Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
SAATA
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Spri, in »tli, potili» II. prupps - I.P.1.T0%
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 700 lir -letna 1200 lir - Za inozemstvo: polletna 1200 lir - letna 2000lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 100 lir
Leto XX - N. 8 (453)
Udine, 30. aprila 1971
Izhaja vsakih 15 din
30 let 0F
Dne 27. aprila je minilo trideset let, odkar so se v Ljubljani sestali na pobudo komunistične partije Slovenije predstavniki vseh slovenskih političnih strank in v tistih usodnih dneh ustanovili skupno protiim-perialistično fronto, ki se je odločno uprla fašističnemu okupatorju. To dejanje visoko politične in nacionalne zrelosti je nato usodno vplivalo na ves nadaljnji potek zgodovine slovenskega naroda, saj je prav osvobodilna fronta že na svojem začetku postavila odločen in jasen program osvoboditve slovenskega naroda, od osvoboditve, ki je segala od oboroženega odpora proti okupatorju do končne zmage, do načela slovenske državnosti, uresničene prvič in zares in šele v novi Jugoslaviji.
Ko se danes oziramo na prehojeno, zgodovinsko pot osvobodilne fronte slovenskega naroda, lahko samo ugotavljamo daljnovidnost in zgodovinski smisel tedanjih ustanoviteljev fronte, ki so vedeli, da je treba hkrati z borbo proti okupatorju začeti z borbo tudi za nove odnose med ljudmi in za samostojno, federativno Slovenijo v okviru nove Jugoslavije. In zgodovina jim je danes dala popolnoma prav. Današnja Slovenija je čisto nekaj drugega, od predvojne Slovenije, ne samo, da je večja, da je prišlo v njene meje Slovensko primorje, ki je dolga leta zdihovalo pod fašizmom, temveč predstavlja danes socialistična republika Slovenije v okviru Jugoslavije zares samostojno, državotvorno enoto Slovencev, ki so prvič v vsej svoji zgodovini šele zdaj prišli zares do svoje državnosti in postali tako tudi zgodovinski narod. Vendar pot do tega ni bila niti lahka niti preprosta. Najprej je bila tu težavna, žrtve polna in trnova pot štiriletne borbe proti okupatorjem in fašistom, ki so hoteli za vsako ceno preprosto zbrisati s sveta slovenski narod. Po veliki zmagi pa so nastopile tudi vse težavne in prav tako trnove poti izgradnje, ekonomske borbe za socialistične odnose med ljudmi, borbe za nov, enakopraven, pravičnejši in humanejši družbeni red, ki ga prav tako uspešno uresničuje na vseh črtah slovenski narod pod vodstvom OF, oziroma sedanje socialistične zveze, ki je v bistvu ostala nadaljevalka vseh svetlih tradicij osvobodilne fronte slovenskega naroda. Zato se tudi mi, v teh slavnostnih dneh, pridružujemo vsem čestitkam in slavjem OF ob njeni tridesetletnici, ker dobro vemo, kaj je fronta pomenila in še pomeni tudi danes ne samo za naš matični narod, temveč tudi za nas.
ČEDADSKA INDUSTRIJSKA CONA
Morda ugodne perspektive za Čedad in okolico
Z razvojem čedadskega industrijskega področja se bo vsaj delno zajezila emigracija, ki je postala zlasti zadnja leta že usodna za našo deželo - Nova delovna mesta bodo lahko kmalu dajala kruh na domačih tleh
Po vsem sodeč, se je leto 1971 začelo dobro. Predvsem moramo tu zabeležiti nastanek vzhodne furlanske industrijske cone, ene izmed dvanajstih industrijskih con, na katere je razdeljena naša dežela. Komaj je torej dežela ustanovila enajsto industrijsko cono, to je cono na področju Čedada, je čedadska občina že začela s pripravami za splošni načrt cone, da bi tako zagotovila razvoj in načrten nastanek cone.
V nadaljevanju prizadevanj na tem področju je bil ustanovljen tudi konzorcij občin s tega področja, ki naj bi odločilno posegel v razvoj industrijske cone na tem podoročju.
Tako je čedadska občina že izdelala načrt industrializacije, skupaj z njim pa tudi načrt za komunalno ureditev področja. Ni treba posebej pouda-
rjati pomena komunalnega in urbanističnega načrta za to področje, saj brez tega ni mogoče v nekem smislu ničesar
zgraditi, najmanj pa še industrijske objekte.
Končno pa je prav te dni že omenjeni konzorcij ustanovil svojo družbo za pospeševanje, ki je :;evzela nase vse pobude in odgovornost za industrijski in gospodarski razvoj cone. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je tudi čedadska občina storila vse potrebne korake, da bi tudi urbanistično uredila vrste problemov, od izgradnje cest in vodovodov do novega hotela in drugih javnih objektov (šole in podobmo) na svojem področju. Končno pa je čedadska občina določila tudi prostor 45.000 kvadratnih metrov za izgradnjo manjše jekloli-varne, ki trenutno zaposluje 90 delavcev, a ima vse možnosti za nadalnjo razširitev in razvoj. Dalje je občina dala možnost tudi za izgradnjo podjetij za kovinsko predelavo.
Kmalu bo v Čedad prispel tudi metanovod, ki so ga začeli proti Čedadu graditi že pred letom dni. Ni treba še posebej govoriti o pomembnosti metanovoda, saj se bo nanj lahko med potjo priključila cela vrsta bodočih industrijskih podjetij na tem področju. Razen daljnovoda jakosti 130 KWh bodo na tem področju zgradili tudi veliko transformatorsko postajo, saj si brez električne energije danes nikakor ne moremo predstavljati uspešnega gospodarskega razvoja.
Iz vsega povedanega pa je vendar moč razbrati, da tako nastajajo na čedadskem področju le tisti osnovni temelji, brez katerih si ni mogoče
zamisliti širšega in trajnejšega ekonomskega in gospodarskega razvoja. Jasno je, sam razvoj čedaske industrijske
vsekakor vplival tudi na ta področja. Z razvojem čedad-ske industrijske cone se bodo namreč odpirala nova delovna mesta, nova delovna mesta pa pomenijo zaposlitev, zaposlitev pa pomeni v zadnji konsekvenci tudi zajezitev ekonomske emigracije naših ljudi, ki je postala zlasti zadnja leta že usodna za Beneško Slovenijo. Zatorej ne pomeni ustanavljanje in ustvarjanje novih delovnih mest na tem področju samo dviga življenjskega standarda tega področja, ki je v nekem srni-
Prvi maj praznik vseh delovnih ljudi
Pomlad je prišla v deželo: tiho in skrivno. V sončnih žarkih opazimo blesk prvega zelenja in cvetja. Ogorele poljane so dobile barvni ten in nekje globoko v duši čutimo sproščenje.
Sredi tega pomladnega razkošja, sredi zelenja in raznobarvnih cvetov, praznujemo delovni praznik - Prvi maj. Praznujemo ga v svobodi in sreči, kajti mnogi narodi po svetu so še danes zasužnjeni in nesrečni.
Marsikdo, žal, ne bo mogel videti in doživeti prvega maja. Ne rudar, ki bo globoko zarit pod zemljo, ne vojaki, ki se v strelskem jarku pripravljajo na odločilen napad za osvoboditev. Krvava je njihova pot do praznovanja, do pomladi vstajenja.
Ta majski praznik! Čas se bo za trenutek ustavil. Mladost in sproščenost se bosta mešala v žilah vsakogar. Neznanec bo postal prijatelj, vaščan in meščan si bosta trčila na zdravje in splet tisočerih besed bo izgubil sled v vihravem razpoloženju; saj ta dan prijateljstvo ne pozna meja. Veselje v hribih bo odmevalo sredi zelenih zaselkov in pesem se bo čula od Matajurja do razsežne furlanske ravnine. Čestika bo sledila čestitki, dekle bo pripelo fantu rdeč cvet in vrisk bo sledil vrisku, valujoče, kot reka, ki osrečuje bregove bo seglo v naša srca, obeležje časa, ki ga uživamo in ga uokvirjamo v nove, prihodnje dni dela in ustvarjanja.
