Poštnina plačana v gotovini.
Leto XIX«, št 245
Ljubljana, petek 21. oktobra 1938
Cena 1 Vin
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva S
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koccoova nBca 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zarodih: Ljubljana št. 11.842, Praga časlo 78.180, Wien št. 105.241.
		
1	.. t	i
	.ur:.Jv- t'	
	lili	
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo
Spor med Nemčijo in Brazilijo
Povsem nenadoma za politično javnost je prišlo poročilo o diplomatskem sporu med Brazilijo in Nemčijo, o sporu, ki grozi zavzeti obliko prekinjen j a diplomatskih ocLnošajev med o-bema državama. Vsekakor sta obojestranska poslanika že zapustila svoji mesti.
Nesoglasje med Brazilijo in Nemčijo pa ni novo, marveč se vleče že dalje časa. Izhaja iz načelnih nasprotij med režimoma v obeh državah ter temperamentom osebnosti, ki stojijo za njima, toda še mnogo večjo važnost pripisujejo stvarnim razlikam in nasprot-atvom, ki so se pokazale med obema državama v kompleksu vprašani, nanizanih okrog izseljencev v Braziliji, v prvi vrsti seveda nemških izseljencev. Komplikacije izseljenskih problemov z inozemsko narodnosociali-stično akcijo navajajo poročila iz Brazilije kot poglavitni vzrok, da so se od-nošaji med Berlinom ter Rio de Ja-neirom čedalje bolj slabšali in dovedli slednjič do medsebojnega odpoklica poslanikov.
Velika gospodarska izredno bogata, vsakovrstnih surovin polna Brazilija kaže že nekaj desetletij izredno lep razvoj. Ekonomski proč vit države privablja in je privabljal leto za letom nove tisoče, doseljencev iz evropskih predelov in neštetim je Brazilija postala nova domovina, deloma samo začasno, v veliki meri pa stalno. Evropski narodi, ki so oddajali skozi desetletja nove množice svojih rojakov čez Ocean, so se v novejši dobi trudili, kako zadrževati odtujevanje svojih izseljencev in si prizadevali, kako iih očuvaiti za lastno narodnost. Med naj-izdatnejšimi sredstvi, ki naj vodijo k postavljenemu cilju, so začeli smatrati smotrno izseljensko politiko, ki naj rojake dirigira v posebne, tehtno odbrane predele, tako. da ostanejo njihova bivališča kolikor mogoče blizu skupaj, s čimer bi se njihova nacional na odDornost uspešno okrepila. Razen pri Poljakih se opaža taka politika posebno pri Nemcih, ki se jih je nabralo v nekaterih teritorijih brazilskega iuga in jugovzhoda dokaj veliko število.
V vsej Ameriki je vodilno načelo pri sprejemanju doseljencev povsem preprost račun, temelječ na bogati izkušnji zadnjega stoletja: evropski doseljenci se med ameriškim prebivalstvom polagoma, a zanesljivo asimilirajo. Prav za prav dosedaj nikjer z asimilacijo doseljencev ni bfflo nikakih težav, saj se je zdela v njihovem interesu samem. Tudi v Braziliji v bistvu ni bilo /rmogo drugače, dasi spada med mlajše, manj ustaljene in manj na znotraj preoblikujoče države. Nemara *i-tesradeli tudi novejša narodnostna politika nekaterih evropskih narodov ne bila vzbudila tolike pozornosti in spora, da se ni komolicirala z novimi prizadevanji evropskih držav. Najmočnej ži je ta vpliv iz Nemčije, zato je tudi z nj0 s prvo prišlo do nesoglasij.
Pred nekaj meseci se je začela v Braziliji ^velika kampanja zoper šole, ki se v deželi vzdržujejo za otroke nemških doseljencev, češ da se v njih vrši pouk povsem drugače, nego je v interesu nacionalne enotne države. oa da se na šole navezuje še druge vrste propaganda. Ta kampanja proti nemškim šolam je šla tako daleč, da je brazilska vlada končno izdala prav ostre ukrene zoper drugorodne šole. med njimi določbo, da se morajo v vsem prilagoditi brazilskim narodnim šolam in da se ne smejo vzdrževati z denarnimi viri. ki bi dotekali iz inozemstva. Tudi kontrola domačih /irov se je poostrila, izbor učiteljev se je modificiral, tako da se je možnost funkcije drugorodnih šol silno otežila ter skrčila. Brazilski vzgled so začele posnemati tudi druge južnoameriške države. osobito Argentina.
Toda še hujše komplikacije so se pojavile v območju brazilske notranje politike. ki je še brez primere bolj občutili va točka. V Braziliji gospoduje Var-gas, ki drži režim močne roke od dne 11. novembra 1. 1937.. ko je izvršil državni udar in preuredil ustavo. Spočetka je bilo videti, kakor da bo sodeloval s tako imenovanimi integralisti. brazilskimi fašisti, ki so postali v državi zelo močni, opirajoč se zlasti na svojo organizacijo zelenih srajc. Toda kmalu se je izkazalo, da ne more biti govora o kakem sodelovanju, marveč da je storil dr. Getulio Vargas svoj odločilni korak predvsem iz tega vzroka, da prehiti integraliste in onemogoči njihove poskuse. In tako se je zgodilo, da so integralisti letos v maju poskusili nasilen prevrat, da se s silo polastijo oblasti v Rio de Janeiru ter vržejo Var-gasa.
Tu pa se začenjajo komplikacije zunanjepolitičnega značaja. Že kmalu po ponesrečenem puču so brazilska glasila pričela prinašati hude napade na Nemčijo, obdolžujoč jo, da so njeni podaniki
POLJSKI NEUSPEH V RUMUNIJI
S ponudbo, da dobi tudi sama svoj del, so Poljaki skušali pridobiti Rumunijo za razkosanje Podkarpatske Rusije — Rumuni so ponudbo odbili
Varšava, 20. okt. br. Zunanji minister polkovnik Beck se je nocoj vrnil iz Ru-munije, kjer je imel včeraj razgovore z rumunskim kraljem Karolom in odgovornimi rumunskimi državniki. V Varšavi o teh razgovorih ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Današnji varšavski listi samo podčrtavajo važnost teh razgovorov in na-glašajo veliko aktivnost poljske diplomacije za ureditev srednjeevropskih vprašanj. Oficiozna glasila pravijo, da želi poljska vlada po važnih mednarodnih dogodkih zadnjih dni spoznati stališče drugih držav in da bo v to svrho zunanji minister Beck obiskal tudi še nekatere druge države.
Takoj po povratku zunanjega ministra se je sestala vlada k seji, na kateri je podal Beck obširno poročilo o svojih razgovorih. Morda bo še nocoj sprejel delegate slovaškega narodnega sveta poslanca Si-dorja, ki je včeraj prispel v Varšavo.
V dobro poučenih krogih se doznava, da je bil glavni namen Beckovega potovanja v Rumun;jo ta, da pridobi rumunske državnike za razdelitev Podkarpatske Rusije. Poljska in Madžarska naj bi na ta način prišli do skupne meje. Rumuniji pa ie Beck ponudil južnovzhodni del Podkarpatske Rusije, s čimer bi prišla Rumunija v posest važnih železniških zvez. Beck je v razgovorh v Galacu poudarjal, da želi Poljska končnoveljavno ureditev razmer v Srednji Evropi.
Bukarešta, 20. okt. br. Prizadevanja polkovnika Becka v Rumuniji niso rodila zaželenega uspeha. Njegov predlog giede razkosanja Podkarpatske Rusije je bil v celoti odklonjen. Merodajni rumunski krogi so bili nad ponudbami poljskega zunanjega m nistra zelo začudeni, ker vidijo v tem ne le veliko krivico, ki se hoče prizadejati češkoslovaški in podkarpatskim Rusinom, temveč tudi mfenje mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene v tem delu Evrope na podlagi samoodločbe narodov.
Kljub zatrdilu polkovnika Becka, da bi se Madžarska odrekla vsem zahtevam napram Rumuniji, če bi Rumunija pristala na razkosanje Podkarpatske Rusije, smatrajo rumunski krogi, da bi se s tem le še povečal apetit madžarskih šovinistov. Vrh tega so rumunski odgovorni krogi informirani, da tudi Nemčija in Italija ne odobravata poljskih načrtov in bi se zato pristanek na poljske predloge mogel smatrati za ost proti tema dvema velesilama. Rumunija pa želi živeti z obema v prijateljskih odnošajih
Pariz je zadovoljen
Pariz, 20. okt. br. Nenadni obisk poljskega zunanjega ministra v Rumuniji, njegovi razgovori z rumunskim kraljem Karolom. obisk slovaških in podkarpat-skih ministrov v Monakovu ter stališče Rima in Berlina do madžarskih zahtev, so danes v ospredju zanimanja francoskih političnih krogov O tem razpravlja tudi ves francoski tisk. ki naglaša, da so ti razgovori brez dvoma dalekosežne važnosti za bodočo ureditev razmer v Srednji Evropi. Načrte Poljske in Madžarske o skupni meji in o razdelitvi Podkarpatske
Rusije med Poljsko, Madžarsko in Rumunijo francoski listi soglasno odklanjajo. Docela odobravajo stališče, ki ga je zavzela v tem vprašanju Rumunija. Po informacijah pariškega tiska je potovanje ministra Becka v Rumunijo tudi v berlinskih krogih izzvalo veliko presenečenje. Zadnje dni se je pokazalo, da se je Nemčija postavila docela na stran Slovaške ker pričakuje, da bo našla tam veliko oporo v svoji borbi proti boljševizmu.
Stališče l&umunije
Pariz, 20. okt. br. V svojih poročilih iz Varšave in Bukarešte zatrjuje »Temps«, da Beck v Galacu ni dosegel nikakega uspe ha. Stališče Rumunije označuje »Temps« takole: 1. Rumunija hoče ostati lojalna do češkoslovaške; 2. neposredna zveza s češkoslovaško je Rumuniji giede na njen gospodarski in politični razvoj nujno potrebna; 3. Rumunija ne želi, da bi se politična moč Madžarske preveč ojačila; 4. Rumunija je slej ko prej nezaupljiva nasproti Madžarski in bi z nezaupanjem sprejela tudi sleherna njena zagotovila glede Transilvanije; 5. Rumunija ne namerava pristati na nikake politične kombinacije, ki bi jih v Berlinu v ce oti ne odobravali. Kakor je Rumuniji mnogo na tem, da dokončno uredi svoje odnošaje s Poljsko, vendar ne more pristati na to, da bi Madžarska z okupacijo nekaterih podkarpatskih predelov zavzela strateško važne točke, s katerih bi neposredno ogrožala Transilvanijo in celo Bukovino.
Sido? e svoji misiji
Varšava, 20. okt. br. Delegat slovaškega narodnega sveta narodni poslanec Si-dor je danes dopoldne sprejel novinarje in jim izjavil, da je prišel v Varšavo po nalogu avtonomne slovaške vlade, da se na merodajnem mestu informira o stališču Poljske glede češkoslovaško-madžar-skega spora. V svoji izjavi je podčrtal prijateljske odnošaje, ki obstojajo že dolgo vrsto let med poljskim in slovaškim narodom in je izrazil upanje, da bodo slovaške težnje tudi sedaj naletele na polno razumevanje v Varšavi. Slovaki žele živeti tudi z Madžari v dobrih sosednih in prijateljskih odnošajih. Ne morejo pa sprejeti pretiranih madžarskih zahtev, češkoslovaška je pripravljena urediti vprašanje madžarske narodne manjšine na enakJih osnovah, kakor jo bilo urejeno vprašanje sudetskih Nemcev. Spri čo stališča ki so ga zavzele v tem sporu velesile in kateremu se bo po njegovem prepričanju gotovo pridružila tudi Poljska, je upati, da bodo obnovljena pogajanja med ČSR in Madžarsko dovedla do sporazuma ter da ne bo prišlo do poostrit ve konflikta. Poslanec Sidor ostane še jutri ves dan v Varšavi. Danes je nadaljeval svoje včeraj pričete razgovore s pomočnikom poljskega zunanjega ministra, za jutri pa je določen sestanek z zunanjim ministrom Beckom.
vratek iz Berchtesgadena
Slovaški in podkarpatski ministri so včeraj poročali na seji čsl. vlade — Osnova za sporazum z Madžari
Praga, 20. okt. br. Danes pop oidne je bila seja osrednje češkoslovaške vl<±de kateri so prisostvovali ludi ministri avtonomne slovaške in podkarpatske v^de Na tej seji so ministri ir. liso, Tur danski in Bač-nski podali poročilo o svojih včerajšnjih razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom -r Berchtesgadenu. Pc seji so slovaški in podkarpatski ministri z letali odpotovali v Bratislavo odnosno Užhorod.
Bratislava, 20. okt. br. Po sv^iem povratku iz BerchtesgaJera odnosno Prage je minister Turčanski sprejel novinarje in jim med drugi t izjavil:
Mi hočemo biti doce'a pravi^ra napram Madžarski in želimo, da postopa tako tudi Madžarska. Odločno pa smo proti temu, da bi se na osnovi lažne statistike :z leta 1910 odcepilo od Slovaške več sto tisoč Slovakov. Dobro poznamo madžarske zahteve. že v Komarnu smo pri pogajanjih
sodelovali pri pripravah za prevrat, pa trdeč, da so med aretiranimi zarotniki tudi nemški rojaki narodno socialističnega mišljenja. Iz tega so se razvile razdražene kontroverze, v katerih so se čedalje bolj kopičile medsebojne obdol-žitve. Višek je dosegla ta žolčna kampanja z očitki zoper nemškega poslanika samega, češ da se je po ponesrečenem puču v maju t. 1. preveč zanimal za usodo nekaterih udeležencev ter jih izkušal izvleči iz afere. Okrog te poglavitne vsebine se je nanizalo še obilo podobnih očitkov, dokler ni končno brazilska vlada posegla po radikalnem ukrepu, po odslovitvi nemškega poslanika, kar je imelo za posledico tudi od-slovitev brazilskega poslanika iz Berlina.
To je nekako zunanji potek dogodkov. Zelo je verjetno, da je razplet politične situacije v Evropi v toku zadnjih tednov in mesecev po svoje pripomogel k poostritvi položaja, ki se zaradi tega najbrž še ne bo tako kmalu zopet normaliziral.
opozorili na nevzdržnost mad?at^ke sta tistike, ki je proglasila, tisoče in tisoče Nemcev za Madžare in stotisoča Slovakov enostavno izbrisala. Na dragi strani pa tudi dobro vemo, kakšne .iarodnoscne pravice uživajo Slovaki na Madžarskem. Ureditev spora in določitev meje si zamišljamo na ta način, da ostane na Slovaškem prav toliko Madžarov, kaLor je Slovakov na Madžarskem, če so Slovaki pris;ijeni, da se sprijaznijo in zadov-V.ie s svo d usodo v Madžarski, se bodo mnali tudi Madžari zadovoljiti z usodo na S^vaškem ki pa bo to lahko mirne izjavim, mnogo boljša, ka-kci je usoda Slovakov na Madžarskem. Slovaški narod in slovaška vlada imata vso pravico, da se upreta neupravičenim zahtevam Madžarov.
Nemško poročilo o obisku slovaških ministrov
Berlin, 20. okt. p. Objavljeno je bilo naslednje uradno poročilo- Zunanji minister Ribbentrop je sprejel včeraj popoldne v Monakovu predsednika slovaške vlade dr. Tisa, podpredsednika Turčanskega in notranjega ministra Podkarpatske Rusije Ra-činskega. Kakor se doznava, dajejo sedanji razgovori, do katerih je prišlo na predlog praške vlade, upanje, da bo po posredovanju Nemčije in Italije kmalu prišlo do nagle rešitve vprašanja madžarskih narodnih manjšin v Češkoslovaški. Smatra se, da je obisk slovaških ministrov Nemčiji logično nadaljevanje razgovorov, ki so se vršili med Hitlerjem in Daranyjem na eni strani ter Mussolini jem in Czakyjem na drugi strani.
Novo nemško svarilo Madžarski
Berlin, 20. okt. br. »Deutsche Diploma-tisehe Korrespondenz« se bavi s poljsko-madžarskimi razgovori v Budimpešti, kjer se že dva dni mudi pomočnik poljskega zunanjega ministra grof Lubienski Kar se tiče ureditve češkoslovaško-madžarskega spora, naglaša oficiozno glasilo nemške diplomacije, da se mora urediti na način, ki bo vseboval vse elemente pomirjenja in stabilnosti. Najprvo se morajo upoštevati
narodnostni momenti, in šele v drugi vrsti pridejo v poštev gospodarski in prometni oziri. Tudi meja med CSR in Nemčijo se ni mogla določiti tako, da bi bile izpolnjene vse nacionalne aspiracije. Enako se morajo Madžari zavedati, da se tudi meja med Madžarsko in Češkoslovaško ne more določiti na drugačnih osnovah, kakor je bila določena meja med CSR in Nemčijo.
tfanifestacijsko zborovanje v Budimpešti
Budimpešta. 20. okt. w. Danes popoldne je bilo prirejeno na Balfvjcvem trgu veliko manifestacijsko zborovanje za madžarsko-poljsko prijateljstvo. Ves trg je bil okrašen z madžarskimi in poljskimi zasta%'ami. Bu-dimpeštanski župan je dopoldne objavil vsemu prebivalstvu poziv, naj se v čim večjem številu udeleži te manifestacije. Na zborovanju so govorniki naglašali neomaj-
no prijateljstvo med obema državama, ki se je izkazalo baš zadnje dni in ki je tudi za bodočnost porok za ugodno ureditev vseh problemov, ki zanimajo Madžare.
Preiskave pri Slovakih na Madžarskem
Bratislava. 20. okt. br. Iz Budimpešte poročajo, da so madžarske oblasti odredile hišne preiskave pni vseh Slovakih na Madžarskem. Orožniki hodijo od hiše do hiše in plenijo vse, kar je tiskano v slovaškem jeziku. Pri tem se ne omejujejo zgolj na slovaške liste, marveč odvzemajo ljudem tudi sveta pisma in molitvenike, ki so tiskani v slovaškem jeziku. Med Slovaki je izzvalo to postopanje madžarskih oblasti, ki pač najboljše dokumentira nacionalno svobodo slovaške narodne manjšine pod madžarskim režimom, veliko ogorčenje.
ČSR odpovedala
pogodbo z Rusijo
Po varšavskih vesteh je bila odpovedana včeraj
Rim, 20. okt o. Po vesteh iz Varšave je češkoslovaški poslanik v Moskvi davi izročil namestniku komisarja za zunanje zadeve Potemkinu noto svoje vlade, s katero se je odpovedala paktu o medsebojni pomoči, ki je bil sklenjen 16. maja 1935 med obema državama. V noti naglasa češkoslovaška vlada, da je zaradi izpremembe političnih in teritorialnih razmer prisiljena opustiti svojo dosedanjo orientacijo v zunanji politiki in se postaviti na strogo nevtralno stališče.
Razpust komunistične stranke na češkem in Moravskem
Praga. 20. okt. br. Uradno poročajo, da je bila danes komunistična stranka na Češkem in Moravskem razpuščena in njeno
delovanje ustavljeno. Istočasno so biti ustavljeni tudi vsi komunistični listi rn druge publikacije te stranke.
Kč na pariški borzi
Pariz, 20. okt. br. Češkoslovaška krona se je na pariški borzi nadalje okrepila. Danes je bil s 130 franki za 100 Kč zabeležen najvišji tečaj v letošnjem letu.
Demobilizacija na češkem in Moravskem
Praga, 20. okt. br. Demobilizacija na Češkem in Moravskem se pospešeno nadaljuje Večji del rezervistov je bil že odpuščen iz aktivne vojaške službe. Le na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji ostanejo začasno še v veljavi vsi mobilizacijski ukrepi in se bo pričela demobilizacija šele po končni ureditvi meja z Madžarsko.
Volitve v Sudetih
Izvedene bodo sredi novembra — Na seji razširjenega državnega zbora bo Hitler razvil svoj evropski program
Berlin, 20. okt. br. Notranji minister Frick je napovedal, da bodo v kratkem, bržkone sredi novembra razpisane v su" detsko-nemških pokrajinah volitve v državni zbor, da bi tako tudi sudetski Nemci dobili svoje zastopnike. Takoj po volitvah bo sklicano zasedanje državnega zbora, na katerem bo govoril Hitler o mednarodnem položaju ter bo po zatrjevanju poučenih krogov objavil nemške kolonialne zahteve in obenem stavil predloge za dokončno ureditev položaja v Evropi.
Berlin, 20. okt. br. Z odlokom kancelar-ja Hitlerja je vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch razrešen dolžnosti upravitelja sudetsko-nemških pokrajin. Z jutrišnjim dnem preide vsa uprava teh pokrajin v roke civilne uprave. Za enkrat bodo na vseh vodilnih mestih na-
meščeni uradniki iz Nemčije, ki pa bodo postopoma zamenjani z domačini.
Berlin, 20. okt. br. Kancelar Hitler se je danes odpravil iz Linza na svoje drugo potovanje po sudetsko-nemških krajih. Tokrat namerava obiskati kraje ob gornji Vltavi na bivšem južnem češkem. Na poti ga spremljajo Henlein, Seyss Inquart in drugi prvaki stranke.
Nekaj beguncev sprejme Nova Zelandija
London, 20. oktobra. AA. Havas: Guverner Nove Zelandije, ki se te dni mudi v Londonu, je izjavil, da je njegova vlada pripravljena vzeti v pretres posamezne prošnje za priselitev češkoslovaških beguncev v Novi Zelandiji. Vlada se bo potrudila, da najde za vsakega begunca primerno zaposlitev.
Nova pota francoske
notranje politike
Pred odločitvami kongresa radikalne stranke o nadaljnjem sodelovanju v ljudski fronti
Pariz, 20. okt. br. Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo prihodnja seja vlade šele v ponedeljek ali v torek. Ta odmor hoče ministrski predsednik Daladier izkoristiti za razgovore s političnimi voditelji, na podlagi katerih namerava usmeriti bodoče delo vlade. Danes je imel dolge razgovore z voditeljem socialno-demokratske stranke Leonom Blumom, nato pa s finančnim ministrom Marchandeauom. Izvršni odbor radikalne stranke je imel snoči pozno v noč sejo, na kateri ie razpravljal zlasti o notranje-političnem položaju. Mnogo so govorili zlasti o razpustu poslanske zbornice in razpisu volitev. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se prepusti odločitev o tem vprašanju kongresu stranke, ki se bo sestal prihodnji teden. Sestanek odbora ljudske fronte, ki je bil prvotno določen za soboto, je bil na zahtevo radikalne stranke odgoden ter bo šele po kongresu radikalne stranke. Iz tega sklepajo v političnih krogih, da bodo na kongresu radikalne stranke sprejeti zelo važni sklepi in nekateri celo napovedujejo, da bo radikalna stranka na svojem kongresu proglasila izstop iz ljudske fronte.
Pariz, 20. okt AA. Leon Blum je izjavil, da je z Daladierom obširno razpravljal o političnem, finančnem in diplomatskem položaju. Lahko rečem, kakor se to običajno izraža na mednarodnih konferencah, je dejal Blum, da sva položaj proučila popolnoma v prijateljskem duhu.
Pariz, 20. okt br. Tedensko poročilo Francoske banke kaže, da se je finančni položaj Francije nekoliko popraviL Obtok bankovcev se je v preteklem tednu zmanjšal za 5 milijard frankov.
Javni nameščenci zahtevajo večje plače
Pariz, 20. okt w. Kartel francoskih državnih uradnikov in nameščencev je po snočnji seji izdal objavo, v kateri naglaša, da je sklenil zahtevati od vlade, naj se plače državnih nameščencev prilagode zvi-šanim cenam življenjskih potrebščin. Prav tako bo zahteval kartel povišanje pokojnin in povišanje mezd za delavce v državnih in občinskih podjetjih.
Francois Poncet v Pariza
Pariz, 20. okt br. Jutri bo prispel v Pariz dosedanji berlinski poslanik Francois Poncet ki je imel ob svoji poslovilni av-dienci važne razgovore s kancelarjem Hitlerjem. V poučenih krogih zatrjujejo, da je kancelar Hitler preko odhajajočega francoskega poslanika sporočil francoski vladi nove predloge za poglobitev medsebojnih odnošajev.
Smrt muslimanskega senatorja
Beograd, 20. okt. p. Kakor poročajo iz Dervente, je tamkaj umrl senator Asim-beg Alibegovič.
Ptel^E, ST. X TSS8.
Iz volilnega gibanja
Ljotičevci so sklenili nastopiti samostojno — Seja bano-vinskega odbora JNS v Zagrebu
Beograd, 20. okt. p. Volilni politični odbor JNS, ki je bil izvoljen pretekli petek j na seji strankinega glavnega odbora, je imel včeraj in danes sejo, na kateri je razpravljal o volilni akciji in poleg drugega odobril kandidature JNS za 84 srezov. Sklenjeno je bilo s posebno okrožnico opozoriti sreske organizacije, naj pri postavljanju kandidatur postopajo strogo v smislu strankinih pravil.
Glavni tajnik JNS dr. Kramer je imel danes daljši razgovor z zastopnikom združene opozicije Milanom Grolom. Med drugim sta se dogovorila o delu tako zvanega koordinacijskega odbora, ki je bil določen v volilnem dogovoru z nalogo, da bo skrbel za skladnost volilne akcije obeh koalira-nih skupin. V koordinacijskem odboru bo šest članov, po trije z vsake strani. Delal bo v permanenci in bo sproti sklepal o vseh zadevah, ki mu bodo predložene.
Mnogo ppzornosti je vzbudila danes objava v listih, da se je bivši minister Dimitrije Ljotič s svojim Zborom odločil postaviti za volitve lastno državno kandidatno listo. Ker je stranka organizirana po avtoritarnem sistemu, ima namesto formalnega vodstva, kakršnega predstavljajo v drugih strankah glavni odbori, le posvetovalni odbor. Ta se je sestal v torek, na seji pa. Ljotič sam ni bil navzoč. Zlasti delegati iz zapadnih banovin so zastopali misel, naj bi se tudi zboraši pridružili skupni opozicijski volilni fronti. Za to je bil prvotno tudi Ljotič, ki se je že nekaj dni pogajal o skupnem volilnem nastopu. Predvsem z ozirom na posebne srbijanske razmere in na ustroj »Zbora« pa se je na konferenci večina delegatov izrekla za samostojen nastop, ki ga je včeraj odobril tudi Dimitrije Ljotič. Zboraši bodo sedaj poskušali sestaviti lastno državno kandidatno listo.
