160. štev. V Ljubljani, petek 4. julija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: Ct*o leto . . . K 84— Pol leta . . . „42 — Setrt leta ... „21 — *a mesec. . . „ 7-~ Za inozemstvo: w celo lelo naprej K95— P«! leta „ „ 50 — ** Četrt leta „ „26-- 8®esec „ . g- Uredništvo je na Starem trgu Stev. 19. Telefon 860. — Upravništro je na Marijinem trgrn a=a:==rr-; Stev. 8. — Telefon Stev. 44. ----== knjižnica Na pismene narofibe bres poStljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino HHF~ po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 mm ">k prostor za enkrat m., za večkrat popust. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inserato 1. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirnjo. — Rokopisi se ne vračajo. Pet let. (28. VI. 1914. — 28. VI. 1919 ) v « Na Vidov dan leta 1914. je padel u ,raj.evu usodepoini strel, kateremu letsS P° V8eJ Evropi skoraj pet-jj^ggronienje topov in prelivanje nae,Jtakrat tisti čas, ko so mislili da m V/ilhelma 1. in Bismarcka, sveti, k? 2avladati Nemčija celemu ven«: Nem^ija ni bila zadovoljna z ampak ie?°uhegemt,nii° v Evropl’ tr>vn«o ^.e hotela polastiti tudi sve- troa m Pašnega in gospodarskega Evmn v, armada je bila strah n; °pe- Nemška trgovina je izpcdri-is si » V8e dru8e- Nemška kultura se fi.Hi rrVedno bolj in povsod se je večalimanj njen upliv. Nikdar ni Ull° edinstvo nemškega naroda na znotraj in na zunaj tako močno, kakor je bilo v letih pred svetovno vojno. V dobrih štiridesetih letih je doseglo zedinjeno nemško cesarstvo svoj višek. Svet se ni samo čudil nemškemu napredku, ampak je gledal tudi s strahom na razvijajočo se nemško silo. Nemška vojna mornarica je delala velike skrbi Angleški, ki si je prizadevala. da Nemčija ne premakne ravnotežja evropskih velesil. Francozi so ^videli, da je nemštvo zanje vedno večja nevarnost. Tudi velika Rusija ni mogla mirno gledati, kako ogrožava Nemčija evropske države, zato je sklenila konvencijo z onimi, ki bi je oo-hebova! v usodnem času. Nemški imperijalizem, prožeti s pruskim militarizmom, je obdal vse nemško javno a i zas^bno. življenje. Tako se je Zgonik ni I!-1 v ce*‘ Nemčiji nobe-k* Protestiral proti nevarnim spodstvu P° svetovnem g0_ v,, ^dvojni Nemec je bil utelešen letzschejev nadčlovek. Vsi drugi ljudje bili za Nemca le nižja človeška >£,la> ki jih je treba prekva3iti z nem-kim duhom, da postanejo vredni JmJke kulture ir. germanskega go-j.P°dstva Pravega, resničnega patrlo-vj ni bilo v Nemcu Mesto domo-ns8e ljubezni se je gojil šovinizem. Nemška vzgoja je bolehala vsled šovinistično-vojaškega značaja. Ni čudno, da se je sleherni nemški inteligent posmehoval Goethejevi kosmopolitični orijentacijt, ki je bila pravzaprav tudi le navidezna. Nemško javno življenje je dišalo po vojašnicah in po vsem, kar se godi in prihaja iz njih. V službi nemške propagande ni bilo samo krščanstvo, ampak tudi vsa moderna veroizpovedanja. Znanost in umetnost sta morali služiti pangerinanskemu bogu, ki se je prikazoval nemškemu narodu v njegovih voditeljih in posebno v Wiihelmu H. Hohenzollerskemu. Kaj-zerizem je bila edina vera nemštva. Po balkanskih vojnah se je nemški imperijalizem še bolj konsolidiral. Nemčija je spoznala, da je treba hitro delati, če hoče doseči svoj cilj. Nemškemu „Drangu nach Osten" je zastavila pot jugoslovanska zmaga na Balkanu. Turčija je bila potisnjena skoraj vsa iz Evrope. Zmagovita Srbija in ž njo oživljeno jugoslovanstvo so bili prvi znaki protinemške orijentacije narodov, ki so bili napoti vr-enemškemu gospodstvu. Nemčija je morala najti povod za uveljavljenje svoje svetovne politike, katero so ovirali tudi nezadovoljni in zasužnjeni narodi v avstro-ogrski monarhiji, kot najožji zaveznici nemškega imperijaiizma, in našla ga je. Sarajevski atentat je bila črta pod nemškimi računi. Svetovna vojna naj bi jih seštela v končno zmago nemške svetovne oblasti. Nemški računi niso bili slabi. Nad tri leta se je upirala Nemčija celemu svetu. Izvojevala je marsikatero zmago na evropskih bojiščih in tudi doma je šlo vse še precej v redu. Srbija je bila zasedena, mogočno Rusijo je zastrupil boljševizem nemških agentov, Brest-Litovsk in Bukarešta sta pričala o trenutni zmagi nemškega imperijaiizma, Falija je pričakovala v beneški ravnini smrtnega udarca, Amerika pa je pošiljala vedno nove čete na zapadno bojišče. Zdelo se je, da bodo zavezniui omagali pred nemškim barbarstvom, toda dnevi nemške slave so bili že šteti. Preganjani narodi avstro-ogrske države so izgubili potrpljenje, ker so se zanašali na končno zmago zaveznikov. Revolucf-jonarno gibanje za frontami se je razširilo do strelskih jarkov. Glad in druge vojne grozote so rodile v Nemčiji odpor, ki je bil dovolj močen, da je prisilil kapitalistične imperialiste