	l	S	l
10. PTUJ	T	O	l	B	l
Foto - Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice (na fotografiji Minea Kolenko) so prišle do prve točke v sezoni.
Po ponovnem prihodu na parket so varovanke trenerja Ivana Hru-piča pokazale drugačen obraz in veliko boljšo igro. Bolje so zaigrale v obrambni postavitvi 6-0, prav tako pa so uspešneje zaključevale napade. Z dobro igro so hitro ujele Izolo in si po zadetku Asje Frangež z desnega krila v 47. minuti priigrale prednost treh zadetkov. V teh trenutkih je mlada ptujska rokometna
vrsta delovala kot prava ekipa, ki se je spodbujala in borila za vsako žogo. Najbolj razpoloženi sta bili v fazi realizacije Minea Kolenko in Nika Polak, po njunih zadetkih so bile domačinke do konca tekme v rahli prednosti. Na drugi strani so za Primorke neumorno zadevale zunanje igralke Leila Mujanovic, Ana Berzelak in Sara Hodžič.
Na krilih svojih gledalcev in pod-
pori s tribun sta se obe ekipi borili do zadnjih sekund. V zadnji minuti smo spremljali pravo dramo in preobrat Izole za izenačenje. Razpoložena Nika Polak je najprej zadela za 25:23, za gostje pa je ekspresno znižala Ana Berzelak (25:24). V tem trenutku sta glavno vlogo prevzela sodnika Drago Ocvirk in Miran Štri-gl: najprej sta takoj dvignila roko za neaktiven napad Ptujčank, nato pa ne dosodila čistega prekrška nad Asjo Frangež. Na drugi strani so Primorke izvedle protinapad in izsilile sedemmetrovko, ki jo je že po izteku igralnega časa uspešno izvedla Sara Hodžič za končni rezultat 25:25.
David Breznik
Kikboks • Popovača Open
Aleks zmagovalec
Ekipa mlajših ptujskih kikboksarjev - članov Kluba borilnih veščin Ptuj - se je v soboto, 19. oktobra, udeležila mednarodnega turnirja v Popovači na Hrvaškem. Na tekmovanju je sodelovalo 205 tekmovalcev iz 4 držav. Iz Ptuja so tokrat nastopali trije mlajši tekmovalci, vsi so tekmovali v disciplini point fighting.
Rezultati:
-	med mlajšimi kadeti je Aleks Prelog zmagal v kategoriji do 37 kg;
-	med mlajšimi kadetinjami sta 2. mesto osvojili Taja Šibila v kategoriji nad 47 kg in Larisa Vidovič v kategoriji do 37 kg v prvi in drugi skupini tekmovalk.
Na tekmovanju je sodil tudi ptujski mednarodni sodnik Edvard Štegar, ekipo pa sta uspešno vodila Timi Sitar in Matej Šibila.
Franc Slodnjak
16 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 5. novembra 2019
i
Nogomet • Lige MNZ Ptuj
Podvinčanom obračun za 2. mesto, Vidmu »petarda«
3. SNL - vzhod
REZULTATI 11. KROGA: Podvinci -Zreče 2:0 (1:0), Avto Rajh Ljutomer - Videm 5:1 (2:0), Kety Emmi Bistrica - Šampion 0:0, Radgona - Veržej 0:0, Odranci - Korotan Prevalje 2:1 (0:0), Dravinja - Šmartno 1928 2:3 (0:3).
1.	ŠMARTNO 1928 11 8 2 1 37:19 26
2.	PODVINCI	11 6 4 1 22:9 22
3.	ODRANCI	11 6 2 3 24:14 20
4.	ZREČE	11 6 1 4 20:16 19
5.	ŠAMPION	11 5 2 4 32:14 17
6.	DRAVINJA	10 5 2 3 34:20 17
7.	KOROTAN PREVALJE 11 5 1 5 21:15 16
8.	RAJH LJUTOMER 11 4 3 4 23:24 15
9.	KETY EMMI BISTRICA 11 3 4 4 21:20 13
10.	VIDEM	11 4 0 7 19:27 12
11.	VERŽEJ	11 1 2 8 11:39 5
12.	RADGONA 10 0 1 9 2:49 1
Podvinci - Zreče 2:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Simonič (7.), 2:0 Lah (48.).
PODVINCI: Cajnko, Lah, Ramšak, Oman, Zamuda Horvat (od 69. Za-goršek), Anžel, Kuserbanj (od 76. Čeh), Svenšek, Orovič, Zajko (od 81. Jaušovec), Simonič (od 69. Šegula). Trener: Aleš Čeh.
RDEČI KARTON: Orovič (26., Pod-vinci).
V derbiju ekip pod vrhom lige so Podvinčani v soboto pred kakšnimi 150 gledalci gostili Zrečane. Kljub izključenemu igralcu so uspeli zmagati in bodo prezimili na 2. mestu lestvice.
Podvinčani so z golom Uroša Simoniča hitro prešli v vodstvo, nato pa je njihovo igro nekoliko zamajala izključitev junaka dvoboja z Vidmom v prejšnjem krogu, Jerneja Oroviča, ki je v razmiku sedmih minut prejel dva rumena kartona. Veliko je Podvinčanom pomenil zadetek v zgodnji fazi drugega polčasa, ko je po prekinitvi v polno meril Branko Lah.
»Tekmo smo odprli tako, kot smo si želeli. Fantje so bili pravi od začetka, zgodnje vodstvo je bilo plod res dobre igre. Izključitev Oroviča nas je seveda nekoliko ustavila v tem naletu, a so se fantje odlično postavili v obrambi, res so garali eden za drugega in zapirali poti do gola vratarja Cajnka. Lahko bi celo rekel, da so tekmo rutinirano pripeljali do konca, za predstavo pa si zaslužijo vse čestitke,« je po tekmi povedal trener Aleš Čeh.
Avto Rajh Ljutomer - Videm 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Skuhala (5.), 2:0 Bru-men (35.), 3:0 Skuhala (53.), 4:0 Bru-men (67.), 5:0 Lotrič (75.), 5:1 Vajda
(92.).
VIDEM: Klasinc, Ovčar (od 72. Hrga), Gajšek, Lah (od 61. Bračič), Zemljarič, Cafuta, Lovenjak, Vajda, Tement, Krajnc, Furjan (od 72. Simonič). Trener: Robert Hojnik.
»Ko ne gre, pač ne gre, kot da smo v nekakšnem 'blackoutu',« so bile prve besede trenerja Vidma Roberta Hojnika po novem porazu, tokrat pri ekipi Ljutomera. Videmčani so jesenski del končali s serijo štirih zaporednih porazov, kar jih je potisnilo na skromno 10. mesto. »Zagotovo po kvaliteti igralskega kadra spadamo višje, a so nas številne poškodbe, omenimo Adedoja, Plajnška, Mohor-ka, Antoliča, precej onemogočile, saj posebno širokega kadra nimamo. Na srečo je sedaj zimski premor, kjer bo čas za strnitev vrst, s kakšno okrepitvijo ali dvema bomo spomladi zagotovo prišli na mesto, ki si ga zaslužimo,« je dejal Hojnik.
Videmčani so se sicer v Ljutomeru postavili v nekoliko bolj obrambni različici, a so se jim načrti hitro porušili s prejetim zadetkom v 5. minuti. Tudi v nadaljevanju ni bilo prave agresivnosti, želje in volje, domačini pa so to izkoristili za dosego kar petih zadetkov. Častni gol je dosegel Jaka Vajda.
Super liga: Markovci trikrat vodili, Cirkulane vedno izenačile
Nobena izmed petih ekip iz zgornje polovice lestvice v tem krogu ni zmagala, zato so njihovi zasledovalci korak bližje, Pragersko pa so celo prehiteli ...
Derbi kroga je bil odigran v Mar-kovcih, kjer so bili gostje na robu prvega poraza v sezoni, saj so še v 86. minuti zaostajali za zadetek in imeli igralci manj na igrišču (Uroš Krajnc je bil izključen). A so prebrodili tudi to in Metod Majcen je uspel izenačiti na končnih 3:3. Vsi zadetki so bili doseženi v nadaljevanju, polovica iz najstrožjih kazni. Varovanci domačega trenerja Jureta Arsiča so trikrat vodili, a so jih gostje pod vodstvom Damjana Vogrinca vedno ujeli. V igri so bili gostje podjetnejši, ustvarili so si več priložnosti, čeprav so zadnji del tekme odigrali z igralcem manj.
Kegljanje • 1. OTS Maribor
Nepričakovan, a neizbežen poraz
Drava 1 - Lokomotiva 2 2:6 (3030:3032)
DRAVA 1: Pavle Ilič 482, Janez Čuš 457, Bojan Krušič 534, Milan Čeh 487, Robi Golob 583, Boris Premzl 487.
Prva ekipa Drave je na obračunu z drugo ekipo Lokomotive tekmo slabo odprla, tako da so gostje povedli z 0:2 in imeli že 79 kegljev prednosti. Tako kot je v prejšnjem krogu upanje na preobrat Ptujča-nom odprl Dušan Murko (tokrat je bil odsoten, op. a.), ga je tokrat Bojan Krušič. Z Milanom Čehom sta zaostanek zmanjšala na 27 kegljev. Robi Golob je bil tudi tokrat odličen
Drugi zanimiv obračun je bil odigran v Zavrču, kjer so gostje že vodili 0:2, a so po zgodnji izključitvi vratarja Alena Frleža večino tekme igrali z igralcem manj. Domačini so uspeli izenačiti, sodnik Niko Kline pa je bil do njih zelo »radodaren« s kartoni -skupno so jih na tekmi prejeli kar 11, od tega v končnici tekme dva rdeča.
Ob dveh remijih sta klonili dve ekipi iz zgornjega dela lestvice, Pra-gersko in Boč. Boč so na njihovem igrišču ugnali Bukovčani, Pragerča-ne pa je prepričljivo ugnala prerojena Hajdina. Z zmago proti Apačam so se omenjenim ekipam pridružili še Stojnčani. Situacija v sredini lestvice se zgošča .
