PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLII. št. 62 (12.387) Trst, sobota, 15. marca TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040| 764932 (4 linije) Tlx 460270 GORIC« O U2 72 r. z f 5 z z r_ w h: Z i-i 5 7 1 15723 0 OD VI V. 2> -------- Podtajnik v zunanjem ministrstvu Corti v poslanski zbornici Prizadevanja Italije in Jugoslavije za sporazum o ribolovu na Jadranu O Prir nai I ’ -O ob domačem ognjišču NADJA KRISCAK Predor pod Karavankami in osimske cestne zveze RIM — V poslanski zbornici so včeraj tudi odjeknile polemike o vrtanju jugoslovansko-avstrijskega predora pod Karavankami, ki so jih pred nekaj meseci sprožili nekateri parlamentarci iz Furlanije - Julijske krajine, posebno iz demokristjanskih, socialdemokratskih in mi-sovskih vrst. Ti parlamentarci so očitali rimski vladi, da je v okviru Evropske gospodarske skupnosti brez težav podprla mednarodna posojila za ta projekt in da vzporedno s tem, ni dovolj pritisnila na Jugoslavijo za gradnjo osimskih avtocestnih povezav Razdrto - Vrtojba in Razdrto - Fernetiči. Tudi zato, so mnenja poslanci teh treh strank, ker bo tunel pod Karavankami gospodarsko prizadel tovorne prometnice skozi Trst in Gorico. Tega mnenja pa ni bil včeraj podtajnik za zunanje zadeve Bruno Corti (PSD1), ki je podčrtal, da ne gre pozabiti, da je Jugoslavija gospodarsko in finančno zelo povezana z EGS in da so prav v teh dneh v teku pogajanja za podpis novega sporazuma o sodelovanju. Za posojila v evropski valuti (ECU) tako Jugoslaviji kot vsem ostalim evropskim partnerjem pa je odgovorna izključno Evropska investicijska banka, ki je vsekakor že opozorila beograjsko vlado na njene osimske obveze v zvezi z avtocestnimi povezavami. V to smér, je zaključil podtajnik Corti, si prizadevata tudi italijansko zunanje ministrstvo in mešana italijansko - jugoslovanska komisija za izvajanje Osima. (ST) SANDOR TENCE RIM — Italija in Jugoslavija morata čimprej podpisati nov sporazum o vprašanju ribolova na Jadranu, saj se bodo v nasprotnem primeru še dalje ponavljali spori in incidenti na odprtem morju, ki poleg vsega mečejo v slabo luč možnosti dogovarjanja in prestiž obeh vlad. »Ribiška vojna«, ki smo ji večkrat priča ob dalmatinskih obalah, ne koristi nikomur, najmanj pa seveda ribičem o-beh držav, zato je res skrajni čas za dokončno ureditev teh vprašanj, morda edino veliko črno senco v drugače zelo dobrih političnih in gospodarskih odnosih med Rimom in Beogradom. Prvi sporazum o ribolovu sta državi podpisali pred trinajstimi leti, spomenica pa je dokončno zapadla že pred šestimi leti in od takrat državi nista še uspeli, kljub pospešenemu ritmu pogajanj in kljub številnim sestankom na vrhu, najti skupnega jezika za rešitev te žgoče problematike. Potem ko je bila »ribiška vojna« v preteklih mesecih predmet števil-. nih posegov in interpelacij dejansko vseh političnih skupin, je minister Andreotti pooblastil podtajnika v zunanjem ministrstvu Bruna Cortija, da pripravi poročilo o tem vprašanju in da se s tem dokumentom predstavi v poslanski zbornici, kar je storil včeraj zjutraj. Podtajnik je bil precej natančen in izčrpen, njegovo poročilo pa odraža izključno gledi šča italijanske strani, kar seveda pomeni, da bo treba njegovo včerajšnje izvajanje sedaj preveriti pri sogovornikih v Beogradu, Zagrebu in verjetno tudi v Splitu. Corti, ki pripada socialdemokratski stranki, je dejal, da sta se Italija in Jugoslavija v pričakovanju celovitega dogovora, marca leta 1984 sporazumeli za neke vrste praktični protokol sodelovanja, »ki pa ga Jugoslavija doslej ne izvaja«. Protokol vsebuje nekatere skupne pobude proti onesnaževanju Jadrana, biološko in zoološko raziskovanje morja ter predvsem ustanovitev mešanih ribiških družb, ki bi imele pravico do ribarjenja v jugoslovanskih teritorial- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Srečanje Shultz - Rižkov Velik podvig evropskih znanstvenikov Danes pogreb Olofa Palmeja STOCKHOLM —Odgovorni za preiskavo o umoru švedskega premiera Olofa Palmeja Hanz Holmer je na včerajšnji tiskovni konferenci v Stockholmu dejal, da je pred kratkim aretiran človek močno osumljen, da se je udeležil Palmejevega umora, saj so ga, po njegovih besedah, mnogi o-čividci videli na kraju zločina. Holmer ni hotel izdati imena osumljenega, vendar pa je dodal, da je švedske narodnosti, da še ni imel opravka s pravico in da ima 35 let. Osumljenec naj bi nadalje bil do še pred kratkim zaprisežen stražnik. To je edina sled, kateri se je posvetila švedska policija, vendar pa vse kaže, da je zelo zanesljiva. Danes popoldne bo v Stockholmu, dva tedna po umoru, Palmejev pogreb. Udeležila se ga bo cela vrsta pobtikov in državnikov z vsega sveta, med katerimi tudi Craxi, ki je že včeraj prispel v švedsko glavno mesto, Perez De Cuellar, Mitterrand, Kohl, Rajiv Gandhi, Willy Brandt in drugi. Ameriški državni tajnik George Shultz bo izkoristil priložnost ter se srečal s sovjetskim premierom Rižkovom. To bo prvo sovjetsko - a-meriško srečanje na vrhu po lanskih novembrskih pogajanjih v Ženevi. Giotto prestal preizkušnjo trčenja z repatico Halley DARMSTADT — Včerajšnje srečanje med kometom Halleyem in vesoljsko sondo Giottom je bilo izredno pomembno tako z znanstveno raziskovalnega kot tudi propagandno divulgativnega značaja. Iz evropskega vesoljskega raziskovalnega centra v Darmstadtu prihaja namreč razveseljiva vest, da je evropska vesoljska ladjica prestala zahteven test srečanja, lahko bi rekli, skoraj trčenja, z osrednjim jedrom kometa. Marsikdo je namreč trdil, da sonda srečanja ne bo prestala in da se bo morda po trku z gostim prahom in zaledenelimi drobci celo raztreščila. Giotto je, kot rečeno, preizkušnjo prestal, še več, okoli 1.00 ponoči, ko se je približal osrčju repatice na 570 kilometrov, je začel pošiljati vsake štiri minute fotografije, dokler se ni izredno delikaten fotografski objektiv ob brušenju z vesoljskim prahom naposled pokvaril. še prej pa je poslal na zemljo kakih 4 tisoč slik, ki jih bodo svetovne vesoljske ustanove natančno analizirale. Na sliki vidimo eno od fotografij jedra Halleya, slikanega z razdalje kakih 1500 kilometrov. Včeraj ponoči si je srečanje ogledalo med drugim tudi 15 tisoč oseb, ki so kakih pet ur pazljivo sledile njegovemu razvoju v športni palači EUR v Rimu. Pobudnik srečanja, rimski odbornik za kulturo Ludovico Gatto, se je bal, da bo športna palača napol prazna, vendar pa je bilo povsem obratno: več tisoč ljudi je namreč ostalo izven športnega objekta, ki je bil ob tej priliki prepoln. Programska vlada ni narodna solidarnost je naglasil včeraj tajnik KPI v Milanu RIM — Natta si je pridobil Milan, komunistični Milan seveda, taisti Milan, ki ni glasoval zanj, ko je bil izvoljen za tajnika KPI. Pridobil pa ga je z mahanjem v desno in v levo, predvsem v levo. Zlasti torej so bile klofute namenjene predlagateljem, »vsedržavnih« Popravkov in Persiju, bivšemu tajniku milanske federacije, ki je z desne korenito kritiziral predlog o programski vladi. Sedanjega tajnika Corbanija pa je nasprotno Pohvalil, jasno znamenje o sklenjenem miru. In tudi, kot govorijo zlobneži, o obstoju sporazuma Natta - Napolitano. Natta je torej mahal na levo in desno, toda tudi po vladi in KD, medtem ko je priznal Craxiju, da je stopil na pravo pot z govorom na kongresu CGIL, po drugi strani pa je izrazil pomisleke o odločilnem glasu Predsednika republike pri glasovanju o podpredsedniku višjega sodnega sveta. Glede popravkov h kongresnemu dokumentu je v bistvu dejal: »Draga Castelbna, istovetiti Reaganovo politiko s strukturo ZDA pomeni izničiti prostor za politiko.« Cossutti je očital, da je prej ploskal politiki SZ, Z(Jaj pa ploska kritikam Gorbačova isti politiki, Ingrau pa je naglasil, da institucionalnih reform ni mogoče pojmovati v funkciji alternative. Klofuto je namenil tudi 7 piscem znanega pritožnega pisma nad potekom predkon-gresov, češ da ni treba pisati pisem, ker »demokracija je istovetna s pluralizmom«. Ko je prešel na vprašanja politične strategije je Natta izrecno poudaril, da je KPI sestavni del evropske levice. Demokratično alternativo je moč graditi z levico, toda tudi z drugimi naprednimi silami, in kot na primer je navedel milanskega kardinala Martinija. Petstrankarska koalicija je v krizi, je poudaril tajnik KPI, kaže, da se Craxi zaveda tesni, v katero je zašla strategija »upravljivosti«. Vzdušje na levici se zdi boljše, potrebna so pa dejstva. Preverjanje med večino ne kaže perspektive in nei bo mogla izkoristiti možnosti, ki jih ponuja ugodna mednarodna konjunktura naši državi za reševanje nekaterih gospodarskih problemov. KPI je predlagala programsko vlado, a naj bo jasno, da ne more biti petstrankarska ali čelo sedanja, ki naj bi jo KPI podpiral. »Nočemo spet prehoditi izkušnje narodne solidarnosti,« je zaključil svoj govor na skupščini v Milanu tajnik KPI. G. R. Vzporedni SISMI sploh ni obstajal? RIM — Vzporedna struktura protiobveščevalne službe SISMI ni nikoli obstajala. Do te presenetljive ugotovitve so prišli sodniki na drugostopenjskem procesu v Rimu, ki so mešetarja Francesca Pazienzo, generala Pietra Musumecija in polkovnika Giuseppa Belmenteja opro-, stili obtožbe združevanja v zločinske namene in to ne z običajnim »zaradi pomanjkanja dokazov« temveč s popolno oprostitvijo. Sodniki so obenem dobrohotno znižali prvostopenjsko kazen za druga kazniva dejanja. Pazienzo so namreč še vedno spoznali za krivega, da je izrabljal svoj položaj, ko so sprožili afero Billy Carter, Musumeci in Belmonte pa sta dobila' nižji zaporni kazni. V preprosti, primitivni družbi sta imela pesem in ples globok obredni pomen: izganjala sta zle duhove, iskala naklonjenost narave, plemenitila vsakdanje delo in življenje, istočasno tudi bogatila in svečano spremljala posebne priložnosti človeškega življenja. Družba se je v stoletjih in tisočletjih bistveno spremenila, človek z njo. Vendar kljub napredku še vedno skriva v sebi kanček pradavne vraževernosti, trohico zavestno pozabljenega strahu, odsev zatajenih mitov. Izraz vsega tega lahko najdemo v pesmi — mislim tu predvsem na ljudsko pesem, ki jo prepogosto podcenjujemo, saj je pesem zrcalo, slika življenja, freska običaja, ki v nas hrani pozabljena čustva. Še v najbližji preteklosti je pesem spremljala človeka od zibelke do krste: mati je novorojenčku zapela prvo uspavanko, zadnjo pesem so mu posvetili ob mrtvaškem odru ali odprtem grobu. Vmes pa otroške izštevanke, prve vasovalske ali Ijubezenskohrepenenj-ske, svatbene, vojaške, verske, delovne. Skratka za vsak trenutek v življenju in za vsako priložnost. Stara gorenjska ljudska modrost pravi, da človek ne more peti sam kot petelin, za petje mora biti družba. In res človek najraje poje v družbi, saj mu to nudi poleg osnovnega užitka pri petju in izražanja svojih