£julj(jttas(u Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oh 5. uri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorske ulico fctov. 15. — 't uradnikom ae mor« govoriti v*ak dan od 11. do 1«. ur«. — Kokopie! «e ne vr«ft«jo. — Iuaoratl: A«*t«topn* petlt-vr»t« 4 kr., |>rl v«Akr«tiittm pon« v IJmiJI dajo ■« popuiit — Velja sa Ljubljano v upravotitvu: a« oolo loto o gld., *» pol lot« » gld., *« *«trt lot« 1 gld. RO kr., u« moMo 60 kr., pokflj«tev n« dom veli« ineartnu o kr. vau, Po poiti valja ■« o«lo
loto 10 tri., s« pol let« It ffld., x« četrt let« i ald. ISO kr. In n« Jeden moaeo 86 kr.
Štev. 280.	V	Ljubljani v ponedeljek. 7. decembra 1885.	Tečaj	II.
Parlamentarni talit in poslanec gosp. Klun.
Taktno vedenje ceni se v navadnem družbenem življenji tembolj, ker ni vsakdanja prijazen. Da si ga pridobiš, treba ti poleg narav-neRa daru še one uglajenosti socijalnih oblik, katera je proizvod obilne dotike z izobraženimi krogi. Veliko večje važnosti pa je politični ^a k t, kajti politik brez te izredne lastnosti nikdar ne bode dosegel svojih namenov, sam bode
v	trenotku razdejal, kar je s trudom in naporom sezidati skušal tekom dolgih let. Gorjč tedaj politiku, pri katerem pogrešamo glavno to krepost, neobhodni pogoj vspošnega delovanja na javnem polji.
Pri vročekrvnem parlamentarnem začetniku sevčda sodba naša ne bode tako stroga, če se mu kedaj pripeti kaj netaktnega „Mlad je, izučil se bode v šoli javnega življenja*, tako ga branijo in opravičujejo objektivni presojevalci. Zlasti če se je netaktnost primerila sredi viharne debate, ko »o živci razdraženi, ko strast govornike zapeljuje do nepremišljenih izrazov, zlasti tedaj smo radi Pripravljeni, političnemu novincu odpustiti netaktnosti njegove. Toda če oči vid no pogreške zoper elementarne zagone političnega takta zapazimo Pr* Parlamentarnem veterancu, kateri uže več nego deset let poseda po raznih javnih zastopih, in če 8e dotičnik proti taktu pregreši v dohro premiš-Ufinetn, prisrčnem govoru, potem seveda niti naj-m'tejSi sodnik ne more navajati olajševalnih momentov, potem postane tak govornik pravi nesrečni »bfite noire", in prijatelji se jezč nad njim, pro-tivniki pa se mu škodoželjno rogajo.
In poslaucu gosp. Klunu pripetila se je v sobotnem govoru, s katerim je utemeljeval svoj pred-
Listek.
Irčeva osveta.
(Poslovenil —c.)
(Konec.)
Grozni dan, katerega se je kapitan toliko bal, napočil je zopet, no vender se ni nič izvanrednega dogodilo. Postal je|bil uže večer, pa usodnega pisma Se bilo. V nadi, da se je znebil nadležne more, Vrn«l se je domu. Ravno je hotel stopiti na ozko brv> ki je držala čez globok prepad, ko mu od dluge strani pride človek nasproti, o katerem je m‘8lil, da mu hoče zabraniti prehod. Ko sta se 8rečala na sredi mostu, spoznal je kapitan katoliškega kmeta, kateremu je dal požgati hišo v °nem času, ko je zapovedoval četam zoper upornike grofije Wexfordske. Poprosil ga je, uaj se mu '•toakne, da bode mogel čez most. Kmet se mu Pa Široko postavi naproti ter s žarečimi očmi ga ‘"'»livč, pravi:
„Jaz sem vas tu pričakoval."*
log, jednaka nezgoda; o tem mora pač uverjen biti vsakdo, ki je poslušal čudna njegova razpravljanja I Lehko se reče, da je bil govor njegov od konca do kraja le jedba sama dolga vrsta glavnih grehov proti političnemu in proti socijalnemu taktu.
