fws	amerikanski Slovenec s
j( C ■ j	PRVI SLOVENSKI LIST v AMERIKI | j|S>iS J
f/ |UP ■ 11	Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmogel )) ijlwlGmmSae (C
/) LET za SVOJ /Jj	glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; p. s. družbe sv. mohorja v J) ((
//^vamr^^ji	chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zeden jenih državah. )) 1 1))
—-J	(Official Organ of four Slovenian Organizations) ' j
stev. (nq.) 77	' chicago, ill., torek, 21. aprila — tuesday, april 21, 1942 letnik (vol.) lh
Tokio pričakuje nove napade - Petain še na čelu Francije
JAPONSKA PRVIČ OKUSILA DEJANSKO VOJNO
Zračni napad na prestolico Tokio in na tri druga velika mesta. — Prebivalstvo opozorjeno, da se utegne napad ponoviti. — To je le začetek, pravijo Amerikanci.
Prestolica Japonske Tokio je s tremi drugimi velikimi japonskimi mesti zadnjo soboto dejansko okusila vojno, ko je nad njo priletel roj aeroplanov ter jo obsipaval z bombami. Čigavi so bili ti aeroplani, se še ni natančno ugotovilo, kajti niti iz britanskih, niti iz ameriških virov se do ponedeljka jutra še ni izdalo uradno poročilo o napadu.
Vse vesti o tem bombardiranju so prišle iz japonskih virov samih in, kolikor se more iz njih povzeti, se je napada udeležilo od 60 do 80 bombnikov, ki so prileteli "iz več smeri". I^radno se trdi, da je bilo prizadeto najbolj civilno prebivalstvo in, da na vojaških objektih ni bilo povzročeno dosti škode, vendar pa se prikrito priznava, da so do«ti trpele tudi razne tovarne. Tri druga mesta, ki so bila napadena, so Jokohama, Kobe in Nagoja.
Dočim Japonci še niso bili na jasnem, na kak način so se mogli ti napadi podvzeti, in se splošno domneva, da so bili aeroplani spuščeni z ladij letalonosilk, so pa v nedeljo doživeli dva nova zračna alarma, kakor se je objavilo potom radio, vendar pa, da do ponovnih napadov ni prišlo. Listi pa so resno opozarjali prebivalstvo, naj bo pripravljeno, da se napadi obnove.
Komentarji iz ameriških virov povdarjajo, da je bil ta napad na japonska mesta le prvi začetek splošne aktivnosti proti Japonski. Ne samo, da se bodo taki napadi ponavljali, pravijo ti viri, marveč se bodo polagoma razvili v pravo ofenzivo, za katero je prejel general Mac-Arthur ne samo poverilo, marveč celo nekako naročilo.
IZRAZIL APEL NA RUSIJO
Duhovnik ji priporočal, naj uvede versko svobodo.
Washington, D. c. — V Rusiji se je opazil neznaten preobrat v verskem oziru, ko se je v Moskvi dovolilo, da so zvonovi zvonili o Veliki noči za službo božjo vurerkvah, toda Amerikanci bodo šele tedaj s celim srcem naklonjeni sodelovanju z Rusijo, ko se bo slišalo, da je upostavljena tamkaj taka verska svoboda, kakor jo imamo vi Ameriki. Tako se je te dni izrazil Rev. dr. Walsh z Georgetown univerze, dostavljajoč, da bi krščanski svet in demokracije z veseljem pozdravile novico, da se je tamkaj ne samo Ur postavila verska prostost, marveč, da se je tudi trelja inter-nacijonala spravila med staro šaro.
-o-
NA DELNIŠKI BORZI VLADA MRTVILO
New York, N. Y. — Dočim bi se pričakovalo, da bo neznanska vojna aktivnost v ameriških industrijah pognala cene delnicam na borzi do viška, je pa dejansko stanje ravno nasprotno: Zadnji petek so padle delnice na tako nižino, kot so bile ob Času najhujše depresije, v aprilu 1933.
--o-
DOLG SE POVZPENJA VIŠE IN VIŠE Washington, D. C. — Vladno zakladništvo je v petek objavilo, da so federalni dolgovi Drekoračili 70 miljard dolarjev, kar je za okrog 17 miljard več kot pred letom dni.
NEMŠKI KARDINAL DVIGNIL GLAS PROTI NAZIJEM
^Washington. D. C. — Kr-j ščanskim vernikom v Nemčiji i so dali naziji na izbiro, da morajo ali zapustiti cerkev, ali pa izgubiti svoje delo. To postopanje je opisal in obsodil mona-, kovski nadškof, kardinal Faul-| haber, v svoji pridigi na Novega leta dan, katere besedilo je j pravkar prispelo v Ameriko, j Tekom zadnjega leta se je vojna proti cerkvi stopnjevala do viška, je dejal kardinal, in znamenja kažejo, da se bo v tem letu nadaljevala in, da bo še bolj izrazito stopilo na dan vprašanje: "Ali boš zapustil cerkev, ali boš zapustil svoje delo?"
Pri odločevanju glede tega vprašanja je kardinal rotil vernike, naj ali odločno rečejo, da ne bodo zapustili cerkve, ali pa naj jo očitno zapuste; naj bodo ali mrzli, ali gorki.
Kardinal je omenjal razne trike, s kakoršnimi naziji skušajo odvrniti ljudi od cerkve. Med drugim pravijo, da je cerkev mednarodna, in, da torej ni primerna za nemške narodnjake. To trditev je kardinal zavrnil z navedbo, da potem tudi sonce, ki sije na vse narode, ni primerno za Nemce in tudi ne razne znanstvene iznajdbe, ki se uporabljajo od vseh narodov.
Posebej je kardinal še obsodil razne načine, s katerimi se skuša iztrebiti vpliv cerkve. Ponekod je prepovedano duhovnikom, poučevati krščanski nauk v šolah, dočim se drugod zopet vodi špijonaža proti učiteljem, da ne bodo napravili znamenje križa, ali pa molili. Povrhu za razne verske knjige in spise oblasti ne dovoljujejo papirja, dočim ga ima protiver-ska propaganda dovolj na razpolago.
CLEVELANDCANI ZMAGALI!
MR. JOHN POTOKAR IZ CLEVELANDA, OHIO, PREJEL 306,850 GLASOV; MRS. JENNIE KEBER, WAUKEGAN, ILLINOIS, PREJELA
241,855 GLASOV IN MRS. JOSEPHINE MEGLEN IZ PUEBLO, COLORADO PA 119,375 GLASOV.
Obrambna kampanja "Amerikanskega Slovenca", ki se je zaključila 15. aprila je zadnje dneve pred kampanjo dvignila prav resno borbo med tekmeci za prvenstvo. Od vsega začetka že je zgledalo, da bo Waukegan — naša Ameriška Vrhnika zmagala. Tcda številni Clevelandčani so odločili drugače. Pritisnili so prav zadnje dneve in pridobili skupaj nad 30 novih naročnin, kar jih je seveda potisnilo daleč v ospredje pred druge.
•Vendar navdušena boriteljica Mrs. Jennie Keber se je borila junaško do zadnjega. Le seveda številična premoč in pa večja prilika in večje polje za agitacijo v Clevelandu, jo je premagalo. Vendar tudi ona je častno dosegla drugo glavno zmago.
Tretje mesto pa je dosegla dosedanja naša Jubilejna kraljica Mrs. Josephine Meglen iz Pueblo, Colo.., ki se je tudi junaško borila vse skozi.
Več in natančneje o poteku kampanje bo v končnem poročilu ta teden.
Vsem trem glavnim zmagovalcem pa izražamo še danes naše najiskrenejse čestitke! Bog živi naše navdušene agitatorje za katoliški tisk!
britanska zračna ofenziva proti nemčiji
London, Anglija. — Tekom zadnjih dni izvajajo britanski aeroplani v tako obširnem načinu svoje napade na Nemčijo, ia bi se ti lahko označevali za nekako zračno ofenzivo. Tako i na pr. zadnji petek bilo poslanih nad razna nemška in francoska mesta z bombami krog 600 letal, dan prej jih je !o na Isti posel do 400. Me drugimi mesti, ki so bila tarča napadov, je bil tudi Augsburg, ddaljen le 35 milj od Monako-vega, in to kaže, da se napadi izvajajo prav na industrijsko osrčje Nemčije. V kaki izmeri se bombardiranje vrši, se razvidi iz poročila, ki pravi, da so britanski aeroplani zmetali na nemške tarče bomb za več kot dva milijona funtov. Kakor se je v petek izrazilo britansko -račno ministerstvo, je Nemčija prisiljena, da drži v pripravljenosti zaradi teh napadov do miHjona in pol vojakov in civilistov, deloma pri protizračnih topovi!^ deloma pri žarkome-tih, dalje pri aeroplanih, ki so poslani proti napadalcem, in končno pri delu popravljanja škode.
-o-
bicikljsti prihajajo do stare veljave
Chicago, 111. — Tekom zadnje sobote in nedelje se je vršila v tukajšnjem Garfield parku konvencija lige ameriških kolesarjev. Pred desetletji je bila ta liga na prominentnem mestu, toda, kar so avtomobili izpodrinili biciklje, je vedno bolj padala v pozabljenost in njena zadnja konvencija se i£ vršila v 1900. Vsled raznih omejitev, naloženih na avtomobile, pa prihaja kolesarjenje ponovno do veljave in s tem se je tudi omenjena liga zopet zbudila k življenju. Njen predsednik je izrazil upanje, da bo kolesarjenje postalo tako popularno, kakor je bila vožnja z avtomobili, češ, da je tudi mnogo, bolj zdravo in zabavno.
NOVA LAVAL0VA VLADA PODREJENA MARŠALU
Maršal Petain ostane "načelnik države", dočim nosi Laval naslov "načelnik vlade". — Oborožene sile podrejene Petainu in ne Lavalu. — Odnošaji z Ameriko še nedoločeni.
PO KAT. SVETU
—	Chicago, 111. — Narodna kat. vzgojna zveza je na svoji nedavni tukajšnji konvenciji izrazila svoje nasprotstvo temu, da bi prišla vzgoja pod federalno kontrolo. Nemčija nam naj bi bila v tem oziru v svarilen vzgled,'so povdarjali z? o-rovalci.