čustev tudi možnost večglas-nosti, torej umetniškega užitka in i-stočasno družabnosti. Nadaljnje razglabljanje me privede neizogibno do zborovskega petja v najrazličnejših oblikah: od verskega obreda do čitalnice, od improviziranega zbora na ljudski veselici do opernega zbora z visokoletečimi umetniškimi ambicijami. Ne glede na raven izvajanja in tudi na vsebino je konstanta ena in edina: užitek, veselje ob poustvarjanju v družbi. Zborovsko petje je res precej manj spontano od ljudskega, tudi izbor pesmi se bistveno razlikuje od preprostega, vaškega. In vendar ni velike razlike med navadnim ljudskim pevcem in pesnikom ter skladateljem, ki sta ustvarila umetniško dovršeno pesem, saj je vse navdajala ista želja: izpovedati neka čustva v čim popolnejši in prijetni obliki. In tako postane bodisi ljudska kot umetna pesem izraz človekove notranjosti, njegovih hrepenenj in sanj. Družba, v kateri živimo, nas pogosto sili k zanikanju izročila in njegovih izrazov. Iz neke sle po novem, sodobnem, bi radi odpramli vse, kar smrdi po tradiciji, ne da bi imeli na razpolago vrednot, ki bi tradicijo nadomestile. Pa tudi nimamo časa, da bi te vrednote iskali; istočasno pozabljamo, da nosimo izročilo v sebi. Dovolj bi b lo, da bi tradicijo nekoliko prezračili, skušali iz nje izluščiti, kar je še veljavnega, ji dodali ščepec sodobnega, pa bi bila še vedno »uporabljiva«. Sicer je taka operacija lažja v teoriji kot v praksi. Pa vseeno. Primorska poje je postala že tradicionalna : zborovsko petje nam včasih smrdi po čitalnici, repertoarji zborov bi potrebovali temeljite obnove, izvedbe ne zadostujejo sodobnim kakovostnim merilom. Kljub vsemu naštetemu, tudi kljub vsemu tistemu, kar so strokovnjaki, dirigenti, glasbeniki, organizatorji rekli ali zapisali v zadnjih petnajstih letih, kljub vsem utemeljenim pripombam nosi Primorska poje v sebi neke globlje vrednote. Ker smo že tako navajeni na statistike in številke, se j'm ne morem izogniti niti tu. 130 zborov bo nastopalo. To je torej več kot sto skupin, ki se ukvarjajo s petjem, z večjim ali manjšim uspehom, vendar vse s trudom, z večjo ali manjšo disciplino. Istočasno se skriva za to številko tudi 130 dirigentov, ljudi, ki so dolga leta obiskovalci glasbene šole, ki so ure in ure preživeli na glasbenem črtovju, ki so se doma pri- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Primorska poje NADALJEVANJE S 1. STRANI pravljali na vsako vajo, ki so se na vsaki vaji — približno dvakrat tedensko po poldrugo uro, če naj u-poštevamo povprečje — trudili z večjo ali manjšo, boljšo ali slabšo skupino, da bi dostojno, lepo ali umetniško dovršeno zapela nekaj pesmi. 4.000 pevcev. To je množica ljudi, ki se je že spet povprečno dvakrat tedensko odpovedala lenarjenju pred televizijo, filmu ali kvartanju, da bi bila na vajah, da bi ob petju spoznali vsaj del bogate glasbene zakladnice. To je množica ljudi, ki se bo v dobrem mesecu zvrstila na večjih in manjših odrih, v prazničnih oblekah, s kančkom strahu pred sodbo občinstva. Dela vseh teh ljudi, pevcev in dirigentov, ne bo mogel meriti aplavz, ne bo ga mogla ocenjevati komisija strokovnjakov. Morda ga bo aplavz delno poplačal, morda pa bo razočaranje zagrenilo večmesečno pripravljanje, morda bo trenutek družabnosti po koncertu odtehtal »izgubljene« ure. Da Primorska poje ni samo revija zborovstva, temveč tudi trenutek zbliževanja, spoznavanja, družabnosti, je že marsikdo povedal. Vsako leto se je tudi našel pisec, ki je poudaril važnost pobude, ki poteka istočasno na obeh straneh meje, ki torej povezuje ljudi s skupnimi interesi ne glede na upravnopolitične odredbe. Letošnji Primorska poje bi rada zaželela, naj nam s svojimi več kot dvajsetimi koncerti vsaj za trenutek pričara domače ognjišče, ob katerem ne pojemo več v dolgih zimskih večerih ... NADJA KRIŠČAK Ribolov NADALJEVANJE S 1. STRANI nih vodah. Italija se je že obvezala, da bo te družbe opremila s svojimi ladjami, je nadaljeval podtajnik in vzporedno s tem poskrbela tudi za poklicno usposabljanje ribičev. Doslej pa so žal vsi ti načrti ostali le na papirju. Premika se edinole reševanje vrnitve zaplenjenih italijanskih ladij in to na podlagi konkretnih predlogov, ki jih je iznesel predsednik hrvaškega izvršnega sveta Ante Markovič na svojem nedavnem obisku v Rimu. V začetku marca so se tako v Zagrebu že srečah italijanski in hrvaški strokovnjaki, v prihodnjih dneh pa napovedujejo še nove sestanke, ki bodo, upajmo, privedli do otipljivih in trajnih rezultatov. Corti je vsekakor dal »svojo« razlago dogajanj in pri tem pozabil dodati marsikaj; v prvi vrsti dejstvo, da italijanski ribiči iz Mark in Abrucov silijo v jugoslovanske teritorialne vode, ker so te enostavno (ribiško gledano) bogatejše od italijanskih in da jugoslovanske oblasti ne morejo kar tako sprejemati kršenja suverenosti državnega ozemlja. Verjetno pa bo tudi res, da si v Jugoslaviji niso še vsi povsem enotni kako rešiti to zapleteno vprašanje in da obstajajo še velike razlike, kot menijo mnogi ita-hjanski opazovalci, med stališči zvezne vlade in med stvarnimi namerami hrvaškega republiškega izvršnega sveta, ki mora pri tem upoštevati tudi vsakdanje potrebe dalmatinskih občin in tamkajšnjih ribičev. Delni uspeh posredniške misije Mitterrandovih diplomatov V Parizu z olajšanjem sprejeli razplet v zvezi s francoskimi talci v Bejrutu PARIZ — Napetost zaradi usode francoskih talcev je te dni, po u-spešnem osebnem posredovanju Fran-coisa Mitterranda v Bagdadu in napovedih »poluradnega« pogajalca dr. Raada o »zametkih sporazuma« z u grabitelji, nekoliko popustila — tud; glavni voditelji političnih strank, ki se bodo danes pomerile v volilnem boju, se vzdržujejo napadov na vladno pohtiko, posebno na notranjega ministra Pierra Joxea, katerega podrejeni naj bi bili krivi za nesreč-ro izročitev obeh iraških šiitov Bagdadu. Seveda pa podrobnosti tajne misije in osebnost Mitterrandovega osebnega odposlanca, francoskega veleposlanika v Bonnu, Jacquesa Mori-zeta niso brez pohtičnih komentarjev. Tako kot odposlanec vlade v Bejrutu, Boidevaix, ki bo Morizetov naslednik v Bonnu, je tudi bagdadski emisar Morizet znan zaradi dveh stvari, ki sta med seboj povezani — ah pa tudi ne. Prvo dejstvo je, da je bil Morizet francoski veleposlanik v Bagdadu od leta 1975 do I960 in da je odigral v tistem času pomembno vlogo pri francoskem prodoru v Irak, po petrolejskem šoku leta 1973. Francija je potrebovala za svoje potrebe ustrezno tržišče v eni od naftnih držav, toda spričo ameriškega in britanskega monopola v Iranu in Saudski Arabiji ji je bil na razpolago samo Irak. Trgovina nafte za orožje je zacvetela in tudi nova sociahstična vlada je po letu 1981 nadaljevala s to pohtiko. Drugo zanimivo dejstvo pa je, da je Morizet, sicer poklicni diplomat, politično tesno povezan s pretendentom na premierski stolček od ponedeljka naprej, Jacquesom Chiracom, premierom za časa vpeljavanja nove francoske pohtike v Iraku. Izbiri za nalogo v Bagdadu te dni torej pripisujejo njegovemu osebnemu znanstvu s Sadamom Huseinom, prijateljstvu s Chiracom in — domnevnemu zagotovilu Bagdadu, da se pariška politika do Iraka ne bo spremenila, tudi če zmaga opozicija. Bagdad je to »kohabitacijsko« sporočilo očitno dobro razumel Hkrati — toda o tem se začuda sprašujejo le redki, se zastavlja v zvezi s talci vprašanje, kako potem ustreči eni od zahtev »ažmacut«, nič več in nič manj kot ustavitvi sleherne pomoči Iraku. Enako kot še ni jasno, kako zadovoljiti drugemu pogoju, izpustitvi Anisa Nakassa in sodelavcev, atentatorjev na bivšega iranskega premiera Bahtiara, še tretji pogoj, povratek Hamze Favzija in Heireddina v Pariz, ni v celoti izpolnjen. O misiji dr. Raada — in paralelnih pogajanjih uradnih emisar jev — obstaja dosti razlogov za dvom. Predvsem — kot pišejo nekateri — če so ugrabitelji podališana roka Teherana, če se to potrdi, potem je »Iran v vojni s Francijo« — posredno preko talcev. Toda v Parizu trenutno nihče noče razpihovati strasti — na protestnem zborovanju v sredo so bili predstavniki vseh strank. »Zdaj je važno,« piše komentator v Le Mondu, »vsaj kratkoročno, brez novih dram opraviti vohtve. Verjetni rezultat glasovanja bi lahko omogočil ugrabiteljem, da bi si lastili zasluge za poraz sociahstov, čeprav v resnici ni tako.« Toda problem talcev ostaja v vseh svojih aspektih, pred volitvami in potem — za to in za novo vlado. JAKA ŠTULAR □ BEOGRAD — član zveznega izvršnega sveta in član komisije Sveta za odnose z verskimi skupnostmi Borislav Krajina je včeraj sprejel veleposlanika Svete stolice v SFRJ pronuncija Francesca Corasuona. V pogovoru sta poudarila pripravljenost obeh strani za nadaljnje poglabljanje odnosov med SFRJ in Vatikanom. (dd) V Bejrutu slabše vesti o usodi talcev Francoski diplomat prispel v Teheran BEJRUT — Medtem ko v Parizu zaradi današnjih volitev veje umirjen optimizem glede usode francoskih talcev v rokah Ubanonskih šiitskih skrajnežev, pa v Bejrutu niso tega mnenja. Že res, da je Bagdad osvobodil oba iraška šiita, ki ju je Pariz izročil iraškim oblastem, a »džihad eslami« vztraja na svojih zahtevah, naj Francija spremeni svojo pohtiko v zalivski vojni in naj se ne vmešava v libanonske notranje zadeve. Predsinočnjim so skrajneži posredovali britanskemu uradu televizijske mreže »Visnews« v Bejrutu televizijske posnetke treh francoskih talcev. Iz teh posnetkov je razvidno, da »džihad« noče popustiti, da vztraja pri svo- jih pogojih in zahtevah. V Bejrutu so sedaj tudi dokončno prepričani, da so skrajneži talca Michela Semata res ubili. Nekoliko bolj optimističen je bdi včeraj le »zasebni posredovalec« francoski kardiolog libanonskega rodu Raad, ki upa, da bo dosegel osvoboditev talcev po francoskih volitvah. Medtem pa se je v Bejrutu oglasila neka povsem neznana teroristična organizacija, ki si lasti odgovornost za ugrabitev francoske televizijske ekipe. Spodbudna je le vest, da je francoskemu veleposlaniku v Tunisu Rouleauju uspelo prispeti v Teheran, saj so iranske oblasti do sedaj preprečile to misijo. Volitve v Sloveniji te dni v polnem teku LJUBLJANA — V četrtek je v Sloveniji oživelo več kot šest tisoč volišč v delovnih organizacijah, kakih devetsto tisoč delavcev pa je volilo svoje delegate v zbore združenega dela in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na občinski ravni (zdravstvo, izobraževanje, kultura ...). Ta dan so volili tudi dijaki in študentje, zasebniki in pri njih zaposleni delavci, vojaki in starešine v kasarnah ter svobodni umetniki. Kot kažejo podatki, je bila udeležba delavcev dobra, saj jih je prišlo na volišča nekaj več kot 88 odstotkov, toda kljub temu za kakšen odstotek manjša kot na volitvah pred štirimi leti. Sodeč po odstotkih udeležbe, so v nekaterih občinah dosegli res zavidljivo volilno udeležbo. Najbolje so se odrezali