Novice.
Izhajajo l.in 15. vsacega mesec«. Cena jim je za Kdor želi ksko oznnnilo v „Drtlenjske Novice" iiii-celo I flld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plaća za dvostopiio petit-yrsto 8 kr. J. Krajec v Novem mestu, dopise pa nreduištvo.	za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Vnžnc opnzke i^^lertć Nnhcga cepljenja nnicriškili trt na stalnem mestu.
Približuje se oaa Buht-ga cepljenja íiineriíkili trt na stalnem mestu. To se vrži Jaliko ali tikoma tal, meter visoko ali pa bc više nad tlam. Tiltoina lal se vrài sulio cepljenje na slaluem mestu tam, Itjer nimamo namena, C(])ljene trte grubati. Meter Tisoko aH Se višpj se pa cepi, ako se namerava cepljene trte zagrubati. No, naj se vr^i suho cepljenje na sialnem mestu nizko ali visoko, paziti je treba na gotove toÈke, katere so jako važne v doseg-o kolikor mofioèe ugodnega uspeha. Iii na te toĚke lioŽemo naže vinogradnike daties opozoriti.
Prva je ta-le: Cepiti priini vsak, naj jih že cepi nizko aH visoko, éeie tedaj, kadar bodo ameriške trte že dobro ped dolge pogiianbe imele, in nepřej. Druga: Ameriške pognanke omandaj — omuli — že tri do štiri dni prej, kakor se cepljenja lotis, vse popolnoma proè. Trelja: Kadar cepiš, pazi da pride najnižje oko cepiřa na tia-aprotDo stran najvišega omandanfga pognanka ame-
riške podloge. Ako pride najnižje oko cepiča na isto stran, na kateri se je najvišji omandani po> gnaiik podloge nahajal, ni lo nikakor prav, ker je to protinaravno. Četrti : Rezne ploSèice delaj na podlogi kakor tudi na cepiču krajSe ko mogoče ter sis zamaSkoni in Žico poveži požlahtoitev kar se da trdo. Peta: Tikonna tal izvršene požlalit-nitve nikar ne osipljuj ee zemljo ali ovijaj z mahom, ampak gole posti, saj pe pusti tudi vi oko izvršene gole. Osipane ali z m'Jiom ovite požlaht-iiitve imajo to napako za posled'co, da se i& podloge rasteie pognanke o pravem času ne y.di, ue zapazi, vsled tega tudi o pravem Času ne odstrani, in — poilalitnitev je za niČ. ee posuši. Šesta: Nizko pri tleh izvršenim požlahtnitvam napravi pod pozlahtiiitvijo dve do tri rane, puščaj podlagi, kakor pravimo, da po ranab kolikor toliko soka odleČe, ker sicer se cepiči v preobilnem soku utope. Sedma : Obhodi požlahtnitve gotovo vsak teden, in omandaj vse pognanke na podlogi popolnoma. To delaj noter do konca junija, kajti navadno proti konca junija take požlahtnitve ěe le poženejo. Osma: Ako se pa le prepričaš, da se požlahtnitev sponesla ne
Vest
CeSki napisa) Al, JiráBek, iioalovenil Savo Sarid.
(Dalje.)
Kirasir, ki mu je odsekal roki, mož velik kakor ober, silen in cvetoč, si je obrisal krvavo sabljo v plaSČ. V tem so ga dohiteli tudi ostali Tojaki, sami kirasirji v Črnih oklepih in belih plaSčih, vsi možje velike in močne postave.
Mlad Častnik, ki je načeljeval četi, je pogledal Pranoo/a, uprl oster pogled v kirasirja ter očitajoč rekel:
„Kaj «"storil?"
«To je Francoz,"
„Toda prosil je za milost. Vpil sem nad teboj "
nVodila me je strast, nisem čul."
«Da bi ti roka odrevenelal To je zavratni umori" Porcčnik je nekaj časa grme) nad kira-ki je mraČiio povesil glavo. Potem pa je
zlezel s konja in se sklonil k ubogemu Francozu, ki je ležal v nezavesti. Trenotek pozneje je pognal jeden izmed kirasirjev na poročnikov ukaz konja proti osamelim kočam, da bi nalel pomoči, in drugi, to je bil provzročitelj te strašne rane, je odjezdil k eskadronu, ki je jezdil nedaleč za njimi, in pri katerem je bil tudi ranocelnik. Bilo je videti, kakor da hoče ta velikanski kirasir svojega konja do smrti upehati, tako ga je priganjal. — Toda bilo je zastonj Predno je priSla pomoč, je bil vojak z armade Napoleona Velikega mrtev.
Kirasirji so odjezdili. — Vagčani so pustili vojaka v obcestnem jarku, da ga pokopljejo drugo jutro. Tu je ležal sam in ni vedel, da je nastal temni, jesenski mrak, da se je vlegla na tihi kraj mrzla, zvezdnata noč, katere se je revež tako bal. Odsekane, s krvjo obHte roke so ležale poleg mrtveca. Kri na njih se je že sesedia in potem-nela. Toda roke, zalite s svežo krvjo, je videí oni velikanski kirasir. Sedel je sam, loČivli od tovariâev, ki so ležali oe daleč proč ob ognju.
bode, potem pasti ameriški trti par pognankoT na miru rasti in porezi jih 1( kolu, da trt popolnoma ne pokončaš. Dereta: Nikar ne pozabi trt, katere BO požlahtnitev sprejele, pridno proti peronospori škropiti. Peronospora napade namrei tako požlaht-njene trte kaj rada, ker imajo proti drug-îm trtam kaj nežne pog^nanke in ker je za časa, ko pognanki nastajajo, že prav toplo, peronospori prav ugodno Treme. Nepravilno poškropljene poîlahtnitve ne dozore pognankor, oni se ne spremene do zime t les, in — pozebejo. Deseta: Zamaâkov ne od-jemlji požlahtnitvam pred septembrom, in /ie takrat preèieni le žične vezi, zamaâke pa ne odstraňuj. Trte zagrubaj še pred nastopom zime.