Tako je prav! Saj to je Prvi maj — praznik vseh delovnih ljudi, saj to je dan, ko našo srečo, skrbi, težave in načrte povezujemo s sproščenim pomladnim praznovanjem in z novimi upi za obetajočo pomlad vseh delovnih ljudi pri nas in po svetu.
cone ne zajema samo mesta in bližnje okolice, temveč postaja pomemben in usoden tudi za Nadiške doline, saj bo
p*--
' ' ’ &
a p
>FL	t.
. ìtàuèZjmi f
nomske emigracije, ki je že vse preveč prizadela doslej to področje.
Tako industrializacija na tem področju zagotovo ponuja neke dokončne in tudi stvarne rešitve, katere tako mi kot naš list zahtevamo že dve desetletji in še več. Zato lahko upravičeno upamo, da bo z razvojem industrijske cone na čedadskem podoročju končno to področje le začelo doživljati svoj ekonomski vzpon, ki ga doslej praktično ni bilo. Upamo torej lahko, da se stvari tudi tukaj premikajo naprej in da se bo, ekonomska emigracija naših ljudi vsaj zmanjšala, če že ne popolnoma zaustavila. Kajti industrijska cona na tem področju vsekakor obljublja kruh in delo doma. V tem pa je tudi njen glavni smisel in namen, če smo pravilno razumeli vse, kar se trenutno dogaja in načrtuje na tem področju.
     ...................
Volitve *a obnovo komunskega sveta
Proslava 30. obletnice Osvobodilne fronte
V Ljubljani, v dvorani skupščine SR Slovenije, se je dne 26. t.m. vršila svečana proslava 30-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte, kateri je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko. Navzoči so bili tudi Edvard Kardelj, Mitja Ribičič, Sergej Kraigher, Stane Kavčič in drugi. Proslave sta se udeležili tudi delegaciji zamejskih Slovencev in sicer predsednik SKGZ Boris Race in tajnik Darij Cupin, dr. Angel Kukanja iz Trsta, Gorazd Vesel, dr. Lambert Mermolja in Edmund Košuta iz Gorice, Vojmir Tedoldi iz Vidma ter delegati iz Koroške dr. Franci Zvitter, Karel Prušnik, Rado Janežič in Stane Kuhar.
Kot slavnostni govornik je predsednik Akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar globoko ganjen opisal zasluge OF za slovenski narod. O pomenu tega slavja je spregovoril tudi Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, ki je tudi prebral spominsko listino SZDL posvečeno zaslugam Borisa Kidriča ter jo izročil prisotni Zdenki Kidričevi. Zatem je Vipotnik izročil odlikovanje «priznanje Osvobodilne fronte za leto 1971» 40 nagrajencem, med katerimi je tudi naš rojak iz Grmeka Izidor Predan, Goričana Vladimir Dornik In Milo Vižintin in odgovorni urednik Primorskega dnevnika inž. Stanislav Renko.
V letošnjem letu se bodo vršile pri nas volitve za obnovo komunskega sveta, kajti, kot vemo, v Tavorjani lani nismo volili, ker smo imeli v prejšnjih letih krizo in je bil svet razpuščen in smo imeli komisarja namesto župana. Ker šteje tavorjanski komun manj kot pet tisoč prebivalcev, bodo volitve večinskega sistema. Sedanjim upravnikom bo potekel mandat dne 28. novembra t.l. in bi se zato morale vršiti nove volitve istega dne ali ne več kot en teden prej. Točen datum volitev bo določilo notranje ministrstvo; verjetno bodo 21. novembra ali 28., ki je vedno na nedeljo.
Izvoliti bomo morali 15
novih svetovalcev.	Danes
šteje tavorjanski	komun
2.104 volivcev. Sedanji župan je Giuseppe Piccaro, ki je bil izvoljen na listi krščanske demokracije, svet pa sestavlja 12 pristašev krščanske demokracije in trije socialisti.
čeprav nas loči še več kot pol leta do volitev, je že precej napeto ozračje. Mnogi bi namreč radi kandidirali in zato se nam zdi, da ne bo težko izbrati najbolj zmožne kandidate. Ker je Tavorjana jezikovno mešan komun, bi bilo prav in pravično, da bi kandidiralo poleg Furlanov sorazmerno število ljudi iz hribovskih krajev, kjer živijo volivci slovenskega jezika.
slu zaostalo področje, temveč predvsem zmanjšanje, v zadnji konsekvenci pa tudi dokončna zaustavitev eko-
Tavorjauski marmor se more primerjati * onim iz Carrare
Prijazna vas Tarčet ob desnem bregu Nadiže privablja vedno več izletnikov, ker je skrita med svežim zelenjem
Pretekli teden je deželni odbornik za industrijo prof. Dulci otvoril v dvorani videmske Trgovinske zbornice razstavo karnijskega in ta-vorjanskega marmorja. Prisotni so bili videmski prefekt dr. Piva, poslanec Lepre, predsednik Zveze industrij alcev inž. Bertoli, deželni svetovalec Martinis, predsednik Karnijske skupnosti Talotti in številne druge visoke osebnosti in koopera-torji iz Karnije in Furlanije.
Predsednik Trgovinske zbornice poslanec Marangone je v svojem govoru povedal, da so v lanskem letu
izkopali v videmski pokrajini 17. 500 ton marmorja. V Karniji je 15 kamnolomov, v Tavorjani pa so štirje in je vsega skupaj zaposlenih pri kamnoseškem delu okoli 350 delavcev. Marmor izvažajo sedaj tudi v Avstrijo, Francijo in Anglijo.
Deželni odbornik prof. Dulci pa je dokazal, da se more naš marmor, tako tavorjanski kot oni iz Karnije, primerjati s toliko cenjenim marmorom iz Carrare, ki je, kot znano, med najfinejšimi in zato najbolj iskan v Evropi.
IZ NADIŠKE DOLINE
1
MII'
1
&
IZ KRNAHTSKE DOLINE
Uredili bodo cesto ob Aborni	H
Čišenj, je namreč tako nesrečno padel, ko je nesel mleko v mlekarno, da je zaradi dobljenih poškodb že naslednji dan umrl. Sprva se je zdelo, da se je le nekoliko udaril, ker je prišel še sam do doma, a ko je začel bruhati kri, so ga njegovi domači nemudoma prepeljali v bolnico, kjer mu pa niso mogli več pomagati, da bi mu rešili življenje.
Rajnki Elio je bil izredno deloven človek in je živel skupaj z materjo in bratom. Bil je velika opora družini in se trudil od zore do mraka po njivah in drugje, da je stala domačijica pokonci. K zadnjemu počitku ga je
spremilo dosti vaščanov, saj je bil zaradi svojega blagega značaja vsem zelo priljubljen.
Pripetila pa se je še druga nesreča, ki bi lahko terjala še eno smrtno žrtev. Sedemdesetletna Angela Černetič iz Ošnjega je izgubila ravnevesje na mostu preko hudournika Kosca in padla na obrežje. Na srečo so zaslišali njeno vpitje na pomoč nekateri mimoidoči in jo takoj prepeljali v čedad-sko bolnico. Pri padcu si je žena zlomila desno nogo in dobila še več drugih poškodb. če ne nastopijo komplikacije, bo ozdravila v enem mesecu.
iiiitiimiiiitiiiiiitiiiMiiiiiitiiiMMiiiiiiimimtitiiiiiHimimHiiiHiiiiiiMmiMimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti»
REZIJA
Praznik drevja v rezijanski
dolini
V Tipani, in sicer v kraju Zufit, je prišlo pred kratkim do hudega gozdnega požara. Plameni so objeli kar 10 hektarjev gozda in uničili 24 tisoč smrečic in kostanja. Na kraj ognja so takoj prišli gasilci in domačini in tako preprečili še večjo škodo, katere je, kot so na prvi pogled ugotovili, za okoli tri milijone lir.