REZULTATI 11. KROGA: Markovci - Cirkulane 3:3 (0:0); strelci: 1:0 Čeh (60., z 11 m), 1:1 Cesar (68., z 11 m), 2:1 Majcen (74.), 2:2 Majcen (76.), 3:2 Čeh (78., z 11 m), 3:3 Majcen (87.). Rdeči karton: Krajnc (66., Cirkulane);
Zavrč - Gerečja vas 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Rozman (19., z 11 m),
0.2.Hertiš	(64.), 1:2 Bubek (72.), 2:2 Nahberger (85.). Rdeči kartoni: Frlež (25., Gerečja vas), Pajnkiher (84.), Sluga (87., oba Zavrč);
Boč Poljčane - Bukovci 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Veršič (58.), 0:2 Šmigoc (75.);
Hajdina - Pragersko 4:2 (2:1); strelci: 1:0 Kolenko (10.), 1:1 Breznik (11.), 2:1 Muhič (35.), 3:1 Predikaka (51.), 4:1 Muhič (53.), 4:2 Kovačič
(69.);
Stojnci - Apače 3:1	(1:1); strelci: 1:0 Predikaka (7., ag.), 1:1 Leljak
(42.), 2:1 Ljubec (81.),	3:1 Ljubec (86.).
1.	CIRKULANE 11 9 2	0 35:8 29
2.	GEREČJA VAS 11 6 3	2 24:13 21
3.	MARKOVCI 11 6 2	3 23:20 20
4.	BOČ POLJČANE 11 5 3	3 26:11 18
5.	BUKOVCI 11 4 2	5 25:28 14
6.	HAJDINA 11 4 1	6 22:25 13
7.	ZAVRČ 11 3 3	5 16:20 12
8.	PRAGERSKO 11 3 3	5 20:30 12
9.	STOJNCI 11 4 0	7 21:36 12
10.	APAČE 11 1 1	9 9:30 4
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Markovcev in Cirkulan so se na koncu razšli z remijem; po igri so bili bližje zmagi gostje, po gibanju rezultata pa domačini.
1. liga MNZ Ptuj: vodilni izgubili v Majšperku
Vodilna ekipa Gorišnice je v tem krogu gostovala pri novincu iz Majšperka in jo odnesla »kot bosa po trnju«. Po dobrem začetku so domačini od koncu polčasa izenačili, nato pa je na sceno s tremi zadetki znova stopil daleč najboljši strelec lige Elvino Podbrežnik (19 golov).
Šele drugo zmago v sezoni so zabeležili igralci iz Rogoznice, ki so slavili na vročem gostovanju v Tržcu. Ničelni izkupiček sta imeli v tem krogu ekipi z ormoškega konca, Središče in Ormož, obe sta klonili pred svojimi navijači.
REZULTATI 11. KROGA:
Tržec - Rogoznica Slofin 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Hliš (14.), 1:1 Horvat (17.), 2:1 Emeršič (37.), 2:2 Stanet (61.), 2:3 Stanet (86.);
Ormož - Grajena ANpro 1:4 (1:1); strelci: 0:1 Krajnc (28.), 1:1 Lukman (37.), 1:2 Krajnc (65.), 1:3 Krajnc (66.), 1:4 Strelec (88.);
s 583 podrtimi keglji, Boris Premzl pa je bil tokrat slab, podobno kot še trije soigralci, zato se na koncu ni izšlo tako kot nekajkrat prej.
Kljub slabši igri so Dravi do neodločenega rezultata zmanjkali samo trije keglji, saj je bilo v podrtih kegljih na koncu razmerje 3030:3032. Jasno je, da en igralec sam ne more dobivati tekem, tudi dva sta premalo. Robi Golob igra v življenjski formi, potrebuje pa zraven še vsaj tri ali štiri razpoložene soigralce. Lahko odpove eden, morda malo še drugi, ko pa štirje igralci v ekipi podrejo manj kot 500 kegljev - in to še na domačem kegljišču -, je poraz tako rekoč neizbežen.
David Breznik
Šahovski kotiček
Ekipno EP: slovenski ekipi zelo uspešni, solidni tudi člani ŠD Ptuj
Člani Šahovskega društva Ptuj so v zadnjem času prisotni na vseh večjih mednarodnih šahovskih tekmovanjih. Tako je bilo tudi na ekipnem članskem evropskem prvenstvu, ki je od 24. oktobra do 2. novembra potekalo v gruzijskem mestu Batumi.
Na prvenstvu je nastopilo 198 šahistov iz 39 držav in 159 šahistk iz 30 držav. Slovenska moška ekipa je po začetnem ratingu zasedala 19. mesto, ob koncu pa je s petimi zmagami in štirimi porazi pristala na 15. mestu. Po 5. krogu so slovenski šahisti zasedali celo tretje mesto, vendar so bili tekmeci v nadaljevanju premočni. Najuspešnejši posameznik je bil nekdanji član ŠD Ptuj, VM Jure Borišek, ki je v šestih partijah zbral 4,5 točke.
Čeprav so slovenske šahistke ob koncu osvojile 17. mesto, pa je njihov uspeh dejansko večji, saj so svoj začetni položaj izboljšale za kar osem mest.
Zanimivo je bilo spremljati tudi tri člane ŠD Ptuj, od katerih sta dva branila barve Ukrajine, eden pa Srbije. Prav »Ptujčana«, velemojstra Yuriy Kozubov in Andrej Volokitin, sta bila v veliki meri zaslužna, da je ekipa Ukrajine zasedla končno 2. mesto, čeprav so bili šele 8. nosilci. Tudi 17-letni Srb Velimir Ivic, ki je lansko leto s sedmimi točkami iz sedmih partij največ prispeval k osvojitvi naslova mladinskega državnega prvaka ekipe ŠD Ptuj, je bil na tokratnem EP najboljši član svoje ekipe.
Vzporedno z EP je potekal tudi kongres Evropske šahovske zveze, ki sta se ga udeležila predsednik ŠZS Milan Brglez in sekretarka Nina Rob, tam pa so dokončno potrdili Slovenijo kot organizatorico posameznega EP leta 2020 in ekipnega 2021.
Končni vrstni red člani: 1. (1.) RUS 15 točk, 2. (8.) UKR 14, 3. (2.) VB 14, 4. (5.) ARM, 5. (15.) HRV 12, ... 15. (19) SLO 10 točk (Luka Lenič 4,5/8, Jure Borišek 4,5/6, Matej Šebenik 3/8, Jure Škoberne 4,5/8, Jan Šubelj 3/6) itd.
Končni vrstni red - članice: 1. (1.) RUS 16 točk, 2. (2.) GRU 15, 3. (5.) AZE 14, 4. (3.) UKR 12, 5. (14.) NIZ 12, ... 17. (25.) SLO 10 točk (Laura Unuk 5/9, Lara Janželj 3/7, Ivana Hreščak 1,5/6, Monika Rozman 2,5/6, Teja Vidic 5/8) ...
Silva Razlag
Majšperk picerija Špajza - Go-
rišnica 6:3 (1:1); strelci: 0:1 Priher (4.), 1:1 Peklič (42.), 2:1 Grašič (44.), 3:1 Podbrežnik (53.), 3:2 Kapeš (60., z 11 m), 4:2 Bratkovič (75.), 5:2 Podbrežnik (84.), 6:2 Podbrežnik (89.), 6:3 Roškar (92.);
Središče - Podlehnik 1:3 (1:1); strelci: 1:0 Štamberger (4.), 1:1 Jerič (18.), 1:2 Feguš (86.), 1:3 Jerič (87.). Prosta je bila ekipa Skorbe.
1.	GORIŠNICA 9 7 0 2 29:14 21
2.	SKORBA	9 6 2 1 21:11 20
3.	MAJŠPERK ŠPAJZA 10 5 1 4 27:22 16
4.	GRAJENA ANPRO 10 5 1 4 21:19 16
5.	TRŽEC	10 4 1 5 23:23 13
6.	PODLEHNIK 10 4 1 5 19:27 13
7.	ORMOŽ	10 3 1 6 17:29 10
8.	SREDIŠČE	10 3 0 7 20:23 9
9.	ROGOZNICA SLOFIN 10 2 3 5 19:28 9
2. liga MNZ Ptuj: Leskovcu derbi s Polskavo
REZULTATI 10. KROGA: Slovenja vas SMS sanacija -
Zgornja Polskava 2:2 (1:1); strelci:
0:1 Smogavc (8.), 1:1 Šešo (24.), 1:2 Paulec (65.), 2:2 Vrečar (89.). Rdeči karton: Šlamberger (90.);
Oplotnica - Makole Bar Miha 0:6 (0:2); strelci: 0:1 Smogavec (31.), 0:2 Smogavec (33.), 0:3 Peterkovič (53.), 0:4 Smogavec (69.), 0:5 Peterkovič (81.), 0:6 Kučič (86.);
Hajdoše - Mladinec Lovrenc 5:1 (4:0); strelci: 1:0 Petrušič (3.), 2:0 Šprah (6.), 3:0 Šprah (31.), 4:0 Kai-sersberger (43.), 4:1 Pulko (87.), 5:1 Bauman (90.). Rdeči karton: Širov-nik (70., Lovrenc);
Leskovec - Polskava Avtoprevoz-ništvo Grobelnik 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Vindiš (40.), 1:1 Bedenik (66.), 2:1 Muršič (84.).
1.	MAKOLE MIHA 10 9 0 1 40:12 27
2.	POLSKAVA	10 7 0 3 30:8 21
3.	LESKOVEC	10 5 2 3 20:19 17
4.	HAJDOŠE	10 5 0 5 28:24 15
5.	LOVRENC	10 5 0 5 22:22 15
6.	ZG. POLSKAVA 10 3 3 4 27:30 12
7.	SLOVENJA VAS 10 1 4 5 10:30 7
8.	OPLOTNICA 10 0 1 9 8:40 0
Jože Mohorič
Športni napovednik
Rokomet • NLB liga
9. KROG: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (v sredo ob 18.00 v dvorani Zlatorog v Celju).
Odbojka • Pokal Slovenije (ž)
4. KROG: G.S.V. Ptuj - Roto-Kema Puconci (v sredo, 6. 11., ob 20.00 v Gimnaziji Ptuj).
Futsal • Reprezentanca
Slovenska ženska futsal reprezentanca se bo v torek, 5. 11., ob 19.00 v Kidričevem v prijateljski tekmi pomerila z izbrano selekcijo Španije.