v Slovenskih Konjicah (95,7-odstotna udeležba) in kakšno desetinko manj dosegli v Mozirju in Trebnjem, slabše rezultate pa so zabeležili denimo v Piranu (nekaj več kot 77 odstotkov), Novem mestu (79,7) in dveh ljubljanskih občinah — Centru in Vič-Rudniku. Treba je še povedati, da tokratne volitve potekajo v času in znamenju izredno zapletenih in hudih družbenih in gospodarskih težavah in torej še zdaleč ni vseeno, kakšni ljudje bodo zastopali delavce v prihodnjem delegatskem oziroma mandatnem obdobju. Zato tolikšna kritičnost in preverjanje evidentiranih kandidatov, v predvolilnih postopkih, ki je doslej v taki meri v Jugoslaviji pač niso bili vajeni. V nedeljo bo okoli 1,3 milijona volivcev na okoli 5 tisoč voliščih po vsej Sloveniji izrazilo svojo voljo še na volitvah v krajevnih skupnostih, ko se bodo odločali za delegate v krajevnih skupnostih, skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in v ^ skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. NADA MAVRIČ Kongres »narodnosti brez države« v Barceloni gorenje Sedaj je čas, da mislite na prihodnost! Energija je vsak dan dražja. Gorenje daje novo možnost, kako jo privarčevati! Z Gorenjem do trikrat manjše porabe energije Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode! Tehnični podatki: - prostornina bojlerja 280 I - priključna moč 600 W - ogrevna moč 2000 W - izkoristek 3 - največja temperatura vode +55°C Gorenje Servis zagotavlja še: - montažo toplotne črpalke - tehnično svetovanje - servisno vzdrževanje Za proces osvobajanja ljudi osnovan na vrednotah sožitja BARCELONA — Usklajevati proces osvobajanja ljudi v perspektivi nove družbe, v kateri bodo prevladale vrednote solidarnosti in pravice in v kateri bo mir sad spoštovanja kolektivnih pravic vseh narodov. To je bil temeljni sklep »narodnosti brez države«, ki so se pred časom sestale na konferenci CONSEO v Barceloni. Zasedanja, ki ga je priredil Center za narodne manjšine iz Barcelone, se je udeležilo okoli 150 zastopnikov petnajstih evropskih narodnosti, prisotni pa so bili tudi predstavniki manjšin iz drugih kontinentov. V ospredju razprave je bil seveda položaj narodnosti, katerim centralistične države še vedno odrekajo njihove pravice. Govorniki, ki so se zvrstili pred mikrofonom, so govorili v različnih jezikih in so bili nosilci različnih zahtev, ob koncu pa so se le zedinili o nekaterih osnovnih političnih smernicah. V tem pogledu je bilo zasedanje pomembno, saj se ni omejilo zgolj na obsodbo, pač pa je nakazalo vsaj v glavnih obrisih pot, po kateri naj združenje v kratkoročnem in srednjeročnem razdobju hodi. Tak skupen jezik in skupne smernice dela pa so našli predvsem ob spoznanju, da jih združuje predvsem zahteva, naj bo vsaki manjšini priznana njena istovetnost z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo. Izhodiščne smernice dela, za katere so se dogovorili v Barceloni, poudarjajo zlasti pomen jezikovnega in kulturnega razvoja za ohranitev istovetnosti vsake manjšine. ČONSEO nadalje meni, da je treba proglasiti vse narodne jezike za uradne na področjih, kjer so narodi zgodovinska prisotni, in tako omogočiti zasebno ter javno uporabo teh jezikov. Ob tem pa so na konferenci naglasili tudi važnost materialne osnove vsakega naroda in narodnosti. Pri tem so zlasti poudarili pravico vsakega naroda, da svobodno izbira razvojno pot in da nadzoruje ter izkorišča bogastvo ter potenciale lastnega teritorija. V tem okviru so bili diskutanti dokaj polemični do politike Evropske gospodarske skupnosti in do njenih gospodarskih mehanizmov. To skupnost so označili kot Evropo držav ne pa kot Evropo narodov. Sedanje težnje k unitarizmu kot odrazu oblasti je treba nadomestiti s tem, da se poudari važnost posameznika in naroda, ne pa vlade in države. V tem pogledu so se narodi brez države izognili skušnjavi, da bi zahtevali lastno državo, pač pa so svoje zahteve usmerili v individualne in kolektivne pravice in v tem okviru poudarili tudi pravico do samoodločanja. Konferenca v Barceloni, so naglasili delegati, ne sme ostati epizodična in osamljena pobuda. Prav zaradi tega je bilo ustanovljeno stalno tajništvo z nalogo, da utrjuje vezi med pripadniki ter oblikuje informacijsko sredstvo, ki naj bi bilo zametek bodoče časopisne agencije manjšin. Kot organizacija pa si je CONSEO postavila dva cilja: oblikovati permanentno konferenco narodov brez države Zahodne Evrope kot alternativo »Evropi držav« in izdelati Univerzalno deklaracijo o kolektivnih pravicah narodov, ki naj bi postala dopolnilo Univerzalne deklaracije o pravicah človeka. d TOPLOTA OKOLIŠKEGA ZRAKA EKSPANZIJSKI VENTIL SHEMA DELOVANJA TOPLOTNE ČRPALKE PIŠITE ČIMPREJ NA NAŠ NASLOV ALI NAS POKLIČITE! POSLALI VAM BOMO PROSPEKTE IN PONUDBO Gorenje Servis, Partizanska 12, 63320 TITOVO VELENJE, tel. (063) 856-796, telex: 33937 šogor yu Odbornik Di Benedetto o deželni transportni konferenci Prevozi - vodilni sektor za prihodnost naše dežele Tekmovanje učencev glasbenih zavodov Deželni odbornik za prevoze, Giovanni Di Benedetto, je včeraj na posebni tiskovni konferenci celovito predstavil bližnjo deželno konferenco o prevozih, ki bo na Pomorski postaji v Trstu 20. in 21. marca. V ospredju njenih del bo rezultat večletne študije, ki jo je dežela izvedla za izdelavo deželnega integrativ-nega načrta prevozov in ki bi prav s konferenco morala postati pravi pravcati načrt oziroma program. Velika pozornost, ki jo dežela namenja prav temu, gospodarsko zelo pomembnemu sektorju, izhaja ne sa- Predsednik dežele F-JK v Zagrebu ZAGREB — Včeraj sta se srečala predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Solimber-go in predsednik hrvaškega sabora Jožef Zmaje. Srečanje spada v okvir izmenjav med našo deželo in deželami delovne skupnosti Alpe - Jadran. Govor je tekel predvsem o pobudah, ki bi o-krepile medsebojno spoznavanje in trgovinske izmenjave, maloobmejni promet, cestne in prometne zveze ter o pomorskih progah, ki bi omogočile poživitev turizma v obeh deželah. Solimbergo je izrekel željo, da bi se prav v korist plodnejšega sodelovanja pogosteje srečevali predstavniki dežel delovne skupnosti Alpe - Jadran. V ta namen predvidevajo, da bo proti koncu aprila potekalo srečanje predstavnikov teh dežel, na katerem bodo obravnavali probleme ustavnega loka. Srečanje naj bi bilo v Trstu. V teku svojega bivanja v Zagrebu je predsednik Solimbergo navezal stike tudi s predsednikom hrvaškega izvršnega sveta Markovičem, obiskal je zagrebško vseučilišče, kjer ga je sprejel rektor Zvonimir Krajina. Ob povratku je Solimberga v Ljubljani sprejel predsednik komisije za zunanje zadeve SR Slovenije Rudi Čačinovič, mo iz njegovega pomena v deželnem, pač pa predvsem v italijanskem in evropskem merilu. Deželna zakonodaja je doslej urejala prometna in transportna vprašanja po posameznih sektorjih in na nepovezan način, integrativni načrt pa zajema v celoto vso problematiko javnih pre vovoz, vključujoč pristaniški sistem, cestne in železniške infrastrukture, carine in letalske zveze. Le v taki organski viziji je namreč moč načrtovati na intermodalni način, se pravi kombinirati različne vrste javnega prevoza oseb in blaga. Poseben pomen pa ima v tem okviru tranzitni prevoz, pogojen s posebno zemljepisno lego naše dežele. Če k temu prištejemo le podatek, da v Furlaniji - Julijski krajini deluje 4.500 enot, ki se ukvarjajo z javnimi prevozi, in da je bilo po popisu leta 1981 v sektorju zaposlenih 27 tisoč oseb, potem je na dlani njegov izreden ekonomski pomen, Deželna uprava je z izdelavo o-snutka integrativnega načrta prevozov, katerega sprejetje je predvideno pred koncem leta, nedvomno o-pravila pomembno delo. Bližnja konferenca, ki se je bo po napovedih udeležil tudi minister za prevoze Si- gnorile, bi morala ta načrt tudi politično potrditi, tako kot se je to že zgodilo v okviru skupnosti Alpe -Jadran. Ostaja pa odprto vprašanje odnosa tega deželnega načrta do o-snutka vsedržavnega generalnega načrta prevozov, do katerega je naša dežela odločno kritična. Kakorkoli že, deželni upravi je treba priznati, da ni držala križem rok, da je pri kraju izgradnja temeljnih prometnih infrastruktur in da smo pred sprejetjem deželnega integrativnega načrta, ki vsaj za področje transporta sega v leto 2000 in odpira vse možnosti poglabljanja in razprave o problemih, ki jih upravljanje prevoza oseb, in blaga zastavlja pred javne uprave in ustanove, pred nosilce prevoznih storitev in njihove porabnike v tem občutljivem trenutku za vse gospodarstvo Furlanije - Julijske krajine. (vb) KOPER — Z nastopom pevskih zborov se je v torek začelo v prostorih Glasbene šole v Kopru XV. tekmovanje učencev in študentov glasbe iz vse Slovenije, ki ga prirejajo Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije, Skupnost glasbenih šol Slovenije in Glasbena matica Slovenije, v častnem odboru tega tekmovanja pa je tudi ravnatelj šole GM v Trstu Sveto Grgič. Tekmovanje se je v četrtek nadaljevalo z nastopom mlađih violinistov in kitaristov med katerimi je iz zamejstva nastopila tudi violinistka E-manuela Koren, gojenka prof. Silvana Križmančiča, ki jo je spremljala Erika Zavadlal. Sledil je sestanek častnega odbora in sveta tekmovanja, nato pa še podelitev priznanj in diplom. Včeraj (petek1) je bil začetek tekmovanja za violončelo in kitare, zvečer pa je bil koncert, ki so ga izvedli pr-vonagrajenci. Danes se tekmovanje nadaljuje za violino, violončelo in kitaro, zvere bo ponovno podelitev priznanj, kateri bo sledil še zaključni koncert. V četrtek je predstavnike organizatorjev tega tekmovanja, med katerimi so bili Lovro Sodja, predsednik Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije, Alenka Mikeln, predstojnica Zavoda SRS za šolstvo, Franci O-kom, predsednik Skupnosti glasbenih šol Slovenije, Miran Hasl, predsednik organizacijskega odbora in Sveto Grgič, ravnatelj šole GM v Trstu, sprejel Janko Kosmina, predsednik skupščine občine Koper, ki je med drugim dejal, da imajo takšna tekmovanja, na katerih se srečujejo nadarjeni mladi glasbeniki vse Slovenije in zamejstva, še poseben pomen, saj utrjujejo, je dejal, naš enotni kulturni prostor in prispevajo k sožitju tu ob, meji. Naj bo ta manifestacija, je še poudaril, naš skupni prispevek k proslavljanju mednarodnega leta miru. Tiskovna konferenca TO SKGZ za videmsko pokrajino VIDEM — Slovenci v Italiji že desetletja čakajo na zakon, ki bi v duhu ustave ščitil njihove pravice. Obenem naj bi zakon posvečal posebno pozornost tistemu delu manjšine, ki živi v videmski pokrajini in ki ohranja jasno narodno zavest kljub stoletni politiki asimilacije, pomanjkljivim družbenogospodarskim pogojem in emigraciji, ki jo je v zadnjih desetletjih zdesetkala. Politične sile vztrajno zanikajo njen obstoj. Parlamentarni postopek za zaščitni zakon se premika prepočasi, čeprav