Deželni tehniki obiskali naš komun
Pred nedavnim so obiskali naš komun deželni tehniki, da so si v spremstvu našega župana ogledali cesto, ki vodi iz Tipane v Platišča in naprej do Mosta čez Nadižo, kjer je obmejni prehod druge kategorije med Italijo in Jugoslavijo. To važno cesto bo potrebno namreč čimprej urediti, ker drugače bo postala nevozna. Med tem obiskom so se raz-go var j ali tudi o zemeljskem plazu, ki je letošnjo zimo izoliral zaselek Javor v Krnahti. Tu je bilo v nevarnosti več hiš in so se nekateri morali celo izseliti v Krnahto.
Deželni tehniki, med katerimi tudi inženirja Angeli in Cuoghi od provincialne direkcije in geometer Mene-gon od provincialne administracije, so zagotovili, da se bodo zavzeli za te nujne probleme in posredovali, da bodo, poleg že nakazanih podpor za to delo pri deželnem cdborništvu, dobili še kaj za izvedbo drugih potrebnih javnih del v komunu.
Smrtno se je ponesrečil Eugenio Picogna iz Črneje
Pred dnevi se je smrtno ponesrečil 32-letni Eugenio Picogna iz Dolenjega Dobja pri Črneji v komunu Neme. Nesreča se je dogodila blizu Manzana, kjer sta se zaletela dva avtomobila. Picogna je imel namreč pokvarjene zavore in je v temi stopil iz
  IIIIHIIIIMUMIUIIIIIUMIIIIIIIHMHHIIHIHHIMIIIIII.......Il II limi I II II  ......Illllll Illllll.Il I ■ 1111111 ■ Il 11111 II 11 ■ 1111 II
FOJDA
Tudi letos smo v naši dolini priredili praznik drevja in sicer tokrat v kraju Lo-mic, kjer so učenci zasadili 600 drevesc in sicer 300 macesnov in 300 smrečic. Ceri-monije so se udeležili številni zastopniki lokalnih oblasti, med temi namestnik župana odbornik Antonio Zanetti iz Sv. Jurija, domači župnik, komandant šumske uprave Giovanni Lorenzon, predstavniki vojaških oblasti in številni učenci s svojimi profesorji in učitelji. V govoru, ki ga je ob tej priliki podal didaktični ravnatelj Mainardis, je bil poudarjen pomen in važnost tega praznika, ki ga bodo, kot so že sedaj sklenili, priredili tudi prihodnjo pomlad.
Za javna dela
Te dni je bilo sporočeno na naš komun, da bo država prispevala 800 tisoč lir za pričetek javnih del, ki so v programu. Gre predvsem za popravilo cest, ki jih je
poškodovalo lansko neurje in so danes v zelo slabem stanju. Ljudje komaj pričakujejo, da bi pričeli vsaj s prvimi najnujnejšimi deli, saj smo vendar na pragu turistične sezone in bi moralo biti že vse v najlepšem redu, da bi mogli sprejeti turiste. Naša lokalna ekonomija je namreč močno vezana na turizem in se vsi trudimo na tem področju in zato upravičeno pričakujemo, da nas podpro tudi oblasti vsaj z delnimi podporami, ker komun ne zmore vsega.
Jerebice iz Sardinije in zajci iz Amerike v naših gozdovih
Te dni so spustili v naše gozdove v Koritih 42 parov zajcev in 12 parov jerebic iz Sardinije. Nekaj divjačine so zasejali tudi v okolici Učeje, kjer je največ možnosti, da bi se zaredila, kajti tu je področje izredno prikladno za lovišča, ker je malo obljudeno in so gozdovi v bujni rasti.
Odpravili bodo ovinke
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii k iiiim m iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZPOD KOLOVRATA
V Dreki zopet nesoglasje
IIMimilimilllllllllllMIIIIIimillllllliiiliiiiiiiMIUIHIIHlilMiMMtulinumuHIMMUMNMNMMMmM«,
IZ KANALSKE DOLINE
Asfaltirali bodo cesto ki vodi v Zajezera
Provincialno cesto, ki poteka ob Aborni in sicer po teritoriju špeterskega in so-vodenjskega komuna in pelje nato na Matajur, bodo končno le uredili. Za to tako važno delo se je največ interesiral naš provincialni odbornik za turizem in šport Romano Specogna, ki je napravil dosti korakov, da je od pristojnih organov dosegel nekaj podpore.
Najprvo bodo razširili cesto v Trpečem, ki je zares ozka in zaradi tega nastajajo resne ovire in nevarnosti za promet. Razširili bodo pa tudi most pred vasjo Sovod-nje. Za to delo bo potrebno potrošiti okoli 12 milijonov lir. Dela bo prevzelo neko gradbeno podjetje iz Čedada.
Za cesto v Gorenji Bmas
Špeterski komun je dobil te dni sporočilo, da je ministrstvo za javna dela dodelilo 50 milijonov lir za asfaltiranje in razširitev ceste, ki vodi v hribovsko vas Gorenji Brnas. Komun je prosil za podporo že pred več časom potom deželnega od-borništva in so jo dali na podlagi zakona št. 181, ki podpira zaostale hribovske kraje.
Podbonesec
Mali obmejni promet meseca marca
V preteklem mesecu marcu je bilo skozi obmejne prehode na področju Beneške Slovenije 226.160 prehodov in sicer z obmejno pro-pustnico 104 tisoč 590, s potnimi listi in z dvolastniško izkaznico pa 121 tisoč 570.
Največ prehodov je bilo seveda skozi obmejni prehod v štupci, ki je poleg Učeje edini prehod prve kategorije na našem področju. Tu je bilo 101.336 prehodov. Skozi ostale prehode pa je bilo tako-le gibanje: v Učeji 663 prehodov, na Mostu čez Nadižo (Ponte Vittorio) v ti-panskem komunu 708, na Mostu Mišček 570, na Mostu Klinec 214, v Polavi pri čeplestiščih 963, v Robedi-ščih 126. Ostale sezonske prehode bodo odprli kasneje in smo koledar in urnike objavili v zadnji številki našega glasila.
Nesreča ne počiva
Pri prometni nesreči se je hudo poškodoval 40-letni Natale Fantič iz Loga. Ko se je vračal z dela je padel z motocikla in dobil več hudih ran. Ozdravil bo v enem mesecu.
Pri delu v gozdu se je ponesrečil tudi Anton Černoja iz Ofjana. Ko je sekal drevje v gozdu, si je močno poškodoval desno roko in obrezal tudi žile. Tudi ta bo ozdravil v teku meseca dni.
SV. LENART
Elio Trinko iz čišenj izgubil življenje
Dne 16. t.m. se je pripetila huda nesreča v bližini Kosce, ki je vzbudila veliko žalost po vsej naši dolini. Elio Trinko, star 41 let, doma iz
Zvedeli smo novico, ki je končno razveselila ves naš komun. Razširiti nameravajo namreč cesto, ki poteka preko Fojde (Via Čenta) in bodo odpravili tudi nekatere nevarne ovinke, kjer so se pogostoma dogajale prometne nesreče. Seveda s tem delom še ne bodo odpravili vseh nesreč, a upajo, da jih bodo vsaj zmanjšali.
V Fojdi bodo uredili tudi park pred cerkvijo. Tako bo ta vas «pedemontane» postala še bolj privlačna za turiste, posebno nedeljske, katerih je vsako leto več, kajti tu je doma ne samo pristno domače vino, ampak so lokalne gostilne bogato založene še z drugimi tradicionalnimi dobrotami.
Praznik vina preložen
Organizacijski odbor je sklenil, da se bo vršil praznik vina šele v mesecu ju-
niju namesto 9. maja, kot je bilo to prvotno sklenjeno, in to zaradi pomanjkanja časa za dobro pripravo razstave. Novi upravni svet sestavljajo: predsednik Vincenzo Grando, podpredsednik Enzo Ursella, blagajnik Walter Tomat ter svetovalci Ivana Cont, Pio De Luca, Romano Grimaz, Renato Mico-ni, Felice Iacobuzio in Cesare Pellegrini.