Včeraj je bila v Zagrebu seja banovinskega odbora JNS za savsko banovino. Iz razumljivih razlogov, ki izvirajo predvsem iz razlik in nasprotstev na terenu samem, se je po celodnevnem posvetovanju, ki je trajalo pozno v noč, večina navzočih delegatov izjavila proti kandidiranju na listi ■združene opozicije. Toda istočasno je bila odločno odklonjena misel, da bi strankini pristaši kandidirali na drugi strani.
V	beograjskih krogih JNS zagrebška odločitev ni presenetila. Opozarjajo pa pri tem, da so tako predsednik banovinskega odbora Juraj Demetrovič, kakor tudi vsi poslanci in senatorji JNS iz savske banovine, ki so se v petek udeležili seje glavnega odbora stranke, brez izjeme načelno pristali na volilno sodelovanje z združeno opozicijo in KDK ter da je Juraj Demetrovič sam odobril tekst volilnega dogovora in komunikeja, ki je bil o tem dogovoru izdan v ponedeljek.
V	krogih JRZ se zatrjuje, da bodo nekateri srbijanski poslanci JNS, med njimi Vasa Jovanovič, kandidirali na listi JRZ.
Komunike o zagrebški seji
Zagreb. 20. okt. o. Po živahni razpravi, ki je trajala ves dan in še globoko v noč, je banovinski odbor JNS za savsko banovino zaključil svoje delo, o katerem je bil objavljen naslednji komunike za javnost:
»Banovinski odbor JNS za savsko banovino je v prisotnosti delegatov iz posameznih srezov banovine razpravljal' o vprašanjih, ki so v zvezi z bližnjimi volitvami. O tej stvari je bilo sprejeto poročilo, ki bo predloženo glavnemu odboru stranke.«
Kakor zatrjujejo, sta se na včerajšnji seji banovinskega odbora pojavili dve struji. Prva se je zavzemala za sodelovanje s KDK in združeno opozicijo pri volitvah. druga za volilno abstinenco. Večina se je postavila na stran poslednjih. V Zagrebu čakajo sedaj na odgovor vodstva stranke.
Kandidatura
Ljube Davi&oviča
šabac, 20- okt. p. Sreska organizacija demokratske stranke je soglasno oklenila. da kandidira v šabaškem srezu Ljubo Davidoviča. Ta je ponudbo že sprejel.
Živahna volilna akcija HSS
»Hrvatski dnevnik« objavlja obsežna poročila o volilni akciji Kmetsko demokratske koalicije. Vse organ:zacije posvečajo posebno pozornost volilnim imenikom, ki so v mnogih občinah zelo nepopolni. Tako so morali na reklamacije HSS izbrisati
Obisk kralja Karala
iz volilnega imenika samo v občini Sv. Juraj v senjskem srezu 500 oseb, ki so že umrle ali pa se izselile iz občine. Zanimar nje med hrvatskimi kmeti za volitve je po teh poročilih izredno veliko ter že sedaj napovedujejo, da bo to pot udeležba dr. Mačkovih pristašev naravnost rekordna.
Kandidature v Vojvodini
Novosadski »Dan« poroča, da se vodijo med opozicijskimi skupinami, ki bodo kandidirale na listi dr. Mačka v Vojvodini pogajanja o skupnem nastopu. V Novem Sadu bosta na listi dr. Mačka dve paralelni kandidaturi. Eno bodo postavili pristaši beograjske združene opozicije, drugo pa pristaši JNS, za katero bo najbrže kandidiral bivši ban in senator inž. Daka Po-povič.
Jevtič kandidira v sarajevski okolici
V sredo se je sestal v Sarajevu sreski odbor JNS z zastopniki vseh krajevnih organizacij iz sarajevskega okoliškega sreza. Po poročilu narodnega poslanca Milana Božiča o dogovoru med združeno opozicijo in JNS glede vezanja na listo dr. Mačka je bil soglasno postavljen za kandidata JNS za srez Sarajevo okolico bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič.
Kandidati JRZ v Sloveniji
Poleg onih, ki smo jih že navedli, posnemamo po »Slovencu« še nekatere na-daljne kandidate na listi JRZ, katere glavno volilno geslo tvorita unitaristična država in narodno edinstvo. Za srez Slo-venjgradec kandidira tamošnjU šolski upravitelj Teuerschuh, za srez Laško znani vodja fantovskih odsekov prof. Bitenc iz Celja, dočim bo vodja JRZ iz Laškega Matevž Deželak njegov namestnik. Za srez Kranj je kandidat nekdanji poslanec tega sreza Janez Brodar, njegov namestnik pa Janez Majeršič iz Tržiča. Za srez Radovljico je določen kot kandidat radovljiški advokat dr. Albin šmajd.
»Slovenec« pravi, da so bile vse te kandidature soglasno sklenjene na sestankih delegatov JRZ za dotične sreze.
Krajevnim organizacijam JNS v Ljubljani
Sreska organizacija JNS za mesto Ljubljano poziva vse krajevne organizacije na svojem področju, ki še niso imele te dni odborovih sej, da imajo to sejo vsekakor danes, v peteri zvečer ob običajni uri in v običajnih prostorih.
Opozorilo volilcem
Tajništvo sreske organizacije JNS v Ljubljani objavlja naslednje opozorilo, ki velja "v enaki meri kakor za ljubljanske tudi za volilce v drugih krajih:
Kakor smo obveščeni, so izpuščeni ali črtani iz volilnih imenikov mnogi volilci, ki sc bili v teku zadnjega leta za krajši ali daljši čas, vendar pa ne za celo leto odsotni iz Ljubljane. Med njimi zlasti mnogo akademikov in delavcev. Prizadete opozarjamo, da izgube taki le začasno odsotni volilci volilno pravico v Ljubljani samo, če so bili iz Ljubljane odsotni toliko časa, da so si lahko pridobili volilno pravico v kaki drugi občini. Kdor je bil odsoten manj kakor leto dni, ima zato slej ko prej volilno pravico v Ljubljani.
Prizadete opozarjamo, naj čim prej zahtevajo svoj vpis v volilni imenik pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani, če mestno poglavarstvo vpis zavrne ali na vlogo v petih dneh ne odgovori, kar je tudi smatrati za zavrnitev, naj se dotičniki pritožijo na sresko sodišče. Pritožbo je treba vložiti v treh dne po prejemu odklonilne rešitve, odnosno od poteka petdnevnega roka po vložitvi reklamacije.
Zahtevi za vpis v volilni imenik je treba priložiti listine ki izkazujejo, da je prosilec 1. jugoslovenski državljan, 2. 21 let star in 3. da biva nad 1. leto v Ljubljani. Kot dokaz za te pogoje služi lahko vsaka javna 1'stina, iz katere so ti podatki razvidni (domovnica, delavska knjižica, vojaška izkaznica, rojstni list itd.). Ako bi policijsko bolastvo ne dalo potrdila o najmanj enoletnem bivanju, naj prosilci zahtevajo potrdilo za tisto dobo, v kateri so v Ljubljani dejansko stanovali v teku poslednjega leta, in naj to potrdilo prilože reklamaciji.
Vse informacije daje tajništvo sreske organizacije JNS v Kazini, n. nadstropje.
Knez Arsen bo pokopan na Oplencu
Beograd, 20. okt. p. Ob 11. dopoldne je bila v saborni cerkvi slovesna zadušnica za pokojnega kneza Arsena Karadjordje-viča. Zadušneo je opravil patriarh Gavri-lo z večjim številom svečenikov.
Pariz, 20. okt. br. Zemski ostanki Nj. Vis. kneza Arsena Karadjordjeviča bodo prepeljani v Beograd, kjer bodo položeni na mrtvaški oder. Knez Arsen bo pokopan na Oplencu v grobnici kralja Petra I.
London, 20. oktobra. AA. Vsi angleški Usti pišejo o smrti kneza Arsena in pri tem poudarjajo zlasti vojaški značaj njegove osebnosti. V ostalem prikazujejo njegovo skromnost ter zlasti aktivno sodelovanje s srbsko vojsko v balkanskih vojnah.
London, 20. okt. br. Reuter poroča, da bo rumunski kralj Karol na povabilo angleškega kralja dne 15. novembra službeno obiskal angleško prestolnico. Spremljal ga bo tudi prestolonaslednik Mihajlo. Rumunski kralj ostane v Londonu tri dni in bo ves čas gost angleškega kralja. Nastanjen bo v Beckinghamski palači. Pri tej priliki bodo tudi razni politični razgovori, ki se bodo nanašali na splošni mednarodni položaj.
Povratek Italijanskih prostovoljcev
Neapelj, 20. okt. AA. V Neapelj so davi ! prispele štiri ladje z 10.000 prostovoljci iz Španije. Prostovoljci so se izkrcali okrog poldneva ter se postavili na določena mesta za revijo, ki je bila popoldne ob prisotnosti kralja Emanuela, prestolonaslednika Umberta, zunanjega ministra Ciana, ministra Staraceja in drugih odličnikov. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, po ulicah pa je bilo polno ljudi, ki so prispeli v Neapelj iz Rima in vse srednje j Italije.
Po defHiranju je kralj Emanuel pozval [ na častno tribuno generala Bertia, poveljnika italijanskih prostovoljcev ter mu čestital k hrabrosti italijanskih prostovoljcev.
Italijanski listi poudarjajo pri tej priliki, da so se prostovoljci borili za obrambo civilizacije proti komunistični nevarnosti v bratskem sodelovanju z nacionali- , stično Španijo generala Franca.
Močno protižidovsko razpoloženje na Slovaškem
Židom očitajo, da rujejo proti Slovaški — Radikalen program mladih hlinkovcev
Zdravstveno stanje Kemala Atatiirka
Carigrad, 20. okt. br. Po uradnem poročilu, ki je bilo izdano nocoj, je bolezen predsednika republike Kemala Atatiirka stacionarna. Bolnik se je živčno sicer nekoliko popravil, vendar pa je splošno stanje še nadalje neizpremenjeno resno.
Danes je imela vlada važno sejo, na kateri je razpravljaal o ukrepih v smislu določb ustave, ki Moloča, da preidejo funkcije predsednika republike na predsednika narodne skupščine v primeru, da je predsednik republike zaradi bolezni ali iz drugih razlogov zadržan v izvajanju svojih funkcij. Po seji vlade so vsi ministri odpotovali v Ankaro. V Carigradu je ostal samo ministrski predsednik Dželal Bajar.
Med naj resnejšimi kandidati za novega predsednika turške republike v primeru smrti Kemala Atatiirka sta bivši min. predsednik Ismet Ineni in šef turškega generalnega štaba maršal Čakmak. Glede na določbe zakona o volitvi prezidenta republike pa se bo moral maršal Cakmak bržkone odpovedati svoji kandidaturi. Zakon namreč določa, da mora velika narodna skupščina izbrati prezidenta iz svoje srede, maršal Cakmak pa ni njen član.
Mednarodni kongres avtomobilistov
Pariz, 20. okt. p. Ob priliki avtomobilske razstave v Parizu je imela mednarodna zveza avtomobilskih klubov svoj kongres, na katerem je bilo zastopanih 40 avtomobilskih klubov iz raznih držav. Jugoslavijo sta zastopala podpredsednik jugoslovenskega avtomobilskega kluba dr. Velizar Jankovi č in podpredsednik Ljubijansikega avtomobilskega kluba Born.
Beležke
Cvetke iz „Slovencau
Včerajšnji »Slovenec« poroča med drugimi svojimi dolgoveznimi zmedenostmi, da je dr. Kramer v nedeljo dr. Mačku prinesel nekak proglas, »v katerem bi bilo pojasnjeno tehnično sodelovanje JNS z opozicijo. Dr. Maček je seveda tak proglas gladko odklonil.« Par vrst nato pa ve »Slovenec« povedati, da je dr. Kramer izdelal proglas o skupnem nastopu. Nato »Slovenec« v mastnem tisku sporoča: »Na ta proglas je dr. Maček pristal.«
V včerajšnjem uvodniku »Slovenca« stoji prav resno zapisano, da je v slovenski JNS prevladalo neko »radičevsko krilo« in da se je moral senator Kramer vdati. Zato se »Slovencu« zdi neverjetno, da bo g. Kramer še kaj dolgo ostal na čelu katerekoli politično kaj pomembne frakcije.« V isti številki zatrjuje isti »Slovenec« z mastnim tiskom, da je v JNS »zaradi živ-kovičeve nesposobnosti dobil prevelik vpliv dr. Kramer.«
Takih in podobnih cvetk iz »Slovenče-vih« volilnih sestavkov bi lahko navedli vsak dan celo vrs+o One samo pričajo, ka-fto se je piscev teh sestavkov polotila duševna zmedenost, ki jo človek težko razume, če pomisli, kol kokrat so isti gospodje že definitivno pokopali JNS in politično tudi dr. Kramerja. Res smilijo se nam čitatelji »Slovenca«, ko morajo v svoje veliko začudenje zdaj v svojem listu vsak dan brati cele kolone samo o JNS in dr. Kramerju. Slovenska javnost pa predobro pozna razloge in se zato »Slovenče-vim« fantazijam in zmešanostim samo smeji.
Iz »Slovenskega juga"
»Slovenski jug«, glasilo akadem. omla-dine JRZ, ki ima svojo podružnico tudi na ljubljanski univerzi, objavlja pesem »Vodji Jugoslavije«, ki jo je spesnil neki dr. Popovič. Pesnik poje:
Dok cela Evropa strepi Naš vodja modro čuti — Opozicija se samo ljuti. A narod se pesmom krepi:
Čuj vodja! Sav narod peva u glas: U neutralnosti leži nam spas. Ziveo Vodja! Vodja! Vodja! Vodja! Tebe voli narod Tvoj, Nikoga se Ti ne boj! Živeo Vodja! Vodja! Vodja! Vodja!
Umik iz politike
Med onimi poslanci, ki ne mislijo več kandidirati pri decembrskih volitvah, je tudi starina Joahim Kunjašič, ki je bil po vojni ponovno izvoljen na listi radikalne stranke za narodnega poslanca. Kandidiral je na otoku Korčuli, kier je bil dolga leta tudi župan občine Blato, ki je sedaj v rokah HSS. Kunjašič je izjavil splitskim novinarjem, da se bo umaknil iz politike ter se posvetil svojemu posestvu.
Izgube čsl. sokolstva zaradi okrnitve države
Češki listi objavljajo pregled sokolskih društev, ki so delovala na ozemlju, odstopljenem sedaj po monakovskih sklepih Nemčiji. Iz tega pregleda je razvidno, da je češkoslovaško sokolstvo izgubilo 484 sokolskih društev. Med njimi so vsa društva krušnogorske župe, ki so pri letošnjem vsesokolskem zletu s svojim posebnim, veličastnim nastopom navdušila in ganila vse gledalce. Ta župa sama je imela 75 društev.
V zasedenih krajih je bilo okrog sto sokolskih domov, ki so bili vredni kakih 50 milijonov čeških kron. Kakšna bo njihova usoda, še ni znano. Malo pa je verjetno, da bi še dalje lahko služili svojemu idealnemu namenu.
Molitve v madžarskih cerkvah
Madžarski kardinal primas dr. Justinijan Seredyi, je kakor poroča zagrebška »Hrvatska straža«, naročil vsem duhovnikom, da morajo odslej po maši brati še sledečo molitev:
»Močna Mati Božja madžarska! Dovoli nam, da molimo tudi za pravično stvar naše Madžarske. Zaupajoč v zasluženje našega prvega svetega kralja in vseh madžarskih svetnikov te prosimo, da izposluješ j pri Bogu skrajšanje bolečine našega na- j roda. Razsvetli, o Mati Božja, duše sve- j tovnih vladarjev in vodi njihova dejanja tako, da se bodo tudi oni prepričali o pravični stvari naše razkosane domovine ter pričeli upoštevati pravične želje našega naroda in jih čimpreje izpolnili. Naj nam bo zagotovljena blažena večnost s priznanjem naših zemeljskih pravic! Amen.«
Poglavje o morali
V Beogradu izhaja tednik »Balkan«, ki z vso vehemenco zastopa politično ideologijo JRZ in mnogokrat napiše tudi stvari, o katerih službena glasila JRZ raje molče. Z zadoščenjem ga je mnogokrat citiral že tudi »Slovenec«, če se je list kdaj spravil nad JNS. Iz zadnje njegove številke pa citira dokazovanje, da bi v Jugoslaviji potrebovali »vlado železne roke«. Računajoč na neinformiranost in pozabljivost svojih čitateljev, je pri tem »Balkan« mirne duše in brez sramu proglasil za »udarniško glasilo ideologije JNS«!
Beležimo to le kot nov prispevek k obsežnemu poglavju o morali, kakor jo poj- . j mujejo gospodje pri »Slovencu«.	|
Bratislava, 20. okt. o. Na Slovaškem se zmerom bolj širi nezadovoljstvo z Židi. Očitajo jim, da ravno oni v zadnjem času vodijo glavno propagando proti Slovaški in za Madžarsko. Med aretiranimi propa-gandisti je mnogo Židov. Slovaški krogi se zelo čudijo spričo te okol ščine. ker je znano, da si židje od Madžarske ne morejo ničesar dobrega obetati. Zaraditega pa se pojavlja na Slovaškem zmerom bolj zahteva, da se s posebnim zakonom uredi položaj Židov. Ni še znano, ali se bo ministrski predsednik dr. Tiso odločil za take ukrepe vsekakor pa bo od ž:dov zahteval, da spremenijo svoje stališče in spravijo svoje interese v sklad z narodnimi slovaškimi interesi.
Glasilo Hlinkove mladine »Nastup« je v zvezi s tem objavilo programski članek, v katerem ugotavlja, da se mora Slovaška sedaj popolnoma na novo organizirati. Če-
ški uradniki, ki so se naselili na Slovaškem in ki so v državni službi, morajo podati ostavke in zapustiti Slovaško. Uradniki slovaške narodnosti s potrebnimi kvalifikacijami, naj se takoj javijo pri slovaških ministrstvih za namestitev, odnosno premestitev na vodilna mesta. Židje pa se bodo na Slovaškem v državnih službah tolerrali le v onem razmerju, v katerem je njihovo število do skupnega števila Slovakov. pa še to bo veljalo le za one Žide, ki so bili že pred letom 1918 pristojni v slovaške kraje. Vsi ostali morajo takoj zapustiti deželo, v Slovaški pa morajo pustiti del svojega imetja, ki so si ga pridobili od slovaškega prebivalstva. Veleposestva se morajo razdeliti med Slovake. Češki kolonisti, ki so po agrarni reformi prišli do slovaških zemljišč, se morajo --.m akni ti Slovakom.
Pospešenje sporamitta
med Anglijo in Italijo
Chamberlain bo pospešil ratifikacijo pogodbe z Italijo, da bi izločil tuje vplive v Palestini
London, 20. okt. br. Zaradi kritičnega položaja v Palestini želi Chamberlain čim prej zaključiti razgovore z Italijo in pospešiti ratifikacijo angleško - italijanskega sporazuma. V Londonu računajo, da bo z uveljavi j en jem tega sporazuma izločen tudi škodljivi vpliv zunanjih sil v Palestini, kar bo znatno olajšalo ureditev palestinskega problema. Verjetno je, da bo ratifikacija izvršena še pred sestankom spodnje zbornice.
Pariška agencija Radio objavlja nekaj podrobnosti o rezultatih pogajanj med italijanskim zunanjim ministrom Cianom in angleškim poslanikom lordom Per-thom. Italijanska vlada je sedaj pripravljena umakniti poleg pehote iz nacionalistične Španije tudi svoje tehnične čete in topništvo. Sedaj se bo definitivno uredilo tudi vprašanje o angleškem in fran-
coskem priznanju italijanskega imperija, zatem pa bo takoj uveljavljen velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo. Ko bo končno urejeno novo razmerje med Anglijo in Italijo v Sredozemlju, bo bržkone sklicana konferenca zastopnikov Anglije, Italije in Francije, na kateri bo dokončno urejeno novo ravnotežje v sredozemskih deželah.
Notranji minister Hoare pri kralju Juriju
London, 20. okt. w. Kralj Jurij je opoldne sprejel notranjega ministra sira Samuela Hoareja, ki mu je poročal o zadnjih izkušnjah za zaščito Londona pred letalskimi napadi. Obenem je poročal tudi o ukrepih, ki so bili izdani za odstranitev nedostatkov, ki so se pokazali pri poizkusih zadnje dobe.
Borba za Mmkm in Kanton
Japonci napenjajo vse sile, da bi še pred zimo zavzeli
ti dve važni kitajski mesti
Hankov, 20. okt. o. Položaj na srednji kitajski fronti je očitno zelo resen. Vojaške oblasti v Hankovu so namreč izdale civilnemu prebivalstvu ukaz. po katerem mora v treh dneh zapustiti mesto.
Medtem so Japonci zavzeli trdnjavo Hvangsikiang na južnem obrežju Jangceja, ki je 110 km oddaljena od Hankova. Japonske vojne ladje so razdejale vse umetne kitajske jezove in ovire. Japonci so zavzeli tudi Šangfeng, okrog 165 km severnovzho-dno od Hankova. Tam so prisilili Kitajce k umiku s strupenimi plini, težkim topništvom in bombniki.
Hongkong, 20. okt o. Japonsko vrhovno poveljstvo je objavilo, da so japonske čete prodrle v oni del kantonskega področja, kjer so Kitajci zgradili svoje utrdbe za obrambo mesta. Po padcu Šeklunga in Cen-čujunga so japonski motorizirani oddelki naglo prodrli v smeri proti Kantonu, ne da bi med potjo naleteli na kak odpor s kitajske strani. Japonci skušajo Kitajce prehiteti in zavzeti njihove utrdbe okrog Kantona. še preden bi se na njih razmestili veliki oddelki kitajske vojske, ki prihajajo iz pokrajine Kiangsi in od severa.
Zbor sokolskih
načelnikov
Beograd, 20. okt. p. Načelstvo saveza SKJ je sklicalo za soboto 22. t. m. in nedeljo 23. t. m. letni zbor načelnikov in na-čelnic vseh sokolskih žup, na katerem bodo sklepali, katere telovadne vaje se bodo izvajale na sokolskih zletih in tekmah v L 1939, zlasti pa na velikih sokolskih slavnostih v Ljubljani in na Sušaku. V programu Petrove sokolske petletke je določeno da bo 1. 1941, ko bo postal Nj Vel. kralj Peter polnoleten. P^ejen v Beogradu vsesokolski zlet, zagrebška župa pa predlaga, naj se na velikem stadionu v Maksimira v Zagrebu priredi L 1940 poskusni delovna zlet.
Velik požar v karlovški železarni
Karlovac, 20. okt. o. Snoči je nastal v železarni in jeklarni Kordun katastrofalen požar. Skupina delavcev je v topilnici zložila v kotel večjo množino starihi cir-kularnih žag. V kotlu je bilo tudi nekaj 100 kg olja. Iz neznanih vzrokov se je olje nenadno vnelo in v hipu se je ogenj razširil tudi na ostale tri kotle, v katerih je bilo prav tako po več sto kilogramov olja. Kmalu je bilo vse poslopje v plamenu. Gasilcem se je do polnoči posrečilo požar omejiti, a okrog 2. se je zopet razvnel m je trajal do jutra. Ves topilmški objekt Je pogorel do tal. Uničeni so tudi vsi stroji, ki so bili v njem. Požar je povzročil milijon din škode. Tovarna je last Djure Grossingerja in je bila zavarovana pn angleški družbi Commercial Union. Nad sto delavcev je ostalo brez dela.
Nastopna avdienca
poslanika Rašica
Budimpešta, 20. okt. AA. Državni upravnik Horthy je opoldne sprejel v avdienci novega jugoslovenskega poslanika Sveto-zarja Račiča, ki mu je ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma.
Po nadaljnjih japonskih informacijah je bivši kitajski zunanji minister Cen podal izjavo, v kateri sc je izrazji proti maršalu Čangkajšku. Japonci računajo v zvezi s tem, da bo južna Kitajska z njimi sklenila separatni mir.
Ker je zaradi napredovanja Japoncev na železniški progi Kaulun-Kanton ogroženo nadaljnje oskrbovanje Hongkonga z živežem, je japonska vlada ponudila britanski vladi, da bo odslej sama zalagala Homg-kong s potrebnim živežem. Britanska vlada na japonsko ponudbo še ni odgovorila.
Vse tuje koncesije bodo demilitarizirane, ker so Japonci obljubili, da v tem primeru ne bodo vodili proti njim vojnih operacij. V varnostni pas bodo vključene tudi bivše koncesije Japonske, Nemčije, Francije in Velike Britanije.
Um od Kantona
Tokio, 20. okt. w. Japonski glavni stan poroča, da japonske čete po zavzetju Čeng-singa neovirano napredujejo proti Kantonu." Danes so dosegle Cangkanglung, 36 km vzhodno od Kantona.
Belgijski kralj v Londonu
London, 20. okt. AA. V London sta prispela belgijski kralj Leopold in soproga italijanskega prestolonaslednika. Kralj Leopold se bo v nedeljo vrnil v Bruselj. Obisk je strogo zasebnega značaja.
Sloviti ruski letalec
Sikorski v Beogradu
Beograd, 20. okt. p. Dopoldne je pn~ spel v Beograd sloviti konstruktor največjih letal na svetu, inž. Igor Sikorski, ki je obiskal komandanta letalstva generala Jankoviča, nato pa Aeroklub. Ruski mitropolit Atanasije je priredil njemu ra čast čajanko. Letalec Sikorski bo imel v Aeroklubu predavanje o svojih velikih letalih-
Fingiran vlom v zagrebški veterinarski fakulteti
Zagreb, 20. okt. o. Rop v zagrebški veterinarski fakulteti je bil danes pojasnjen. Vlom je bil fingiran. Fakultetski blagajnik, računski inšpektor Josip Radovič, je bil davi aretiran in je priznal, da si je zaradi denarnih neprilik sam prisvojil 113.000 din gotovine, ki bi morala biti v blagajni fakultete. Dejal je, da je posodil večje vsote denarja svojemu tovarišu Zobariču, ki pa jih je zakvartaL Od defravdlranega denarja so našli pri Radoviču še 33.000 din. Radovič in Zobarič, ki je bil prav tako aretiran, sta bila izročena sodišču.
erss&a ssaooved
Zemunsko vremensko poročilo: Oblačno
in ponekod v severni polovici države dež, vedro v južnih krajih. Toplota se je nekoliko dvignila. Najnižja Plevi je 1, najvišja Niš 27 C.
