715. štev. V Ljubljani, sobota dne 18. decembra 1918. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN* Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkifa pa ob 9. url zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 120, s dostavljanjem na dom K t'60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. —* Za Inozemstvo celoletno K 80*—. — Naročnina so t:t pošilja upravništvu. 18 ::: Telefon številka 118. st Leto H. m. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev« tu Uredništvo bi upravnifttvoi m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št 6. Dopisi so pošiljajo uredništvu. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ue vračajo. Za oglasa se plačat petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana Ut zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po« K pust. — Za odgovor je priložit znamko, at « Telefon številka 118. m RapreusjaiU Li ci! V torek, dne 16. decembra oddajte vsi glasove kandidatom „Nar.-napredne stranke'1, ki so: Za volilni okraj Kra,ij-Loka: dr. Karel Triller, dež. odbornik v Ljubljani. Za volilni okraj Kamnik-Radov-lJica-Tržič: dr. Pavel Pestotnik, profesor v Ljubljani. Za volilni okraj Idrija: Engelbert Gangl, c. kr. učitelj v Idriji. Za volilni okraj Postojna-Vrhnlka-Lož: Josip Lavrenčič, župan v Postojni. Za volilni okraj dolenjskih mest in trgov: Julij Mazelle, pos. v Ljubljani. K predavanju dr. M. Rostoharja v Celju. Maribor, decembra. Kakor je že poročal naš list, je imel dr. Rostohar v soboto, dne 6. t. m. v Mariboru predavanje o »kulturnem pomenu narodnosti« in kakor smo izvedeli, bo predaval danes, dne 13. t. m. v Celju o »jugoslovanskem problemu.« K predavanju v Mariboru se še vrnemo. Da se zadeva razbistri, naj podaja g. predavatelj pojasnilo sledeče: 1. Pravil nam je, da je nekak vseobčen, nizki nivo nravnosti današnjega sveta vzrok, da smo maloštevilni Slovenci tako pod trdim podplatom in v kruti pesti Nemcev. Naj izjavi, koliko stoletij naj bi Slovenci še čakali, da se dvigne nivo Javne nravnost) v Nemcih toliko, da nam bodo priznavali pravice, ki nam gredo kot narodnosti in če nas med tem čakanjem morda ne bi požrli. 2. Ko je govoril o jeziku kot razvrstim narodnosti, nam je navajal Angleže in Amerikance kot vzgled, da Isti jezik in kriterij narodnosti In da se iste narodnosti skupnega jezika lahko čutijo kot posebne narodnosti, ki vsaka izmed njih napram drugi lahko z vso odločnostjo vstraja na svojih interesih, kakor je to v predmetnem slučaju med Anlgeži in Amerikanki istina in da torej narodnosti, govoreče in spojene v istem jeziku, potom jezika ne izgube prav ničesar na svoji narodni individualnosti ... Med drugim pa je trdil, da Hrvatje ne vedo, so-li Hrvatje ali Srbi — in zakaj to? Ker imajo s Srbi skupni književni jezik, prav za prav srbski, in se zbok tega ne morejo čutiti kot narodna individualiteta ... Ali ne izgleda primera Srbov in Hrvatov napram primeri Arnerikan-ccv in Angležev kot protislovje? Naj blagovoli g. doktor vprašati Hrvata, če ve, jeli Hrvat ali Srb? 3. G. predavatelj je pisal v svoji reviji, da je bila nekaka dolžnost avstrijske »prestižne« politike in v interesu Jugoslovanov, izsiliti iz balkanskih držav ustanovitev svobodne, samostojne Albanije. Znani berolinski publicist Maksimilijan Harden je imel lani, nekako istočasno, na Dunaju v navzočnosti grofa Bcrchtolda in drugih merodajnih diplomatov predavanje, kjer se je smatralo Hardena kot zagovornika Berchtoldove zunanje politike, v katerem je povdarjal in odobraval zunanjo smer avstrijske politike, ki bi naj tudi z orožjem v roki užugala balkanske države ter na ta način ustvarila samostojno Albanijo. Nedolgo tega, je imel navedeni Harden ob navzočnosti grofa Berch-tolda in drugih merodajnih diplomatov zopet na Dunaju predavanje, v katerem je Izjavljal, da je največjl kozel, k) ga je ustrelila dunajska vnanja politika — ki jo vodi v lovu na kozle prav posebno srečna roka — ustanovitev samostojne Albanije in da bi bilo v mnogo večjem interesu Avstrije, in vsled tega tudi avstrijskih Jugoslovanov, če bi bila zasedla Srbija albansko ozemlje. Naj blagovoli g. doktor povedati, kakov je njegov nazor v tej Hardenovi zadevi? Harden se je iz-preobrnil — kaj pa on? 4. Konečno naj g. doktor pove svoje mnenje, li vidi spas Slovanstva v Slovenstvu, ali Slovenstva v Slovanstvu ? 5. Ali ne vidi g. doktor v mani-festacijskem zborovanju srbskih, hr-vatskih in slovanskih dijakov — vse-učiliščnikov — v Pragi in na Dunaju za udejstvitev reciprocitete zagrebške univerze in ustanovitve jugoslovanske, slovenske univerze v Trstu, lep ter imponujoč čin vzajemnosti avstrijskih Jugoslovanov, pri katerem ne gre za to, ali bi požrli Hrvati Slovence, ali Srbi Hrvate in Slovence, temveč za podpiranje medsebojno in krepko poudarjanje zahtev v prospeh napredka in lepše bodočnosti imenovanih treh narodnosti? Upamo, da bo odgovarjal in pojasnil g. docent v Celju te nejasnosti, ker mu je v neki polemiki stavil »Dan« razna vprašanja, na katera pa je docent ostal dolžan odgovora. Gorica. »Novi čas« pred porote. Volilni boj pri zadnjih deželno-zborskih volitvah je bil v ajdovskem okraju zelo hud. Ko je pa prišlo do ožje volitve, ki se je vršila 20. julija, je nova struja kar zdivjala. »Novi Cas« je moral še hujše delati, kakor ubogi hudič na Kranjskem iz prižnic; kadar mora plašiti volilno rajo; izhajal je ta listič novostrujarskih petelinov v posebnih izdajah. Tik pred ožjo volitvijo je slednjič izšel še pamflet z glavo »Novega Casa«> naperjen specielno proti kandidatu Kovaču, katerega Je slikal kot neusmiljenega bogataša, brezsrčnega kapitalista in pristranskega, sebičnega župana, ki da je sam sebi dajal podporo deželnega odbora; velik naglavni greh mu je naprtil »Novi Čas« tudi, ker je baje metal iz župnišča svojega župnika, ker ni zadosti ponižno sprejel nadškofa, ko je posetil Ajdovščino, ker inu ni postavil slavoloka itd. Ta pamflet so novostrujarji raznesli v ogromnem številu po celem okraju. Vse ni nič pomagalo, strujar-ji so pogoreli in izvoljen je bil nazadnje le Kovač. Te groniade obdol-žitev pa g. Kovač ni utaknil v žep, marveč je takoj vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Novega