Št. 46.
V Ljubljeni, dne 12. novembra
1939

Bkzonožec in Puščica
Povest iz dobe, ko je Tekumze štel dvanajst let Napisal Fric Steuben
žena ni bila nič manj glasna kakor kopice otročadi. Najrazličnejši inštrumenti, s katerimi je bilo mogoče delati trušč, so se pridno oglašali. Vsak rod je imel svoj bojni klic (po Indijancih so to navado prevzeli beli Američani in iz Amerike so bojni klici prešli na vsa športna igrišča po širnem svetu). Kar donelo je vzklikov: Hoj, hoj, hoj! — Valahč, valahe! — in podobno.
Tekumze se je odlikoval v indijanskem jahanju. Obesil se je konju ob stran. Svojemu konjiču je splezal pod trebuh, obrnil se spodaj, medtem ko je konjič v polnem galopu dirjal po gladki ravninici, in že je zdajci bil spet na konjičevem hrbtičku kakor prilepljen. Ležal je na konjiču poševno, da so bile noge levo, glava in roke pa desno. Ves šavanski narod je navdušeno vpil: Vum-ho, vum-ho! — 2e so pričenjali tudi stari povzemati bojni krik mladih gorskih levov. Tedajci je Tekumze izvršil svojo najtežjo nalogo: plezal je pod trebuhom dirjajočega konja, ne da
Zdaj so morali nastopiti po trije, ki so bili prvi pri tekih. In spet je zmagal rod Mzepase: Gašper in Tekumze sta zasedla prvo in drugo mesto. Navdušenje je rastlo. Množica bojevnikov in
bi se količkaj dotaknil zemlje in se je na drugi strani trudoma vzpenja) konju na hrbet. Konjič ni bil osedlan na njem ni bilo nič drugega kakor za dlan širok usnjen trak ki mu je opasoval život, in samo za ta pas in za grivo se je mladenič lahko oprijemal.
Zdajci je pridirjala v sredino Bela bojevniška puščica, glasno kričeča Stala je na hrbtu svojega konjiča držala se je le za vrv. ki jo je bila vrgla konjiču okoli vratu. Poklekovala je. od-skakovala in se v polnem diru spet pognala na konjiča, stala je v sedlu, njeni svetli lasje so plapolali kakor njeno krilce in njen konjič je dirjal v krogu Tekumze je jezdil še vedno dalje, ni se dal motiti, pulil je v bliskovitem diru puščice, ki so bile zataknjene v zemljo indijanci. vsi sami divji jezdeci, so skakali na noge 'n so vpili in tulili v odobravanju Spet je bil rod mladih gorskih levov zmagovit. Mladi gorski levi so se kar na glavo postavliali od ore-vzetije Manjši mladiči rodu ki še niso pripadali Tekumzejevi druščini so se sila navdušeni prekopicavali pred gledalci Ko je Tekumze skočil s konia in se približeval svojemu rodu gorskih levov sa ga dvignili na ramena ;n ga no-nesli naokrog Prav iste časti je bila deležna Bela bojevniška puščica Mladi gorski levi so v krasnem čudovito hrupnem soglasju vpili: Vum-ho, vum-ho!
Petdeset šestdeset mladen;čev iz rodu Mzepase je sledilo nosilcem obrh mladih zmagovalcev in so tul'li rrmo-tali z bobenčki in nihali v piščali. Kdor pa ni imel nobenega inštrumenta v rokah, ie imel pač psička na vrvi in ga ščinal v rep da je cvilil Ne. sicer ni bilo mngnče očisti indHn^ckim fantičem da bi mudili živali Danes so to poč°niali zpnJi iz navdušenca. Pa tudi ps^Vi snrnj n'so b'li nreveč hudo nriza-cJo+i Dr.bro so nozn^'i svoie priiateli-čke in «o tudi bre? ščipania r>rns+ovoli-no tul'li In^R cvilil i 'n zaviiali 7 množic o vred Kd^r ra ni imel s sehii ne piščali ne nsička si ie na? dr*=>l roke ka'<-nr liipk pred u?+i in ie tulil ali vpil notpm na s° snet z dlanio na<rlo u^or-ipl no ustih da so zvpn^H čudoviti crlasovi — nu sai tr> labko Sflmi
prp;7v11Q;to po bnsf« kaj vse se da spraviti fz	grla
Tako se ie družna podila okrog po tekmnvali??u Starši in sorodniki zmagovalci in poraženi so si od smeha dr-
wm
žali trebuhe. Celo resnim poglavarjem so zadovoljno drgetale ustnice
Toda že so se po borbah vseh proti vsem pričele posamezne borbe izbranih mladeničev. ki so jih poslale v boj posamezne fantovske druščine. Dvojni orel, Kornstalkov sin, je v rokoborbi brez truda premagal slehernega nasprotnika. PH streljanju v daljavo je posekal tudi Tekumzeja. s katerim sta se srdito borila.