Zemunska vremenska napoved: V za-
padni polovici države m'v severnih krajih se bo zvedrilo, nekoliko oblačno in morda deževno v ostalih delih države. Toplota bo občutno padla.
Zagrebška: Vreme se bo v glavnem razvedrilo. Le ponekod bo še nekoliko oblačno, temperatura pa bo padla.
Dunajska: Spremenljivo vreme, pojemajoča oblačnost, nadaljnji padec temperature, ponoči mraz, zjutraj slana.

kraji in ljudje
Sončna in suha jesen
Po štirinajstih dneh je včeraj nekoliko deževalo
Ljubljana, 20. oktobra
Jesen se je preselita v drugo polovico svojega gospostva in ob letošnjem nenavadno sončnem vremenu dolgo zadržala zelenilo po drevju. Po hudi slani na kraju avgusta se ie že zdelo, da bo listje letos zgodaj popadalo na tla. V toplih dneh septembra se je kc-pala jesenska narava v soncu, vsa poljska dela do zadnjih dni so bila brez večjih zaprek opravljena. Huda sla-na, ki je bila legla v nižine, je prizadejala mnogo škode, zato je pa jesen s skopo odmerjenimi padavinami v našem pasu prihranila ljudem in zemlji mnogotere nevšečnosti.
Po močno deževnem avgustu, ko se je nad Ljubljano izlilo 247 mm dežja, je zabeležil letošnji kimavec v .Ljubljani le 49.3 v Mariboru še manj padavin. Res deževnih dni je bilo v septembru v Ljubljani le 5. v Mariboru 3. V oktobru smo imeli doslej v
našem mestu v 6 deževnih dneh 70, v Mariboru v 4 padavinskih dneh le 14 mm dežja.
V primeri s povprečkom jesenskih padavin se letošnja jesen posta\'lja s pretežno jasnim in sončnim, kaj malo deževnim vremenom. Po štirinajstih dneh je davi spet deževalo in je dežjemer zabeležil 20.5 mm. K repke je, vendar za jesenski čas povsem normalno je deževalo ob Jadranu, posebno na jugu. kjer so v nekaterih dneh namerili rekordne padavine. Tako je 6. in 17. septembra padlo v Splitu 47, dne 3. oktobra v Kumborju celo 95 mm dežja!
Za soncem gre deževje na jug. Sedan je suho. lepo vreme, ki si ga vsi še nadalje želimo, bo le prezgodaj prekinit vlažni, hladni ples. Drevje se je odelo v prelepe jesenske barve, ki bodo v pravem listopa-du izginile s krošenj. Takrat bo že zima trkala na duri, da bi je tople sape čim dalje časa držale v planinah.
Tragična smrt mladega poslovodje
Pedlegel je po nesreči z motorjem na gorenjski cesti
Kranj, 20. oktobra
Včeraj ie v ljubljanski bolnišnici podlegel poškodbam France Pavlovšnik. 28-!etni poslovodja kranjske tvrdke Logar & Kalan Mladi, prikupni poslovodia sc ie bil preteklo nedeljo odpeljal z motociklom v Ljubljano. N'a državni cesti med Mednom in Št. Vidom jc ugledal prco seboj kolesarje. ki so se peljali v precej strnjeni gruči. Pavlovšnik je zaradi nevarnosti brž zmanjšal brzino. To pa je postalo zanj usodno. Zavore na motorju so namreč prehitro prijele. Posledica je bila. da se je motorno vozilo zaradi velike brzine s katero se je Pavlovšnik v o/'i. zavrtelo na cesti in je vozač /letel v obcestni steber, od tod pa v jarek. Avtomobihst. ki je vozil za Pavlov-šnikom. jc hitro priskočil na pomoč, pobral ranjenca, ga odnesel v svoj avto in ga brž odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Zdravni-k: so ranjencu nudili takoi potrebno pomoč, ugotovili pa so. da ima prebito loba-
njo in zlomljeno levo nogo. Ves trud je na žalost bil zaman. Smrt je mladega moža rešila trpljenja.
Pavlovšnik je bil po vsem Gorenjsikem splošno znan in priljubljen. Pred 14 leti je vstopil kot vajenec v trgovino Logar & Kalan. Potem je dobil službo pri Bat'i v Borovem. kjer je zaradi izredne sposobnosti napredoval v nadzornega poslovodjo vseh Ba-tevih poslovalnic v dravski banovini. Navzlic dobri poziciji na je pred 5 dnevi spet nastopil službo v manufakturni stroki tvrdke Logar & Kalan. katere lastnik je zdaj g. Srečko Vidmar. Nameraval se je oprijeti svoje prvotne stroke, zato se je hotel spet nekoliko vpeljati v manulakturi, nakar ie nameraval ustanoviti lastno podjetje. Preden se je obrnil teden, je mladega podjetnega moža dohitela smrt Vsi, ki so ga poznali, obžalujejo, da )» njegovo življenje tako hitro ugasnilo Pogreb priljubljenega poslovodje bo v petek ob !4. izpred splošne bolnišnice v Ljubljani.
v •
Mlad ts
je ranil ženo brivskega mojstra, sebe p a ustrelil
Ljubljana. 20 oktobra
V Rožni dolini se jc snoči odigiala družinska žaloigra. kakršne prebivalstvo tihega. mirnega rožnedoiskega predmestja že dolgo ni doživelo. V stanovanju brivskega mojstra Marjana M. na Cesti VI. št. 26 je 28-letni tapetnik Anton Jenko, zaposlen pri poštnem ravnateljstvu, z revolverjem obstre-lil 27-letno Kristino Z. ženo brivskega mojstra s Ceste IX. št. 21. nato pa ustrelil še samega sebe. Ranjenca so reševalci takoj p~epeljali na kirurški oddelek, kjer je Anton Jenko kljub najvestnsjši zdravniški oskrbi žc o polnoči podlegel poškodbi, med tem ko je Kristina le laže ranjena in bo po vsej priliki ostala pri življenju.
Okrog 20 je snoči Jenko pršel k M. in ostal pri njih na večerji. Kakšno uro po-yneje je prišla še Kristira, poslali so po vino in vsa družba je dobre volje ostala v kuhinji do okrog 22 30. Okrog 22.30 je Kri-stinin mož potrkal na kuhinjsko okno. Kristina je moža sprejela v veži. Ko jo je hotel odvesti s seboj, jc pristopil Jenko in
drug za drugim sta zbežala v sebo. Ko ;c trenutek nato za njima vstopi! M., sta v naglici počila dva strela. Jenko je držal Kristino objeto okrog vratu giavo ji je bi! položil na levo rame. Težko je verjetno, da bi se bila fant in žena v nekaj sekundah odločila za skupno smrt — Jenko ie izvršil svoj strahotni naklep očitno povsem na svojo pest. Prvi strel je ženo zade! v tilnik. da se je takoj zgrudila, nato pa jc fant še sam sebi pognal kroglo v glavo. Krvavo dejanje je v vsej hiši povzročilo pravo paniko. Nekdo je brž skoči do bližnje Ne-redove gostilne in telefonično poklical reševalce. ki so takoj prihiteli v Rožno dolino in oba ranjenca prepeljali v bolnišnico.
Kaj je nesrečnega fanta privedlo do obupnega dejanja, preiskava doslej še ni točno ugotovila. Jenko je sprožil usodna dva strela vsekakor v trenutku razburjene zmedenosti, saj si drugače ne moremo razlagati napada na mater dveh otrok in samomora zaradi »nesrečne ljubezni« s poročeno ženo. Jenko je že nekaj dni poprej popival po Rožni dolini.
Nočni obisk pri Sv. Križu in v Javorju
Ljubljana, 20. oktobra.
Kakor kažejo vsa znamenja, se je pobegli robijaš Leopold Zavrl iz Dola pri Litiji, ki ga z vnemo iščejo policisti in orož-niki v banovin', nedavno pojavil v sveto-kriški občini pri Litiji. Zavrlu je kmalu uspelo, da si je omislil dobro druščino, 47-letnega Josipa Anžurja, ki je pristojen v obč no Devica Marija v Polju.
Zavrl in Anžur sta nedavno ponoči vlomila v stanovanje pekovskega mojstra Josipa Sketa na klancu pri Sv. Križu in mu oanesla za celo zalogo različnega blaga: dva moška površnika, črne m modre barve, dvokrovno srebrno moško uro, zlato verižico, katere členki so prepleteni z žimo dva ženska plašča zelene barve, kakšnih 13 naglavnih rut, dve ženski ročni torbici iz črnega in rjavega usnja pa še nekaj gotovine in drugih reči. Anžur je bil prišel dan pred vlomom v pekarno, da kupi nekaj kruha, pri tem pa si je ogledal prostore. Razmere v hiši je dobro poznal tudi Zavrl sam, ki je pri Sketu svojčas služil za raznašalca kruha. Anžurja je ča-čakal nekje zunaj vasi. Dan poprej sta Zavrl in Anžur vlomila tudi v stanovanje
^.ne Koprivnikarjeve v Javorju pri Sv. Križu, odkoder sta odnesla kakšnega pol ducata ženskih bluz, nekaj kril, rdečo svileno obleko, velik kup ženskih srajc, nekaj moške obleke, celo garnituro rjuh z mono-gramoma A. š, in A. T., čevljev, robcev in nogavic. S seboj sta vzela tudi lonec masti. Kakor je znano je Zavrl oborožen z revolverjem, da morejo orožniki, ki ga zasledujejo ravnati z vso previdnostjo.
Velik vlom v Grižah
V eni zadnjih noči so neznani storilci vlomili v hišo posestnika Ivana Gnusa v Grižah pri Celju. Z njim je izginila cela zaloga raznovrstnega blaga: rumena posteljna odeja z modro podlogo, kapne, rjuhe, blazine s perjem in prevleko vred, prevleke za blazine, flanele, ženski plašč, ženske torbice, črn moški plašč in črna moška obleka, črn klobuk, nekaj perila, več žepnih robcev in nogavic, pa tudi nekaj gotovine. Tatvine sta osumljena dva cigana stara okrog 22 let, ki sta z večjo cigansko družbo taborila tiste dni v Pe-trevčah. in imajo svoj vrtiljak in streljar-no. Iz Petrovč so cigani krenili proti Mariboru.
Predrznost bogatega razuzdanca
Inž. Stojas2ovič toži rodbino dveh smrtnih žrtev svoje razuzdanosti in predrznosti za visoko odškodnino
Beograd, 20. oktobra.
Pretresljiv roman, napisan od življenja, ki je močno potrkal pred meseci na vest vse naše javnosti, bo zdaj spet raztegnjen s pravdo, ki je razpisana pred beograjskim okrožnim sodiščem. Mladi inž. Sve-tozar Stojanovič, sin milijonarja, toži vdovo Zike Dimitrijeviča, mater svoje žrtve, za odškodnino, ki naj bi znašala preko 200.000 din. Mladi razuzdanec je z obljubami poroke zapeljal in grdo izkoriščal Milo Dimi tri jevičevo, hčerko poštnega inšpektorja. Ko se je je naveličal, je dekle obupalo in se na ulici pred njegovimi očmi ubilo.
Tragična smrt zapeljanega in izkoriščanega dekleta ni mladega razuzdanca prav nič pretresla, razburila pa je ves Beo-
grad. Ker je izkoristil zaupanje nedoletne mladenke, je bil Stojanovič zaprt, a pred preiskovalnim sodnikom je dajal izjave, ki so metale blato na grob nesrečnega dekleta in na vso njeno rodbino. Pri tem grdem poslu so razuzdancu seveda vneto pomagali vsi njegovi sorodniki in nekateri ljudje njegove barve. Poštni inšpektor 2ika Dimitrijevič, strašno potrt zaradi tragedije svoje hčerke in kruto užaljen od podlosti povzročitelja tragedije in njegovih pajdašev, je hotel s krvjo oprati čast svoje hčere in svoje družine. Na sodišču je naperil samokres na ciničnega zapeljivca in ko ga je le lahko ranil, je sam sebi vzel življenje. Ko je pretrpel velik strah in lahko rano, je Stojanovič še bolj blatil čast obeh svojih žrtev in
vse Dimitrijevičeve rodbine. Obsojen je bil na 10 mesecev zapora. Zdaj, ko je v Požarevcu kazen prestal, se v svoji predrznosti in v vsem svojem cinizmu spet pojavlja na sceni.
Zdaj nastopa kot tožnik. Sestavil je odškodninsko tožbo, s katero zahteva od Dimitrijevičeve vdove vsega skupaj točno 203.000 din. Odškodninske zahteve so na postavke razdeljene in obširno obrazložene. Za prestani strah zahteva okroglo 60.000 din, za izgubo časa in za lečenje še nekaj več, našteti pa so najrazličnejši izdatki v dobi, ko je bil v bolnišnici. Navedel je celo izdatke svojih sorodnikov in prijateljev, ki so hodili k njemu na obisk. Tudi na maserja in brivca ni pozabil. Vsega skupaj pač znaša račun din 203.000 in to naj bi mu plačala revna vdova, ki je izgubila po njegovi krivdi moža in hčerko ter ima zdaj pri mali pokojnini na skrbi dve hčerki, mlajši od
pokojne Mile. Najmlajša hčerka Je povrh J
še bolna in se je že nekajkrat zdravila v . zavodih za lečenje tuberkuloze.
Po smrti svoje hčerke Mile in svojega moža preživlja gospa Dimitrijevičeva s svojima hčerkama hude čase. 2e zaradi pogreba obeh svojih najdražjih se je morala zadolžiti in tudi bolezen najmlajše hčerke ji povzroča poleg skrbi tudi velike stroške. Ce bi ves vet pozabil na njeno tragedijo, ne bo ona sama nikdar pozabila, kaj jo je zadelo. Zdaj si vsak lahko misli, kako je nesrečno ženo pretresla nova predrznost mladega bogatega razuzdanca. ki je uničil njeno družinsko srečo ter siroto pahnil v stisko in tugo. Roman, ki predstavlja dva tabora: na eni strani objestnost in brezvestnost bogatega razuzdanca, na drugi strani pa pošteno uradniško družino z najvišjim pojmovanjem časti, je zdaj, kakor rečeno, z novo predrznostjo človeka, ki je povzročil veliko gorja, spet razgrnjen in javnost se bo vanj poglobila gotovo spet tako, kakor takrat, ko sta po vrsti padli dve nedolžni žrtvi grdega izkoriščevalca, ki je trdno prepričan, da je z denarjem, lažjo in drznostjo vse dosegljivo.
Na balkanskih strelskih tekmah v Sofiji
Edini tekmovalec iz Jugoslavije je bil Franjo Per
Sofija, 18. oktobra.
III. medbalkanske lovske - strelske tekme. ki so se vršile v Sofiji od 9. do 15. oktobra, so uspele sijajno in prinesle nove rekorde. Od Bolgarov, Romunov in Grkov se je udeležilo po 18 najboljših strelcev z najbolj modernim in preciznim orožjem. Jugoslavijo je zastopal le naš lovec in strelec Franjo Per, ki je bil odlikovan z zlato kolajno.
Uspehi so bili sledeči: Ekipa 10 strelcev na 100 asfaltskih golobov: Grki 358 točk, Bolgari 357 točk in Romuni 322 točk. Posamezni so najboljši: Grk Kycis Zežr 94 točk, Bolgar Hristovič 93 točk in Romun Strojič 91 točk.
Za pokal romunskega kralja Nj. Vel. Karla II. je zmagal naš dobri prijatelj in vsem jugoslovenskim strelcem dobro znani Bolgar Hristovič. ki je dosegel na 50 golobov 50 točk, Grk Malciniotis 47 točk, Z. Kycis (G) 47 točk, Bolgar T. Jordanov 47 točk in Bolgar Hristov 46 točk.
Na pištoli Olimpija Rekord-Match od 600 dosegljivih, prostoročno je dosegel prvo mesto Grk Baltazzis 505 točk, Per 503 (J). Delakostas 488 (G), Kmaizabis 476 (G), Milenas 466 (G).
S precizno puško po olimpijskih predpisih od 300 dosegljivih je postavil nov medbalkanski rekord Badulesce 2S6 točk (R), Aronozitas 292 (G), Mosku 291 (R),
Natsonlis 289 (G), Jonescu 239 (R), Jo-nescu I. 288 (R), Per 288 (J), Krisetis 288 (G). Levadas 287 (G), Bals 286 (G), Min-čev 281 (B), Hristov 280 (B), Sokačev ml. 280 (B), Ralitis 279 (G).
Istočasno je bolgarsko lovsko - strelsko društvo »Sokol« v Sofiji praznovalo 40-letnico obstoja. Proslave so se udeležili lovci in strelci iz vse Bolgarije, Romunije 18 strelcev in dva oficielna zastopnika, Grčija 18 strelcev in dva oficielna zastopnika. Jugoslavijo sta oficielno zastopala pri otvoritvi predsednik Osrednje zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije iz Beograda dr. Stejič in dr. Zeričič iz Zagreba. Pri otvoritvi so bili člani bolgarske vlade, predstavniki lovsko-strelskih organizacij in mnogo visokih osebnosti. Po nagovoru je vojaška godba zaigrala državno himno Grčije, Romunije, Jugoslavije in Bolgarije. Istočasno so razvili tudi državne zastave teh držav.
Bolgari so vedno nudili prednost in ugodnost našemu zastopniku kapetanu Peru in povdarjali: E pa brača smo! Kri ni voda. Res škoda, da je imela Jugoslavija le enega zastopnika. 15. oktobra so se tekme zaključile. Zvečer je bil prirejen banket, kjer so razdelili nagrade. Delegati zastopanih držav so se drug za drugim zahvalili za naklonjenost bolgarske vlade in vzklikali na čast vladarjem balkanskih držav.
Avtomobilska nesreča na Kočevskem
Polno naložen tovorni avto v prepadu ob cesti
Kočevje, 20. oktobra.
Na odseku banovinske ceste Kočevje— Stara cerkev se je včeraj zjutraj malo po sedmi uri primerila avtomobilska nesreča, ki .ie povzročila precejšnjo škodo, a na srečo ni zahtevala človeških žrtev. Iz Su-šaka je tovorni avto, last ljubljanskega podjetnika g. Marušiča, vozil proti Ljubljani vezane plošče, namenjene šentviškim mizarjem. Avto je bil zvrhano poln. Iz Ribnice mu je privozil nasproti takisto polno naložen tovorni avto, na katerem je šofer ribniške opekarne Klun in tovariši vozil opeko v Dolgo vas proti Kočevju. V megli šoferja drug drugega nista opazila vse dotlej, dokler se nista približala do usodne bližine, ko je bilo za umik prepozno. Da bi se izognil karambolu, je šofer podjetja Marušič, g. Grasi Ivan, v zadnjem hipu zavil voz na desno stran ceste. Ker pa je cesta prav tamkaj zelo ozka, je njegov voz zdrknil v poldrugi meter globok prepad pod cesto ter se prevrnil.
S tem avtom se je vozil poleg šoferja tudi prevoznik g. Foltyn iz Ljubljane, ki je dobil pri padcu avtomobila precejšnje poškodbe na desni nogi, dočim je ostal šofer Grasi na srečo popolnoma nepoškodovan.
Tem večja pa je škoda, ki je nastala na tovornem avtu samem. Pri padcu v prepad se je občutno poškodovala karose-
rija, ki je na prednjem in desnem delu popolnoma zmečkana. Veliko škodo trpi tudi prevoznik g. Foltyn, saj se je mnogo vezanih plošč odkrušilo in zlomilo.
Pri padcu je tovorni avto zadel tudi v obcestni kamen. Sunek je bil tako močan, da je kamen izruvalo.
Oba šoferja sta, kakor sama zatrjujeta, vozila skrajno previdno in je nesrečo pripisati zgolj gosti megli, ki je v sedanjem času na Kočevskem reden pojav, saj je statistično dokazano, da ima Kočevje z nižinsko okolico na leto skoraj toliko megelnih dni kakor Ljubljana. Cesta je na tem mestu široka komaj 3.5 m. Ce računamo, da je karoserija samo enega tovornega avtomobila široka 2.15 m, potem je izključeno, da bi se v zadnjem trenutku pred srečanjem mogla dva takšna kolosa brez nesreče izogniti. V interesu varnosti prometa je, da se cestišče na tem odseku razširi vsaj v dolžini 200 m. kakor se je pred kratkim podobno razširjenje ceste izvršilo na odseku pri vasi Nove Ložine.
Na kraj nesreče je takoj prihitel bano-vinski cestar Jurjevič Jože. ki je organiziral pomoč in sklical sosede, ki so pomagali poškodovani avto dvigniti na cesto. Po dveh urah. je bil voz znova naložen. Avto s tovorom je bil zavarovan pri »Zedinjeni zavarovalnici« d. d., Zagreb, ki bo povrnila škodo.
Zatemnitev Ljubljane
Kako moramo zatemniti mesto ob letalskih napadih
Po naročilu kr. banske uprave bo v Ljubljani vaja zatemnitve mesta v noči od 24. na 25. oktobra. V zvezi s tem razglaša mestno poglavarstvo v Ljubljani v sporazumu z upravo policije: Splošne odredbe so naslednje: Zatemnitev traja od 19. ure dalje vso noč. Vsak prebivalec se mora ravnati po navodilih za zatemnitev ter mora v ta namen vse pripraviti kar je potrebno za zatemnitev hiš, stanovanj oziroma lokalov. Med zatemnitvijo poteka življenje na ulici, v hišah, obratih. javnih lokalih itd. kot v normalnih razmerah. Prometna vozila morajo voziti z zmanjšano hitrostjo, prav tako se morajo pešci po ulicah in cestah strogo držati prometno cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode. Zaradi vidnosti se morajo premazati robniki pločnikov, drevesa ter ograje ob važnih križiščih, napisih in mostovih z belim opleskom (n. pr. z apnom). Odredbe zatemnitve ne veljajo za železniške postaje in železniške signalne naprave. Bolnišnice se zatemnijo z obstoječimi sredstvi, zunanja razsvetljava se ukine. Industrijska podjetja z eno posado zatemnijo popolnoma vse svoje naprave. Industrijska podjetja z dvema ali tremi posada-mi zatemnijo v primeru, da pada delovni čas obrata v čas zatemnitve, po sledečih navodilih: a) poslopja se zatemnijo s sredstvi. s katerimi podjetja že razpolagajo; b) zunanje svetilke morajo biti ali ugašene, ali pa morajo biti, če morajo goreti v potrebi tako zasenčene, da so iz višine nevidne in da izstopajo žarki v kotu pod horizontalo. Svetlobna jakost mora biti toliko zmanjšana, da ne nastanejo svetle ploskve oziroma refleksi po tleh in poslopjih; pri izvajanju zatemnitve naj podjetja upoštevajo interese produkcije in delavstva.
Predpisi za zatemnitev so naslednji: Vsa zunanja razsvetljava (tudi na dvoriščih) in
cestna razsvetljava, razen najvažnejših prometnih svetlobnih signalov, se ukine. Svetilna telesa teh prometnih luči morajo biti tako zasenčena, da so nevidna iz zraka. Uporaba žepnih svetilk, vžigalic itd. na prostem je prepovedana. Vsa reklamna razsvetljava in razsvetljava napisov ter izložb sc mora odklopiti. Poslopja morajo biti popolnoma zatemnjena. Zatemnitev mora biti tako izvršena, da je notranja razsvetljava od zunaj popolnoma nevidna. To se doseže z omejitvijo in zasenčenjem notranje razsvetljave (globinski reflektorji, optični filtri modre barve, zamenjava jakih žarnic z žarnicami manjše svetlobne jako-sti), z zakrit jem oken, vrat ter vrhnih svetlin.
Najenostavnejša sredstva za zakrit je oken so lesene naoknicc. dalje zavese iz gostih temnih tkanin, iz črnega ali temno-modrega ne prozornega papirja ali iz 1 in pol mm debele lepenke, ki presegajo notranji rob oken za približno 10 cm ter so povsod dobro pripete na okenski okvir. Pri vhodih v razsvetljene prostore direktno iz ceste se morajo predvideti dvojni svetlobni zastori, kar dosežemo z dvema zavesama ali z zakritjem obeh vrat veternika. Ako sc odpre zunanja vratnioa oziroma zunanji zastor, mora biti druga vratnica zaprta oziroma zastor spuščen.
Dovajanje toka in svetilnega plina podjetjem in privatnikom ne sme biti prekinjeno. Za označbo popravil na cestah se uporabljajo rdeče svetilke, ki so zgoraj in ob straneh zasenčene. Žarometi vozil morajo biti zastrti z zaslonko iz lepenke ali pločevine, ki ima v sredini odprtino horicon-talne širine 5 do 8 cm. višine pa 1 m pol cm. Nad to odprtino in ob straneh naj bo strešica, ki usmerja žarke poševno navzdol. Tudi zadnje luči morajo biti zasenčene s strešicami. Zunaj mesta se vključi srednja
to .reiilo,. vsake^fltvice ■ je v «akei^ bmotu;.; enako oŠ tro s
žarnica žarometa (luč za daljavo), v mestu pa mala žarnica (luč za blizu). Uporaba kazalcev smeri je dopustna. Za notranjo razsvetljavo vozil veljajo navodila kakor za poslopja. Predpisi za zasenčenje žarometov vozil veljajo le za vozila iz kraja, kjer je vaja. Zunanja vozila morajo voz-iti z lučmi za parkiranje. Predpisi za zasenčenje žarometov ne veljajo za vojaška vozila, kolikor to zahteva potreba. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje po naredbi bana z dne 12. oktobra 1935 z globo 10 do 1000 din, oziroma z zaporom od 1 do 20 dni.