Tatovi odnesli za 150 tisoč lir vrednosti
Medtem ko je Augusto Faraone iz Ronk delal na polju in je bila žena v trgovini, so neznanci splezali skozi okno in obrnili v hiši vse predale. Odnesli so dve ročni uri, zlatnino in nekaj sterlin, za skupno vrednost 150 tisoč lir. Faraone je
krajo takoj prijavil karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo, a za tatovi, kot izgle-da, ni ostalo nikakega sledu.
iiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiimaiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii um ii mini
AHTEN
Iredilev obrežja ob Malini
Te dni so pričeli z deli, da bodo uredili obrežje Maline v komunu Ahten. Deželno odborništvo za javna dela je dodelilo namreč 50 milijonov lir in bodo tako lahko vsaj za prvo silo ukrotili ta hudournik, ki tolikokrat poplavlja in napravlja škodo. Ob obrežju bodo pa tudi zgradili novo cesto, ki bo v veliko olajšavo kmetom, ki imajo tam okoli svoja polja in travnike.
avtomobila, da bi se preveril, kje tiči okvara in v tem trenutku ga je podrl na tla nek avtomobilist, ki je privozil iz Gorice. Nesrečnež je ostal popolnoma stlačen med dvema avtomobiloma
Ni dolgo od tega, ko smo pisali, da se v Dreki nikakor ne morejo sporazumeti, kje naj bi postavili novi sedež komuna, v Trinkih ali v Krasu, in že je prišlo na dan novo sporno vprašanje, kje naj bi bila šola za vse učence dreškega komuna. Nameravajo namreč ukiniti šole v posameznih vaseh, ker je premalo otrok, in jih združiti v eno samo šolo.
Komunska administracija je sklenila, naj bi bila ta šola v štoblanku, a s tem predlogom se ne strinja večina staršev učencev iz oddaljenih vasi. Dreški domun je namreč zelo razsežen in so vasi daleč ena od druge.
Upajmo, da se bodo kmalu sporazumeli in zagotovili
Končno smo po tolikih letih čakanja le prejeli obvestilo, da bodo v kratkem a-sfaltirali turistično cesto, ki vodi z Zajezera, kamor zahajajo številni nedeljski izletniki in planinci. Dela je že prevzelo v zakup gradbeno podjetje Barbetti in bi moralo biti dokončano tekom letošnje sezone.
V zakup so dati tudi dela za popravilo in že asfaltirane ceste v Naborjetu in v Ukvah.
Bela peč bo dobila telefon
Direkcija SIP iz Vidma je sporočila, da bo v kratkem poskrbela za telefonsko povezavo z Belo pečjo, za kar so že pripravljeni vsi potrebni načrti. Prvi obrok del bo izvršen do koncem letošnjega leta, ostalo pa v drugem trimestru prihodnjega leta. Telefon bodo lahko dobili tudi privatniki, katerih prošnje se vsak dan bolj kopičijo.
Umrl je bivši župan iz Naborjeta
Pred nedavnim smo spremili k zadnjemu počitku Odorica Adama Franza, ki je umrl v starosti 84 let. Bil je zelo poznan po vsej naši okolici, ne samo kot bivši župan naborješkega komuna in večletni svetovalec v Možnici, ampak tudi kot lesni trgovec v Lužnici. Bil je zelo naklonjen domačemu prebivalstvu, kateremu je izkazoval ob vseh prilikah svojo dobroto. To je dokazal tudi njegov veličasten pogreb, katerega so se udeležili poleg številnih njegovih prijateljev in sovaščani, tu-
in je že med prevozom v bolnico izdihnil.
Rajnki Eugenio je bil zelo marljiv delavec in zato ga bodo težko pogrešali tako doma v družini kot na delovnem mestu.
otrokom vsaj boljšo italijansko šolo, če je že nimajo v materinem jeziku.
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
IZPOD MATAJURJA
Iz komunskega sveta v Sovodnjah
Na komunskem svetu v Sovodnjah so zadnjič največ razpravljali o načrtu, ki ga je predlagala deželna u-stanova za razvoj kmetijstva (ERSA) za to področje. Po dolgi diskusiji so sklenili, da zaprosijo to ustanovo za večjo podporo kot je predvideva načrt. Ob zaključku zasedanja so imenovali tudi revizorje računov za leto 1970 in sklenili, da bodo prosili za posojilo, s katerim bodo krili deficit lanske komunske bilance.
di predstavniki lokalnih o-blasti. Pokopali so ga z velikimi častmi v družinski grobnici v njegovem rojstnem kraju, v Možnici.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,,,,,
IZ TERSKE DOLINE
kmalu pričetek gradnje nove turistične ceste
Ljudje čentskega področja so z velikim veseljem sprejeli novico, da bodo v kratkem pričeli z gradnjo nove turistične ceste, ki bo povezovala Cento z vasmi Kuja, Smrdeča in Bulfoni. Do dne 23. aprila morajo namreč vložiti prošnjo vsa tista gradbena podjetja, ki bi bila pripravljena prevzeti prvi obrok del, ki bo na licitaciji. Predvidevajo, da bodo prva dela (1° lotto) stala več kot 300 milijonov lir. Prva dela bi morala biti opravljena tekom enega leta in ker gre pri nas vse tako počasi naprej, ljudje pričakujejo, da bo ta tako važna in potrebna cesta zgrajena vsaj koncem prihodnjega leta. Zanjo se namreč borijo že dosti let in so sedaj, ko so prišli že tako daleč, navdušeni, ker bodo samo na ta način mogli valorizirati sedaj tako zapuščene, a resnično lepe vasice v neposredni bližini Cente - bisera Furlanije.
Sprehod skozi slovensko književnost
FRANCE PREŠEREN
Omiljeni predpisi za zaposlovanje tuje delovne sile v deželi Furlaniji-Julijski krajini
Nekako na začetku naše književnosti stoji, še danes nedosežen, naš in slovenski največji pesnik France Prešeren. Z njegovim imenom ni samo povezan najvišji in doslej skoraj nepreseženi domet slovenske pesniške besede, temveč je njegovo pesniško delo prvič dvignilo slovenski jezik iz območja jezika «hlapcev in dekel» v jezik, enakovreden in enakopraven velikim tedanjim e-vropskim jezikom, saj je Prešeren kot sodobnik Leo-pardija, Byrona, Mickiewic-za, Puškina in številnih drugih evropskih romantičnih pesnikov postal njihov sobrat, tako v veličini in globini svoje poezije kot lepoti in dognanosti jezika, v katerem je pel. Skratka, šele s Prešernom se je slovenski narod zares enakovredno vključil v veliko evropsko književnost, katere del je tako postal za vedno.
Pesnik France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800. v Vrbi na Gorenjskem. V o-smem ali devetem letu ga je oče peljal k svojemu ujcu Jožefu na Kopanj nad Račno pri Grosupljem, kjer je dobil prvi pouk, v desetem letu pa ga je stric poslal v slovečo ribniško normalko. Po dveh letih je nadaljeval normalko v Ljubljani, od tod pa je šel na gimnazijo.
Po končani filozofiji je omahoval, ali bi šel v bogoslovje, pa se je 1822 odločil za pravo. Leta 1826 se je vrnil skoraj za celo leto z Dunaja v domovino, da bi se pripravil na rigoroze. Uspešno je opravil rigoroze in 1828 leta dosegel doktorat, nakar se je vrnil v Ljubljano, da bi si poiskal službo.
Vendar službe ni dobil in je najprej delal v Baugart-novi pisarni in tako je njegova misel na samostojno odvetniško pisarno postajala čedalje bolj živa. Toda na razpisana odvetniška mesta ni dobil pozitivnih odgo-rov, pa je bil prisiljen zato 1834 leta stopiti v službo v pisarno odvetnika Blaža Crobatha, pri katerem je ostal dvanajst let. V vsem tem času je petkrat prosil za samostojno odvetniško pisarno, vendar se mu je šele šestič, skoraj tik pred smrtjo, posrečilo, da je dobil končno 1846 leta mesto v Kranju, ko je šlo za novo ustanovljene podeželske advokature.
V Kranj je vzel s seboj sestro Katro in za pisarja ne-
zakonskega sina svojega prijatelja Smoleta. Tu ga je obdajala birokratska in pri-dobitniška družba, ki je imel z njo poslovne pravdne opravke, družil pa se je rajši s preprostimi ljudmi, nekaterimi prav z dna življenja.