Sledila ie poizkušnja v streljanju v nebo. Ni bila n''kakšna skrivnost več, da zna svetlolaso dekletce streliati tako. kakor le redki odrasli bojevniki. Neki mladič iz rodu Nameta ie odstrelil pet puščic, nato je nastopil Mali lovec in je zmogel Prav isto Tudi Tekumze je storil kakor on
Nato pa ie rod mladih gorskih levov poslal k odločilnemu ns>s+nnu Belo bojevniško puščico. Sin Bobnečpga ptiča se je kot glavar dv'em'1 in nris+opil bliže. Tn ko prislonil še sam Kornstalk. je postala Lenka nemirna. T^da zbrala se je Sfala ie v sredi svobodnega prostora Otroci so se morali umakniti Samo triip naib^liši mladepifi so ostali ob niei Tn sn bili Črni Pciok — namreč oni mladenič iz rodu Nameta —
Mali lovec in Tekumze Poleg njih rta bila še oba nop>la,/ana Bela bojevniška puščica je poizkusila lok. pustila je strune nekaikrat zazveneti preizkusila je še enkrat	cvniih nupčic. ki jih
je imela tako vzrezane da jih je bilo lahko postaviti na struno. Nastala je
grobna tišina. Kajti Lenka je že dvignila lok, postavila se je nekoliko proti vetru Eno puščico je tudi že položila na lok, pet drugih je imela v levici. Zdajci je napela lok in prva puščica je švistnila s strune, dvignila se je visoko proti vetru.
(Dalje prihodnjič.)
Igralna šola m lahko učenje in zanesljivo
znanje
Pod tem naslovom ie izdala pravkar
ga Jerica Kozina 64 strani obsegajo-čo knjižico, ki bo dala vsakemu, kdor jo pazno prečita, mnogo novih pobud in navodil za izboljšanje šolanja in učenja, pa tudi navodila za praktično življenje.
Namen knjige je pokazati, kako se najhitreje in najuspešnejše učimo Mnogim je učenje neprijetna zadeva V knjig' najdemo precej načinov, kako si lahko izboljšamo postopek pri bogatenju našega znanja V knjižici najdemo tudi navodila, kako si nekatere predmete pridobimo igraje za svojo duševno last.
V.,no, da bo mnog dijak pri čita nju knjižice ugotovil: »Pa res. doslej se še sploh nisem znal učiti.« Saj je učenje težka stvar ki zahteva posebnega znanja V čem leži skrivnost, pove knjiga ge Kozinove.
Knjiga ni potrebna samo dijakom. Prinoročamo jo tudi staršem. Mnogi bodo šele zdaj doumeli težave svojih dijakov in dijakinj Razumeli bodo njihove težnje in jih bodo pri delu laže podprli. Se vzgojitelji, učitelji in profesorji bodo naleteli na stvari, ki jim bodo koristne.
V prvem delu, daje avtorica navo* dila za pravilno učno metodo Svoja navodila zaključuje, da bodo dijaki in učenci odslej tako radi hodili v šolo, kakor na počitn;ce.
Nato sledi kun razl'Wh iger. ki bo do razveseljevale staro in mlado Igre ' so podane iz splošnega znanja pa tu di iz posameznih predmetov, tako na primer iz računstva, zemljepisja. slov niče, zgodovine itd V mnoge druži ne bo prnesla kni'ga novih pobud za večerne družabne ;gre m sicer take ki bodo pomagale izobraževati vse n jjm fak0 §iri[e duševno ob
zorje.