Nj. kr. Vis. knez Arsen f
Kakor smo poročali, je v sredo popoldne umrl v Parizu v starosti 79 let Nj. kr. Vis. knez Arsen. Pokojnik je bil oče Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, mlajši brat blagopokojnega kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, stric Viteškega kralja in stari stric Nj. Vel. kralja Petra IL Junaškega člana kraljevega doma Karagjor-gjevičev, ki je prispeval z zmagami pri kumanovem, Velesu, PrilejHi, Bitolju in na Bregalnici, časten delež k svobodi Jugoslavije, bodo prepeljali v domovino, da bo našel večni poikoj v kraljevski zadužbini na Opleneu.
NAŠI NOVI AKADEMIKI:
Slikar Matija Jama
Poleg svojega ten-ariša. tri leta starejšega Riharda Jakopiča je bil imenovan v častni zbor slovenskih akademikov slikar Matija Jama. Tudi on je po rodu iz Ljubljane (roj. 1872). maturiral pa je na zagrebški gimnaziji. Študiral je nekaj časa pravo, nato pa se je bi! posvetil slikarstvu. Obiskoval je llollosyje\'o slikarsko šolo v Monakovem. nato je študiral še pri Ažbetu in dovršil tamošnjo akademi jo. Bival je več let izmenoma v tujini in doma. preživel več let na Nizozemskem in v drugih tu jih krajih. V Haagu je bival v letih 1915 — 1922, ko se je vrnil v osvobojeno domovino.
Matija Jama je znan kot odličen kraji-nar. Bivanje v tujih krajih mu je navdihnilo neštete motive, vendar je najtoplejši v domačih krajinskih slikah, ki dihajo domačnost in kažejo intimno doživetje. Posebno znam so Jamovi blejski motivi. M. Jama prireja v Ljubljani skoraj vsako pomlad razstanrf. ki priča, da še vedno neumorno ustvarja m nenehno išče novih odtenkov krajinarskega izraza. Zanimiv so tudi njegove figuralne kompozicije, hrvatski motivi s kravami na paši itd. Matija Jama sodi med najpomembnejše slovenske slikarje in je s svojimi razstavami (zadnja na beneški Biennate 1938) zaslovel tudi v inozemstvu.
Domače vesti
♦ železniškim upokojencem v vednost.
Letošnja glavna skupščina bolniškega fonda je sprejela sklep, da se da onim upokojencem, ki so zamudili rok za prijavo v neobvezno članstvo pri bolniškem fondu, šestmesečni rok za prijavo. Ta sklep je potrdil tudi g. minister za promet. Na podlagi tega sklepa skupščine imajo do 31. marca 1939 možnost pristopa v neobvezno članstvo vsi oni upokojenci, ki so upokojeni do 30. avgusta 1938. Za delavce, ki dobivajo pokojnino iz sredstev pokojninskega fonda za delajvce, veljajo iste določbe, le da morejo pristopiti samo oni, ki so bili upokojena po 15. juniju 1936. Pri tem opozarjamo, da mora vsak upokojenec plačati 3«/o članski prispevek od dne, ko je plačal zadnji prispevek kot obvezen član bolniškega fonda, torej od upokojitve dalje. Onsi upokojenci, !ki ibi želeli naknadno pristopiti kot neobvezni člani pri bolniškem fondu, morajo napraviti kratko prošnjo in v njej navesti, kdaj so bili upokojeni, kje zdaj stanujejo in kateri urad jim nakazuje pokojnino. Prošnje morajo biti oddane preko one edini-ce, kjer so nazadnje službovali.
Res """
rfike cene xa iese«
Nova pošiljka
za gospode:
Trpežni sportex |f A m DIN
Lep kamgarn za popoldan in zvečer ja« ^^ m DIN
MANUFAKTURA
r.Ks. SOUVAN
MESTNI TRG 24
* Graditev betonske ceste od Samobora do Bregane. Pred dnevi je bila izročena prometu betonska cesta od Podsuseda do Samobora in takoj bi se bilo moralo nadaljevati delo za podaljšanje ceste do Bregane. Razpisana je bila licitacija, ki pa se sploh ni vršila, ker ni bilo reflektantov. Takoj nato je bila razpisana druga licitacija pri gradbenem ministrstvu in inže-njerska zbornica v Zagrebu je protestirala brzojavno proti načinu razpisovanja, ker so doslej vse take licitacije razpisovale uprave, oziroma tehnični oddelki banskih uprav. Protest je zalegel in razpisana je bila tretja licitacija pri banski upravi v Zagrebu, pri kateri so bila oddana tudi vsa dela. Neka tvrdka iz Zagreba bo zdaj gradila betonsko cesto do Bregane in je v to svrho določen kredit v znesku 12 milijonov. Z delom bodo začeli že v prihodnjih dneh in bodo delali, dokler bodo vremenske razmere dopuščale. Prihodnje leto bo cesta gotova.
obvaruje kožo od ranjenosti vsled ležanja in mokrote
*	Namesto venca na grob pokojnega g. Ivana Luznarja iz Selc nad škofjo Loko sta darovala za revno šolsko mladino g. Luznar Franc iz Kranja 200 din in ga. Hellerjeva 100 din. Iskrena hvala! Upra-viteljstvo ljudske šole v Selcih.
*	čebelarjem. Osrednje čebelarsko društvo obvešča, da je Društvena čebelama dobila sladkor za zimsko prehrano čebel. Sladkor je prav primeren, ker je denaturi-ran z mehko in ne s hudo papriko. Cena sladkorja je za 50 par višja od zadnje cene. čebelarji, berite navodila v zadnjem »Čebelarju« in pošljite z naročilom tudi privoljenje za nakup od pristojne finančne kontrole. Denar za sladkor je poslati vnaprej.
Bodoče matere morajo skrbeti, da se Izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl re» " E» 15. 485-55
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl v visoki starost g. Karol Sajovic,
višji železniški inšpektor v pokoju in bivši občinski svetnik. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri, v soboto, ob pol 15. izpred bolnišnične mrtvašnice. — Iz S t. Janža pri Velenju nam poročajo, da je nedavno tam umrl g. Nikolaj Schweigl, star 70 let. Bil daleč naokoli poznan kot dober in zvest višji vrtnar. K večnemu počitku so ga položili v Št. Janžu. Zapustil je vdovo, dva sina in dve hčerki. — Kakor nam sporočajo z Omišlja na otoku Krku, je tam v sredo zvečer umrl po dolgem bolehanju g. Nikola Jederlinič, znan gostilničar, ki si je tudi v Ljubljani pridobil lepo število prijateljev, ko je leto dni Pod Trančo točil izvrstno kapljico z otoka Krka. Pokopali ga bodo danes ob 15. uri. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Spal je 32 dni, potem pa umrl. V vasi Budjaku pri Banjaluki je šestletni sin kmeta Lastre spal neprestano 32 dni in zdravnikom se ni posrečilo, da bi ga zbudili in pojasnili vzroke njegove bolezni. Otroka so roditelji po navodilu zdravnikov redili na umeten način z mlekom. Zdaj, ko je prespal 32 dni, pa so dečka našli v postelji mrtvega.
*	Ni bil na tomboli v Kranju. V »Po-nedeljskem Jutru« smo poročali, da je bil med drugimi prijet zaradi nedopušče-nih mahinacij na tomboli tudi 30-letni France Babič iz Braslovč. Včeraj smo prejeli od Franca Babiča iz Pariželj pri Braslovčah pismo v katerem nas naproša za ugotovitev: Ker v braslovški občini ni tega imena razen mojega in ker me v Kranju ni bilo na tomboli, prosim, da ugotovite, da se navedba v ponedelj-skem »Jutru« ne tiče moje osebe.
*	Na manj kot 3000 prebivalcev 50 gostiln. Kakor razni drugi kraji, tako si tudi Glina prizadeva, da bi zvišala število svojega prebivalstva, a ko ta številka nikakor ne more priti do 3000, se iz leta v leto zvišuje število gostinskih obratov. Te dni so srečno in zadovoljno otvorili petdeseto gostilno. Dopisniki zagrebških listov naglašajo, da toliko število gostilniških lokalov ne pomeni kulturnega napredka in da je za stare gostilničarje tudi hud udarec. V eni sami ulici — v Ulici kralja Petra je 15 gostiln.
__ '
V nedeljo 23. oktobra 1938
vsi na Gasilsko tombolo
na VIČU. — Tombola se vrši na trgu pred
Gasilskim domom. Glavni dobitki: 10 moških in ženskih
dvokoles, kuhinjska oprava itd. Začetek ob 14. uri. Cena tablici Din 3.—. j Prireditev se vrši ob vsakem vremenu.
« Požar na Kokrici. V sredo zvečer so bili kranjski gasilci obveščeni, da gon na Kokrici pri Kranju. Nemudno so se podali na kraj požara, toda žal niso mogli mnogo rešiti. V plamenih je bilo leseno poslopje v gozdičku poleg Kokrice. Barako si je bil zgradil neki siromak, da bi vsaj tako imel svojo družino pod streho. Domnevajo, da so požar zanetile iskre s primitivnega ognjišča. Kranjski gasilca so ogenj brž omejili, da se ni razširil na gozd in na sosednjo leseno barako. Uboga družina, ki se je preživljala s krošnjarjenjem in beračenjem, je izgubila tik pred zimo skromno zavetje.
» Za poneverbo enega milijona devet let robije. Pred okrožnim sodiščem v Novem Sadu je zaključena tretja razprava proti Milošu Stojanoviču, ki je bil nekdaj pisarniški vodja novosadskega okrožnega sodišča. Pred dvema letoma so ugotovili, da je mož, ki je zdaj star že 68 let, poneve-ril milijon uradnega denarja. V zaporu je blaznel in že dvakrat je bil proces proti njemu brez zaključka, ker so zagovorniki izposlovali obtoženčevo bivanje v umobolnici. Ko so naposled tudi psihiatri v Beogradu ugotovili njegovo razsodnost, je prišlo zdaj do tretje razprave, pri kateri je bil Stojanovič obsojen na 9 let robije. Za milijon in še več to ni baš dosti, a kakor vse kaže, Stojanovič ni imel pravega užitka od milijonskega plena svojega nepoštenega poslovanja, ker je bil prvak novosad-skih kvartopircev.
* Od 27__30. t. m. avtorazstava v Milanu, cena din 395. — od 29. t. m. do 2. novembra v Idrijo, Gorico, Trst, cena din 120.
_ Od 22.—23. t. m. v Slovenske gorice,
cena din 125. — Prijave sprejema do 22. t. m. opoldne Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45.
•	NemšOna In nemška korespondenca
se poučuje v večernem tečaju pri »Chri-stofovem učnem zavodu«, Ljubljana, Domobranska 15. Posebni začetni&ki in posebni nadaljevalni tečaj! šolnina 30 din mesečno. Prijave se sprejemajo vsak dan.
*	Za Putnikova potovanja za obisk grobov v Trst, Gorico in Idrijo v dneh od 29. oktobra do 1. novembra se pravočasno prijavite do 24. t. m. Prijave sprejemajo bi-letarne Putnika in poverjeniki izven Ljubljane.
Oskrbnika
za Aleksandrov dom na Trebeviču pri Sarajevu IŠČE Društvo planinara u Bosni i Hercegovini. Informacije se dobe v društveni pisarni S.P.D. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4/1.
FRAKU
Do solz se boste nasmejali,
če si ogledate komedijo :w __ _ ____ _
Wffly Fritsch, Gusti Huber, Georg AIexander. Stalno na sporedu 2 zvočna tednika! | PREMIERA KINO MATICA 21-24	Danes ob 16., 19. in 21. uri. |
• Umor župana in občinskega sluge v okolici Prištine. Kakor smo že poročali, sta bila iz zasede ustreljena na samotni cesti župan čajkovaške občine Mustafa Imerovič in občinski sluga ali pandur šerif Arifovič. Ta dvojni umor je razburil vse prebivalstvo velike občine brez razlike vere in narodnosti, zakaj župan Imerovič je bil najboljši predstavnik svoje občine in ves zavzet za slogo srbskega in arnavtske-ga življa. O morilcih še vednc ni sledu in ko odpade vsaka domneva, da bi bil kdo umoril zaslužnega župana iz politične mržnje ah pa kot njegov osebni sovražnik, bo ostala še najbolj verjetna domneva, da je postal župan žrtev stare arnavtske krvne osvete, ki se je udejstvila zdaj po tolikih letih, da niti rodbina umorjenega župana ničesar ne ve o njenem izvoru in poteku. Nesrečni pandur pa je bil gotovo ubit zaradi tega, da ne bi bilo priče.
rm KINO SLOGA, tel. 27-30 ■■
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri
TARAS B U L J R A
Odlično filmsko delo po Gogoljevem romanu.
I
•	Na 10 let robije je bil obsojen 771etni starec Andrej šipek iz Zgornje Voče pred okrožnim sodiščem v Varaždinu. Starec, Ki je vdovec in oče osmih otrok, je pred nekaj meseci ubil med prepirom svojega najstarejšega sina. S sinom sta vodila skupno gospodarstvo, a ko se. je sin oženil, ni bilo med njima več miru. Po nagovarjanju svoje žene se je hotel sin preseliti v Slavonijo in zahteval je od očeta, naj mu čimprej izplača delež skupne posesti. Oče sam in po željah ostalih otrok ni hotel ugoditi tej zahtevi in tako ni bilo hudih prepirov v hiši ne konca ne kraja. Skregan z očetom, je sin zanemarjal delo, baje je tudi popival in zapravljal in kadar je prišel pijan domov, sta se z očetom kregala in pretepala. Nekega dne je oče svojega sina ubil z gorjačo. Ko so mu prisodili 10 let robije zaradi uboja, je rekel, da bi se pritožil, če bi bil mlajši, ker pa je tako star, noče tega storiti.
m poroka. Dne 6- oktobra sta se v cerkvi Sv. Areha pri Ruški koči na Pohorju poročila priljubljeni gostilničar pri Sv. Bolfenku nad Mariborom gosp. Ludvik šetina in njegova dolgoletna gospodinja gdč. Francka Hafnerjeva. Obilo sreče!
*	Romanje naših muslimanov v Meko m Medino. Tudi letos bo sarajevska podružnica »Putnika« organizirala in vodila romanje islamskih vernikov iz Bosne in Hercegovine v sveta islamska mesta Meko in Medino. Romarji se bodo zbrali v Sarajevu, od koder bodo odpotovali 7. januarja 1939. Načrti skupnega potovanja so od islamskih verskih organizacij že odobreni in vrhovni islamski verski poglavar je že izdal odlok, da bodo dobili uslužbenci verskih organizacij za romanje potreben dopust in da se morajo v to svrho čim prej prijaviti vodstvu islamske verske zajedni-
ce.
h Linblfane
u_ Christofov učni zavod za novinarski
dom. Trgovsko učilišče Christofov učni zavod nam je pisalo: Ugledno uredništvo! Ob priliki 351etnice ste o našem zavodu ob pričetku šolskega leta priobčili prav lep in topel članek in se Vam za izkazano prijazno naklonjenost najiskreneje zahvaljujemo. Da se vsaj nekoliko oddolžimo našim časnikarjem, smo v korist zgradbe Novinarskega doma nakazali din 1.000. — Na zadnji svoji seji je odbor ljubljanske sekcije JNU izrekel za prispevek svojo zahvalo.
u_ Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo danes ob 17.45 v balkonski dvorani univerze. Edina točka dnevnega reda je sprememba pravil.
Irski upor in vloga Nemcev pomladi I9I6
Tragikomičen zaključek drzne plovbe skrivnostne nemške ladje skozi angleško blokado v irske vode
Poročali smo včeraj, kako je nemška j ladja pod vodstvom kapitana Spindlerja, premaskirana v norveški trgovski parnik »Aud«, s posadko nemške vojne mornarice in nemškim orožjem hitela na pamoč irskim upornikom. Srečno je prebrodila mnoge zapreke, se pretihotapila skozi blokado angleškega vojnega brodovja m točno v dogovorjenem času pristala v zalivu Tralee. (Glej skico v včerajšnji številki). Ali — irskih upornikov ni bilo nikjer, naklepi vstaškega vodje sira Casementa so bili izdani, angleške čete so zasedle zaliv in budno pazile na skrivnostno nemško ladjo, kdaj se bo ujela v past.
»Aud« je počasi plula po zalivu, zaskrbljena nemška posadka se je morala vsak čas prepričati, da je zašla v ogenj baterij. Angleži očividno niso slutili, da je vprav »Aud« ladja, zaradi katere so odred'li tolikšne varnostne ukrepe.
Namestu Ircev — angleški mornarji
Po brezuspešnem križarenju in iskanju dogovorjenih znamenj se je »Aud« na večer zasidrala ob strmem bregu blizu izhoda na morje. Naslednje jutro se je ladji približal angleški patrolni brod. Poveljnik bro-da je v spremstvu mornarjev stopil na parnik, se pozdravil s kapetanom Spindler-jem, pregledal ves tovor in knjige, ne da bi slutil, da leži pod skrivnostnim krovom velika zaloga nemškega orožja in mun'-cije. Zunanje lice parnika, ves nastop posadke je bil tako pristno »norveški«, da se p angleški častnik zadovoljen odzval po-
vabilu v kapitanovo kabino, kjer se je po številnih čašah whiskyja razvil med njima prijeten razgovor.
— Ni dolgo tega, kar so me poslali sem iz Aberdeena, da zajamem nemški trgovski parnik, ki ima dospeti semkaj. Vaš krmilar mi je pravil, da imate strah pred nemškimi podmornicami. Naravno, če je človek v Krlstjan4ji zaročen in mu manjka le še dva meseca do poroke, je takšen strah razumljiv. Bodite brez skrbi. Medtem ko boste popravljali stroje, bom jaz pazil zunaj zaliva na nemške podmornice, je dejal po daljših pomenkih že malo vinjeni Anglež. In ko je kapitan Spindler z značilnim pogledom ošvrknil svojega kr-milarja je angleški častnik še dodal:
__Vi dvomite, da bi Nemci prodrli angleško blokado? Pravim vam, gotovo bodo prišli. Nemci so prokleti ljudje. Norvežani ste pošteni, zato vam lahko zaupam tajno. Naši admirali so zvedeli, da pripravljajo Nemci v zvezi z Irci upor. Zato je vsa obala naokrog natrpana s topovi. Ti Nemci bodo doživeli res svečan sprejem
Dobrodušni Anglež se je zatem s svojimi mornarji poslovil in z izvidnim čolnom odplul pred zaliv. Nemci so se oddahnili. Uro po poldnevu se je pa na obzorju pojavil drug, večji in moderneje opremljeni izvidni brod angleške vojne mornarice iz Limmericka, ki ga je očividno topniška opazovalna postaja telefonično opozorila na tuji parnik. Z odprtega morja je krenil naravnost v zaliv.
— Alarm! Vsi na krov! Dvignite sidra! Poženite stroje na polno paroi
»Aud« se je premaknila, gost dim se je sukal pod nebo. Kapitan se od drugega broda ni nadejal dobrega. Nastala je divja gonja. S polno hitrostjo je hitela »Aud« tik ob strmi obali na jug. Kmalu je srečala prvi angleški brod, zasidran pred izlivom. Angleški častn'k, ki je bil še dopoldne gost »Norvežanov«, je s signali opozoril obalne baterije, naj ne streljajo na »Aud«. In ko je parnik plul mimo broda. ga je vsa angleška posadka, zbrana na krovu, pozdravila s trikratnim »hura«. »Aud« se je s signaP zahvalila in naglo brzela dalje. Medtem se je večji angleški patrolni brod ustavil ob prvem, razkrl svoj dvom in sum, nakar sta oba pohitela za begunci. Razdalja je bila prevelika. Angleži so nadaljnji lov za sumljivim parnikom prepustili drugim eskadram blokadne verige.
Okrog 7. ure zvečer je nemški »Leteči Holandec« naletel na več angleških vojn" h ladij. Na jugozapadni obali Irske, ko se je »Aud« baš pripravljala, da usmeri svoj kurs k portugalski obali, so vstali z morja jekleni velikani, katerih topovi so bili na-merjeni nanjo. Z največje križarke »Blue-bella« so deževali signali:
—	Ustavite takoj! Kdo ste? odkod prihajate? Kam plovete?
—	V Genovo — Napoli, je odgovorila »Aud«.
»Bluebell« se je previdno približal na daljavo 150 metrov:
—	Sledite me v Queenstown, kurs jug
63 stop., vzhod.
Okrog osumljene »Aud« so se zapletale mreže
V spremstvu križarke in Številnih rušil-cev so morali Nemci v ujetništvo. Ko ao se na parniku preveč oklevali in s signali neprestano opominjali Angleže, da zaradi
n_ Društvo »Soča«-Matica, domača
ljudska univerza, ki si je v teku skoraj 20 let pridobila mnogo prijateljev-poslu-šalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvorila jutri (v soboto) ob 20.30 v salonu pri »Levu« XIX. sezono. Ta večer proslavi »Soča« 201etnico jugoslov. države s predavanjem predsednika g. dr. Dinka Puca. Sodeluje tudi oddelek pevskega zbora »Sloga« pod vodstvom g. M. Premelča. Društvo vabi vse Sočane in prijatelje, da se polnoštevilno udeleže tega patriotičnega večera. Vstop prost.
u— Ob zatemnitvi mesta bo Ljubljana vso noč od ponedeljka na torek popolnoma temna, ker javna razsvetljava po cestah, ulicah trgih in nasadih že iz tehničnih razlogov sploh ne bo prižgana niti v mraku pred naznanjeno zatemnitvijo. Ker se pa zmrači že ob 17.30, opozarjamo vse prebivalstvo, da bodo morali razni uslužbenci n. pr. iz trgovin, uradov in podjetij po temi domov, kar naj uradi in podjetja čim najbolj upoštevajo.
u— Eden najlepših koncertov ob začetku letošnje koncertne sezone bo violinski koncert Ziatka Balokoviča. Umetnik uživa kot violinski virtuoz po vsem svetu velik sloves. Dovršen umetnik Je, kar se tiče tehnike, je pa tudi izredno tenkočuten igralec, ki izvaja vse točke svojega sporeda z globokim občutjem. Umetnik ima na sporedu Vivaldovo in Milojevičevo sonato ter več krajših skladb za violino in klavir. Koncert bo v ponedeljek ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice.
u— JNAD Jugoslavija obvešča člane, da bo redni letni občni zbor danes ob 18. uri v zbornici na univerzi. Udeležba za vse člane je strogo obvezna.
u— čisti dobiček proslave 201etnice obstoja Jugoslavije, ki sta jo priredili moška in ženska podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Šiški dne 15. t. m., znaša za vsako podružnico din 671, skupaj 1.342 din. Pri tej priliki je daroval podružnicama g. tovarnar Milivoj Lajovic din 100. Iskrena hvala!
u— Jugoslovanska ženska zveza, sekcija za dravsko banovino, priredi v ponedeljek, 24. t. m. ob 20. uri v magistratni dvorani sestanek. Na sporedu je predavanje ge. Pavle Hočevarjeve o kongresu Mednarodne ženske zveze v Edinburgu in poročilo ge. Bare Remčeve o vtisih z razstave Male ženske zveze v Bukarešti. Vabljeni vsi. Vstop prost.
u— Huda nesreča na stavbi. Včeraj dopoldne so mestni reševalci prepeljali na kirurški oddelek Stanka Ivanca, zaposlenega na novi stavbi banke Slavije na Tyr-ševi cesti. Ivane je bil zaposlen na odru v višini kakšnih 5 metrov. Med delom je z eno nogo stopil na dvigalo, ki prenaša material na etaže. Malo nato se je dvigalo spustilo navzdol in Ivane je padel za njim. Pri padcu je dobil hude poškodbe, da je v bolnici še do večera ostal v nezavesti.
u— Stavbna dela pri palači »Dom službe Bata« so v poslednjih tednih toliko napredovala, da bodo v kratkem začeli be-tonirati ogromno stropno ploščo nad spodnjimi kletmi. Temelji nove stavbe segajo celih sedem in pol metra pod cestnim hodnikom in je izkop teh temeljev povzročal mnogo vsestranskih težkoč, predvsem zaradi omejenega in zelo tesnega prostora, saj niso vedeli, kam z izkopom in ne kam za stavbo potrebnim materialom. Ves terenski svet je za tako velikansko stavbo precej neugoden, ker je sipnat, zategadelj ne prenese velike obtežitve. Morali so temelje razširiti s tem, da so najprej zbetonirali temeljne plošče, ki so močno armirane, in nekatere izmed njih merijo celo po 4 kvad. metre. Med seboj so te temeljne plošče povezane z močnimi nosilci, armiranimi s pletenim železjem sistema »Istega, ki je domač jeseniški izdelek. Na teh ploščah se vzdigujejo orjaški stebri, ki se proti vrhu zožujejo v obliki piramide. Na teh slone šele običajni nosilni stebri iz betona. Pravkar pripravljajo na številnih st ebrih debelo stropno pleščo. ki se bo razprostirala nad vsemi kletmi, Palača, ki bo zidana v og rod nem sistemu, bo dosegla navzlic vsem oviram še letos višino tretjega nadstropja, seveda le pri ugodnem vremenu. Vso stavbo v sirovem stanju mislijo dokončati junija prihodnjega leta.