do molka. Bolgarija in Turčija sta izgubili vero v nemško zmago. In prišlo' je, kar je moralo priti. Troni so padali, vladarji po „milosti božji" so morali bežati pred ljudsko voljo. Sam W:lhelm II. se je moral posloviti od nemške zemlje, po kateri so korakali že zmagoviti sovražniki nemškega imperijaiizma. Pet iet je minulo, odkar je vrgla Nemčija bakljo vojnih grozot na Evropo. Kakšna sprememba 1 Nemško cesarstvo je izginilo, nemška moč, ki je hotela obvladati cel svet, je uničena za dolgo dobo. Nemški cilji so se morali umakniti drugim. Sanje vse-nemškega gospodstva so se razpršile v nič. Svetu zapovedujejo sovražniki Nemčije. Na razvalinah pangerman-skega imperija so nastale nove države, ki bodo za vedno zapisale pot nemškemu , Drangu". Skoraj petdeset let so sanjali Nemci o Veliki Nemčiji in delali z vsemi močmi za uresničenje svojih sanj. Priznati je treba, da se še ni nobena država povzpela v tako kratkem času do take politične moči kakor Nemčija. Toda imperijalizem je nasilje, ki rodi odpor in vodi do uničenja. Na obletnico sarajevskega atentata, na naš veliki Vidov dan je podpisala premagana Nemčija po petih letih mirovno pogodbo z zavezniki na istem kraju, kjer je 19.jan. 1871. bilo proglašeno zedinjeno nemško cesarstvo. Pariz se je maščeval. Zastopniki sedanje Nemčije so bili prisiljeni podpisati mir, toda njih misli so bile med slavnostnim gromenjem topov posvečene bodočnosti nemške države. Ko je stari Clemenceau — imperijalist nemškega kova v francoski obliki — naznanil, da je sklenjen mir med aliiranimi in asociiranimi državami, so zastopniki premagane in ponižane Nemčije stal trdi in ponosni. Zavedali so se usodnega trenutka, ki pomeni za novo Nemčijo nev revanš. Nietzschejev nadčlovek ne bo oblekel nikoli spokornega plašča. Potopitev nemškega vojnega brodovja pri Orscadskih otokih tik pred podpisom mirovne pogodbe priča dovolj jasno o samozavesti premaganega, toda v sovraštvu do zmagovalca nepremagljivega naroda. Ohole imperijalistične Nemčije ni več. Pariz triumfira v zmagoslavju nad uničeno Nemčijo, toda to 'mago-slavje je obenem proslava novega nasilja — zapadnega imperijaiizma, kateremu mora slediti odpor in ponižanje. n. d. Razstanek Sokolov in Sokolic v Belgradu. Belgrad, 2.julija. Sinočni razstanek Sokolov in Sokolic iz Belgrada se je razvil v pravo narodno manifest« C'jo. S Terazij so Sokoli in Sokolice odšli v s’avnostnem pohodu in spre-mljsni od množice ljudstva na pristanišče, kjer jih je, kakor tudi s Kali-megdana, oduševljeuo pozdravljala mnogoštevilna množica. Razstanek je trajal dolgo časa. Vojaška godba je svirala himno, ki so jo peli tudi četniki. Bilo je tudi več govorov. Prizor je napravftnefzbrisen vtis na vse prisotne. Tako se je Belgrad na razstanku oddolžil Sokolom, ker jih ob prihodu, za katerega niso vedeli, ni megel tako sprejeti, kakor bi zaslužili. (Ldu) Romunska priznala kraljestvo SHS. Bukarešta, 1. julija. (Rdu Da-cia). Romunska vlada je priznala kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kot neodvis no in suvereno državo. (Ldu) Zahtevajte .Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah / LEVSTIK. 121. nadaljevanje. Višnjeva repatica. da „;^0aTtir!d‘°8;„fS>1SdV ni!lče "e 8me Vse z. vJ„re^l‘^eS,,“rkeV “ ^ “j* ' ' • »Mi zoper cerkev?« ;e V7kllir«;i q atralno. »Njeni stebri smo, ,te* Med resničnim napredkom in katoliško „De,°“a]a! prav nikakih nasprotij.« erkvijo ni »Gotovo ne,« seje povzpela Smučiklasa ^ »Zato 80 pa oni tam prvi pravcati farizeji in hinavči uokto ■ JL- - ^sla pr{ procesiji na Teiovo, Še pred menoj, go. J_°Qa! — in včeraj sem jo videla na ulici z izrezkom da je la teiovo, se prea menoj, g ... včeraj sem jo videla na ulici z izrezkom ,uh, gram me je povedati, do kod . . . Pravijo, lrna en Verhaltnis z ravnateljem Kajdižem; kdo A Ve? In kaj bere, was die liest! Zola, Mirbeau in Se take, fi done.« trd i >^a?ar*>* Je odrezal soprog. »Zmerom sem 8oi’‘ da iz Galileje ne more dobrega priti; mi smo je Slovenije. Smo sicer napredni, ampak tako, da 8oc-\|i 'n državi v korist; mi ne krekarimo okrog »i. ^.a‘nega vprašanja in tudi Zole ne beremo, kaj °e Aritoinette?« *Pr' nas se držimo katoliških tradicij,« je dejal n, da se ni vedelo, ali za šalo, ali zares. koiw -° zSledu žlahtnega Butturtopfa,« je bleknil nc>pijent strupeno. »Da mladi mož, in s ponosom!« Naš voditelj je zrastel za pol pedi ter ošabno dvignil obrvi. »Blagor mu, kdor Šteje med svojimi predniki tako svetle vzore.« Komaj viden smehljaj je preletel obraz vseh, le grof se je postavil za resnobo trenotka: »Čisto naših misli, gospod doktor; katoliške tradicije ne bi mogle biti v boljših rokah. On, ki je nad nami, Že ve, na kakšne skale gradi svojo cerkev. In on ni edini, ki vas ceni po zaslugi; vsi vas poznamo — tudi jaz! Ravno včeraj sem našel dobrodošlo priliko, pohvalili vas na nekem mestu, kjer si zapomnijo vse.