Kaj jc DOTCga po avstrijskem cesarstvu ?
Državni poslanci »o na velikonočnih počitnicah. Pa marljivejil jih ne uLivajo dosti; okoli hodijo in poro&ajo voHlcem,
Slovenci smo ii^nbtli vrt'>^a zastopnika v áržavni zbornici: poslanec dr. Suateràiô se je odpovedal mandatu. Z% nas bo to velika izguba in Akoda. Bil je podjeten, odločen in izvrsten poslanec, ki se je neustrašeno potegnil ob raznih prilikah za pravice slovensk^-ga naroda, V spominu bo vedno Slovencem njegov krasni govor ob vseslovenskem «hodu V spominu bo Slovencem, zlasti izvenkranj-ikira, njegovo prizadevanje in delovanje, da bi se obe slovenski stranki v deželnem zboru spravile in skupno postopale proti Nemcem. Z-ikaj da je v teh resnih časih odstopil s politií-nega prizorišča, se ne ve natanko. Sam pravi v okiicu do svojih volilcev, da se bo sedaj vso
Gledal je pred sé s temnim pogledon in neprenehoma je videl sklenjeni roki ubogega vojaka, tudi, ko se je obrnil v stran, tudi, ko je zamikal, tudi, ko je koneèiio zaspal. Videl jih je na anČno, zalite s svežo krvjo, žareče v strašni temini. —
II.
Izmed starih vojakov, ki so se bojevati proti Napoleonu, sta Živela tudi v našej okolici dva : Sïari Kudrna in stari Vlček. Stari Kudrna je bil reveii in je beračil; bil je to star dedek bel>h las z zaslužnim križcem na prsih. Bil je zitlo dobrohoten, vedno se je smehljal, vse je rad sprejemal v dar in nam otrokom je kaj povedal, kako pripovedko aH kaj o tujih deželah, katere je poinal in jih je sam prepotoval, ko je bil v vojski.
Stari Vlček, mol kakor gom, toda že nekoliko sključen, vpadlega in ratoran^ga lica. je živel dobro. Bil je pri sinu hišniku „Dvorski Vlček", kakor so ga imenovali, se je malokedaj [lasmejal, Ilodil je neprenehoma v vojaškem plasČu, na ka-
vnemo posvetil gospodarski organizaciji slovenskega kmeta. Morda se bo pa njegovim volilcecn áe posrečilo ga pregovoriti, da se bo dal zopet voliti.
Stranke Nemških levičarskih poslancev kar tekmujejo, katera si bo priborila zmago nad vsemi drugimi; vzlastí je na delu brezobzirna Scha-nerer-Wolfova stranka. Izključnega gospodstva se hoče polastiti. Gorje kakemu nemškemu poslanca, ki je malo drugačnega mnenja kakor sta Schiinerer ali Wolf. V listih in pri shodih ga precej zgrabita za lase in ga strahovito premikastita, To delata tudi s takimi poslanci, ki so ju v jesenskem zasedanju dritavnega zbora pri dtvji borbi proti vladi ěe krepko podpirali. To je imenitno. Prej 80 poslušali Volka (Wolfa) in so mu pomagali tuliti, zdaj jih pa isti Volk grize in bije in suje. Pa saj dobrota je sirota. Mi Slovani nimamo oić proti temu, če se Nemci malo praskajo med seboj. Kako zvesti Avstrijci pa da so ti nemški nacijo-nalci, se je lepo pokazalo oni dan, ko je obhajal bivši nemški kancelar Bismark obletnico rojstnega dne. Na vseh krajih so ti avstrijski prvaki prirejali slavnosti v proslavo tega dne. In navduševali so se za Bismarka in ,,VsenemČÍjo."
Na Mažarskem so velikonočni pondeljek imeli slavnost petdesetletnice spominskega dne, ko so bili 1. 1841:$. potrjeni ustavni zakoni za dežele ogerske.
Kaj je novega po âlrokem sveto?
Med âpanijo in Zveznimi severo-amsriSkimî državami je vojska — kolikor se more sedaj sklepati — neizogibna. Velevlasti evropske so se sicer obrnile do predsednika Zveznih držav ameriških z namenom, da hi posredovale med njimi
terem ae je lesketal zaslužni križec, i v jeseni, ko je bil varuh na vrtu in je kadil, i v poletju, ko je nadzoroval delavce. Malo je govoril in bil je često zamišljen in mrzel. Zadnji Čas so opazovali, da si otipava pogosto desno roko in jo ogleduje, in kadar je le mogel je sedel na klopic» pred bišo pro'.i solncu in je tu zavihal rokav vojaškega plašča ter ogreval poraščeno žilavo roko na topih solnČnih žarkih.
T« je naletel nanj nekoČ zdravnik, ki je bil pri o<krbnikovi liČeri in ga je oskrbnik spremljal. Mladi zdravnik, ki je bil prvič tukaj, se je zanimal za vojaškega dosluženca in se je začel ž njim pogovarjati.
„Pri katerih ste služili?"
„Pri kirasirjih "
„Pri kiit«rih? Pri čeških?"
„Ne, pri lotaririških, številka 7."
„Kje ste se bojevali?"
„Pri Lipiikem i[t v Francozih."