__ Ljubljanske mešane in moške zbore,
ki so včlanjeni v Hubadovi župi, prosimo, da se bodo udeležili drevi ob 20. uri skupne vaje v Glasbeni Matici ln sicer v pritličju poslopja v Gosposki ulici. Prosimo točno in vsi. — Župna uprava
u— T. K. Skala vabi svoje članstvo in prijatelje kluba, da se čim številneje udeleže predvajanja propagandnega turističnega filma v naravnih barvah »Jugoslavija«, katerega je izdelal g. dr. Kostič. Predvajanje bo danes ob 20- uri v Frančiškanski dvorani.
u_ Promenaden koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi jutri ob 18.30 promenaden koncert v Zvezdi. Koncert bo izvajala godba Narodnega železni-čarskega glasbenega društva »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. Julija Bučarja.
u_ Drevi ob 20. v Frančiškansko dvorano na predvajanje turističnega filma »Jugoslavija«. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«.
u_ Tihotapstvo s saharinom je na dnevnem redu. Nedavno smo poročali o aretaciji sleparja, ki je pred letom dni prodal večjo količino opija za morfij trem slabo kvalificiranim tihotapcem v Ljubljani. V torek zvečer pa je policija na dveh različnih krajih skoraj ob istem času naletela na dva neprotokolirana trgovca s saharinom. Na glavnem kolodvoru je službujoči policijski agent postal pozoren na potnika, ki je skušal z dvema težkima kovčego-ma priti skozi prostore kolodvorske restavracije na cesto, da se izogne mitniške-mu pregledu pri glavnem izhodu. Ko ga je agent ustavil in povprašal, kaj tovori v svojih kovčegih, je prišlo na dan, da ima mož s seboj nič manj kakor 50 kg saharina in nekaj opija. Na Dolenjski cesti pa ie malo prej postala motorizirana policijska kontrola pozorna na kolesarja, ki je vozil brez luči. Policijski nadzornik na motoci-klu je kolesarja pozval, naj se ustavi, neznanec pa je prav tedaj z vso silo pognal svoj bicikelj. Nadzorniku je bilo takoj jasno, da mora imeti mož še kakšne druge grehe s seboj kakor to, da vozi brez luči. Kolesar je nazadnje odvrgel kolo in suknjo in izginil v temi. Kar je ostalo za njim, je nadzornik dal odvesti do najbližje stražnice in tam so v suknji našli 21 vrečic saharina. Hkratu so ugotovili, da je bilo kolo nedavno ukradeno iz veže železniške na-bavljalne zadruge. Preiskava je ugotovila, da je begunec 32-letni dninar Anton P. iz Tuhinja, ki je bil šele pred nekaj dnevi izgnan iz Ljubljane pa se je spet vrnil, da nadaljuje svoje nedovoljene opravke.
u_ Vlom na Jegličevi cesti. Te dni je
bilo v dopoldanskih urah vlomljeno v stanovanje učiteljice Marije Ovnove na Jegličevi cesti. Tat je naletel na precej dober plen, s katerim pa se ne bo mogel povsem okoristiti. Pobral je 2.600 din gotovine m pa nevinkulirano hranilno knjižico Zadružne gospodarske banke z vlogo 12.000 din, glasečo se na dekliško ime oškodovanke Marija Koren. Z njim je izginila tudi zlata zapestnica sestavljena iz večjih ovalnih členkov in zlata ovratna verižica s črnim križcem, ki sta vredni 1.000 din.
u_ Dražbo zarubljenih odnosno tran-
sferiranih predmetov' bo vršila davčna uprava za mesto iz proste roke dne 26. t. m. ob 9 uri dalje na Poljanskem nasipu št'. 40 (Cukrarna). Prodajalo se bo razno pohištvo, gramofonske plošče, slike, klobuki, moka, moško kolo, pisalni stroji, ura itd.
u— Morske ribe in polenovka danes pn Ražmu na žabjaku.
Iz Celja
e — Umrla je v sredo v celjski bolnišnici v starosti 64 let ga. Amalija Bidermanova, soproga čevljarskega mojstra g. Ferda Bi-dermana v Celju. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Pokojni bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e_ Pod vozom. V sredo je padel 20 letni hlapec Anton Podbregar iz Podvina pri Polzeli na cesti pod voz. Kolo je šlo Pod-bregarju čez levo nogo in mu zdrobilo stopalo. Ko je vozil 21 letni posestnikov sin Jernej Breznik iz Brezna pri Šmartnem v Rožni dolini slamo proti domu, se je voz nagnil in prevrnil nanj ter mu zlomil levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
I Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri.	Tel. 22-21 KINO UNION
Frančiška Gaal POMLADANSKA PARADA
I
»pokvarjenih« strojev ne morejo naglo voziti so jim z »Bluebella« poslali granato. Konec je bilo igračkanja, zdaj je bilo treba resno misliti na likvidacijo sumljivega tovora. V polnočni uri, ko je nad mirnim morjem plavala mesečina, so zdaj pa zdaj padali nezgorljivi predmeti v morje. Ostalo je le še razstrelivo, Nemci so naglo odločili, da vržejo v Queenstownu »Aud« v zrslc
V ranem jutru, na dan velike sobote, dne 22. aprila 1916 so se angleški rušilci poslovili, le »Bluebell« je v respektni razdalji vodil »Aud« v pristanišče. Kapitan Spindler je izdal ukaz. naj vsi mornarji oblečejo pod norveško obleko uniforme nemške vojne mornarice, čep:ce pa do danega, znamenja stlačijo v žepe. Vsi so prejeli navodila, kako naj se zadrže, da si rešijo življenje v trenutku potopitve.
Pred vhodom v zaliv je »Aud« poslala »Bluebellu« signal:
—	Kje naj spustim sidro?
—	čakajte nadaljnjih navodil! je bfl odgovor.
Blizu plavajočega svetilnika se je imela »Aud« srečati z 8000tonskim angleškim parnikom. Nemci so sklenili, da ga potope. Toda z »Bluebella« so spoznali nakano, s signali so posvarili trgovski parnik, ki je naglo zaokrenil na levo. Zdaj je bU za Nemce vsak trenutek dragocen.
Sto metrov pred svetilnikom je planilo povelje v strojnico:
_ Ostro desno krmilo! Stroj trikrat
stop!!! To je bilo dogovorjeno znamenje. Kakor ranjena zver se je »Aud« jela obračati na stran in legla počez ob vhodu v luko. Na poveljniškem mostu je zaplapo-lala zastava nemške vojne mornarice, norveške bluze in čepice so letele v morje. Trikratni »hura« je odjeknil po krova.
pred presenečenimi Angleži je zrasla nemška vojaška posadka.
Mornarji so naglo poskakali v čolne in komaj so se oddaljili od parnika, so močne eksplozije vrgle krov in preostali tovor v zrak. Z »Bluebella« so v prvi zmedi poslali Angleži več granat na pogrezajočo se »Aud«, bele zastave na reševalnih čolnih so jih pa pomirile. Po "petih minutah od prve detonacije se je »Aud« potopila. Stare, lažne »Libave« ni bilo več.
Takšen je bil konec srečno začete, a žalostno končane nemške ekspedicije med vojno na Irsko. Sir Roger Casement je bfl ujet že ob izkrcanju na Irsko in nato ustreljen. Nemško posadko so zaprli, sam poveljnik »Aude«, kapetan Spndler je skušal z letalom pobegniti iz ujetništva V burni noči sta z nekim nemškim letalskim častnikom ušla iz taborišča in srečno dospela do pomožnega aerodroma kjer pa ni bilo letal. Dobro maskirana sta krenila skozi mesto na drugo, večje letališče. Tu ju je spoznal angleški tajni policist — po korakih! Policija je bila za begunci izdala tiralico, po kateri bi pa bilo beguna težko spoznati. Nemca sta namreč ves čas stopala v korak in kadar sta se ustavila, sta vedno vzela isti korak. To je padlo detektivu v oči, napovedal jima je aretacijo in ju odvedel v taborišče. Tu so strožje pazili nanje in šele po dveh letih sta bila v družbi drugih zamenjana za isto število ujetih angleških častnikov.
S spomini kapetana Spindlerja, ki je sredi vojne vihre srečno povedel skrivnostni nemški parnik v angleške vode, je pojasnjena ena velikih tajn svetovne vojne, Id takrat sicer ni uspela, privedla pa konft-no le do pOm <te «obostae "
»JUTRO* St. 245,
ne
fHft^, 5T. TO38. Ur
VSAK CETBTEK IN PETEK, sveže domače pečeaice, krvavice, jetmice itd.
POSEBNOST :
is sončnih brd pri Gorici. Vljudno vabimo
MORSKE RIBE
SLADKA REBULA »Klet Zvezda«
e— »Slovenčeva« blamaža se nadaljuje.
Včeraj smo poročali o izmišljenih trditvah >Slovenca< o nekem sestanku, ki bi ga naj bil imel voditelj socialistov g. Zivko Topalovič v nedeljo v poslopju Delavske zbornice. Ugotovili smo, da g. Topaloviča sploh ni bilo v Celju in da seveda tudi ni imel v Celju sestanka. Naše točne ugotovitve so zadele v živo in včeraj se je zopet vse smejalo famoznemu »Slovenčeve-mu« poročilu. »Slovenec« pa se ni zadovoljil s to blamažo, marveč je v včerajšnji številki posnel iz »Delavske politike« socialistično resolucijo glede skupščinskih volitev in v uvodu omenil, da je ta resolucija »najbrž plod nedavnega na pol tajnega obiska, s katerim je Zivko Topalovič pred nekaj dnevi počastil Celje«. O resnicoljubnosti takega poročanja ni treba več izgubljati besed. Omenjamo še samo, da so tudi oblasti ugotovile, da g. Topalovič v nedeljo ni bil v Celju in da ni bilo v Celju nikakega sestanka, o katerem zmedeno fantazira »Slovenec«.
e— Težka prometna nesreča. Ko je šel 35 letni posestnik Alojz Stopar iz Letuša v sredo popoldne po cesti proti Ljubiji pri Mozirju, ga je dohitel neki avtomobil, ga podrl na tla in povozil. Avtomobil je preklal Stoparju lobanjo in mu zlomil levo roko. Težko poškodovanega Stoparja so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Huda nesreča na Sp. Hudinji. 17-letni Emanuel Janežič iz Trnovelj, ki je m služben kot kleparski vajenec pri g. Ivanu Stavbetu v Celju, je šel v sredo okrog 18.45 z nekim moškim in neko gospodično po banovinski cesti, ki vodi od državne ceste pri Zidanškovi trgovini proti Bukovemu žlaku. Pri Sodinovi šupi blizu milarne >Hubertus« je privozil nasproti tovorni avtomobil trgovca g. Gregorja Gobca iz Spodnje Hudinje. ki ga je šofiral 27 letni trgovčev sin Friderik. Iz doslej nepojasnjenega vzroka je zadnji del avtomobila zadel Janežiča ter mu preklal lobanjo in dvakrat zlomil desno nogo. Janežiča so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
e — Policijska preiskava o veliki aferi v
zvezi s tatvinami v Vrečičevi trgovin »Ti-var« v Celju je zaključena. Doslej ugotovljena vrednost ukradenega blaga znaša nad 57.000 din. Policija je v sredo izročila okrožnemu sodišču 18 letnega trgovskega slugo Ivana K., 20 letnega mesarskega pomočnika Karla R., 24 letnega pekovskega pomočnika Metoda V. in 17 letnega mesarskega pomočnika Antona K. V afero je zapletenih 18 oseb, to število pa se bo najbrž še povečalo.
a— Odlična gosta v Mariboru. Semkaj sta prispela z avtomobilom nemška konzu-La v Zagrebu in Ljubljani dr. Freund in dr. Bernhardt. Posedla sta razne predstavnike oblastev v Mariboru, med drugim sta bila na magistratu, pri obeh sreskih načelnikih in pri predstojništvu mariborske policije.
a— Iz oroiniike službe. Mesto komandirja orožoisike postaje v Studencih je prevzel narednik Štefan Tkalčič, ki je dolgo vrsto let služboval v Črni gori in Bosni.
a— Osebna vest. Znana mariborska koncertna pevka gdč. Sonja Škapinova, profesorica za solistično petje na matični glasbeni šoli. odpotuje v Milan, kjer bo na ta-mošnji pevski šoli italijanskih mojstrov nadaljevala svoje študije. Želimo ji mnogo cim lepših uspehov. Upamo, da se potem zopet vrne v naš obmejni Maribor.
a— V Ljudski univerzi predava nocoj upok. diviz. general Vladimir Belič o temi: Jugosloveni v svetovni vojni.
a— Himen. Poročila sta s»e knjigovodja v moški kaznilnici Andrej Jug in gdč. Nada Zavodnikova iz znane narodne rodbine. X o vo po ro č en c e m a obilo sreče!
a— Zasedba v opereti »BoccaccioV naslovni vlogi novo angažirani tenor Ana-tol Manoševski. V večjih vlogah Grom kot Pietro. Rasfeerger kot Scalza, Veldino-va kot Beatrice, Anžlovar kot Lotteringhi, Gorinškova kot Isabella, P. Kovič kot Lam-bertuccio, Zamejič-Kovičeva kot Peronel-la, Igličeva kot Fiametta, Verdonik kot Le-onetto, Gorinšek kot Colpoteur. Razen tega nastopijo še Starčeva, Rasbergerjeva, Skrbinšek. Šauperl, Košuta, Blaž in drugi. Plesne točke je naštudiral Anton Harasto-vič.
a— Ro^omavhi. Še neizsiedtni storilci so izropali domačijo posestnika Štefana česa v Breznici. Pretaknili so vse kote in odnesli, kar se jim je zdelo količkaj vrednega. Posestnik Čes trpi preko 1000 dinarjev škode. Orožniki so pričeli s temeljitimi poizvedbami.
a— Prometne nesreče brez konca in kraja. Na Grajskem trgu se je zaletel v osebni avto, ki je last g. Sonlicha iz Lesc pri Bledu, neki voznik. Lastnik vozila trpi 300 din škode. Pri Selnici ob Dravi je povozil avto kolesarja Franca Jegl:ča, ki je obležal na cesti s težkimi poškodbami po glavi in rokah. Na križišču Tržaške ceste in Stritarjeve ulice je podrl neki osebni avto kolesarja Alojzija Plen-ška iz Badlove ul:ce 7. Kolo je zdrobljeno, dočim je kolesar po srečnem naključju odnesel zdravo kožo. Konji so se splašili 271etnemu hlapcu Antonu Gumzeju, ko je vozil ajdo v Hot njo vas. S poškodbami na levem ramenu je obležal pod kolesjem voza. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
a— Deca zanetila požar. V Rogozi je zgorela domačija delavca Štefana Fuksa. Preiskava je dognala da sta se njegov 81etni s'n in Bletna hčerka igrala z vžigalicami in da je njuna igra postala usodna. Goreče vžigalice so padl^ na seno, ki je pričelo goreti. Požar se je ako naglo razširil, da ni bilo mogoče obvarovati Fuksove domačije pred popolno vpepeli-tvijo.
a— Poštena najditelja. Posestnica Angela Grosek iz Turnerjeve ulice 41 je našla na poti iz Kamnice v Rošpoh zlato za-pestno uro. Poštni zvaničnik Martin Ven-ko pa je našel ročno torbico z nekaj gotovine. Ura in torbica se nahajata na polici-j\ kjer sta lastniku na razpolago.
a— Pobegli dšček. 10-letni Avgust Jam-nikar je pobegnil od svoji staršev v Mežici. Starši izražajo bojazen, da je pobegnil
preko meje.
a— Skrivnostni utreti. Sv. Rupert v Slovenskih goricah je doživel razburljivo noč. Okoli 21. ure so v bližini tamošnjega šolskega poslopja odjeknili streli. Izstrelki so prebili dvojna kuhinjska okna. V tem času se je nahajal v kuhinji šolski upravitelj Jakob Meško. Pripisati je le srečnemu naključju, da ni bil zadet. Izstrelki so se zarili v kuhinjsko steno. Isto je doživel tudi učitelj Radovan Jaut. Tudi on je bil v kuhinji, ko so odjeknili streli, ki so prebili kuhinjska okna. Šolski upravitelj Meško je po prvih strelih šel pred šolsko poslopje, da bi se prepričal, kdo strelja. V bližini pa ni bilo nikogar videti. Vrnil se je v svoje stanovanje, ko so drugič odjeknili streli. Meško je zopet stekel na prosto, da bi videl. kdo je pred poslopjem. Opazil je, kako bežita dva moška, ki ju ni mogel spoznati, čez .travnike do bližnjega potoka. Ko sta prisopihala do potoka, sta oddala še nekaj strelov, nakar ju je zakrila gluha noč. Orožniki, ki so bili takoj obveščeni o tej zadevi, so pričeli z intenzivnimi poizvedbami. Aretirali so nekega moškega, ki pa je pri zaslišanju tajil vsako krivdo.
Iz Murske Sobote
ms— Ve&t o ukinitvi okrožnega Sodišča v Murski Soboti, ki jo je prinesel »Slovenec« dne 18. t. m., je zbudila med celotnim prebivalstvom Sobote veliko začudenje. še nedavno se je razvijala v listih ostra polemika o tem, kdo je bil proti in kdo je bil za ustanovitev okrožnega sodišča v Murski Soboti. Ugodten gospodarski razvoj in veliki številčni porast Sobote, kakor tudi njena centralna lega v Pomurju, dajejo Soboti polno pTa-vico, da zahteva to važno ustanovo za sebe. »Slovenec« v svojem porečilu navaja, da je stol sedmorice v Zagrebu predlagal ministrstvu ukinitev okrožnega sodišča v Soboti, ki naj se spet podredi okrožnemu sodišču v Mariboru. Kot vzro ki se navajajo čudne razmere, ki vladajo na tem sodišču: predsednik sodišča je na dopustu, drugi sodnik je bil vsega skupaj 5 ur na sodišču in je zdaj na bolezenskem dopustu, tretji sodnik pa da je
nevarno bolan ▼
tako da se celotno osobje sestoji samo iz sodnika, preiskovalnega sodnika in državnega tožilca. Vzroki za ukinitev okrož nega sodišča, ki jih je navajal »Slovenec«, ne odgovarjajo resnici, ker je na dopustu samo en sodnik, tako da so ostali štirje sodniki, preiskovalni sodnik dn državni tožilec, kakor tudi celotno osobje na svojih službenih mestih. Zato je bila »Slovenčeva« vest o ukinitvi okrožnega sodišča sprejeta od strani celotnega" prebivalstva Sobote z največjo rezervo. Smešno in naivno je namreč poročati o tem, da je stol sedmorice knsnpetenten za ukinitev kakega okrožnega sodišča, ker se to lahko izvrši samo z zakonsko določbo, o kateri pa mora sklepati parlament.
ms— Razočaran tat. Po vsem Prek-murju dobro poznani 90-letni preuži.kar očka Hiršl je doživel na Trezino senje (semenj) zanimivo pustolovščino. Imel je navado nositi s seboj in razkazovati staro denarnico, v kateri je hranil 3tare sive avstrijske tisočake. Zgodilo se pa je da mu je te relikvije m-nulih časov izmaknil neznan tat. Ta dogodek je med Sobočani zbudili mnogo zabave, pač na račun ukanjenega tata. ki sedaj lahko premišljuje. kako bo uvrednotil izmak-njene vjurje«
mg— zborovanje »re^ega društva JUU bo v Murski soboti v soboto 22. t. m. ob 9. v dvorani Sokolskega doma.
Iz Novega mesta
n_ Akademija (prosvetni večer), ki jo
priredi Udruženje vojnih invalidov v Novem mestu, bo v soboto 22. t. m. ob 20. v telovadni dvorani ljudske novomeške šole s programom, kakor je bil določen za 1. oktobra. Program je bogat in lep, petje moškega ln mešanega zbora, koncert orkestra, recitacije, govor, vse to bo dalo lep prosvetni večer v proslavo 201etnice Jugoslavije. Posebno učinkovita bo vojna epizoda iz Doberdoba, ki jo je napisal vojni invalid L. Cigler, in pri kateri bo sodelovala tudi četa vojaštva s strojnicami. — Izostati mora samo radioprenos, ker je že za ta večer bil določen program, ki se ga ne more preložiti. V nedeljo 23. t. m. pa bo ob pol 10. dopoldne služba božja za padle bojevnike. Pred mašo bo govoril infl. prošt g. Cerin o vojnih žrtvah. Naj torej nikdo ne zamudi teh dveh prireditev.
n— Kino »Dom« v Sokojskem domu bo
predvajal danes v petek in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15, 38 in 20.15 zvočno opereto »Čarobni ples«. V glavni vlogi slavna pevka Mar ha Eg-oerth, nadalje: Paul Horbinger, Hans Mo-ser, Theo Lingen, Lucie Englisch. Predigra: Paramountov zvočni tednik
Gospodarstvo
Naš obtok bankovcev se zopet zmanjšuje
Ze prejšnji teden smo poročali, da se je naš obtok bankovcev pričel v oktobru zopet krčiti. Sprčo nervoznosti, ki je nastopila na denarnem trgu spričo zadnjih mednarodnih dogodkov, se je naš obtok bankovcev v drugi polovici septembra povečal za 1077 milijonov din in je ob koncu septembra dosegel izredno višino 7404 milijona dn. V prvi četrtini oktobra pa je nastopilo že pomirjenje in se je obtok bankovcev skrčil za 162.9 milijona din; nanovejši izkaz Narodne banke od 15. oktobra pa zaznamuje nadaljnje zmanjšanje obtoka bankovcev za 176.5 milijona din, tako da je znašal celotni naš obtok sredi tekočega meseca 7064.6 milijona din (lan5 5771.8). Celotno nazadovanje v prvi polovici oktobra je znašalo torej 339 milijonov.
Kakor je znano, je prišlo do povečanja obtoka deloma zaradi izkoriščanja meničnih kreditov pri Narodni banki (posojila so v drugi polovici oktobra narasla za skoro 300 mlijenov din), deloma pa zaradi dvigov gotovine z žirovnih računov pri Narodni banki, kar je imelo za posle-d-co, da so se privatne žirovne naložbe samo v zadnji četrtini oktobra zmanjšale za 288 milijonov. Zopetno nazadovanje obtoka je nastopilo skoro izključno s ponovnim nalaganjem gotovine na žirovnih računih pri Narodni banki. Te privatne žirovne naložbe so se v prvi četrtini oktobra povečale za 189 milijonov, v drugi četrtin: pa za nadaljnjih 94 milijonov. Nazadovanje posojil gre bolj počasi. Menična in lombardna posojila so se v prvi četrtmi oktobra še povečala za 5 milijonov, v drugi četrtini pa so pričela nazadovati in so se zmanjšala za 30 milijonov, tako da
znašajo sedaj 1922 milijonov (lani 1582). Gibanje obtoka bankovcev, meničnih in lombardnih posojil ter privatnih žirovnih naložb je bilo v zadnjih tednih v primeri z lanskim letom in najnižjim stanjem leta 1934. naslednje (v milijonih din):
obtok pr'v. žir. men. in lomb.
bankovcev		naložbe	posojila
15. sept. 1938	6327	1100	1654
22. sept. 1938	6452	1112	1695
30. sept. 1938	7404	824	1948
8. okt. 1938	7241	1013	1953
15. okt. 1938	7065	1107	1922
15. okt. 1937	5772	1425	1582
15. okt. 1934	4308	557	1829
Zlata podlaga se je v drugi četrtini oktobra za malenkost povečala, in sicer za 0.1 na 1892.4 milijona din (lani 1725.4 milijona din). Devize izven podlage, ki so v prejšnjih dveh tednih narasle za 60.6 ms-lijona din, pa so v drugi četrtini oktobra zopet nazadovale za 22.6 na 476.5 milijona din (lani 661.9). Omenili smo že, da so privatni žirovni računi v zadnjem tednu nadalje narasli za 93.7 na 1106.7 milijona din (lani 1425.4); obveznosti na pokaz po raznih računih so prav tako narasle za 73.8 na 859.9 milijona din, dobroimetje državne blagajne pa se je zmanjšalo za 4.7 na 34.5 milijona din. Tako so vse obveznosti na pokaz narasle v drugi četrtini oktobra za 162.8 na 2011.1 milijona din (lani 2490.7).
Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielno premijo je znašala 15. t. m. 2431.7 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 26.82 odstotkov (prejšnji teden 26.78 odstotkov).
Površina in prebivalstvo sudetskonemškega zasedenega ozemlja
Nemški državni statistični urad objavlja prve uradne številke o površini in številu prebivalcev ozemlja, ki ga je zasedla Nemčija. Zasedeno ozemlje meri 28.193 km2. To je nekaj manj nego meri n. pr. Nizozemska (ki ima 34.181 km2) in skoro dvakrat toliko, kolikor meri dravska banovina (15.849 m2).
Po zadnjem ljudskem štetju iz leta 1930. je bilo na sudetsko-nemškem ozemlju ki so ga zasedli Nemci, 3,595.000 prebivalcev. Dravska banovina ima po ljudskem štetju iz leta 1930. 1,188.000 prebivalcev. Od Nemcev zasedeno češkoslovaško ozemlje predstavlja torej po številu prebivalcev tri dravske banovine.
Nadalje navaja nemški državni statistični urad, da znaša povprečna gostota naselitve 128 prebivalcev na km2, kar je le malo manj nego znaša gostota naselitve v Nemčiji (131 prebivalcev na km2).
Končno navaja statistika, da znaša sedaj površina Nemčije po priključitvi Avstrije in sudetsko-nemških pokrajin 583.000 km2 (Francija 551.000, Španija 505.000. Švedska 449 000. Poljska 389.000, Italija 311 000. Rumunija 295.000, Jugoslavija 248.000, Velika Britanija in Severna Irska 243.000 km2). Skupaj ima sedaj Nemčija 78.8 milijona prebivalcev (Evropska Rusija 136 milijonov, Anglija 47 milijonov, Francija 42 milijonov, Italija 42 milijonov, Poljska 34 milijonov, Španija 24. milijonov).
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
Gospodarske vesti
— Vpliv mednarodnih dogodkov v septembru na naš izvoz. V nekaj dneh bo objavljena naša statistika zunanje trgovine za mesec september. Pričakovati je, da bo ta statistika izkazala za pretekli mesec zmanjšano vrednost izvoza, in sicer predvsem zaradi konflikta med Nemčijo in Češkoslovaško. Proti koncu septembra je bil namreč ustavljen vsak promet po Dunavu, pa tudi železniški promet preko Madžarske in Češkoslovaške. Zaradi tega smo bili primorani v septembru zadržati zlasti pošiljke žita, ki so bile namenjene za izvoz po Dunavu proti severu. Te težkoče so trajale tudi v začetku oktobra, potem pa je Madžarska zopet dovolila svobodno plovbo po Dunavu in je omogočila železniški tranzitni prevoz. Zaenkrat so znani le podatki za izvoz pšenice v septembru. Medtem ko smo v avgustu izvozili v inozemstvo 4305 vagonov pšenice v vrednosti 83 milijonov din (ta pšenica je šla razen 6 vagonov vsa v Nemčijo), smo v septembru izvozili le 1943 vagonov pšenice v vrednosti 36.9 milijona din. Tudi v septembru je šla vsa pšenica v Nemčijo.