« Zavladal je hipec svečane tišine; le Fabina je zakašljal, namrdnil se, zateknil palce v telovnikove ^ePe, iztegnil noge od sebe in predirljivo pomeril družbo. Nato je izbruhnil brez usmiljenja: »Vse to je kaj lepo in se prileže ušesom: katoliške tradicije — čeprav žive Culukafri brez njih v popolni sreči in ne mnogo manjši zanemarjenosti nego ljudstvo, ki nam je zaupano; pohvala na višjem mestu, naklonjenost vlade — saj to ste mislili, gospod grofi — dasi bo nosil Franc Jožefov križec le doktor Smučiklas, ne stranka niti narod, ki nima od teh zaslug ene same hlačnice ali suhe štruce. Ali vse to nam ne pomore on volitvah. Čudim se vama, gospoda, ki sta v takih časih nekdaj vihala rokave in teptala nasprotnike v prah in pepel, zdaj pa živita zamaknjen;. kavnr ptička pred gadom in ne slišita sodnjega dne, ki sc hljža. Človek bi vendar rekel, da v našem poslu ne gre predvsem za grofa in za naklonjenost vlade; po mojem mnenju in vaših lastnih besedah, dokler smo bili še manj aristokratski in bolj pošteni, nam gre za stranko — za domovino takorekoč! Mari je res vse eno, kdo bo jutri na vrhu? Vi ministrirate, klerikalci pa se lakomijo vaših mandatov; in če bi bili samo oni na svetu! Pa so tudi Nemci—« »Vsi moramo živeti,« ga je suho prehinil Skalon, s pretečim pogledom na grofa, ali ga sliši. Grof je pokimal. »— in brezdomovinski socijalistil« je dovršil koncipijent. Samo vaša krivda bo, ako se zdramimo lepega jutra in nam bodo vihrale v sobo njih rdeče zastave, kakor bi hudiči kazali jezike.« Nihče ni ujel smehljaja, ki se je ukresal na grofovem obličju ter bliskoma utonil v izrazu ogorčene strogosti. Veljaka sta zaničljivo krivila ustnice; Smučiklas je krčil pest, in žile na njegovih sencih so se zdele nabreke. »Takšno jakobinstvo!« je siknila gospa An-toinetta. »Drugič se premislive sesti v njegovo družbo, kaj, Nina?« »Odkar ga poznem, ni bil še nikoli comme il fant. Ne štejte nam v zlo, Herr Graf, človek res ne more odgovarjati za vse, kar se ga prime.« Toda Fabina je bil neranljiv v svoji sveti jezi. »Nič oče, ne morem molčati,« je dejal in urezal po mizi. _________ (Dalje prih.) Pojasnilo k oklicu poverjeništva za socijalno skrb na cvetlični dan v Sloveniji dne 6. julija 1919. Cvetlični dan za invalide. Cvetlični dan v prid invalidom je določen na imendan kralja Petra I. 12. julija 1919; v kmečkih občinah in irjdustrijaluih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju je poverjeništvo za socijalno skrb povabilo županstva, župne urade, šol3ka vodstva, društva in korporacije, da prlrede cvetlični dan v nedeljo dne 6. julija. Kjer pa se namerava prirediti cvetlični dan v prid invalidom v soboto 12, julija, tam se cvetlični dan v nedeljo dne 6 julija ne vrši, to je v mestih. — Poverjeništvo za soc. skrb, j " " 'i Italijani za sporazum z Jugo- j slavijo. Milan, 30. junija. Mlanski „Se- j colo“ se v daljšem dopisu bavi o go- j spodaraki škodi, ki r.astane, ako se ; Italija Še nadalje brani pripoznati Ju- j goslavijo. List omenja, da je Jugosia- | vija že sklenila razne trgovske pogodbe z vsemi zavezniki in celo s sovražnimi državami, in da le Italija še ni v tem pogledu dosegla obsežnejših dogovorov. Ker je po mirovni konferenci Jugoslavija dejanski že priznana, nastopa „Sccolo“ za takojšnje formalno priznanje Jugoslavije od strani Italije, ker se drugače Italija nahaja v položaju, da vse od svojega odpora ostane izven vsake trgovske pogodbe in bi bila Italija definitivno izključena na jugoslovanskem trgu. Pokrajinske vesti. kr Mestno gledališče v Celju. Občinstvo Celja in okolice opozarjamo na gostovanje članov narodnega gledališča iz Ljubljane pod vodstvom upravitelja drame g. H. Nučiča v soboto, 5. julija, ob 20. uri zvečer: »Za hČer“ in „Amn e s ti j a“, isti program v nedeljo, 6. julija kot popoldanska predstava ob 15. uri; ob 20. uri zvečer znamenita Ibsenova drama »Strahovi" Pričakujemo, da bo slovensko Celje se zavedalo dolžnosti do slovenskih umetnikov in ne bo zamudile izrednega užitka, ki se mu nudi. kr Celje. Kakor čujemo, se prodaja goveje meso že v Žalcu in Laškem po 10 in 12 kron kliogram. Pri nas v Celju pa drži ti ust mesarjev cene mesu še vedno na 14 in ;16 kron. Prosimo in pozivamo pristojno oblast, da poseže tu vme3 v interesu pravice in v interesu vseh onih tisočev, ki niso vojni dobičkarji, pa morajo vendarle živeti. kr Celje. Invalidni shod, ki se je vršd v nedeljo je bil dobro obiskan od voj. invalidov o,d blizu in daleč. Zborovanje je otvoril predsednik g. Koštomaj Fran ter očrtal v kraikih besedah pomen te organizacije. Akoravno še ne obstoja dolgo, vendar že ima iudi uspehe. G. Mežnarlč Ivo je razvil program