JM
Planinski kotiček
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
SOBOTA, 9. 11. 2019
ODHOD: ob 5.00 (zbor 10 min prej) - parkirišče pod gradom VRNITEV: ob 20.00 - parkirišče pod gradom OPREMA: primerna glede na vremenske razmere HRANA IN PIJAČA: iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti PREVOZ: kombi (omejeno število mest) CENA: po dogovoru, odvisna od števila udeležencev OPIS TURE: Levstikova pot je nastala leta 1987, ko se je na pot odpravilo 397 popotnikov iz vseh koncev Slovenije. Tako kot daljnega leta 1987 se bomo mnogi tudi letos podali po t. i. planinski južni trasi Levstikove poti, ki vodi skozi Ježni vrh, Vinji vrh in Poljane skozi Sevno, Gornji in Dolnji vrh, naprej proti Zagriču in Razboram do cilja na Čatežu. Celotna pot je dolga 21 kilometrov. Planinci imate tudi na voljo t. i. severno traso potovanja, ki pa vodi skozi Grmade, Gobnik ter moravško dolino vse do cilja v Čatež. Ta trasa je dolga 22 kilometrov. ZAHTEVNOST TURE: lahka
PRIJAVE: informacije in prijave sprejemamo do ponedeljka, 4. 11., na telefonski številki 040 458 320 (Matjaž), zaradi omejenega števila mest (kombi). Vodenje izleta: Matjaž Petek s sovodniki
torek • 5. novembra 2019
Ljudje in dogodki
Štajerski	17
Prejeli smo
Odprto pismo
Dom starejših Markovci
Spoštovani gospod župan, navajam vaše besede, zapisane na spletni strani občine:
»Prepričan sem, da je treba vizijo in strategijo razvoja občine Markovci začrtati za več let vnaprej, jo predstaviti širokemu številu občank in občanov, da dodajo svoje predloge, vprašanja, pomisleke, nato pa jo sprejeti na občinskem svetu kot dolgoročni strateški načrt. V njem morajo biti zajeti vsi elementi in dejavnosti, ki jih je občina dolžna zagotavljati svojim občankam in občanom (vrtec, šola, dom upokojencev ...). Moj volilni slogan je bil Skupaj gradimo prihodnost, zato vas pozivam, da delajmo res skupaj.«
Veliko tega ste zapisali. To je delček vsebinsko bogatega in obvezujočega sporočila. Zapisano ste dolžni udejanjiti. Bodite mož beseda in občani vam bomo hvaležni!
Že dobrih 40 let živim v občini Markovci in naša družina se je aktivno vključevala v različne dejavnosti. Tu živijo izredno delovni, ustvarjalni, prijazni ljudje in zato si zaslužijo le najboljše. Veliko koristnega je že narejeno, a zgodba o Domu starejših občanov je podobna tisti iz »peskovnika«. Je brezosebna in žalostna.
Dom za starejše v Markov-cih naj ne bo spominsko obeležje posameznikov. V njem naj bi bivali naši dragi občani, verjetno tudi kdo izmed nas in prav zato mora biti tak Dom izredno skrbno načrtovan. Ni potreben nadstandard, ki si ga bodo lahko privoščili le redki posamezniki. Verjemite, v Domu največ šteje primerno naravno okolje, družabno življenje, prijazna beseda, toplina in zmožnost plačevanja. Tam ni pomembno, kdo si in kaj imaš, ampak koliko obiskov imaš.
Tudi sama nisem imela izkušenj, dokler nista moja starša leta 2014 prvič ostala v Domu za starejše v Ptuju. Takrat sem prvič začela zares spoznavati življenje v takšni ustanovi. Redno smo ju obiskovali, a čez 3 mesece sta se iz mesta vrnila domov. Najbolj sta pogrešala čudovito
naravo in mir med haloškimi griči.
Mamica je potrebovala nego 24 ur. Odločili smo se za Dom v Ormožu, kjer je več naravnega okolja. Izredno prijazno negovalno osebje, za obiskovalce pa večne težave s parkiranjem in premalo mož-
nosti za sprehod z invalidskim vozičkom.
Ko je oče ostal sam, smo ga preselili v Muretince. Izredno dobri pogoji. Super!!! Priporočam, da si ogledate Dom in predvsem okolico, v kateri lahko uživajo varovanci, njihovi svojci in tudi zaposleni. Nobenih težav s parkiranjem in očeta smo dnevno obiskovali. Z invalidskim vozičkom smo ga ob lepem vremenu popeljali med lepo urejenimi gredicami v čudovitem in prostornem parku Doma. Občudoval je bujno zelenjavo, sveže pokošeno travo in skrbno oblikovane kotičke za druženje. Posebna atrakcija so živali.
Dragi naši »izvoljeni«, to je nadstandard v Domu starejših.
Gradnjo šole in druge ustanove je, zaradi osebnih izkušenj posameznika, enostavneje planirati. V Domu upokojencev pa še nobeden od vas in tudi nas ni zares prebival. Če ste imeli ali imate koga svojih v takšnem Domu in če ga redno obiskujete, veste, kaj je najpomembneje.
Izbrana lokacija za Dom starejših v Markovcih je zelo utesnjena. Opravičujete jo z bližino pošte, šole, vrtca, cerkve, pokopališča ... Vsega tega varovanci takšnega Doma ne potrebujejo in ne morejo koristiti.
Spoštovani »vsi izvoljeni«, dolžni ste izredno pozorno in skrbno izbrati novo lokacijo, kjer bomo imeli Dom starejših Markovci, na katerega bomo ponosni. Vaši občani si to zaslužimo. Naj bo lokacija dovolj prostorna, mogoče kdaj ob njem nastanejo še varovana stanovanja. Omenjena »drevesnica« bi bila zelo primerna. Lokacija kar vabi s ceste in marsikdo bi na poti iz Ptuja zavil levo in mimogrede na kratko obiskal koga od svojih.
Izbrana lokacija ob pokopališču je lahko odlična izbira za medgeneracijski center ...
Zakaj trmasto vztrajati, se izgovarjati z nakupljenim zemljiščem, z dogovorjenimi posli brez natančne finančne konstrukcije in za vsako ceno graditi po vaše »nadstandar-dni« Dom v utesnjenem okolju?
Nikjer nisem zasledila podatka o kapaciteti Doma. Koliko Markovčanov si bo lahko privoščilo bivanje v njem? Bodo morali svojci še naprej neumorno iskati za
svoje onemogle starše prostor v Domovih po Sloveniji ali pa celo v bližnji Hrvaški? Je za starostnike vse dobro? Vsak od nas se lahko sreča s tegobami tega starostnega obdobja in tudi s svojo, če ga ima srečo doživeti. Danes je treba misliti na to, potem je pozno ali celo prepozno. Zakaj bi morali za manj denarja životariti čez mejo, če lahko na prostrani domači markovski zemlji zasnujete dom za kakovostno preživljanje zrelih let. Naj bo to ustanova, kjer bodo imeli prednost vsi naši ljudje ne glede na debelino denarnice, premoženja ali statusa njihovih otrok. Verjemite, da so starostniki zelo nesrečni ob plačevanju visokih cen bivanja.
Spoštovani svetnici, svetniki in g. župan, prenehajte s prepiri in merjenjem moči v dobro nas vseh. Predlagam, da čim prej organizirate strokovno ekskurzijo, povabite še Markovčane in si ogledate vsaj 5 Domov upokojencev v bližnji in daljni okolici v različnih življenjskih okoljih.
Vzemite tisto najboljše, izločite slabe prakse in skrbno projektirajte Dom starejših Markovci, ki bo zraven mar-kovskega »koranta« prepoznaven v Sloveniji.
Naj bo to dovolj velik center druženja, od koder se bo slišala lepa slovenska pesem zadovoljnih starostnikov. Mogoče se kdaj kasneje razširi ali celo dopolni z Varovanimi stanovanji.
Najlepše je uživati starost v svojem lastnem domu. Če pa ne zmoremo, naj bo to Dom, kjer se bomo prijetno počutili in bo že v osnovi namenjen navadnemu človeku.
Sedaj še ni prepozno. Potrudite se! Naj bo takšen Dom starejših Markovci v prihodnosti naš skupni ponos in ne večni »kamen spotike«. Nismo tako bogati, da bi denar zapravljali za nedorečene in slabo načrtovane projekte, namenjene neki neznani peščici ljudi.
Kdo si želi nebogljen in star živeti v stavbi, kjer se težko izogneš direktnemu pogledu na pokopališče? To ne bo Dom, ampak Hiralnica.
Gospod župan, ne morete svoje vizije pozabiti v manj kot enem letu!
Kaj pa tisti drugi svetniki ...? Upam, da me boste kot
občanko slišali in upoštevali.
Danica Zelenik
Stojnci, Markovci
Ptuj • Slovesnost ob dnevu spomina na mrtve
Za stvari, ki resnično osrečujejo
Dan pred dnevom reformacije je v Parku spominov na starem ptujskem mestnem pokopališču potekala osrednja spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve v MO Ptuj. Na njej je govoril vodja OIJSKS Ptuj Mihael Roškar, ki se je v svojem govoru osredotočil na pretirano potrošništvo v današnji družbi, da upravičimo svoj obstoj, da smo srečni in v resnici svobodni.
„Potrebujemo sistem, ki vidi svobodo izbire kot ključni aspekt dobrega življenja, ne svobodo izbire v potrošniškem smislu, pač pa resnične življenjske izbire. Kdo bom, koga bom ljubil, komu se bom posvetil, kako bom živel, kaj bom ustvaril, kako se me bodo spominjali? Potrošništvo je temu popolno nasprotje, ker nam omejuje pogled na izbire, ki nam jih življenje ponuja. Je mogočna sila, ki vpliva na večino področij naše družbe in na posameznikovo življenje. Četudi se nas večina tega ne zaveda, se je temu težko upreti. Potrošništvo ne omejuje samo naših izbir, ima tudi močan vpliv na to, kako gledamo na svet. Čas, ki ga vlagamo v iskanje tistega popolnega izdelka ali aktivnosti, bi lahko porabili za spoznavanje sebe, sveta, za širjenje obzorij. Resnično bi se lahko posvetili realnim družbenim izzivom, kot so obnovljivi energetski viri, ravnanje z odpadki, pretirana centralizacija prehranske industrije itd. 7,5 milijona nas izčrpava Zemljine naravne vire daleč preko njenih zmožnosti. Glede na situacijo se moramo odmakniti od potrošništva in prevzeti miselnost, ki spodbuja zmanjševanje potrošništva. Potrebujemo sistem, ki
Foto: Črtomir Goznik
Na spominski slovesnosti je govoril Mihael Roškar, vodja 01JSKD Ptuj.
ne dela razlik, ki mladim dopušča, da se razvijejo v zdrave osebnosti. Spremembe se ne bodo zgodile kar čez noč. Spremenimo se lahko tako, da stremimo k stvarem, ki nas resnično osrečujejo. Mene osrečujejo družina, tradicija, prijatelji, prispevek lokalnim skupnostim, narava, šport," so besede Mihaela Roškarja, ki zahtevajo razmišljanje slehernega izmed nas.