—	Washington, D. C. — Vodilni katoliški krogi zavračajo očitke, ki se izražajo proti Vatikanu, ko je ta upostavil diplomatske odnošaje z Japonsko, češ, da s tem priznava njeno osvojevanje. Tudi z okupiranimi kraji, pravijo, je Vatikan v diplomatskih odnošajih.
—	New York, N. Y. — Kakor povdarja neki tukajšnji nizozemski list, se katoličani na Nizozemskem odločno upirajo, da bi sprejeli vsiljevani nacizem. Nazijski listi baje očitno x>bdolžujejo katoliške duhovnike, da ti nagovarjajo vernike, naj zavračajo nazijsko filozofijo.
-o-
barrett vložil tožbo proti povišanju voznine
Chicago, 111. — Illinoiški gen. pravnik Geo. F. Barrett je zadnji petek vložil pri sodišču tožbo za injunkcijo, po kateri se ima prepovedati družbi chicaš-ih železnic zvišanje vozni ne od sedanjih sedem centov na osem, kakor ji je pred nekaj ^nevi dovolila illinoiška trgovska komisija, češ, da to dovoljenje komisije ni bilo upravičeno, niti ne utemeljeno. Sodni-ja pa priziva ni upoštevala.
! širite amer. slovenca*
Vichy, Francija. — V posebnem govoru po radio je načelnik Francije maršal Petain v nedeljo zvečer apeliral na francosko ljudstvo, naj se strne okrog nove vlade, ki jo je sestavil in kateri načelu je Pierre Laval. Pri tem je Petain indirektno tudi izrecno povdarjal, da je on sam še vedno na čelu francoske države, dočim je Laval kot načelnik vlade njemu podrejen. Obenem je dostavil, da je Darlan in ne Laval njegov naslednik in, da ima Darlan tudi vso oblast nad francosko zračno, pomorsko in armadno silo, ter, da je v tej funkciji direktno odgovoren Petainu in ne Lavalu.
Laval si je v novem vladnem kabinetu, sestoječem iz 22 mož, pridržal štiri mesta; med temi je ministerstvo za zunanje Nadeve in pa notranje ministerstvo; zadnje je posebno važno, ker ima pod oblastjo državno policijsko silo.
Kako bo nova francoska vlada uravnala svoje tujezemske odnošaje, se do nedelje še ni objavilo. V poštev pride predvsem razmerje z Ameriko, toda s tem, ko se je direktno povda-rilo, da ostane Petain na čelu države, je verjetno, da bo ostal položaj neizpremenjen.
-o-
OMEJITEV ZA POŠILJKE VOJAKOM V TUJE-ZEMSTVU
Washington, D. C. — Po odredbi poštnega departmenta, izdani zadnji petek, se določajo razne omejitve za pošiljke vojakom, ki služijo kje izven Zed. držav. Omejitve se nanašajo na vsebino, na velikcst in oddati se bo morala za isto osebo le po ena pošiljka na teden.
VESTI 0 DOMOVINI
"Jugoslavija si je izbrala trnjevo pot mučeništva in krvi," se je glasilo skozi kanadski radio ob obletnici prevrata. — Delovanje četnikov v Bosni. —
Kanadski radio o Jugoslaviji (W. M. Birk, C. B. C., 27. marca 1942>
"Prav kakor Sveta Dežela. Palestina, majhna dežela na glavni cesti med dvema velikima sosedoma — tako je *bila tudi Jugoslavija. Donava je bila ta važna cesta med dvema močnima sosedoma — Avstro-Ogrsko in Turčijo. Skoraj tisoč let je bila ta dežela mejni kamen med krščanstvom in moha-medanstvom. Hitlerjev "veliki načrt" je bil prodor skozi Balkan v Irak — toda njegove račune je zmešal čisto nepričakovan odpor Jugoslavije — Bogu bodi hvala. Ofenziva generala Rommela je odšla po gobe še j preden je Hitler mogel zavzeti Grčijo ali napasti Turčijo. Tako mu nič drugega ni preostalo, kot napasti Rusijo, s kakšnim rezultatom, vam je znano. Še enkrat, Bogu hvala!
Čeprav so dobro vedeli, kaj jih čaka, Jugoslavija ni hotela po gladki poti. Izbrala si je trnjevo pot mučeništva in časti. [Ljudstvo, z mladim Kraljem na čelu, se je dvignilo in vrglo omahljivo vlado. Njihova mesta so sedaj uničena, vasi požgane, polja poteptana, in vendar se bore še naprej. Slavni vrhovni poveljnik in vojni minister, general Draža Mihajlovič je ostal, drugi člani vlade in Kralj Pe- j ter II. so v Londonu. Prebivalstvo je odšlo v gore, kjer se bojuje in napada sovražnika, izkoriščajoč izkušnje, ki si jih je pridobilo v svoji slavni zgodovini. Tretjino dež A so iztrgali iz rok nacijskim Obrom."
Jugoslavija je krasna gorata pokrajina, kakor Švica. Njeni prebivalci so vneti ljubitelji svobode. Srbi, Hrvati in Slovenci so se združili v njej leta 1918. in ustanovili državo s 16,000.000 prebivalci.
Slovenci so bili trinajst stoletij pod Avstrijo. Obdržali so svojo kulturo s središčem v 2000 let stari Ljubljani. Hrvati so v srednjem veku imeli najpomembnejša razdobja svoje zgodovine. Zlasti so se odlikovala samoupravna mesta ob dalmatinski obali od petnajstega do sedemnajstega stoletja. Srbo si imeli od 12. do 13. stoletja močno samostojno kra-j ljestvo, potem pa so bili do 19. i stoletja pod turškim jarmom. •Njihovo mesto Beograd je postalo 1. 1918. prestolnica Jugoslavije.
( Vsi trije imajo veliko števi-I lo znamenitih pesnikov; njiho-I va glavna zabava je glasba. V Kanadi je okrog 15.000 Jugoslovanov. Dr. Alojzij Kunič, Jugoslovan po rodu, je ustanovil simfonični orkester v To-rontu in s tem mnogo prispeval h glasbeni kulturi Kanade.
-o-
Četniki so obkolili vsa mesta ▼ Bosni in porušili vse žel. proge!
Carigrad, 7. aprila (ICN-JIC) — Poroča se, da so močni četniški oddelki obkolili vsa
večja mesta v Bosni, v Jugoslaviji. Vse železniške proge v teh predelih so porušene. V obkoljenih mestih so močne nemške in italijanske posadke in med njimi ter četniki divjajo ostri boji.
Pred nekaj dnevi so se Nemci hoteli prebiti iz Prijedora in pridružiti močnejšim edinicam. Četniki so jih napadli in pobili nad dvesto nemških vojakov.
-o
Razne vesti o Jugoslaviji
London, 6. aprila (radio-JIC) — Londonski radio poroča o mnogoštevilnih čestitkah, ki jih je Nj. Vel. Kralj Peter prejel ob obletnici 27. marca. Med drugimi je prišla tudi čestitka generala Draža Mihaj-loviča, v kateri on pravi: "Jugoslovanska vojska, prepričana o, skorajšnji zmagi, čestita Nj. Vel. Kralja ob oblf*nlci prevzema vladarskih dolžnosti. Živela velika in svobodna Jugoslavija r
Buenos Aires, 7. aprila. — Kanadske oblasti so prepovedale uvoz argentinskega glasila hrvatskih vstašev "Argentinske Novine".
Angora, 6. aprila. — Dočim je nemški poslanik v Turčiji doslej vedno potoval po železnici, je sedaj iz strahu pred ju-I goslovansko četniško aktivno-j stjo odpotoval v Nemčijo z leta-| lom.
Kuibišev, 28. marca (TASS) — 27. marca je prispel v Kuibišev novi poslanik in opolno-močeni minister Jugoslavije v Sovjetski Uniji, g. Stanoje Si-mič. Na postaji so ga pričakovali predstavniki Narodnega komisarijata za zunanje zadeve, člani jugoslovanskega poslaništva in grški minister v Sovjetski Uniji g. Panajotis Pipinelis.
New York, 6. aprila (Daily-Mirror) — Hrvatski ban dr. Šubašič je v svojem sporočilu Jugoslaviji na newyorski krat-j kovalni postaji med drugim de-! jal:
1 "Aktivni odpor naših četnikov in trdovratni in neizprosni odpor našega kmečkega sloja in delavstva bo pomagal porušiti oblast nacijev v Jugoslaviji in kaznovati izdajalce narod širom vse Jugoslavije. Danes ustvarjamo novo Jugoslavijo, boljšo in lepšo, svobodno za vsakogar, pravično za vsakogar, v kateri bo veljala samo ena volja, volja naroda, na temeljih demokracije."
London, 6. aprila (radio-JIC) — Med drugimi izrazi angleške javnosti, s katerimi je angleški narod pokazal svoje simpatije do Jugoslavije in našega naroda, je značilna zlastf izjava angleškega ^poslanika in časnikarja g. Vernon Barte-lett-a, ki je ob obletnici nemškega napada na Jugoslavijo dne 6. aprila dejal, da "narod, ki sam stopa v vojno, ne more biti nikdar premagan".
AMERIKANSKI SLOVENEC
M in nafetarejH eloveneki The first and the Oldest Slovene Hrt m AmšrikL	. Newspaper in America*
Ustanovljen tat IBM	EstabHahed 1891.
Iahaja vaak dan rum vedeli pan*- Issued daily, except 8 on day. Moo-dcljkvT k) (terror po pristikih.	day and the day aft« holidays.