Avtorica je izdala knjigo v samozaložbi.
Izvod stane 16 din in se naroča lahko tudi pri uredništvu »Ml. Jutra« v Ljubljani.
Nakup brošure toplo priporočamo, ker vemo. da bo marsikateri bralec vesel in hvaležen, da smo ga opozorili na knjigo, ki mu bo koristila pri učenju in mu bo odprla pot do lažjega dela za šolo.
P. 2.
Tekmovanje jadrnic doma
Ta ali oni med vami si je bržkone že izrezljal ali pa je vsaj poskušal si izrezljati iz tenkih deščic zaboja čolne. To ni pretežko in naša slika št 1. vas bo poučila o vsem. kar vam ne bo jasno. Dolžina takega čolna naj bo približno 10 do 15 cm, širina pa 2 cm. Jambor si izdelamo iz tenke palice in nanj prilepimo jadra iz papirja Jambor seveda ne sme tičati pregloboko ker drugače nam naša isdrnica ne bo stala na mizi Miza pa je za naše tekmova-
1—nww!«tMBii mu miinirniilMi
nje zelo važna, saj nam nadomešča t
morje. Torej urejeno mora biti vse ta- j ko, da bodo naše jadrnice neovirano drsele po mizi ali pa, če hočemo imeti več prostora, po tleh. Na dolgo, široko letvo pritrdimo v razdaljah po 20 cm vrsto startnih naprav. Te naprave so, kakor ste najbrže že sami uganili s slike 2 in 3, navadne vretenice, na katere je navit sukanec. Pritrdimo pa jih tako, da pribijemo žebelj v letvo toliko, da se more vretenica še brez trenja sukati okoli njega. Za vrtenje nam služi ročica na vrhu — žebelj ali košček lesa. Na sliki št. 4 vidimo, kako se tekmuje.
Letvo z našimi startnimi napravami
namestimo na konec mize ali pa na konec prostora, ki nam je na razpolago, če smo tekmovanje preložili kar na tla. Imeti pa moramo sedaj še sukanca; niti naj bodo tako dolge, kakor je dolg tekmovalni prostor. En konec zavežemo okoli vretenice oziroma na vijak (glej si. št. 3), drugega Da na žebelj, ki smo ga pribili v kljun jadrnice. Na dano znamenje začnejo tekmovalci vrteti vsak svojo vretenico in s tem navijati sukanec na vretenico Komur uspe najprej privleči jadrnico do letve, ta je zmagal Zato je tudi vsa umetnost tega tekmovanja v tem da zna p** hitreje vrteti vretenice
Pahič Stanko — dijak:
Motni valovi narasle reke so šumeli svojo pesem. Preko železnega mostu nad reko je hrumel vlak.
Vido in France, nerazdružljiva tova» riša sta stala ob bregu Tik pred njima se je na valovih pozibaval čoln. Lep. rjav, lepo izoblikovan čoln.
»Popeljiva se malce,« je dejal Vido tovarišu in skočil v čoln.
»Kaj pa misliš, v te valove?« se je začudil France in sede! na breg Kaj takega mu niti na misel ni prišlo.
»Sram te bodi! Strahopetec,« se je norčeval Vido in vzel v roke veliko veslo.
France se je ujezil:
»Pojdi ti, če upaš! Mar bi rad zašel v vrtince,« je nevoljno dejal.
Vido ni odgovoril Tovarišu je hotel pokazati, da ni bojazljivec. Skoraj zasmehljivo je gledal tovariša, ki je onazoval stražnika na mostu.
»Torej ne greš.« je vprašal.
»Ne, vendar!« se je France obregnil.
Užaljen je Vido odvezal vrv, ki je držala čoln k bregu in pograbi! težko veslo. Tok ga je zanesel proti sredini reke.
»Vido!« je vpil France prestrašeno, »vrtinci so, ali mar hočeš utoniti?«
»Bav. bav, ti in vrtinci. Prava reč,« je še slišal tovariša z reke.
Neizmerno težko je postalo Francetu. Vede! je. koliko tvega Vido s svojo neumno vožnjo. Gorje mu, če zajde v vrtinec, valovi ga brez usmiljenja potegnejo vase Zalilo pa ga it tudi, da ga tovariš noče poslušati.