Verski obred spominske slovesnosti je opravil p. Milan Kos iz minoritskega samostana sv. Petra in Pavla Ptuj. Z njo so posebno pozornost in ljubezen posvetili vsem umrlim, ki počivajo na starem ptu-
jskem mestnem pokopališču, hkrati pa tudi razmišljanjem o življenju samem.
V kulturnem programu slovesnosti so sodelovali: Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom dirigenta Fredija Simoniča, MoPZ KD Ro-goznica pod vodstvom Romana Krajnca, mladinski pevski zbor Gimnazije Ptuj pod vodstvom Er-nesta Kokota in Gledališki studio DPD Svoboda Ptuj pod vodstvom Branke Bezeljak. Predstavili so se z zborskimi priredbami ljudskih pesmi in poezijo pesnikov: Kosovela, Ketteja, Murna in Kajuha.
MG
Ptuj • Komemoracija v avli Olgice
V spomin padlim profesorjem in dijakom
24. oktobra je v šolski avli, pred spominsko ploščo, posvečeno padlim profesorjem in dijakom ptujske gimnazije v času 2. svetovne vojne, potekala spominska slovesnost ob dnevu spomina na mrtve.
Mineva tudi 100 let od rojstva dr. Vladimirja Bračiča, enega izmed nekdanjih dijakov, profesorjev in ravnateljev ptujske gimnazije ter prvega rektorja mariborske univerze, in 50 let od takrat, ko je v prostorih sedanje OŠ Olge Meglič svečano odprl postavitev spominske plošče v čast nekdanjim profesorjem in dijakom gimnazije,
padlim v 2. svetovni vojni. Spomin na nekdanje gimnazijce in njihove profesorje, med njimi mnoge znane osebnosti na različnih področjih družbenega življenja in ustvarjanja, bomo obširneje počastili v aprilu 2020 pred dnevom upora proti okupatorju. Prav je, da sedanjim mladim rodovom predstavimo, kako plodno in pogumno je
bilo življenje v naših šolskih prostorih, od začetkov gimnazije dalje, preden je bila ustanovljena Olgica.
Prisotni so prisluhnili predstavitvi nekaterih dogajanj v ptujski gimnaziji v času med obema svetovnima vojnama ter spominu na žrtve gimnazijcev v času 2. svetovne vojne. Učenci so ob plošči položili venec, ki so ga izdelali sami. Spregovorila sta tudi podžupan mestne občine Ptuj Marjan Kolarič, ki je poudaril pomen poštenosti pri ljudeh kot eno najpomembnejših vrednot, in Branka Bezeljak, ki je spomnila, da so v vseh vojnah žrtve predvsem mladi ljudje, zato moramo narediti vse, da se vojne grozote ne bi nikoli ponovile. Nastopilo je tudi pet pevk mladinskega pevskega zbora, ki so med drugim zapele pesem Dekle, daj mi rož rdečih, ki so jo ptujski dijaki peli pri prof. Žgeču.
HO
Foto: Arhiv OS Olge Meglič
18 Štajerski
Na sceni
torek • 5. novembra 2019
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Zagon
Svojstven zven in spoštovanje
jih bomo videli vsaj na dveh festivalskih odrih: vurberškem in ptujskem, ki je zanje še vedno najboljši festival narodno-za-bavne glasbe v Sloveniji. Skladbe zanju že pripravljajo. Prepričani so, da ansambli festivale še potrebujejo, saj vsak želi vedeti, kje je njegovo mesto, kakšen je v očeh stroke, zato se tudi vsi še toliko bolj potrudijo, da brezhibno zaigrajo. Vsaka nagrada pa je v prvi vrsti plačilo za vložen trud. V letu 2020 želijo povečati tudi število nastopov na Gorenjskem ter se predstaviti še s kakšno od lastnih skladb. Po korakih se približujejo tudi izdaji prve lastne zgoščenke.
Močna konkurenca na slovenski narodno-zabavni sceni je dobrodošla. Vsak ansambel želi biti boljši kot drugi, tudi zato moraš biti dober, poudarjajo člani ansambla Zagon.
Narodno-zabavna glasba jim zelo veliko pomeni. To je v prvi vrsti ohranjanje kulturne dediščine, kulture, predvsem pa se moramo Slovenci zavedati, da takšne glasbe ni nikjer drugje na svetu, kot jo imamo mi. Na-rodno-zabavno glasbo vsi člani ansambla z veseljem preigrava-jo že od malega. Na koncertih se vedno zelo potrudijo in skušajo čim bolj povezati z ljudmi. Vsak ansambel ima svoj zven, tako tudi ansambel Zagon, še posebej iskrivo in neponovljivo pa je, ko vsak poprime še za drug instrument, so namreč pravi multiinstrumentalisti. Vedno pa tudi nastopajo v narodnih nošah, saj so prepričani, da je tudi z oblačilom treba slediti tej edinstveni slovenski glasbeni tradiciji.
MG
Ansambel Zagon je eden mlajših slovenskih narodno--zabavnih ansamblov. Na sceno je stopil pred dvema letoma. Njegovi člani se najpogosteje srečujejo v Markovcih, sicer pa je njihov sedež razpet od Ormoža preko Ptuja do Haloz, od koder tudi prihajajo. V zdajšnji zasedbi so skupaj eno leto. V ansamblu igrajo: Niko Kekec (kitara, vokal), Zan Habjanič (harmonika, vokal), David Zago-ranski (bas, bariton, vokal) in Daniel Vukovič (vokal, trobenta). Že samo ime ansambla pove, da so zelo zagnani,
vedno dobre volje in za dobro družbo.
Preigravajo narodno-za-bavno glasbo in tudi zabavno glasbo, saj danes skorajda ni prireditve, na kateri se ne bi mešali različni glasbeni žanri. Pri narodno-zabavni glasbi imajo primat Avsenikove in Slakove skladbe, pa tudi glasba Modrijanov in še nekaterih drugih ansamblov. Nastopajo že skoraj vsak konec tedna, vabijo jih na različne konce Slovenije in prireditve. Igrali pa so že tudi zunaj Slovenije, v Avstriji in Nemčiji. Poleti največ igrajo na porokah, pozimi na
različnih obletnicah in drugih jubilejnih dogodkih. S svojim igranjem razveseljujejo tudi na tradicionalnem koncertu, posvečenem vsem Jožekom. Doslej so se javnosti predstavili z eno lastno skladbo. Zanje jo je napisal Uroš Škripec iz ansambla Opoj, ki je avtor glasbe, besedila in aranžmaja skladbe Kraljica mojega srca. Ker so še zelo mladi, najstarejši član ima 30 let, najmlajši 19 let, bomo o njihovi lastni glasbi v prihodnje še zagotovo veliko slišali. Načrte za leto 2020 so si zastavili zelo ambiciozno, potrudili se bodo po najboljših močeh, da
Ptuj • Tour de Kauch skupine Infected
Namesto Kopra na prvem kavču v Škofji Loki
Ptujska pop rock skupina Infected je svojo glasbeno pot začela leta 2014, pet let že širijo svoj glasbeni virus. Prve vaje so imeli v prostorih OŠ Ljudski vrt, prvi koncert pa še istega leta v okviru ptujske decembrske Zimske pravljice. Od takrat so uspešno izvedli že več kot 100 koncertov. Preboj v slovenski prostor jim je odprla udeležba na tekmovanjih za mlade glasbene skupine, leta 2016 so na Festivalu mladinske kulture Vizije osvojili naslov najboljše mlade rock skupine.
Skupino sestavljajo: Taja Isla-movic (ritem kitara), Katja Zinrajh Vučkovic' (vokal), Gašper Bračič
(bas kitara), Jure Kovačič (bobni) in Jure Pišek (solo kitara). Igrajo lastno glasbo, ki jo ustvarjajo vsi skupaj, besedila pa pesni pevka Katja. Vsi so študentje, trije študirajo v Mariboru, Taja v Ljubljani, en član pa je že zaposlen, uči kitaro. Po novem vadijo v starih prostorih Revitala v Kiričevem, potem ko jim je julijska vremenska ujma uničila
vadbene prostore na Ptuju. Vseslovenska turneja po slovenskih dnevnih sobah Tour de Kauch, ki obsega osem koncertov, je prva te vrste pri nas, zasnovali pa so jo člani skupine Infected, ki že z imenom pove, da so njeni člani okuženi z glasbo. Idejo zanjo so dobili na subkulturnem kavč festivalu v Ljubljani, na katerem so bili prvič februarja letos. V osmih slovenskih mestih jim bo osem glasbenih navdušencev odprlo svoje dnevne
sobe, kjer bo hkrati z njimi v nastopih skupine Infected lahko uživalo 20 do 30 ljudi. Takšno koncertno prizorišče je drugačno, bolj intimno, omogoča tudi kakovostnejši stik z občinstvom, druženje in pogovor. Začetek prve vseslovenske inovativne koncertne turneje po dnevnih sobah, na katero so se pripravljali celo letošnje poletje, pa so morali žal preložiti.
„Očitno smo tokrat želeli preveč. Najprej si je roko hudo poško-
Foto: Vita Orehek
Skupina Infected bo turnejo po slovenskih dnevnih dobah začela 8. novembra v dnevi sobi v Škofji Loki.
doval bobnar Jure. To je vse obrnilo na glavo, ampak nismo obupali. Prilagodili smo svoje pesmi, za katere smo komaj čakali, da jih predstavimo. Kot da to ni bilo dovolj, je pevka Kaja izgubila glas na vajah tik pred začetkom koncertne turneje, ki bi jo morali začeti 19. oktobra v Kopru. Kljub trudu, pomagali niso niti sirupi in razni zvarki, smo bili začetek turneje prisiljeni odpovedati, saj si obiskovalci naših koncertov po slovenskih dnevnih sobah zaslužijo ioo-odstotni Infected. Za Koper že iščemo nadomestni koncertni termin. Vseslovensko turnejo po dnevnih sobah osmih slovenskih mest bomo tako začeli 8. novembra v Škofji Loki," je Taja Islamovič povedala o spremembah prve vseslovenske koncertne turneje po slovenskih dnevnih sobah, ki jo bodo zaključili s koncertom na Ptuju, predvidoma 4. januarja 2020.