Jadaja in tiaka:	Published bfi ^
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naalor aradniltva in oprava:	Addreaa of publication office:
1849 W. Cermak RdL, Chicago. 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjlafoa: CANAL S54*	Phone: CANAL 4544
Naročnina'	Subscription <
2a oelo leto_-J6.0Q	JTor one tear--16 00
2s pol lets __ 3.00	For half a year-100
Za četrt leta	,	1.75	For three moo tka--
Za Chtrago, Kanšdo to ferepo:	Chicago, Canada and Bocopa:
Za celo lato _i_Far am year -V.00
Za pol (eta_ &50	For half a year ___ 3.50
2k cam leta _ 2J00	Ft* three months--2.00
Posameana itorflka	_ 3c	Single copy	3c
Dopisi Talnega pomena ca hitro objavo morajo biti poslani na nradniitvo ▼saj dan in pol pred dnevom, ko iaide fiat. — Za sad*]o kterSDto v tednu je čas do "Četrtke dopoldne. M Na dopiaa brat podpiaa as na oabm. — Kokopiaov uredništvo na vrača.	: ________
Entered as second class matter. November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.__
potrebno tako, priznamo. Vencjar pa bi se dala indirektno lahko podpora izbranim strokovnjakom, ki naj bi se vrgli na propagandno delo recimo tu v Ameriki. Že davno je
bilo treba bombardirati visoke državne kroge s posebnimi publikacijami glede nase Primorske in Koroške, ne samo ameriške, tudi vlade drugih dežel po svetu. Nekaj bi že izdalo. Saj vedel bi svet, da zemlja ob Sinji Adriji je slovenska in hrvatska — slovanska in da se narod, ki na njej biva tega zaveda! Ob taki zavesti bi se ne barantalo tako brezbrižno s slovensko zemljo, kakor so to delali gospodje iz Londona pri zadnji mirovni konferenci. Živahna in močna propaganda je neobhodno potrebna in brez nje ne bo uspeha. Če te ne bo, bodo razni lordi zopet valjali s to zemljo, kakor bi bila od nikogar in bodo z njo skušali zadovoljiti Lahe, Nemce in Madžare. Ali naj res ponovno do kaj takega pride? Ne sme! Zato je pa potrebno da vpijemo in kričimo zdaj, ko še lahko.
šmmi ***	:	MIER1KANSKI SLOVENEC	, Torek, 21. aprila 1042
BREZ NASLOVA
/ Mi smo bili vedno prepričanja, da dokler se krivica, ki se je zgodila našemu slovenskemu narodu pri zadnji mirovni konferenci, ko se je skoro tretjino slovenskega naroda in slovenske zemlje dalo Lahom in Nemcem, ne popravi, toliko časa ne more biti pravega miru ob Sinji Adriji. Tako mislijo in čutijo v svojih slučajih zase tudi drugi slovanski narodi, ki so bili tu in tam na sličen način prizadeti. Mi z drugimi narodi in njihovimi pravičnimi zahtevami sočustvujemo in smo zato, da se jim krivica čimpreje mogoče izravna in popravi. Pri tem pa želimo, da bi tudi drugi z nami tako sočustvovali. To tudi bo, dosti več pa tudi oni ne morejo pričakovati od nas, kakor tudi mi ne moremo dosti več pričakovati od njih v sedanjih razmerah, ko so nas pretekle in sedanje razmere imele v takem šahu, da so nas naši narodni sovražniki imeli vedno razkosane in razdeljene. Zato glavna pomoč, more priti le iz lastnih vrst, kolikor je te pomoči, to je vse. Zato je prav in na mestu, da se Slovenci za svoje zasužnjene brate v Primorju, Goriškem in na Koroškem sami postavimo in storimo sami vse, kar zmoremo v namen odrešitve svojih bratov. Iz tega stališča je akcijo, ki se je začela pred par tedni razvijati v Clevelandu prav toplo za pozdraviti. Le navdušeno naprej!
Gotovi krogi med nami imajo seveda tfvoja lastna mišljenja o tem. Navajajo to in ono in da bi morali mi v isti sapi delovati tudi za združenje drugih slovanskih manjšin v Jugoslaviji in izven njenih mej. V tem sočustvujemo vsi, gotovo ni enega Slovenca, ki bi ne bil za osvo-bojenje in združenje slovanskih narodnih manjšin ali skupin. Ampak akcije pa morejo začeti v ta namen le tiste skupine same, ki se jih take akcije direktno tičejo. Mi pa jim moremo nuditi le vso mogočo moralno in drugo podporo, ki je od naše strani mogoča. Tudi mi ne moremo več pričakovati od drugih, kakor to. Pričakovati pa moremo več od tam, od centrale, v kateri je naš narod vtelešen po zadnji svetovni vojni in to je od državnega vodstva Jugoslavije. Zopet pa, prvo in glavno zanimanje mora priti od nas samih, ker zemlja za katero gre na Primorskem, Goriškem in Koroškem je pristno slovenska.
--9
So pa zopet mednarodne razmere take, da vodstvu Jugoslavije ni dovoljeno vse, kar si poželi. Vodstvo Jugoslavije zdaj le gostuje pod drugo streho in mora paziti, da te gostoljubnosti ne zapravi. Dokler si pod' lastno streho sam gospodar, pa če si zraven še močan, da veš, da ti tudi fizično nihče ni nevaren, tedaj že lahko razbijaš in tolčeš po mizi in deliš lekcije. Ko si pa gost pod drugo streho, moraš biti pa zelo oprezen, da gostoljubnosti in naklonjenosti ne zapraviš. Pri tem mislimo na to, da so najbrže posredi stvari, ki ovirajo direktno zahtevno odrešitveno delovanje jugoslovanske vlade v inozemstvu. Tako najbrže zahtevajo politične okoliščine, ki seveda niso prijetne in se nam ne dopadejo, toda ne smemo pozabiti, da smo v tuji hiši in tu moramo marsikaj potrpeti in mirno prenesti. Tako se godi nekako zdaj jugoslovanskemu vodstvu v tujini.
Kako pa naj akcijo za'osvobojenje slovenskih zasužnjenih pokrajin na Primorskem in Koroškem vodimo? Pravilen odgovor ni lahko dati, ker so okoliščine, v katerih se sučejo politični interesi onih, ki bodo imeli pri odlo-Čevanju glavno besedo, neznani. So pa še druge stvari po sredi, o katerih bomo še razpravljali ob drugih prilikah. Jugoslovanskim vladnim krogom, ne nam Slovencem ne ostaja preveč sredstev na razpolago. Ostane pa nam na razpolago eno sredstvo, ki je uspešno, če v pravih rokah in če ga vodstvo akcije zna pravilno in uspešno uporabiti. To sredstvo je propaganda! Propaganda, če pravilno in učinkovito uporabljena prinese marsikako zmago brez krvavih bitk. Nesreča pa je med nami Slovenci, kakor tudi pri jugoslovanskih vladnih krogih, da so pri propagandi najbolj skopi. Za vse je novac, za propagando ga ni. To je ena izmed glavnih ovir in zadržkov.
Vladni krogi zdaj gostujejo na tujih tleh. Paziti morajo, kako se^ibljejo, da gostoljubnost ne zapravijo. Bo
PRI BRATIH HRVATIH V ST. LOUISU
St. Louia, Mo.
V St. Louisu sem bil pred leti večkrat pri Slovakih, kjer je bil župnik pokojni Father Tu-sik. Imel sem tam misij on in razne pobožnosti.
Slovencev je bilo tu dovolj, da bi si bili lahko ustanovili svojo župnijo in bi si jo tudi bili, da nismo imeli toliko rdečih zastrupljevalcev, ki so razbijali zlasti slovensko slogo in edinost, da se marsikje ni dalo ničesar drugega doseči kot kake slovenske "Domove" s saloon-arji, "tavern" in slično.
Pač pa imajo svojo župnijo Hrvatje, kjer je dolgo let žup-nikoval naš blagi pokojni Father Kompare, pri katerem sem se velikokrat ustavil in vžival njegovo gostoljubnost.
Danes upravljajo župnijo hrvatski franjevci, ki jo lepo vodijo. Med tem časom so staro cerkev prodali in kupili veliko posestvo, nek bivši zavod od sester, sezidali novo veliko in krasno cerkev in novo dvorano kot hrvatski narodni dom. Bil sem vidno razveseljen, ko sem videl njih tako velik napredek, saj je njih napredek tudi naš napredek in ga moramo biti Slovenci in vsi Jugoslovani veseli tako, kakor svojega.
Sedanji župnik Rev. Teofil Peharik me je prišel iskat s svojim avtom na kolodvor, za kar sem mu hvaležen. Sprejeli so me res bratovsko in mi tudi bratovsko postregli. S Fathrom Teofilom se še nisva poznala, pač pa sva stara znanca s Fathrom Bonaventurom Anda-čič, ki je bil župnik v So. Chicago, ko sem bil jaz v Chicagi. Vesela sva bila oba, .da sva se zopet videla.
Kaj pa da, smo v naših razgovorih prišli oziroma zašli, nevede kdaj, tudi v našo jugoslovansko politiko, v kateri se pa danes mi Slovenci in Hrvatje še daleč ločimo in nismo edini. Fa-the Bono je star politik, ki je že doma v Hercegovini kot župnik krepko posegal in moral posegati v državno in narodno politiko. Toda je zelo moder in previden in vidi dobro ves današnji položaj hrvatskega vprašanja, ki že sam po sebi ni lahek, ki je postal posebno težak sedaj z novo "nezavisno" drža-
vo Hrvatsko, ki je pa naša sovražnica, ker je U. S. A. napovedala vojno. To sili in bo moralo prisiliti vse kat. hrvatske rodoljube, da bodo morali preusmeriti vso svojo dosedanjo politiko glede Jugoslavije in svoje bodočnosti.