Medtem je V:do veslal proti sredini reke. Popeval si je pesmico in spretno obračal veslo. Na tovariša je le redko pogledal, mar mu on in njego ve pridige. Z veselim klicem je po zdravil lokomotivo, ki je drvela preko mostu Strojevodji je pomahnil z ve slom, a v tem trenutku se mu je zvjr* telo v glavi od udarca, ki mu ga je prizadelo veslo Čoln se je namreč nenadoma okrenil in veslo je Vidu zdrknilo iz rok Od silne bo'eč.ne se je na slonil ob rob čolna, a čoln se je ne nadoma obrnil ..
France na bregu je zakričal ko je videl, da je Vido izginil pod vodo. Videl je, da je tovariša pograbil vrtinec, ves je izginil pod vodo. le roke. ki so se še videle, so se krčevito oprijemale nekaj, kar pa je bil samo zrek Medtem pa je vrtinec vrtel tovariša vedno hitreje ...
Bliskovito je France skočil v vodo Niti suknje ni imel časa sleči, ko pa je utegnil tovariš vsak hip izginiti France je bil pripravljen, da mu za vsako ceno pomaga. Obieka ga je silno ovirala pri plavanju, a nato ni mislil. Videl je samo tovariševe roke nekje spredaj in nič več. Tja mora priti.
Sam ni vedel France, kaj se je po» tem zgodilo. Zgrabil je tovariševo roko in potegnil... A vrtinec je bil močnejši, nenadoma se je tudi France vrtel. Toda bil je pri zavesti in je urno skočil po vodi. Res mu je uspelo, da se je deloma izvlekel, noge mu je še ' drža! vrtinec. A teh se je oklenil tudi
»JMKMSJOC
Vido, krčevito oklenil, da se Francč skoraj ni mogel ganiti.
Toda roke je imel proste in ni dolgo trajalo, da je našel iz vrtinca. Izvlekel je tudi tovariša Potem je plaval, krčevito je z rokami rezal vodo, da se mu je tema delala pred očmi Na nogah mu je še vedno visel tovariš, ki že najbrž ni bil več pri zavesti.
Mostovni oporniki so bili najbliže, tja je z zadnjimi močmi zavil France. S poslednjim naporom se je izvlekel na betonski podstavek in si osvobodil noge tovariševih rok Potem ga je jel buditi k zavesti, dasi bi bil sam skoraj padel v nezavest.
Nedolgo zatem se je Vido res zavedel. Voda se mu je vlila iz ust, njegove oči pa so kakor podzavestno poiskale Franceta. In ko je videl, da mu iz obleke curlja voda, je brž vedel, kaj se je zgodilo.
»Ti si me rešil, ti?« se je začudil.
»Mar misliš, da sem res tak straho* petec,« je odvrnil France, trepetaje od hladu.
»Potem mi ne zameriš, da sem te žalil,« se je v zadregi nekako opravičeval Vido.
France ni odvrnil, bil pa je silno vesel, da je tovariš spoznal, da ima on prav in da ni strahopetec Vendar se je enkrat izkazal, ko ga je drugače Vido vedno nekako zasmehoval.
»Hvala, France za rešitev. Brez te bi bi! utoni!,« je še dejal Vido in se jel razgledovati okrog.
»Saj sva vendar pod mostom!« je vzkliknil nazadnje, »toda, kako se bova spravila odtod?«
»Ali si že dovolj močan?« je vpra-šil France.
»Seveda.«
»No vidiš, splezala bova po teh prečnikih na most in potem domov.«
Iznad betonskega postavka sta se dvigala vsak na svojo stran dva velika železna loka, prepletena z železni-ni prečniki. Po teh sta splezala dečka v vrtoglave višine mostu. Če bi kateri telebnil nazaj, temeljito bi se pobil po želez ju. Toda onadva nato niti pomislila nista.