Časa«, A. Šinigoju, proti predsedniku katoliškega tiskovnega društva, ki izdaja »Novi Čas« in proti župniku Rejcu iz Ajdovščine. Nad vse zanimivo je bilo, kako so hiteli zatrjevat svojo pravo, čisto nedolžnost vsi tiči, ki so poprej usta tako na široko odpirali. Dr. Srebrniča, predsednika katoliškega tiskovnega društva ne zadene pri tej umazani agitaciji nobena krivda, odklonil je vsako odgovornost. Oospod župni tožitelj, ki bi se bil za tisto »iz farovža metanje« lahko kaj zanimal, je angeljsko nedolžen; gospod Rejc ni niti onega pamfleta niti inspiriral, niti ni podal zanj nobenih informacij, kaj šele, da bi bil on kaj pisal in prispeval; niti črke ni napravil, čeprav so fabri-kanti pamfleta zlezli pod mizo, so bili v besedah novostrujarji še vedno korajžni. Septembra meseca so nad vse junaško govorili, da bodo g. Kovaču dokazali, česar ga je bil pamflet obdolžil. Dovoljen je bil rok za dokaze, pa dokazov ni bilo, in prišlo je porotno zasedanje. Pretečeno soboto je prišla zadeva na vrsto. V torek 9. decembra je bila sestavljena porotna klop in pričela se je obravnav*. Ker sta obe stranki odklanjali slovenske porotnike, se je sestavila klop mešano, polovica Slovencev, polovica Italijanov. Predsednik je bil svetnik Rutar, prised-nika dr. Gradnik in Sterle, tolmač g. Cigoj, uradnik deželnega odbora, tožiteljev zastopnik dr. Podgornik, obtoženca je branil dr. Pavletič. Na zatožni klopi sedi odgovorni urednik »Novega časa« A. Šinigoj. Sam mora sedeti na žerjavici, sokrivca ni najti. — Pa tudi on je nedolžen. Na vprašanje predsednikovo zanika krivdo in se izgovarja, da on ni vedel, kaj se bo natisnilo v tistem pamfletu, on ni prečital nič. Vendar prevzema odgovornost za inkriminirane članke. Ubogi Šinigoj je v zelo neprijetni zadregi. Vesel je, da se sme obrniti k svojemu branitelju, ki ga reši zadrege, da se lahko zopet usede in posluša, kako se bo predstava nadaljevala. Obtožnica se prečita v slovenskem jeziku in nato še v italijanskem prevodu. Obtožencev zastopnik dr. Pavletič predlaga popravo nekaterih izrazov v prevodu, kar sodni dvor sprejme. Slednjič pride s predlogom dokaza resnice, predlaga za pričo bivši deželni odbor, neke listine in priče. Priče so interesantne; med njimi ne sme manjkati dr. Brecelj. Za dokaze so bili že dobili pamfletarji rok, pa jim ni zadostoval. Sicer je pa Molitev po volitvah Kaj bi bilo, kaj bi bilo, ko bi vse se spremenilo? Kdo bi dal nam mastne plače kdo bi dal jedi, pijače? Kmet bi rajše doma molil in po svoji glavi volil. Dobro bi se mu godilo, nam vsem pa bi odzvonilo. Marsiktera teče sraga, da se pri volitvah zmaga, vendar trud se nam izplača, ker za nas se prav obrača! Dajmo Čast Bogu in hvalo, da se je tako končalo! Šest let bomo spet veseli, dobro pili, dobro jeli, kmet naj dela in se trudi, dokler v zemljo se ne zgrudi. Kaj bi bilo, kaj bi bilo, ko bi vse se izpremenilo? bolj pametno predlagati dokazila šele na razpravi. Na ta način se lahko zadeva zavleče in čas je zlato. — Obtožiteljev zastopnik dr. Podgornik je pozdravil predlog branitelja, češ, naj se le da prilika, da se javno izkaže neupravičenost in krivica ob-dolžitev, ki jih je vrgel »Novi Cas« na tožitelja. Predlagal je tudi on pro- H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25. Samo! K 410. JHi Samo! K 4-10. fjJP Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoČa samo K 4*10. Naj bogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine po jako nizkih cenah. — . Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Lastna prot. tovarna ur v Švici. : : Tovarniška znamka „IKO“. : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“. LIST H K M. ZEVAKO: Srce in meč. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Govorite torej, gospa!« je delal. H krati so se uprle njegove oči na spečo Lujzo. Ivana je prestregla ta pogled. Rahla zarja se je dvignila v njeni duši S ponosnim dvigom vseh mater Je vzela otročička v svoje naročje, poljubila ga z dolgim poljubom in ga pomolila strašnemu dedu z bolestno plahostjo, z usmevoni topečim se v solzah. Morebiti se Je Monmoransijcvo srce raznežilo za hip v tej kratki minuti! Dvivnil je roke, kakor da bi hotel vzeti otroka; in prašal je: »Kako mu je ime? ...« »Ime ji je Lujza!« je odgovorila Ivana, trepetaje od ljubezni in upanja. Zaničljiva guba Je obdala kone-tablove ustnice. Hčerka!... To niti ni štelo v očeh tega fevdalnega ve-Hkaša!... Roke so mu padle nizdol. Ivana Je čutila ledeni hlad. ki ji je legel na rame. Prebledela je in se odmeknila, dočim je on povzel: »Obljubim vam, gospa, da vas hočem poslušati potrpežljivo... Govorite torej brez strahu in razložite mi resnico, ki ste mi jo hoteli razodeti.« Ivana je razumela, da se je pretrgala vez, ki bi bila malo da nfc nastala med njo in Monmoransijem. Toda ženska, ki ljubi, skriva v svojem srcu sile, nad katerimi mora mož strmeti. Zbrala je vso svojo energijo, da se opraviči v očeh Fran-cevega očeta. S svojim glasom, ki je bil podoben melodiji, polni nežne in vendar h krati mogočne miline, z naravno poezijo, ki jo je črpala iz svoje ljubezni, je začela povest s svojimi prvimi srečanji s Francem; pripovedovala Je o neodoljivi težnji srca, ki ju je gnala drugega k drugemu, o priznanju ljubezni, o skupnem pregrešku, o prizoru nočne poroke, o Henrikovih pretnjah. o Lujzinem rojstvu in naposled o strašni končni muki, ki je zdrobila njeno ljubeče srce ... Povedala je vse, izpustila ni nobene podrobnosti; stari Monmoransi jo se poslušal, ne da bi črhnil besedico. Njegov obraz je bil zaprt, njegova stoja ledena. Ivana je umolknila, trepetaje po vsem telesu; njen goreči pogled je iskal zaman v konetablovih očeh, ki niso razodevale niti senčice ganje-njanja. Z obupnim zamahom roke se Je spustila na kolena in sklenila roke, izkušaje premagati ihtenje, ki jo je stresalo... »Vidim, svetlost, da vas nisem prepričala! Jaz nesrečnica pač nisem znala najti pravih besed. In vendar, prisezam vam, da sem govorila resnico... kolnem se vam pri svoji duši... prisegla bi na evangelije... glejte, prisezam vam na glavo svoje hčerke!... Tega pač ne morete misliti, svetlost, da bi hotela nakopati prokletstvo svojemu lastnemu otroku? Kaj ne, da ne?... No, torej: zakaj mi potem ne verjamete... Lujza je vaša vnukinja ... imejte z njeno materjo vsaj malce usmiljenja! ...