„Ste bili ranjeni?"
in med Španijo, (la bi naredile spravo. Tudi papež KO po svojih joslanikih v Madndu in Ameriki iiraziii žpjjo, naj bi se mirno pobotale Amerika in Španija. Pa najbrže bodo vsi poeliuei narediti Kpravo mirnim potom zaslonj. Bojaželjna stranka v Ameriki sili v predeednilta, naj napove vojsko. In predsednik ter kongres se bosta najbrže udala temu pritisku. Spanci se pripravljajo za vojřko na vse kriplje. Oni imajo zase pravico: Otok Kuba, zaradi katerega ee sedaj gre, je španska last že 400 let. Torej imajo pravico do njega ia ne smejo trpeti, da bi kdo drugi segal v njih pravice, iíojažťljni Ameriíani pa se zanařajo na svoj denar.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. [Koncert „Glasbene Matice" in „Dolenjskega peyakega druátva.] Noïo ustanovljena sola „Glasbene Matice" v Novem mestu obeta postati rredra osrednjega društva v Liub-IJani.
ZkitUk je bil teiak, a železna vstrajnoet vrlega diuštvenega predsednika g. dr. Volčiía in požrtvo-valnoBt vath tukajšnih krogov ste premagali vse zapreke, katere so se stavile niladenin društvu.
Da trud ni bil zaman, pokazal je veliki koncert, kojega Bta priiedila združena ibora „Glasbene Matice" m „Dolenjskega jevskfga društva" dne 2. aprila v Novem mestu.
Brez ovinkov bodi povedano, da je bil ta koncert jeden najlepših — mcgoče najlepši, koji bo se priredili v Novem mestu v teku zadnjih let.
Združena diuštvena zbora — moina do 70 pevk in pevcev — žela sta pod spretnim vodstvom nadarjenega pevovodje g. Ign. Hladnika s svojimi pesmimi pravcat triumf.
Mnogo truda je bilo treba, da je spravil gosp. Hladnik svoj pevski zbor.do one sirje glasbene izobrazbe, katero je pokazal pri svojem nastopu, — to
„Niti enkrat."
„Mislil sem, da mogoàe na roki. Ogrevate ai jo. Ali vas boliï
„Da," odvrne stari kirasir in namrSi goste, sive obrvi. „Suži se mi." Doktor se je nasmejal.
„Pokažite jo," in ogledoval je moíno Žilavo roko, ki je morala imeti velikansko moè. Kirasir je kakor nehote podal roko, in ko jo mu je zdravnik spuBtil in rekel, da mu zapise za njo neko zdravilo, je čudno zasmejal in rekel:
„To nič tie koristi."
„Kako to veste Î"
«Ker se mi roka posuši."
„Zakaj?"
„Hm, tako toda dalje ni govoril. Oskrh-nik je pogledal pomenljivo zdravnika, zmajal t ramami ter rekel zamigljeiiemu doslužencu; „Kakor Mislite. Premislite si to. Jutri bo gospod zopet tukaj." — Gospoda sta odšla, govoreča o čudnem starcu. Ta je pa, zanja se niti meneč, zopet položil
Je naravno, a trad pevovodje bil je bogato poplačan ÍD burni »[ilaiiz ju živo odobravanje, katero je sledilo vsakej pevski točki, pokazalo je, da je občinstvo po-
nosno na pevski zbor in n, Narodne pesmi „Zadn:
ih pevovodjo.
i kozarec", „Rožmarin" ter
„Sem slovenska deklica", jele bo se dovršeno lepo, s finim ôustiom in pravilno deklamacijo. Napravile so na vsakega globok utis.
Kot solistinji ste nastopili v dveh težkih HofF-meistrovih pesmih „Slovo" in „Pogovor" domati moči gospici Alb. Sark-ova in M. Dolenčeva in ste vseskozi pohvalno rešili težko nalogo.
Kot ljubi gostje so nas počastili s svojim sodelovanjem mojstri Hoffmeister, Jnnek in Vedral
V Wieniawski-jevi „Legendi" pokazal se je g. Vedral, v Kaanovem „Senu". Chopinovi „Polonesi" in Gadertwski-jevem „Mennetn" g. Hoffmeister kot nadarjen umetnik. Oba je občinstvo prijazno odlikovalo.
Največji vspeh dosegel pa je g. Junek, ki je 8 svojo igro naravnost očaral občinstvo. Eminentna tehnika, lepa kantikna njegove igre in fin muzikslen čut, vse to mu pri vsakem nastopu osigura popolno zmego.
Junekova „Romanca" in Davidovov „Pri vodometu", že na sebi lepi skladbi, pridobih ste se veliko po izboruej igri tega umetnika- Občinstvo ni nehalo s svojim aplauzom, dokler ni dodal še en komad. Mi prav iz sica čestitamo gcspodn J u neku na lepem vspehu, kojega je dosegel.
Z mogočnim Eaydnovim zborom „Nebesje oznanja mogočnost božjo" zaključil se je koncert.
Vsi, ki smo mu prisostoyali, zapustili smo ga zadovoljni, želeči, da nam podari „Glasb, matica" in „Dol. pevsko druStvo" kmalu zopet podoben koncert.
Koncert je bil dobro obiskan, bil bi pa lahko je boljie; bodi to opomin za one, koje smo pogrešali na tem za Novo mesto in sodelnjoíe Častnem veřem.
Iz Novega mesta. — Obrtniki zdramite se ! PrisU so resni časi za nas, ali mi le nedelavno čakamo. Ako bode šlo tako dalje, bomo kmalu primorani mirovati in tovarnam in kapitalu za sužnja postati. Ali obrtniki, pogum t krepko se združimo, še moremo pa
roko na solnce in ogrevaje si jo gledal na njo s temnim pogledom.