Ko se je očitno oglasila vodenica, ga je to zelo prizadelo in si je skušal vzeti življenje. Kmalu se je vdal in vztrajal pri delu do zadnjega, da bi mogel skrbeti za sestro in svoja dva nezakonska otroka, ki ju je imel z Ano Jelovškovo. Neznosnih bolečin ga je 8. februarja 1849. rešila smrt. Novica se je hitro razvedela, v Ljubljani so jo oznanili vsi zvonovi. Pokopali soganakranjskem pokopališču, kjer počiva še danes in predstav-
lja njegov grob v Kranju resnično božjopot vseh zavednih in kulturnih Slovencev. Njegov smrtni dan, 8. februar, pa so v Sloveniji že med vojno proglasili za kulturni praznik in dan slovenskega naroda, ki ga zdaj vsako leto slavijo po vsej Sloveniji in ob tej priložnosti podeljujejo najzaslužnejšim slovenskim kulturnikom naj-višja kulturna priznanja slovenskega naroda-Prešer-nove nagrade.
Svojo prvo pesem, Dekle-cam, je Prešeren objavil leta 1827 v Ilirskem listu. Kasneje je postal zvest pesniški sodelavec vseh zbornikov Kranjske Čbelice, kot zasebno prilogo pa je 1834 leta objavil v Ilirskem listu svoj znameniti Sonetni venec. Kot samostojno knjiži-
co je 7836. leta na svoje stroške izdal Krst pri Savici, konec 1846 (z letnico 1847) pa Poezije, na katere je mislil že deset let poprej. In prav ta drobna knjižica Poezij, ki je izšla pred dobrimi sto leti, pomeni skupaj s Prešernom tisti vrh in preobrat v slovenskem pisanju, saj pomeni, kot smo že zapisali na začetku, najvišji domet slovenske poezije, ki doslej v nekem smislu še ni bil presežen. Nasprotno, s slehernim dnem postaja Prešernova pesem dragocenejša in žlahtnejša, to je pesem, ki je danes postala last vsakega Slovenca, pesem, ki se je v prevodu urtla pot v vse velike svetovne jezike. In tako je Prešeren iz slovenskega pesnika postal pesnik vseh ljudi.
Deželna uprava je pred časom nastopila pri ministrstvu za delo in socialno skrbstvo v Rimu, da bi od pristojnih oblasti dobila dovoljenje za laže zaposlovanje jugoslovanske delovne sile na območju Furlanije-Julijske krajine. Odbornik Stopper, ki je ponesel v Rim zahteve deželnih delodajalcev, je naglasil, da se v Furlaniji-Julijski krajini čedalje bolj čuti pomanjkanje generične, še posebno pa specializirane delovne sile. Delovna sila se sicer ponuja iz sosedne Jugoslavije, vendar pa je postopek za redno zaposlovanje jugoslovanskih državljanov tako dolg in zamotan, da se marsikdaj delodajalci odločijo za sprejem jugoslovanske delovne sile «na črno». Po veljavnih predpisih morajo namreč italijan-
ski delodajalci, preden zaposlijo tujca, poiskati primerno delovno silo po vsem državnem ozemlju, in šele po neuspelem iskanju smejo začeti postopek za zaposlitev tujca. Ministrstvo za delo je delno ugodilo želji deželne uprave, in sicer tako, da je omililo omenjeni predpis: delodajalci v Furlaniji-Julijski krajini, ki bi radi zaposlili tujo delovno silo, bodo to lahko naredili, ne da bi poprej iskali domače delovne sile po vsem državnem ozemlju, ampak bodo takšno iskanje lahko skrčili le na deželo Furlanijo-Jul ijsko krajino samo.
\
< milnim iiiiiiiiiim in iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini ninnimi n minimum limili umu umnim ti m minulimi n uhi immilli um imiiiiiimiuii
IZ SPOMINOV OSKARJA VENTURINIJA
Pred osvoboditvijo je bilo v Beneški Sloveniji vzpostavljenih 33 odborov 0F
Potrebe po učiteljstvu so naraščale. Vedno nove vasi so želele, da se odprejo tudi za njihove otroke šole v slovenskem jeziku. Učiteljica Lea Primožič mi je svetovala naj skličemo novo konferenco in povabimo še ostalo učiteljstvo, ki se do tedaj ni pridružilo, le iz strahu, kaj bo, če se zopet vrne v naše kraje fašistična oblast. Odločili smo se in sklicali konferenco v Klodiču. V tem času je prišel v zapadno primorsko okrožje iz PNOO tov. Henrik Zdešar, ki se je tudi udeležil konference. Kdaj se je konferenca vršila se ne morem spominjati. Zdi se mi, da je bilo kakih 15 udeležencev, večinoma učiteljev. Konferenca ni dosegla posebni rezultatov. Iz razgovorov je jasno izzvenelo, da prejemajo itak vsak mesec plačo, tudi če ne poučujejo in zato raje ne gredo v šolo. Bali so se, da jim ukinejo mesečne prejemke, če bi se zvedelo, da so sprejeli mesto od partizanskih o-blasti. Pa se je tudi iz vse njihove zunanjosti, obnašanja in razgovora jasno odražalo, da jih je oblizala fašistična mentaliteta z vso moralno pokvarjenostjo in se pri teh skoro ni dalo govoriti o kaki beneškoslovenski zavesti.
Večina šol je bila zelo za-
nemarjena oziroma sploh neprimerna za pouk. To so bila v glavnem poslopja, grajena v druge namene. Ko so svojim namenom odslužila in so bila že skoraj v razpadajočem stanju, so italijanske oblasti določile poslopje za šolo. Tako se spominjam šol v Trbilju, Klodiču, Platcu, pri Bordonih itd. Temu primerna je bila tudi šolska oprema. Klopi najstarejšega tipa, verjetno še dediščina bivše Avstro-Ogr-ske. To sem sklepal po nekem zemljevidu Srednje Evrope, ki me je močno spominjal na tisto dobo. Na šolskih potrebščinah se je odražala vsa revščina tamkajšnjega ljudstva. Zrcalila se je pa tudi vsa neresnost tedanjih oblasti do vprašanja šol v Beneški Sloveniji. Učitelji so bili povečini domačini. Učiteljišče v Špetru jih je temeljito prek-vasilo in usposobilo ne za učitelje, temveč za raznarodovalce lastnega naroda. Kakor moram priznati, da so svojo nalogo opravljali odlično, ker je bil nivo znanja pri učencih izredno nizek, tako moram priznati, da se tudi na njih samih, to je na učiteljstvu, ni opazilo kakšne posebne močne hrbtenice. Razen tovarišev, ki sem jih imenoma navedel oziroma tovarišev, ki so sodelovali z nami,
so ostali večinoma ždeli doma in pričakovali, kako se bo vojna končala. Le en sam primer smo zabeležili, da je neka učiteljica, katere imena se ne spominjam, hujskala otroke in starše, naj ne pošiljajo otrok v šolo. Je pa že tiste dni odšla v Čedad in se ni več pojavila.
Marec je že šel h koncu, bilo je verjetno že v aprilu, ko je bilo že vsem jasno, kakšen bo konec vojne. Nemška vojska se je iz Italije naglo umikala pred Angloamerikanci. V podnebju, iz tal, iz vsega, kar je bilo živo, je dehtela svoboda, konec vojne. Poleg tega, da smo bili prosvetni delavci smo bili prvenstveno partizani-aktivisti. Imeli smo polne roke dela s pripravami za dan, ko bo sovražnik dokončno položil orožje. Zanemariti smo morali tedaj šole in ostalo kulturno-prosvet-no delo in se posvetiti važnejšim nalogam, pripravljanju ljudstva za dan svobode, ustanavljanju odborov OF, ki naj bi imeli in bili v danem trenutku sposobni prevzeti oblast. S tovarišem Ogare-vom sva bila poslana v šent-lenarstko dolino. Skupno smo tedaj osnovali 33 odborov OF s 5 do 7 člani. Ustanovljeni so bili OF odbori v sledečih
vaseh: Srednje, Podgora, Ravne, Oblica, Duge, Gor. Trbilj, Gnidovca, Polica, Klinac, Spodnji Trbilj, Preserje, Čer-nečje, Srednje Gorenje, Srednje Dolenje, Vrh, Sv. Lenart, Zamir, Ješica, Kravar, Ušivca, Zabrdo, Gorenja Mjersa, Dolenja Mjersa, Ošnje, Hratsto-vlje, Češnje, Škrutovo, Čemur, Pikoni, Jagned. Utana, Sevce, Protana, Piči in še nekaj drugih, katerih ime se ne spominjam.