« Dočim je govorila tako, s tako žalostnim in potrtim glasom, da se je videlo jasno, kako je uboga ženska na koncu svojih moči in kako silno potrebuje sočutja, je Monmoransi premišljal. Mežikal je z očesom; njegova duša brezbrižna do te turobne drame, je iskala zvijače. •. »Vstanite, gospa,« je dejal naposled. »Prepričan sem, da govorite resnico...« »Oh!« je vzkliknila Ivana vzhičeno. »Lujza je oteta!...« Ta klic materinske ljubezni bi bil skoro pretresel temno dušo vojščak ovo. Toda premagal se je takoj in povzel: »Reči pa moram, da ml je bilo neznano vse, kar ste mi povedali o mojem sinu Henriku. Franc mi ni govoril o tem (konetabel je lagal), ko sem rekel pravkar, da vem vse, sem meril samo na ta tajni zakon, ki me je težko užalil v moji očetovski avtoriteti in tudi v interesih naše rodbine. Ta zakon je nemogoč, gospa!« »Ta zakon,« je zamrmrala Ivana zadeta v srce, »ni niti mogoč niti nemogoč: on Je sklenjen in velja.« Konetablovo lice Je zažarelo v valu gneva. Srdite besede so mu silile na ustnice; toda ukrotil je svojo jezo in pogoltnil besede, zakaj njegova misel je bila še hujša od njih. S pokojnostjo, spričo katere je mlada žena vztrepetala, je izvlekel Iz svojega telovnika dva pergamena in razvil enega izmed njiju. »Citatje to,« je dejal. Ivana je prečitala pergamen v eni sapi. Prebledela je kakor zid. Groza ji je stresla ude, in nezmožna, izpregovoriti le besedo, brez jeka in brez glasu, je pogledala Francovega očeta z enim tistih pogledov, ki jih opažamo pri ovcah, kadar dvigne mesar svoj klavni nož nad njimi. Na papirju je stalo samo par vrstic, ki so se glasile: »Ukazujemo svojemu profosu, gospodu Teljeju, da se polasti osebe Franca, grofa Maržansijskega, prvorojenca hiše Monmoransijske in polkovnika naše švicarske pehote, ter ga odvale v ječo Tanple, kjer ostane, dokler se ne zazdi Bogu, da ga pokliče k sebi. To naročamo in ukazujemo svojemu profosu in vsem oficirjem profosije, zakaj takšna je naša volja.« »Svetlost! Oh, svetlost!« je jek-nila Ivana naposled, »kaj pa vam Je storil Franc ? Oh, vi me hočete samo izkušati in prestrašiti! To je strašno! V dosmrtno ječo! O, moj Franc!« »Oospa je dejal Monmoransi z zloveščim mirom, »ta pergamen še ni podpisan. Jaz, gospa sem konetabel francoskih armad in veliki mojster Francije. Čez par trenotkov dospe kralj v ta dvorec. Treba mi Je samo pokazati mu ta papir in mu reči: Vaše Veličanstvo naj izvoli podpisati ta pergamen — in še jutri, gospa, se začne njegovo jetništvo.,, večna moč objame njega, ki ga ljubite.« »Oh, to je strašno! Ali se mi meša, ali slišim res take besede? Toda kaj vam je storil, svetlost? Kaj vam je storil?« »Poročil se je z vami — to je njegov zločin.« »Njegov zločini« Je jeknila nesrečnica, ki se Ji Je resnično mešalo v glavi... Oh, svetlost, kaznujte samo mene! Milost Francul Pravični Bog! O, dobri Bdg! Torej ni na svetu niti pravice, niti usmillenja? Dajte, svetlost, ubijte me, ako je ljubezen zločin...« Plamen se je užgal v očesu starega Monmoransija, ki Je nadaljeval mrzlo; tidokaze. Sodni dvor !e oba predloga sprejel ter razpravo odložil do prihodnjega zasedanja. Slovenska zemlja. DOMŽALE. Velecenjeni volile! volilnega okraja Kamnlk-Brdo! Pri deželnozborski volitvi v .splošni kuriji dne 1. decembra t. I.. izkazali ste mi svoje zaupanje z jako častnim številom oddanih glasov. Trdno uverjen, da so moji vo-tilci pravi kremeniti značaji, ki se niso vdali nikakeinu pritisku, Vam izrekam svojo najtoplejšo zahvalo. Domžale. 10. decembra 1913. Z odličnim spoštovanjem vdani Andrej Slokar. REPENTABOR NA KRASU. Pri nas v Repentabru smo imeli poleti misijonarje. Navada misijonarjev je, da strašijo ljudstvo s peklom, s hudičem in večnimi mukami. Tako so tudi pri nas ljudi kar neumne napravili. Pri nas imamo tudi enega čuvaja dečka, ki je velik klerikalec. Kar je mož, mora biti tudi žena. Tudi ona je šla k spovedi k misijonarjem in Bog ve, kaj je povedala. Ti božji poslanci so jo tako ostrašili, da bo pogubljena, da zanjo ni rešitve itd. Zdaj reva vedno jokat hodi po cerkvah, baje je šla tudi k škofom, da naj rešijo njeno zgubljeno dušo. To so torej sadovi »svetega« misijona. Ali je to krščansko. Ali je treba ljudi spravljati v tak obup, ko imajo navadno bolj nedolžne grehe — nego mnogi božji namestniki. Kraševec. MIRNA PEC. Pri nas je dobil pri prvi volitvi Mihalčič 309, Škerlj 93 glasov. 13 neveljavnih, 14 razcepljenih. »Slovenec« je nalašč napačno poročal m za njim drugi listi. Pri drugi volitvi je dobil Škrlj 69 glasov, Zurc 263. Torej smo obakrat imeli po eno tretjino glasov za našega kandidata, kar pomeni za nas lep napredek. IZ ŠMARIJE. V nedeljo je naš kaplan po prižnici besnel in razbijal, da so se ženske v prvih klopeh bale, da se bo prižnica podrla. Kaj se je pa zgodilo tako groznega? Edino to, da so pametni in razsodni možje no svoji glavi volili in so oddali za kandidate samostojne kmečke stranke lepo število glasov: prvič 79, drugič pa 42. To je na farovž tako uplivalo, da je dekan zbolel, Šimnlc pa se je kar resel od jeze. To jezo je v nedeljo tresal s prižnice in je vpil, da ‘ne obl nihče več odveze, kdor bo še bral napredno časopisje. To smo že mnogokrat slišali, ampak na take grehe nihče ne veruje. Zato se je torej prižnica tresla; lahko se je tresla ker je Šimnic debel, Šimnic pa je lahko debel, ker je lansko leto dvakrat bero pobral: najprej jo je pobral v žitu, čez 14 dni so jo morali kmetje plačati še pri davkih. Šimnic je rekel, da o tem ni vedel: davčna oblast pa se je izrazila, da so 14 dni preje opozorili Šimnica, naj ne pobira bere, ker je stvar že pri davkih urejena. Dvojno pobiranje bere pri ubogem ljudstvu je pa gotovo tak vnebovpijoč greh, katerega bo Sl-mnic gotovo težje dobil odvezo, nego mi, če čitamo napredne liste. Tako je, gospod kaplan. Prav posebno so se odlikovali z napadi po smradljivi »Straži«, ki niti vposlanih popravkov ni donašala tako, kot to določa postava, menda zato ne, ker so dr. Korošec in tovariši vedeli, ali pa vsaj mislili, da je njim vse dovoljeno. No, za enkrat so se krvavo zmotili: odgovorni urednik »Straže« g. Kemperle