Priznati moramo z veseljem j in čast dati tudi hrvatski duhovščini, da je zelo narodno zavedna, da iskreno ljubi svoj narod in se trudi in dela za njegovo bodočnost. Človeku, ki govori s katerimkoli hrvatskim s duhovnikom, pa naj je "staro-krajevec", ali tukaj rojen, se kar srce ogreje, ko vidi toliko in i tako požrtvovalno ljubezen do . naroda, toliko navdušenje za njegov obstoj in za njegov bla-i gor. Samo eno nesrečo obžalu-I jem pri bratih Hrvatih, da niso dobili to svoje duhovščino sem že pred 40 leti. Spominjam se še prav dobro, koliko sem pred \ leti pisaril domov hrvatskim i škofom in hrvatskim frančiš-
•	kanskim provincijalom toza-i devno, jim kazal versko zapu-i! ščenost dobrih bratov Hrvatov, I'silno potrebo dobre in idealne i j duhovščine, pa tudi dobro hr-.Ivatsko ljudstvo; ki si jih želi. i Najmanj sto hrvatskih župnij i bi se bilo moralo ustanoviti, da
-	bi bil vsaj del ameriških kat. Hrvatov versko vsaj deloma o-
I skrbi jen. Prav za to sem pa ta-i krat, ko smo ustanavljali naš i slov. frančiškanski komisarijat, i toliko delal v Rimu in v Ljub-i Ijani, da smo sprejeli tudi Hr-l vate vanj. Dvakrat 1. 1909. in , 1912. sem obiskal v ta namen ; tudi več hrvatskih škofov in
-	provincijalov v domovini, da bi
-	jih bil pridobil za to. Pa se ni
•	dalo veliko doseči. Posebno 1. ■ 1914, ko je bil tukaj hrvatski
provincijal iz Zagreba, sem mislil, da se bo kaj doseglo, pa se
-	ni nič, kar je ogromna škoda za
-	versko oskrbo Hrvatov.
[ Hrvatski župniji v St. Louisu želim veliko napredka.
Rev. K. Zakrajšek.
-o-
— Ko sedamo k zajutreko, i kosilu ali večerji, naj nam sto- , pijo pred oči ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali ima* jo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavžili ? Pomagajmo jid, zbirajmo za nje prispevke!
SMRT ROJAKA IN DRUGO IZ MINNESOTE
Ely Minn*
V Ely je preminul Slovenec Joseph Palcher, trgovec manu-fakturnega blaga na 2 E. Sheridan St., star šele 40 let. Smrt je nastopila po par teienski bolezni na srčnih organih. Njegova smrt je žalostno iznenadi-la vso nasebino, zlasti še mnogoštevilne sorodnike v Ely in Mesaba Range. Bil je s hčerjo Mr. in Mrs. Zgcnc iz Gilberta. Sele pred kratkim časom si je pokojni Joe kupil stanovanje, v namenu, da bi s svojo družino živel v lastni hiši. Toda, usoda je drugače odločila. Smrt mu je prekrižala njegove lepe nade za bodočnost. V Ely zapušča vdovo, sedem let staro hčerko in sinčka tev brate John, Frank in Edward, potem sestre Johana in Amalija Pol bratje so: Anton, I.<ouis. Viktor, pol sestre pa Mary, Julija in Angela ter njih mati vdova Agfies Palcher. Pogreb je bil dne 9. aprila iz hiše žalosti v cerkev sv. Antona p', d vodstvom pogrebnika Charles Mrhar, Jr. Slovesno sv. mase zadušnico je za pokojr.im daro-val Rev. Mihelčič in cerkev je bila ob tej priliki sko*>.i isap"! njena vernikov različnih narodnosti iz Mesaba Rantge, poset-»no iz Gilberta je dosp&<* r.a<-40 sorodnikov. Ko se jc. p* vorka avtomobilov razvrstila proti pokopališču, je bila >ol milje dolga. — Pokojni Joe je bil član KSKJ, Ameriške bratske zveze ter Moose lože. — Žalujoči družini in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Dne 9. aprila je na nočnem šihtu strlo nogo v stopalu rojaku John Rom-u. Nesrečo je povzročil velik kos rude, ki mu je padel na nogo. — Matija Rom iz Ely, se nahaja že en teden v St. Mary bolnišnici v Dulu-thu. Kakor se poroča, je opasno bolan.
Kakor v^e kaže, bomo imeli tudi letos pozno pomlad. Skoro
sredi aprila smo že, pa je prav
občuten mraz in vmes naletava sneg.
Jernejčan
-P-
ZANIMIVO PISMO IZ STAREGA KRAJA
Iz Denverja, Colo, pošilja naš naročnik spodaj objavljeno pismo, ki je iz krajev, ki je zase-; deno po Nemcih to je iz kranjske okolice na Gorenjskem. Glasi se:
- 19. Junija, 1941. , Dragi Fredi:
, Tvoje pismo sem prejela po , 28 dneh. Bilo je šele 14. maja j štempljano v Denver ju. Od te-I ga časa je marsikaj drugače tukaj pri nas. Pri nas smo za-j sedeni od Nemcev, ti so do mit-. nice v Št. Vidu in tam je tudi . laška meja. Ljubljana je od i Lahov in ona okolica proti Rakeku. Vse drugo je v teh rokah j (nemških). Vojne nismo nič videli tukaj v našem kotu, samo razstrelbe so se čule od vseh strani, ko so vse mostove spustili v zrak Srbi za seboj. Tudi v Kranju čez Savo, ta lepi most je šel v Savo. To so bili dnevi , groze. Saj vojne ni bilo, ker so vsi vrgli orožje stran tukaj v Sloveniji, ker so se držali obljub — same dobrote od tam od severa, in so mislili,, da bodo res držali besedo. Na Do-
lenjskem pri Novem mestu--ac i bile bitke in tudi bombe bo me- I tali uni, in so več sto konj in I ljudi pobili. Tudi pri Mariboru so bile bitke. Tukaj nič. Takrat je bilo čudno. Vse so mi pobrali na fronto, tudi Toneta, in smo I 9 dni in noči same obratovale, < (ženske). Jaz sem mislila, da me bo konec od samih skrbi. Tumaževec pa ni bil nič poklican. Ravno ta zadnje dni je dobil poziv, pa je bil polom, tako' da mu ni bilo nič sile. Nad Ljubljano so tudi prišli aero-plani od severa in so vrgli nekaj bomb. To je bilo na cvetno nedeljo zjutraj. Takih Velikonočnih praznikov, še nismo doživeli. Ljubljanska radijska postaja je bila kup razvalin. Čez Kokro so prišli .šele čez 4 dni, ko so naši odšli. Niti ena puška ni počila — ne pri nas ne proti Lahom — taka zmaga je bila kaj slavna. Na Hrušici (pri Jesenicah), kjer je Ružačev Francelj, tam je bila groza. Vse hiše so brez oken oziroma šip, še komate je ven vrgel zračni pritisk, ker tam so Srbi vrgli v zrak celo goro, ki je skozi tunel našo in nemško mejo. 64000 kilogramov ekrazita je bilo zazidanega v tunelu v sredini, tako, da bodo morda leto dni delalo 600 ljudi, predno bo vozil vlak na Nemčijo. Vse, vse je bilo zbito in porušeno. Jaz ne vidim nič ker še nisem bila od doma vas čas, in* tudi drugih ne vidim, kot teh 7 nemških orožnikov v Cer. Ker so vsi domači irez služb — za kramp in lopato — kar je slovenskega. Ko bi še enkrat bilo tako kot pred polletom, narod bi norel od veselja. Tukaj je vse brez službe, vse uradništvo je, ali na cesti s krampom, ali v kehi. 95 slovenskih župnij ali fara nima več nobenega duhovna. Vse je zaprto in mučeno. V škofijskih zavodih v St. Vidu, je 800 jetnikov. Sama inteligenca, duhovni, profesorji, učitelji, in tudi taki, ki imajo kaj pod palcem. Se Rabič iz Šenčurja je med njimi, in naš frizer. Pri nas ni nič šole, nič zvonenja, nič maše, nič Boga, nič kruha. Saj to je vse brez veljave. Tem manje kruha, tem preje se to iztrebi, kar nima veljave; to je, vse ljudstvo/kar ni tega imena. Danes ne velja nič gospodar, velja samo pocestna baraba. Danes si ničla, kar si bil pred nekaj.
■	Vse je tako — da bi bilo bolje da bi nas pobili, kot pa počasi pustili umirati. Tukaj je vse na karte, to se reče, da kart je dosti, ali drugega nič. Vse je
> šlo gor čez izaro in čez gmajni-i co. (Mišljeno, čez Jezersko in - Koroško). Ce ne vozi vlak, vozi i Da dnevno sto tovornih avtomo-
•	bilov. Tukaj nima nobeden več
•	avto ne motornega kolesa, vse t ie šlo gori čejj gmajnico. Tudi I Radanovič ga je dal — Muss
■	Sein. — Tukaj nemore nobeden t kupiti obleke, mora dokazati, : da ima samo eno, ne čevljev,
■	vse na karte. Ce se kedo oženi, i poroka je pri županu, oziroma
komisarju. Krst tudi. Ce pa kedo umre, ga pokoplje mežnar. Samo pomisli, kaj se to pravi, da ljudje, ki se ponašajo z najvišjo kulturo, pa se tako vede-io— na povelje ene same osebe. Dragi Fredi — bodi srečen ia si tam in nikar,ne zabavljaj na Angleže. Ce nas ne reši (Dalje na 3. strani)
jDogodkijj
Smrt rojaka v Puebli
Pueblo, Colo. — Zopet je potrkala bela žena in pobrala gospodarja. Na Veliki petek je tukaj izdihnil Mr. Joseph Berg-lez in odšel k svojemu Stvarniku. Pokojni je bil doma iz Šmarja, fara Slivnica. Bil je delaven gospodar in dober svoji družim. Star je bil 54 let. Zapušča ženo, tri sine in eno hčer ter sorodnike v Denver ju. Pokopan je bil iz cerkve Marije Pomagaj. Mr. John Germ mu je zapel lepe žalostnike v zadnje slovo. — Naj počiva v miru in naj mu sveti večna luči Ostalim naše sožalje!
Rojakinja v bolnišnici
Chicago, 111. — Poznana rojakinja Mrs. Katherine Oster-man, ki se že del j časa nahaja v bolnišnici v Elgin, Dl., se zahvaljuje za Amer. Slovenca. Pravi, da ji je dolgočasno med samimi tujci, sedaj ji bo vsaj Amer. Slovenec delal nekoliko družbe. Ob enem prosi, da bi jo kdo prišel obiskat, da bi ji ne bilo tako dolgčas. — Rojakinji želimo skorajšnje vrnitve na dom!