Ko sta srečno priplezala na vrh sta v premočenih oblekah krenila po mo» stu proti domu. Dasi je bilo hladno, sta si veselo požvižgovala. Vido je mislil na preteklo nevarnost in se bal, kaj bodo rekli doma. Toda, saj ga bo spremljal France, tisti dečko, ki ga je Vido vedno zapostavljal. Zdaj je. vi-
soko zrasel v njegovih očeh. In ponosno je šel zraven njega. Stražnik na mostu je žugal s pestjo.
Lidija Grilec:
Zima gre
čez gore se svita jutro, noč beži,
vse nebo je v sivih meglah, dež prši.
Tiho plava pesem zvona čez polje,
s severa v deželo našo zima gre.
Kmalu s klanca se začul bo dece smeh,
snežec beli pa bo drčal s streh.
Danica:
Za dofiro voljo
Pri Ruparjevih pripravljajo ogrodje za novo vrtno utico. Mimo pride sosedov Cenek in vpraša domačega sin* ka Milčeta:
»Kaj boste pa imeli novega tu?«
»Oslovski hlev,« mu odvrne surovo Milče.
»A, tako! Potem pa le glej, da si dobro in mehko postelješ v njem,«
mu zabrusi Cenek.
★
Učitelj razlaga učencem zmanjševal-no obliko in našteva primere: Albin— Albinček, hiša—hišica, zajec—zajček, vrč—vrček, vagon—vagoneek in podobno.
»Gregec,« zakliče doli v tretjo klop, »povej zdaj ti en tak primer!«
»Oven—bacek.« se odreže Gregec. ★
Mala Nežica še ni videla kostanja, obdanega z bodečo lupino. Nekoč gre s svojo mamioo k teti. Pot ju vodi skozi gozd, kjer leži na tleh okrog nekega dTevesa vse polno neoluščenega kostanja.
»Jej, mama,« zakliče Nežica, »poglej. poglej, tu je jež zlegel jajčka!«
Ml i IIMII I
Jutrovčki nišefo
Manj strašna noč je v Te besede nam je napisal Prešeren v svoji duhovni zapuščini v »k^stu pri Savici« In ni nam jih izročil zaman! Približ no osemdeset let pozneje smo Jugoslo vani vsemu svetu pokazali v svetovn-vojni, kjer smo se s herojsko hrabra stjo borili, da nam te besede niso pra> zne Za svobodo smo polagali na oltar domovine življenja sinov, očetov in bratov. Jugoslovenska zemlja je bila izmučena do smrti a solze mater in žen za svojci so ji blažile rane Na kr vavih poljanah, na zasneženih plani nah in zapuščenih vaseh je vzbrstela naša svoboda. Kot nežna vila se je ro dila, kot vila. ki nikoli ne umre. Mi bomo gledali, da naša Svoboda ne bo nikoli umrla! Živeti ali umreti! A živ ljenje ni brez svobodel Zato bomo branili svojo grudo običaje in svobo dO do zadnjega diha! Vsi smo enaki' Vsi imamo enako pravico do svobod nega življenja! Domovina, trije tvoji zvesti sinovi Srb. Hrvat Slovenec sto je krepko, pripravljeni zate živeti in umretil
Domovina, sreča. Rog s teboj, kot hrast na gori trdno stoj! Naj te ne motijo sovražne struje, saj mi smo s ta|?o, ko vihar zahruje!
Berčič Janko, dijak klas gimn. v Mariboru.
Dragi stric Matic! Na dan Vseh svetnikov sem s starši obiskal pokopališče Okrasil sem nekaj zapuščenih grobov z rožicami. Na grobu svoje stare ma> tere sem prižgal svečko. Obiskal sem grobove padlih vojakov iz svetovne vojne, ki jih je v Celju pokopanih 3000. Popoldne so prepevali pevci na pokopališču nekaj žalostink za rajnimi. Ko se je zmračilo, je bilo videti vse polno lučk. ki so nemirno gorele na grobovih. Zvečer je pihal jesenski vetrič. Ko so se na nebu prkazale prve zvezde, je povsod zavladala tišina Stric Matic! Upam, da ne boš moje pisemce vrgel v koš.