je država pred časom dodelila 35 milijard lir za kritje stroškov le tega. Teritorialni odbor SKGZ za videmsko pokrajino je sklical tiskovno konferenco, v teku katere bo pojasnil svoje zahteve v zvezi z zaščitnim zakonom. Tiskovna konferenca bo v ponedeljek, 24. marca, ob 11. uri v Palači Kechler, Trg XX. septembra v Vidmu. Pokrajinski odbor je na konferenco povabil parlamentarce iz dežele Fur-lanije-Julijske krajine, politične sile, sindikalne organizacije ter predstavnike krajevnih uprav. »Mučna polemika« med l’Unità in Vjesnikom V skladu z dogovori o tesnem sodelovanju je glavni urednik »Primorskih novic« Boris Kralj napisal za svoj list in za »Primorski dnevnik« članek o »mučni« polemiki med glasilom KPI »Unità« in zagrebškim »Vjesnikom«. Boris Kralj podrobno in argumentirano navaja dogodke in jih ustrezno komentira. Z naše strani samo še pripomnimo, da časnikarja »Unità« Silvana Goruppija dobro poznamo kot resnega stanovskega tovariša, ki je bil vedno do kraja odprt za probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Glasilo KPI Unità je mesec dni tega objavilo članek svojega posebnega poročevalca Silvana Goruppija z naslovom Italijani vzhodno od Trsta. Pisec v njem ocenjuje, da je po normativni plati italijanska narodnostna skupnost v Jugoslaviji deležna ustrezne zakonske zaščite, da pa je v praksi čutiti različen položaj pripadnikov narodnosti glede na območje oziroma republiko, v kateri prebivajo. Takšno svoje prepričanje ilustrira z nekaterimi primeri. Trdi, da je prišlo pri svečani otvoritvi prenovljenega rovinjskega sedeža skupnosti Italijanov do zamude zaradi zapletov s spominsko ploščo, na kateri naj bi pisalo, da je del sredstev za prenovitev prispevala Italija, da so nekaj let tega v Izoli ob stoletnici nekdanje tovarne Arrigoni pozabili na Italijane, da so v Pulju na spomeniku italijanskemu protifašistu Giuliu Martinu Revellantiju njegovo ime zapisali v polatinjeni obliki Julius Martinus, da pestijo rovinjski Center za zgodovinske raziskave finančne težave, da še ni razrešeno vprašanje postavitve pretvornika na Učki za nemoten sprejem oddaj koprske TV in da je število Italijanov v Jugoslaviji ob zadnjem popisu padlo z 21.000 na 15.000. V članku tudi pove, da je italijanski podsekretar za zunanje zadeve Fioret na temelju razprav na piranski konferenci Unije Italijanov za Istro in Reko poudaril potrebo po globalnem zaščitnem zakonu, ki naj pripadnikom italijanske narodnosti v Jugoslaviji zagotovi enako stopnjo zaščite po vsej državi. Na koncu sestavka pravi, da si želijo pripadniki italijanske narodnosti trdnejših vezi z matičnim narodom in da posebej komunisti italijanske narodnosti, ki delujejo v ZKJ, pričakujejo od italijanske levice, posebej pa od KPI, več zavzetosti za takšne stike. Na sestavek je 1. marca reagiral Davor šo-šič v. zagrebškem Vjesniku. V rubriki tedenski post scriptum označuje glavni in odgovorni urednik Vjesnika Goruppijeve trditve za špekulacije. Pisca najprej diskvalificira, češ da je v času, ko je bil beograjski dopisnik glasila KPI, »pisal svinjarije o nas«, velikokrat podtikal in da zato takšno njegovo pisanje ne preseneča. V sestavku navaja, da ima italijanska narodnost v. Jugoslaviji svoj dnevnik, lastne televizijske oddaje, lastno gledališče, gimnazijo in založbo ter dodaja, da je srž Goruppijevega član- ka, da se v imenu kulture in pravic manjšine zavzema za »navaden komercialni biznis«. Navaja, da se špekulacije v enem nepomembnih delov KPI glede SFRJ in ZKJ vlečejo še iz Vi-dalijevih časov in da je presenetljivo, da je Unità zdrknila na tako nizko raven, ki je po njegovem »dostojna tržaškega škofa Santinija« (bržčas je pisec mislil na Santina — op. pisca). Unità je 11. marca v uredniškem kurzivu na to odgovorila, da se šošić v Vjesniku namesto argumentiranega izpodbijanja Goruppijevih trditev omejuje na zmerjanje in da doslej niti v Vjesniku niti v drugih jugoslovanskih časopisih ni bilo zaslediti nobene reakcije, ko so drugi italijanski časopisi pisali o težavah, s katerimi se sooča italijanska narodnost v SR Hrvatski. List citira tudi izjavo deželnega sekretarja KPI Roberta Viezzija. Viezzi v njej šošičevo pisanje označuje za novinarski spodrsljaj, za katerega nosi izključno odgovornost avtor sam. Odločno zavrača ton šošičevega članka, kot tudi tezo, da glede položaja italijanske narodnosti v Jugoslaviji ni nikakršnih problemov. Dodaja tudi, da je vodstvo KPI takšno svoje stališče odkrito sporočilo Zvezi komunistov Jugoslavije, skladno z naravo prijateljskih vezi med organizacijama. Namesto strpnega dialoga in argumentirane razprave, v kateri so jugoslovanski in italijanski komunisti doslej razrešili že prenekatero odprto vprašanje in s tem veliko prispevali tudi k meddržavnemu sgdelovanju, smo žal priča mučni časopisni polemiki, ki sama po sebi -ne more razrešiti ničesar, lahko pa vnese v tovariško ozračje stikov med KPI in ZKJ kal nezaupanja, posebej še, ker gre tudi za načelna vprašanja. V našem listu glede na odziv politične javnosti v obmejnem prostoru ne moremo molče mimo tega. Težko se je izogniti vtisu, da je Vjesnikov glavni in odgovorni urednik s tonom, ki ga je ubral, z metodo vnaprejšnje politične diskvalifikacije namesto argumentirane razprave, pa tildi z obujanjem strahov preteklosti, ubral pot, ki ne vodi nikamor. Uvrščanje ljudi med sovražnike Jugoslavije, posebej če to objektivno niso, pa še brez argumentov povrhu, ne more koristiti nikomur, lahko pa veliko škodi razvejanim stikom, posebej na obmejnem območju. In tudi teza, češ da je pri nas glede položaja narodnosti vse v najlepšem redu, ne drži, saj v številnih političnih telesih, pa tudi v tisku, nenehno opozarjamo, da je med normativno ureditvijo in politično prakso tudi tu še vedno razkorak; da je v različnih temeljnih okoljih kljub lepim načelom še vedno najti ovire, ki otežujejo uresničevanje načel, da različni ljudje od okolja do okolja različno pojmujejo ista načela, da za narodnostno problematiko ponekod še vedno ni pravega političnega posluha, pa tudi, da je padec števila pripadnikov narodnosti ob zadnjem popisu odprl številna vprašanja, ne le v vrstah narodnosti, pač pa tudi pri večinskih narodih. Položaj italijanske narodnosti v Jugoslaviji, tako v SR Sloveniji kot tudi v SR Hrvatski, je normativno razrešen. Bolj kot morebiti še odprta vprašanja s tem v zvezi, pri razreševanju katerih je narodnost eden temeljnih subjektov, je treba razrešiti vprašanja doslednega uresničevanja zapisanega. In na to je iz vrst narodnosti precej pripomb, ki jim velja prisluhniti in skupaj z njo zanje poiskati rešitve. Seveda je povsem naravno, da je glede na naše ustavne temelje položaj narodnosti v Jugoslaviji razrešen veliko ustrezneje kot v Italiji, zato se nam razpravi o tem ni treba izogibati. Toda teza, da ni nikakršnih problemov in da je odpiranje teh vprašanj navadna politična špekulacija, je dejansko voda na mlin tistim italijanskim, posebej tržašim reakcionarnim silam, ki želijo iz »obnovljene skrbi za italijansko narodnost v Jugoslaviju kovati zase politični kapital v boju zoper globalno zaščito Slovencev v Italiji, pa tildi zoper KPI, ki ji je treba priznati doslednost v boju za globalno' zaščito Slovencev v Italiji. Skrb matičnega naroda za položaj lastnih manjšin je uveljavljena praksa in ne more biti sporna, če s tem ne posega v suverenost druge države. In tega italijanskim komunistom prav gotovo ni mogoče očitati, zato je sleherno prenapeto razburjanje povsem odveč. V strpnem dialogu bi jih raje kazalo opozoriti še na nekaj. Nevarno je, da bi se skozi prepiranje o bolj ali manj »vaših« ali pa »naših« manjšinah začela nenačelnost in da bi skozi zadnja vrata v razreševanje položaja narodnostnih skupnosti znova začeli vnašati preživelo načelo recipročnosti, ki ga KPI sicer ne odobrava. Recipročnost bi namreč bila zgodovinski korak nazaj v obdobje evropske zgodovine, ko manjšine še niso bile subjekt, pač pa nekak nebodigatreba, ko so bile v položaju talca in ko so jih obravnavali kot peto kolono. Takšen položaj narodnosti je že zdavnaj presežen. Praksa je ničkolikokrat potrdila vlogo manjšin kot izjemno dragocenih živih vezi med državami. Govorjenje o potrebi po globalni zaščiti italijanske narodnosti v Jugoslaviji, potem ko se je izraz »globalna zaščita« že uveljavil kot sinonim političnega boja za elementarne pravice Slovencev v Italiji, v bistvu zamegljuje položaj, saj je v njem čutiti vračanje na recipročnost. Diši namreč po ponovnem zavlačevanju z globalnim zaščitnim zakonom, po odvračanju pozornosti od njega. Položaj italijanske narodnosti v Jugoslaviji in Slovencev v Italiji sta namreč bistveno različna. Ne le glede zakonske zaščite, tudi glede uresničevanja obstoječih norm in naklonjenosti političnega vzdušja. BORIS KRALJ Marija Vojskovič Mi smo od tam... 3. Kdaj je bilo to? Štejem. Pa ne leta. Desetletja. To je bilo v veliki šolski kuhinji pri Svetem Ivanu, in zdajle čutim v nosnicah vonj po dušenem mesu in olivnem olju, s katerim je teta Bernarda zabelila radiò primotajo. »Kaj si si kupila lepega?« je zaklicala od štedilnika, vsa zavita v oblak dišečih sopar, kadar sem se vrnila iz mesta. Na mizi je bilo pogrnjeno za dve. Sklonila se je nad zavoj, ki je bil v njem predmet moje slabe vesti. »Drago,, ne?« je rekla m me previdno obletela s pogledom. »Ma, kaj se hoče,« je odločno razširila roke. »Kar je lepo, je drago. Homo zdaj jest!« Zdaj pohajkujem po ulicah okoli Piazza Goldoni. Lana pura! Seta pura! kliče iz izložb. Saldi! Sal- di! Toda v vsem tem ni dražji od nekoč. Trst ni več tisto, kar je bil. Zame. * * * Kadar je nanesel pogovor na materinega očeta, mojega nonota Valentina, ki je ostal dvakrat vdovec, in je bila njegova tretja žena moja nona Mica, je teta Bernarda ugibala, s katero od treh žena se neki sprehaja po nebesih. In si je kar sama odgovorila, da nemara z vsemi tremi, saj pravijo, da so tam duše očiščene nevoščljivosti. Naša mati se je komaj nasmehnila taki šali, nono Valentin je bil v njenem spominu zmeraj »naš ubogi oče«. Teta ji ni oporekala, pritrjevala pa tudi ne. Zapraviti otrokom premoženje in potem dobiti vzdevek »naš ubogi oče«... ? To se bržkone ni ujemalo z njeno pametjo. Vendar, starše soditi je greh. Vrhu tega je bil nono Valentin tako krotak, da nikoli ni udaril nobenega otroka. Kadar je bil hud, je snel z glave klobuk in zamahnil proti grešniku. Mati se je nasmehnila. »Ja, res«, je rekla. In se je nemara pri tem spomnila, da je imela mati Mica zmeraj pri roki šibo. Očeta je ljubila, imela je njegovo mehko naravo, medtem ko je ljubezen tete Bernarde veljala materi Mici, katere pamet je bila podedovala. Pogovor o očetu Valentinu se je pletel dalje. Kakšno premoženje mu je padlo v roke. In kako je vse šlo... Na to je naša mati rekla, da je bilo tako usojeno, teta Bernarda pa, da je bila to kazen božja za grehe prednikov. Potlej sta skupaj udarili po očetu in stricu očeta Valentina, in če kmet ni mogel vrniti dolga, je moral dati zemljo. Tako sta se je dosti nabrala. Teta Bernarda je nekoč izpisala dolg seznam njiv, pašnikov in brajd, ki so bile nekoč Blaževe. Pokazala nam ga je, potlej pa rekla, da krivično blago ne prinese sreče. Oče Valentin kot da ni prav vedel, kaj početi z vsem tistim imetjem. »Ni ga veselilo kmetovati,« je rekla mati. Teta Bernarda pa nato, da če si nekaj dobil, moraš znati tisto tudi obdržati, in če mogoče, še povečati. Se spomniš iz svetega pisma prilike o talentih? Kaj bi s tistim »me veseli«, »me ne veseli«... Kmet si in delaj na zemlji, ne pa da siliš med tiste, ki merkancavajo. »Naš ubogi oče je bil prepošten za tiste lumpe iz Trsta in Gorice,« je rekla mati. »Ma, ja, ma tudi ni znal. Za to moraš biti rojen.