Drugega dne, ko je zdravnik zopet priSel, so zastonj iskali starega VI5ka. Ni ga bilo niti na dvorišču niti na vrtu, „Ne mara moje pomoči," je rekel zdravnik „Moiebitl da zdravnikom ne verjame." „Tega ne mishm, kajti nedavno, ko je obolelo njegovemu sinu dete, je šel starec sam v mesto po zdravnika, in to po noČi, dasi sta mu sin in mlada soproga to branila" „Čudno." V tem je prišel mimo hišnik. Oskrbnik ga je poklical in mu povedal, kako je njegov oče evoje-glaven, „Ni svojeglaven, milostni gospod," je odvrnil hiSnik, obrnjen k zdravniku, „On ne nasprotuje zdravnikom, toda to — kako bi rekel — to je — „vest." Misli, da ima to za kazen, da mu je Bog to namenil, — Sicer zdaj ni nič rekel, toda kakor mi je enkrat pred leti pripovedoval."
Hišnik je pripovedoval gospodoma, kako je njegov roditelj, ko je bil v vojski, po lipski bitvî,
tudi moramo ntkaj zmagati, ako se zreîe no v obrtne iTeze cele dežele. To ae pa more tako zgoditi: Najprvo se morajo obrtniki enega okrajnega glavarstva zediniti. Potem pa vse obrtne zveze k glavni zvezi „Ljubljana" pristopiti. Tako bomo krepko združeni, da se bo delalo skapno. Pri nas v Novem mestn ae že annje taka obrtna z?eza. G-ospodje obrtniki, po* primite se teb obrtnih zvez, ker nas sovražnik kapital in ipekalacija ne mirajeta in nam malim obrtnikom želita pogin. Toraj pristopite pogumno v obilnem étevilu k tej obrtni zvezi, da bomo potem v nekoliko Letih lahko rekli: „precej smo že dosegli," ker le v velikem átevilu obrtnikov bode moS. Saj nam koristi jeziti ae in tarnati, da ni dela, ne zaslužka, da nam je delo slabo plačano, ako amo mi razcepljeni v dva sovražna tabora. Mi se moramo organizirati in sprijazniti, potem se bode tadi v deželnem tn državnem zburu na nas oziralo, kajti potem bomo mogli tadi ml take nam naklonjene državne in deželne poslance voliti, kteri bodo resnično za uaa kaj delovali. Kaj nam koristi pri županstvih se pritoževati, kakor se je pred kratkim časom prigodilo, da so nekteri obrtniki pisali na «voje županstvo, da mjia po postavnem potu s takimi postopati, kateri ni^o sami zmožni kakošno delo izvrševati, ki niso izačeni, ali sploh brez obrtnega dovoljenja. Dotično slaïno županstvo je oddalo spi-iek C, kr. okrajnemu gUvarstvu, To pa le takrat more kaznovati, kadar je kateri tožen, da brez obrtnega dovoljenja dela. Pregovor je: „Kjer ni tožnika, ni sodnika."
Le edino združenje nam more še pomagati. Toraj pridružite se nam tudi po deželi v velikem številu, in se ne pustite strasiti, ako kdo poreče, saj ne bodete nift dosegli, D »segli bomo seveda le takrat, kadar bodo nase težnj« la bêla malega obrta pred deželni in državni zbor prišle. V to nam pomagaj Bi)gl
Zaklićem vam ša enkrat: „Združimo se!"
Obrtn.k.
Uumače yestl.
(Častno občanstvo.) Zaradi njegovih plemenitih nauien m blagih ČIdov je občina Loka pri Črnomlji soglasno imenovala gosp, Aitona Kup-
ko so preganjali sovraiiiike, od.sekal nekemu Francozu obe rolii. „Dolj^o ni nio^t-1 na to pozabiti, neprenehoma je imel te^a nesrečneža pred oftmi," pripovedoval je hišnik, ,,Toda tekom Ift je precej pozabil, dokler ni prišlo zdaj T^e zo|)et v stari tir. Ko mu roka tako slabi, ga ima zopet neprenehoma v mislih in ga zre pred seboj " se pokori," je pristavil zdravnik. „Ali lioèe trpeti?"
Ko se je vračal domov, je zagledal na polju pri cesti starega Vlčka, ki je sedel na obcestnem kamnu, Sedel je zavit v stari vojaški plaèÈ, v jasnem jesenskem solncu pa se je blestel na njetn zaslužni križec. ,,Tu sedi revež," s! je mislil zdravnik. — „Nekoč je tako sedel a konju, v kirasirskem oklfpu, raož kakor gora, poln moči in zdravja, in sedaj —
Zdravniku je donela na uho beseda, ki jo je preje govoril dosluženčev sin: „Vest."
(Konec sledi.)
Ijena, beležnika v Črnomlju, svojim Častnim občanom. Čestitamo 1
(Vsled aaredbe c. kr. poštno - hrani 1-niSnega urada na Dunaju) se mora na položnicah čekovnih vlog zapisati datum istega dne, ko se je vloga vplačala. Ako je na položnici drug ditnm, mora stranka na dejnem roba pristaviti opombo : „vplačano diié ..." in se podpisati. To opombo pristavi razun vplačitelja samega lahko tudi kdo drugi, na pr. njegov sel, nikdar pa ne poStni uradniki. Prvotni datum mura ostati nespremenjen. Rivno tako je postopati, ako je datum v položnici pDpravljea^ ako ga pa sploh ni, mora ga napisati stranka sama.