Aktivnost Jugoslovanskega kluba v Duluthu
Duluth, Minn. — Pod pokroviteljstvom) Jugoslovanskega kluba v tej naselbini, smo imeli dne 9. aprila, v četrtek, jako lep in zabaven večer. Sloveči tamburaški zbor, ki ga vodi naš rojak Matt Gouže z Duquesne univerze, je imel koncert, kateri je vsestransko lepo uspel. Dvorana je bila nabito polna. — Ravno ta Jugoslovanski klub se pripravlja s posebnim programom tudi za 9. in 10. maja, ko se bo mudil tukaj jugoslovanski minister Slovenec g. France Snoj.
Na obisk prišla — umret
Cleveland, O. — Pred kratkim je prišla na obisk k svojP" ma polbratoma Ignac Rugelj in ; Frank Peček, Mrs. Frances Raven, iz Brownsville, Pa. Tukaj .je zbolela in Se podala v Charity bolnišnico, kjer je v sobodo 11. aprila umrla. Doma je bila iz vasi Trebinac pri Mirni na Dolenjskem in je prišla v Ameriko preJ 35. leti. Zapušča soproga, tri sine, tri hčere in poleg zgoraj omenjenih še druge sorodnike. Njeno truplo je bilo v torek 14. aprila prepeljano v Brownsville, Pa.
Vile rojenice
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so posetile družino Mr. in Mrs. Frank Trček na Addison Rd. in jim prinesle v dar zalo hčerkico. Dekliško ime srečne matere je bilo Jennie Bogataj. — Castitke!
Poroka na Biwabiku
Biwabik, Minn. — V tukajšnji cerkvi sv. Janeza Rrstnika sta se poročila Slovenka Miss Marcela Kure z ženinom Mr. Edw. Servatka. Nevesta je hčerka tukajšnje slovenske družine Mr. in Mrs. John Kure.
TARZAN (435) TARZELINA NAPAKA	(Metropol Mewpap« Service)	Napisal: Edgar Rice Burroitfh*
Tarzela je uprla svoj pogled na velikega vojaka, ki je tudi njo gledaL
Tarzan je pa svarilno klical z drevesa: "Tarzela, hitro sem na drevo! Te bo ugrabili!"
Toda njena pazljivost se je obrnila na drugega vojaka, ki se je naenkrat • pojavil njej za hrbtom, a ta je bil bolj oduren.
To je Tarzelo zapeljalo, da ga jo začela zmerjati in prav to je postala za njo tudi pogubno.
J. M. Trunk.
TEDENSKI KOLEDAR
26.	Nedelj« — 3. po Vel. noči.
27.	Pondeljek — Cita, dev.
28.	Torek — Egidij.
29.	Sreda — Peter, muč.
30.	Četrtek — Katarina Si jen.
1.	Petek — Filip in Jakob.
2.	Sobota — Atanazij.
Četrta nedelja v aprilu
PROTI ALA8CI BODO GRADILI CESTO
V Lada ima ▼ načrtu sgradiiav dolga casta, ki bi vasala Zad. država in Alasko. Casta bo savada lekla preko kanadskega ozemlja in pri gradni no pomagala tudi Kanada. Gornja slika kaže. ko so v neko pokrajino blisu Nelson, B. C., kjer je ie vse pokrito s snegom, pripeljali mažinerijo sa graditev.
*	■ i.	-	.	■■	'*<:'f. i.. * v t.' "	*	'	v	>	."	«% ". -
Torek, 21. aprila 1942	AMERIKANSKI SLOVENEC	'	•	Stran S
ggggggM^P^MMM'*' i	■.	i i	—»	•	T	-	_____
o
Kakšen dobiček bi mogel dohajati Bogu iz tvoje službe, s katero mu služiš vse dni, in iz tvojega večnega izveličanja, ako ga boš, kakor trdno upaš, dosegel?? Zaradi tebe in le radi tebe Bogu ne more biti dosti ležeče niti na enem niti na drugem. Ali bi bil Bog manj srečen in manj isti večni in v sebi samem neskončno Bog, ako bi mu ne služil prav noben narod na svetu, in bi se ves svet na vekomaj pogubil? Ali je blaženost božje odvisr^a od tvoje blaženosti, ali pa tvoja blaženost popolnoma odvisna le od njegove blaženosti ? Ako &e toraj Bog ne ozira na svojo lastno korist, na noben lasten dobiček, ko te kliče in vabi k večnemu življenju, in se pri tem klicu ozira edi-nole na tvojo korist, čemu se vsaj tu in tam ne moreš pov-speti do tega, da bi mu služil ne radi svojega lastnega dobička in plačila, temveč da bi mu služi! edinole zaradi njegove časti in v njegovo slavo, ter
se enako velikodušnega in radodarnega njemu s kazal? Ko je Bog radodaren do tebe, ni radodaren do sebe, ker od tebe sam nima in ne more imeti prav nobenega dobička. Ako si pa ti velikodušen do Boga pri nesebični službi in ljubezni, si radodaren in nesebičen v resnici le do sebe, ker ves dobiček ✓od take radodarne službe pripada le tebi in edinole tebi, saj po jasnih njegovih besedah niti za požirek vode, katerega si ponudil iz ljubezni bližnjemu, ne boš izgubil svojega pla-
Bog nas obiskuje s svojo mi-ostjo tako, kakor ga mi častimo: če si ti do njega radodaren, je on veliko bolj do tebe, ker on je veliki Bog, ti majhen, reven človek. Bog se ne da prekositi po nobenem človeku. Ako ti pomnožiš tvoja dobra dela, poveča Bog toliko več svoje milosti. "Pomnožil si svoje veličastvo, in zopet si me potolažil (Ps. 70,21)".
BARAGOV SVETILNIK
P. Bernard Ambrožič OFM.
Delo Kolumbovih vitezPv v Michiganu za Barago.
Baragov Svetilnik je pri metanju svojih žarkov na vse strani pri vsej svoji najboljši volji mogel izslediti v zadnjih časih samo dve svetli točki v prizadevanju za Baragovo stvar. Res, samo dve svetli točki .. .
Ena svetla točka blišči Svetilniku naproti tam doli iz Južne Amerike, iz Ekvadorja, kjer gori za Baragovo stvar Rev. Trampuš in dosega krasne ujspehe v razširjanju Baragove časti.
Druga svetla točka je precej bliže, namreč v Detroitu, Mich., kjer Jože Gregorič spet in spet seda v svojo "klavzuro" in zbira stvari o Baragi, poleg tega pa pomaga člankarju tednika "The Michigan Catholic", da priobčuje teden za tednom krasne članke o Baragi. Še druge reči se napovedujejo, pa doslej še niso dozorele za Svetilnikovo raznašanje novic.
Te dni je zasvetlikala tretja j točka, in sicer iz Marquetta,| Mich. Tudi kar je od tam pri* šlo, še ni vse zrelo za javnost, nekaj je pa tudi takega, kai Svetilnik lahko porabi. In porablja z največjim veseljem.
Monsignor Zryd, kancelar marquettske škofije, piše med drugim:
"S pomočjo Kolumbovih vitezov razširjamo zanimanje za škofa Barago po vsej michigan-ski državi. V letošnjem poletju mislimo prirediti celo vrsto romanj v Eagle Harbor in v Marquette. Tudi še vedno olepšava-rao kripto, kjer počiva svetniški Baraga. Upamo, da bo to delo v kratkem končano."
Prilagam pismo, ki je bilo razposlano vsem uradnikom in duhovnim vodjem Kolumbovih vitezov v Michiganu. V pismu boste našli tudi pisma michi-ganskih škofov in Vas bo veselilo, ko boste videli, (ako navdušeni so drug za drugim za Baragovo stvar."
Tako in podobno piše Msgr. Zryd, ki je bil pri ziulnji letni
seji Baragove Zveze osebno navzočen v Clevelandu. Obenem s priloženim pismom, ki naj bo tu priobčeno v slovenskem prevodu, je tretja svetla točka v prizadevanju za Baragovo čast.
Michigan State Council, Knights of Columbus.
Office of State Chaplain Marquette, Mich. Dragi duhovni vodja:—
Pri raznih okrajnih shodih, kakor tudi pri sprejemnem banketu v Ishpemingu 9. novembra 19% 1, sem predložil poseben načrt za vse Kolumbove viteze michiganske države, da bi se namreč posvetili delu za kanonizacijo Friderika Barage, prvega marquettskega škofa.
Moj nasvet je bil sprejet s takim navdušenjem da čutim potrebo, razposlati na vse strani posebno pismo s podrobnejšimi navodili, kaj naj storimo glede tega vprašanja.
Upanje, da bo nekoč ta veliki indijanski misijonar od svete Cerkve po vzdignjen na oltar, je ostalo živo v srcih vseh, ki so poznali sveto življenje in delovanje tega. našega škofa, vse od njegove smrti v letu 1868 dalje.
Baragovo zadevo so skušali pospeševati vsi marquettski škofje od leta 1903 dalje, ko je škof Eis, blagega spomina, napisal pastirski list v tem smislu. Naš sedanji škof, Francis J. Magner, se je pa še prav posebno zavzel za to zadevo. Most Rev. Plagens, škof v Grand Rapids, v čigar škofijskem ozemlju je Baraga začel svoje misijonar j en je med Indijanci, je obljubil z vsemi močmi podpirati delo za Barago. Prav tako vsi drugi škofje Michigana.
Izven naše države je v prvi vrsti pokazal veliko zanimanje in navdušenje za Barago apostolski delegat Amleto Cicogna-ni, ki je napisal o Baragi v svojem delu: Svetništvo v Ameriki. Slovenci so si ustanovili posebno Baragovo Zvezo, ki nabira člane po vsej Ameriki, in ima poseben namen, pospeševati mes lo Baragovi beatifika-
ciji. In v ljubljanski škofiji, ki' je rojstna škofija Baragova, se, je neuradni proces že pričel.
Škof Baraga je preživel največji del svojega življenja tu med nami, zato je pač naša posebna dolžnost, da se zavzamemo za njegovo beatifikacijo in poznejšo kanonizacijo. Baraga je slava naše države in Čast naše vere. On je naš. Zato je nad vse primerno, da se organizacije Kolumbovih Vitezev oprime tega gibanja in mu da po najboljših močeh vso svojo oporo.