1. maja 1945. smo osvobodili Čedad. Povsem naravno in razumljivo, da je vse ljudstvo in tudi naše učiteljstvo, hitelo v Čedad proslavljati zmago nad fašizmom. 5. maja 1945 sem bil pozvan v Gorico, kjer sem prevzel mesto okrožnega šolskega nadzornika. Mogoče je bila to naša napaka. Navdušeni nad zmago so naši ljudje ostali v Furlaniji, namesto da bi se vrnili takoj na svoja mesta. Tako pa se je zgodilo, da so že v prvi polovici maja začele gospodariti po Benečiji trikoloristič-ne skupine, ki so ogrožale prvenstveno ljudi, ki so sodelovali z narodno-osvobodilno borbo. 1. maj, dan svobode in zmage nad fašizmom, je bil za Benečijo zadnji dan svobode in zadnji dan slovenskega šolstva.
Ir
OSNOVNA SOLA
C E WK N O Is POMENI K NOB
A/ \A
BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, VSI DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI!
Prispevajte v sklad za izgradnjo šole-spomenika NOB v Cerknem!
Prispevki se nabirajo v Vidmu:
V uredništvu Matajurja, Via San Daniele 88-1; pri ANPI, Via Del Pozzo 36, in na sedežu Prosvetnega društva «Ivan Trin-ko» v Čedadu, Via Monastero 20.
V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem.
iiHiiimiHiiaiiiit muliniti •ai«iaiaaii«ii«iaa«iiiai*iiiaaiiiiiiiiiiiiiaiaiitiii«aiiiiiii«iiaai>iaaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiai«iiaiiiii«iaiiaiiiiiiiitiiiiiiiaiiaaiiaiiiiiiiiii>iiai«i»ttiaiiiaaiiiMiiiiiaiiiiiiiiiat»iiiiiiiiiiiaii>iiiiiiii>i»iiiiiait*iiaiiiiiiaia«*i«iiiiiiiitaiai»iiiiiMiiaaiiiii««iaBaiaiiiiiaatifiiiaiaiM«iit«i«aaaaa»»tiiiiiai«astiai»ia»c««>«aia«aaMiat>ataBa»«»»«i«ai«t
France Bevk
Kaplan Martin Čedermac
19
Poročnik se je zavzel, pobralo mu je vso odločnost. Vstal je in dvignil roko v pomirjujočo kretnjo.
«Pomirite se, prečastiti!» je znižal glas. «Pomirite se! To je moja grda navada», se je opravičeval. «Nisem mislil tako hudo... Saj razumete...».
«Razumem», je Čedermac naglo vrgel. «Sédite, prosim!»
In sta zopet sedla.
«Torej pogovoriva se v miru. Mislim pa, da je v zadevi, zaradi katere ste prišli, vsaka beseda zaman. Te stvari segajo mnogo pregloboko, da bi se dale ali smele urediti med nama. Najprej jih morajo do dna razčistiti najini predstojniki».
«In če so jih že razčistili?» se je poročnik zvito nasmehnil.
«Ne verjamem», je Čedermac rezko odsekal. «Do danes nimam še niti najmanjšega dokaza za to».
Poročnik je bobnal s prsti po mizi; bil je v zadregi. Kazno je bilo, da ne ve, kaj naj stori. Il prete slavo! Da bi vsaj ne bil tako vljuden, a obenem tako odločen! Nekoliko ga je plašila tudi njegova siva starost. Ne bi se mogel več odločiti za oster nastop.
«Zakaj ste tako svojeglavni, prečastiti? Seveda, vi lahko
storite, kar hočete, le svetujem vam... S tem vam hočem le dobro. Opozarjam vas še, da si s svojo trdovratnostjo pripravljate le neprilike in nesrečo...».
«Mislite?» je kaplana posilil rahel posmeh. «In kaj, na primer, se mi more zgoditi?».
«Razne nevšečnosti, ki bi jih v svoji starosti bridko občutili», mu je poročnik vrtal s pogledom v oči, kakor da meri učinek besed. «Na primer — konfinacija...».
Poslednjo besedo je izgovoril počasi, jasno, da bi ji dal dovolj poudarka... Čedermaca je hudo pretresla, četudi se je trudil, da bi tega ne izdal. Bojazen, ki ga je navdajala že prvi dan, je dobila stvarno osnovo, čudno milo se mu je storilo ob srcu. Pomolčal je za trenutek, premagal občutke in se zopet zbral. Da bi skril svojo prepadenost, je posilil smeh.
«Prav», se mu je narahlo tresel glas, a roka mu je, kakor vselej v trenutkih razburjenja, segla po tobačnici. «Storite, kar vam drago. Ponavljam: vse posledice prevzamem nase. Na razpolago sem vam».
«Ne, ne», se je poročnik rahlo dotaknil njegovega komolca. «Tako daleč še nismo. Nimam še nobenega takega ukaza». Besedica «še» je imela poseben prizvok. «Tudi vi si boste še premislili. Vsi so že podpisali, le vi, prečastiti...».
«Ne vsi», mu je gospod Martin ostro segel v besedo. «Vi se motite! In če bi tudi bili vsi podpisali, bodo sami odgovarjali pred Bogom. Meni je ljubše, ako se zaradi upora zagovarjam pred svetno oblastjo».
Poročnik se je nasmehnil tako brez vsake trdote, kakor da med njima ni bilo hudih besed. Nato se je sklonil na mizo in se kaplanu ostro zastrmel v oči.
«Torej — nič!».
Čedermaca je ta pogled dražil.
«Ne!».
«Pod nobenim pogojem?» je poročnik zategoval besede.
«Pod nobenim», je rekel gospod Martin nestrpno in umaknil pogled; ni mogel več prenašati poročnikovih oči. «Ne izgubljajmo nepotrebnih besed!».
Poročniku je igral pol plah, a pol lokav nasmeh na ustnicah.
«Prečastiti, povejte — koliko zahtevate?».
Gospod Martin se je vzravnal, oči so mu neumljivo zastrmele v proročnikov obraz.
«Kako — koliko zahtevam? Ne razumem».
Poročnik se je ozrl po brigadirju in mu komaj opazno nekaj namignil. Ta se je zresnjen dvignil, odšel iz izbe, iz hiše, obstal pod latnikom in se oziral po bregu. Poročnikove južnjaške oči so se zopet uprle v kaplana.
«Ne razumete?» je izrekel počasi. «Pomislite! Tri tisočake?».
Martin Čedermac je obsedel kot okamenel, ni umaknil pogleda, ta trenutek ne bi bil mogel spregovoriti. Razumel je. Sto občutkov in misli mu je hkrati zalilo srce in možgane. Že je hotel planiti, a kakor da ga je zamotil hudič, je počakal še trenutek, samo trenutek... Njegov molk si je poročnik razlagal po svoje.
Tedaj se je Čedermac do dna zavedel žalitve, kakršne mu ni bil še nikoli nikdo prizadejal v življenju. Če bi bil prej omahoval, bi se bil zdaj za zmeraj zakrknil. Ako bi se kdaj vdal, bi mislili, da je vzel Judeževe groše. Kri mu je pognalo v obraz, ni se več premagoval, ogorčenje se mu je dvignilo iz dna duše.
«Gospod poročnik!» je vzkliknil. «Prosim vas, da čim-prej zapustite to hišo».
'	ld&m± M)l»7%r /)^r . ^
za ruzte rruxicU
O povodnem možu
Kako se je zgodilo Matičku
Neka mati je imela dva sina in eno hčerko. Sina gresta nekega dne na polje orat in naročita materi, naj jima sestra prinese obed na polje. Tako je tudi storila.