ter si pridobil s svojim govorom splošno odobravanje. Nato je povzel besedo g. Leskovšek Alojzij ter povdarjal, kako nujno potrebna nam je edinost in organizacija voj. invalidov. Tako so se našli med invalidi možje, dasi ni s j nobeni doktorji a i vendar kot se razvidi iz njihovega delovanja so zmožni tudi doseči svoj namen, seveda ako jih bomo podpirali skupno. Ni samo dolžnost vsakega invalida, da se pridruži tej zvezi ampak, da jo podp ra z denarnimi sredstvi. Za vsako darilo nam bode hvaležno tisoč in tisoč voj. invalidov. Darila bodo objavljena po časopisju. Torej vsi za zvezo vojnih invalidov in zveza za vse 1 kr Zveza vojnih invalidov za slovensko Štajersko priredi v nedeljo dne 6. julija 1919, ob 9. uri v Narodnem' domu v Mariboru shod vojnih invalidov. Obenem sa bo ustanovila podružnica in se bo izvolil odbor. Invalidi, udeležite se zborovanja, ki se bo vršilo edino za vaše inteiese, kajti zadnji čas je, da se organiziramo in s tem izboljšamo svoj žalostni položaj. V vseh državah so invalidi ustanovili svoje organizacije; tudi v Jugoslaviji je organizacija invalidov potrebna. — Javnosti Maribora se naznanja, da se bode ob islem času pobiralo prostovoljna darila v prid povzdlge podružnice invalidov v Mariboru. — Centralni odbor. kr Koncert v Radgoni. Mariborska Glasbena Matica priredi v soboto, dne 5. julija ob 21. uri (9. uri zvečer) v koncertni dvorani mestne hranilnice v Radgoni pod vodstvom g. sod. svetnika Oskarja Deva in s sodelovanjem mariborske vojaške godbe velik koncert s sledečim sporedom: 1. Radgonsko pevsko društvo zapoje pozdravno pesem. 2. A. Nedved, Popotnikova pesem, s tenor-samo-spevom. 3. Narodne: a) Dobro jutro, luba dakle, (kor. narodna); b) Da bi bila liepa ura, (kor. narod.); c) Pojdem v rute, (kor. nar.); d) Na vas, (kranj.) 4. V. Volarič, Čolničku. 5. Četvero spevi. 6. Narodne: a) Mesečina (srb.), b) Zar je morala doč’; Oj jesenske duge noči, (hrv.); Dobro jutro, lubca moja, (goriška). 7. A, Fčrster: Venec Vodnikovih pesmi s spremljanjem vojaške godbe. Med odmori igra vojaška godba, ki nastopi tudi po koncertu na vrtu hotela „K carju® (Genur.) Ta koncert je prva večja jugoslovanska prireditev v germanizirani Radgoni in se pričakuje, da se ga udeleže Slovenci od blizu; in daleč. Za stanovanja je po možnosti preskrbljeno. Predprodaja vstopnic v trgovini Ivana Kovačiča v Radgoni, Dolga ulica. — Pripravljalni odbor. kr Most Čez Dravo pri Velikovcu. Deželna vlada za Slovenijo je sklenila, da temeljito popravi približno 230 metrov dolgi, leseni most čez Dravo pri Velikovcu. Nemci so ta most po svojem umiku deloma porušili, zanimivo je pa dalje, da so slovenski železničarji in železniški delavci pod vodstvom g. Ivana Škrjanca v petih dneh popravili šest mostov za časa naše ofenzive; delavci so delali noč in dan in vojaške oblasti so znale ceniti njih delo. Še najbolj zanimivo pa je, da državna železnica ne more popraviti edinega mosta na progi pri Podrožčici. Dnevne vesti. dn Obupen položaj poštnih offlcijantov. K poročilu ljubljanskih dnevnikov, ki govore o koruptnih razmerah pri ljubljanskem čekovnem uradu bi bilo velikega pomena, da široka javnost (ki smatra, da je osobje pri poštnem in brzojavnem zavodu dobro plačano), izve delovanje in izrabljanje goriimenovanega uradništva. Imenovanja pri čekovnem uradu kričijo do neba. Tu se je nekvalificirano osobje brez predpisane šolske izobrazbe in strokovne skušnje imenovalo v XI., X. ali celo v IX. čin. razred, med tem, ko se za nas ni storilo prav ničesar, ki bi imeli v prvi vrsti pravico, da se nas upošteva, in da se nam izboljša naš gmotni položaj. Za nas so predpisani najmanj štiri razredi srednje šole, potem trimesečna praksa in trimesečni teoretični tečaj, s strokovno strogo skušnjo, da je potem deležen plače kot aspirant K 2 20 na dan. V stari Avstriji smo imeli pravico, da po osmih službenih letih napravimo prometni tečaj in se nas imenuje asistentom, kjer bi nadalje napredovali z drugim državnim uradništvom. Torej za nas bi veljalo šele po 8 službenih letih v XI. čin. razred, 6. skupine prejšnje službene pragmatike, za gospode in gospodične,, protežirance pri čekovnem uradu pa tega ni treba, temveč se jih kar imenuje po par mesecih v člnovne razrede in skupine, kamor bi soloh spadati ne smeli. Kje je pra vica? Ali je to demokratsko? Ne samo to. Poglejmo, kam se nas je uvrstilo glede draginjskih doklad. Ne tja, kamor spadamo, temveč med kateg rij o cestarjev, financarjev in slug. Ali je to pravično? Če smo uradniki poštne uprave, če delamo isto službo, kot * naši tovariši v činovnih razredih, ima- mo isto odgovornost, zakaj se nas tudi ne plača jednako. Za jednako delo jednako plačiio. Vemo, ua ni mogoče vsega naenkrat storiti, toda dobro vemo, da bi se nas radi