je bil zaradi nesramne pisarije proti dr. Kukovcu v »Straži«, obsojen na denarno globo ali pa zapor in vrhu tega je sodišče še odredilo, da mora »Straža« oba popravka prinesti na uvodnem mestu. Če bi tega ne storila, bi »Straža« ne smela več izhajati. Laž — tudi žegnaua — ima kratke noge. šentjursko mlekarno so klerikalci redno napadali po »Straži«. To so storili zato, ker se jim sline cedijo po lepo, dobičkanosno uspevajoči zadrugi, katero bi radi oni imeli za to, da bi iz nje molzli denar za svoje strankarske natnene. Ker ni šlo zlepa, so poskusili z lažjo; radi bi bili zadrugo uničili. Pregovor pa pravi, da ima laž kratke noge in tako je bilo tudi takrat. Klerikalcem pa ni dovolj na sramoti, da so morali priznati laž, marveč prinašajo nove napade. ZadnjegaHo kar sami pod roko fabricirali in ga prinesli kot dopis. Bomo videli, kako bo držal. Jasno je, da hočejo klerikalci po »Straži« nadaljevati svoje lumparije — dokler je zopet ne bodo dobili po ustih! O zverjadi. O zverjadi vedo graški listi povedati zopet par novic. Glasom teh, so zverjad zopet videle posamezne osebe. Neki delavec jo je srečal na cesti, ko je bil na potu domu. Pravi, da je večja in močnejša od psa, z močno glavo in dolgimi, gostimi lasmi ob glavi in po vratu. Glava (recimo, v boljše umevanje: obraz) je nekoliko temnejša, dočim so lasje, dlaka, svitlo rutnena-rjav-kaste barve. Sled meri: prednje tace 12, zadnje do 10 cm dolžine. Zver je v tem slučaju ležala preko ceste. Ko je zagledala moža, se je za tre-notek vzravnala in obstala, nato pa zbežala v gozd. Tudi dvoje otrok, jo je videlo. Na vprašanje, je-li bil pes, sta otroka to odločno zanikata. Tudi poizvedbe so pokazale, da daleč, ure in ure, naokoli ni psa, ki bi imel le primeroma slično podobo. Straški vrh pri Zidanmostu. (Smrt stoletne starke.) Dne 4. t. in. je umrla na skrajnem vrhu hriba prevžitkarica Helena Jeran, rojena dne 28. aprila 1812. Pokopali so jo v Širju. Da bi lahko počivala! slovanskemu zistemu. Narod je strmoglavil avstrofilsko plavanje in e volil svoje, narodne poslance, demokrate, poslance, ki hočejo delati za svoj bolgarski, poljedelski narod. Ferdinand v obiskih. Ferdinand čoburg potuje in obiskuje svoje prijatelje, o katerih upa, da mu izprosijo devetero božjih milosti v novem >olgarskem sobranju. Prej se je prav linavsko neopaženo vrnil v Sofijo na oglede, pa ga je še pred portalom sprejela žalostna vest, da se priprav-ja nanj atentat. Zato je v nervoz-msti preždel nekaj dni v svoji pa-ači, ki so jo stražili njegovi zvesti plačani podaniki z nabitimi puškami, nakar se mu je zaskominilo po prijateljih. Res. Ferdinand potuje. In sicer ne v Berlin k Viljemu, temveč na Dunaj k Bcrchtoldu. Tam bosta potožila bolečine drug drugemu, da si utešita bol. ki spodjeda njune tron-čke. Kajti ni prazna beseda vest, da tudi očetu Berchtoldu gorijo tla pod nogami. In Ferdinand prav dobro ve, kje ima sorodno dušo, ki bo razumela njegov položaj. Vsi žalujejo. Voditelji Bolgarske, ki smo jih svojim čitateljem že precej dobro predstavili, so bili pri carju v avdijenci. Radoslavov Je jokal za izgubljeno večino, Genadijev je tožil v nesrečni obtožnici, Totičev pa je obema brisal solze in troštal Koburga. To je res lepa družba, ki ji »ločitve in razhoda ni«. Albanija. Komisiji in njenim članom se pri določanju mej ne godi posebno dobro. Grki jo ne pustijo v Epir. Albanski pankrtek bi Se rad raztegnil kolikor mogoče na vse vetrove. Dobro bi bilo, če bi se zadovoljil s tako lego, ki bo kazala nam za trud in škodo, ki smo jo imeli z njim, zadnjo plat. Gentlemansko bi to res ne bilo, pa bi vsaj ne mogli njegovi pokrovitelji dvomiti o hvaležnosti. Črnomelj, Štajersko. »Straža« laže. Mariborska »Straža« postaja v svojem laganju čisto slična otroku, ki kljub temu, da ve, da nima prav, vendarle trdi svoje, češ, jaz imam prav! Samo, da se z lažjo prikrije nekoliko sramota. Danes ve vsako dete, da pomenijo deželnozborske volitve na Kranl-skem ,za klerikalce to in onkraj Save naravnost uničujoč poraz. Saj so naprednjaki oddali toliko glasov, da dosezajo klerikalne glasove do dve tretjini. Ve pa tudi vsakdo, da so klerikalci padli za dobro 8000 glasov od zadnjič. To oboje torej jasno kaže dvoje: prvič, da se napredna ideja v vseh volilcih na Kranjskem močno utrdila in drugič, da so dobile napredne vrste velikanski prirastek —• ua izgubo kranjskih klerikalcev. Ker vedo to tudi tako kranjski, kot štajerski klerikalci, se sedaj na vso moč lažejo in skušajo prikriti svole poraze. Mi pa pravimo; Le še enkrat zmagajte tako, s takimi izgubami, da Vas bo vsaj konec! Najnovejša klerikalna blamaža. Naši klerikalci so napadali cele mesece naprednega slovenskega dež. poslanca dr. Kukovca in mu očitali vse mogoče in nemogoče stvari. Sli so v svoji krščanski pravlcoljubnostl tako daleč, da so kratili Imenovanemu "n^nodu v svojih smrdečih, žeg-nanih 1'stih. osebno čast ln poštenje. Dnevni pregled. »Turčija in velesile.« Pod tem naslovom piše »Obzor«: Balkanska vojna je imela važne posledice tudi za velesile in to v toliko meri, v kolikor za balkanske države same. Da dobi potrebnih denarnih sredstev in da reši ta preostali del svojega cesarstva pred poginom, bila je Turčija prisiljena, da da velesilam vse mogoče koncesije tako, da je Turčija danes pravzaprav že razdeljena. Tudi ruski list »Novoje Vremja« je pisal o razdelitvi Turčiji, ki se je čisto mirno izvršila. Posamezne države so brez vojne in brez kaplje krvi postale resnični gospodarji turškega ozemlja. Vzhodna in severna Mala Azija je pod ruskim vplivom, zapadtia pod francoskim, centralna Mala Azija pod nemškim, južna Arabija je Angleška. Sultanova suvere-niteta je ohranjena in zato velesile to prodiranje imenujejo »interesne sfere« in »ekonomično prodiranje«. Na zunaj vladajo Turki, toda to vladanje je brezpomembno, ker velesile zahtevajo v onih krajih od Turčije takšnih reform, ki odgovarjajo koristim posameznih držav. Turki vidijo, da ne morejo nazaj in zato delajo na to, da se jim vsaj dosedanja posest v dosedanji obliki ohrani, v ta namen so pa izbrali naslednjo pot: nameravajo organizirati armado In brodovje. Vojsko na suhem so dali v roke Nemcem, mornarico v roke Angležom. Na ta način