Prav lepo Te pozdravlja Tvoj stari prijatelj
Bogomil Hrašovec,
II. e drž. klas. gimnazije v Celju.
Dragi stric Matic! Po dolgem času [ se zopet enkrat oglasim v počitnicah i nisem utegnil da bi ti kaj pisal sicer me pa gotovo ms. pogrešal ker so Ti drug- p dno pis li Na počitnicah s~m bil v Bašk na otoku krku m v svojem rojstnem kraju v Laškem Laško je prijazne- mestece k lež- ob glavni pro-g. ob Savinji Poleti je tam prav lepo, Savinja je zelo topla Ze idavnaj je konec počitnic in sedaj hodim pridno v šolo. na prvo drž rea' gimn v Ljubljani. Prav lepo te pozdravlja Tvoj
Tošo Homan uč. 1. d raz l drž real gimn. v Ljubljani
Dragi stric Matic! Sele prvič Ti pišem Sporočam Ti, da sem izrezala tistega možica, gospoda Čopka ki teče na vlak Ne moreš si misliti kako zanimiva je ta igra Lepo sem ga sestavila. potem pobarvala potem je pa tekel. da bi bil skoraj noge izgubil, če ne bi bile tako dobro natakniene.
Vladka Južnič. uč II ra7 gimn. v Ljubljani
Dragi stric Matic! Veš ie dolgo Ti
nisem pisala Pa mi ne smeš zameriti, ker nimam časa Sedaj ga bom že imela Prav lepo Te prosim ne zavrži mojega pisma. Sedaj pa začnimo Moj rojstni kraj so Braslovče Tam je zelo lepo Pa tudi je tam zelo toplo, veliko bolj kot na Jesenicah Saj na Jesenicah je že sneg zapadel, tam bi se pa še vedno lahko kopali Saj gotovo veš. kako je tam lepo Tudi Polzela je lep kraj Saj veš kako lep trg je v mojem rojstnem kraju. Prav lepo Te pozdravlja
Tvoja	Eva Ludvig
uč. IV. d. r., Jesenice
Manj strašna no? je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi... V uvodu svoje največje pesnitve »Krst pri Savici« nam Prešeren lepo opisuje položai Slovencev ki so obkoljeni od sovražnikov in stradaio v neki trdnjavi že več dni Niihov vodia. Črtomir, jim neko viharno noč takole govori: »Dragi bratje' Sami vidite, da je naš položai obunen Ze ver dn4 stradamo in obupujemo. Danes je zadnji
dan da se rešimo Noč je temna kar bo olajšalo naše namere. Z menoj bodo šli vsi tisti si ljubijo svobodo in ne moreio in nočejo živeti ood tujim jarmom Kdor pa se hoče udati, mu ne branim toda ta mora počakati iutra Man) strašna je noč v črni zemlii kakor pod svetlim soncem suženjski dnevi!« In nikogar ni bilo. k: bi hotel odstopiti Nikogai ni bilo ki bi se bal pasti za svobode in domovino, vsi so šli boj Ker pa je bil sovražnik pripravljen in številneiši so častno umrli vsi razen Črtomira za svobodo Take nam pripoveduje naš največji pesnik Tako so živeli in se boievali Slovenci v davnih dneh in prav tako bi se boievali tudi danes, če bi se kdo drznil seči po naši zemlji Vsi, Slovenci Hrvati in Srbi ljubimo svojo skupno domovino, prelepo Jugoslavijo in vsak izmed nas bi rajši umrl kakor pa da bi živel v suženjstvu Zvesto bomo čuvali oporoko našega nepozabnega kralja Aleksandra I Ujedin;telia ki nam je v svoji smrtni uri naročil: »Čuvajte Jugoslavijo!«
Krušnik Vckoslav. dijak V.c raz i. drž realne gim. v Ljubljani
Zabjak
V potoku žabjak zelenjak prepeva mescu: kvak-kvak
Iz mlina miška pribeži, v skrbeh pod vrbo postoji
»Popil si, žabjak, mi vodo, nič v mlinu kamni ne pojo!«
Stric zelenjak se zavali, od smeha solza mu spolzi
In voda raste, skrije prod, razleže kamnov se ropot.