Skupina Infected je tudi sicer zelo zaposlena z drugimi nastopi, saj nastopajo vsak konec tedna. Ljubitelje pop rock glasbe so že razveselili z enim albumom (Ko-laž), pridno pa delajo že na drugem.
MG
Dornava, Ptuj • Krvodajalstvo ne umira
Marjan daroval kri že stotič
Konec oktobra je na transfuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj stotič daroval kri Marjan Peteršič iz Dornave.
Foto: MC
Svojo življenjsko tekočino je začel darovati že pred služenjem vojaškega roka, nadaljeval v vojski, odnehal pa ni vse do današnjega dne. Krvodajalskih akcij se udeležuje tri- do štirikrat letno. Ob tej priložnosti je povedal, da se zaveda, kako pomembno je darovati kri, s katero se rešujejo življenja, in da jo lahko darujejo samo zdravi ljudje.
Svoje poslanstvo bo opravljal, vse dokler mu bo to zdravje dopuščalo. Tradicija krvodajalstva se v njihovi družini nadaljuje, saj je Marjan to humanost prenesel tudi na svoji hčerki. Tudi v Krajevni organizaciji rdečega križa Dornava smo zelo veseli, da imamo med nami krvodajalce, ki darujejo kri 100- in večkrat. Trudimo se, da bi pridobili čim več mladih, ki bi bili pripravljeni darovati to zlato tekočino. Marjanu Peteršiču pa želimo še veliko zdravja, da bo lahko svoje poslanstvo nadaljeval še vrsto let.
Marica Čeh
torek • 5. novembra 2019
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
Štajerski	19
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
bučkina kremna juha,	piščančja obara,	zelenjavna	gobov golaž, polenta,	korenčkova	juha, svinjski zrezki	segedin golaž,
krompirjev narastek z	ajdovi žganci,	enolončnica s	solata, skutne	juha, musaka s	v omaki, dušen riž,	krompir v kosih,
zeljem, zelena solata,	jabolčni zavitek	kranjsko, buhteljni	palačinke	krompirjem, solata,	solata, orehova pita	kompot
rulada z marmelado				jabolčna čežana		
Krompirjev narastek z zeljem
Sestavine: 1/2 kg krompirja, 1/2 kg svežega zelja, 2 čebuli, 2 stroka česna, 0,5 dl olja, 1/2 kg mletega mesa, sol, poper, origano, 1 žlica paradižnikove mezge, 2 sveža paradižnika, 2 dl kisle smetane, 1 jajce, 20 dag ribanega sira, maščoba za pekač.
Opran krompir kar v olupkih skuhamo. Nekoliko ga ohladimo, olupimo in narežemo na rezine. Zelje narežemo ali naribamo in rahlo osolimo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo nasekljano čebulo in česen. Dodamo mleto meso, sol, poper in origano, prilijemo paradižnikovo mezgo in dodamo narezan paradižnik. Pražimo nekaj minut. Pekač namastimo. Vanj položimo in poravnamo narezano zelje, ki smo mu nekoliko iztisnili sok, nanj podevamo mesno omako, na vrh pa v dveh plasteh zložimo rezine krompirja. Narastek prelijemo s kislo smetano, pomešano z jajcem in nekoliko osoljeno. Potresemo z naribanim sirom in pečemo 45 minut pri 180 °C. (Mi smo uporabili polovico navedenih količin, pa je bilo dovolj za štiri lačne.)
Orehova pita
Sestavine: za podlago: 300 g moke, 200 g hladnega masla, 80 g sladkorja, 1 čajna žlička pecilnega praška, 1 ščepec soli, limonina lupinica, 2 rumenjaka, 2 žlici hladne vode; za nadev: 4 beljaki, 250 g mletih orehov, 100 g sladkorja, 2 vrečki vanilijinega sladkorja, 150 g marelične marmelade.
Vse naštete sestavine za podlago damo v multipraktik in na hitro zamesimo testo. Pol ure naj počiva v hladilniku. Testo razvaljamo na velikost pekača (uporabimo pekač premera 30 cm, ki ga obložimo s papirjem za peko) in ga položimo v pekač (najbrž ne bo šlo v enem kosu, ampak vse nepravilnosti popravimo s "tapkanjem" s prsti). Pečemo 15-20 minut pri 180 °C. Za nadev beljake s sladkorjem in vanilijem stepemo v sneg in vanj z lopatko nežno vmešamo mlete orehe. Še vročo pečeno podlago namažemo z marelično marmelado, po vrhu pa dodamo orehov nadev in pečemo še približno 15 minut pri 180 °C.
Zeleni nasveti
Grah lahko sejemo tudi pred zimo
Grah je ena izmed prvih vrtnin, kijih sejemo spomladi. Uspešno in brez težav kali takoj, ko zemlja odmrzne. V spomladanskih setvah je vedno dobro pomagati rastlinam tudi s čajem iz baldrijanovih listov in cvetov. Vendar je spomladi včasih težko sejati. Če gredica ni pripravljena, je lahko premokro, da bi jo pripravili. V zadnjih letih, ko imamo res mile zime, je za poskusiti grah posejati še pred zimo. Ni nujno, da bo prav vsako zimo prezimil na prostem, v rastlinjaku pa si upam trditi, da ne bo težav.
Svetujem pa, da seme pred setvijo čez noč namočite, da bo hitreje, enakomerneje in lažje vzkalilo. Posebej, če bodo temperature že pod 5 oC.
Sorte graha
Poznamo nizke in visoke sorte graha. Vrtičkarji večinoma sejejo nizke sorte, saj imajo pridelek zelo hitro. Pri visokih sortah imajo pogosto težave tudi s škodljivcem graharjem, katerega ličinke se pojavljajo v semenu. Tudi poletna vročina škodi visokemu grahu. Vendar so vse te težave manjše, če grah posejemo dovolj zgodaj spomladi (do konca marca) ali pa že proti koncu jeseni.
Grah potrebuje oporo, tudi nizke sorte. Nizke sorte graha so mali provansalec, čudo Amerike in kelvendon. Nizke sorte graha zrastejo od 35 do 55 cm v višino. Čudo Amerike in kelvendon sta nekoliko zgodnejša kot mali provansalec. Kelvendon ima večja, oglata zrna, čudo Amerike pa ploščato okrogla, srednje velika zrna. Je nekoliko rodovitnejši in odpornejši na stresne razmere, a je to odvisno seveda tudi od tistega, ki nam ponuja posamezno sorto (čeprav ne bi smelo biti). V ugodnih razmerah dozori čudo Amerike v 42^45 dnevih, kelvendon pa nekaj dni kasneje. Se nekoliko poznejši je mali provansalec, ki od setve do prvega pobiranja spomladi potrebuje 70 dni, v poznopoletnih setvah pa samo 50 dni. Mali provansalec naredi debele stroke z okroglim zrnom. Sejemo ga na razdaljo 20 x 10 cm. Prav posebna, nova sorta je grah vitičar. Gre za nizko sorto graha, ki ne potrebuje opore, saj je poln vitic.
Med visoke sorte štejemo sorte senator, rondo in telefon. Opo-
ra za visoke sorte so lahko višje veje, najpogosteje pa uporabimo mrežo za kumare, ki pa jo lahko napeljemo kar na bambusove palice. Če bomo kasneje na njej pridelali še kumare, potem mora biti opora seveda močnejša. Za oporo se lahko uporabijo tudi kakšni ostanki žičnate ograje ali kaj podobnega.
Najnižji med visokimi je senator, visok je do 100 cm, oglata zrna pa lahko pobiramo 75-80 dni po vzniku. Moja izbira za jesensko setev bi bila ta sorta. Naslednji po višini je rondo, zelo rodna sorta z
Foto: Miša Pušenjak
okroglim, zelenim zrnom, dozori pa le nekaj dni kasneje. Najvišje zraste telefon, ki je tudi najkasnejši, a najbolj roden. Še nekaj je značilno za visoke sorte graha: stroke je treba obirati redno.
Poleg teh klasičnih sort graha poznamo še tako imenovani sladkorni grah. Prvi, »ta pravi« sladkorni grah prepoznamo že po vijoličnih cvetovih. Zanj so značilni ploščati stroki, v katerih se zrna dolgo ne oblikujejo. Najpogosteje pri nas dobimo seme sorte sweet hendriks, ki je visok do 120 cm in seveda potrebuje oporo. Če pa se potrudite, lahko tudi pri nas kupite ekološko pridelano seme sort ambrosia in weggiser. Prva je visoka do 70 cm in zelo zgodnja, druga pa zraste do 150 cm v višino, naredi pa ploščate in nekoliko manjše, a zelo številne stroke.
Drugi tip stročjega graha se na videz ne razlikuje od klasičnega zrnatega. Le da se pri stročjem grahu ne razvija trda opna in so užitni tudi stroki. Običajno so tudi nekoliko bolj mesnati in nabiti z zrni, a na prvo oko ni velike razlike. Angleški ljubimec sodi med te klasične stročje sorte, mnogi pa so potem razočarani, ker nima vedno ploščatih strokov, ko jih ima, pa ni prava sorta. Stroke pa vseeno lahko jemo in jih narežemo tudi v zelenjavne juhe in omake. Na policah s semenom v Sloveniji lahko najdete še sorto sugar bon, visok pa je do 75 cm.
Se en zanimiv grah sem srečala na posameznih kmetijah, to je grah z vijoličnimi stroki. Zanimiv je zato, ker ga lažje obiramo. Sorta se imenuje blauwschokker. To je dokaj visoka sorta, cveti vijolično in ima ploščato okroglo, zelo okusno zrno. Je tudi zelo roden. Ko so stroki še mladi, je užiten tudi v strokih. Je pa zelo roden. Zaradi vijolične barve strokov je pobiranje izredno enostavno.
Upam samo, da se v jeseni da kupiti seme graha, saj so zdaj police običajno dokaj prazne. Svetujem res, da poskusite in na vašem vrtu preverite, ali je zimska setev možna. Če bo grah prezimil, vam zagotovo ne bo žal.
Grah potrebuje veliko vode, ko cveti, zato bo morda tudi v jeseni potrebno namakanje.
Priporočam setev nekje v sredini novembra. Če pa se bo sedanja ohladitev zamaknila v november, je po 1. novembru setev že možna. V jesensko-zimskih setvah je vedno potrebno prilagajanje termina setve vremenu. Poskusite, posebej v rastlinjakih, kjer je grah kot stročnica tudi odlična rastlina za zeleno gnojenje. Če ne bo uspel, zemljo bo zanesljivo izboljšal.