Vsak Kolumbov Vitez naj se do dobra seznani z življenjem in delom škofa Barage, ki je tako zelo proslavil našo državo s svojim delom. Vsak Kolumbov Vitez naj tudi druge seznanja z delom škofa Barage.
Vsako društvo naj izvoli poseben stalni odbor, ki naj ima prav to nalogo, da zbere čimveč podatkov iz Baragovega delovanja, obenem naj pa sk>*bi za posebne dejavnosti v svojem kraju za Baragovo propagando. Vitezi naj preiskujejo zapiske v starih časopisih, v javnih in privatnih knjižnicah in podobno. Tudi med starimi ljudmi naj poizvedujejo za mnenje o škofu Baragi ki so ga slišali od svojih prednikov, in sploh naj skušajo nabrati_ podatkov iz najbolj prvotnih virov.
Kjer je mogoče, naj natančno določijo lego Baragovih cer-N kva in šol. Ako tako kaže. naj se take cerkve in šole zopet upostavijo,> ali pa vsaj zavarujejo, da do konca ne razpadejo. Relikvije, na primer pisma, knjige, osebna lastnina itd. škofa Barage naj se poskušajo najti. O vseh takih najdbah naj se vodi zapisnik in prepis naj se pošlje državnemu uradu Kolumbovih Vitezov.
Kadar se bo uradno otvoril proces Baragove beatifikacije, bodo vse te stvari neprecenljivega pomen^ in bodo zelo pripomogle k hitrejšemu He?n.
Po našem mnenju bi bilo vse tako delo resnična Katoliška Akcija. Katoliška zavest in splošna civilizacija v naši državi dolgu jeta silno veliko tkofu Baragi. S tem, da seznanimo javnost z njegoVrm Življenjem in delom, tudi pokažemo kako nam je treba ceniti dar vere in splošne kulture. Sijajni zgled in gorečnost za pridobivanje duš, ki ga imamo v škofu Baragi, mora biti za vsakogar, ki Barago pozna, nova inspiracija za bolj plemenito katoliško življenje.
^ * Listen to • •
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
* Featuring a Program *f *
YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP !
ISM kfioryctee (Tee of the Dial) S a	i
Prepričani smo, da bo vsak Kolumbov Vitez z veseljem posvetil svoje življenje temu plemenitemu namenu. Molimo prav iskreno, da bi skoraj prišel dan, ko se bo ime tega mi-chiganskega škofa svetilo v ko-
ledarju med imeni božjih svetnikov.
Vaš,
Joseph L. Zryd, duhovni vodja za Michigan.
January 19. 1942, za štiriin-sedemdeseto o'oietnico Baragove svetniške smrti.
NEKAJ 0 TUJKAH
Nemci so si tujke na športnem polju izposodili pri Angležih, na denarnem in glasbenem pri Italijanih, za jedilne liste pri Francozih, sami pa so drugim pomagali z izrazi ' Film", "Rešeh" in "Ersatz".
Menda v vsakem jeziku tvorijo tuje besede poglavje zase. In glede njih so ljudje zelo različnega mnenja. Nekoč je nekdo dejal: "Hvala bogu, da imamo vsaj tujke!" Drugi pa spet menijo, da so tujke stvar, ki so čisto odveč in samo kvarijo Čistost domaČega jezika. Najbrž bo še najbolj pravilno, če imajo vsaj deloma oboji prav. Že pri našem jeziku, ki ni ravno preveč bogat in popoln na izrazih, vidimo, da dostikrat lahko brez težav tujke nadomestimo s krasnimi domačimi izrazi, ki ne povedo nič manj kot tujke, na drugi strani pa jih razume tudi najpreprostejši človek. Cemu bi torej rabili tuje izraze, ko je naše pisanje vendar namejenc našemu ljudstvu. Če bi v tem primeru rabili tujke, bi morda kdo upravičeno mislil, da se pisec dela samo učenega.
Nasprotno pa imajo tudi oni drugi, ki pravijo, da so tujke prava sreča, delno prav. Kajti res smo včasih z izrazom v za-
dregi in si kar ne moremo prav pomagati, če se ne poslužimo tuje besede. Domačega izraza, ki bi povsem odgovarjal temu, kar hočemo povedati, nimamo. In v tem primeru res storimo bolje, če rabimo tujko in jo ma-gari razložimo, kakor pa. če bi uveljavili slabo domačo besedo. Na noben način pa seveda ni prav, če lepe slovenske izraze, čeprav morda še niso preveč v j rabi, kar vse vprek črtamo iz našega besednega zaklada in jih hitimo nadomeščati spet s tujkami, lei jih že tako dostikrat v sestavkih kar mrgoli.
Da je kak narod začel uvajati v svoj jezik tujke, je pač moral imeti za to globlji razlog. Od tujcev so posamezne besede začeli narodi prevzemati le tedaj, •če so bili s svojimi v zadregi. Toda te, od tujega jezika prevzete besede pa predstavljajo še nekaj več. To so ooenem nekako zrcalo, ki kaže, kako en narod gleda drugega. Nemci so n. pr. Francoze gledali vedno kot narod dobre kuhinje, izvrstne vzgoje, in vljudnosti. Zato je nemški jezik prevzel iz francoščine besede in pojme predvsem s tega področja, kajti tudi Nemcfem se je zdelo, da s temi tujkami bolj zadenejo pravi
PREDSTAVLJA SL DA JE DOMA
Nekemu rojaku se očnridno toži po njegovem domačem meetu New Yorku, ko mora prebivati zdaj v zapuščenih divjih krajih v British Columbia, kjer 9radijo oaato proti Alaski. Da si preaeae domotoije, si je poeta-vil kriaiičao znamenje dveh glavnih cest v New Yorku, k čemer je dostavil nekoliko domišljije, da se zdaj morebiti ras čuti kakor doma.
ŠM ARNICE
*
Onim, ki se zanimajo za slovensko Šmarnicc za Majniške pobožnosti javljamo, da imamo na roki po par izvodov spodaj navedenih slovenskih Šmarnic. Kdor jih želi naj se požuri, ker bodo vsak čas razprodane. Te so:
Evharistične Šmaratce........................................$1.50
Lavretanske Šmarnice..........................................$1.00
Lepa ai, lepa, Roža Marija ................................$1.00
Marija vzor krščanskega življenja....................$1.00
Marija v predpodobah in podobah......................$1.00
Na v. Goro, (Dr. Brumat) J&........................,...$1.00
Rimske Šmarnice, (Dr. Opeka) ..........................$1.00
Sv. Marjeta Marija Alakok,............/.................$1.00
Šmarnice Arakega župnika ...............................$1.00
Znamenje na nebu .............................................$1.00
Naročilom je prid jati potrebni znesek in istega poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
smisel onega, kar hočejo povedati, oziroma da se lepše in določneje izražajo. Tako imajo v francoščini svoj izvor n. pr. besede "koketerija", "eleganca", "moda", dalje na jedilnikih skoraj vse naštete jedi do "de-serta". Celo nemška "Suppe" izhaja iz francoske "soupe".
Na športnem polju pa so šli Nemci po nove besede na posodo k Angležem. Tamr so si nabrali izraze 'tenis", "match", "box", 'crawl" itd. Prav nobene športne panoge menda ni, kjer ne bi bilo uvedenih tudi v tujih jezikih vsaj nekaj angleških besed.
Od Italijanov pa so Nemci prevzeli zlasti na polju denarnega prometa in glasbe nešteto izrazov in besed. Tako se v Nemčiji, pa tudi drugod ne, menda res nihče ne spodtika več nad italijanskimi besedami "saldo", "diskont", "bankrot", "sonata", "piano", "forte" in slično.
Toda pri vsem tem ne mislimo trditi, da so bili ravno Nemci tisti, ki so se tako priclno . vrgli na tujke in se z njimi obogatili. Tudi sami so izposoje val: besede drugim, ali bolje rečeno, tudi nekateri nemški izrazi so se drugim narodom začeli zdeti . izredno dobrodošli in prikladni, . naravnost vabljivi, da jih posnemajo. Tako je n. pr. pred nedavnim izšla v Angliji knjiga pod naslovom "Heimweh", po naše "Domotožje". Angležem se je ta beseda toliko priljubila, da so jo ohranili kar takšno, kakršna je, ne da bi jo posku-- šali prevesti v svoj jezik, če-) prav bi jo vsaj za silo prav go-, tovo lahko nadomestili z an-, gleško. Potem pa imamo danes . še dosti drugih nemških izra-I zov, ki glede njih nikomur niti na misel več ne pride, da bi jih i prevajal. Naj navedemo n. pr. . samo besede "Reich", "Fueh-[ rer", ' Ersatz". Za izraz "Er-, satz", ki ga dapes zlasti v Fran-' ciji zelo pogosto uporabljajo in r za katerega ima še uboga slo-i venščina res lepo besedo "nado-. mestek", francoščina do sedaj ' nima nobene dobre nadomestne besede.
-o-
OMEJITEV ZA GRAMOFONSKE PLOČE
Washington, D. C. — Vojni produkcijski urad je zadnji torek izdal odredbo, po katere se sme neka snov, nazvana "še-lak" uporabljati za civilne potrebe le v omejeni meri. Kot posledica tega, se bo izdelovanje gramofonskih plošč skrčilo na 30 odstotkov produkcije lanskega leta. "Šelak" se dobi skoraj izključno samo v Indiji. ; •	-o-
—Buy Defense Bonds and Stamps—
DELO ZA ŽENSKO
Vdovec srednje starosti išče za opravljanje hišnih del Slovenko srednje starosti, ki je poštena in katoliška ženska. Katera želi ponudbo sprejeti, naj piše na upravo tega lista pod značko "Vdovec".
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
Amerika z Angleško politiko, smo zapisani poginu. Saj tudi Ljubljana strada, ker je obkoljena in ne puste ne nič živeža notri. Ali imajo vso prostost in tudi kruha, in vse je na svojem mestu v službah. Italijani so bolje velikodušni, seveda, tudi sa-Jiti nimajo. \V Ljubljano ne vozi nobeden avtobus. Samo Kranj, Kamnik. Tukaj nimamo nič pqste, nič časopisov nič radija — \iič sploh, nič, in ne smemo nič. Zame nikar ne skrbi, jaz imam še zaloge za živež, in tudi lepi vrt imam če mi ne vzamejo. Obratujemo še kar ponavadi, in zdrava sem, le shujšala sem. Kadar pišeš — piši j. Zak. v (Italji) zame da prineso pismo na Novi Svet v ljublj. Ker~ tudi moja pisma nfese 2an v ljubljano, ker tukaj ne gre nikamur.