novih draginjskih doklad ravno tako lahko uvrstilo med uradništvo, in ne bi delalo nobenih fežkoč, tem lažje, ko bi bil finančni efekt z malimi razlikami isti. Čak amo na novo regulacijo plač že mesece in mesece, vendar še ne pride od nikoder nič. Nameravajo nam dati nove draginjske doklade, kakor smo cltali v časopisih. Upamo in trdno pričakujemo, da se nas pri teh ne bo prezrlo, in da nas bodo uvrstili tja, kamer po vsej pravici spadamo — med uradništvo. Ce nam je bila stara Avstrija mačeha, pričakujemo od demokratske Jugoslavije, da nam bo ta dobra mati. Najbolj pa nam je še pomaganj, če se nas takoj, še pred novo regulacijo plač uvrsti v činovne razede. To so naše zahteve, katerih ugodno rešitev pričakujemo v najkrajšem času, ker ie tako lažje posvetimo vse svoje moči in zmožnosti službi, če nas ne bodo morile vsakdanje življenske skrbi. dn Organizacija gledaliških igralcev. Minister za prosveti) je odobril pravila organizacije gledaliških igralcev za celo kraljestvo SHS. Občni zbor se vrši 10. avgusta v Belgradu. dn Italijanska kultura. Cetinjska »Narodna Riječ“ poroča, da so Italijani zažgali zgodovinsko cerkev sv. Nikole ob Tarabošn. V cerkvi je bilo veliko starih dragocenih knjig in drugih predmetov. dn Brzovlak Ljubljana (Zagreb) — Dunaj. Te dni vpelje južna železnica na progi Ljubljana - Dunaj nov brzovlak št. 5/a in 6/a; prvikrat odpelje brzovlak iz Dunaja dne 25, iz Ljnbljane dne 26. junija 1919. Odhod vlaka št. 5/a iz Dunaja ob 20*30, iz Gradca ob 1 42. iz Maribora gl. k. ob 3.01, iz Celja ob 4 07, iz Zidanega mosta ob 4. 43, prihod v Ljubljano gl. k. ob 5*57; v Zidanem mostu ima ta vlak takojšnjo zvezo z brzovlakom št. 512 v Zagreb (prihod ob 7'10) in Zemun (prihod ob 18*00). Odhod vlaka št. 6/a iz Ljubljane gl. k. ob iacije. Sklepati je tedaj, da je r_„_ izvršila Ivana Šušteršič sam,mor najbrž v obupu,' ko se je njenega moža radi neke take tatvine zaprlo. Tudi v ostalem vse policijske poizvedbe kažejo na samomor. Umor se je sklepal prvi hip iz razloga, da je bilo okrog trupla velika luža krvi, katero je ranjka, kakor se sedaj dozdeva bruhnila. 1 Občni zbor društva za vzdrževanje Eiizabetne otroške bolnice bo v soboto 12. t. m. ob 6. uri pop. v prostorih Eiizabetne otroške bolnice s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila. 2. Volitev upravnega sveta. 3. Izpre-memba pravil. 4. Raznoterosti. Vse člane prosimo, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno, ker se ne bodo člani vabili Še posebej. Za upravni svet: Dr. Schuster. 1 Klub slovenskih kolesarjev »Ilirija" v Ljubljani sklicuje na dan 6. julija 1.1. ob 10. uri v restavracijo »Novi svet« (Prešernova soba) svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Klub, kateri se je ustanovil I. 1913 ter takoj ob početku krasno uspeval, je moral svoje delovanje ob izbruhu vojne popolnoma prekiniti. Da na tem športnem polju ne zaostanemo, je potrebno, da klub zopet prične z delovanjem, da bodemo tudi v tem pogledu lahko delovali. Vse, ki se zanimajo in imajo veselje do kolesarstva, se vabi na občni zbor; posebno pa se poziva člane, da se istega polnoštevilno vdeleže. 1 Cepljenje prašičev zoper rdečico. Vsied prepovedi dež. veterinarskega urada se prašiči ne bodo cepili v mestni klavnici, ampak na domu* Kdor hoče imeti prašiče cepljene, n» to naznani do 8. t. m. v pisarni m®' stne klavnice. Za cepljenje je plačati 8 K od prašiča. 1 Izgubila se je zlata verižna zapestnica od Tobačne ulic« do blom-škove ceste. Ker je drag spomin, se prosi poštenega najditelja, da jo odda proti zelo visoki nagradi v uredništvu »Jugoslavije*. , 1 Zgubila se je zlata damska zapestna ura iz vlaka od Škofje loke do Kranja. Pošten najditelj naj jo lž ob 0*54; | P-« dobri nagrad« odda pr« g. Korošec prihod v Celje ob 1*24, v Maribor gl. k. ob 2*31, v Gradec ob 4*34, na Dunaj ob 1020; na Zidanem mostu ima ta vlak zveza iz Zemuna (odhod ob 11*30) in Zagreb (odhod ob 20.05). Ta brzovlak ima direktne vozove L, II., in lil. razreda za relacijo Ljubljana-Dunaj, direktni voz I. in II. razrega za relacijo Zagreb - Dunaj in spalni voz za relacijo Zemup-Dunaj. Ljubljanske vesti. 1 Draginja mesa Časopis je prinesel notico in nam pojasnil, kako se prodaja pieso. Piscu notice smo prav hvaležni za njegov trud, samo na nekaj je pozabii, da mesarji že dolgo več ne kupujejo živine po 9 K ampak veliko nižje. Potemtakem imajo še enkrat toliko dobička, kakor Je bilo omenjeno. Ni se torej čuditi, da rastejo na trgu nove mesarske stojnice kakor gobe po dežju, vsak dan jih je več, Se že izplača. Prosim pa g. pisca notice, da nam kmalu kaj pove kakor je obljubil za telečje in prašičevo meso, da bodemo natanko vedeli, koliko zgube imajo pa tu — pardon dob čka. 1 Društvo poštnih prometnih uradnikov v Ljubljani vabi vse člane na Izvanredni občni zbor, ki se vrši dne 10. julija ob pol 20. uri v dvorani pismonoš glavne pošte. Ker so zadeve važne, se prosi točne udeležbe. i Pogrebno in podporno dru štvo in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani ima letni občni zbor, v soboto, 5. julija ob 5 uri popoldan, v dvorani pismonoš na glavni ptštl. Po končanem zborovanju ima krajna skupina zelo važno sejo istotam. 