iščejo za svoj obstanek podpore pr obeh skupinah velesil. — Res, Turk znajo umirati. Kdo Je bil v Bolgariji pri vo Iltvah poražen. Avstrofilski krogi vseh dežela vpijejo, da je bila v Bolgariji poražena rusofilska struja in uničen ruski vpliv. Kakšen dokaz imajo za svojo trditev? Pravijo: Daneva stranka in Gešova je bila poražena! Da, seveda; toda to Še ne pomeni, da značijo zadnje bolgarske volitve protest proti ruskemu vplivu na bolgarsko politiko in usodo, temveč poinenja le, da Je narod pometal, stranko človeka, ki ga smatra za enega glavnih povzročiteljev bolgarske nesreče. In to je Danev. Z Danevom in njegovo stranko je narod pometel, toda narod je pometel tudi z vladnimi avstrofilskimi in pro-tiruskimi strankami. In to je, kar označuje bolgarske volitve. Dosedaj je to prvič, da nima vlada takšnega sobranla, kakor ga je želela imeti. Narod se je oprl vladnemu, proti- kazen in na povračilo zneskov, ki jiipje dobil od prosilcev. Nikolina Katnič je bila obsojena na 3 leta ječe ter na povračilo vseh 20.000 K. RAZNE ZANIMIVOSTI. AH dajejo prebivalci na Marsu znamenja. Čeprav so bile predstave o možnosti pogovora s prebivalci planeta Marsa j#i poslednjem shodu prirodoslovcev na Dunaju proglašene za fantazijo, vendar se ne dado kar tako izkoreniniti, ampak bodo našle vsled novih odkritij imenitnega švicarskega zvezdoznanca med občinstvom nov odziv. Genev-ski zvezdoznanec Lecontre priobčuje namreč sedaj rezultat opazovanj. ki jih je imel sedemdeset noči, od 17. septembra do 25. listopada 1909 glede planeta Marsa, pri Čemur je imel k dispoziciji daljnogled s pa-rabdičnimi zrcali s premerom dvakrat sedemdesetceutimetrov. Najzanimivejši del Leeontrejeve novice je posvečen svetlobnim žarkom. Tudi fantazije polni Lecontrejev tovariš, zvezdoznanec Camille Flamarion je bil mnenja, da dajejo s pomočjo teh svetlobnih žarkov prebivalci na Marsu svoja znamenja, po katerih bi se slednjič dalo pogovarjati z njimi. Ljubljana. Črnomelj je drugo glavno mesto Bele Krajine. Bil je od nekdaj branik svoje okolice, zato je dobil v grb — stolp. Do zadnjih časov je bil tudi trden stolp narodne in napredne misli. Črnuhi so ga že dolgo oblegali, sedaj se ženo nanj z vso silo in ga hočejo popolnoma izpremeniti. Grki niso tako velikodušni ka kor želje avstrijske politike. Res ne Zato ustavljajo avtomobile, v katerih se vozi komisija za določevanje mej. Neka žena se je n. pr. postavila avtomobilu angleškega člana po robu, in tudi enkrat streljala. Strel pa je izgrešil. Kakor se vidi so Grki bolj občutljivi za svojo zemljo kakor Berchtold za tujo po sest. Nov hrvaški list. V Splitu (Dalmacija) začne z novim letom izhajati neodvisen list »Zastava«. Izhajal bo ob pondeljkih in četrtkih. Dramatični odsek Sokola v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo dne 14. decembra 1913 v dvorani Sokolskega doma »Divji lovec«, na rodna igra s petjem in godbo v 4, dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Goljufije z oproščenjem od vojaške službe. Na Reki je trajal tri dni proces radi goljufij z oprošče-vanjem od vojaške službe. Pred sodiščem sta stala vojaški komisar na nekem m£i&istr£itu Josip Blosevich ter kmetica Nikolina Katnič. 1 a dva človeka sta sklenila, da se bosta živela s tem, da bosta ljudi, preproste, revne kmete »popala«. Vsakemu sta obljubila, da ga oprostita vojaščine, seveda pa to stane denarja. In čudno: ljudje, ki nimajo denarja za svoje kmetije, ne za vzgojo otrok, ne za izobrazbo, so za oprostitev od vojaščine imeli tisoče. In s temi tisoči se je okoristila Nikolina Katnič, ki je na ta način dobila od ljudi kolo 20.000 K, ne da bi bili vojaki opravičeni od službe. Blasich je v nekem slučaju pomagal k oprostitvi od vojaške službe na ta način, da je pred zdravniško komisijo poslal mesto pravega vojaka, čisto tujega bolnega človeka pod imenom vola ka, ki je bil na podlagi izvida komi sije na to od vojaške službe od-vrnjen. Sodišče je Blasevicha obsodilo na 4 leta ječe ter na denarno Roman Vodiške Johance je popolnoma pošel. Mnogobrojnim naročnikom za sedaj ne moremo postreči z brošuro. V kratkem pa se bo to izvršilo. — »Slovenec« straši meščane. Ker si klerikalci ne vedo drugače pomagati, so začeli strašiti meščane, češ, da bo imela S. L. S. celih 6 let absolutno večino in da bo vladala z isto brezobzirnostjo kakor doslej. Vsak hribovski župan bo baje imel na deželno upravo več upliva nego napredni poslanci. — Tako strašijo klerikalci, ker se boje, da bodo mesta izvolila take zastopnike, ki bodo varovali koristi mest. Klerikalci hočejo namreč mesta uničiti, to pa jim ne bo mogoče, če ne bo v mestih klerikalnih kandidatov. — Klerikalci obljubljajo strahovlado za novih 6 let. Pred sodiščem pa leže stvari, zaradi katerih bo imel sedaj izvoljeni dež. zbor morda le par mesecev življenja! — Oviran osobni promet. Iz občinstva nam prihaja sledeča pritožba: V stari cukrarni na Poljanskem nasipu ima vojaški erar že več let skladišče za seno in slamo. Vojaštvo, posebno pa topničarji, ki hodijo po krmo, zastavijo pa, posebno kadar je slabo vreme, pešpot z vozmi in konji, tako. da mora občinstvo gaziti potem blato in sneg. Tako se godi že neka! časa. Poživljamo c. kr. policijsko ravnateljstvo, da nastopi že vendar enkrat energično zoper to samovoljo vojakov, ki imajo za vozove in konje dovolj prostora ob kostanjih. Taka brezobzirnost na-pram davkoplačevalcem ni na mestu, zato na) se za bodoče napravi red! — »Slovenčevi« uredniki, od škofa in dr. Lampeta pa doli do dezerterja Moškerca imajo dolg jezik, kadar dobe snov za to. Zdaj uganjajo humbug z neko Šikstinsko mado-no. Zdaj pa naj nam ta rimsko - katoliška klika odgovori na vprašanje: Zakaj so jo pred leti popihali v Ameriko »velečastiti gospodje« Pakiž, Šušteršič itd., itd., zakaj je kaplan Cepuder na Bledu pustil kaplansko službo, se oženil z bogato prote-stantovko in postal protestantovski pastor, zakaj so lemenatarji in kaplani po noči na deželi od fantov klofutanj, obrcani in tepeni, zakaj ljudje že jnečejo svojih Šoli odraslih deklet pustiti več k spovedi? — V včerajšnjem poiasnllu le bilo zamenjano ime. Zadeva se tika g. Jerasa, ne Mauserja, ki le znan — Za sokolstvo navdušite svoje otroke, ako jim