Miša Pušenjak
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 5. novembra 2019
Piše: Mateja Toplak • Popotni prah - Mornarska beležnica (30)
Sveti Andraž • Kreativna delavnica za otroke
Pohod čarovnic in čarovnikov
Otroci so na delavnici izdelali kakšen čarovniški dodatek, nato pa se v spremstvu gasilskega vozila odpravili na čarovniški pohod po občini.
Helsinki, Finska
Na Finskem sem bila dvakrat. Enkrat pozimi, ko je deželo pokrivala debela snežna odeja, drugič pa poleti, ko meje dobil dež. Sonca po mojih izkušnjah na Finskem ni.
Dežela leži med samimi simboli mraza: Norveško, Švedsko in Rusijo. Medtem ko so poletja menda topla, so zime prav pošteno hladne. Seveda so temperaturne razlike v tako razvlečeni državi precej velike. Na skrajnem severu, na Laponskem, kjer živi tudi Božiček, zima traja sedem mesecev, od oktobra do aprila. Temperature se lahko spustijo od -45 do -50 °C. Zimske temperature na jugu so
veliko prijetnejše, povprečno se gibljejo med -7 in -9 °C. Polarna noč, to je čas, ko se sonce ne dvigne nad obzorje, traja na skrajnem severu celih petdeset dni! No, pa sem le imela prav. Na Finskem sonca ni. Tudi v Helsinkih, ki ležijo na skrajnem jugu države, sta doma dež in megla - kot da bi se rusko vzdušje še malo raztegnilo proti zahodu. Vreme je turobno, neprijazno, prav zlobno.
»Kaaaaj?« se začudi prijateljica Tina. »Mesto je prečudovito, poletja pa so sončna in topla.« Ona trdi, da je vse, kar sem napisala o finskemu vremenu, popolna zmota. Poletja so v prestolnici svetla.
Žarijo pod sojem polarnega dneva. Temperature se dvignejo celo do prijetnih 20 °C. V Helsinkih torej sonce le ni tako redek obiskovalec, kot sem predvidevala, a priloženo fotografijo sem si kljub temu morala izposoditi. Hvala, Tina.
Če pa, tako kot jaz, zavijete na Finsko ob »napačnem« času, si privoščite prekajen jezik severnega jelena, surovega lososa z limono in ribjo juho. Tudi kava je odlična. Norvežani je spijejo več kot katera koli država na svetu, zato je vredna pokušine. Aja, pa ne pozabite mi sporočiti, kako se vam zdijo jezik, losos in juha. Sem vegetarijanka, a me vseeno zanima.
Noč čarovnic je bila tema zadnje kreativne delavnice za otroke s starši, ki jo je v večnamenski dvorani organiziralo Kulturno umetniško društvo Vitomarci. Nekateri so nanjo že prišli v oblačilih za čarovnice in čarovnike, nato pa se tudi maskirali in izdelali kakšen čarovniški dodatek. Množična udeležba je presenetila celo organizatorje, je povedala predsednica društva Valerija Ilešič Toš, a se je hkrati tudi razveselila, saj to pomeni, da se tako otroci kot starši radi družijo in zabavajo.
Po delavnici so se majhni in veliki čarovnice in čarovniki odpravili na krajši čarovniški pohod po občini, za večjo varnost in tudi doživetje pa jih je na njem spremljalo vozilo Prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci. Tudi tokrat so moči združila različna društva: vitomar-ške gospodinje so tako pohodnike pogostile z malico, člani vinogra-dniško-sadjarskega društva so poskrbeli za pijačo, sodelovalo pa je tudi Turistično društvo Vitomarci
SD
nekdanji hokejist olimpije (darko)
organ. ki izloča 20LČ
naučen obraz
glasbeni pedagog darian
odrasla 2U2ELKA
zeliščni aperitiv
del oklepaja
preprost
most za pešce
sistem prepletenih vzmeti za vzmetnice
doba
poškodba sklepa
gošča, usedlina
neon
ime letal edvarda rusjana
mesto v nigeriji
sorta jabolk
slovanska boginja smrti
hoja v spanju
igra s kartami
konjski tek, kas
žena charlieja chaplina
naš biokemik, naelek- farmakolog (mladen) tren atom
hitlerjev arhitekt (albert)
novinarka vonta
najvišji nordijski bogovi
desni pritok zahodne morave v srbiji
andres valdes
cenjena roparska morska riba
šport dejana zavca
drag kamen
2U2ELKA z želom
mesec ljubezni
grška črka
herce-govec
odmev, eho
pianist bertoncelj
drago krau
revna afriška DR2AVA
pisatelj gide
zelo majhna količina tekočine
biatlon ec fak
naš narodno-zabavni ansambel
7
AKVAMANILE - posoda za liturgično umivanje rok pri maši, EGIDA - ščit boginje Atene
SPEER, Albert - Hitlerjev najljubši arhitekt, minister za oborožitev,
Čarovnice in čarovniki so se pripravili na pohod.
Ptuj • Rimski botanični vrt z učilnico na prostem
Učili se bodo na prostem
Želja šolarjev, ki obiskujejo OŠ Ljudski vrt, je uresničena. Odslej imajo na voljo prav posebno učilnico na prostem. Obogatili so jo še z zgodovinskim pridihom, izjemnim rimskim botaničnim vrtom.
Atrij, ki so ga zadnje tedne urejali zaposleni, starši in učenci največje ptujske šole, je razdeljen na dva dela. V enem je botanični vrt z rastlinami, ob katerih so njihovi opisi, v drugem pa učilnica na prostem, vse skupaj pa tvori prostor za spoznavanje rimske zgodovine, namenjen učenju in druženju. S tem je ta del projekta končan, kar pa še zdaleč ne pomeni, da jim je zmanjkalo idej in ambicij za nadaljevanje. „Načrt je zgraditi še rimski mozaik na eni izmed sten, postaviti nameravamo tudi rimsko uro," je pojasnila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Projekt je vreden 550 evrov, šola pa ga je posvetila praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja. „Dokazano je, da naša šola stoji na rimskih izkopaninah, to smo občutili tudi v času, ko smo dograjevali šolo," še dodaja ravnateljica, ki je zelo zadovoljna, da jim je s pomočjo donator-jev in občine, pa tudi zagnanosti zaposlenih, učencev in staršev skupaj uspelo urediti botanični vrt in učilnico na prostem. Največji del so uredili s prostovoljnimi akcijami, pri večjih delih pa so jim na pomoč priskočili iz podjetja Javne službe Ptuj.
Prav v tem, da lahko skupaj naredijo veliko, pa največjo sporočilno vrednost projekta prepoznava županja MO Ptuj Nuška Gajšek: „Ko si pomagamo in delamo s skupnim ciljem, lahko naredimo veliko."
V vzdušju primernem dogodku je potekalo tudi uradno odprtje učilnice: šolarji so pripravili pravi rimski program, ki so se ga med drugim udeležili vojaki, vestalke...	Dženana Kmetec
S tem prav posebnim projektom se je šola poklonila praznovanju 1950. obletnice prve pisne omembe Ptuja v pisnih virih.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30,
Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,20 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 126,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 113,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
T. Arnus
Foto: SD
Foto: CG
torek • 5. novembra 2019
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Prižgal sem svečko
Se spomnite iz svojih osnovnošolskih let pesmice, ki je šla nekako takole: 'Prižgal bom svečko. Ne zato, ker so učili me tako ..." No, minule dni smo na veliko prižigali svečke. V spomin na naše pokojne drage, ki sicer živijo v naših srcih naprej, a se s plamenčkom svečke vedno znova spomnimo nanje, hkrati pa tudi sebe opomnimo, da je naše življenje kot sveča: najprej droben plamenček, ki ga je nekdo ljubeče prižgal, potem plamen, ki vztrajno gori, čeprav kdaj pa kdaj zaradi kakšnega vetra nekoliko zatrepeta, pa se znova umiri s polnim plamenom, nazadnje pa dogori ... Tako pač je v življenju.
Od nekdaj je ogenj simboliziral življenje. Večni ogenj, večna luč ... In tradicija, da se nekoga spominjamo s svečo, je starejša, kot smo mi, ki te sveče prižigamo. Ampak v sodobnosti se je pojavila neka
4
4
nova 'tradicija': vsako leto znova nas namreč tisti, ki so zase prepričani, da so spoznali končno resnico o svetu, prepričujejo, da ne bi smeli prižigati sveč. Počasi se bomo tisti, ki nekomu v spomin prižgemo svečo, počutili kot kriminalci, proizvajalci sveč pa so najbrž množični morilci.
Oprostite - to, da jaz prižgem svečo, vas čisto nič ne briga. Bodite veseli, da je nisem prižgal vam. Da skupaj z mano še vedno tlačite to žemljico. In če na nekem grobu gori deset sveč - zakaj pa ne?!
Nismo vsi doma sto metrov od pokopališča. Nekateri so se raztepli po svetu. In je lepo, če se zberejo - pa četudi samo enkrat letno - ob poslednjem domu svojih bližnjih. In prižgejo svečo. Saj jo čez leto tudi - samo da tista pač gori v njihovem srcu in je vi, ki redno spremljate, koliko rož je na nekem grobu in koliko so stale, pač ne vidite ...
Ob dnevu mrtvih nas torej prepričujejo, da prižgemo preveč sveč. Ob naslednjih (skorašnjih) praznikih nas bodo prepričevali, naj kupimo kakšno darilce manj. Potem nam bodo zapovedali, naj svojim ljubljenim žen(sk)am kupimo manj rožic in srčkov, nato smo na vrsti zločinci, ki pobijemo preveč prašičev in požremo preveč velikonočne šunke. Očitno so nekateri prepričani, da poznajo 'resnico' za vsako priložnost, mi pa smo butasti in se ne znamo sami odločiti.