(Stenografski venček.) V Novem mest« se baje v kratkem osnuje splošni stenografiki venček, obstoječ iz uradnikov, trgovcev in dijakov, v kteram namerava tri ure v tednu predavati slovensko stenografijo gosp. Sttdolf Binter, e. kr. davčni uradnik. Z veseljem pozdravljamo to vrlo podjetje.
(kmetijska podružnica v Novem mestu) je dobila za oskrbovanje ameriških trtnic iziolanega vinogradnika, katerega hoče prepuščati tudi drugim gospodarjem proti mali odškodnini. Kdor želi tedaj pri zasajanju novih vinogradov aH pa za cepljenje trt imeti dobrega pomočnika, naj se zglasi pri kmetijski podražnici v Novem mestu.
(Da spopolnimo) v zadnji št. „Dol. Novic" stran 58 priobceno poročilo o interpelaciji drž. pasi. g. V. Pfeiferja, prinašamo jo dobesedno, kakor jo je stavil 29. inarcii 1898 na finančnega ministra: Ali hoče Njegova eksceltsncija naročiti davčnim uradom, da se traski pomlajevanja po trtni uši poškodovanih vinogradov odštevajo od drugih dohodkov davkoplaSe-valca v smislu zakona z dne 27. oktobra 1896 d. z.
št. a-io?"
(Iz nabiralnika) v gostilni g. K. Rozman-a v Novem mestu prejeli smo za „družbo sv. Cirila ia Metoda" 4 gld. 50 kr.
(Mestna hranilnica v Novem mestn.) V mesecu marcu 1898 je 168 strank vložilo 56.865 K 36 /i; 101 stranka vzdignila 33,6S8 iT 57 ft ; toraj vefi vložilo 23.177 K Q9 k. 11 stiankam se je izplačalo 14 640 iT pusojiia; stanje vlog 1,006.809 JT 38 A; denarni promet 155.700 K 6 A.
(Nabor novincev) v novomeškem davčnem okraji vršil se je dné 6., 12. in 13. t, m. Dne 6. t. ro. bilo je pri naboru 170 stavljencev, od katerih je bilo 36 potrjenih; dné 12. prišlo je k naboru 138 stavljencev, potrdili so od teh 37 v vojake; dné 1.3, aprila pa je prišlo 160 miadenčev k naboru, od^ katerih se je potrdilo 49. — 14. t. m. pa 80 prišii v Žužemberku 103 stavljenoi k naboru, od istih bilo jih je 30 potrjenih. U-pah je tedaj, v odstotkih računjen, mnogo povoljnejsi nego zadnje leta,
(V bolnišnico Us milj. bratov vKandiji pri Novem mestu) se je sprsjelo meseca marcija 61 bolnikov, koncem februvarija jih je ostalo 61, skupaj 96. Od teh S0 jih je ozdravilo 46, zboljšall 12, ne-ozdravljena bila sta 2, umrli bo 4, in sicer eden vsled ost^reloati, eden vsled kapi, eden vsled srčne hibe in eden umirsjoi pripeljan, V oikrbovanji ostalo jih je 32, Oskrbovalnih dnij ae je nabralo tekom preteklega meseca 1088.
(Lmdsko štetje,) Na Kranjskem, kjer prebiva 503 977 duš, bilo je minolo leto 3.538 porok in 18 801 rojstvo; umrio jih je 13 613. Po starosti jih je umrlo do en mesec starih 1.207, do eno leto starih 3.303, do pet let starih 6.144. Od 5 do 15 let umrlo
J'h je 1.006; od 15 Jo 30 ]et 882; od 30 do 50 Ift 1-U4; od 50 do 70 let 2,177; nad 70 let starih 2 2b'2. ■Od 03inib starost ni bila znana. Od teb umrlo jih je
\8led prirojene slabosti, a.0J9 na jetiki, 671 iia Plučnici, 935 ZA davico, 444 na oslovskem kašlju, 282 Skrlatinki, 46 na dobrcnb, 157 na vničiiiski bulezni, 234 na disenteriji, 266 vsled možganske kaiii, 172 Valed Eríne iiibe itd. Ponesrečilo jih je 243 in sicer: jih je utonilo, 39 umrio vsled padca z visočine, 23 je bilo povoženih, 12 zgorelo, 10 vsled padca, 9 amrznilo, V zadušilo, po 4 so se poparili, posuli, od «trele ubiti in z dre/esa pali. Samoumorov je bilo 39, omorov in pobojev 32.
(Društva kolesarjev) se vedno bolj množijo, in vedno gosteje preletavajo deželo za deželo in tako Tea svet- Ta društva se združujejo zopet, in nastala je že celota polovice Kvrope. To veliko skupno druátvo namerava izdati zaznamek vseh boljáih gostiln ob dobi ih cestah, in vabi take gostilničarje, da bi svoje adrese naznanili v brezplačno objavo v istem zapisniku. Ktei ííostilničar je tedaj v položaju, da laliko vsaki čas dobi'o postreže popolujoče kolesarje, oziroma lahko tudi prenoči, naj objavi svoj naslov na to-le adreso: «Oesterreicbischer Touring-Club Genersl-Secretariat: "Wien, I, Nibelungengasse 8."