= Trgovinska pogajanja z Madžarsko.
Iz Budimpešte poročajo, da se bodo v prihodnjem mesecu pričela trgovinska pogajanja med našo državo in Madžarsko. Namen teh pogajanj je, da se razširi obseg trgovine in da se uredijo vprašanja, ki so v zvezi s funkcioniranjem klirinškega prometa. Točen datum pogajanj 'Se ni določen. K temu je treba pripomniti, da bo pri teh pogajanjih igralo važno vlogo gotovo tudi vprašanje izvoza našega lesa v Madžarsko. Ze po priključitvi Avstrije k Nemčiji so nastale glede oskrbe Madžarske z lesom
tsflcofe. NemOJa je poaraje primata Jfc- I
džarski kontingente za dobavo lesa iz Avstrije, toda v manjšem obsegu nego prej, ker je avstrijski les predvsem rezerviran za potrebe Nemčije. Sedaj bo tudi v znatni meri odpadla Češkoslovaška kot dobaviteljica lesa Madžarski in se je madžarska vlada zaradi oskrbe z lesom že obrnila na Poljsko. Kot dobaviteljici lesa pa prihajata seveda v poštev tudi naša država in Rumunija.
= Trgovinska pogajanja z Grčijo. V sredo je prispela v Atene naša delegacija, ki bo vodila pogajanja z Grčijo zaradi ureditve nekaterih vprašanj v zvezi s plačilnim prometom med našo državo in Grčijo. — V zadnjem česu se je tečaj jugo-slovensko-grških bonov na naših borzah znatno dvignil. V začetku avgusta so no-tirali grški boni na naših borzah okrog 29 din za 100 drahm. Do začetka septembra se je tečaj dvignil na 30, do začetka oktobra se je nadalje dvignil na 32 din in zadnje dni v naglem skoku na 37 do 38 din. To znatno povišanje tečaja pripisujejo povečanemu uvozu blaga iz Grčije.
—	Dne 13. oktobra je znašal saldo grško-jugoslovenskih bonov v obtoku 42.8 milijona drahm. saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 12.5 milijona din.
—	Prošnje za plačevanje uvoznega blaga v naprej. Narodna banka je poslala denarnim zavodom okrožnico, ki pravi, da morajo uvozne tvrdke vlagati prošnje za plačevanje v naprej preko pooblaščenih zavodov Narodni banki. Poob'aščeni zavodi, ki bodo take prošnje dostavili Narodni banki, bodo morali zahtevati od uvoznih tvrdk po predpisanem obrazcu pismeno izjavo, da se bo uvoz izvršil v določenem roku in da se plačilo izvrši v smislu obstoječih deviznih predpisov. Uvozne tvrdke morajo tudi navesti, koliko so dotičnega blaga, za katero se zahteva dovoljenje za plačilo v naprej, uvozili zadnja tri leta, koliko znaša po količini in vrednosti zaloga dotičnega blaga pri dotični tvrdki, nadalje, kadar gre za surovine, kakšna je normalna letna potrošnja dotične surovine in končno, iz katerih držav je doslej uvozna tvrdka uvažala dotično blago.
= štednja s premogom v Češkoslovaški.
Češkoslovaški listi objavljajo poziv prebivalstvu, naj za prehodno dobo štedi s premogom. Zaradi odcepitve znatnega dela prejšnjih češkoslovaških premogovnikov so nastale težkoče glede oskrbe s premogom, ki je v prvi vrsti rezerviran za produkcijske obrate, da ne bi nastopil zastoj v produkciji. Te težkoče bodo trajale samo toliko časa, dokler ne bodo vzpostavljene red ne prometne zveze, zlasti z ostravskim pre mogovnim okolišem, odnosno dokler ne bodo urejeni trgovinski odnošaji s sosednjimi državami.
= Ameriške zlate rezerve 14 milijard dolarjev. Mednarodna politična napetost je v septembru povzročila, da je znova prišlo do znatnega odtoka zlata iz Evrope v Ameriko. Po statistiki ameriškega zaklad-nega urada je znašal v juliju dotok zlata v Zedinjene države 54 milijonov dolarjev, v avgustu 118 milfjonov. v septembru pa 625 milijonov dolarjev (30 milijard din). Tudi v prvi polovici oktobra je bil dotoK zlata nadalje znaten, potem pa je popustil. Po najnovejših podatkih iz VVashingtona so amerške zlate rezerve dosegle 14 milijard dolarjev (672 milijard din), kar predstavlja okrog 60 odstotkov vsega monetarnega zlata na svetu.
—	Delno zmanjšanje obtoka bankovcev v Nemčiji. Kakor je znano, se je obtok bankovcev nemške Reichsbanke v drugi polovici septembra zaradi mednarodne politične zaostritve povečal kar za 1880 na 8023 milijonov mark. V prvi četrtini oktobra se je nato obtok zmanjšal za 483 milijonov mark, najnovejši izkaz od 15. oktobra pa zaznamuje nadaljnje zmanjšanje za 337 na 7203 milijona mark. Skupaj je torej v prvi polovici oktobra obtok nazadoval za 820 milijonov in je torej še vedno za 1060 milijonov večji nego sredi septembra. Večja potreba bankovcev zaradi zamenjave češkoslovaških kron v zasedenem su-detskonemškem ozemlju tu še ni upoštevana in bo prišla do izraza v prihodnjih izkazih. Obtok češkoslov. bankovcev v zasedenem ozemlju se ceni na 3 miUjarde Kč (360 milijonov mark).
Borze
20. oktobra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bilo za grške bone povpraševanje po 37. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 13.87, v Beogradu 13 8750 in v Zagrebu 13.8250, odnosno za konec oktobra in 15. november 13.90, za konec novembra 13.89 in zakonec januarja 13 91-
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 466 _ 467 (v Beogradu je bil promet po 469 _ 469.50). Promet Je bil še v 7% stabilizacijskem posojilu po 97.50.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2386.66 — 2401.26, Berlin 1755.52 — 1769.40, Bruselj 740.45
—	745.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 208.96 — 211.02, New York 4348.50 — 4384.81, Pariz 116.87 — 118.30, Praga 150.93 — 152.04, Trst 229.95 — 233.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.75, London 20 99, New York 440, Bruselj 74.40, Milan 23.15, Amsterdam 239.40, Berlin J76.30, Stockholm 108.15, Kobenhavn 93.70, Oslo 105.4750, Praga 15.15, Varšava 82.62, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 467 — 468, 4% aerrame 60 bi., 4% severne agrarne 59.50 bl„ 6% begluške 90 bi., 6"/0 dalm. agrarne 88 — 89, 7% stabiliz. 97 — 97.50, 7% invest. 99.50 bi., 7% Se-ligman 99 — 100. 7% Blair 90 — 91.50, g«/0 Blair 96 — 98.50: delnice: PAB 225 bi., Trboveljska 190 bi.. Gutman 50 — 60, Narodna šumska 20 bi., Osiječka ljevaonica 160 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 469.70 — 470 (469 _ 469.50), za dec. 469 — 469.50 (469), 4% agrarne 61 bi., 4% severne agrarne 60 bL, 6% begluške 89.75 — 90 (89.50 — 89.75), 6*/. dalm. agrarne 89 — 89 25 (89), 7% stabiliz. 97.50 bi., 7% invest. 98.50 — 99 (99), 7% Seligman 101 bl„ 7% Blair 90.50 — 91.50 (90.75), 8% Blair 98.50 bi., Narodna banka 7420, PAB 217 den.
Blagovna tržišča
SITO
-(- Chlcago, 20. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64-875, za maj 66-25,
m jUHJ 0&62S; 1»«U1». m dee. 44-75, za
maj 48.	_ , . . .
+ VVlnnlp©g, 20. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 59.75, za maj 63.
+ Novosadska blagovna borza (20. t. m) Tendenca nespremenjena. FSemcai gornje baška, 80 kg 153 — 154; sremska, slavonska, 79/80 kg 151 — 153; gornje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; baška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153. Rž: baška 144 — 146. Jermen: baški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 138. Konuza: baška m sremska 121 — 123; banatska 120 — 121. Moka: baška in banatska »0g« in »Oggc 250 — 260; »2« 230 — 240; >5« 210 — 220;; >6« 190 — 200; >7« 160 — 170; >8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295.
-I- Budim peš tanska terminska borza (20. t. m.). Tendenca stalna. Koruza: za mare 16.46 — 16.48, za maj 15.36 — 15.38.
BOMBAŽ
+ Iiverpooi, 19. oktobra. Tendenca stalna Zaključni tečaji: za okt. 4.82 (prejšnji dan 4.85), za dec 4.80 (4.82), za maj 4.73 (4.77).
+ New York, 19. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.26 (8.26) za april 8.06 (8.07).
Ne skakajte Iz drvečega vlaka!
Kresnice, 20, ck.obra
Nesreča, ki se je nedavno zgodila v Kresnicah, kjer sta v teku 24 ur padla, iz vlaka dva potnika, je javnosti znana. Najbolj se je poškodoval premožna posestnik Janez Gril z Vrha pri Sv. Miklavžu. Z glavo je udaril tako nesrečno ob tračnice, da se je onesvestil. Ležal je ob tiru in b: ga gotovo povozil vlak iz. druge sm^ri, če ne bi med tem z litijske postaje v bv est ili kres rliške o nesreči. Res-so našli nezavestnega Grila malo preden je privozil vlak z druge strani. Ponesrečenca so prenesli v bližnjo gcstilno, kjer pa se je zavedel šele čez nekaj ur. Medtem so poklicali iz Litije zdravnika, ter njegove sorodnike, med drugim Grilove-ga svaka g. Kokalja. ki je kresniški župan. Zdravnik je ugotovil, da ima ranjenec počeno lobanjo in je svetoval takojšen prevoz v bolnišnico. Videč, da se gospodarju stanje slabša, so brž spisali testament. Gril je eden najbogatejših posestnikov na moravški strani. Je poročen, a nima lastnih otrok Vzel je k sebi dva. otroka svojih sorodnikov. Grilovo domačijo poleg cerkvice sv. Miklavža poznajo prav dobro številni obiskovalci Zasavja.
Po Zasavju se je zdaj razširila vest, da se Grilu obrača stanje na boljše. Trdna narava bo prebolela tudi poškodbo najbolj resne narave. Drugi ponesrečenec France Bezovšek iz Moravč, ki je tudi usodnega dne padel na kresniški postaji iz vlaka in se je udaril po obrazu, pa se je že vrnil iz bolnišnice.
Zakaj nastajajo tako številne nesreče na kresniški postaji? Potniki sedejo na ljubljanski postaji na drugi osebni večerni vlak, ki nima do Litije nikjer postanka. Prvič »e ustavi šele na litiV*ki postaji. Redni vlak. ki je počakal na vseh vmesnih postajah, pa je prevozil progo nekaj minut prej. če se še komu primeri taka smola, da sede v napačni vlak, naj se kar mirno pelje do Litije. Od tam se vrne rezerva čez nekaj minut, potem ko je dospel v Litijo osebni »brzovlak«. Z rezervo se bodo lahko vmili malo kasneje do Kresnic ali do vsake druge postaje. Bolje je počakati četrt ure in se zdrav vrniti domov, kakor pa na postajah med Ljubljano in Litijo« tvegati s skokom zdravje ali celo življenje.
Naše gledališče
drama Petek, 21. oktobra: Zaprto. (Generalka). Sobota, 22. oktobra: Trideset sekund ljubezni. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 23. oktobra: ob 15. Veriga. Izven. Znižane cene. Ob 20. Žene na Niska-vuoriju. Izven.
»Trideset sekund ljubezni« je naslov Be-nedettijeve komedije, katere premiera bo v soboto 22. t. m. za premierski abonma. Pisatelj je posegel po snov v življenje uglednih meščanskih rodbin, ki je zgrajeno včasih na strogih pojmih o morali, ki jih skušajo uveljaviti z vsem poudarkom, toda ob prvi preizkušnji se izkaže, da je morala v praksi precej draga lastnost in zato jo je rodbina pripravljena žrtvovati denarju na ljubo. Kam privede tako fari-zejstvo, pokaže nadaljnji potek dejanja Iz psihološko povsem jasnih razlogov se razvije kot posledica takega mišljenja nujen preokret. Končni nauk so zabavne toda hkrati poučne in vzgojne komedije: hinavska morala je kriva, da se razdre mar-sikak zakon, ki bi bil lahko srečen. V glavnih vlogah: Danilova, Kralj, Jerman, Cesar. Režiser: prof. šest.
O F E R A
Petek, 21. oktobra: Zaprto. Sobota, 22. oktobra: Na sinjem Jadranu. Red B.
Nedelja, 23. oktobra: Grofica Marica. Izven. Znižane cene.
Glozova opereta »Na sinjem Jadranu« se bo pela jutri za red B.
V nedeljo ob 20. se bo ponovila v operi Kalmanova opereta »Grofica Marica« z go. Poličevo v glavni in naslovni vlogi. Ostala zasedba običajna. Znižane cene.
Prihodnji teden je na repertoarju naše opere slovanski program. V sredo se bo pela Foerster-Poličeva opera »Gorenjski slavček« na željo ljubljanske radijske postaje, ki pripravlja lOletnico svojega obstoja. V četrtek bo premiera Smetanove opere »Poljub« pod taktirko dirigenta Zebre ta in v režiji g. župana. »Poljub« že toliko let ni bil na repertoarju naše opere, da lahko smatramo četrtkovo vprizoritev za pravo premiero. V petek 28. t. m. bo prva dijaška predstava. Pela se bo »Prodana nevesta« po globoko znižanih oenah. V soboto 29. t. m. bodo peli Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« na željo društva mornarjev, ki slavijo ta dan spominsko obletnico mornarske vstaje v Boki Kotorski. V nedeljo, 30. t_ m. pa sta na vrsti dve opereti in sicer popoldne »Mala Flaramye«, zvečer pa »Na sinjem Jadranu«.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22. ob 20.: Boccaccio. Premiera.
Molitvena ponudba v banani
Kako se seznanjajo zakonci v Južni Ameriki
Pogled na vojaške aeroplane, zbrane na letališču Le Bourgefc* pri Parizu
janem Madridu
Kmematograli in gledališča so civilistom edino
razvedrilo
Kako je v Madridu po 21 mesečnem obleganju? To obleganje je gotovo eno izmed najdaljših, kar jih poznamo iz zgodovine. Prestolnica Španije ni bila niti oddaleč pripravljena na usodo, ki jo je zadela in katero prenaša kakor nekaj samo ob sebi razumljivega. Očividec Švicar poroča o tej stvari prav zanimive podrobnosti.
Španci so se navadili vojne in posvečajo dobršen del svojega dnevnega časa zabavi. V Madridu obratujejo kinematografi s polno paro. Dnevno vidiš v te.m mestu lahko štirideset filmov, ki morajo tu in tam prekiniti predstave zaradi obstreljevanja. Granate udarjajo in bombe eksplodirajo, Madridčani pa mirno gledajo fikne, ki prikazujejo kakšno Ano May Wongovo ali Claudetto Colbertovo. Tako prebivalstvo pozablja od časa do časa na to, da stoji »sovražnik« mesta pred vrati. V Madridu pa imajo tudi nad dvajset gledališč. V njih igrajo opere, operete in diame. Najbolj vleče »Sevilski brivec«, v drami pa igra španskega pesnika Garcie Lorce. Revije v cperetnih gledališčih takisto odvračajo ljudi od skrbi in tegob dneva ter obljubljajo na plakatih »sijajen program s kolosalnimj atrakcijami.«
Samo kdor živi v taksnih razmerah lahko razume, kaj pomenita gledališče in kinematograf v vojnem področju. Vse si želi pomirjenja .hrepeni po nekem nadomestilu. ki jih prinaša življenje. Saj za tisoč nedostatkov in pomanjkljivosti, traja že nad leto dni, da ne morejo dobiti civilisti niti cigarete. Tramvajski promet stoji dnevno med 3. in 5. uro popoldne zaradi štednje električnega toka. V hotelih ni dobiti tople vode. ker primanjkuje goriva, živila, so odmerjena do skrajnosti. Vse to je potrebno, če se pomisli, da je Madrid odrezan od sveta in da ima eno samo cesto, ki ga veže z zunanjim svetom.
Vsak dan stoje verige žensk pred prodajalnami, kjer čakajo na dnevne obroke. V nekem hotelu imajo jedilni list, ki našteva sledeče jedi: Zjutraj: kes kruha in skodelico kave, opoldne fižolovo juho, obložene kruhke in kumarice v solati, zvečer pa fižol in kruh. To se ponavlja iz dneva v dan. Fižolova juha in kruh s'a najvažnejši živili, s katerima razpolagajo trenutno v Madridu. Povrtnina in sadje je redkost, ki živi pri ljudeh farno še v spominu.
Tujec, M pride prvič v mesto, opazi zelo malo sledov vojne, šele polagoma se mu odkrivajo rane obleganja. Vodnjaki in zgodovinski spomeniki so pokriti z betonom in založeni z opeko. Izložbena ofena trgovin so obložena z vrečami peska. Šipe v oknih so razbite, napušči razdejani
od drobcev granat. Nizki betonski zidovi ob pločnikih kažejo vhod v zaklonišča pred bombnimi napadi. Presenetljivo pa ie stanje slovitih parkov v Madridu, žive ograje so postrižene kakor v mirnem času. Vrtovi rezidence Albskega vojvode na-pravljajo vzoren vtis.
V zapadnem delu mesta je opaziti že več sledov vojne. Zdaj pa zdaj se razleže pok puške, rezek žvižg pretrga zrak, potem zaregljajo strojnice in zagrmijo topovi. Mir v mestu se skali. A tega so prebivalci vajeni. Na vsaki ulici stoji barikada iz kamenitih kock, v barikadi so odprtine za cevi pušk in strojnic. Pas ba-rilsad predstavlja takorekoč drugo obrambno črto Madrida. Prva obrambna črta je na bojišču.
čimbolj se človek približa fronti, tem žalostnejši je pogled na mesto. Od poslopij stoje samo še vnanji zidovi. Reševalna moštva odnašajo iz podrtin vse, kar je porabno. Ponoči se oglaša topniški ogenj in v bližini slovite Puerte del sol se zbirajo na nerazsvetljenih ulicah gruče ljudi. ki debatirajo v temi kakor so diskuti-rali prej v razkošno razsvetljenih kavarnah veliki gospodje. Kadar začne topovsko streljanje ponehavati, se Madrid odpravi spat in z naslednjim dnem napoči nov datum njegovega obleganja ...
Južni je umrl
v nekem praškem sanatoriju je umrl ustanovitelj in duša (umetniškega kabareta »Modra ptica« J. Južni. Preminul je v starosti 54 let. Prvotno je bil Južni kabaretni igralec v Hudožestvenem teatru Stanislavskega v Moskvi. L- 1921. je odšel v Berlin, kjer je osnoval na Kurfu-stendammu kabaret, ki je dosegel s svojimi produkcijami ogromne uspehe. Posebno se je proslavil z majhnimi prizori iz ruskega narodnega življenja, s plesi in raznimi parafrazami. Priljubljenega umetnika je pobrala pljučnica.
Smrt znanega teoretika socializma
v Amsterdamu je umrl v 84. letu svojega življenja Kari Kautsky, mož, ki je igral svojčas v socialni demokraciji pomembno vlogo. Veljal je za najpomembnejšega teoretika socializma. L. 1883. je osnoval v Stuttgartu revijo »Die neue Zeit« ,ki je predstavljala nekakšno znanstveno revijo socializma. Ta časopis je urejeval celih štirideset let.
čeprav je veljal za dediča Marxove in Englesove doktrine, je Kautsky vedno odklanjal brutalni terorizem in nauk o diktaturi proletarijata. Do nastopa Hitlerjevega režima je živel v Berlinu, potem se je "preselil v inozemstvo, .kjer je preživel zadnja leta svojega življenja v grenkem razočaranju.
Prebivalstvo Rima
Agencija Štefani poroča, da je ^ imel Rim konec letošnjega septembra 1,274.000 prebivalcev.
Francois Poncet
Diplomat, ki je sedem let zastopal Francijo v Berlinu,
odhaja sedaj v Rim
Francoska vlada je prvotno nameravala imenovati za novega poslanika v Rimu politika s časovno omejeno misijo, kakršno sta imela svojčas Rene Besnard in Henri de Jouvenel. Toda zdi se, da je bila italijanska vlada bolj nego politikom naklonjena poklicnim diplomatom. Tako se je francoski zunanji minister Bonnet odločil, da pošlje v Rim Francoisa Ponceta, ki zastopa Francijo v Berlinu od 1 .1931 ter ima vse sposobnosti za reševanje težavnih problemov, kakršni se pojavljajo posebno v današnjih časih.
Francois Poncet ni diplomat po poklicu. Prvotno je bil vseučiliški profesor, potem gospodarski novinar, končno poslanec v parlamentu in državni podtajnik v vladah Poincareia, Tardieuja m Lavala. Posebno hvalijo Ponceta kot gospodarskega strokovnjaka. Med vojno je služboval v Bernu, pozneje je vodil društvo za socialne in ekonomske vede v Parizu. To društvo izdaja posebne biltene, katere je
nekaj časa urejeval Francois Poncet. Pra vijo, da so se njegovi bilteni odlikovali po posebni jasnosti in določnosti, pa tudi dalekovidnosti. Odkar je zastopal Francijo v Berlinu, je posredoval pariški vladi točno sliko razvoja tretjega rajha v zadnjih sedmih letih.
V mladih letih je Francois Poncet obiskoval nemško gimnazijo v Badnu in je napisal disertacijo o Goethejevih Wahlver wandtschaften«. "imel je torej v francoski diplomaciji tudi velike jezikovne prednosti za berlinsko mesto. Na fotografijah je bilo često videti Ponceta v razgovoru z odločujočimi činitelji nove Nemčije, predvsem s Hitlerjem .Vedno se je držal ra smeh. Ta smeh seveda ni pomenil vedno da vladajo med Francijo in Nemčijo prisrčni odnošaji, temveč se je nanašal samo na Poncetovo izvrstno poznanje psi-he nemškega človeka, ki mu je omogočilo neprisiljeno, da naravnost ljubeznivo občevanje z vsakim Nemcem. Poncetova ironija in skepsa, ki se zdita sorodni Beau-marchaisu, čuvajo francoskega diplomata stvari, ki se ne dado spremeniti, jemati recimo: tragično resno. Poncet je bil tisti, ki je napovedal Hitlerjev dvig še za Hindenburgovega življenja. On je bil eden izmed redkih, ki so spoznali, da je narodni socializem v Nemčiji nekaj slič-nega, kakor je bil svoje čase panislami-zesm.
Francois Ponoet je videl j&sno nekatere stvari, ki so se drugim zdele nemogoče, n. pr. konec Avstrije v nemškem morju. Svojega cilja, s katerim je prišel 1. 1931. v Berlin, kamor je bil poslan, da bi dosegel nemško-francoski zbližanje, ni dosegel. Vendar pa si lahko šteje v zaslugo, da je Hitlerja ob vsaki priliki poučil o tem, v koliko ne sme podcenjevati Francije. V odločilnih dneh minulega septembra gre tudi Poncetu zasluga, da je bil odvrnjen izbruh strašne evropske vojne.
Veseli vinograd v Parizu
Čas trgatve je doba veselja tudi v francoski prestolnici. Posebno v kabaretih na Montmartru (slika) je zdaj zelo živahno
Posestniku velikih plantaž na Kubi, milijonarju Rihardu Carillu in njegovi ženi se je nedavno rodil sin in na dan otrokovega krsta je srečni oče pripovedoval zbranim gostem, kako se je pred letom dni seznanil s svojo ženo.
živel je dolga leta na svoji plantaži. Poredkoma je srečal belega človeka, kajti njegovi služabniki eo bili izključno čra-vi in domačini. Samota v kateri je živel, mu je začela sčasoma presedati. Tedaj je sklenil, da si poišče družico bele polti, v zadregi je bil samo glede načina iskanja žene. že je hotel vse skupaj prepustiti naključju, ko mu je nekega dne šinila v možgane čudna misel.
šel je in napisal na listek: »Mlad milijonar, ki se čuti na svoji plantaži skrajno osamljenega, išče tem potem primerne žene. Pogoji: mladost, lepota in živan-nost«. Pisanje je zaprl v cevko iz kovine in to cevko je porinli v še nezreli sad banane, ki je sporočilo vltlenila vase in z njim odšla po svet«.
Carillo je že pozabil na svoj domislek, ko so mu nekega dne prinesli p;smo mladega dekleta iz New Yorka. Deklica se je pisala Allen Morris in je sporočila, da si je kupila nekega opoldne banano, v kateri je našla čudno pešto. Pisala je :
»Sem sicer samo skromna prodajalka, vendar men;.m, da izpolnjujem pogoje, ki ste jih postavili: sem mlada, menda tudi zala in dovolj živahna, če ni bilo to, kar je stalo v banani, mišljeno za šalo, me bo vaše pojasnilo močno razveselilo«. Tem vrsticam je priložila tudi svojo sliko.
Rihard Carillo je prebral pisemce in si natančno ogledal sliko — vse je bilo po njegovem okusu. Odtgovcril je prodajalki z obra'no pošto in je priložil ček za vozne stroške ter poslal vse skupaj na naslov dekletovega očeta .
Nekaj tednov pozneje sta si stala ženin in nevesta, ki sta se na ta način seznanila, iz oči v oči Uga jala sta si. pos ala sta mož in žena in zdaj se je rodil iz njune zveze prvi potomec. M
»In kdo je prav za prav ta lepi spol?« »Draga gospa, to sva vendar nndve ...«
L(»Rire«),
~ Prostovoljci oflia|4ff * -
Odkar je italijanska vlada odpoklioala večje število prostovoljcev iz. Španije, je tudi republikanska vlada Španije skrčila kader mednarodne brigade in poslala te borce
domov (slika)
Tragedije med kačami
Kobra požrla kobro — zaradi počgane
V terariju londonskega živalskega vrta se je odigrala drama med dvema kobrama. Večja strupenjača samica je pogoltnila manjšo, po spolu samca, s katerim je živela prej v zakonskem soglasju. Tragedija se je začela pri plenu in ob njem se je tudi končala.