Vaš butasti Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
9	8				3	6		2
		3	1			8	5	7
					5			
	9		6					
7		8	5		4	2		9
					9		7	
			2					
8	4	7			1	5		
5		9	4				3	8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€	QQ
Bik	¥¥¥	©	€€	QQQ
Dvojčka	¥¥	©©	€€€	Q
Rak	¥¥	©	€€	QQ
Lev	¥¥¥	©©	€	QQQ
Devica	¥¥¥	©	€€	QQ
Tehtnica	¥	©©	€€€	QQQ
Škorpijon	¥¥	©©©	€€	Q
Strelec	¥¥	©	€	OOO
Kozorog	¥¥¥	©	€€	O
Vodnar	¥¥	©©©	€	QQ
Ribi	¥	©©©		QQ
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 5. novembra do 11. novembra 2019. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Prireditvenik
Torek, 5. novembra
19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanje in predstavitev
knjige Maje Megla Stres, kuga sodobnega časa 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: freestyle comedy Aloha Tadeja Toša
Sreda, 6. novembra
17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: predavanje Na poti k sebi: Spremeni in oplemeniti svoje odnose in doživi pravi mali čudež
Četrtek, 7. novembra
19:00 Markovci, občinska poročna dvorana: predavanje Gnojenje na zelenjavnem vrtu; predavala bo Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
17:00 Ptuj, Narodni dom: zaključna slovesnost XV. Mihčevega festivala 2019 - predstavitev ustvarjenega v literarni, likovni in gledališki delavnici za osnovnošolce 18:00 Stoperce, dom krajanov: analiza in pokušnja mladega vina
Petek, 8. novembra
8:00 Ormož, parkirišče za hostlom: 23. razstava malih
pasemskih živali (do 19. ure) 9:00 Ormož: Poznaš svoj kraj? - dogodek za mlade z mladimi, do 12.00
12:00 Ormož, pri Timi: podelitev priznanj ob ocenjevanju potic in otvoritev razstave (odprta v petek med 12. in 18. uro ter v soboto od 8. do 18. ure) 13:00 Majšperk, pri športnem parku: 9. mednarodni Martinov balonarski festival, tridnevni poleti balonov in veselo martinovanje
14:30 Ormož, aleja pred gradom in Bela dvorana grajske pristave: odkritje doprsnega kipa Stanku Čurinu in predpremiera filma o njegovem življenju in delu, ob 90. obletnici rojstva častnega občana in vinskega svetovljana 15:00 Ormož, v šotoru pri gradu: slavnostna otvoritev
Martinovanja v Ormožu s prihodom vinskih kraljic in začetkom festivala vin, slavnostna razglasitev zmagovalca turnirja naj špricar; ob 16.00 festival vin z degustacijami in krstom mošta v grajski kleti Unterhund 17:00 Hajdina, dvorana DU: odprtje VII. skupinske razstave
likovno-fotografske sekcije občine Hajdina 18:00 Ormož, grajska pristava: odprtje razstave del iz likovno-literarne kolonije Malek 2019 Na sončni strani galaksije in 4. postavitev Rastoče knjige Ormoža 18:00 Hajdina, na trgu pred občino: 20. Štajerska frajtonarica 19:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: turnir v Fifi 19:00 Ptuj, dom krajanov Rogoznica: predstava Toneta Partljiča Partnerska poroka; nastopa KD bratov Dobrotinšek iz Škofje vasi
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Glumac ... je glumac ... je glumac Zijaha A. Sokoloviča; predstava je v maternem jeziku igralca
Mestni kino Ptuj
sreda, 6. novembra: 10:00 filmska čajanka: Beli vran; 20:00
Mafija v objektivu četrtek, 7. novembra: 20:00 Neskončni nogomet petek, 8. novembra: 16:30 BacekJon: Farmagedon; 18:30
Neskončni nogomet; 20:00 Kam si izginila, Bernadette?
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
		" • -. A
		
		L
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali
dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marija Matjašič, Juršinci.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 29. oktobra 2019
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
radioPTUI Štajerski TEDNIK
v

NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
¿¡^ ■ S podpisoi H '■ Hkrati poti
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA!
Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli
24-DELNI KOMPLET JEDILNEGA PRIBORA GUERINI.
Z novim priborom iz inoxa 18/c, priznanega italijanski proizvajalca Guerini, bo odslej hrana še slajša. 24-delni komplet vsebuje: 6 vilic, 6 žlic, 6 nožev
in 6desertnih žlic.
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI:
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku vtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah)
praktična darila za nove in obstoječe naročnike revija STOP (spored)
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!

Lepi spomini
ne
Mejijo!
«Aka		ClOMk i| IMfO vtfiiri nn (MIK Ji ¡n*t,(,, Pbf, litra I}
		Kunini dirvl ritraaSI axndtHilinli ¿i itiiMfl jln» 11)
SHO ixxii.. tr it	nm. /. m cwmJt t jhnmjf uunsrv*	
PETO HHIGi&IBSU 0 Pdtrfjf V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
Premalo dogovarjanja
sistema!

Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas aii vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelj L prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. |
torek • 5. novembra 2019
Oglasi in objave
Štajerski	23
00:00 Video strani 08:00 Oddaja ¡2 občine MajŠperk 09:00 Gostilna pr' Francet' 10:30 Se še spomnite? 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v Živo 18:00 V Majšperku pojemo in igramo 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 Destrnik- oddaje iz preteklosti 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani
SP
Mali oglasi
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.Eiptv.si
00:00 Video strani 08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 10:30 Utrip Iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Oddaja iz občine Dornava 22:00 Utrip Iz Ormoža 23:00 Video strani
00:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Kronika iz občine Starše 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 17:30 Seja sveta Harkovci — v živo 18:30 Oddaja iz občine Starše 19:20 GolAvt — športna oddaja 19:50 Pregled tedna MNZ Ptuj 20:00 60 let glasila Najdihojca 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani
program v živo tudi preko spleta:
www.siptv.si
UrednišJvo: Donviva 1t6d, 2252 DORNAVA; info@svtv.sj
kontakt: 02 754 00 33; 041 616 044; www.siptv.si Mariteting: Megamarketing d.O.o.; 02 749 34 27; 031 627 340
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM konjski gnoj, z dostavo (štajerska regija). Tel. 031 659 339.
PRODAM race za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 051 682 055.
PRODAM brejo svinjo. Tel. 041 893 594.
UGODNO prodamo več papig. Tel. 041 488 535.
Vesta, da je vse tako, kot je bilo, v vsaki stvari sta, ki je v hiši, v mislih sta, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korakov vajinih nič več se ne sliši.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica
Ana Širovnik
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 17
Minila so tri leta, odkar nas je zapustil dragi sin, brat, svak, boter, stric in prijatelj
Franc Širovnik
IZ KUNGOTE PRI PTUJU 17
Z žalostjo v srcu vaju pogrešamo. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, prižgete svečko in se ju z lepo mislijo spominjate.
Vajini najdražji
I
SREDAJE DAN
ve:
K
Picerija Slonček iz Prešernove 19 zaposli osebo za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ma|da.segula@radlfrfednik.si, tel. 02 749 3416 ali mar|ana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 3410, za veije objave predhodno poklifite.
ZRS< Bistra
PTUJ
ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDlSCE BISTRA PTUJ SCIENTIFIC RESEARCH CENTRE BISTRA PTUJ
ZRS BISTRA PTUJ, SLOVENSKI TRG 6 SI-2250 PTUJ-SLOVENIJA
Telefon: +386 (012 H8 02 50 Faks: +386(0)2 748 02 60 Email. blstra^blstra.sE www.bistia.5i
v Štajerski	TEDII	IIK
www.tednik.si		
i3stajerskitednil	k t -^Stajerskitednik	
Na podlagi 12. in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/09, 3/13 in 12/19) Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj
razpisuje delovno mesto
direktorja javnega zavoda
Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
•	najmanj I. stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu; prednost imajo kandidati s III. stopnjo, to je doktorski študijski program,
•	formalne oblike delovnih izkušenj,
•	neformalne oblike delovnih izkušenj,
•	predložen program dela in razvoja zavoda.
Prijava kandidata mora vsebovati življenjepis z naslednjimi obveznimi prilogami:
•	dokazilo o izpolnjevanju pogoja izobrazbe, iz katerega morata biti razvidni vrsta študijskega programa in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena,
•	formalne delovne izkušnje se dokazujejo s predložitvijo overjene fotokopije delovne knjižice za obdobje zavarovanj do 1. 1. 2009 in/ali izpisom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja (original ali overjena kopija),
•	neformalne delovne izkušnje se dokazujejo s kopijo ustreznih potrdil oz. drugega dokumenta o aktivnem sodelovanju, na podlagi katerega je možno ugotavljati izpolnjevanje pogojev,
•	program dela in razvoja zavoda.
Direktor bo imenovan s soglasjem ustanoviteljice za mandat v trajanju štirih let.
Kandidati pošljejo prijave z dokazili pisno v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, 2250 Ptuj, s pripisom »Ne odpiraj - prijava na razpis za direktorja«.
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku.
V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.
Svet javnega zavoda ZRS Bistra Ptuj
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel. Zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
SPOMIN
Danes, 5. novembra, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek, svak, stric in prijatelj
Ivan Vaupotič
Z DRAVINJSKEGA VRHA 5A 24. 1. 1949-5. 11. 2018
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu. Hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Veseli s teboj smo živeli, žalostni smo, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z njimi se tolažimo mi...
SPOMIN
4. novembra je minilo leto, odkar nas je zapustila draga žena, mama, hčerka in sestra
Zdenka Verdenik
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 59
Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate in prižgete svečko.
Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešajo
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
Vilija Čeha
IZ DRSTELJE 33
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje, stiske rok in besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljeno pogrebno mašo, govornici, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za pesmi slovesa, pogrebnemu podjetju Jančič -Almaja in podjetju Perutnina Ptuj. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Umrli so
Andrija Hiržin,Cirkulane, Pristava 15a, roj. 1962 - umrl 24.oktobra 2019; Franc Krajnc, Pobrežje 154, roj. 1932 - umrl 25. oktobra 2019; Marija Kante, roj. Voda, Ptuj, Kokolova ul. 9, roj. 1944 - umrla 24. oktobra 2019; Branko Kolarič, Krčevina pri Vurbergu 3, roj. 1954 - umrl 22. oktobra 2019; Zdenka Ernejčič, roj. Pučko, Hlaponci 44, roj. 1963 - umrla 25. oktobra 2019; Marija Mohorič, roj. Petrovič, Mostje 5, roj. 1920 - umrla 25. oktobra 2019; Marija Špoljar, roj. Turk, Ptuj, Volkmerjeva c. 10, roj. 1930 - umrla 26. oktobra 2019; Srečko Pšajd, Ptuj, Klepova ul. 14, roj. 1947 -umrl 27. oktobra 2019; Gera Prosenjak, roj. Lenart, Brstje 11, roj. 1925 - umrla 25. oktobra 2019; Kristina Petrovič, roj. Ratek, Podvinci 2, roj. 1963 - umrla 28. oktobra 2019; Marija Bombek, roj. Bolčevič, Gaj, Župančičeva ul. 27, roj. 1926 - umrla 28. oktobra 2019; Ludvik Ferš, Draženci 48, roj. 1927 - umrl 29. oktobra 2019.