(Pole 8 podobami za šolo in dom) jela je izdajati to jesen družba za razmnoževalno umetnost. T"o BO lepo umetno risane podobe, ne tako sUtip, kakor Smo jih vajeni videti o božiču pri pastircih za jaslice. Po vsebini so razdeljene tako le : Svetopisemska zgodovina, pripovedke in legende, bajke, zgodovina, zemlje-pisje, podobe iz ljudskega življenja, živalsko življenje, tehnične naprava Za letos izšlo je 25 p^l, níid:iljevati se namerava do 500 pol. Pudobe so namenjeiie soli za nazorni nauk, ter jih v rabo priporoča vis. latuist-terstTo. Za dom pa so namenjeni zlasti za tisti del ^udstva, ki nima Časa in prilike izobraževati se drugače ; zato je posameznim polam na zaduji strani pridodano besedilo ? vseh avstrijskih jezikih, tedaj za nssi v alovenskem. To nastopi povsod tam, kjer prinaša podoba oblike ali dogi dke, ktere ni lahko umeti brez s«kega znanja. Ogledovalec s podobo obogati nli oživi 0Toje znanje, krr ga bode veselje nad podobo izbujalo natanřneje pozvedeti, kaj predočuje. Vsaka pola, kije 37-f-48 cm velika, velja T črnem tisku 6 kr., nektare so pisane in veljajo 10 kr Dubivajo se po vseh prodajal-8 knjigami in papirjem.
(Pomladnih glasov) 8. zvezek priSa) je za praznike na svitlo v znani lepi obleki. Pomladni glasi BO se raladim in starim toliko priljubili, da ne potre-"ijejo veliko priporočila. Vsebina je lepa in tekmuje 8 prejsiiimi zvezki.
Razne vesti.
* (Nesreče na morju) so pogosteje, kakor w človek mislil, Letno poročilo nemškega kraljestva ® tej stvari poroča, da se je leta 1895 ponesrečilo pod Nemčijo spadajořih bark. Opomnimo pa, dti «emčija niti nima najobilnejšega brodovja. Ponesrečilo ilU je od teh 61 vsled obtiianja na obrežju ali nad œcrskitni plitvinami, tri vsled prevrnitve ladije na ^^faa ali narobe, 37 se jih je potopilo, 11 druga ob Imtile (treSčile), 16 vsled polkodeb ponesreSilo, * pogorele, 23 se jih je zgubilo, da se ni uvedelo kako " ^am 80 preSle. Vsled teh nesreč je od 1772 na ■Í^^í^rkah sfl nahajajočih Ijndij 384 službujočih Ijndij potovalca konec storilo. To pa je la majhen vsega mornarstva,
Darovi za novomeško dijssko kuhinj«*.
G. svetnik .1. Kitislty 3 gl, ; g. žapnik Greg. Malovrh 6 ){t,; ffo'pd .Toíipina llùievftr 50 glđ. ; Slav kraujakft lironilnica fiO glđ.; Dobrotniki i2 ItestA in Kandije Sfi ^Id. 5 kr.
Darovi za kapelico Božjega groba:
Uuspod sanitetni «vètnilt. zdravnik Dr. UiiterliigMer t SnrnjeTH 5 gld.; i^ospud .Tanez SlirtiS 1 tirkl 4 Kusptt Marjet» Perie 2 gld. ; družba gosimduv pri Štemlmrji 2 gM. kr.
Loterijske številke.
Gradec 18 niRica	64	30 46	38	89
Trst 26. „	9	36	83	16	12
Gradec 2. airili	U	49	59	13	83
Trat 9. „	16	40	83	27	85
t
Tužaitn srcem jnvijaut vsem soroilaikoni, jirij atelje m in znancem [iraui/.iio vest, da ja muja iskreno Ijabljeua soproga, gospa
^»a X^Timxrod
včeraj dni; 14 marca ob G. uri pi)polu'tne, previđena B sv. zakramenti, po dolgej in miiĚao} boleisut, v 83. letu svoje starosti, iniruo v (fijapudn ziapaln,
Pogreb l.oile v sredo dité 16. iiisrca ub 5. uri pO' poliidiie,
St. maáe ^ladušuicft brale se bodo v mnogik uerkrftli. Drago pokojno priporoiSain blagemu spomiim in molitvi.
Novo meata, dnâ 15. marca 1898.
ZAHVALA.
Za, mito Bočntje ob bolezni, kakor tudî ob Hittrti moje nepozabne soproge izrekam vsem prijateljem iu znancem, posebno preĚ duhoTSíini, glavni iiovomeSki ^odbi, Tsem fastitim spremljevalcem pogreba najtoptejo zahvalo
Novo mesto, dné 30. mart.» 1898.
Nestor Nimrod.
pos^atnLk v Novom mevta.
XAHYAÏaA.
Za milo eoûiiije med boleznijo ia ub smrti nepozabne soproge svuje, gospe
pravim vsem blagim pryateljem in znaii«em: Bog pla-Saj I
Novo mesto, 2. aprila 1B98.
Anton Ku^lan,
^fitr Kme*ij«ka šolii ii« Onini ima na prodaj še veliko
laške
ooinaiïiDure a
repice,
ki je prav dobra krraa praaiĚe. Mernik velja le 20 kr.
(iiá-ij
domaČega pridelka
je na prodaj
V grajščini Bajiiof (Weinliof) pri Eodolfovein.
(112-1)
Ti PCTli) ^PTlliilV ^^
. velike dvrsle postave, 8
1 remožtnjem y gotovini 2000 glđ-, dobtr gttppodar, iflli Fe k kaicemn fltkletu ali vdovi brfz otrok z lepo Kmetijo pižeciti, Sřnio leane ponudbe, tudi biex slike^ ]iAj pp pošljejo i-od „J. K. (DO, posta Kostanjevica, Daleijako poste restanie._'ilt)
Konjska oprava
tpravnlštvo „Dol. Nov."
Faraiioin in obiskoialcom božje poti
IBF' na Zapla/u ^Vg
fjriporoËaiD svojo dobro urejeno gostilno, kier se, dobé tivbie jedi in pijsre, đslje prodajalno z različnim 6pe< cerijskim blagom, železnino in blagom za obleko.