Nasvetovati odvažno premembo deželnega volilnega reda — kdo ne bi pri takem predlogu pričakoval vsaj nekoliko stvarnih razlogov, skojimi se sprožena misel opravičuje in ugovor protiv-nikov spodbija! Nič o VRem tem v Klunovem govoru, kateri niti poskusil ni braniti svoje stališče, temveč zaril se in zakopal v celo gromado isti nitih ali izmišljenih nerednostij, katere so se baje bile dogodile pri zadnji državnozborski volitvi. Tak govor izpustiti pri verifikacijski debati v državnem zboru bi bilo morda umestno, toda z jed-nakimi, stvari sami čisto tujimi argumenti priporočati nasvet na premembo dveh posameznih paragrafov deželnega volilnega reda, sigurno ni bilo taktno! Saj je vsakdo moral sprevideti, da je predlog sam gola pretveza, za icojo se skrivajo po vsem druge bolečine. Predmet pak, naš volilni red, je vender le preimeniten, da bi se ž njim postopalo tako lahkomiselno in frivolno.
Sila netaktno je bilo tudi neopravičeno, zgolj iz trte zvito natolcevanje okrajnih glavarjev, s katerim je minulo saboto debutiral g. poslanec Klun. Avstrijska uprava je hvala Bogu še na dokaj dobrem glasu, in po vsej pravici spoštuje se naš uradniški stan. A kam zaidemo, ako poslanec v deželnem zastopu brez sence najmanjšega dokaza političnim predstojnikom očita, da so volilne imenike za državni zbor uavlašč napačno sestavili, le zaradi tega, da bi se »višjemu bili prikupili!" Najzagrizenejši zopernik sedanje vlade preskrbel bi si bil vsaj nekoliko dokazov, predno izusti tako globoko segajočo obtožbo zoper osebno in urad-
„Mene ste pričakovali," praVi kapitan; »povem vam, da z uporniki in papisti nečem ničesar opraviti imeti.4
„Vi kukavica, brzdajte svoj jezik, da se ne boste prepozno kesali, kar ste izustili ■
0’Gunnella oblila je rudečica.
»Nikdo me še ni razžalil brez kazni," zakriči. »Vzemite jeden izmed teh samokresov in branite se.“
»Oropali so me vsega, kar mi je bilo v srečo,
vi	ste me oropali. Moje življenje mi je peza, vaše je v mojih rokah. Vender da si sem na boljšem od vas, ne bodem porabil ugodne prilike in hočem vaše življenje varovati. Morilcu se vedno roka trese!"
»Kdo vam je rekel, da se mi roka trese?" zakriči kapitan razsrjen.
Starec se mu brezbrižno posmehne, potegne iz žepa črno zapečaten list in ga mu ponudi, rekoč:
»Nalog imam izročiti vam ta list; no zakaj se tresete ?"
niško čast zvestih in zaslužnih državnih služabnikov, le g. Klunu vllelo se je umestno, rabiti skrhano orožje pavšalnega sumničenja. Politični takt, kje si doma?!
In kaj porečemo na dalje o finem čutu g. poslanca Kluna, kateri naravnost zahteva od deželnega predsednika, naj pred vsako volitvijo svojim okrajnim glavarjem zaukaže posebno interpretacijo, po kateri je tolmačiti določbe zakonov in sestavljati volilne imenike. To bi v isti ni bila svobodna volitev po Klunovem receptu! Najprej bi deželni predsednik naročil prvi instanci, kako je razkladati postavo, potem bi kot druga instanca razsojal, če je tolmačenje prve instance zakonito ali ne. Tu pač ne znamo, ali bi se bolj čudili naivnosti g. poslanca ali bolj inilovali netaktnost, iz koje je izvirala taka argumentacija.