Obe kači, samica in samec, sta se vsaka s svoje strani približali podgani, na katero sta prežali, da bi jo požrli. Večja kobra je bila urnejša od manjšega samca in se je vrgla prva na plen. Pri tem je pogoltnila ne samo podgano, temveč tudi samca. Zaradi ustroja svojega žrela mora kača plen, ki ga napade, avtomatično pogoltnil, da ga spravi vase, kjer ga naknadno prebavi.
Nekaj sličnega se je že pred leti primerilo v londonskem zoološkem vrtu. Tam so imeli dve kači, od katerih je bila piva pet čevljev dolga, druga pa je merila v dolžino en čevelj več. Obe kači sta hote-
li napasti eno in isto podgano. Tragedijo so tedaj preprečili na ta način, da je posegel vmes uslužbenec živalskega vrta, ki je izvlekel manjšo kačo iz žrela večje kače. Ali mislite, da se je rešena kača zaradi tega čutila prizadeto? Niti oddaleč ne! Deset minut po čudežni rešitvi -iz živega groba« je z največjim tekom pogoltnila dve veliki podgani.
Angleški kralj
cbsšče Kanado
Iz Balmorala, kjer biva angleški kralj a svojo družino, poročajo, da bosta kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta prihodnje leto obiskala Kanado, kamor ju je v imenu ondotne vlade povabil min. predsednik Makenzie. Vladarska dvojica pojde na pot v ranem poletju in ostane v Kanadi približno tri tedne.
Praško prosvetno ministrstvo objavlja statističen pregled o izgubah, ki so zadele češko šolstvo zaradi skrčenja državnih mej. V odstopljenih krajih se nahaja 283 čeških meščanskih šol, 1329 čeških Sol, 40 zasebnih šol, 695 javnih in 220 zasebnih otroških vrtcev. Te šole so imele 5055 razredov, 6208 učiteljev in 166-842 učencev. Okoli 140 tisoč čeških učencev bo moralo poslej (pohajati nem3Jke šole, okoli 27 tisoč čeških otrok pa pride v poljske šole.
Tudi srednje šolstvo beleži znatne izgube. Pod Nemčijo pride v okupiranem ozemlju 9100 dijakov, ,pod Poljsko pa 2 tisoč dve sto. To število pa še ni popolno. Strokovnjaki so izračunali končno število čeških šolskih otrok, ki ostanejo zaradi razkosanja ČSR izven državnih mej: to število doseže 177 tisoč učencev.
Anglija se pripravlja na pline
V angleških tvornicah so dobili vsi delavci protiplinske maske in se morajo vežbati, kako se je treba zadržati ob plinskih napadih
Smrten padec s trapeca
V Pfaffikonu blizu Curiha se je primerila v nekem cirkusu velika nesreča. Trije artisti, dva moška in ena ženska, so se producirali na trapecu. Nenadoma se je utrgala vrv in vsi trije so treščili iz višine petnajstih metrov v areno. Artistka je bila takoj mrtva, artista pa so prepeljali v bolnišnico. Eden je kmalu po prevozu tam umrl, drugi se še bori s smrtjo.
ANEKDOTA
Nemški pisatelj Gottfried Keller se je vsedel za mizo, da bi delal. Nenadoma pa. je postal nemiren in je poklical svojo sestro. Nahrulil jo je: »Vedno kadar hočem delati, mi manjkajo potrebni predmeti na pisalni mizi!« — »Kateri predmeti pa?« je vprašala sestra. — »Predvsem maček za zamašite!« je odvrnil pisatelj.
VSAK DAN ENA
Usoda 177 tisoč
čeških učencev
Kulturni pregled
Sedem sto petdeset let ruske pesnitve
I
V »Srpskem književnem glasniku« z
dne 1. oktobra t. 1. je izšla razprava ruskega literarnega zgodovinarja prof. dr. Lvgenija Ljackega o 7501etnici ruske pesnitve »Slovo 7T polku Igorovje«. že zdavnaj priznava ves slavistični svet, da ta staroruski epos ni pomenljiv samo za ru-ko, marvoč sploh za vso slovansko lite-r;irno kivlturo, zato so ga mnogo prevajali tucii v ostale slovanske jezike. L. 1821 so dobili Čehi pivi češki prevod, nemški prevod pa je izšel v Pragi že deset let prej. Prvi češki prevod je pripravil znani Va'člav Hanka, Jungmannov prevod je o;=/al v rokopisu, pozneje pa so se še trije rtrevajalci, med njimi K. J. Erben, lotili tega dela. Tudi sicer so se češki slavisti mnogo bavili s »Slovom o polku Igorovje«, ki tudi še danes zanima proučevalce ruskih in spioh slovanskih starožitnosti. Novo komentirano izdajo te pesnitve je priredil prof. E. Ljackij za praški Slovanski institut 1. 1934. V ruskem jeziku je ep o knezu Igorju povzročil že celo biblioteko študij in razprav. Prof. Ljackij,- ki je sam postavil o njem novo. teorijo, zgrajeno na proučevanju njegovih ritmiCno-muzikalinh značilnosti, pravi v svojem navedenem članku: »Lahko rečemo, da v preteklih 150 letih ni bilo skoraj nobenega pomembnejšega zgodovinarja ruske književnosti, ki se ne bi bil poklonil pred umetniško vrednostjo Slova in ki mu ne bi bil posvetil nekaj svojega znanstvenega delovanja.
O samem epu posnemamo iz navedene razprave prof. Ljackega, da je bil rokopis najden v drugi polovici 18. stoletja v nekem starem ruskem zborniku. Ta rokopis, po katerem je bilo 1. 1800 »Slovo o polku Igorovje« prvič natisnjeno, je bil kajpak samo prepis starejšega rokopisa; sodi se, da je ta rokopis potekel iz 16. stoletja. Zadela ga je usoda mnogih staro-ruskib. dokumentov: zgorel je v požaru Moskve ob Napoleonovem prihodu 1. 1812. Pra.v zaradi tega ni mogoče tiskane izdaje primerjati z izvirnikom.
»Slovo o polku Igorovje« je nastalo v 32. stoletju — "bkrog 1. 1187. Doba postanka se da ugotoviti po zgodovinskih podatkih o dogodkih, ki jih delo obravnava kot svežo »aktuainost«. Vsebino bi lahko na kratko označili kot oris bojev, ki jih je imel ruski knez Igor s sovražniki Rusov Po-Iovci, ki so njega in njegovo vojsko premagali. Igor Svjatoslavič je bil ujet. V •drugem delu epa, ki se o njem zdi, da tvori samostojno, v drugem času nastalo in po drugem pevcu spisano pesnitev, se opisuje Igorjev beg iz ujetništva ob Azov-«kem morju in nadaljnja usoda njegove vladavine.
»Slovo o polku Igorovje« je v današnjem tekstu marsikje nejasno in zamešano, kar kaže, da so stari prepisovalci zamešali strani in najbrž napravili tudi pri prepisovanju posameznih verzov razne napake. Epos pa je mogoče rekonstruirati po sižej-no-logičnem razpletu in s tem postane tudi njegovo besedilo jasnejše. Ugotovljeno je, da je bil spisan v verzih in ritmično glas-tiena razčlemba njegovega besedila kaže,
da so ga morali peti potujoči pevci. V njem so tudi sledovi zanimive literarne polemike: neznan pesnik izrecno pravi, da noče peti s starimi besedami težkih »povesti«. To je aluzija na pesniški slog »preroka« Bojana, ki je bil romantik, zgodovinar in modrec. V njem je videl sestavlja-lec polnega teksta »Slova« pevca stare romantične šole, medtem ko je bil njegov lastni okus drugačen, »sodobnejši«. Tudi v tej pesnitvi srečujemo potemtakem obstoj dveh stilov, dveh pogledov na svet, dveh umetniško tvornih temperamentov, čeprav seveda nista diferencirana tako ostro kakor v naših dneh.
Prof. Ljackij ugotavlja v svojem spisu, da ima ta staroruski literarni spomenik — prav kakor drugi staroruski slovstveni proizvodi — prvenstveno politični značaj. Tendenca tega dela je dokazovanje, da celotnost, blagostanje in usoda ruske zemlje stoje iznad kneževskih (vladarskih) stremljenj in da vrhovno vodstvo ruske zunanje politike pripadaj starejšemu ki-jevskemu knezu, ki se mu morajo pokoriti vsa ostali knezi. Morda bi lahko videli v tej tendenci odraz bojev med tedanjimi sredobežnimi in sredotežnimi silami, stremljenje po utrditvi države preko njenih plemenskih in rodovnih interesov. Ni-li ta staroruski problem še vedno nekoliko aktualen zlasti v slovanskih državah?
Zanimivo je, da »Slovo o polku Igorovje«, ki je zaposlilo toliko ruskih raziskovalcev in s čigar pristnostjo se je bavil tudi genialni Puškin, še vedno vzbuja dvome in pomisleke, češ, ali ni ta staroruski dokument poznejši falsifikat? Najresnejši dvomljivec je pariški slavist prof. Andre Mazon, ki je priredil na Collčge de France cel ciklus predavanj, v katerih dokazuje, da je »Slovo o polku Igorovje« falsifikat. Prof. Ljackij odločno zavrača to stališče, kajti skoraj stotine ruskih prouče-valcev, med katerimi so bili največji poznavalci staroruskega jezika, vendar ni moči obsoditi, da bi bili slepi in znanstveno naivni ter bi ne razločevali falzifikata od pravega staroruskega teksta, čigar jezikovni značaj je rojenemu Rusu gotovo bližji kakor še tako razgledanemu tujemu slavistu. Vse kaže, da je prof. Mazon obrnil svoj kriticizem na napačni predmet.
čemu opozarjamo na tem mestu na 750-letnico staroruskega literarnega dokumenta? živimo v času, ko se z raznimi rafi-niranimi sredstvi ugonablja zavest o kulturni vrednosti slovanskih narodov. Nekoč so bili izloženj stoletnim barbarskim navalom z vzhoda, živ zid, za katerim se je mogla razvijati zapadna kultura. Danes skušajo njihov razvoj in uveljavljenje v svetu zadržati z drugimi sredstvi. »Slovo o polku Igorovje« je dokument, ki kaže, da so Rusi ob istem času, ko so imeli Nemci svoje »Minnensangerje« poznali potujoče pevce z umetniško enako pomembnim repertoarjem. Dejstvo, ki pričuje o znatni kulturni stopnji največjega slovanskega naroda v danes že legendarnih časih 12. stoletja.
Sraneoski antologiji tujih pesnikov
Dr. Anton Debeljak v zboru francoskih poetov
Pred tedni je izšla v Parizu 230 strani obsegajoča knjiga »1'oeraes tran^ais ae poetes etrangers« (izdala Revue Moderne •les Arts et de la Vie). Francoske pesmi tujih pesnikov! Vsekako zanimiv poskus, ki si ga lahko dovolijo samo veliki narodi. Dolga vrsta Nefrancozov piše v francoskem jeziku in doseza v nekaterih primerih velike uspehe; naj samo mimogrede omenim nekaj imen, ki prihajajo najprej v spomin: Apolinaire, Moreas, Panait Istrati, princesa Bibesco itd. Antologija, ki jo danes beležimo, ni bila sestavljena po knjižniški izbiri, marveč tako, da so tujerodni poetje sami poslali svoje francoske verze in uredništvo s Patricom Buetom na čelu je bilo izbralo najboljše in jih strnilo v antologijo. Prvi poskus take antologije je izšel že 1. 1933 in pokazal prav zadovoljiv uspeh. Podobno nastajajo tudi antologije z naslovom »Poptes de France«, ki jih vsako leto izdaja ista založba.
Vsekako je značilno za razširjenost fran coske kulture in jezika, koliko članov tujih narodov se uvršča v originalno tekmovanje za zrele, umetniško tehtne francoske pesmi. Druga antologija je vzbudila še večji odziv in obilnejšo žetev kakor piva: v nji je zastopanih štirinajst pesnikov več kakor v prvi, to se pravi: stoe-najst po številu, medtem ko jih je bilo v prvi antologiji 97. Res je, da prevladujejo Belgijci, ki bi bili po našem pojmovanju Francozi, ker pripadajo po rnaternem jeziku francoskemu narodi', to velja tudi o Francozih iz Švice, Kanade in iz drugih sta ih in novih francoskih naselbin. Vendar je v antologiji lepo število takih, ki jim francoščina ni materni jezik in so si bili morali z učenjem pridobiti toliko jezikovne virtuoznosti, da že ubirajo dobro zveneče poetične strune. Sem sodijo Armenci, Brazilci, Egipčani, Finci, Grki, Madžari, Iranci, Portugalci, Rumuni, Rusi, čehoslovaki, Turki in Jugosloveni.
Listanje po tej antologiji je prav zanimivo, saj zastopnik vsakega naroda vnaša v ta poetični orkester kakšen svoj originalni ton in kaže, da je mogoče tudi tujcu doseči poetično višino in tanko vibracijo Racinovega jezika. Stilno so prispevki tujih pesnikov kaj različni. Večidel so zvesti ustaljenim pesniškim formam in pesniškemu jeziku starejših šol; boj za odtenke izraza ni mogel biti vedno doboje-van na vsej črti in lažja jezikovna pot je tudi čitatelju — zlasti še tujemu — najbližja.
Jugoslovene zastopata v tej antologiji Roland Colich in Anton Debeljak, ki je označen kot »Yougo~Slave«. Prvo ime nam je bližje neznano, v drugem pa vsi poznamo našega neumornega prevajalca in informatorja o romanskih literaturah, pesnika »Solnca in senc« in plodovitnega felj-tonista dr. Antona Debeljaka. Zastopan je z L 1921 nastalim sonetom »A Reims«. Morda ga pesnik ob priliki sam prelije iz francoščine v slovenščino, zato naj samo na kratko označim njegovo vsebmo: Slovenski pesnik gleda razvaline, ki jih je v Reimsu zapustil bojni vihar, m ostanki drevja, ki turobno mole kvišku, se mu zde kakor mrtve roke, iztezajoče se v nebo,
da kličejo božje maščevanje. Medtem ko občuduje francoski napor in trpljenje v svetovni vojni, se spominja svojih koroških bratov, ki ječe pod istim nasprotnikom. Tako se v francoski pesmi slovenskega pesnika srečujeta francoska in slovenska zgodovina. V »La Revue Moderne« je med tem izšlo podrobno poročilo o posameznih pesmih in kritik Pierre Lescheraines je pripomnil o sonetu našega rojaka, da kaže »une etonnante maitrise«.
Zanimivo je, da zastopa Egipt, ki je sicer dal Franciji več poetov, med njimi princa Haidarda Fazila (zbirki »Gerbe d' Orient« in »Roses ensanglantčes«), pesnik z imenom Victor de Schivanovits. Ta pred-tavitelj Egipta v navedeni francoski antologiji je prav gotovo živanovič in se je bržčas brez »de« rodil tam, kjer je vse polno znanih in neznanih živanovičev, ali pa je od tam njegov rod. Tudi to je zanimivo odkritje, ki nam ga prinaša zvezek francoske poezije iz tujerodnih peres!
Drugo vprašanje je, koliko bodo »nova pota Francije« tudi v bodoče utirala pot takim pojavom, kajti razočarana ljubezen se včasi odpušča, a nikdar ne pozablja. Nasproti temu pa ne smemo prezreti, da v kulturi in jeziku nekega naroda dihajo vekovi, te v primeri z njimi so trenutne zatemnitve političnih razpoloženj samo bežni oblaki.
Zapiski
Gostovanje ge. Ljubice Karene. v nedeljo, 16. t. m. se je po skoro enoletnem presledku zopet pojavila na opernih deskah ga. Ljubica Karena in pela glavno vlogo v Verdijevem Trubadurju, Leonoro. Ponovno se je izkazal njen dramatični sopran tako po lepi barvi, prodornosti in obsegu, kakor po tehnični izvežbanosti. Trdote, ki so se kdaj pa kdaj pojavile, gredo na rovaš prvega nastopa v tej obširni in zelo težki vlogi. Gostja pa ni zadovoljila ne igralsko in ne mizukalno. Vprašanje, ali je za naš oder pridobitev in ali je njen odrski talent zadosten, da prevzame dramatično stroko, ki ustreza njenemu glasu, ostane še vedno odprto, čas je, da se operna uprava odloči za nekaj zaporednih gostovanj s to glasovno zelo zmožno pevko, ki bi pokazala končnoveljavno njeno uporabljivost. Predstava sama na sebi ni zadovoljila maloštevilnega občinstva.
P. Š.
Kako bo z literaturo v bodočnosti? Pariški »Institut International de Coopčra-tion Intellectuelle« je izdal knjigo z naslovom »Le Destin prochain des Lettres«, v kateri so zbrani rezultati ankete, ki jo je priredil med pisatelji raznih narodov stalni odbor za književnost in umetnost pri Društvu narodov. Anketa se je tikala treh problemov: jezika, pisatelja in čitatelja. Odgovorili so številni slavni pesniki, pisatelji in literarni znanstveniki: Paul Va-lerv, G. Duhamel, Jules Romains, Johan Boier Ugo Ojetti, Francisco Garcia Cal-deron, Jean Richard Bloch, Franc Werfel itd Največ pozornosti in hkrati največ protislovnih mnenj je vzbudilo vprašanje pisatelja in njegovega materialnega in mo ralnega življenja v bodočnosti, saj je 8
pisateljem združena tudi usoda literature.
Španec de Madaria je postavil paradoksno stališče: »čimbolj siromašen je pisatelj, tem več moralne avtoritete bo ohranile, medtem ko Johan Bojer pravi: »Ne verjamem, da bi bilo treba stradati, če hočeš razviti genija«. Vprašanje o bodočnosti pisatelja je ostalo nerešeno, s tem pa tudi vprašanje o bodočnosti literature. Odkod ji preti nevarnost? Ne s te strani, da bi dobrim knjigam kdaj nedostajalo čitateljev. Lahko pa si že zamislimo dobo, ko
ne bo vs6 mogoča dobra Bteratnra, ki — I
kakor pravi končna resolucija — ni mogoča brez svobode. Cenzura in vedno večje hlapčevstvo nasproti onim, ki imajo moč, merita naravnost v srce živemu organizmu literature. Premnogi gospodarski, socialni in tehnični vzroki opravičujejo skrb za bodočnost literature in umetnosti, človeštvo se niti ne zaveda, kakšne posledice utegnejo povzročiti njegove današnje nerazsodnosti v bližnji ah. daljni bodočnosti.
Konec hajdučije v Homolju
Grob hajduka Dokiča so zravnali z zemljo — Razpisane nagrade bo deležna rodbina hajdukove žrtve
Kučevo, 20. oktobra.
Nekaj uslužbencev sreskega načelstva v Kučevu je zadnjo noč z vso previdnostjo opravilo zadnje delo, ki ga je zahteval poslednji član nekdaj tako močne hajdučije v Homolju. Pokopali so hajduka Pavla Dokiča, ki je ubil 161etno Natalijo in potem tudi' sebi vzel življenje. Pokopati so ga morali z vso opreznostjo v pozni nočni uri, da ne bi nihče vedel, kje je pokopan. Hajduška romantika je tako ukoreninjena med prebivalstvom Veljkove pokrajine, da je še zdaj v vsej veljavi vraža o veliki sreči, ki jo prinaša grob kakega velikega razbojnika. V starih časih, ko je bilo po Homolju dosti hajdukov, so se va-ščani kar tepli za prednost, katera vas bo lahko med svoje mrliče uvrstila tudi kakega hajduka, če so hajduka kje na skrivaj pokopali, se je prav gotovo zgodilo, da praznoverno prebivalstvo ni dalo prej miru, dokler ni groba odkrilo in je potem ponoči hajduka odkopalo ter ga s posebnimi ceremonijami preneslo na svoje pokopališče. Stara vraža pravi, da se vas z mrtvimi hajduki najuspešnejše zavaruje pred živimi.
Hajduka Dokiča so zdaj na skrivaj pokopali tam nekje v gozdu onkraj reke Peke in grob so takoj zravnali z zemljo, še oni uradni pogrebci, ki so opravili to noč-r.o delo po nekaj dneh ne bodo več mogli
najti zadnjega počivališča zadnjega ho-molskega hajduka. V Kučevu se je mudil tudi hajdukov oče, ki je bil tja uradno pozvan zaradi ugotovitve identitete, čakali so, da se je starec vrnil domov, šele potem so pokopali njegovega sina.
Sresko načelstvo bo zdaj skušalo ugoditi splošni želji prebivalstva. Stavilo bo predlog, naj se nagrada 130.000 din, razpisana na hajdukovo glavo, prizna levni rodbini zadnje hajdukove žrtve. Ker se je hajduk sam ubil, bi morala po pravem nagrada ostati v blagajni notranjega ministrstva. Toda ljudstvo je takoj po izidu preiskave, ki je ugotovila, kako je prišlo do konca nevarnega zločinca, prosilo, naj bi se vsaj nekaj razpisanega denarja dalo staršem mlade Natalije.
Pavle Dokič, ki je bil star kom? j 27 let, je hajdukoval štiri leta in še nikdar ni kakega zločinca zasledovalo toliko orožnikov, kakor njega. Orožniki so pri zasledovanju mnogo trpeli in pri srečanju z nevarnim niboVukom so bili nekateri tudi ranjeni.. Pri zasledovanju vseh homolj-skih hajdukov v zadnjih letih je več orožnikov tudi izgubilo življenje, če ne bo vsa nagrada priznana rodbini Natalije, bo sresko načelstvo predlagalo, naj se preostali znesek odstopi skladu za podpiranje rodbin onih orožnikov, ki so bili pri izvrševanju nevarne varnostne službe ubiti ali ranjeni.
P O R T
V borbi za domače točke
bo pojutrišnjem spet nastopilo 7 parov iz I. podsavez-
nega razreda
Pojutrišnja nedelja bo spet ena takih, da bodo morali prijatelji nogometne igre pregledati ves spored, če ne bodo hoteli zamuditi tega ali onega srečanja, ki bi jih zanimalo. Kakor že nekaj jesenskih nedelj, bo tudi pojutršnjem razen glavnega sporeda — šestih ligaških tekem, izmed katerih pa žal ne bo nobene na ljubljanskih tleh — na repertoarju cela vrsta prvenstvenih srečanj v raznih podsavez-nih razredih — prav od ranega jutra do poznega večera.
V	borbi za domače, točke velja pač največ zanimanja 19 klubom iz območja LNP, ki tvorijo — razdeljeni v tri večje skupine — tako zvani I. podsavezni razred, iz katerega bo kot zadnji zmagovalec izšel podsavezni prvak in s pogoji tudi novi udeleženec v ligaškem tekmovanju. Torej naslov in nagrada, ki sta vredna največega prizadevanja in zato deležna tudi primernega zanimanja med športnim občinstvom.
Nedeljski spored je razdeljen tako, da bo v ljubljanski skupini nastopilo vseh 8 klubov, dve tekmi bosta med klubi celjskega okrožja, ena sama — to še zmerom zaradi zapore igrišča Železničarja, ki bo po zadnjem sklepu LNP ostala v veljavi še do 6. novembra — pa v mariborski skupini, in še ta v čakovcu med ČSK in Železničarjem. Ker se jesensko prvenstveno tekmovanje LNP polagoma približuje koncu, so te tekme od termina do termina zanimivejše, za ožje pristaše nastopajočih pa sploh dogodki, ki jih komaj pričakujejo. Ne glede na to pa hočemo po želji prirediteljev prijatelje nogometa še nekoliko podrobneje opozoriti na posamezna srečanja, predvsem na tri tekme I. razreda v ljubljanski skupini. Z veliko vnemo se pripravljajo na nedeljski nastop proti Atletikom tudi Trbovelj čani.
Hermes—Kranj
V	nedeljo se bodo morali boriti naši železničarji za točke s Kranjem. Bo to zanimivo srečanje dveh starih rivalov v nogometu. Hermes trenutno vodi v tabeli in bo sigurno delal z vsemi močmi, da bi se obdržal na svojem mestu. Kranj pa tudi potrebuje točke, da se povzpne višje. Tekma je hudo prvenstvenega značaja in bo borba zelo huda.
Pri pokalni tekmi, ki je bila preteklo nedeljo v Kranju ni bilo moštvoma možno pokazati vsega znanja zaradi neprikladne-ga terena. Prijatelje nogometnega športa vabimo, da si ogledajo to tekmo, ker bodo tu prišli sigurno do pravega športnega užitka.
Pričetek tekme bo ob 15. s predtekmo.
Svoboda—Jadran
Na igrišču Ljubljane se bosta v nedeljo spoprijela stara rivala Svoboda in Jadran v prvenstveni borbi. Kdo bo zmagovalec, je težko prorokovati, ker gresta oba kluba v boj s samozavestjo, da bosta zmagala. Po tradiciji bi pripisovali zmago Svobodi, ker vedno med tema dvema kluboma zmaga oni, ki igra na svojem igrilfeu. Jadran je zdaj v gornji hiši in je prepričan, da bo sodeloval v finalnih tekmah za prvaka LNP. Svobodi letos ni naklonjena sreča; vse tekme, ki jih je odigrala, je kljub te-liki terenski premoči izgubila. Toda zato še ni vrgla puške v koruzo, kajti zaveda se, da je doslej skoro vse tekme odigrala na tujih terenih in je razen tega še v zaostanku za dve tekmi pred ostalimi klubi. Slednjič bo to pot po dolgem nastopila kompletna. Po daljši pavzi bomo zopet videli igrati na mestu srednjega napadalca
Narobe je razumela
»Koliko otrok imate?«
»Tri, _ več jih za nobeno ceno ne maram.«
»Zakaj ne??«	.
»Brala sem, da je vsak četrti otrok, ki i se na svetu rodi, Kitajec^
odličnega branilca Sinkuleta. V predtek-mi, ki bo že ob 9, bodo imeli odlični juniorji Svobode v gostih juniorje Jadrana. Tudi ta tekma bo za točke. Zaradi popoldanske gasilske tombole na Viču bo tekma že ob 10. dopoldne, zato priporočamo občinstvu, da jo poseti v čim večjem številu. Vstopnina je 6 in 3 din.