Prej mi mnogo pozdravov od tvojih prijateljev in tvoje mame.
Pripis: Danes je največji praznik Sveto Telo pa nič maše, nič procesije.
ZNAL SI JE POMAGATI
Sloviti igralec Josef Kainz je bil strasten kadilec. Pred vsakim nastopom in v odmorih med posameznimi dejanji je moral pokaditi vsaj cigareto.
V času, ko je bil na Dunaju, se je hotel pisatelj Arthur Schnitzler spoprijateljiti ž njim in ga pripraviti do tega, da bi igral glavno ulogo v kakšnem njegovem delu. Toda Kainz je ostal hladen in se ni dal pridobiti. Tedaj se je Schnitzler izmislil izboren trik. V svojem delu "Medigra" je ustvaril glavnega junaka, kapelnika, tako, da je na odru neprestano kadil. Kainz je z veseljem prevzel takšno ulogo in sedemdeset večerov zaporedoma je prihajal na oder s tlečo havanko. Takrat sta se pa s Schnitzlerjem nerazdružljivo spoprijateljila.
PRISPEVKI
za trpeče rejake v starem kraju
III. zbirka
Mrs. Mary Terlip,
Mulberry, Kans.........$ 1.00
Mrs. M. Swan,
Valley, Wash..........................1.00
John Jerich,
Chicago, 111............. 10.00
Prejšnji izkaz ................ 9.00
Do 17. aprila 1942
skupaj ............."............$21.00
Zgorajšni znesek $21.00 smo izročili danes Mr. Leo Jurjove-cu, blagajniku Slovenske sekcije Jugoslov. Pomožne Organi-. zacije in je III. zbirka s tem zaključena.	_
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio aro od 9. do 10. are dopoldne. na WGES postaji, 1360 kilocycles.
"SAMOSTANSKI LOVEC"
LUDVIK GANGHOFER
Do your share to preserve the American way of life. Invest regularly in Defense Savings Bonds and Stamps, i
[ ' * V" *
\ Predstavite valim prijateljem "Amer. Slovenca" in jhs ga priporočite, da se nanj na-roče!
o- „ . AM£K1KANSU SLUVEhti:	Torek, 21. aprila 1942
• olT&n 4	__—	»i
Blizu cerkvice je stala iz debel spahnje-na samotorica, v kateri je domoval pater Evzebij z enim bratom in dvema hlapcema.
Qče Evzebij, ki je bil že opazil čoln, je sprejel prošta na bregu jezera.
"No, kako mu gre?" je vprašal gospod Henrik, ko sta šla proti samotorici.
Pater je zmignil z ramen.i "Utegne se upirati še dneve, še tedne. Njegova orjaška narava se bori proti napadom smrti kakor skala v hudournikovi strugi proti zagonom valov; toda.voda ne popusti, skala se mora umakniti. Še pred uro je tresla moža divja mrzlica ..Evzebij je postal. "Ali veste, gospod, da teži moža velik greh?"
"Kaj meniš?"
."Izdal se je v mrzlici, on je bil, ki je zabodel Hajma."
"Vem. In ti, Evzebij, ohrani zase, kar si izvedel. Ali je zdaj pri zavesti?"
"Za nekaj trenutkov večkrat, dokler ga ne zmore spet slabost."
"In da je prestal mrzlico, ne vzbuja nič upanja?"
Evzebij je odkimal. "Spet se bo vrnila. In največja nevarnost leži tam, kamor ne morem s svojimi rokami, v prsih. Skoro vsa rebra so zlomljena in pljuča pretisnjena. Zunanje rane, te bi njegova narava morda še prenesla. Seveda desna rama, ti moj Bog, ta kaže slabo; vse žile pretrgane, roka je mrtva in rama ohromela."
"Desna rama? V desno ramo je bil zasadil Hajmu nož."
Stopila sta v izbo, kjer je ležal Volfrat; mirno je počival na blazinah, opasan čez prsi z debelimi povoji, roke v deskah in povezane, da bi jih ne mogel premikati; po vsem obrazu platnene krpe, da si spoznal komaj oci in usta — prava podoba žalosti in usmiljenja.
Bil je pri zavesti in je spoznal prosta. "Gospod, dobri gospod," se je odzvalo rahlo ječanje z njegovih bledih usten.
"Evzebii, pusti naju sama!" je dejal gospod Henrik.
Oče Evzebij je odšel ven in sedel pred samotorico na sončno klop. Od znotraj se je v presledkih oglašal prost; menda je nekaj spraševal, na kar je Volfrat medlo odgovarjal. Evzebij ni poslušal. S prekriža-nima rokama se je naslanjal na steno in njegove pametne, vedoželjne oči so počasi polzele naokrog, kakor bi narava ležala pred njimi liki razgrnjen pergament: vsako drevo črka, vsaka skala beseda.
Tedaj mu je rahlo zagomazelo po roki; čez njegove prste je hitela mravlja; sklonil se je in nastavil roko, da je izgubljena živalca spet zlezla na zemljo; tu je našla družbo, zakaj neka druga mravlja se je žurila od nasprotne strani po pesku; srečali sta se na ploskem kamenčku, osupnili, se pričeli s tipalkami živahno prerekati, se pomaknili nazaj, stekli naprej in se v hipu spopadli.
"Povsod in vedno isto,'' se je nasmehnil oče Evzebij in potapljal s prstom boreči se mravlji, da sta prestrašeno skočili narazen. "Svet je tako velik! Mirno in tiho bi lahko hodil eden mimo drugega. Toda ne, zanalašč ne, skačeta si v lase, grizeta se,
bijeta in koljeta." .; %
11 ■.__, iH j * ;. ..". i*'	j
Gospod Henrik je stopil iz samotorice;
z obraza in iz oči se mu je brala velika vzburjenost. Naročil je patru, naj skrbno neguje šolarja. "In, kaj hočem še reči, za-rad; njegove sestre ti moža ni treba nič več spraševati.'"
Hitro je odšel na obrežje, da bi se vrnil domov.
Ko je uro pozneje jezdil mimo solarjeve hiše, je na zapuščenem dvorišču opazil E-gerja, ki je s prekrižanima rokama na hrbtu zlovoljno motril hišno streho in stene.
Kmetu se je z njegovo prijaznostjo za Volfrata očitno zelo mudilo, zakaj že naslednje jutro je pričel z delom; žena je sicer kričala in se ujedala, toda Eger je na vsa zmerjanja in vprašanja samo malo-dušno odgovarjal: "Mora biti, gospod hoče tako! Vprašaj njega, zakaj!" -
Dan je minil za dnevom.
Zefa je hudo zbolela. Novice iz šentjer-nejske samotorice so se glasile vedno enako: žilava, toda brezuspešna borba s smrtjo. S tovorniki soli je pa odhajalo sleherni dan prijazno sporočilo v Salcburg: Gitka naj bo mirna, vse gre dobro.
Po dveh tednih se je Hajmo toliko pozdravil, da je mogel spet nastopiti svojo lovsko službo. Toda lica se mu niso hotela več pordečiti, njegove oči so bile motne in utrujene. Vedri, živi fant se je spremenil v tihega, vase zatopljenega moža. Z železno | vztrajnostjo je opravljal svojo službo. Toda v koči ga za del j časa ni več strpelo; in ko so se noči otoplile, je legel, kjer ga je ulovila noč, pod milim nebom k počitku. Po cele ure je presedal ob križu v Rdečini in strmel v žeblje, s katerih je bil odnesel jug Gitkine telohe. Kam? Kam?
Še dva tedna in na planini se je pričela paša. Na nižje ravnice so bili prignali mlado goved že prej, zdaj so prihajale molzne krave na visoke pašnike.
Nekega sončnega jutra je bilo na Eger-jevem dvorišču vse živo in razgibano. Spuščene krave so z iztegnjenimi repi begale sem in tja ter mukale, toda še vedno ne dovolj glasno, da bi prevpije Egerico, ki je bila že pred dnevi vstala z bolniške postelje in letala po hiši in dvorišču kakor — Eger je navadno rekel — kakor živi hudič. Dva hlapca sta stala pred vozičem, naloženim s planšarskimi potrebščinami. Tudi Cenca se je bila že pripravila za na pot v gore ter si okrasila klobuk in palico s cvetlicami.
Eger je godrnjaje hodil okoli, dokler ga ni poklicala Cenca: "Kaj je oče, zakaj ni privajača? Saj ste menda vendar nekoga najeli?"
"Seveda sem ga najel! Že pred štirimi tedni se je ponudil. In samo živež je zahteval, nič plačila. Pa sem ga kar vzel. Poglej, že prihaja."
Cenca se je ozrla in videla, da je stopil na dvorišče krofasti Jurče. Jezno se je za-smejala, rekla pa ni nič.
Planšarji so se zbrali ok^li gospodinje, da je izmolila pašno molitev ter pokropila ljudi in živino z blagoslovljeno vodo.
Potem so odrinili med hruščem in t ruše em, med mukanjem in zvonjenjem.
Pozno na večer so prispeli do planšarske koče v Rdečini; naslednje jutro sta hlapca odšla in začelo se je delo po starih navadah.
Cenca je s površno čemernostjo opravljala svoje posle; nikjer je ni prav strpelo in njen nemir je naraščal od dneva do dneva.
Nekega večera je prišel Hajmo mimo njene koče. Cenca ga je ugledala skozi okno in vsa rdeča v obraz stopila na prag.
"Hajmo! Ali nočeš stopiti nekoliko v kočo?"
(Dalje prih.)
S prijateljem po svetu
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Dober list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite I družinski mesečni!
^ NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Stane letno za Zdr. države $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00 letno.