Vrhunec netaktnosti pa je g predlagatelj bil dosegel s tem, da je v debato priteral ter kot glavni razlog rabil nek čisto privatni razgovor, katerega je imel letos z nekim sekcijskim setom. Javnosti izročati to, kar se je zasebno bilo razpravljalo med štirimi stenami, pregrešek je proti navadnemu, še bolj pa proti političnemu taktu. Ako se ta metoda, frutificirati pogovore z raznimi dostojanstveniki, ugnjezdi pri nas in udomači, bode se baje vsak državnik dvakrat premislil, predno svoje nazore razkrije kakemu naših politikov. Smelo trdimo, da je ta indiskrecija jako neprijeten utis provzročila po vsej zbornici. Najhujši udarec pa za netaktnega govornika bilo je vsekako, da je g. dr. Vošnjak, ki je bil priča pri dotičnem razgovoru in na katerega se je skliceval g. Klun, naposled se vzdignil ter brez ovinka in čisto lojalno konstatiral, da je bila vsa razprava zgolj privatnega značaja ter nikakor ne namenjeda javnosti. Pri tej Vošnjakovi izjavi ogledali smo si g.
0’Gunnell spoznal je na prvi pogled usodni list. Koleni sta se mu hoteli ulomiti.
S krepko roko potegne ga kmet čez brv, kjer se potem nezavesten zgrudi.
Ko se potem zopet zav6, bil je sam. Ne daleč proč pa je zapazil nesrečonosni obraz 0’Dar-cya, čegar oči so bile srpo uprte vanj.
Preobširno bi bilo, ko bi hoteli navesti vse kapitanove poskuse, da bi se rešil svojega pro-gaujalca in mučnih misli o bližnji smrti. Prehodi1 je križema vsa tri angleška kraljestva, bežal je z jednega kraja v drugi, a ni se mogel izogniti usodnim pismom, ki so mu dohajali redno vsak mesec in naj se je še tako skrival.
Konečno se je odločil, da mora zapustiti svojo domovino ter se je napotil v Amsterdam k nekemu sorodniku, ki je tam skozi nekaj let imel veliko trgovino. Vsled tega se je vkrcal na ladijo, ki je imela odpluti v Rotterdam in zdelo se mu je, da se mu je odvalila velika teža od srca, ko so mu zginile obali Anglije spred oči.
Po noči pa je morje postalo burno. Dvignil se je piš in vihar, in nevarnost bila je velika.
poslanca Kluna, in skoro se nam je videlo, da je neka tudi pri njem nenavadna rudečica oblila njegovo lice. Uverjeni smo, da se ne bode radostno spominal dneva uetaktnostij, 5. decembra 1. 1885!
Srbsko-bolgarska vojaka.
»Agcnce H:iv;ts“ prinaša iz Carigrada za Bolgare zelo neugodno porodilo; pripoveduje namreč, da je Turčija naznanila vlastem, da bode ona, ne pa bolgarski knez Aleksander, pogajala se s Srbijo o premirji. Če je ta v6st, istinita, potem dobi srbsko-bolgarsko in rumelijsko vprašanje popolnoma drugačno lice. Nemožno to ni, saj je knez Aleksander pred kratkim slovesno javno priznal sultanovo vrhovno oblast nad seboj in nad narodom bolgarskim; če se torej hoče sultan po-služiti te pravice, je pač le naravno. Za Bolgare bil bi to hud udarec; da bi se potem sprejeli oni mirovni pogoji, katere nameravajo oni v svojem ponosu kot zmagovalci staviti Srbiji, niti govora ni.
O Khevenhiillerjevem poslaništvu poroča se v „Pol. Corr.“ iz srbskih krogov: Posredovanje treh carskih vlastij s tem, da je bil odposlan avstro-ogersk zastopnik v bolgarski glavni tabor, pomirilo je za zdaj pokanje topov. Ne glede na nekatero poznejše motenje, katero je provzročila slaba komunikacija, deloma pa nedorazum, počiva orožje zdaj na bojišči ob Nišavi, kakor tudi ob Dunavu, in najbrže se sklene premirje. Ali pa bode peljalo to k miru? Ali mu bode sledilo drugo dejanje vojne žaloigre? Srbija potegnila je v pivi vrsti meč v ta namen, da uvede prejšnji položaj V slednjih dnevih v Carigrad došla poročila naznanjajo pričetek turške akcije, katera, če ima sploh jasen smoter, more samo veljati ohranitvi berolinske pogodbe. Ker je ona ovira pri razvijanji dogodkov v za Srbijo jedino sprejemno smer, katero so evfemistično konferenca zvali, od-pala, sme se upati, da po med narodnih pogodbah storjene zakonite razmere v vzhodni Rume-liji pridejo zopet do veljave.