1 Samomor in ne umor. Z ozirom na petkovo poročilo v listih glede dozdevnega umora na Selu št. 50 se poroča, da se je po sodno-kpmisij skemu ogledu dognalo, da truplo ne nosi nikakih poškodb ali sledov kakega nasilja nego znamenje strangu- Kranju. 1 Zasebno uradništvo Slovenije, zbrano na izrednem občnem zboru v Mestnem domu v Ljubljani dne 29. junija t. 1. je sprejelo naslednjo resolucijo: 1. Zasebno uradništvo Slovenije je prišlo do spoznanja i« prepričanja, da se z vednim povišanjem službenih prejemkov urad-ništvu njegovemn bednemu gmotnemu položaju ne more odpomoči, ker sledi vsakokratnemu povišanju plač vedno tudi povišanje cen življensklm p ;treb' ščinam in se tudi plače ne morejo nikoli v oni meri zvišati, da bi dosegle tržno ceno. Vsled tega zasebno uradništvo odločno zahteva: Pokrajinska vlada za Slovenijo v Ljubljani in osrednja vlada kraljestva StboV. Hrvatov in Slovencev v Beogradu naj nemudoma ukrenete, da se cene vsakdanjim potrebščinam znižajo, kar se more zgoditi z odprtjem mej, odpravo carine in preprečenjem veriženja. 2. Zasebno uradništvo zbrano na izrednem občnem zboru dne 29. ju nija t 1. nujno pro3i deželno, vlado, da nemudoma ukrene, da bo^ po deželni vnovčevalnici v LjudS^ mesnici prodajano meso dostopno 2® isto ceno, kakor javnim uradnikom* tudi vsem vrstam zasebnega uradništva. 3. Zasebno uradništvo zbrati® na občnem zboru dne 29. junija t. I* zahteva čimprejšnjo uvedbo splošneg® ljudskega zavarovanja, starostno i® invalitetno zavarovanje ter preskrb® vdov in sirot. 1 Izgubljene stvari. Policijsko ravnateljstvo SHS. v Ljubljani naznanja, da so se v času od 1. d® 31 maja 1919 izgubili sledeči pred' meti: 8 črn h usnjatih denarnic, 8 rti' javih usnjatih denarnic, 1 siva usnjat* denarnica, 1 listnica, 2 črne usnjata lšstn:ce, 2 rujave usnjate listnice, » črne usnjate ročne torbice, 1 služben® knj ga, 40 K v bankovcih, 500 K kuverii, 42 K v bankovcih, 1 bank®' vec za 100 K, 64 K v bankovcih, 50 b* v bankovcih, 1 pokojninska knjig3' • črn kratek pele z dolgo dlako, 1 *rebrna broža, 1 zlata damska za pestna ura, 1 srebrna verižica z obeskom 1 srebrna žepna ura z verižico, l molitvenik s ključkom od poštnega predala, 1 zlat obesek, 1 damska boa, 1 srebrna moška ura z verižico, 1 zlata ženska ura, 1 zlat Prstan, 1 zlat prstan laškega izvora, 1 srebrna žepna ura, 1 vreča tobaka pipo. Kulturni pregled. Premiera „PostiIjon iz Lon-im»eau“. Med vesele opere, ki so ** do dandanes ohranile na reper-‘Oirjih vseh večjih virov, spada poleg *J?8sinijevega „Brivca seviljskega’1 in ”|colajevih „Veselih žen vindzorskih” "2 let s!ara komična opera fancos-skladatelja Karla Adolfa Adama ■fpstiljon lz Lonjumeau". Do-opere takratnih časov na debelo P|pi»a prah glediščnin arhivov je »postiijona“ rešila pozabnosti njegova ‘ahka melodijozna godba, predvsem P* vesela in živahna vsebina. Na naš °der je prišla v skrčeni obliki in zajemala glasbenike le v toliko, ker sta 1° uprizorila in naštudirala iz tujine °»la domača umetnika, nekdanji pevec g. Bučar in kapelnik °rezovšek, ki jtr je občinstvo ‘vahiio pozdravljalo. Naslovno vlogo Pel g. Drv o ta. Najsijajnejša nje-g°va partija to ni, dasl je v drugem p Petjem" dejanju dosti čedno pel. posebno lepo sta pela v dvospevih z ?: c h t e r j e v o (Madelaine-Latour), J je bila v pevskem oziru izvrstna. ve* i ariie i' glaJko teko- ^ »fcljem pozdiavljam domačina g. * u m p i j a (Bijou-Alcindor), g. T r b u-ri°.vic je s svojim markijem ustvaril živT:^eac|i0- Zbor ie k32al dovo|i J. j ti, orkester se je podredil svojemu rutiniranemu kapelniku. Igralci prozo, (kar je je v operi) govorili v škandalozni slovenščini. Slišal sem Češki naglas (pamdtna ženska, v opčrl), hrvaške končnice (slišao) in ljubljanski dialekt. Odveč so bili tudi nepotrebni dovtini o draginj aki h dokladah. Take stvari spadajo v kraljestvo dober okus kvareče operete. Občinstvo se je seveda izborno zabavalo. Z. P. Narodno gledišče. Oporno gledišče: 4. julija, petek, „Žongler“, A 3/69. Uea„u * julli*> sobota, „Postiljon iz Lonju- ea“ . Abonem. C 70. Izven \jullia> nedelja, ..Prodana nevesta". Razne vesti. dvojna igra Nemške Avstrije 1 Dunaj, „Neue Freie Piesse” Hemj3' >'k°mme Libre” obdolžuje uda • 0 Avstrijo dvojne igre in po-Vr 3!K da je Nemška Avstrija v celi /st' not označevala pogoje zavezni-f v kot nesprejemljive ter s prošnjami k? Ptetnjami skušala doseči olajšave, pemec Otto Pauer pa ima zveze z leninom in sovjetsko vlado v Bu- j impešti. Vsled tega se je Čuvati pred ,gS° Avstr‘ie- Dunajska zahtbt-k« , C i®*, nevarnejša kot berlinska, ker Je potuhnjena in ker izrablja za St OiO igro nemške simpatije v Avstriji (Ldn) 1 ' Potres v Italiji. Bi i tli, 30. junija. (CTU) Kakor Poročaj.