« Mati je vzdihnila: »Dopadlo se mu je. Ma, se mu je zmeraj tako napletlo, da je imel izgubo namesto dobička. Včasih je prišla vmes tudi nesreča, nekoč mu je burja prevrnila voz sena, se spominjaš?« Moral bi se poprijeti grunta,« je odvrnila teta Bernarda. »Koliko ga je mati preprosila. Ma, on ne! In je merkancaval, dokler ga bolezen ni privezala na posteljo. Ma, takrat je bilo že vse zapravljeno.« Upravni svet SSG bo protestiral pri Lagoriu zaradi nizkega poviška letošnje subvencije Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je skle dročnem centru, ki ga v Gradišču vodi Združenje kmečkih družin, pred kratkim pripravili enodnevni strokovni posvet o vinogradništvu z ogledom znanega posestva Buzzinelli v Kr- Gojencem in strokovnim učiteljem na tečaju, ki, kakor znano, poteka izmenično ob delu na kmetiji, je predaval agronom dr. Claudio Fabbro, funkcionar deželnega ravnateljstva za kmetijstvo, sicer pa priznan strokovnjak s področja vinarstva. Poleg fizičnih, oziroma naravnih aspektov pridelovanja vin in njihove prodaje, je obravnaval tudi zakonske predpise EGS, države in dežele, ki urejajo pridelovanje, komercializacijo in o-značevanje vin. Teoretičnemu delu seminarja je se- Prenova starih hiš v Gorici: do petka rok za vlaganje prošenj Konec meseca, kakor znano, poteče rok za predložitev prošenj za legalizacijo črnih gradenj. V tehničnih uradih na županstvih so te dni polno zaposleni z nudenjem informacij, sprejemanjem prošenj in dokumentacije itd. V prihodnjem tednu, točneje 21. t.m., pa poteče rok, ki je posebej pomemben za lastnike starejših enodružinskih hiš ali večjih stanovanjskih objektov na območju goriške občine, ki nameravajo v prihodnje stavbe prenoviti in ob tem koristiti finančne ugodnosti (posojila po znižani obrestni meri), ki jih daje v ta namen dežela. Goriško županstvo je pred kratkim, sklicujoč se na zakon št. 457/78 objavilo razglas in tudi določilo rok, do katerega lahko interesenti vložijo prošnjo na županstvo, da se posamezne stavbe ali večji kompleksi vključijo v cono, kjer so predvideni prenovitveni posegi. Te cone so v Gorici doslej določili že štirikrat in sicer leta 1979, leta 1980, 1983 in 1984. Zdaj je v pripravi nov načrt, oziroma prilagoditev zadnjega, ob upoštevanju prošenj. Vključitev stavbe v tako imenovano cono, kjer so predvideni prenovitveni posegi, je osnovni pogoj za pridobitev posojila, ki ga nudi dežela. Postopek, kot pravijo na občini, je zelo preprost: dovolj je v roku predložiti prošnjo na kolkovanCm papirju in zaprositi, da se stavba vključi v zgoraj omenjeno cono. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v petek, 21. marca ob 20.30 v goriški Avditorij na revijo pevskih zborov Primorska poje NASTOPAJO: — moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba — ženski pevski zbor Slovenijales iz Spodnje Idrije — moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice — Tržaški oktet — mešani pevski zbor Obala iz Kopra VABLJENI! V prihodnjih tednih bo dokončana razsvetljava pri Ločniškem mostu Prometno vozlišče pri Ločniškem mostu bo v kratkem vendarle primerno osvetljeno. Te dni namreč dokončujejo nameščanje treh zelo visokih kovinskih stebrov, na katerih bodo pritrjena svetlobna telesa. Dva stebra sta visoka vsak 35 m, tretji pa je še 5 m višji, v bistvu gre za enako tehnično rešitev, kakor so jo ze izpeljali za osvetlitev vozlišča na Tržaški cesti, le da so tam namestili en sam kovinski stolp. Zaradi razsežnosti in konfiguracije vozlišča pri ločniškem mostu je bilo treba postaviti kar tri stolpe. Predvideni strošek znaša okrog 200 milijonov lir, križišče pa naj bi predvidoma osvetlili že v prihodnjih tednih, mogoče še pred velikonočnimi prazniki. Na križišču je bilo v zadnjih letih SLOVENSKO STALNO ^GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domu v Gorici GOSTOVANJE DRAME SNG MARIBOR Matej Bor RAZTRGANCI Režija Voja Soldatovič v ponedeljek, 17. marca, ob 20.30 ABONMA RED B v torek, 18. marca, ob 20.30 ABONMA RED A in C precej prometnih nesreč, nekatere tudi s smrtnim izidom. Z ureditvijo razsvetljave, naj bi zdaj zagotovili večjo varnost na tem območju. Za bolj čisto in prijetno okolje Člani kulturnih in športnih društev, taborniki in skavti, osnovnošolski o-troci bodo danes v krajih sovodenj-ske občine sodelovali pri ekološki akciji »Za bolj čisto in prijetnejše o-kolje«. Pobudo za to je dala, tako kakor že prejšnja leta, občinska u-prava, organizacijsko pa jo bodo izpeljala društva v posameznih krajih. V popoldanskem času bodo počistili predvsem robove cest in pobrali odpadke, ki jih »nekulturni« občani, puščajo na raznih krajih. Zaprta Ul. Roma Zaradi nujnih zemeljskih del za napeljavo glavne cevi plinskega o-mrežja je za javni promet zaprta U-lica Roma. Podoben ukrep bo v prihodnjih dneh veljal tudi za sosednjo Ulico Rotta. Osem mesecev zapora Na osem mesecev zapora in 400 tisoč lir denarne kazni je bil obsojen 24-letni Italo Cadez iz Doberdoba zaradi kraje avtomobilov. Kazen bo moral odsedeti. Sodišče je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 29-letne-ga Marzia Pasta in 26-letnega Giuseppa Scubertija, ki naj bi pri kraji sodelovala. veda sledil ogled vzornega vinograda niškega posestva. Za ogled so zbrali posestvo Buzzinelli v Pradežu pri Krminu, kjer je gojence in njihove mentorje sprejel mladi gospodar Boris Buzzinelli, sicer pa sam kmetijski tehnik. Goste je seznanil s prizadevanji za stalno posodabljanje in prilagajanje nasadov s ciljem čim-večje specializacije in pridelovanja zares kakovostnega pridelka, za katerega je mogoče tudi iztržiti primerno ceno, ki naj plača vloženi kapital in delo. Na sliki: tečajniki, njihovi spremljevalci in profesorji ter seveda gostitelji. Delegacija Hypobanke iz Celovca V naši deželi je na obisku delegacija koroškega kreditnega zavoda Hypobank, ki se ukvarja prvenstveno s kreditiranjem industrijskih pobud, mednarodne trgovinske dejavnosti itd. Včeraj je bila delegacija Hypobanke na obisku v Gorici. Na trgovinski zbornici je goste sprejel predsednik Delio Lupicri ter jih seznanil z vsebino pred kratkim odobrenih ukrepov v korist razvoja gospodarstva krajev ob meji. Predstavniki koroškega kreditnega zavoda so naglasili, da obstajajo pogoji za razširitev gospodarskih stikov med Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško, kakor tudi z drugimi deželami skupnosti Alpe Jadran. Delegacijo je zatem na pokrajini sprejel predsednik pokrajinske uprave, prof. Silvio Cumpeta z nekaterimi sodelavci. Predsednik Cumpeta je goste tudi povabil, naj ob prihodnji priložnosti obiščejo tržiško pristanišče in goriško hranilnico. OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN DANES ob 19. in 21. uri CHIAMAMI AQUILA JUTRI ob 15., 17., 19. in 21. uri ANIMAL HOUSE kino Gorica VERDI 18.00 — 22.00 »Rocky IV.« Silvester Stallone. ’ CORSO 18.00—22.00 »n gioiello del Nilo«. M. Douglas, K. Tumer. VITTORIA 17.30 — 22.00 »Nove settimane e 1/2«. Prepovedan mladini pxd 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Amici miei atto III«. COMUNALE 20.30 »Koncert lirične glasbe«. Kr min OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.30 — 21.00 »Chiamami aquila«. John Be-lushi. Nova Gorica in okolica DESKLE 19.30 »Obsedenost«. SOČA 18.00 — 20.15 »Osamljeni obu-panec«; 22.00 »Orgie v čarski vasi« DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 84576. Birokracija duši navdušenje prostovoljskih gasilskih skupin V Gorici je bila predstavitev 10. številke Celovškega zvona Gozdni požari so v lanskem letu pustošili po Goriškem krasu, zlasti v okolici Tržiča, na griču nad Medejo, pri Jamljah itd. Na goriški prefekturi je bilo nekaj sestankov, na katerih so skušali ugotoviti vzroke požarov in sestaviti kolikor toliko učinkovit načrt za boj proti rdečemu petelinu. Posebej so priporočali ustanavljanje prostovoljnih gasilskih skupin, ki ponekod že uspešno delujejo, čeprav s pomanjkljivo opremo. Na Goriškem je bilo doslej ustanovljenih pet ali šest skupin, v celi deželi pa jih je že okrog šestdeset, Poziv naj bi gašenje gozdnih požarov skušali organizirati občani sami z ustanavljanjem prostovoljnih gasilskih skupin je naletel na zelo ugoden odmev. Na deželi pa so pripravili tudi zakon, ki omogoča prispevke za nabavo oprarne, terenskih vozil itd. Goriški upokojenci so bili prejšnjo soboto na izletu v Čedadu in Tolminu. Pravzaprav so se izleta, ki so ga priredili skupno z upokojenci iz Solkana, udeležile predvsem upokojenke, ki so tako praznovale 8. marec, mednarodni dan žena. Izlet so letos že tretjič priredili skupaj goriški in solkanski upokojenci, tako da postaja ta priložnost že nekako tradicionalno vsakoletno srečanje. Na pot so odšli z dvema avtobusoma že v jutranjih urah. Najprej so se blizu Čedada povzpeli na Staro goro, kjer so si ogledali svetišče in naravne lepote tega kraja. Čez Hudičev most so se nato peljali v Čedad, kjer Nekaj skupin se je že lani in predlanskim zelo izkazalo pri gašenju številnih in obsežnih požarov, vendar pa utegne navdušenje in prizadevnost članov popustiti. Kot kaže je birokracija, deželna in državna, sposobna povsem zatreti vsakršno pwbudo, ki temelji na prostovoljni osnovi. Tako se bo najbrž zgodilo tudi s prostovoljnimi gasilskimi skupinami, ki že mesece dolgo čakajo na nakup popolnejše in bolj učinkovite opreme. Preko pristojnih županov so vložile p»otrebno dokumentacijo, zataknilo pa se je menda pri računskem dvoru, ker da ni bil postop>ek zbiranja in pripravljanja dokumentacije pravilno izpeljan, čeprav so navodila, kako je treba ukrepati, dajali funkcionarji deželne uprave. Zakon, ki omogoča finančne prispevke prostovoljskim gasilskim skupinam za nabavo opreme, določa namreč tudi, da morajo biti z najmanj 10 od- so se ustavili na sedežu društva Ivan Trinko. Tam je izletnike pričakal Izidor Predan, ki je v kratkem pozdravnem govoru pKjvedal gostom, kako Beneški Slovenci vztrajajo v boju za