Vabim uljcdno k obiinemn obiski], ter obljubujem nizke cene ter dobro postrežbo.
(102-1)	Franc Viiikšcil.
Tfii^n v naîom P"'"!"'«'*"'' z» trgovino, pe-^J-inU) V JlctJl^III^ (larijo Mi pfl za mizarstvo.
Već se izvé ptd naslovom; Metliki".
hml^nim
po pokojnemu gosp. Gjuro Dianič-u na glavnem trgu v hiâi g. Boliča ter bom tam svoj obrt izvrleval.
Priporočam se slav. občinstvu, da mi izkaže isto z&upanje, kakor mojemu prednikn in zagotavljam slavno isto toćDo in skrbno postreći,
Nadejaje se mnogobrojnega obiska bilježim z naj odličnejšim spoštovanjem
Josip Kvzman.
Novo mesto, dne 14 aprila 1898.
,Poste restante 50 v
{110-11
50.000 mladih smrecic
za prcaajcnjo na prodaj. (loo)
l.OOO štiriletnih smrečic velja 2 gld. — kr. LOOO petletnih „ „ 2 „ BO „ l.flOO šestletnih _ „ 3 „ — „ Potem velika innožina po 1 m visocih po 20 kr,, ii m visocih po 40, in 3 nt visucih po 80 kr. P< siljHjo se proti povzetju Naročila naj se pošljejo z l apisoDi : „Mlade smreke" Poste restante Novo mesto.
(Iia-I)	m
NAZNAmi.O.	g
Slavnemu občinstvu usojam si naznaniti, da sem prevzel	®
za roEno mbii,
"VV* ^	za parno silo.
Q ^^ ^^ Jeklene KeleziiiĚne šine, kolesa, obí i, t, il.
Najemnina celih prevožnih naprav.
li Ítl*lí*í*1 du^iff-ga in veščega, kateri je zmožen Alilttl Jtl^ za kola, přejme m diuga v obrt spa-dajoí^a liela, išče ter díije natančneja pojasnila pismeno Pavel S. Turk iz Drago pri Loškem Potoku.
TTîun pripravna za gostilno in prodajalno, obato-jeřa h retih sob, dveh kuhinj, dveh kleti, poda, hleva in svinjakov se da na tri leta v najem. Hiia sf* nahaja pri hemiiu, štiri minute od farne-ctrkve. — Več po\e Ana Tomc, katera tudi najemnino sprejema.	{i04>
^nvi'faL' ^ dvema solnčnikoma In dežnikom se ^JtlYllitýJl je zgubil 6. t. m. v Novem mestu na potu iz kolodvora v Šmihel. Kdor ga je aašel^ blflgovoli naj ga oddati v gostilni „pri Štemburjn" v Kandiji,	(io3>
(iostilna na račun, r.brVcîf.kV
vana, oddati Je takoj v tej stroki izurjenim zakonskim ljudem. — Več se izvé pri Antonu Jacaz (Jakac)' v Novem mestu.	(94-2>
Naprodaj je
stoji iz dveh sob, dveh kleti, vsega potrebnega gospodarskega potlopja in vtia. Proda se takoj. — Več se izve ravno tam.	(8i)-2>
^	kuhinjo in dve-
X lUUajai lllLa „la kletima se odda na tri leta v najem po najnižji ceni. Prodajalnica je na prav lepem prosti ru, pri farni cerkvi zraven šole. — Več pove Anton Hôn'gsman v Semtči.	(S8—'j)
H T »vrbo varnosti »b-— aiMt.vfl, pred »livrsd-nlnii imaArejacIl bdkIiii od sâd^ EiadftUe to-l« i oblMtvanorBjiatrůva- | no Tnritv^DO Kiiamko^
Jedino pravi
BALSAM i
(Tinotora batsamic^a	M
iz lekarne pri „angelju varhu" 1 It) tovarne farmacevtlćnih pre- u paratov	||
A. TMerry-ja v Pregradi s
pri Bo?at«a - SlaUuL	^
PreakuSen in potrjen od zdravitvenih
oblaitev.	H
Nastareje, nalprlstneje, najreelneje tn	^
--' na Qene|e ljudska domaće zdravilo, ki	A
uteSI prsne In plučfls boIsBtl, ielodien kr6 Itd. ter je vpo-	v
Brabno notranje In zunanje. V zunk priitnostj je zaprta viialta	^
steklenioii « srebrno kapico, t katero je vtisnjena tnoja tvrdka	íj
U Adolf Thierry, ftkarna pri „angelju varhii". Vsak	U
K baUtiBi, ki ne noai igoraj «tojefe zeleno tiskane varsUetie	^
IS EU&mke, n^ se odkloni kot Cim ceneju tem nii yrednejn	A
G ponaredbo. Pazi na| se toraj vedno natančno na zeleno	U
» varstveno znamka, kakor zgoraj I Pinarejalce In poinemo'	»
H valCB mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe	Ji
K níĎ vrednih ponarejBnlh, občinstvo varajočlh drugih balza-	f)[<
» mov, zasledujem najstrožje sodnljakltn potom na podlagi	»
K zakona o varstvenih znankah. Kjer se ne nahaja zaloga	lH
S mojega balzsma, na| sa naroči direktno in naslovi: Na	U
M ingelja varha lekarao A.Thlerryja v Pregradi	n
n pri Rogatflc-Slatlnl. 12 malih aH 6 dvojnih «teklc.nio	ISi
stane franko do vsake antro-onrrHke pnAtne postaje 4 krona,	U
Bt Bomo in Heree^fOTmo 12 malih ali C dvojnili steklenic	H
4 krone 60 vinarjev. Uanj kot 12 majlinih ali 6 dvojnih	fl
I steklenic se ne raipoiilja. Razpošilja se samo [iroti pred-	U
ijj plaftjln ali poStnsmn povzetju	h
" BV* Pazi naj se vedno natanftno na zgocajino zpleno	n
■i varstveio znamko, katero mora nosit! v znak pristnosti	|j
I Vlaka atekleoloa,	(139-19/	H
f Adolf Thierry, lekarnar jj
[	T Preg^radi pri £o ga tec • Slatini.