-)’ iz Florence, sla bila v Toskani včeraj popoldne meJ 17, in 18. dva izredno močna potresna sunka, n ju občutili d) Pize, Bologne in st netk. Učinek je bil ponekod kata-nJj n* Nekaj vasi je popolnoma Vni i^h. Baje je bilo i00 mrtvih. *aki so odšli na pomoč. (Ldu) ®°ljševiški teror v Budimpešti. PreioPn*1 ai’ *• iuliia# (^TU) »Neue Di? . ^resse‘‘ protestira v imenu na anHju živečih Madžarov proti ogro-p !e™u usmrčenju po madžarski vladi. ročiiia pravijo, da niso b(li obsojeni Vsi 8'?’* Samo voditelji pučev in skoraj častniki Ludovikine akademije, marveč tudi mnogo gojencev tega zavoda, ki so komaj odrasli deški dobi. Mnogo smrtnih obsodb se je že izvršilo. Dopolaiini tekst mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo. Ldu. T r s t, 2. julija. „La Tribuna" javlja iz Pariza, da bo ententa glasom vesti francoskih listov, izročila koncern tega tedna nemško-avstrijski delegaciji dopolnilni tekst mirovne pogodbe, ki obsega finančne in gospodarske pogoje. Wilson o mirovni pogodbi z jj Nemčijo. Ldu. Wash ington, 30. junija. (Dun. Ku. Zakasnelo). Reuterjev urad poroča: Neposredno po podpisu mirovne pogodbe je poslal Wilscnu ame-rikanskemu ljudstvu spomenico, v kateri zahteva, da se sprejme mirovna pogodba in pogodba o zvezi narodov brez izpremembe ali pridržkov. Mirovno pogodbo imenuje: »Veliki dogovor nove ureditve, ki nudi globoko zadoščenje in splošno pomnjenje. “ Ogri izpraznjujejo Slovaško. — Boji z Rumuni. r Ldu. Bu dimpešta, 2. julija. (Brezžično.) Ogrski brzojavni urad objavlja 2 julija vojno poročilo: Na severni fronti vršijo naše čete zapovedano umikanje po načitu in v naj-lepŠem redu. Pri Tisza-L5ku so manjši rumunski oddelki prekoračili Tiso v napadu. Bili so uničeni. Most čez Tiso vzhodno od Szolnoka so Romuni razstrelili. Proti takemu postopanju Romunov, ki ie proti vsem dogovorom, smo na pristojnem mestu energično protestirali. Rusi se vračajo, da vstopijo v armado proti boljševikom. Ldu B e lg ra d, 1. julija. Ruski vojni ataše je obvestil vse ruske častnike, ki se nahajajo v naši kraljevini, da so ukrenjeni vsi koraki za njihov transport v severno Rusijo ali Sibirijo. Ruski častniki, ki se nahajajo v Bel-gradu, se morajo prijaviti ruskemu atažeju preko mestnega poveljnika in naznaniti čin, ime, priimek, vrsta orožja in družinske stanje, dalje kod žele odpotovati in svoj točni naslov. Madžare izganjajo. Ldu Baden, 2. julija. (Čtu.) Danes so iz tukajšnjega kopališča izgnali okoli 200 Ogrov, ki so pred komunistično vlado semkaj pribežali iz Budimpešte Zapovedano jim je zapustiti Baden v 24 urah. Gospodarstvo. g Proračun dunajske občine. Glavni proračun dunajske občine za upravno leto 1919/20 izkazuje po poročilu „Rathauskcrrespondenze“ skupno potrebščino 820 milijonov kron proti 365 milijonov prejšnega leta. Dohodkov je za 417 milijonov. Nepokriti primanjkljaj znaša 403 milijone. Glavni vzrok primanjkljaja je v tem, da so se osebni izdatki zelo močno povišali, in sicer na 260 milijonov proti 95 milijonom prejšnega leta. Za ubožne otroke in mladinsko oskrbo je postavljen znesek 40 milijonov, za oskrbo jetičnih 9 milijonov, za podporo brezposelnih 30 milijonov. g „Jugosl*.venski Ekonomista” u Zagrebu. Taj narodito-gospodarski list, koji več treču godinu izlazi u Zagrebu svake srijede i subote, do-naša redovito političko- gospodarske članke i vijesti od aktueine zanimivosti po mladu državu SHS. Usljed >ga poceo se je Jugoaiavenski Ekonomista sve to više širiti u slojeve na-sega troimenoga naroda. A to tim više, . to ust stoji u sveži sa industrijskim i trgovačkim krugovima u Francuskoj, Englesko) Sjedinjenim državama a-inenčkim, kao i so južno američkim republikama. — Jugoslavenski Ekonomista*, okružio se ie več dosada sa izabranim suradničkim stručnjacima narodnog gospodarstva, pa če važnost njegova u blizoj budučnesti po naše političko-gospodarske prilike još više poskočiti. -- God-šnja pretplata iz-naža za cijelu god nu 60 K, za pol godine 30 K, za četvrt godine 15 K. List fe vrlo podesnn zbog svoje raši- renosti za eglašivanje. — Uredništvo i uprava nalazi se u Zagrebu, Zrinjski trg br. 1, I. kat. Tedenski Izkaz nalezljivih belezni v ozemlju dež. vlade za Slovenijo, od 15. do 30. junija 1919. Škrlatica (Skrlatina). Litijski okraj: občina Litija: 1 oseba obolela; Ljubljana mesto: 1 oseba obolela, 1 oseba umrla iz zunanje občine; Ljutomerski okraj: občina Radgona: 2 osebi