kupite za božič namesto vojakov sokolske vrste, iz katerih si otrok lahko sestavi cel sokolski zlet. 8 pol stane 1 K 20 v. (Zal. »Umelecke snahy, Praga, Ul. Karl-limv Svetle.) — Volilni sestanek se danes vrši pri g. Kozaku na Poljanski cesti št. 21. — Danes le družinski večer v »Narodni čitalnici«. Pleše se tudi tango. — Slovensko gledališče. V nedeljo 14. t. m. se uprizori v deželnem gledališču, pri znatno znižanih cenan velezabavna burka »Ugrabite«®i -blnke« z gosp. Povhetomi kot gledališki ravnatelj Stire v glavni vlogi. Začetek ob 3. - Kon.f ° e£? Zvečer pa se Igra prvina scenskem odru srbskega pisatelja Branislava NuŠič« izborna komedija »Svet«. Omenjena komedija je re-pertirna igra zagrebškega in bel-gradskega gledališča. — glavno moško vlogo igra g. Danilo. Glavne ženske vloge pa so v rokah dara Bukšekove, Gjorgjevičeve, Oorjupo-pove, Wintrove in Juvanove. V manjših vlogah sta zaposlena gg. Povhe in Šest. — Začetek ob pol 8. — Konec ob 10. — Slovensko gledališče. V nedeljo dne 14. decembra se uprizori noviteta B. Nusiča »Svet«, najboljša slovanska komedija. O delu samem smo pisali zadnjikrat. Igra nudi mnogo zabave in nadejati se je, da naše občinstvo stori svojo dolžnost in v polnem številu poseti predstavo. Igra je izborno naštudirana. Režijo vodi g. Danilo. — Glavna posoiilnlca. V kon-kurzu Glavne posojilnice so se prijavile od kuratorja hranilne vloge tistih dolžnikov, ki do likvidacijskega naroka niso prijavili svojih terjatev, da so se s tem varovale njihove pravice. Večina teh dolžnikov še do danes ni prijavilo svojega bivališča in izkazalo svoje pravice do dotičnih hranilnih vlog. Opozarjamo na današnji razglas konkurznega upravitelja v našem listu vse dotič-ne vložnike, da pravočasno predložijo konktirznemu upravitelju odvetniku dr. Oblaku v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 15. (hotel štrukelj! svoje knjižice ter izkažejo svoje pravico, da ne bodo pri konečni razdelitvi eventuelno škodo trpeli. — Ljubljanski društveni orkester koncertira jutri v nedeljo dne 14. decembra pod vodstvom koti certnega mojstra g. Bogomila Cer-nya v kavarni Krapš (Škofova ulica). Začetek koncerta ob 9. uri zvečer. Vstopnina 40 v. Za mnogobroj- j no udeležbo se priporoča Ljubljanski društveni orkester. — Pred nakupovanjem čevljev po takozvanem »Schneeballensv-stem«, ki obstaja v širjenju kuponov pri tretjih osebah, se občinstvo od ločno stvari v lastnem interesu, d? se obvaruje škode. Ta način razpečavanja blaga je po naših zakonih prepovedan. »Kriv«. Kriminalni roman v 5 dejanjih od Richarda Vossa, ki se predvaja od danes 13. do četrtka 18. decembra v kinematografu »Ideal« je brez ugovora senzacija. Slika tolike dramatične moči. krepke uprizoritve in pesniškega duha se sme po pravici prištevati redkim slučajem. Umetnost filma postavila si ie s tem spomenik trajne vrednosti in Richard Voss je poplemenitil kinematograf, prepustivši svojo neprecenljivo gledališko dramo »Kriv« filmu. — Igra Je ugledna, inscenacija umetniško delo. — Koncem tega iz-vanrednega sporeda se predvaja velefina zabavna veseloigra »Mesečniki«, ki je polno zdravega humorja in ki povzroča mnogo smeha. Predstave trajajo 2 uri, vsaki dan ob 3, 5, 7, 9. Zvišane cene za 10 vin. Dostop šolski mladini prepovedan. Trst. Pevsko društvo »Trst« priredi v soboto, dne 13. t. m. ob 9. uri zvečer plesni venček v društveni dvorani (ex Sokolovi) v Narodnem domu. Vstopnina iznaša za moške K l, za gospodične 60 vin. Člani in dijaki plačajo polovico. Med posameznimi plesnimi točkami se večkrat indisfi-cira dvorana s »Perolinom«. V delovanju bode tudi »bufet«. Kontrolor hoče postati. Voditelj socialno - demokratičnih pekovskih pomočnikov v Trstu, sodrug Ker-molj, je postal v zadnjem času močno razburjen. To seveda zavoljo tega, ker so padle želje, ki jih je gojil že dolgo časa, v prazen nič. Ker-molj je namreč z gotovostjo računal, da ga imenuje obrtna oblast za »in-špetorja«, odnosno kontrolorja. Se pač ne jezi zaman, kajti, če bi ga vlada ne bila ovrgla, bi vlekel kot kontrolor od strani vlade precej ime-nitno plačo. Po tej porciji so se mu torej cedile sline. Ali bi sodrug Ker-molj tako rad igral vlogo mogočnega kapitalista? Ker kakor splošno znano, je on eden izmed onih sodru--i gov, ki vleče od socialno demokratične stranke zelo veliko plačo. Pla-čan je kot tajnik pekovske organizacije, kot urednik »Internacionala* — nadalje ima lepo mesto pri bolniški blagajni pekovske zadruge, ie pa tudi načelnik pomočniškega zbora pek. zadruge. Od vseh strani dežuje denar v njegove žepe, tako, da mora _ hočeš, nočeš — obogateti. Za vsak korak in za vsako besedo ie dobro plačan; zato pa se tudi neprestano trka na prsa, kakšen velik socialist da je — na vse one pa, ki se njegovi komandi nočejo pokoriti, pa naravnost nesramno pljuva, tako na shodih, kakor v svojem lističu. Da pa bi se v svoji mogočnosti še bolj utrdil in da bi dobil še več dohodkov, zato je hotel postati še kontrolor pri pekovski obrti. Sodruga Ker-molja bi že bilo treba vprašati, čemu ?* toliko poteguje za to mesto, ko je vendar naloga c. kr. obrtnega nadzorstva. da kontrolira po redarskih delavnicah ter pazi, da se ne krši Kriminalna drama „Kriv“ 5 delov Francoska veseloigra Mesečniki 2 del. velik smešni uspeh. Predstave 2 uri, ob 3, 5, 7 in 9, 10 v. zvišane cene. Šolski mlad. prepovedano. G dni od danes 13. do četrtka IS. predpisov obrtnih zakonov? Obrtni 'ed predpisuje, da morajo obrtni nadzorniki skrbeti, da nihče ne prestopi njegove zapovedi. Ce pa obrtno nadzorstvo — kar je tudi resnica — do danes ni vršilo svoje dolžnosti, potem bi bilo pač umestno, da bi se Kermoljeva organizacija pritožila pri centralni vladi. Sicer pa — čemu imajo socialni demokratje toliko zastopnikov v avstrijskem državnem zboru? Ali mari res spjjo spanje pravičnega? Če si socialno demokratično delavstvo to pusti dopasti, je to zelo žalostno znamenje. — Slovenski narodni pekovski pomočniki smo bili vedno proti imenovanju Kermolja za »obrtnega inšpektorja«, to pa zaradi tega, ker smo prepričani, da bi on ne vršil svoje naloge tako, kakor bi bilo želeti. Denar bi pač vlekel, a v pekarne bi ga nikoli ne bilo, kajti on se je že precej navadil na kavarne. Dalje