priznanje narodnostnih pravic. Po obisku tega središča kulturnega življenja Beneških Slovencev so se upokojenci odpeljali proti Tolminu, kjer so imeli skupino kosilo in družabnost. K prazničnemu vzdušju je prispevala glasba zabavnega ansambla in pa galantna poteza goriških upokojencev (moških), ki so vsaki ženski poklonili mimozo in ročno izdelano braško. stotki vrednosti soudeležene tudi občine. To naj bi bilo nekakšno jamstvo, da bodo občine tudi vodile strogo nadzorstvo nad uporabo dodeljenega materiala. Po neuradnih vesteh naj bi prošnje v lanskem letu vložilo 50 občin iz naše dežele. Pozitivno jih je bilo menda rešenih le pet, vse ostale pa so bile zavrnjene, ali pa čakajo na razjasnitev položaja. Seveda je vprašanje, kako dolgo še. Tako ravnanje prav gotovo ne vpliva vzpodbujevalno na nastajanje in delovanje novih skupin in najbrž na aktivnost tudi že obsto-ječili. Med skupinami, ki že skoraj pol leta čakajo na ugodno rešitev prošnje za prispevek je tudi prostovoljska skupina na Vrhu, ki je s prispevkom občine in dežele, poleg opreme, nameravala kupiti tudi terensko vozilo. V kratkem bo izšla dvojna številka revije H Territorio, ki jo izdaja javno večnamensko kulturno središče v Ronkah. Gre za dvojno številko (16/17), ki bo obsegala približno 250 strani in ki bo v celoti namenjena obravnavi različnih aspektov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Revija bo v prodaji v začetku meseca aprila. Istočasno s predstavitvijo pa bodo v Tržiču odprli tudi fotografsko in dokumentarno razstavo o prisotnosti slovenske kulture v deželi. S svojimi prispevki je v reviji prisotnih nekaj deset avtorjev slovenske in italijanske narodnosti. Omeniti velja tudi, da vlada za napovedano številko revije II Territorio precejšnje zanimanje in da so pri Večnamenskem kulturnem centru prejeli prednaročila za nekaj sto izvodov. Naročniki so v glavnem občine in razne druge ustanove. Koledar Zelenega križa Pred kratkim je izšel v Gorici, čeprav z nekoliko zamude, žepni koledarček Zelenega križa. Gre za publikacijo, ki izhaja že vrsto let in ki obsega vrsto koristnih informacij. Predvsem je pomembno, da so slednje zbrane vse v drobni knjižici in tako rekoč takoj pri roki. Tako je v koledarčku, ki je na razpolago na sedežu ustanove v Ul. Crispi in tudi pri poverjenikih, seznam goriških ulic in trgov, seznam in točen naslov raznih uradov in javnih ustanov, objavljeni so urniki avtobusnih prog v mestnem V torek je v Katoliški knjigarni v Gorici del uredništva »Celovškega zvona« pred zbranim občinstvom predstavil 10. številko te »vseslovenske« revije, oziroma koncept četrtega letnika, ki se na ta način pričenja. Glavni urednik prof. Reginald Vospernik ter člani uredništva Vinko Ošlak, prof. Marija Spieler ter prof. Alojz Rebula, so najprej izčrpno orisali smernice in razvojne možnosti revije, ki želi vključiti v svoje vrste vse tiste avtorje iz matične domovine, iz Koroške ter iz tukajšnjega zamejstva pa tudi od drugod, ki čutijo potrebo iz krščansko-humanističnih pozicij reflektirati svet, v katerem živimo, predvsem pa vedno živo problematiko Slovencev, njihovo geografsko in vsakršno razkosa-nost. Zanimivo jo, da se avtorji matične domovine razmeroma pogosto odzivajo — dovolj je n. pr. omeniti Hermana Vogla in Bojana Štiha v zadnji številki — medtem ko je zamejstvo bolj skromno zastopano. Sicer uredništvo in medkrajevnem prometu, razpored dežurstva za lekarne itd. Tisk koristne knjižice so omogočila številna podjetja iz Gorice in goriške pokrajine z oglasi. Delegacija sindikalne zveze na ministrstvu za delo Delegacija sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL se je te dni mudila v Rimu, na ministrstvu za delo. Najvišje funkcionarje so Paolo Del Ponte, Bruna Arbo in Domenico Barone ter Franco Bellini in Benito Concion, seznanili z zaskrbljujočim položajem zaradi neustreznega organika in večletne odsotnosti vodilnega funkcionarL ja pri pokrajinskem uradu za delo in pri uradu za zaposlovanje. Predstavnike ministrstva so nadalje seznanili s težkim gospodarskim položajem v pokrajini, ki bi ga lahko uspešneje premagovali tudi z zagotavljanjem primernega števila o-sebja v državnih uradih, ki so statutarno zadolženi za urejanje delovnih razmerij. Na ministrstvu so zagotovili, da bodo zadevo takoj preučili in sprejeli primerne ukrepe. Prispevajte za Dijaško matico obžaluje nezaželenost prejšnje številke v matični domovini, istočasno pa namerava nadaljevati na dosedanji poti, ki je nemara poglavitno izhodišče »Celovškega zvona«. Razgovor z odzivnim občinstvom je ponovno izpostavil intelektualne cilje revije, ki pač ne more v poljudnejšo širino, čeprav bi to rada, ter se v prvi vrsti osredotoča na esejistiko in analitično misel, manj pa na čisto literaturo. Novi letnik naj bi bil namreč v nasprotju s prejšnjim, analitičnim in kritičnim, sintetičen, v znamenju povezujočega »upanja« ter naj bi s svojo prodornostjo ne zaostajal za najboljšimi primeri matičnega revial-nega tiska. Vsled takšnih ambicij seveda ne sme odstopati od zastavljene zahtevnosti oziroma zapletene narodnostne problematike. J. P. Iz anagrafskih uradov treh slovenskih občin Kot vsak mesec objavljamo podatke o novih vpisih v občinske matične knjige v treh slovenskih občinah. Podatki se nanašajo na mesec februar, z običajno opombo, da zaradi prepisov iz drugih občin nekatere podatke vpišejo z nekajdnevno zamudo. Zato je možno, da je med februarskimi podatki, kakšen, ki se nanaša na zadnje dni januarja in da so nekatere spremembe v zadnjih dneh meseca izostale in bodo vpisane v statistiko meseca marca. Med podatki za mesec februar izstopa neravnovesje med številom u-mriih in rojenih v treh slovenskih občinah: naravni prirastek prebivalstva je bil v tem mesecu odločno negativen. K temu naj dodamo, da v nobeni od treh občin niso zabeležili porok, niti niso objavili oklicev, kakega novega para. Razmeroma živahno je bilo gibanje v priseljevanju in izseljevanju prebivalcev, glede katerega so povsod pridobili več občanov, kot pa so jih izgubili. V posameznih občinah so zabeležili sledeče podatke: DOBERDOB Rodil se je Alen Oretti, smrti, porok in oklicev pa v februarju ni bilo. Priselili so se štiri novi prebivalci, izselila pa sta se dva. SOVODNJE Rodil se ni nihče, umrli pa so kar trije občani: Marija Koritnik vd. Pahor, Marija Kovic por. Florenin in Miloš Babič. Izselil se je en občan, priselila pa sta se dva, porok in oklicev, kot smo že omenili, pa ni bilo. ŠTEVERJAN Tudi v števerjanski občini so umrli trije prebivalci, rodil pa se je eden. Novorojenček je Manuel Sošol, umrli pa so Ivan Corsi, Rudolf Mrak in Amalija Primožič vd. Knez. Poročil se ni nihče, kot tudi ne objavil oklicev. Priselilo se je kar šest ljudi, izselil pa samo eden. Skupinski gladovni protest oporečnikov Oporečniki vojaškemu roku se odločno zavzemajo za spremembo sedanjega zakona, ki določa pogoje za nadomeščanje služenja v vojski z 20-mesečno družbeno koristno službo, že nekaj časa zbirajo podpise pod peticijo za reformo zakona, to zahtevo pa bodo podkrepili tudi z neke vrste gladovno stavko. Odločili so se, da bo med 28. februarjem in 30. marcem vsak oporečnik, izmenično, po štiri dni brez hrane. S tem želijo podpreti svoje zahteve in opozoriti na dejstvo, da že tri leta »spijo« v parlamentu zakonski osnutki za reformo oporečništva. Na Goriškem je trenutno v službi nekaj desetin oporečnikov. Sedem jih je pri dveh terapevtskih skupnostih Arcobaleno in La tempesta v Gorici. Potem so še drugi, so nam povedali, s katerimi pa težko prihajamo v stik, saj jih obrambno ministrstvo pošilja sem iz oddaljenih krajev, zaradi česar je težje povezovanje in njihovo vključevanje v tukajšnjo stvarnost. ~ Oporečniki zahtevajo- pravico do izbire službenega mesta, izenačenje časovne dolžine civilne službe z letom vojske, odpravo dolgih birokratskih zavlačevanj pri pretresu prošenj. Nadalje nočejo, da bi za civilne službe bilo še naprej pristojno obrambno ministrstvo, kot tudi nočejo, da bi oporečnike v javnih upravah uporabljali kot nadomestilo redno zaposlenim in s tem odvzemali ljudem delovna mesta. Podpise pod peticijo zbirajo v Gorici pri skupnosti Arcobaleno v VI. sv. Mihaela in na sedežu Azione Cattolica v Ul. Seminario 9. Upokojenke iz Gorice in Solkana skupaj na izletu ob dnevu žena Izšla bo v začetku aprila Revija II Territorio tokrat o Slovencih v naši deželi Nocoj na akademskem partyju kabaret, glasba Slovenska goriška akademska mladina prireja drevi v Kulturnem domu svoj Gala party. Večer1 prireja skupina UN1FAX, klub goriških študentov »v izgnanstvu« v Trstu, kot so nam ironično razložih njegovi člani. V izgnanstvu pač, ker se zaradi študijskih obveznosti pogosteje srečujejo v Trstu, kot pa v rojstni Gorici. Odtod torej tudi zamisel o partyju, ko so se nekega dne vprašali, kaj pa, ko bi se srečali v Gorici? Temu začetnemu vprašanju so sledila še druga, prvotno zamisel je fantazija naših študentov obogatila z novimi idejami, da so naposled oblikovali večer, ki se obeta kot prava kultumo-zabavno-goliardična (in še kaj) poslastica. Pri predstavitvi programa je težko izbrati, kje bi začeli. Morda pri petih ali šestih monitorjih, ki bodo po vseh prostorih Kulturnega doma posredovali oddaje 1. zamejske Mlingvi-stične (da, prav tako!) kabelske televizije. Spored bo seveda obsegal poročila, posneli pa so — po zgledu Ber-lusconijeve La cinq — daljši »show«, s katerim bodo praznovali rojstvo nove televizijske postaje. Ker gre za zasebno televizijo, ne bodo manjkali reklamni vložki slovenskih podjetij na Goriškem, ki bodo seveda ironični in bodo preplavili oddaje v razmerju 15 rninut reklame proti 5 minutam filma. Kabelska televizija napoveduje tudi neposredni prenos iz velike dvorane doma, kjer bosta na sporedu kabaret ni glasba. Nastopila bo tržaška kabaretna škil- ili kabelska TV pina, ki jo sestavljajo Boris Devetak (violina), Marko Feri (kitara), Miran Košuta (klavir) in Igor Malalan (glas). Črpali bodo iz repertoarja, ki so ga že predstavili po radiu, predstavili pa bodo tudi številne točke novega programa, ki ga pripravljajo. Za priložnost obljubljajo sevoda nalašč za Gorico prirejene pesmi in točke. Vzporedno z dogajanjem v veliki dvorani bo v mali ples. Pri izbiri glasbe se bodo skušali izogniti najbolj plitvim ponudbam sedanjih komercialnih tokov, da bi tako prišli naproti okusu mladih nekje med 20. in 30. letom starosti. V foyeru doma bo ves večer na voljo pijača, po polnoči pa bo za intimnejše doživljanje deloval piano-bar. Ni izključeno, da bo ob tem še kako nenapovedano presenečenje, saj napovedujejo, da se bo party nadaljeval do »zrelih« nočnih ur. Gala party se bo pričel ob 21. uri. Prireditelji vabijo zamudnike, ki si še niso priskrbeli vabila, naj to čimprej storijo pri članih akademskega kluba. Delovna mesta 23., oziroma 24. t.m. zapade rok za predložitev prošenj za sodelovanje pri natečaju, ki ga je razpisalo ministrstvo za delo. V okviru natečaja je 58 delovnih mest rezerviranih za območje Furlanije - Julijske krajine. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti na sedežu Cerutra za informiranje brezposelnih, ki deluje v okviru sindikata CGIL. Pred novo razstavo doberdobskih fotografov Leta 1975 se je zbrala prva skupina navdušencev za fotografijo na Dober-dobskem. V prostorih Kulturnega društva Jezero so si uredili sobo pod stopnicami. Ta soba je postala temnica v kratkem času. Prvi člani so obiskovali tečaj. Po pošti jim je namreč šola Radio-elettra iz Turina pošiljala knjige, brošure in tehnični material za razvijanje fotografij. Na tak način so si priskrbeli povečevalec in opremili sobo pod stopnicami v pravcato temnico. Vendar se je prva skupina kmalu razšla, študij, delo in druge obveznosti so prve navdušence razpršile. Ostal je samo Karlo Ferletič, ki je vztrajno nadaljeval s fotografijo. Pojavljal se je na vaških prireditvah in je fotografiral vse, kar se je dalo fotografsko dokumentirati. Občasno je tudi sodeloval z našim dnevnikom. Nekaj fotografij je tudi pripravil za nekatere knjige in koledarje. Nekaj let kasneje se je Ferletič lotil zanimivega a zahtevnega dela. Začel je iskati stare fotografije, predvsem iz vaškega življenja v prejšnjem stoletju. Gradiva je našel precej. Tudi vaščani so radi sodelovali in so z veseljem posodili svoje slike za reprodukcijo. Pri tem je sodeloval tudi mladinski odsek KD Jezero. To plodno delo je obrodilo svoje sadove. V letih ’79, ’80 in ’81 je Ferletič priredil razstavo reprodukciranih fotografij. Sedaj so te fotografije last občinske knjižnice v Doberdobu. Ferletiču se je nekaj časa potem pridružil Marino Černič, ki se je lotil fotografiranja z veliko vnemo. Prav on je veliko pripomogel, s svojim zgledom, da so se nekateri člani mladinskega odseka kasneje navdušili za fotografijo. Ferletič in Černič sta pripravila dve razstavi: »Predmeti govorijo« in »Dež«. Obe sta bili predstavljeni v črno-beli tehniki. Predstavila sta tudi nekaj svojih diapozitivov na natečaju »Dia primorska«. Poleg tega sta prispevala dvanajst slik za Monografsko enciklopedijo Furlanije - Julijske krajine. Leta ’84 se je med člani mladinskega odseka društva Jezero, pojavilo veliko zanimanje za fotografijo. Prav zato sta Čemic in Ferletič priredila tečaj za spoznavanje tehnike fotografiranja in razvijanja. Navdušencev je bilo precej. Sedaj šteje klub okoli deset aktivnih članov. Foto-skupina ima tesne stike s fotografi iz Foljana, s katerimi sodelujejo in si izmenjavajo izkušnje. Pripravili so tudi dovolj gradiva za samostojno razstavo. Nocoj ob 19. uri bodo v društvenih prostorih KD Jezero foto-klubovci otvorili razstavo z naslovom »Zakaj v tej pokrajini kameniti«. To bo prvi skupinski nastop ojačenega doberdobske-ga foto odseka, ki temelji predvsem na mladem ogrodju. Košarka: jutri v drugoligaškem italijanskem prvenstvu Jadran na težkem gostovanju v Cremoni Kolesarstvo: danes Milan-Sanremo Irec S. Kelly favorit Na startu kar 230 tekmovalcev (7 bivših svetovnih prvakov) MILAN — Kolesarska dirka Milan -Sanremo je uvod v pravo mednarodno sezono, katere razne etapne dirke še niso mogle docela ogreti. Iz teh dirk pa izhajajo favoriti za današnjo preizkušnjo, ki bo že 77. po vrsti. V Milanu bo startalo kar 230 kolesarjev. Prisotnih bo 7 bivših svetovnih prvakov in 5 kolesarjev, ki so kdaj prej že zmagali v tej dirki, ki je med najbolj prestižnimi vse sezone. Irski kolesar Sean Kelly, ki je pred dnevi že petič zmagovito zaključil etapno dirko Pariz - Nica, je v najožjem krogu favoritov. Upoštevati treba sicer, da je imela ta dirka dokaj slabo zasedbo. V Italiji je bila »Tirreno - Adriatico« zastopana bo- lje, zmagal pa je skoraj neznani Ra-bottini. Vsekakor izglodajo tuji kolesarji na boljšem. Ambicij ne skriva na primer Francoz Hinault, v hitrih končnicah pa so navadno uspešni tudi kolesarji iz Belgije. Dirka bo dolga 294 km. Organizatorji so letos za nekaj stotin metrov skrajšali ciljno ravnino, kar bi utegnilo stimulirati pobege na zadnji vzpetini. Krajši nalet bi namreč lahko zaščitil tistih nekaj stotin ali celo desetin metrov prednosti, ki bi se izluščila na zadnji rebri. Saronni, ki obeta letos ponovno u-činkovito nastopanje, in Moser sta o-cenila krajšo ciljno ravnino kot važen element pri taktičnem načrtu dirke. Saronni bi želel končni Sprint največ tridesetih kolesarjev. Sedanji del italijanskega drugoligaš-kega prvenstva je za marsikatero moštvo neke vrste prehodno obdobje, v katerem naj bi posamezne ekipe našle novih motivacij in igrale s polno močjo. V letošnjem prvenstvu je namreč marsikaj že odločeno. Prvo mesto je že predhodno oddano Ci-trosilu, ki je v letošnji konkurenci brez enakovrednega tekmeca. Motiv za igranje »s polno paro« imajo še Spondilatte, Cagiva, Panapesca, Ferrara, Castor in Maltinti, ki se še borijo za eventualno napredovanje v A-2 ligo (predvsem Spondilatte in Cagiva), saj so si verjetno že zagotovili mesto v elitni B ligi, za katero se krčevito potegujeta še Teorema in Mauri. Vsi ostali so izključeni iz igre, zato pa naj bi njihova primarna skrb bila odigranje čim uspešnejšega in dostojnega preostalega števila tekem. Težko je motivirati igralce, naj se na igrišču maksimalno angažirajo, če slednji vedo, da nimajo pred sabo konkretnega cilja, za katerega bi se bilo potrebno potruditi. V takih trenutkih morajo igralci poiskati in najti ustrezno motivacijo v sebi. Jutri bodo jadranovci igrali na i-grišču drugouvrščene Cremone. Spondilatte jd še lani igral v A-2 ligi, v letošnjem prvenstvu pa je moštvo. Tako v prvi tekmi Jadran — Spondilatte 72:77 (32:34) JADRAN: K. Starc 5, Žerjal 5, Ban 28, Rauber 4, Čuk 12, Daneu 6, I. Starc, Zarotti 3, Gulič 9, Lokar. SPONDILATTE: Bigot 20, Manzin 8, Abbiati, Seno, Giommi 6, Tirel 6, Galli, Bellone 13, Marella 12, Grego-rat 12. ki je pokazalo daleč najboljšo igro v obrambi. Številni gledalci verjetno še pomnijo, da je bilo prvo srečanje Jadran - Spondilatte ves čas zelo izenačeno in da so gostje, predvsem zaradi izkušenosti, ustvarili odločilno razliko za osvojitev zmage prav v poslednjih dveh minutah igre. Jadranovi košarkarji so ves teden redno trenirali. Trener Žagar nam je povedal, da so bili stalno v popolni zasedbi in da so vadili zelo intenzivno, z zvrhano mero zbranosti. Vsi se zavedamo, da bo jutrišnje gostovanje spet zelo zahtevno, skoraj brezupno. Spondilatte mora namreč ohraniti drugo mesto na razpredelnici in se, po možnosti, čimbolj oddaljiti od trojice Cagiva - Panapesca - Ferrara. Srečanje med Spondilattejem in Jadranom bo jutri v Cremoni (Trg Ze-lioli Lanzini) s pričetkom ob 18.00. (Cancia) Gimnastika: danes ob 15.00 na >2. maju« v Trstu Mednarodno tekmovanje domači šport Boks: superlahka kategorija Oliva - Sacco za svetovni naslov MONTECARLO — Italijan Patrizio Oliva se je za drevišnje srečanje proti svetovnemu prvaku v superlahki kategoriji, Argentincu Ubaldu Saccu, izredno vestno pripravil, saj poraženec morda ne bo imel več priložnosti, da bi se kdaj znova potegoval za svetovni naslov. Za Sacca bo to prva obramba naslova. Za sabo ima 47 zmag (23 s KO), tri poraze, en dvoboj pa se je končal neodločeno. Oliva je še nepremagan: odpravil je s 43 nasprotniki, 18 dvobojev pa se je končalo predčasno. Evropski naslov je Oliva osvojil leta 1983, uspešno ga je branil sedemkrat, nato se mu je odrekel in se bo tako drevi poskušal prebiti v sam svetovni vrh. Napovedi, kako se bo drevi končalo, so tvegane. Sacco je nižji, vendar je močnejši in agresivnejši od Olive. Z druge strani pa ima Patrizio boljšo tehniko in daljše roke, tako da bo nasprotnika lahko držal daleč od sebe. Poleg tega je še štiri leta mlajši, kar tudi nekaj pomeni. Sacco bo za to srečanje prejel 140 tisoč dolarjev (več kot dvesto milijonov lir), vendar bi si z zmago proti Olivi zagotovil še veliko več: če bo ubranil naslov, so mu že ponudili 600 tisoč dolarjev (skoraj milijardo lir) za dvoboj proti Alexisu Arguellu. Tenis: turnir v Milanu MILAN — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v Milanu so takole igrali: Mecir (ČSSR) - Casal (Šp.) 6:1, 6:2; Nystrom (Šve.) - Green (ZDA) 6:1, 4:6, 6:2; Jarrid (Šve.) -Mansdorf (Izr.) 7:6, 7:5; Lendl (ČS SR) - Hlasek (Švi.) 6:3, 6:4. V polfinalu se bosta pomerila Lendl in Mecir na dni ter Nystrom in Jarrid na drugi strani. Odstop Carrara v parlamentu RIM — Odstop Carrara iz organizacijskega odbora nogometnega SP 1990 je sprožil serijo reakcij med parlamentarci. Socialist Sodano je ocenil korak Carrara kot beg pred odgovornostmi z možnimi negativnimi posledicami v mednarodnih krogih. Podobno je bilo tudi mnenje Fontane (KD). Senator Canetti (KPI) je ocenil odstop kot nasprotovanje Carrara finančnim zahtevam nogometnih klubov. Charles in Sivori na TV 'RIM — Gosta nedeljske televizijske oddaej »Domenica in« bosta nekdaj slovita nogometaša John Charles in Omar Sivori. Oba sta dolgo vrsto let nastopala v Italiji. Argentinec Sivori je postal celo italijanski državljan in je igral za »azzurre«. Himalajska tajna NEW YORK — Alpinistična odprava ZDA, ki se bo letos jeseni podala proti vrhu Everesta, bo skušala med drugim ugotoviti če sta bila Novozelandec Hillary in domačin Tenzing res prva, ki sta leta 1953 stopila na vrh najvišje gore na svetu. Leta 1981 so namreč Japonci v prepadu pod vrhom opazili zaledenelo truplo, ki bi lahko pripadalo Georgeu Mallory-ju ali Andrewu Irvinu. Angleža sta leta 1924 naskakovala vrh Everesta, se pa nista nikoh vrnila. Baje so ju tedaj tovariši zadnjič videli kakih 250 m pod vrhom. Mallory in Invine sta s seboj imela fotoaparat, v katerem bi lahko tičalo veliko presenečenje. V primeru, da bodo A-meričani našli truplo in fotoaparat, bo koncern Eastman Kodak baje sposoben razviti 62 let star film. Danes ob 15.00 bo v Borovem športnem centru v Trstu pomembno mednarodno tekmovanje v športno-ritmič-ni gimnastiki, ki jo prireja gimnastični odsek ŠZ Bor. Nastopilo bo kar 26 tekmovalk od TVD Partizan Narodni dom ter TVD Partizan Moste iz Ljubljane, DTV Partizan Bosna iz Sarajeva, DTV Partizan Varaždin, SG Udinese iz Vidma in ŠZ Bor iz Trsta. Videli bomo torej trenutno najboljše ritmičarke Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine v svojih kategorijah. Tekmovalke bodo namreč razdelili v tri kategorije, in sicer po letnikih: 1971-72, 1973-74 ter 1975-76. Tek- movanje ne bo ekipno, ampak bo veljalo le za lestvico posameznic. Predvidena pa so ta orodja: žoga, kolebnica, kiji in prosta vaja. Borovke bodo v tej močni konkurenci nastopile v vseh treh kategorijah, in sicer bodo med najmlajšimi tekmovale Valentina Korošev, Paola Dannecker in Rada Pilat, v srednjem starostnem razredu Vanessa NA TRŽAŠKEM PRIMORJE — GAJA Za jutrišnji derbi smo besedo prepustih dvema nogometašema. Sergij Husu (Primorje): »Upam, da se bo vreme popravilo. Nobene nevarnosti sicer ni, da bi derbi odložili zaradi blatnega igrišča. Skrbi me le, ker so od sobote do nedelje pred derbijem na sporedu že tri tekme. V derbiju seveda računamo na zmago, ker hočemo ohraniti prvo mesto na lestvici. Zavedamo se važnosti tega dvoboja in zato smo tudi precej motivirani. Kljub premoru smo redno trenirah in odigrah tudi dve prijateljski tekmi. Glede postave bi dodal le, da jutri ne bosta igrala Divan in izključeni Valter Husu.