Mars—Reka
Jesensko kolo letošnjega tekmovanja prvorazrednih klubov se nagiba h koncu. Mars igra v nedeljo z Reko, kjer bosta merila moči dva enakovredna nasprotnika. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil s Svobodo in Kovinarjem, to je, da ne sme popustiti igre do zadnjega sodnikovega žvižga ,se je Mars temeljito pripravil in zavaroval za bodoča presenečenja.
Reka bo prišla na igrišče s kompletno postavo ter si bo s svojo priznano tehnično igro skušala pridobiti zmago. To zanimivo srečanje ni tako. da ne bi med občinstvom zbudilo zanimanja, izato ogled te tekme priporočamo. Začetek bo ob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Ob 9. bosta igrali juniorski moštvi Marsa in Reke, tudi svojo prvenstveno tekmo na istem igrišču.
SK Slavija. Drevi ob 20. važen članski sestanek v našem lokalu. Zaradi važnosti prvenstvene tekme in pokalnega turnirja v Mengšu pozivam vse igralce I. in ju-niorskega moštva, na jpridejo vsi. Tajnik.
Amater—Atletik
V nedeljo bo prvenstvena nogometna tejtma med zgoraj imenovanima kluboma. Gostje so znani po svoji fair igri ,s katero so vedno zadovoljili športno publiko. Moštvo Amaterja bo nastopalo precej oslabljeno, saj bodo v napadu sami novinci, tako da so gostje v tej tekmi sigurni favoriti. Vabimo pa domače moštvo, naj zastavi vse sile, da doseže vsaj časten rezultat.
Tekma se bo pričela oto 15. na igrišču Amaterja v Trbovljah.
Razen omenjenih štirih parov bodo to nedeljo nastopili še trije, in sicer na Jesenicah Bratstvo in Kovinar, v Celju Olimp - Celje ter — kakor že omenjeno — ČSK in Železničar v Čakovcu.
Redna glavna skupščina LPP bo v petek 28. t. m. v klubskih prostorih »Uni-ona« ob 19.30, ne pa kakor je bilo prvotno objavljeno, ob 20.30. — Tajništvo.
Motoklub Ilirija, Ljubljana. Prijavljen-ci za izlet v Trst in Gorico dne 22., 23. t. m. se opozarjajo na točen odhod opoldne ob 12.30 uri. Moto sekcija Avtokluba razpisuje za 6. november t. 1. cestno dirko. Točni razpisi so razvidni v tajništvu kluba, Mikloš'čeva cesta 15, kjer se sprejemajo prijave, ki se zaključijo dne 2. novembra t. 1.
Plavalna sekcija SK L - Zimsko kopališče ostane odprto za trening še do konca t. m. ob torkih, sredah in sobotah popoldne po urniku, ki je objavljen v kopališču. Za dekleta so določene posebne ure. Opozarjamo na objave v kopališču. Poravnajte zapadlo članarino in izročite za nekaj dni klubske izkaznice. Izkoristte «e to kratko priliko za smotren trening!
Hermežani! Danes ob 20. bo v restavraciji »šestica«, redna seja odbora z edino točko dnevnega reda: Ocenjevalna vožnja v Celju. Udeležba za vse odbornike strogo obvezna. Ker misli Hermes na ocenjevalno vožnjo poslati večje število svojih pozačev, se vabi članstvo, da se seje polnoštevilno udeleži. — Moto-Hermes.
SK Svoboda (Lj.) obvezen članski sestanek za vse igralce ob 19.30 v Delavski zbornici. Po sestanku seja upravega odbora. Udeležba obvezna za vse! Obenem se opozarjajo vsi člani na klubove plesne vaje, ki so vsako soboto v veliki dvorani Delavske zbornice!
STK Moste. — Drevi ob 20. za vse nogometaše obvezen sestanek.
fodrobne sporede vseli evropskih radijskUi postaj tn obilo zanimivega branja doMte
v tedniku za radio, gledališče In Ci!m »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva oL 6.
Petek 21. oktobra Ljubljana 11: šolska ura: O bolgarski
narodni pesmi (g. Štefan Attanasov). — 12.45: Slovenske narodne od blizu in daleč (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovanski sever in vzhod (Radijski orkester). — 14: Napovedi. — 18: ženska ura: Kdo je naš bližnji (gdč. Krista Hafnerjeva). — 18.20: Nekaj pod-oknic (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Društvo »Gospodar« pred in po vojni. — 19.50: Pristopi v izven evropske gore (dr. A. Mrak). — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 21.15: Komorni trio (gg. V. šušteršič, J. Gregorc, H. Svetel). — 22: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 22. oktobra. Ljubljana 12: Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Selma Lager-lof: Kako je Niels Holgersen odpotoval z divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih).
—	Striček Matiček. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delo-pust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura — 19-50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Joža Vom-bergar: »SOS« — vesela zvočna igra — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 17.20: Narodne pesmi in plošče. — 20.30: Pester spored. — 21.30: Orkestralni koncert. — 22.45: Godba za ples.
—	Zagreb 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Ples — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.40: Orkestralni koncert. — Varšava 21: Lahka in plesna muzika. — Sofija 17.00: Komorni koncert in vojaška godba. — 19.30: Petje.
—	20.45: Orkester. — 21.45: Ples. — 22.30: Balkanska suita. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Spomini na Schuberta.
—	16: Vesele melodije. — 18: Pevska ura.
—	20.10: Pester spored. — 21.20: Vesela igrica. — 21.40: Harfa in bandonij. — 22.30: Sobotni ples. — Berlin 19: Pevci in virtuozi. — 20.10: Jesenski zvoki. — 22.30: Kakor Dunaj. — Miinchen 19: Plošče. — 20.10: Ljudski pevci.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih službenih prostorih v Zagrebu na dan 10. novembra 1938. 1. ob 11. uri prvo javno ofertalno licitacijo za oddajo stavbenih del za adaptacijo prostorov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe je oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z navedbo : »Ponuda graditeljskih radova za adaptaciju Okružnog ureda za osiguranje radnika v Zagrebu«.
Obenem s ponudbo je treba položiti kavcijo po odredbah pogojev licitacije. Brzojavne, zakasnele ali ne po predpisu sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Predloge za sestavljanje ponudb je možno dobiti vsak delavnik pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba 418, za časa uradnih ur, proti vplačilu din 100.—.
V Zagrebu, dne 14. oktobra 1938. Štev. 51.661-1938. OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV v ZAGREBU
/BCAC^geriEfMl
vJl A/OVIT I CPACCINI IZ ČIKACA JE / /VOJIM /ENZACIJONALNIN PREPARATOM. POVRNUL ŽEMI AKTIV. NO/T IN MLADO/T.
Za žene od ^o let naprej MORANA HORMON AKTIV KREflA* din.60-.vrne ženi ak.
TIVNO/T IN MLADO/T.
oo30-^0let MORANA HORMON KREMA- I iz Mi/jiH žlez)
DINARA 50-
OD 18-30 LET MORANA VITA. i MIN KREMA-(vi/okih gora) dinao:
i "Te novitete takoj od/tranijo
GUBE. MlAHAVO KOŽO. NEREDE KOtO MLADO/TNO NAPETO Z BARŽUNA/. TIM TENOM.
MORANA LEPOTA RA/TLIN/. KI PUDRI' VV/EH NIJAN/AH DIN.25:
MMAHA
/PLIT
Postani in ostani član Vodnikove drallict
PAUL RIPSON
1«
Stratosferski pilot
Roman
Teddy si tega ni dal dvakrat reči. Šel je z možakom preko dveh drugih sob do dvigala in minuto pozneje sta bila v prostranem dvorišču, kjer ju je čakal avto. Možak je rekel Teddyju, naj sede v voz, sam pa je sedel za krmilo. Bila je zaprta limuzina in Teddy, vesel, da pride spet domov, je sedel v zaprti voz. Možak je pritisnil na starterjev gumb, motor je zabrnel in voz se je začel pomikati. Teddy je še videl, kako so se peljali skozi prostrano vežo na prosto in jo zavili po široki cesti, potem pa je pal kar v nekakšno omotico. Med tem je avto brzel z veliko hitrostjo preko polja in gozdov. Slednjič se je po dveurni vožnji ustavil na robu nekega gozda. Možak je stopil s svojega šoferskega sedeža, odprl limuzino, dvignil previdno nezavestnega Ted-dyja iz nje ter ga položil na trato. Sveži zrak ga je takoj spravil k sebi, toda možak je naglo spet sedel na šoferski sedež in oddirkal naprej.
Prvo, kar je Teddy storil, je bilo, da je segel v žep in se prepričal ali ima še denar v njem, ker ni verjel, da bi mu ga bili pustili. Toda v svoje največje začudenje je izvlekel bankovec iz žepa.
— Rešen sem čudnega ujetništva, denarja imam tudi, kaj hočem še več, si je mislil ter se začel dobre volje ozirati okoli sebe. Kar dobro mu je delo, da je po tolikem času pohajkovanja po sobi spet zu-
naj v prosti naravi. Najprej se je pretegnil, nato mu je pa padlo na misel, da se je bil v avtu onesvestil in da nima pojma, kje je bil teh štirinajst dni in kam so ga bili sedaj zapeljali. Skoraj gotovo je bil v notranjosti avta razlit kloroform ali kakšno drugo uspavalno sredstvo, ki ga je že čez nekaj sekund omamilo. Spomnil se je, da je bil zaduhal isti vonj po jabolkih, kot prvikrat, ko so ga bili omamili. Vendar si s tem ni dolgo belil glave. Njegova prva želja je bila, priti do ljudi, vprašati, kje se nahaja in skušati, da pride čimprej do prve železniške postaje in se odpelje domov. Ni preteklo pet minut, ko se je ogledoval po cesti, in že je začul brenčanje motorja. Pripeljal se je avtomo-bilist, ki je na njegovo mahanje ustavil svoj voz in ga vprašal, kaj je z njim. V kratkih besedah mu je razložil, da ga je nekdo zapustil sredi pota in da prosi, če bi ga vzel seboj. Avtomobilist, ki je bil sam v svojem vozu, novem Fordu, ga je rade volje vzel seboj. Čez pol ure sva v železniški postaji Stenton, in ako vam drago, vas tam odstavim. Teddy se je vesel zahvalil za uslugo in pol ure pozneje je bil že pred kolodvorom. Tuji avtomobilist se je komaj zganil, ko se mu je Teddy zahvalil in odhitel je s svojim vozom naglo naprej. Teddy seveda ni imel pojma, da je bil dogovorjen ta možak z onim, ki ga je bil pripeljal na samotno mesto ob robu gozda, in da ga je odvedel samo za to naprej, da ne bi morda slučajno padel v roke kakšnemu motornemu policistu, ki bi se začel zanimati za stvar in bi morda prišel vsemu na sled.
Teddy se je orientiral po velikih stenskih voznih redih v čakalnici postaje ter si sestavil vozni načrt
do doma. Denarja do tja je imel več kot dovolj, tako da je, ker je imel še dve uri časa do prihodnjega vlaka, poslal materi brzojavko in ji javil, kdaj da pride. Potem je šel obedovat in se nato mirno vsedel v vlak, ki ga je odpeljal domu nasproti. Konec je bilo njegovega čudnega ujetništva.
10. poglavje: Družabni škandal.
Teden dni pozneje se je sestala Miss Lea s Ted-dyjevim očetom, ki je bil po opravkih v New Yorku, in ta ji je z navdušenjem pripovedoval, da je štirinajstdnevni zapor Teddyja pri pasjem zdravniku v poslopju ob Atlantiku imel na mladega fanta čisto neverjeten vpliv: postal je prijeten družabnik, miren in tih čitatelj časopisov in knjig ter poslušalec radia. Tudi njegova mati se je spremenila. Ni? več ni hotela tujih gostov, umetnikov vseh vrst, temveč se je krčevito držala svoje rodbine in začela prav po materinsko skrbeti za vse. Tako je imela prismojena ideja hčerke »kralja pomaranč« nenavadne vzgojne posledice in stric Bobby ni vedel, kako bi se Leji zahvalil za ženi-jalno misel, ki jo je imela. Seveda razen obeh in pasjega zdravnika ter njegovih zaupnikov nihče ni vedel, kje, kaj in kako se je zgodila čudna in nerazumljiva pustolovščina Teddyjevega ugrablje-nja. Zadeva je Lejo veljala težke tisočake, toda kaj je bilo to njej. Dala jih je iz svojega zasebnega konta, o katerega uporabi tudi njen tajnik ni vedel ničesar in ni tudi nikoli zahteval obračuna, saj si je bil na jasnem, da mlada dama »višjih desettiso-
čev« ameriške družbe rabi skoraj neomejene -vsote
za svojo zabavo.
Stric Bobby in Lea sta skupaj obedovala v enem izmed najboljših hotelov v New Yorku in se tako zaklepetala, da sta nad dve uri sedela pri mizi. Naenkrat pa je Lea pogledala na svojo zapestno
uro in dejala:
—	Za božjo voljo, že tako pozno je, zadnji čas, da grem. Oprostit4 moraš, striček, da te kar tako zapuščam, toda imam važen opravek. Moram na neko detektivsko agencijo.
—	Kaj vraga spet nameravaš? je dejal stric skoraj preplašen.
—	O, nič hudega, to pot nimam v mislih nikak-šnega ugrabljenja ali kaj enakega, temveč gre za neko ljubezensko zadevo.
—	Tako, tako, pa menda ne pustiš nadzorovati nekoga, ki ti je pri srcu?
—	No, tako daleč še ni, sicer pa molčim o tem. Z Bogom, striček in lepo pozdravi vse doma.
Odšla je in nekaj minut pozneje je že sedela v taksiju, ki jo je odpeljal v ravnateljstvo velike detektivske agencije Siders. Sprejel jo je ravnatelj Chilcotte sam. Samo ob sebi umljivo je vedel ceniti vrednost in važnost klientinje in jo je takoj sprejel.
—	Torej mi morete dati zaželjene podatke o letalcu Blairu, kakor sem vam naročila? je vprašala Lea, ki se je bila spustila v naravnost ogromen usnjen naslonjač, v katerem je skoraj izginila.
—	Miss Mountavon, vse je pripravljeno, toda moram vam reči, da je bilo izredno težko dobiti točne podatke, in da sem moral žrtvovati veliko vsoto, preden sem zvedel, za kaj gre.
ALI OGLASI
Pletiljo
sprejmem takoj v Liubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra.
24635-1 Več mizarjev
prvovrstnih, sprejme — A. Aman. 86 Tržič.
24654-1
Mizarskega
pomočnika
dobrega, sprejme takoj — Andlovic, Komenskega 34.
24657-1
Postrežnico
za vsa hišns dela, iščem za t.ikoj, najraje iz Šiške. _ — Piti mora snažna in poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
24668-1
Službe išče
Mehanik
monter bencinskih instalacij išče nameščenje. Ponudbe na naslov: Koželj Rudolf,
Zagreb, "/lica 89.
24629-2
BliiiiBiiiiiiiiiiiiiii!ii!i.iiii«iiiiiiiii!iiiaia"lilllBiillllllllllii
Vajenci (ke)
Bmii!Hiiii!i!ti!ivii!mmiiii!iiiimiiiiiiiiffliii!iiiiiiiiiiiii
Učenko za šiviljo
sprejmem takoi. Hrana m stanovanje v hiši proti plačilu. Poizve se: Tržaška c. 8. Avbelj Anica.
24648-44
Trgovsko učenko
sprejmem v letoviškem kraju na Gorenjskem. Pogoj: poštenih staršev, znanje nemščine, dobra računarica, da ima veselje do trgovine in ne pod 15 let staro. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod šifro »Učenka 15«.
24624-44
Učenca
tu pekovsko obrt, sprejmem takoi s popolno oskrbo v hiši. Prednost ima farrt poštenih staršev. Naslov : Vrečko, Pišece pri Brežicah
24623-44
Privatni pouk
francoščino, nemščino, klavir. Oddam še nekaj učnih ur odraslim in otrokom. — Pripravljam za izpite (mature) privatiste nudim kon-verzacijo in pomožni pouk šolski mladini. Cena zmerna. — Mnogoletna učna praksa. — Sprejemam od 10.—16. ure. Tržaška cesta 1-1., Aneta Potočnik, strok, dipl.	24632-4
Štajerska jabolka
sortirana, najboljših sort — ima na zalogi po dnevnih cenah Kmetijska družba r. z. z o. z. v Ljubljani, Novi trg 3.	24610-34
Oblatila
Črn zimski plašč
ženski, za srednjo postavo prodam zelo poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24609-13
Stroji
Sedlarski in
cilinderstroj
ter flahšteparico kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroje«.
24647-29
Izredna prilika!
Potrebujem nujno 15.000 din. Povrnem v šestih mesecih 30.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Fortuna«.
24666-16
Sodelavca
iščem za zelo rentabilno delo z dobrim zaslužkom, nujno. Potrebno 1V000 din. Interesenti naj osebno pridejo v Zagreb: Laboratorij, Zvonimirova 5.
24627-16
Bančno kom. zavod
MARIBOR
Aleksandrova cesta 40 kupi takoi in plača najbolje hranilne knjižice
bank in hranilnic vrednostne papirje:
3% obveznice bone. srečke, delnice itd. valute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije.
544-16
Zvočni kino
potovalni, iščemo. Eventualno vzamemo zvočno aparaturo v najem. Ponudbe pod značko »Sporazumno delo« na ogl. odd. Jutra.
24631-17
mkali
Frizerski salon
za dame in gospode, prodam takoj na prometni točki radi odpotovanja. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	24619-19
G
tanovanje
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki. Lepo-dvorska 3, hišnik.
24640-21
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, oddam za 1 november na Zabjaku 3.
24643-21
S tanoianja
Enosob. stanovanje
(event. s kabinetom) v bli zini Vrtače išče solidna stranka (dve osebi) za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«.
24653-21a
Sobo odda
Opremljeno sobico
solnčno, s posebnim vho-dom- takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24655-23
iRrodtm
Trgovci!
prodam 3 dobro ohranjene pulte za trgovino. Poizve se v trgovini Kune, Miklošičeva 32.
24646-6
Spalni fotel
(stol) skoraj nov, ceno prodam. Trdinova 5 levo, visoko pritličje.
24656-6
Deteljni odpadki
zmleti so najboljše močno fcrmllo za govedo. 100 fcg 90 din. Tudi fižolove odpadke nudimo po 90 din. Sever & Komp., Ljubljana.
24448-6
Med mestom In deželo
posreduje »Jutrov«. mali oelasnife
Svetlo sobo
lepo, čisto s posebnim vhodom, oddam, najraje gospodičnam. Istotam prodam dolg klavir za din 1200. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24650-23
Veliko sobo
v centru, lepo opremljeno, zračno, oddam za november stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24638-23
Sobe išče
Prazno sobo
veliko, s posebnim vhodom in souporabo kopalnice v sredini mesta, iščem za 1. november. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »6789«.
24658-23a
Izgubljeno
Srebrno dozo
damsko, drag spomin, znotraj graviran datum 29. VIII 1936, sem izgubila 18. X. K38. Odda naj se proti nagradi v hotelu Miklič pri vratarju.	24649-28
Dva akademika
tik pred diplomo, želita znanja z dvema mladenkama v svrho poznejše ženitve. Cenj. ponudbe s sliko pod šifro »Skorajšnja ženitev« La ogl. odd. Jutra.
24661-25

Ovignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
Amerika, Bežigrad ali šiška Cena, Čar simpatija, Dobrosrčnost, Dravograd, Dama Davek plačan Denar 77, Dober motor, Dober promet, Dobra kupčija, Dobro nadzorstvo, Dobr3 plača. Donosno in varno, Pober prodajalec, Dve deklici, Edinstveno, Eksistenca zasigurana, Frizerka, Garancija, Gospodinjska, Hvaležna 200, J. W. C., Ideal-i . lega, Inteligentna dama, Iskreno razumevanie Jesen 1938, Isl.rena, Kuhinja, Korespondent, Kmetska gospe din ja, Lepo vedenje, Lepa bodočnost, Ljubljana 101, 312 Ljubljana, Lep zakon. Lahko takoj, Mir, Marljivost 13, Motorist, Mlin. Medo. Nastop takoj, Nekadilec, Nizka cena, Oktober 1938 Obojestransko, Odplačevanje, Obojestransko poštenje, Osamljen 155, Postranski zaslužek, Posavje, Poštena in otrokoljubna, Promblem 34, Petodstotna provizija. Pametna in dostojna-, Pomanjkanje znanja, Perfekten korespondent, Poštea in agilen. Resen interesent, Razumevanje 31, Razočarana, Renta Sposoben in pošten, Slika zaželjena, Skriti biser, Sijajna eksistenca Snažnost in pridnost, Soudeležba, Simpatična 20, Spretna 77, Sama, Sevnica, Sigurna renta, Sigurna vloga, Starejša iz-vežbana moč, Tovarišica, 'točen plačnik 22, Takojšnje plačilo. Tihomir, Trezen, Takoj ?9. Ugodno 200 Ugodno 500, Večji del od-soien kavalir, Varčna gospodinja, Vdova brez otrok Z vrtom Začetnica, Zanesljiva frizerka 44.
Raznti
Stalna vodna moč
na razpolago. Interesente išče. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra.
24546-37
Od Vas
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo sato jo pustite redno (temično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
'-sinka — SverlolikaiaiG
Iz Ptuja
V volilnem imeniku ptujske mestne občine je vpisanih do sedaj 192 o volilnih upravičencev. Pozivamo vse volilce, da se prepričajo, če so v volilnem imeniku. Ta je razgrnjen v pisarni mestne občine in je v svrho reklamacij do 25. t. ;n. vsakemu na vpogled. Reklamirajte s oje znance, ki so že izpolnili vse pogoje!
j— Ljudska univerza. Dne 22. t. m ob 20. uri bo v gledališki dvorani Mladike predavanje Ljudske univerze o temi »Jugoslovani v svetovni vojni«. Predaval bo divizijski general g. Vladimir Belič iz Beograda.
j— Tečaj češkega jezika za odrasle. JC liga v Ptuju priredi v času od 1. novembra do 30. aprila tečaj češkega jezika za odrasle in vabi vse, ki se za to zanimajo, da se prijavijo v pisarni predsednika Jč lige dr. Alojzija Visenjaka. Rok prijave je do 28. t. m.
j— Neznanci so ga iz zasede napadli. Posestnik Ivan Merkuš iz Spuhlje je šel po opravkih na posestvo svoje tašče, ki ga ta poseduje v Slapšinah pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah. Ko se je okrog 22. ure približal omenjeni vasi, so nanj navalili neki neznanci z noži ter ga vsega obrezali po obrazu in po roki. Težko ranjenega so potem pripeljali domači vaščani v ptujsko bolnišnico.
Izlet
»Ali veste, gospodična kakšna je razlika med avtotaksijem in tramvajem?« »Ne.«
»No, se pa peljiva s tramvajem.«
MAGNEZIJA
SAN PELEGR1N0
Peneča se MAGNEZIJA S. PELEGRINO je priporočljiv preparat za otroke, ker prepreči bljuvanje, ki ga povzroči preobtežen želodec ali vretje želodca. — Zadostuje vsebina kavne žličke, da se dete iztrebi.
Zahtevajte znamko S. PELEGRINO preko katere je podpis tvrdke Prodel.
Prodaja se v lekarnah v škatlicah vsebujočih eno dozo, zali brez vonja po janežu.
Prodajna cena din 6.—.
R. S. br. 27283-23/X 1935 1.
DRAŽBA
PREMOGOVNIKA PEKLENICA
v polnem obratu s kapaciteto 15 vagonov premoga dnevno, bo 31. oktobra 1938. ob 9. uri dopoldne v pisarni občine Mursko-Središče. Izklicna cena je 6,087.526.—, a najnižja sprejemljiva ponudba Din 4,058.350.—.
Informacije daje konkurzni upravitelj dr. Laszlo Bela v Cakovcu in poslovna uprava Premogovnika Peklenica v Murskem-Središču.
ftlcvo §dravof GcCj&e in cenejše Aiedstvo §a nego~ vanje
ZOBNI PRAŠEK PEBECO se ne da primerjati z dosedanjimi zobnimi praški, ker je nekaj popolnoma novega. ZOBNI PRAŠEK PEBECO ne vsebuje nikakega mila, vendar pa daje krasne mehke pene, ki temeljito očistijo in obenem tudi desinficirajo zobe in ustno duplino. Tak izredni učinek ima ZOBNI PRAŠEK PEBECO zaradi tega, ker vsebuje PEBECIN, ki daje zobem bleščečo belo barvo in preprečuje zobni kamen. Okus je prijeten in osvežujoč. Uporaba ZOBNEGA PRAŠKA PEBECO je zelo po ceni. Peneč ZOBNI PRAŠEK PEBECO proizvaja firma Beiersdorf v Mariboru in sicer po najnovejših znanstvenih izkušnjah DUKE LABORATORIES, INC., LONG ISLAND CITY, N. Y.
Najslajša In najboljša
krepilna pijača je
BERMET-VINO
ČRNINA IZ FRUŠKE GORE.
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja
B. MARINKO V,
Sremski Karlovci, Fruška gora.
Oglasi v „Jutra" imajo vedno največji uspeta!
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČMIK, Dravograd
Izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna in izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, taritske in carinske informacije.
Točno plačil] »Jutru« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino!
•'* - . ■ -
c?	•/. •-« s.. j.."	' f- f
5ISB.................................................................................iiiiiiiiiiniHiiiiiiiimiiiiiiiiiii:'................................. liiiiiil.iiiii;ii'iii'iiiPiiiliHi|liiiiiii)iiii||''!ii'il^niiim,|lini:t^i ■ __
f
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je umrl naš srčnoljubljeni mož, oče, ded in praded, gospod
Karol Safouic
VIŠ. INŠPEKTOR DRŽ. ŽEL. V POKOJU IN BIVŠI OBČ. SVETNIK
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 22. t. m. ob pol 3. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Celje, Beograd, Pariz, dne 20. oktobra 1938.
Globoko žalujoče družine:
Sajovic, dr. Demšar, Biber
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra«, Stanko Virant. —> Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja JEraa Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ak$g j&gafc, «■* S IjnMj^ni«