Srhiju ti pri tona iit? oviralo, da vtakne meč zopet v nožnice, kajti nevarnosti, katere so pretile njeni bodočnosti, bi z uničenjem revolucijskega dejanja z dne 18. septembra izginile. Srbija bi potem, če tudi ne po polnem zadovoljena, vender ne da bi se odrekla bodočnosti, podati Bolgariji roko v spravo, časten mir na tej podlagi našel bi v srbskem narodu odobravanje, v po-litiških krogih Srbije gotovo priznanje.
Se bodo li pogoji, katere bode kneževska bolgarska vlada stavila, dali spraviti v tak okvir? Razlogov za to bi bilo dovolj. Čas ugodnih uspehov je pač potekel bolgarskim četam. Drugi srbski nabor je skoro polnoštevilno prišel na bojišče. To so vojaki, kateri so „vojaški krst“ prejeli uže v obeh zadnjih srbsko-turških vojskah Spolnili bi
Q_’Gunnell podal se je na krov in je ondje opazoval pomorščake pri delu, ki so potegnili jadra doli in jih zlagali. Kar naenkrat pa zagleda, ravno ko se je zablisknilo grozno, postavo svojega preganjalca, ki je proti njemu stegnil roko, spustil na tla črno zapečateno pismo ter potem zginil.
Nemožno je opisati osupnenost nesrečnika. Uvidel je, da ni zanj več rešitve. Krvavelo mu je srce od bolesti in obupnosti.
Ko je prišel k svojemu sorodniku, ni ga ta skoro več spoznal, tako je bil izpremenjen. Bled je bil ko smrt; vročinska mrzlica glodala mu je življenje. Mesto poprejšnje dobrovoljnosti, ki ga je odlikovala, postalo mu je sedaj lice temno in čmerno, pridružila se je še velika otožnost, videl se je zoprn in tudi veliko starejši nego je v istini bil. Njegov sorodnik se je čudil njegovi izpre-inembi in je bil v velikih skrbeh; prosil ga j neprestano naj pove, kaj mu je. A vedno se je izogibal dati odločen odgovor in minulo je uže več tednov, a niti uajmanje stvarice niso zvedeli od njega. Nekega dn6, ko sta se 0’Guunell in njegov sorodnik sprehajala se ob kanalu, ki deli jedno glavnih cest v Amsterdamu, nagovarjal ga je ta
brez dvojbe nadeje, katere stavi kralj in domovina v^nje. Srbija more zdaj sovražniku postaviti nasproti 100 000 bojevnikov. Z živežem oskrbovali bi se po železnici, katera pelje po bogati žitorodni dolini Morave. Pogum vojske je neomajan in narod požrtvovalen. Dalje se ne sme prezreti, da ima vojska grozovite pozicije pri Nišu na razpolaganje. Vseh teh prednostij nima bolgarska vojna, katera se od operacijske črte vedno bolj oddaljuje. Da bi vojaške vrste nadomeščala z drugimi izvrstnimi četami, ni misliti Knez Aleksander bi torej pač imel vzroka dovolj, s Srbijo skleniti mir na častni podlagi, če se položaj uvaževa tako tudi v bolgarskem glavnem taboru in Če hot.6 Srbiji priti do pol poti naproti, ali če jo želijo ponižati, to morajo pokazati prihodnji dnevi. Za nas Srbe je gotovo, da bode kraljeva vlada mogla sprejeti le tak mir, kateri bode ugajal časti Srbije ter jej ne nalagal nikakih bremen.