« Boris Rismondo (Gaja); »Kot vsaka ekipa, ki gre na igrišče, tudi mi računamo na zmago, čeprav se zavedamo, da ne bo lahko in zato bi bil tudi remi dobrodošel. Priznati moram, da je Primorje najboljša ekipa v tej skupini, vendar smo v derbiju bili vedno trd oreh za vsakogar. Zgubili smo le v Trebčah proti Primorcu. Glede postave ne bo večjih problemov. Zaradi četrtega opomina je izključen Kalc, vsi ostah pa bi morah biti na razpolago trenerju Kozini.« PRIMOREC — AURISINA Za Trebence je zmaga obvezna, ker jim tretje mesto nevarno ogrožata San Marco in San Nazario. Primorec ne bi smel imeti velikih problemov, saj je Aurisino že premagal v prvem delu prvenstva, čeprav tesno z 1:0. BREG — SAN NAZARIO Tudi Brežani so že premagali jutrišnjega tekmeca v gosteh in zato so optimistično razpoloženi. Res je, da San Nazario spada v krog močnejših ekip, vendar to ne dela preglavic »plavim«, ki prav proti solidnim ekipam dobro igrajo. Preveč točk so morda zapravili proti šibkejšim nasprotnikom. KRAS — SAN MARCO Izid srečanja zna biti odločilne važnosti za obe ekipi. San Marco, ki ga vodi bivši trener Krasa Manzutto, računa na obe točki, ker namerava dohiteti Kras, za katerim zaostaja za štiri točke. Obvezna zmaga pa je Mezgec, med starejšimi pa Petra Schmidt in Poljanka Pavletič. Težko je reči, kakšne so možnosti naših tekmovalk. Vsekakor pa bo to zanje dobra preizkušnja pred bližnjimi prvenstvenimi nastopi, na katere se pripravljajo. Potem ko raven tekmovalk iz Ljubljane in Varaždina tržaški ljubitelji gimnastike že poznajo iz prejšnjih tekmovanj, pa vlada vehko zanimanje tako za mlade Bosanke kot tudi za Videmčankle, ki se prvič udeležujejo telovadnih tekem v Borovem športnem centru. Kot je že tradicija na gimnastičnih tekmah v BŠC, številnih gledalcev gotovo tudi tokrat ne bo manjkalo. (—boj—) Dirka tris RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris, ki je ta teden bila v Trstu, je 5—16—1. Dobitnikov je bilo skupno 272, ki bodo prejeli po 2.992.960 lir. Boris Grgič (Zarja) močna psihološka obremenitev. Vendar niti Kras se ne more zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, ker zaostaja točko za vodilnim Primorjem. NA GORIŠKEM JUVENTINA — MLADOST Predzadnji slovenski derbi v letošnjem prvenstvu bo v Sovodnjah (igrišče v Štandrežu ni uporabno). Predvidevanja govorijo v korist domačinov, ki so prav v nedeljo zelo dobro igrah v Medeji. Doberdoba pa so v zadnjih dveh kohh, obakrat doma, o-stali praznih rok. Vsekakor so predvidevanja za derbi lahko zelo> tvegana. Srečanje bo za obe ekipi, predvsem za Doberdobce, pomembno tudi za zmago na posebni lestvici našega dnevnika. Trenutno so Sovodnje na prvem mestu. Tudi Doberdobci imajo precejšnje možnosti za končno zmago. ROMANA — SOVODNJE Na papirju so naši fantje proti zadnjeuvrščeni Romani nesporm favoriti. Kljub temu bo treba srečanje vzeti kar se da resno, brez nepotrebnega podcenjevanja nasprotnika. 2. AMATERSKA LIGA ISONZO — ZARJA Po dveh zaporednih porazih Bazov-ci gostujejo pri ekipi, ki se bori za obstanek, zato njihova naloga ne bo lahka, kljub temu da Isonzo preživlja lahko krizo (7 točk v zadnjih 10 nastopih) in da doma ne igra najboljše (12 nastopov, 6 porazov). Po- Danes ‘■obota, 15. marca 1986 ODBOJKA ŽENSKA B LIGA 18.00 v Ferrari, Ul. Pastro 2: Pu-tinati - Meblo MOŠKA C-2 LIGA 17.30 v Maniagu: Volley bah Ma-niago - Val; 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - Inter 1904 ; 20.00 v štandrežu: Olympia Terpin - Vivil ŽENSKA C-2 LIGA 20.30 v Sovodnjah: Sovodnje Central-sped - Sloga; 20.30 v Krminu: Liber-tas Krmin - Bor Friulexport MOŠKA D LIGA 18.00 v Trstu, Ul. Zandonai: San Sergio - Val; 18.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor - Sikkens ŽENSKA D LIGA 18.00 na Proseku: Kontovel Electronic shop - Dom Agorest; 19.00 na Opčinah: Sloga - Breg Agrar 1. MOŠKA DIVIZIJA 18.30 v Sovodnjah: Soča čerimpex -Libertas Capriva 1. ŽENSKA DIVIZIJA 17.00 v Trstu, šola Caprin: Club Altura - Sokol UNDER 16 MOŠKI 19.00 v Trstu, na 1. maju: Bor -Volley club zabiti pa ne smemo, da je prav I-sonzo letos že premagal Zarjo, in to kar v Bazovici. Torej je možen res vsakršen: izid. Škoda, da imajo Ba-zovci spet težave s postavo (zaradi 4. opomina ne bosta igrala branilca Grgič in Borelli). SAN LUIGI — VESNA Nasprotnik Vesne je novinec lige in je tudi izredno slabo startal. Zato je trenerja Ballotta zamenjal Beor-chia in pod njegovim vodstvom igra uspešneje (z 19 točkami je na 12. mestu), vendar ni še na varnem, zato bodo Križani naleteh na močan odpor. San Luigi namreč računa vsaj na točko, posebno, ker se je v po vratnem delu trojica Bussiruelli -Ghiozzo - Mosetti dobesedno razigrala in ji bodo morah branilci Vesne posvetiti posebno pozornost. Prav tokrat pa bosta trenerju Petagni manjkala izključena branilca Silvano in Niko Sedmak. Kljub temu mora Vesna jurišati na zmago, saj ima kar šest točk zaostanka za vodilnim For-titudom. (B. R.) ROKOMET: MOŠKA D LIGA Kras Trimac-CUŠ Krašovci se bodo drevi pomerili s tržaškim CUS. Slednji je proti dnu lestvice in nima večjih ambicij, Krašovci bodo tudi tokrat morah igrati za zmago. Po zadnji prvenstveni tekmi, ko so doma brez borbe premagali Conegliano, bo tokrat na vrsti verjetno zelo napet derbi in naši bodo morah dati vse od sebe. Krasov trener ima precej težav s sestavo e-kipe zaradi stalnih poškodb. (A. B.) MINIBASKET Arte A - Dom 117:20 (56:14) DOM: Pavšič 2, Prinčič, Sošol, Bordon 3, Sihč, Sfiligoj 4, Zavadlal 4, Pintar, Faganel 2, Spacal 5. Mladi domovci so v zaostah tekmi zadnjega kola prvega dela prvenstva Gran premio Coca Cola na tujem visoko klonih premočnemu Arteju. Do mačini so bili gotovo za razred boljši, vsekakor pa Domikovi varovanci niso pokazali vsega, kar znajo. Prihodnje srečanje bodo »belo - rdeči« igrah v torek, 18. t.m. na domačih tleh ob 14.30 proti močni ekipi UGG A. (M. Čubej) UNDER 16 ŽENSKE 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor -La Marmotta; 15.30 v Trstu, licej Petrarca: OMA Armes - Sloga B KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 17.30 v Dolini: Breg Adriatherm -Lavoratori del porto; 20.15 na Proseku: Kontovel Electronic shop - Saba; 19.45 v Gorici, na Rojcah: Edera -Dom 1. MOŠKA DIVIZIJA 19.00 v Repnu: Polet - CUS MLADINCI 15.00 na Proseku: Kontovel Electronic shop - Saba; 16.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Polet KADETI 16.45 na Proseku: Kontovel Electronic shop - Scoglietto; 17.30 v Repnu: Polet - Inter 1904 PROPAGANDA 19.30 v Trstu, mala dvorana športne palače: Inter 1904 - Kontovel Electronic shop; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Bor NOGOMET UNDER 18 15.00 v Bazovici: Zarja - San Marco NARAŠČAJNIKI 15.30 v Stražicah: Azzurra - Juven-tina ROKOMET MOŠKA D LIGA 19.00 v Zgoniku: Kras Trimac - CUS GIMNASTIKA MEDNARODNO TEKMOVANJE 15.00 v Trstu, na 1. maju: nastopa tudi Bor ATLETIKA KROS ZA PIONIRJE 15.00 v Trstu, na Kolonji: nastopajo naše šole Jutri Nedelja, 16. marca 1986 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 18.00 v Cremoni, Trg Lanzini: Spondilatte - Jadran PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Frut-tetna - Bor Radenska 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Nabrežini: Sokol - Skyscra-pers DRŽAVNI KADETI 11.00 v štarancanu: Staranzano - Jadran Farco PROPAGANDA 9.00 v Gorici: Edera - Dom PIONIRSKI FESTIVAL 10.00 v Postojni: nastopa tudi ZSŠDI NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v špetru ob Soči: Isonzo -Zarja; 15.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju: S. Luigi - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 12.00 v Dolini: Breg - San Nazario; 15.00 na Proseku: Primorje - Gaja; 15.00 v Trebčah: Primorec - Aurisi-na; 15.00 v Repnu: Kras - San Marco; 15.00 v štandrežu: Juventina - Mladost: 15.00 v Tržiču, občinski stadion: Romana - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Repnu: Kras - Olimpia NAJMLAJŠI: 12.45 v Trstu, Ul. Flavia: Monte-bello - Breg; 9.00 na Proseku: Primorje - San Vito ZAČETNIKI 9.00 v Dolini: San Sergio - Breg ROKOMET MLADINCI 10.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Ci-vidin ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, hcej Galilei: Prevenire - Sloga 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - DLFAC UNDER 16 ŽENSKE 11.30 na Proseku: Kontovel Electro- nic shop - Sokol SMUČANJE PRVENSTVO SPDG 10.00 na Nevejskem sedlu: nastopajo naši smučarji. Nogomet: kar dva derbija v 3. amaterski ligi Primorje-Gaja in Juventina-Mladost Jutri zjutraj na Nevejskem sedlu Smučarsko prvenstvo SPDG Start ob 10. uri, nagrajevanje ob 15.30 Goriško slovensko planinsko društvo praznuje letos svojo 75-letnico delovanja, kar je za eno najbolj množičnih organizacij na Goriškem častitljiv dosežek. Delovanje te organizacije je bilo v vseh letih njenega obstoja u-smerjeno predvsem v rekreacijo, razvedrilo in družabnost, čeprav tudi kulturnih trenutkov ni bilo malo. V okviru dejavnosti SPDG prav gotovo spada tudi smučanje, ki je postalo v zadnjih letih izredno vabljivo za številne naše ljudi. V ta sklop je treba vključiti tudi jutrišnje tekmovanje. Goriško slovensko smučarsko prvenstvo, ki bo ob 10. uri v Žlebeh (Ne-vejsko sedlo) na Rdeči progi. Tekmovanje, na katerem bodo sodelovali številni smučarji, bo veljalo tudi za društveno prvenstvo, tako da bodo prvi trije v posamzenih razredih primemo nagrajeni. VeleslalomsKo progo bodo tekmo- valci samo enkrat vozili in vsi bodo morali upoštevati predpise, ki jih vsebuje pravilnik FISI. Nagrajevanje najboljših bo predvidoma ob 15.30 pri sedežu smučarske šole oziroma na pokritem sprehajališču pred hotelom Kanin v primeru slabšega vremena. Vse ki se bodo na tekmovanje odpeljah z avtobusom, obveščamo, da je zbirališče ob 7. uri na Komu, ob 7.10 v Štandrežu ter ob 7.15 v Sovodnjah. Jutri tek »Stratrieste« Jutri ob 10. uri bo na Trgu Unità start teka »Stratrieste«, katerege že vrsto let prireja atletski klub Mara-thon. Proga bo tekače vodila po mestnih ulicah in nekaterih predmestjih ter bo merila približno 10 km. Pričakuje se udeležba kakih 600 do 700 tekačev. Nekaj jih bo tudi iz Slovenije. Združena ekipa danes popoldne v Ferrari Najdaljše gostovanje Mebla Putinati iz Ferrare, p