Dvfi ninlii fiohi^	p» »hišno
-•"V« lUdlt;	opravo, so tskoj od-
dati v Krau8-ovI hiši pod liapiteljnom. ~ Veé se izve v hiái.	noo 2)
čenec se sprojine
ielezttiskim blagom. — Kje pove oiiravn. „DdI, Novic".
Lepa obokana klet ieVirX Z-
g^v Novem mestu St. 157.___'2-8
1	I .ij,--^. ...Lji^. »u "T —«ť *J I * ' **
P. II.
IfGlîST FISCHEB,
krojaški mojster t Novom mesta
Slay. obSinstTu naznanjam najnljtiđneje, da sem otvoril avojo krojaiko obrt pritlično y hiši svojega ofifeta Karol Fischer-ja na Veliken trga ôt. 85.
Priporočam se posebno preíast. duhovščini Kg. nrađnikom za izdelovanje vsakovrstnih ®olek, kakor tudi unif-irm, katere bodem vedDO _
najtiovejiem kroju, flao in po najnižjih cenah izdeloval.
Prevzamem tudi vsaktera popravila.
sja naenau- ^ 1!!
Slavnemu ob^iustvn s tem najaljailneje Jam, da sem otvoril dne 6. marca t. I.
urarsko delalnico v Kocevu
na Auerspergovem trgu it. 94
ter priporočam svojo buis^ato zalugo vsnkovrstnih žepmíi id stenskih ur, ur z nihalon in budilnic, kakor tudi veriilc iiajtiuejše do najceneje vrste. Popravila ur kakor tadi v«eh v uraraki) sUoko s padajućih stvari iivrBUjem Kolidno, naj-liitreje ter cend z večlotnini pismenim jamčenjem.
Naroâla po pešti isvr-šiui kar naiLitriije magaúe ill vestu o.
Za obilna naročila in obisk uljitdui) prosim s BpoStovanjem
Josip hofTerle, urar.^ki mojster
v Kočevju Aiteraper^ov trg St. 94 (Kraujeko,) ifi
Oves,, Willkomm".
Ta izvrstna vrsta težkega ovsa obrodi v vsali zemlji prav dobro ia se je pokazala kot najsgodrnjs«. in najroAovitejša; ima visoko in prav dobro krmilu r glamo ia ae poleie. Ker se mora ta oves Jako redk'» posejati, zadostuje 50 kg z;a en oral, Raipoňvlja sa k vrečico vred 25 kg zà 5 flid., 60 kg za 9 gld. 50 kr., 100 kg 18 g [d. — Vrečice, ki imajo $ kg pti^ilinio s-« poštnine prosto na vsako poštno postajo z-i I gld. 70 kr.
Oskrbniâtvo grajščine Goliče pri Konjicah _na Štajerskem,_<6^>
Poslopje s posestrom,
IjiŠt'ein in v^ern i^ripadajoćim Je na prodaj na Ursnih seljh h. št. 65. (Fara Tjplice).	(78-3)
# ToyamSa zaloga în
šivalnih strojev in biciklov.
i¥Aïf IAX, £
^ Ljubljana, Dunajska cesta šL 13.
^	«An
Ceniki naiahtaranje Inaplain« in franko.
Zastopnik za Uetliko in okolico: "JJI	Friderik Sku6ek v Metliki, (isi-so)
Siiigcrjevi šivalni siroji
so izkušeno Ic najbolji in se «iobiviijo v Novem mestu pri
t9l-2)

Priporoča pa tudi kolesa, in sïojo noïo založeno trgoîino z oblačilnim blagom.
TTřfHAí"*	iakd,} za mcMarski obri
J,,.) jogjp Windischer-ju v Kandiji pri
No^em mestu.
Franc Murn,
lectar in svetar v Kandiji pri Novem mestu,
skupuje rsiiíčiití voščeuine in rnmeu vosek po najviájih cenah. V zalogi ima vedno izvrstni med, katerega prodaj» na drobno in debelo.	(81-3)

I
osestvo v Ločni ori Novem mes
v piav dobrem stanu, se daje v najem aii pa se tudi proda. — Več pove lastnik
(7Ï-3)	Franc Rifelj^
jioieBtiiik v LoSni iSt. 11. (PoŠta Novo mesto.)
Stcinfcldskii pivovarna
n n
M o (stp ® gairent
Xovo mesto.
Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev na	uf Kranjskem	j | priporoča	f^
SÏOJO YeliKo fflnozmo
Šivalnih strojev
razniti »istemov, po najnižjih cenah in ugodnih pogojih:
Ob enem priforcia svojo bopalo izbiro blaga za različno možko in žensko obleko, nagrobnih vercev s trakovi in ^	napisi itd.	(98-2)
Centralna zaloga v Ljubljani (Ši&ka)
(zastojiništvo M. Zinnauer) pripoloća vležano
marcuo in eksportno pivo
v sodčkih in stcklciilcali.
Zaloga za JNovo mesto in okolico
pri gospodu
gostilničar pri g. Brurnerju in pri g. Skaber-netu v Novem mestu. (93-2)
NnromMto: Odeoronú nrediuk, ifdigftte^, SKlofnik in tiikar J. Krajic.