Sestra nese obed mimo velike vode. Na obrežju te vode pa se je vrtelo veliko kolo. Naenkrat se kolo ustavi in velik, kosmat mož se ji prikaže. Prime jo okoli pasu in jo zavleče v svoj povodni grad.
Brata sta se še zmerom zanašala, da jima sestra prinese obed, akoravno je bilo poldne že davno mimo. Ker pa obeda le nihče ne prinese, se odpravita domov in vprašata mater, zakaj sestra ni prinesla obeda. Mati se prestraši in pošlje starejšega sina za njo, zakaj pri vodnem kolesu se je že večkrat kaj hudega pripetilo.
Ko mladenič pride do tistega kolesa na obrežju reke, udari po njem. Kolo se hipoma ustavi, a pred njim se prikaže povodni mož. Brat ga prosi za sestro. Povodni mož ga vzame s seboj v stekleni grad ter postavi predenj kolač bronca in bokal žvepla. rekoč:
— A ko to poješ in popiješ, dobiš sestro nazaj: če pa ne — te vržem, da se v proso razletiš.
Brat ne more ne jesti ne piti. Povodni mož ga res tako vrže, da se v proso razleti, sestri pa veli, naj to proso pobere in hrani, ako hoče imeti spomin na starejšega brata.
Ker tega toliko časa ni domov, pošlje mati mlajšega sina za njim. Tudi ta pride do tistega kolesa, ki se mahoma ustavi, ko udari po njem. Nato se prikaže povodni mož in ga vzame s seboj pod vodo. Tam mu pokaže dva kolača bronca in bokal žvepla ter mu zažuga, da ga bo zdrobil v prah, ako vsega ne poje in popije. Ker tega ne more storiti, stori povodni mož, kar mu je zažugal. Njegova sestra — jetnica povodnega moža — pomete prah in ga hrani kot spomin na svojega mlajšega brata.
Mater presune silna žalost, ker ni nobenega njenih otrok nazaj. Zato si neprenehoma želi, da bi dobila še enega sina. To se zgodi. Ko njen tretji sin doraste, vpraša mater, zakaj je vedno tako žalostita. Njemu se je namreč sanjalo, da je imel dva brata in eno sestro, ki pa je vse povodni mož ugrabil. Mati mu tega ni hotela povedati. Da bi mu mati povedala resnico, si izmisli najmlajši sin zvijačo ter reče materi, da se mu je sanjalo o denarjih, ki so skriti pod vogalom hiše. Tja pelje mater, privzdigne vogal in reče materi, naj seže pod vogal po denarje. Ko mati seže z roko po denarje, spusti sin hišni vogal na meterino roko in jo tako primora, da mu pove vse od konca do kraja.
Zdaj gre najmlajši brat iskat svoja starejša brata in sestro. Ko pride do tistega kolesa, udari tako silno po njem, da se razleti na drobne kosce. Povodni mož pride ves prestrašen izpod vode ter ga vpraša, kaj bi rad. Ko izve, da bi rad imel brata in sestro nazaj, ga pelje povod-
ni mož v stekleni grad. Tam mu pokaže tri kolače bronca in dva bokala žvepla, kar mladenič mahoma poje in izpije. Zdaj se gresta metat, a povodni mož je bil slabši in mlajši brat ga stisne v kot tako trdo, da mu da v hipu
Mlada miška je nekoč videla mačko, kako jé slanino. Hitro steče k nji in se ji prijazno pridruži, rekoč: «Botrca, tudi meni diši slanina, saj mi pustiš, da jo tudi jaz nekoliko pokusim?».
«Ti tatica tatinska ti!» zareži mačka nanjo, «jaz ti bom pokazala krasti, čakaj me!». In v hipu jo zagrabi in zadavi. Nato pa zopet mirno liže dalje okusno slanino.
Drugi dan pa pride v klet gospodinja, najde slanino
Uboga deklica je imela hudo mačeho. Ta pisana mati je bila vsa zaljubljena v svojo pravo hčerko, ki je ubogo deklico tudi sovražila in preganjala, kjer je le mogla. V bližini je stal grad, v katerem je vsako noč strašilo. V ta grad je nekoč poslala mačeha svojo siroto prenočevat, ker je na tihem mislila, da se je tako znebi.
Sirota je ubogala in bila vesela, da je vsaj preko noči ne bo nihče preganjal. V kuhinji na gradu si je pričela pripravljati večerjo in, še preden je bila večerja ku-
brata in sestro nazaj. Ker pa ga najmlajši brat še ni hotel izpustiti, mu še obljubi, da odslej ne stori nikdar več kaj takega.
Zato tudi ni več slišati o povodnem možu, da bi koga ugrabil ali da bi kje razsajal.
snedeno, a miško zadavljeno. Kakor hitro zagleda muco, jo pokliče s sladkimi besedami k sebi in jo začne božati: «Da, da, ti si moja mucika. Prav, prav, da si zadavila to požerunsko miš, ki mi je snedla vso slanino».
In mucika je zadovoljno godrnjavsala in predla, prav kakor da je ona najbolj nedolžna žival na svetu... Ali bi jo vi nabili, to hinavko, otroci moji? Da, in prav bi imeli!
hana, je primijavkal mucek: «Deklica, ali bo tudi zame kaj večerje?».
Deklica prijazno odgovori: «O, da, kar v sobo stopi, bova vsaj družno večerjala!».
Deklica je kuhala dalje. Komaj je bil maček v sobi, že se prikaže na pragu kužek: «Deklica, mi boš dala kaj večerje?».
Deklica spet reče: «O, da, kar v sobo stopi, tam že mu-nej čaka!».
Nato pride še petelinček in jo prosi za večerjo. Deklica tudi njega pošlje prav
Krznarjevi so imeli lepo hišico s sadnim vrtom, a za vrtom se je razprostirala majhna dolina, ki se je proti hiši vedno bolj zoževala, v nasprotno stran pa prehajala v zeleno ravan. Imeli so pa Krznarjevi tudi Matička in ta Matiček ni imel ušes. Nikari pa ne mislite, da ni imel morebiti uhljev; o, uhlje že, pa kakšne! Toda ušes pa ni imel, drugače bi vendar vsaj katerikrat slišal.
Tako se je, recimo, nekega dne igral v dolinici za vrtom. Sončece je gorko sijalo, a po šumečih travah so brenčale čebele, mušice in metulji. Pa niti sonce niti čebele ne bi mogle odvrniti živega Matička, da se ne bi zaganjal za pestrimi metulji in lučal klobuka za njimi.
«Matiček, Matiček!» se oglasé zdaj mati. Toda Mati-
tako prijazno v sobo k mačku in psičku. — Ko je deklica večerjo skuhala, so vsi skupaj jedli, nato pa legli spat.
Ponoči prilomasti v sobo strašen mož. Deklica v strahu zajoka in prične klicati: «Munej, munej, mevkaj, da me mož ne sne! — Kuže j, kuže j, lajaj, da me mož ne poje! — Petelinček, poj, poj, da me mož ne požre!».
Maček je zamijavkal, psiček zalajal, petelinček zapel; mož pa se je ustrašil, vrgel v sobo zlat kolovrat in odšel.
S tem kolovratom je prišla sirota zjutraj domov. Požrešna mačeha je zlati kolovrat vzela in drugi večer poslala svojo hčerko — ljubljenko v grad, rekoč: «Če je ta neumnica toliko prinesla, dobiš ti še kaj lepšega in boljšega!». Zato je zvečer poslala njo prenočevat v grad.
Tudi hudobna deklica si je v gradu kuhala večerjo, pa pride maček in jo vpraša: «Deklica, mi boš dala kaj večerje?».
Ona pa ga je ozmerjala: «Zate ni nič, mrha mačja!».
Nato pride psiček in jo prosi za večerjo.
«Poberi se, grdoba!» in ga zapodi.
Nazadnje pride še petelinček in ga nažene: «Jastreb naj te odnese, kruljavec!».
Nato je sama povečerjala in legla spat.
Ponoči spet prilomasti strašni mož in deklica v strahu prične klicati: «Munej, munej, mevkaj, da me mož ne sne!».
Maček pa ji odgovori: «Sama jedla, sama mevkaj!».
Deklica spet: «Kužej, lajaj, da me mož ne pojè!».