Vesela teče miška v mlin. poroga mesec se z višin:
»Napekla sladkih bo potic, na svadbo pojdeš miški stric!«
In zelenjak pokima: »Kvak!« v krohotu poči, pade vznak
Korbar Boris učener mešč. šole v Zagorju ob Savi
3H
Kak® nabaviš lutko
Takale spona za perilo, kakor jo kaže slika št 1 ie bila v rabi že pred leti, morda se Vam pa le posreči, kje iztak-niti katero Ce ne si pač izrežite kaj podobnega ker vam bo za izdelavo punčke Indijanke nujno potrebno Spona z okroglo glavico (slika št. 1) in kos grobega rjavega platna, urezanega kakor kaže slika št. 2 — A je sprednji del B hrbtni del — oboie	ime-
ti. če si želimo napraviti mikavno lutko kot jo vidimo na zadnji sliki Robi platna so razcefrani. kar nanravimo z iglo ki jo rabimo pri krpanju Slika 3 kaže, kako postopamo z glavico spone. Lase naslikamo s črno barvo, kiti pa spletemo iz grobega črnega sukanca in ju prilepimo Prav tako narišemo tudi oči nos in usta. za lica pa ne štedi-mo rdeče barve Roke izdplamo iz debele. trde žice. ki jo ovijemo okoli spone in na obeh koncih nataknemo nanjo volneno prejo, da nam predstavlja roki Ko smo oblekli punčki oblekco. jo zašijemo pod pazduho in ob straneh. Oknli pasu ji privežemo še primerno debelo vrvico in prilepimo nekai zelo pestrih peresc na glavo.
Listnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk so pravilno rešili:
Habe Vlado, dijak I. drž. real. gimn. v Ljubljani, Mikuž Alenčica, uč. III. razr osn šole v Zg. Šiški. Radko Lub-, šina, uč. III. razr. osn. šole na Viču pri Ljubljani, Srienc Breda, 1. real. gimn. v Celju, Olga Štraus, dijakinja v Mariboru, Jošt Pižmont, uč nadaljevalnega razreda na Viču pri Ljubljani.
5pm!he roke
Računalo
Mlajšemu bratcu ali sestrici lahko napravimo prav lično računalo, da bo laže zasledoval računarsko umetnost prvega
razreda.
Vzamemo r!-?52ico od zaboja, 50 cm dolgo in 20 cm široko ter nanjo pribijemo dva
kosa iesa (glej si. 1), ki naj bosta 40 cm vsak sebi. Na ta dva kosa lesa pribijemo dve deščici, 60 cm dolgi in 4 do 5 cm Široki ter ju zvežemo še z dvema poprečnima deščicama iste širine. Spodnja poprečna deščica naj bo pribita 5 cm više od obeh kosov lesa. Razdaljo med poprečnima deščicama s približno 50 cm — razdelimo na deset enakih delov, to je na vsakih 5 cm začrtamo na stranski deščici črtico. Na vsaki taki črti pritrdimo na eni izmed obeh deščic, recimo levi, z žebljičkom žico. Na to žico nanizamo po deset 2 cm dolgih obročkov, na-žaganih od enako debelih in obeljenih bezgovih palic. Imeti moramo 100 obročkov, od katerih jih pustimo 50 'celih, Zd pa jih pobarvamo črno. Ko na vsako žico nanizamo po deset obročkov, jo dobro
zategnemo in jo pritrdimo še na drugo stransko deščico z žebljičkom. Da se žebljički ne vidijo, pribijemo na stransko deščico še tenko letvico, kakor vidiš na
JliKez 2.
levi stranski deščici na siiki 2; na isti sliki pa vidiš tudi, koliko črnih oziroma belih obročkov pride na posamezne žice.
Križanka
		1			2		
		3	4	5			
	6					7	
8							
	9						
							
Vodoravno: 3. padavina, 6. zakrament, 8. rodna zemlja, 9 .dragulj.
Navpično: 1. celokupnost gibanj, 2. posredni davek, 4. nasprotstvo, 5. nočna ptica, 6. prostor v gospodarskem poslopju, 7. pripadnik izumrlega slovanskega plemena.
Rešitev križanke
Vodoravno: 3. kos (Kos: 1. dr. Franc Milko, 2. Goimir Anton, 6 stiskač, 7. brv, 10. Carski sel, 11. četrtek, j Navpično: 1. nosač, 2. hrček, 4. strel, ' 5 iskra, 6. basen