NaroČite si ga še danes!	1
KRASEN KRIŽ
hhhhbhhhhhhi
t	kateri tvori pripravo,
»este	ki se rabi ob čara pra-
| . 1	videvanja bolnikov.
Narejen jo po no-J^i&S^Efl,. vem praktičnem nači-na is tako zvanega f1	Fiber* materi-
"^'WmMplP^ sla. Visok btixu 11 !o-tev" Narejen tako, da se vsa priprava, kot* ul|J	svečke, flaška sa bla-
Korjovljeno vodo, ba-A KI A ta. prtič, fličke slofi v
i In N*to M n*£eln*
-itran križa pa pre kot
L	pokrov In imate kra-
I J&	sen križ sa obesiti na
AjMŽ- JttLjk.	rtflDO* Narejen je v le-
. S «==šjT ffi^^jr	Pi orehovi barvi. Krii
Cf ! M lil	je vlit Is tepe svetla
/m ffj/j	medenine.
Ju » M I	Te krike so saSeU
(LJHi/ (TaS i*delovati p™*1 kr«t-
h 1 i Jt///L.	j kam kot posebno no-
^^^	f veliteto in se radi
^^ j/jF	praktičnosti zelo pro»
W	dajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poelati v Money ordnt aH čeku s naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
MICHAEL TRIMO IN SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in poprarijači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar Imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vpraiajte nas-za cene. Nobene zamere od naa, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo na Se cene sa delo. Pleskarska dels vršimo točno in za iste jamčimo.
'	b	B	:
E— B	l D ■——<	B —
Nove plačilne knjižice
l ZA DRUŠTVA K. S. K. J.
Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost «34x3 inčev, primerna velikost za žep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakor inih društva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime društva, ki jili naroči.
50 knjižic____$8.50 — 100 knjižic____$13.75
Pri višjih naročilih dodaten popust.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na:
Knjigama Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
rARZANOVB ŽIVALI, E. Burroughs. Mebkorezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o^ Tarzanu in njegovem življenju,. Ta roman je prav tako xanisaiv kakor druge povesti o Tarzanu. tSc
rATlC. Fr. Bevk. Trdovezana 86 atr. Zanimiva povest samo-
obtoženca___'Se
Mehko vez a ne_____—................ COc
TATENBAH. — Zanimiv zgodovinski roman, ki pove, kako so habsburški vladarji zatirali in izdajali jugoslovanske narode.
Vsebuje 293 strani ----------------- 75c
rESTAMBNT, J. Krta*. M
78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi oporoki..................— ®3c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v- eni knjigi---50c
TROJNO GORJE. — Nadvse in-teresantna ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov. Spisal Januš Goleč. Vsebuje 181 strani---50c
UBOGI USTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest---- 55c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI, A. C. Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave---—
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po-- 8®e
V	PETROGRAD, L. Stiasny.
Zanimive potopisne črtice . 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest -----—....... 25c
7 TUJIH SLUŽBAH, A Jirasek.-Bros. 270 str. Zanimiva povest iz češkega življenja - Mc
VZORI IN BOJL J- Deberc.
Trdovezana 4*3 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv	, . ...i,	S 1.38
ZAGORSKI ZVONOVI. Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine -----—
ZA MILIJONli A. K. Green.
Trdovezana 25J str. Zelo napet in zanimiv roman --— 7Je
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem-11.25
ZADNJA PRAVDA. J. S. Baar
Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, lci bi jo moral citati vsak naš človek_ SOc
ZADNJI DNEVI V OGLEJU. Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str- 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUCENIKA, M. Bambit Broi. 80 str. Zanimiva povest is mi-
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A. M. Dostojevski Trdo-
vezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak
del_______$1.25
Vsak po _ 4©c
ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU,. H. Wells. Broi. 120 str. Vrlo napeta in zanimiva povest______35c
ZGODBE KRALJEVIČA MARKA, F. Milčinski. Trdovez. 99 str. Zanimiva knjiga -,--60c
ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, A. C. Doyle. Napet in zanimiv roman iz francoskih časov. Trdovez. 388 str.---$1.50
ZA MLADINO.
ANGELČEK, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj---Me
BOB ZA MLADI ZOB. Cvetko Golar. Pesmi za mladino —<---30c
BOŽIČNI DAROVI. Rud. VrabL Kratke povestice-----23c
DANE. A. Rape. Mična povestica 45c
DIVJI MOŽ. Koroška pravljica- 30c
KOKOŠJI ROD. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni - 20c
KOLAČKI. Z risbami----20c
KRALJ ZLATE REKE. John Rus kin. Pravljica ---40e
MAVRIČNA MAČKA in druge pravljice ___— ------^
MIHČEV MIHEC. J. Korban— OOe
OBNOVLJENI VRTEC. Poučna mladinska knjiga s slikami---73c
MLADIM SRCEM. Ksf Meško. Zbirka povesti, 2. in 3. zv. Vsak po______________2.V
ORLIČ. Mladinski list -- *
PRIGODE ČEBELICE MAJE.
W. B onsets. Roman za deco— 75c
ROBINSON CRUSOE. Daniel De Fo«. Povest za mladino--$1.00
ROBINSON STARŠI. Povest z barvanimi slikami	— 40c
SLIKE IZ PttlXODK. Nandc
Verbenjakov -- COc
VITOMILOVA ŽELEZNICA
Jož. Korban. Povest--45«
VOLK 8 POKORNI K. Ks. Metko. Povesti-------85e
VRTEC Časopis s podobami *a slov. mladino .........—-------------- 75c
Trdovezana ----------------------75c
KRIŽEM SVETA. V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest —- 35c
KRVAVE ZARJE. — Rotnan iz Mehike, spisal Guadelupe. Priredil in poslovenil Franc Koline Vsebuje 172 strani-----55c
'MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd. -----70c
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
ki se dobe v naši Knjigami
mmusm
Mm	f M W'JUm^
J. M. Trunk:
Kot katoličane in Slovane mora nas zanimati, kako stališče zavzema sedanja Rusija napram katoličanom v verskih zadevah. Izpremenilo se je to stališče nekoliko napram poljskim katoličanom, ki so bili odpeljani v Rusijo po začasnem zasedanju prejšnjih poljskih delov. Baje jih je nad dva mi-[jona, med njimi do 300,000 vojakov, ki so zdaj uvrščeni kot del ruskih armad, ko je prišlo do sporazumljenja med Poljaki in Rusi. Poljski ministerski predsednik, Vladimir Sikorski, je prišel iz Rusije sem v Ameriko in z njim je bil Sigismund Kačinsky. Škdf Josip Gawlina se nahaja v Rusiji, da uredi razmere glasom sporazuma. Na splošno se lahko trdi, tako pravi Msgr. Kačinsky, da "katoliška cerkev v Ui S. S. R. prihaja iz katakomb, d oči m odhaja v katakombe v delih, ki so pod naziji". To je tudi iz slovanskega vidika vesel pojav, ker priča o strpnosti sedanje Rusije, dočim kaže satansko nasilje na nazijski strani.
Za poljsko vojaščino je določenih 52 vojnih kaplanov, ki pc možnosti skrbijo tudi za civilno katoliško prebivalstvo, dočim je do 150 katoliških duhovnikov še vedno na soloveckih otokih v Belem morju, pa je upanje tudi za oprostitev teh, ko se odpre tja pot. Drugače je v Moskvi le ena katoliška cerkev odprta, kjer je nastavljen dr. L. Brown po sporazumu s predsednikom Rooseveltom, Pa je vsem dostop svoboden.
Previdno svari Msgr. Kačin-sky, da ni povoda za prevelike upe, ker, zadržanje ruske vlade je odvisno od vojnih potekov, vsaj dosedanje postopanje ruske vlade pa je korektno in se pogodba izvaja.
Zanimivo je, da je podkomi-sar za zunanje razmere, kom-rad Višinsky, spremljal predsednika Sikorskija, ko je šel k
gBk Društvo sv. Jožefa
EES , Stev. 53, KSKJ.
Waukegan, IIL
41. leto pri K. S. K. Jednoti. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo ob 0:30 zjutraj, v šolski dvorani. -
Vsak slovenski katoličan, odrasli in mladi, naj pristopi k naši napredni K. S. K. Jednoti.
Skupno društveno imetje znaša nad $21,500.00. Članstvo šteje 540 članov (ic).
Za nadaljna pojasnila obrnite se na društveni odbor:
John Miks, predsednik Joseph Zore, tajnik, 1045 Wadsworth Ave., North Chicago, III. Joseph Petrovič, blagajnik.
službi božji v amerikansko katoliško cerkev v Moskvi. Ali res prihaja svoboda pri verskem udejstvovanju tudi med Rusi, ko je bilo dozdaj kaj takega hudo "verboten"?
Vsi ti pojavi, dasi so še skromni, so razveseljivi, ker je upanje, da bi le moglo priti do nekega sporazumljenja med Slovani, kjer so bile dozdaj prav verske razmere najhujši
kamen spodtike alt ovire. *
Draža Mihajlovič, junaški voditelj odpora med Srbi zoper Nemce in Lahe in tudi Bolgare, je degradiral maršala Nediča in nekaj drugih oficirjev, ker niso držali prisege. Ti so postali neki "kvislingi". Utegne biti precej prekerna zadeva in sodba je težavna. Da Nedič in njegova "vlada" ne bodo le izdajalci, je razvidno iz tega, ker so Nemci sami z Nedičem malo zadovoljni, in so zapretili, da ga bodo postavili pod kap, ako bolje ne "sodeluje". Saj se poznamo, in poznamo tudi Srbe.
—-o---
Predstavite valim priji.te-Ijen« "Amer. Slovenca" in jim ga p.'poročite, da se nan i nt« roce!
—ggg
DR.JBHNJ. SMETANA!
I	OPTOMETRIST	J
} Pregleduje oči in predpisuje očala j
>	23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue
|	TeL Canal 0523
| Uradne ure: vsak dan od 9 J
? zjutraj do 8i30 zvečer..
►	_ <
I DRUŠTVO SV. VIDA
štev. 25, KSKJ. CLEVELAND, OHIO
639
Odbor za leto 1942: Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich,
1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kraje.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati ob 1:00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v "mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.