Belgrad, 6. decembra. O sklepih zadnjega vojaškega svdta se skrbno molči. Čuje se, da se je za vso Srbijo sklenilo izimno stanje.
Plovdiv, 6. decembra. Včeraj sim došla turška komisarja Lebi effendi in Gabdan effendi nista bila oficijelno sprejeta.
Dunaj, 7. decembra. „Montagsrevue“ poroča, da so se vlasti zopet obrnile do Srbije in Bolgarije, naj gledata na to, da se kmalu sklene premirje.
O znižanji cen za postrežbo in oskrbovanje nmobolnili v blaznici v Ljubljani in na Studencu.
Predložil je deželni odbor naslednje poročiloj: Slavni deželni zbor dal je v 14. seji dne 18. oktobra 1884 deželnemu odboru nalog „z redom usmiljenih sestra zaradi prenaredbe pogodbe od dne 21. avgusta 1880 in znižanja nekaterih cen na podlagi dotične deželnemu odboru stavljene ponudbe in z ozirom na gradivo, katero se je v tej stvari nabralo, stopiti v dogovor v to avrho, da se z redom usmiljenih sestra gled6 oskrbovanja in postrežbe umobolmh na Studenci sklene za deželni zaklad ogodneja pogodba.
Ko bi pa deželni odbor tega ne mogel doseči, se pooblaščuje, redu usmiljenih sestra odpovedati pogodbo od 21. avgusta 1880 do lf>. avgusta prihodnjega leta.“
O izpeljavi tega ukaza usoja se deželni odbor poročati sledeče:
Ko je red usmiljenih sestra zvedel, da je deželni odbor predlošil visocemu deželnemu zboru poročilo od dne 8. avgusta 1884 zastran vpeljave lastne režije v blaznici na Studencu, stavil je s poročilom od dne 14. septembra 1884 deželnemu odboru ponudbo, da hoče, dokler se žitne cene ne zvikšajo, odjenjati pri cenah za kruh, in vsled tega v bodoče zahtevati za porcijo črnega kruha
[ osebno nujno, naj povč vzrok neznosnemu svojemu stanju. 0’Gunnell molčal je neprestano.
„Ako vas peče vest," pravi mu njegov sorodnik, „zaradi kakega zločina, dobro bode, ako si poiščete tolažila v sveti veri.1*
„Ob,“ vzdihne globoko kapitan, Jaz ne morem moliti. Tega tolažila uže dolgo več nimam. Le današnji dan mi je še živeti in vender ne morem moliti. Moj preganjalec ml je vedno za petami. Vsakega prvega v mesecu ga gotovo vidim naj sem kjerkoli, ki me opominja na neizogibni bližnji konec življenja. »Poglejte, poglejte!" zakriči tresoč se ter pokaže s prstom na velikega moža, ki je korakal na nasprotni strni kanala: „Tu je!“
Morali so ga nesti domu; bil je tako slab, da ni mogel stati. Ker je trgovec bil prepričan, da je bolnikovo neznosno stanje le posledica prenapete domišljije, dal mu je k postelji postaviti uro, ki je kazala za pol ure naprej. Toliko je bil vender poizvedel, da gre tu za gotovo določeno uro, po preteku katere je bilo upati olajšanja.
Kolikor bliže je pa prihajal usodni trenotek, toliko huje je postajalo bolniku
h 24 lotov 4 krajcarje, in za porcijo belega kruha 2 krajcarja povračila, tedaj pri prvem 2 krajcarja in pri zadnjem '/s krajcarja menj, kakor prej. Ceno za porcijo vina, to je ‘/a maslica volje je znižati od 5 krajcarjev na 4 krajcarje, pri družili jedilih pa ne more ničesar odjenjati. Kar se tiče postrežbe blaznih, pripravljen je red od sedanje cene 2 krajcarja za jedno osebo na dan odjenjati, ako mu ne bode treba več pripravljati kopelji-To ponudbo je pa red zopet umaknil ter novo od dne 25 septemra 1884 predložil, v kateri izjavlja, da znižanje cen pri kruhu, vinu in postrežbi velja samo za III. razred, a ne tudi za I. in II razred (deželni odbor št, 6694, 6794, 6999, leta 1884).