oboleli. D a v i c a (Diptheria). Celjski okraj: občina sv. Ema: 1 oseba obolela; Radovljiški okraj: občina Lesce: 1 oseba obolela; Radovljiški okraj: občina Jesenice: 1 oseba obolela. Trebušni tifus. (Tiphus ab dominoles). Ljutomer trg: 1 oseba obolela. Koze. (Variola). Celjski okraj: občina Teharje: 2 osebi oboleli; Kranjski okraj: občina Oselica: 1 oseba obolela; Kranjski okraj: občina Zmlnec: 4 osebe obolele, 1 umrla; Kranjski okraj: občina Trata: 1 oseba obolela; Kranjski okraj: občina Žiri; 1 oseba umrla; Kranjski okraj: ob čina Leden!ca: 1 oseba obolela; Konjiški okraj: občina Žiče: 1 oseba obolela, 1 umrla; Konjiški okraj: občina Dražavas: 5 oseb obolelo, 1 umrla; Litijski okraj: občina Kre snice: 5 oseb obolelo; Ljutomerski okraj: občina Podoslavci: 1 oseba oboiela; Ptujski okraj: občina Do-mačka gora: 1 oseba obolela; Ptujski okraj: občina Sv. Lorene v Slov. gor. 1 oseba umrla; Ptujski okraj: občina Vel, Nedelja: 1 oseba obolela. Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi! Zadnje vesti. Nesreča v Savinji. Celje, 3. julija. (Izv. poročilo.) Včeraj je utonil v Savinji visokošolec Štern. Bil je zaveden Slovenec, ki se je agilno udeleževal našega narodnega pokreta Češk& dobi svoje umetnine. Ldu Praga, 3. julija. (Čtu.) Pariški dopisnik »Narodne Politike"1 poroča, da se vrnejo čehosiovaški republiki vse umetnine iz Dunaja. Češka dobi potrebno volno. Ldu. Praga, 3. julija. Čtu ) Ob udeležbi prizadetih tekstilnih kregov so se v poslednjih dneh v trgovinskem ministrstvu vršila posvetovanja o uvažanju španske volne. Za sedaj je poskrbljeno, da dobiva čeh»s*o vaška republika volno iz danskega ozemlja. Nemška Avstrija ne bo sovjetska republika. Ldu. Dunaj, 3. julija. (Čiu.) Državna konferenca avstrijskih delavskih sovjetov je odklonila komunistično predlogo, da se izkliče takoj sovjetska republika, z vsemi proti glasovom komunistov. Podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo. Ldu. Dunaj, 2.julija. (Čtu.) „Te~ legiaph” poroča: Ogrski ljudski komisar Kunfi se r.a svojem begu mudi na Dunaju. Tudi Bela Kun, čigar rodbina se nahaja v Švici in je preskrbljena s potrebnimi milijoni bankovcev v modrem tisku, izdanih po boljševiški vladi (Blaugeld), se pripravlja na morebitno naglo oapotovanje iz sovje*ske Ogrske. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna” v Ljubija«*. Društvo jugoslovanskih novinarjev4* t Ljubljani javlja žalostno vest, da je predvčerajšnjim zjutraj ob 8. uri v Mogojnici pri‘Celju po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo predragi tovariš, gospod Andrej Munih urednik. Umrl je kot žrtev avstrijskih ječ. Pogreb je danes, 4. julija dopoldne. Predragemu tovarišu in svojemu prvemu blagajniku b« društvo ohranilo trajen spomin. Ljubljana, dne 4. julija 1919. Službe: stan oj o pni/, jq b9Sed 4 ^ vsaka nadaljna beseda 30 vin. - Dopisovanje in ženitne ponudbe pa vsaka beseda 1 jf. Proda se: jjšl Krasna zbirka pisemskih znamk z lepim albumom se radi smrti ceno proda. Na-s*°y v upravništvu. 907 8 tremi kamni, • P« srebrna doza za ci-??r5!e’ Z.30 gorski čevlji » k samokres (bul- dog), /0 K, se proda. Naslov v upravniStvu. 92O Tapecirane postelne vloge (modroci) 26 kom v do-bjetn stanu se poceni pro-oa pri Ivanu Strelec, Celje, Samostanska ul. 16. ftaznoi 30.000 K rabim za pol leta proti dobrimi obrestmi in po ioini varnosti. Cenjene ponudbe do 10. julija na upravo lista pod 30 000 K. v. Shumanje oddam družini, ki bi pomagala pri poljskem delu. Družine z rnalmi otroci so izključene. Posestvo leži blizu Kranja. 912 Tesarje kakor tudi več učencev se sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. ANTON STEINER, mestni tesarski mojster, Ljubljana, Jeranova ulica št. 13. 747 Vrtnar, prileten, zdrav in čvrst, vešč slovenščine ln nemščine, išče službe. Cenjene ponudbe pod K. C. 90 poštno ležeče, Hajdina pri Ptuju. 918 Iščem gostilno v najem ali na račune, po možnosti v mestu ali bližini. Cenjene ponudbe pod „Ma!a Poljakinja" na Jugoslavijo". Izurjene šivilje in učenke sprejema takoj šivilja Miklič, Stari trg 1/111. Trgovski pomočnik, mešane stroke išče mesta v mestu ali na deželi. Vstopi lahko takoj. Naslov v upravi. Kupi se) Knpnjem smrekov les, jelka, hrastov ln bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v varon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 419 Dopisovanj© in | ženitne ponudbe 1 Korespondenca. Katera mlada golobčica bi hotela z golobčkom deliti prijateljstvo? Naj se odzove pod „Golob“ na upravnlštvo. (»Jugoslavije".) mm Prodam po ceni 1 stoječ parni stroj 10 HP, 1 iz-(enačevalni stružni stroj (2600 a stružne t, m. zjutraj n: stopiti službo. Služba L začasna, plača po dogovo u. (V poštev bi Pr>“. ljudje, ki so preje živeli v Ameriki, n. pr. delav * mornarji etc.