Podravje • Mesnicam z domnevno spornim avstrijskim mesom so se pridružili tudi veletrgovci
Umik mesa iz lipniške klavnice preventiven?
Večina slovenskih ponudnikov mesa in mesnih izdelkov, ki bi lahko bilo oporečno, deluje na Štajerskem, doslej pa so iz klavnice Ramsauer Fleisch kupovali samo najboljše surovine, pa tudi sicer avstrijsko meso velja za zelo kakovostno, trg pa kot varen in visoko reguliran. Še vedno ni znano, kaj je šlo tokrat narobe.
Čeprav ni jasno, ali so mesni izdelki tudi zares sporni, jih preventivno prav povsod umikajo s tržišča. Fotografija je simbolična.
Avstrijsko meso je veljalo za zelo kakovostno
?
Foto: Črtomir Goznik
Marko Zerak, direktor podjetja Košaki iz Maribora, je presenečen nad domnevno spornostjo mesa iz klavnice Ramsauer. »Doslej smo od njih kupovali samo najboljše surovine, pa tudi sicer avstrijsko meso velja za zelo kakovostno, trg pa kot varen in visoko reguliran. Kaj je šlo tokrat narobe v lipniški klavnici in kam vse so bili prodani izdelki, bosta pokazala čas in podrobnejši nadzor.«
Najprej sta bili na straneh uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zapisani le dve slovenski podjetji, ki sta prodajali domnevno sporno meso iz lipniške klavnice, kmalu so se jima pridružila še druga in slednjič tudi štirje veletrgovci, vprašanje pa je, ali se bo na seznamu znašel še kdo.
Še vedno ni znano, zakaj je bilo sporno meso izločeno iz klanja, so ga pa slovenski ponudniki preventivno že umaknili s trga in kupce pozvali, da izdelke, ki jih še niso porabili, vrnejo, da jim jih zamenjajo z drugimi oziroma povrnejo kupnino. Ker je omenjena klavnica na avstrijskem Štajerskem, ne preseneča, da je večina doslej znanih desetih slovenskih ponudnikov, ki so prodajali oporečno meso, s štajerskega dela Slovenije.
Tudi na policah veletrgovcev
Na seznamu so se tako znašla štajerska podjetja Spirala iz Bukovcev v občini Markovci, mesarstvo Sire iz Podgorcev v občini Ormož, Meso izdelki Žerak iz Podlehni-ka, podjetje Vigros iz Puconcev, Domače mesnine iz Slovenske Bistrice, Pohorske mesnine iz Orehove vasi iz občine Hoče-S-livnica in TMI Košaki iz Maribora ter neštajerski Kmetija Janežič iz Grosupljega, Mesnine Peloz iz Nove Gorice in Mesarija Mlinarič iz Lesc. Kar nekaj dni ni bilo jasno, ali so izdelke ponujali le v svojih prodajalnah ali pa se je Ramsauer-jevo meso pojavilo tudi na policah naših veletrgovcev, dokler niso iz štirih velikih Engrotuša, Lidla, Hoferja in Mercatorja sporočili, da tudi oni umikajo nekatere izdelke.
Kmetija Janežič je iz prodaje umaknila zaseko, klobaso za kuhanje, suho svinjsko klobaso, mast, ocvirke in mast z ocvirki nekaterih serij in roka uporabe, izdelke pa so prodajali v svoji Hiši domačih dobrot v ljubljanski Supernovi. V Spirali so se na seznamu zaradi suma na zdravstveno oporečnost ene od surovin znašli pica šunka, domača klobasa, zaseka, svinjska mast, oc-
virki in navadna klobasa, ki so bili kupljeni med 16. septembrom in 23. oktobrom 2019 ter naprodaj na njihovih dveh lokacijah v Bukovcih. Iz Mesarije Mlinarič so sporočili, da so bili njihovi ocvirki v masti v 450-gramskem lončku med proizvodnjo toplotno obdelani, zato izdelek ne pomeni tveganja za zdravje, kljub temu pa ga kupci lahko vrnejo.
V mesninah Sirc so iz prodaje umaknili prekajeno klobaso, v Vigrosu, ki prodajajo predvsem gostincem, vakuumsko pakirano sveže svinjsko pleče, v Domačih mesninah svinjsko meso in izdelke iz svinjskega mesa, v mesninah Pe-loz prekajena rebra in hrenovke, v Pohorskih mesninah pa pečenice, pivsko klobaso s sirom, prekajeno kračo, posebno klobaso, malo in
pariško klobaso, sveže svinjske krače iz razsola, pa tudi sveže svinjske želodčke in sveža svinjska rebra s kožo. Tudi v podlehniškem Žeraku ne prodajajo več izdelkov iz nekaterih serij: klobas za kuhanje, ljubljanske in tirolske salame, navadne klobase, safalade, pice slovenka, domače klobase, halo-ške pečenice, pečenice s sirom, mesnega sira in svinjskih želodč-kov. V Tušu so iz prodaje umaknili francosko klobaso Tuš proizvajalca TMI Košaki ter tirolsko in ljubljansko klobaso Vsak dan proizvajalca Meso izdelki Žerak, v Lidlu pa domače ocvirke v masti proizvajalca Mesarija Mlinarič ter grillmeister klobaso za pečenje in klobaso za pečenje s sirom proizvajalca Josef Reiner GmbH & Co. V Hoferju trenutno ne prodajajo več štirih izdelkov proizvajalca Meso izdelki Žerak: navadne klobase, klobase za kuhanje, safalade ter ljubljanske in tirolske salame, z Mercatorjevih polic pa so umaknili pečeno gozdarsko salamo iz TMI Košaki.
Odpovedal nadzor na avstrijski strani
V podjetju Košaki, tovarna mesnih izdelkov, ki je prav tako v lasti družinskega podjetja Meso izdelki Žerak, so povedali, da so preventivno odpoklicali osem različnih mesnih izdelkov: gozdarsko in francosko salamo, francosko salamo v kolobarju, govejo in navadno klobaso, francosko debelo salamo in šunkarico ter zaseko. »Za ta ukrep smo se odločili, da bi zagotovili maksimalno varnost izdelkov za naše potrošnike, saj sta predanost kakovosti in skrb za kupca cilja, ki jima košaška tovarna sledi že skoraj 150 let,« je dejal direktor Marko Žerak, presenečen nad domnevno spornostjo mesa iz klavnice Ramsauer. »Doslej smo namreč od njih kupovali samo najboljše surovine, pa tudi sicer avstrijsko meso velja za zelo kakovostno, trg pa kot varen in visoko reguliran. Kaj je šlo tokrat narobe v lipniški klavnici in kam vse so bili
Meso namesto v kafilerijo v mesnice
Spomnimo naj, daje uprava pred dnevijavnost opozorila na možnost, daje v Sloveniji prisotno domnevno sporno meso iz Avstrije, potem ko je avstrijska tiskovna agencija APA sporočila, da naj bi v klavnici Ramsauer Fleisch na območju Lipnice na avstrijskem Štajerskem med 17. septembrom in 22. oktobrom dali v promet meso 18 živali. Po podatkih agencije naj bi šlo za 17 prašičev in eno kravo, v klavnici pa naj bi predelovali meso, ki je bilo neprimerno za uživanje, saj naj ne bi izpolnjevalo predpisanih pogojev, zato je bilo namenjeno v kafilerijo - obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali.
prodani izdelki, bo pokazal čas in podrobnejši nadzor, saj je zaenkrat avstrijska veterinarska inšpekcija precej skopa z informacijami, več kot očitno pa je, da je tokrat odpovedal nadzor na avstrijski strani. Čeprav ne vemo, ali so izdelki tudi zares sporni, jih preventivno umikamo s tržišča, o tem so obveščeni naši trgovski partnerji, kupcem pa se za morebitne nevšečnosti iskreno opravičujemo.«
Senka Dreu
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste fcnij izvedeli prvi!
Štojenki TEDNIK
¿J?	-o*	61 c^O^o
Rojstva: Olena Doroshenko, Proletarska ul. 11, Kidričevo - deček Gašper; Tamara Zemljič, Cvetkovci 99, Podgorci - deklica Manca; Sabina Cafuta, Krčevina pri Vurbergu 121, Ptuj - deklica Sara; Liljana Šori, Lovrenc na Dr. polju 8d, Lovrenc na Dr. polju— deklica Maja; Daniela Korošec, Veliki Okič 19a, Zg. Leskovec -deklica Evelin; Samanta Mlakar, Zg. Leskovec 18a, Zg. Leskovec
-	deklica Nuša; Nina Kolar, Babna Gora 25, Sveti Štefan - deček Tim; Mojca Malek, Zabovci 88 b, Markovci - deček Lukas; Anja Mlakar, Apače 179a, Lovrenc na Dr. polju - deklica Nika; Helena Slameršak, Markovci 75, Markovci - deklica Zoja; Janja Pučko, Cvetkovci 64, Podgorci - deček Liam; Nuša Toplak, Dravinjski Vrh 21a, Videm pri Ptuju - deček Gal; Andreja Rožman, Cerovec pod Bočem 24c, Rogaška Slatina - deklica Lučka; Katja Marzi-dovšek - deček Vid; Karla Ploj - deklica Tina; Bojana Zelenko
-	deklica Ema; Barbara Flis - deklica Sara Elena; Špela Javornik
-	deček Tim; Urška Lešnjak - deklica Edvarda.
Ce pred Martinom zmrzuje, je pred božičem povodenj.
Danes bo oblačno in deževno, dopoldne bodo še možne nevihte, krajevno bodo tudi dolgotrajnejši nalivi. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju predvsem dopoldne jugo. Zvečer bo dež večinoma ponehal. Najvišje dnevne temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem do 20 °C.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek	Petek
05.11.2019	06.11.2019	07.11.2019	08.11.2019
M			
	9	5	4
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
14	14	15	11
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
	V		A
I Hitrost vetra 3 m/s I	Hitrost vetra 3 m/s	I Hitrost vetra 3 m/s J	Hitrost vetra 3 m/s
Vir: ARSO