Da bi se vsaj nekaj prihranku takoj doseglo, naznanil je deželni odbor potom ravnateljstva deželnih dobrodejnih zavodov redu usmiljenih sestra, da dotične od reda ponudjene znižane cene pri kruhu in vinu ter pri režiji od 28 kr. na 26 kr. zadobč pričenši s 1. decembrom 1884 veljavo, in da od te ddbe naprej ne bode več treba redu pripravljati kopelji, temveč da bode ist^ oskrboval zavod sam. Zajedno dobilo je ravnateljstvo deželnih dobrodelnih zavodov, in tudi deželno knjigovodstvo nalog, deželnemu odboru poročati, k;itere cene za režijo in hrano bi se dale znižati (deželni odbor št. 7783 1. 1884).
Knjigovodstvo utemeljilo je v obširnem svojem poročilu gledč režije in hrane mnenje, da je:
1.) Pri režiji povračilo s 28 kr. za osebo na dan veliko prenapeto, ker v ljubljanski blaznici, v kateri mora red tudi oskrbljevati kurjavo, znaša samo 24 kr. na dan, in je še ta cena v primeri z dotičnimi potn bščinami previsoka Vsled tega zadostovalo bi popolnem za režijo povračilo 24 kr., ter bi se pri znižanji povračila od 28 kr. na 24 krajcarjev prihranilo na leto 1400 gld.
2.) Glede hrane je knjigovodstvo mnenja, da pribitek ‘/l0 krajcarja, katerega je do sedaj red priračunil za 1 porcijo juhe k prvotni ceni, ni utemeljen, ker se po pogodbi sme le ob tem slučaji zaračuniti, ako tržna cena za 1 kilo mesa presega znesek 44,6 kr., kar pa do sedaj ni bilo-Povračilo za porcijo govejega mesa je popolnem prikladno tržni ceni na Studencu. Dalje bi se imela določiti cena za 1 porcijo belega kruha na lB/i« krajcarja in črnega na 4 krajcarje.
(Daljo prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Hrvatska opozicija provzročila je minoli petek v saboru zopet škandalozen prizor pri predlogu, naj se ban in sekcijski načelnik posadita na zatožno klop. Ko je Tuškan utemeljil ta omenjeni predlog, dejal je Popovič, da opozicija igra pogubno igro ter zlorabi govorniško svobodo ter poslansko nedotakljivost. Na to nastal je med opo-
Ura bila.*je pet. Vse je bilo tiho. O’ Gunnell zrl je nezavedno okolo Bebe. Težek vzdihljej ušel mu je iz prsi, in videti je bilo, da lože diha. Tako pretekla je jedna četrt ure.
Kapitan izrazil se je, da bi rad malo zadremal. V onem trenotku pa so se odprla vrata in v soho je stopil človek, kateremu se je z noše videlo, da je Irec. Bolnik se je vzdignil z ležišča, je arpo uprl oko v tujca ter se zgrudil mrtev.
Proganjalec in prouzročitolj O’ Gunnellove zgodnje smrti, bil je O’ Darcy, ustreljenega brat.
Slike v novem deželnem muzeji.