pa bi Kermolj v tej službi ne bil neutralen, ampak bi še huje gnal kolo svoje strankarske politike. S tem bi škodoval vsem onim pekovskim pomočnikom, ki niso socialno demokratičnega mišljenja. To so razlogi, zaradi katerih se bomo upirali Kermoljevemu imenovanju, kolikor nam bo le mogoče. Sicer je predlagal Kermolj na zadnjem zborovanju, ki se je vršilo preteklo nedeljo, resolucijo, v kateri je izražen protest proti razveljavljanju in v kateri se zahteva, da vlada razveljavljenje prekliče. Ubogi Kermolj! On pač'misli, da bo ministrstvo izrečeno besedo potegnilo zopet nazaj. Naj ima veselje! Mi pa smo mnenja, da se to ne bo zgodilo, kajti vlada se mora ozirati tudi na naše želje in zahteve. — Več organiziranih slovenskih narodnih pekovskih pomočnikov. Tržaško c. kr. obrtno nadzorstvo fe uvedlo z ozirom na pritožbo strokovnega tajništva NDO., v ajdovski predilnici preiskavo. V omenjeni tovarni je bila pred kratkim posebna komisija, poslana od tukajnjega obrtnega nadzorstva. Ta komisija je pustila eno izmed onih gnusnih stanovanj — o katerih je »Dan« obširno poročal — takoj zapreti. Nadalje je odredila v tovarni razne varnostne reforme. Kar se pa tiče kršitve pogodbe, delavnega časa, goljufanja pri izplačevanju mezde itd., je tržaško obrtno nadzorstvo izročilo to zadevo c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. — Omenjena komisija je spoznala, da so pritožbe, navedene V ovadbi, resnična, če bo tudi c, kr. okrajno glavarstvo v Gorici storilo svojo dolžnost, se bodo razmere predilmškega delavstva v Ajdovščini vsaj deloma izpremenile. Vkljub temu pa stoji predilniško delavstvo pred bojem, kajti pri boju pa zvišanje plač in proti regnikolom, pač ni mogoče mnogo upati od strani vlade. Delavstvo plavžev v Skednju bo imelo v soboto ob 7. in pol društven shod v »Gospodarskem društvu« v Skednju, katerega sklicuje škedenjska podružnica NDO. Odbor zidarske skupine NDO. vabi odbornike in zaupnike na važno sejo, ki se bo vršila v petek ob 6. Zvečer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška št. 2. Majhen čudež. Tresenje tlaka užgalo električne svetilke v trgovini. ,V sredo ponoči okrog 1. ure so naenkrat zagorele v trgovini Mavrici-Ja Šlesingerja električne žarnice; ravnotako se je vžgala velika obloč-nica, ki visi pred trgovino. Nekdo je opozoril v bližini se nahajajočega policijskega nadzornika in ta pojav, In ta je bil skoro prepričan, da se nahajo v trgovini tatovi. Posebno pa |e bil uverjen o tem zato, ker so ta-Pvi imenovano trgovino že večkrat obiskali ter jo tudi okradli. Policijski nadzornik si ni upal pogledati sam v trgovino, ampak je javil ves svoj sum telefonično na policijo v ulici Muda vecchia. Na policiji je bilo vsjed tega alarma kmalu vse na nogah. V nalvečji naglici se je odpravilo v ulico S. Sebastiano, kjer se nahaja imenovana trgovina, več stražnikov in policijskih agentov. V nekolikih minutah je že bila hf§a, kjer se nahaja trgovina, obkoljena.’ Istočasno pa Je bil tudi poklican, od policijskih agentov, brat lastnika trgovine, ki je prinesel s seboj ključe trgovine. Ko je bila trgovina odprta, so vstopili stražniki v trgovino s samokresi v rokah Toda v trgovirii ni bilo videti nič sumljivega. Vse je bilo v največjem redu. Razume se, da so preiskali in prebrskali redarji vsak kotiček in vsak zaboj; stopili so tudi v zalogo, ki se nahaja tik trgovine, a o kakih vlomilcih ni bilo ne duha ne sluha. — Po dolgem razmotrivanju in iskanju se je naposled konstatiralo, da je bilo nepravilno zaprto električno zapiralo; vsled tega je bilo mogoče, da so se pri močnem tresenju tlaka, doteknile električne žice, vsled česar je nastalo kroženje električnega toka in so se luči užgale. Razumljivo je, da so se luči tudi takoj zopet pogasile, kakor hitro je prenehalo tresenje tlaka. In ravno to je vzbudilo največjo pozornost. Nič čudnega pa tudi ni, da se trese po mestih tlak, ko drdrajo po njem neprestano težki vozovi in še težji tovorni avtomobili, ki peljejo včasih po cel vagon blaga. Zblaznela kuharica. Večkrat se je že slišalo, da je nenadoma zblaznel gost kakega hotela, v torek zvečer pa je zblaznela kuharica nekega tukajšnjega hotela. Začela je razsajati na ulici. Kmalu se je nabralo okrog nje polno radovednežev, ki so poskušali ukrotiti znorelo žensko. Naposled se jim je posrečilo jo spraviti v lokal, kjer so jo varovali. Bil je poklican nadzornik bolniških strežnikov za umobolne, g. Treves, ki je poskušal na vse načine spraviti žensko z lepa s seboj v norišnico. Toda ženska ga ni marala poslušati. Rekla mu je, naj ji gre poklicat raje njenega fanta v cerkev. Tudi je govorila neprestano o duhovnikih, o župnikih, o škofih ter drugih verskih stvareh, ki jih je mešala v nerazumljivo pripovedovanje. — Sodi se, da je ženska zblaznela vsled verskega fanatizma. Saj je znano, da so kuharice navadno največje terci-jalke, ki prečepe ves svoj prosti čas okrog spovednice. Morda pa je tudi kaj drugega. Klala sta se. V torek popoldan sta se začela klati kar na cesti neki Pavel Novak, star 24 let, stanujoč v Skednju št. 439 in neki Ivan Ostrovski, star 25 let, stanujoč ravnotani pod št. 416. Klala sta se zaradi neke poročene ženske. Posledice: Ostrovskega so odnesli na rokah k zdravniku. da mu je zašil največjo rano na prsih, po Novaka pa so prišli stražniki in so ga odpeljali najprej na policijo, nato pa v zapor. Ženski se zdi dobro, njen mož je ljubosumen. Cel liter raznih likerjev je izpila neka prostitutka iz ulice San Filippo, in to z namenom, da se usmrti. Vsled obilice zavžitega alkohola, jo je napadla močna nervoznost. Zenska je začela razsajati v hiši ter razbijati vse, kar ji je pišlo pod roko. — Bil je poklican nadzornik bolniških strežnikov g. Treves, ki je odpeljal žensko v norišnico. — Vzrok posku-šanega samomora: »ljubezen«. Karambol na ulici. V torek zvečer, okrog 8. ure Je prihitel po ulici Xaserma z navadno naglico električni tramvaj. Ko je privozil do vogala ulice Valdirlvo, mu je pridrdral nasproti tovorni voz, katerega je vodil voznik Anton Pirc, star 38 let, stanujoč v ulici Sotteranei 1, ne tramvaj, ne voz se nista mogla takoj ustaviti, ampak zadela sta drug ob drugega, ne tramvaju, ne konju, ne vozu se ni zgodilo nič hudega, pač pa le občutil karambol voznik, kateremu je tramvaj stisnil noge. Tržaški vozniki imajo namreč to navado, da sedijo na tovornih dolgih vozovih tako, kot dame na konjih. Tako je sedel tudi voznik Pirc, noge so mu visele ob strani voza in tramvaj mu jih je zmečkal mimogrede. — Reveža je takoj preiskal zdravnik, ki se je nahajal slučajno v omenjenem tramvaju, ter mu je za silo obvezal noge, ter ga je spremljal nato v kočiji v bolnišnico. — Pircu Je bila pri karambolu zlomljena leva piščal. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. DELEGACIJE. Dunaj, 12. decembra. Med drugimi govorniki sta govorila danes v delegacijah tudi Klofač in Krama!. Klofač je dobro krtačil Berch-toldovo politiko in sicer jo je zdela-val s slovanskega stališča. Dr. Krama! je pa pravil, da je vzhodno vprašanje danes nevarnejše kot je bilo kedaj preje. Bukareški mir bo gotovo revidiran — po mnenju Kra-mara — in to ne po diplomatih. Bolgari ne morejo dalj časa ostati v teh razmerah, kakor danes; Srbi morajo dobiti direktno pot k morju; Grška tudi ne bo pustila svojih Epirov pod Albanijo. Kar se Rusije tiče, je ravno »Matinovo razkritje srbsko - bolgarske pogodbe dokazuje popolno miroljubnost in nesebičnost Rusije, ki glede Balkana ni imela nobenih ekspanzivnlh namenov. Nato je Krama! prešel na notranje politične razmere in je obsodil politiko grola Stiirgkha. Nazadnje je povdarll, da bo glasoval proti proračunu. ZOPET NESREČA V PREMOGO-KOPU. Moravska Ostrava, 12. decembra. Danes popoldne se je v jami Ar-va pripetila grozna nesreča. 7 delavcev se je hotelo spustiti v jamo potom tozadevne priprave. Pri spuščanju v notranjost jame se je odtrgala vrv in vseh 7 delavcev je padla v neizmerno globočino, z razbitimi telesi, da so bili na mestu mrtvi. Peteri od njih so rodbinski očetje, dva od njih sta neoženjena. velikanska TATVINA NA POŠTI V TRSTU. Trst, 12. decembra. Na tukajšnji poštni filljalk! v Via Stadion je bilo Izročeno denarno pismo za 127.000 K. Pismo je bilo adresirano na Avstro • ogrsko banko. Ko so v banki pismo odprlJ — so videli, da le pismo napoljnleno s samimi papirnimi odrezki. Storilca še niso dobili. MONA LISA - NAJDENA. Senzacljonelna vest v italijanskem parlamentu. Rim, 12. decembra. Danes se je v kuloarih zbornice raznesla nenadoma vest, da je slavna slika Leonarda da Vinci Mona Lisa, pred tremi leti ukradena v Louru, najdena v Florenci. Poročilo ravnatelja. Rim, 12. decembra. Ravnatelj starin in lepih umetnosti v Florenci je dobil poročilo, da je Mona Lisa ponudena muzeju v nakup. Ponudil jo je neki trgovec s starinami. Kdo jo je ukradel? Iz izpovedb so prišli na sled tistemu, ki je sliko ukradel. Je to neki Italijan, ki je bil kmalu zasačen. Tatvina — maščevanje za Napoleonove čine. Italijan zaslišan, je Izjavil, da je sliko v Luvru ukradel zato, da se maščuje po Napoleonu Iz Italije na Francosko prenešene umetnine. Mona Lisa je bila konfisclrana In poslana v Rim. PRED ODSTOPOM SRBSKE VLADE? Belgrad, 12. decembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Odstop Pašičevega kabineta postaja vedno verojetnejši in morda se to zgodi že v najkrajšem času. Naglasiti Je treba, da vlada, ako odstopi, ni prisiljena v to radi političnih razmer, temveč bodo vplivali na to Čisto osebni razlogi nekaterih članov kabineta, v prvi vrsti ministrskega predsednika Pašiča, ki je utrujen i« potreben počitka. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«. Otvoritev mesnice! , ^ *.tem.u °b?ns‘™ uliudno naznanjam, da sem z današnjim dnem v nekdaj Prlvškovl hiši, Prisojna ulica štev. 3 otvoril novo mesnico, kjer bo dem prodajal goveje, telečje in prešIČevo meso najboljše vrste po najnižjlt cenah. Mesnica je popolnoma nova ter odgovarja vsem veterinarnim in higi-jeničmm predpisom! * V Ljubi ani, dne 10. decembra 1913. JOSIP KOPRIVEC, mesarski mojster. FRAN KRAIGHER1 lerojaširi mojster GrOsposOsa, \a.lica, štev. S se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi Izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile in blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 A'kNamesto K12 — samo K 5 Da napravim mojo firmo povsod znano, odločil sem se oddat 20000 parov usnjatih čevelj na žnore moderne fa$je in dobrega usnjatega podplata, ki drugače 12 K koštajo, samo za izdelovalno ceno K 5*— za par. Vsak naročnik teh čevelj je z njimi tako zadovoljen, da postane gotovo moj stalni kupec in me v svojih prijateljskih krogih naprej priporoča. Dobijt se v vsaki velikosti za gospode in dame. Pošlje po povzetju export ARNOLD WEISS, WIEN, VI. Gumpendorferstrasse 139/25. Mednarodno apedioijnko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. XT»temoTr3Jono 1BT7&. Telefon Štev. GO. Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. jul železnice. — Carinska agentura c. kr glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija in skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in , • . • . shranitev mobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na južno železnico 7. — Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. IDolgo o"bstog©ča In. -'rpeljana, zavarovalnica za življenje, ogenj, vidim, nezgode itd. sprejme krajevne zastopnike in akvizi-: : : : ziterje pod dobrimi pogoji : : : : Pojasnila daje Fran Petrič Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Šelentnargova, taJ-ica, šte-v. S_ Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. = Topič „S^LXTT“. . Priprave za ribištvo. C. kr. prodaja smodnika. I! metni ni ogenj. Ceniki zastonj in franko. aSSt Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, “m Stritarjeva, ulica štev. S, (luštna lii&o.) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih ■ar 411, ~mm Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije. v- r Spreiema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Rezervni lordi K — Izptatane AR ii % l .1 A Po velikosti dri ga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.CŠB*77 • -* * -k •» države z vseskozi slovansko-narodno upravo, v 7 n j e m n < 7 r v n 1 r> ^ n 1 r 0 b 0 n k u v 1 ’ r n g i. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. 71-stl Ir ugodno zavarovanje na doživetje in smrt 2 Fererplro 7?Mrp