«Sama jedla, sama lajaj!».
«Petelinček, poj, poj, da me mož ne požre!».
«Sama jedla, sama poj!».
Nihče se ni oglasil zanjo. Strašni mož je zlahka opravil svoje: zgrabil jo je in jo na kose raztrgal, glavo pa postavil na okno.
Ker zjutraj deklice ni bilo domov, jo je šla mati iskat in z grozo je videla, kaj se je s hčerko zgodilo.
ček je že zopet po svoji stari navadi sedel na ušesih in ni hotel ničesar slišati. In letal je še dalje za metulji in se ni bal ne vročega sonca ne čebel.
Okoli ušes pa mu je vedno nekaj šumelo: «Zakaj ne greš, zakaj ne greš?...».
In v drugič so se oglasili mati: «Matiček, Matiček!». Toda o Matičku ni duha ne sluha... Tam po zelenem travniku se podi Matiček, vidi mamo, a jih noče videti, sliši jih, a jih noče slišati. In leti tam za metulji in se ne boji ne vročega sonca ne čebel.
Okoli glave pa mu vedno nekaj šumi: «Zakaj ne greš, zakaj ne greš?».
A tretjič niso zaklicali več mati. Pa tudi ni bilo treba.
Kar v hip začuti Matiček neko stvar v ušesu. In ta stvar brenči notri in šumi, šegače ga in gluši. Strahoma stresa Matiček glavo, da bi se oprostil neprijetne stvari, a zastonj. Stvar le še bolj brenči in šumi, tako votlo in hudobno, joj, da ga hoče
Neki reven kmet je delal metle in jih vozil naprodaj na vsak semenj. Tako je bil vesel, ko se je usedel na vozu na metle, da je zmeraj pel in vriskal.
Neki gospod ga je vselej videl in si je mislil:
— Moj bog, ta revni kmet, ki metlice vozi naprodaj, je tako vesel, jaz pa ne, ko imam vendar vsega dovolj in toliko denarja.
Nekoč pa pokliče kmeta k sebi in ga vpraša:
— No, kmet, kako je to, da ste zmeraj tako veseli? Kadar vas vidim, zmeraj tako lepo prepevate.
— No, vidite, gospod, jaz se veselim, da bom imel ne-
Mira je pogumna deklica. Toda samo podnevi. Zvečer, ko je tema, se pa nikamor ne upa. Niti v sobo niti v kuhinjo in še manj na temni hodnik.
«Bojim se», pravi, «In če se v-temi skriva volk?».
«Ne čenčaj!» pravi mama. «Volk je nekoč živel v gozdu in bi se sploh ne upal sem k nam».
«Ce ni volka, je pa strah», pravi Mira.
«Kakšen strah?» se smeje očka. «Ali ne veš, da strahu ni?».
«Je pa čarovnica!» vztraja Mira. \
«Tudi čarovnice ni», ji dopoveduje stric, «čarovnica živi vendar samo v pravljici».
sedaj, sedaj snesti. In Matiček se spusti v jok in tek proti domu.
Doma so pa mislili, da je znorel, tako je stresal z glavo, se kremžil in jokal in vpil: «Ajej, ajej, v ušesih!».
«I kaj je, kaj je», so izpraševali mati.
«V ušesih, v ušesih», je klical žalostno Matiček, «prej vedno dejalo:	zakaj
ne greš, zakaj ne greš?» potlej pa noter šlo-o-o......
Mati so precej vedeli, pri čem so. Vzeli so hitro lasno iglo in jo vtaknili v uho. Kmalu, kmalu so privlekli iz ušesa tisto stvar, tisto pošast — majhno mušico...
In so dejali: «Vidiš, vidiš, Matiček, kaj vse človeka zadene, ako noče slišati! Dvakrat sem te klicala, pa te ni bilo na spregled, mušica pa te je prignala... Prav, prav. Drugič je pa tudi ne slušaj, kadar te bo opominjala: Zakaj ne greš, zakaj ne greš?».
Toda Matičku ni nikdar več zastonj šepetala: «Zakaj ne greš, zakaj ne greš?».
kaj denarja, ko bom to svojo robo prodal.
Nato reče gospod kmetu:
— Na, tu imate ta lonček in notri je denar.
In kmet je še vozil metle naprodaj, toda popeval ni več. Zdaj ga gospod spet opazuje in si misli: kako je to, da zdaj noče peti in je tako tiho?
Gospod pokliče kmeta k sebi in ga vpraša:
— Kako je to, da niste več kako veseli, kot ste bili prej?
— No, vidite, gospod, ravno zato, ker mi manjka še nekaj do vrha v lončku denarja, ki ste mi ga dali. Pa premišljam noč in dan, kako bi si ga pridobil, da bi bil lonček poln.
Gospod pa reče kmetu:
— Prinesite lonček nazaj k meni, vam bom jaz napolnil lonček.
Kmet prinese lonček in misli, da mu ga bo gospod napolnil.
Gospod pa mu je vse nazaj vzel in rekel:
— Imejte rajši svoje veselje kot pa moj denar.
«Jaz že vem, toda čarovnica ne ve. Kaj pa, če je ušla iz pravljice in se skrila v temo?».
«Pa poglejva!» pravi stric. Prime Miro za roko in jo popelje po stanovanju. Gledata in gledata, vse kote pretakneta, a nikjer ne najdeta čarovnice.
«Tako», pravijo vsi trije. «Ali zdaj verjameš, da ni čarovnice?».
«Verjamem, če ste vi z mano», pravi Mira. «A kako naj vem, da ni čarovnice, kadar sem sama?».
Očka, mama in stric se spogledajo. Tega pa Mira res ne bo vedela, dokler se ne bo upala sama v temo.
Lisica in kozica
Nekoč je v lisičjo luknjo prišla kozica in lisica ni vedela, kako bi se je znebila. Šla je skozi grmovje in je srečala volka.
Volk jo vpraša:
— Zakaj se pa, tetka, tako žalostno držite?
Lisica reče:
— Kaj se ne bi žalostno držala, ko je pa v moji luknji huda zver.
In volk jo vpraša:
— Katera zver?
Lisica odgovori:
— Kozica.
— Pojdi, jaz jo bom spravil ven.
Gresta in volk vpraša pred lisičjo luknjo:
— Kaj si ti, ki si notri?
— Jaz sem kozica	s	kratkim	repičem,	dolgimi
rogovi. Prišla bom ven in ti	zdrobila	rebrca.
In volk se ni upal iti v luknjo.
Lisica gre drugič skozi grmovje in sreča zajca, ki jo vpraša:
— Zakaj se pa, tetka, tako hudo držite?
In lisica odgovori:
— Kaj se ne bi tako hudo držala, ko pa je v moji luknji huda zver, kozica.
In zajec gre in vpraša kozico:
— Kdo si notri?
— Jaz sem kozica	s	kratkim	repičem,	dolgimi
rogovi, prišla bom ven	in	zdrobila	vsa tvoja rebrca.
In tudi zajec se ni upal v lisičjo luknjo.
Lisica pa je šla skozi grmovje in srečala je mravljo. Mravlja jo vpraša:
— Kaj ste vi tako žalostni?
— Kaj bi žalostna ne bila, ko pa je v moji luknji huda zver, kozica.
In mravlja je rekla:
— Pojdi, jaz ti jo bom ven spravila.
In mravlja je šla ter vprašala:
— Kdo je notri?
— Jaz sem kozica s kratkim repičem, dolgimi rogovi. Prišla bom ven in zdrobila vsa tvoja rebrca.
In mravlja je šla v lisičjo luknjo in pregnala kozico iz nje.
mmmimimimimmmmiitimimiimiimiimiiimmiimiiimmmmmtm immmmmmmmmmimmmi
Mttéha in mi&hn
PRIJAZNA IN PREPIRLJIVA DEKLICA
llllllll llllllllll IIIHIIII tlMIHIIIIIItlltlllMIIItltlltllllllllllltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII II llllllllllllllllll lltlllllllll
Denar ne osreči človeka
mmimmimMiimiiimiimiiimmiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiimmimmif immiiiiiiiiiiiimiiHmiiimimm
Silak in pogum