Slovenski naš slikar g. Jurij Šubic je dovršil te dni v novem doželnem muzeji kranjskem portrete onih slavnih rojakov, katerih podob«; imajo po sklepu deželnega odbora lepšati strop vestibula Ko vstopimo skozi glavna vrata, znpnzimo ravno nad vhodom v stopnjišče sliko barona Valvasorja, čegar lice je pač vsakemu znano po bakrorezu v njegovi znameniti knjigi. Slikar je posnel glavne poteze po onem starem delu, a vsled drugačnega prostora (portreti so slikani v velikih
zicijo ropot in sikanje. Baron Rukavina, predsednik kluba Starčevičijancev, je upil: Ne izzivajte nas! Predsednik: Obnašajte se, kakor se kavalirju spodobi. (Zopet ropot.) Rukavina: Mislite, da smo svinjski gonjači! Predsednik: Predlagani, naj se posl. Rukavina (skočivši pred predsednika kažoč z roko nanj): Lopove, za 500 sej! Lopovi, med vami niti sedeti nečem. Klici na desni: Ven z njim! Fej te bodi! Rukavina: Uže grem! (se oddalji. — Na to se je vršilo glasovanje in Rukavina je bil z vsemi proti 13 glasovom izključen za 60 sej; predlog o zatožbi bana se je istimi glasovi odbil.
Tuje dežele.
Francoska vlada dobiva iz vseh okrajev dopise, v katerih se izreka ugovor proti nameri, da Francozi zapustijo Tonkin, ter izraža grajo, da zbornica tako postopa v tem vprašanji, katero sa tiče časti in interesov Francoske.
Španski Karlisti imajo malo nadeje do kakega uspeha, ker se je tudi papež odločno izrekel za kraljico Kristino. Skušali bodo uneti kak upor, •n za to se hočejo poslužiti republikancev. A ne bode se jim posrečilo, kajti slednji izrekli so uže, da hočejo mirovati, če se bode vladalo svobodomiselno; po uporih nikakor ne hot6 doseči republike, marveč prizadevali si bodo doseči to po zakonitem potu.
Angleški liberalci imajo mnogo sreče pri novih volitvah v parlament in priborili si bodo večino. Vender navzlic temu poroča BObserver“, ministersstvo Salisburyjevo pred shodom parla-menta ne odstopi, marveč hoče mu predložiti še v»žne zakonodavske reforme.
V Mejiki, in sicer v deželi Nuew Leon, vstal j’e upor, uže so bili boji in bati se je, da se vstaja razširi. Uporniki hočejo sedanjega ministra notranjih držav, po imenu Rubio, posaditi na prestol državnega načelnika.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(III. soja 5 decembra.)
Predsednik : Deželni glavar grof Thurn-Valsas-8>na; vladni zastopnik: c kr. dežolni predsednik baron Winkler.
Ko so jo prečital in odobril zapisnik zadnjo sejo, naznanil j0 gospod deželni glavar došle peticijo, katere 80 se oddale raznim odsekom.
Na to naznani gospod deželni glavar, da mu je P°sl' g. Šuklje izročil dva samostalna predloga, in 8lcer o uravnavi Krko in o pregledu vsega dožel-
l,eBa volilnega reda. katera predloga smo omenili uže v sobotni številki. Gosp. posl. Šuklie utemeljeval bode ta dva predloga v jedni prihodnjih sej.
Posl g. baron Apfaltrorn in drugovi stavijo c- kr. deželno vlade interpelacijo, kedaj se razglasi
0valih) moral je podobi marsikaj dodati in jo z,|atno povekšati. Tako je nastala iz nadprsne slike skoro polovica telesa. Umetnik je prvotnemu 0riginalu dodal roki -- desnica počiva v rudečem, Hv'leuem pasu, levica pa sloni na držaji meča in Pergameut, na katerem čitamo naslov Valvasorjevega glavnega dela: „Die Ehre des Herzogthuins ffrain«. Slikar nam na ta način riše slavnega rojaka kot zgodovinopisca, ob jednem pa kot vojaškega poveljnika: ,des Hertzogthumbs Crain im untern Viertel des Fuessvolkhs Haubt.man“. Umet-nik opustil čelado, ki jo kaže originalna podoba —. paC zaradi črte v kompoziciji — a ogrnil viteza b tedaj običajnim plaščem.
Na desni strani vestibula gleda na prišleca Preblagi mecču slovenski, baron Z. Zois, slikan l>0 originalnem potrStu iz tukajšnje biblijoteke. A umetnik je sledil tudi pri ti sliki samo črtam lica, drugo pa je originalno njegovo shvatenje. V 'lasnici Zoisovi opazujemo gosje per6, v levici pa ^jigo, v katero namerava učeni mož ravno nekaj Opisati ali pa preudarja zapisane besede -- to je vt>s slike. Okrog vratu visi zaslužnemu rojaku ce-Sli>'sko odlikovanje, visok red, katerega nima ori-
in izvrši postava zaradi odveze pravic za duhovnike, I cerkve, župnijo itd. (postava o kolekturi)?
Gospod deželni predsednik baron Winkler izjavi, da hoče takoj odgovoriti na interpolacijo. Postava o kolekturi more razglasiti le zajodno z razglaševanjoiu dotične zvršilno naredbe. Gospodje interpelantje so trdili, da vlada obrača svojo pozornost drugim menj važnim zadevam, izvršilna naredba za odvezo kolekture pa so do sodaj še ni razglasila Na to odgovor: De-žolna vlada se jo bavila z izvršilno naredbo tor jo tudi uže dovršila. Vender ni pri tem samo kompetenten deželni predsednik, marveč c. kr. miuisterstvo za notranjo zadeve, kateromu je bila dotiuna izvršilna naredba uže zdavna predložena, a šo do zdaj ni došla nazaj, ker se morajo razna ministerstva o tem posvetovati. Sicer pa to, da se je izvršitev postave nokoliko zakasnila, ni nikaka bistvena škoda, in c. kr. okrajna glavarstva, katora bi imela izvrševati postavo, so silno z delom preobložena; razno nove postave, kakor odprava ubožnih blagajnic. vojaška taksa, šolske zadeve itd. jemljo okrajnim glavarstvom toliko časa, da bi jim ga malo preostajalo še za izvršbo odveze od kolekture. C. kr. okr glavarstvom so je v slednjem času delo podvojilo, no da bi so bilo nastavilo več uradnikov, torej jo fizično uemožno na vse zadevo obračati ob jednem vso pozornost.
Sicer pa se menda med narodom tudi no čuti posebna potreba po hitri izvršbi to postave, gospodu deželnemu predsedniku vsaj do zdaj ni znaua niti od občin, niti od udeležencev uikaka pritožba niti želja po hitri izvršbi Konečuo zagotavlja gospod dežolui predsednik, da, ko hitro dospe ministersko potrdilo omenjeno izvršilne narodbe, bodo gotovo politična oblastva z vso natančnostjo in hitro izvršili omenjeno postavo.
(Konec prihodnjič.)
— (Imenovanja in p ro m ešče n j a.) Okrajni sodnik Janez Bric premeščon je na lastno prošnjo iz Vipavo v Radovljico; sodnijski pristav v Ribnici, Janez Nosan, imenovan je okr. sodnikom v Vipavi; sodniki so imenovani:	sodnijski pristav v Celji dr. Amon Zhuberpl Okrog za Šoštanj; premeščeni so sodu-pristavi: Anton Brumen iz Metl:ke v Slov Bistrico, Rotšodl iz Smarija v Maribor; dalje imenovani so sodniki: Wenger za Št. Lenart in Langerholz za Ptuj, sodn. pristav pri okrožni sodniji v Rudolfovem. Bon edikt imenovan je pristavom pri okrožni sodniji v Celji; sodnijskimi pristavi so imenovani avskultantje Alojzij Dok sat za Šmarije, Josip Rotner za Ribnico in Franco Garzarolli za Metliko.
— (Ogradbe hudournikov na Gorenjskem.) Kakor čujemo so poizvedbo o vzrokih in nasledkih zadnjih povodnij na Gorenjskom, o katorib poizvedbah smo svojedobno nekaj poročali našim častitim čitatoljem. uže v tej meri napredovale, da je na njih temelji pričakovati, da se bode našomu doželnemu zboru šo v teku zdanje sosijo predložil načrt postavo o ogradbi iu uredbi hudournika „Trebiž" pri Ratečah.
ginalna podoba, a vidi se na zuanem litografičnern portretu, ki upodablja Zoisa v historičnem vozičku,
v katerem se je vozil hromi mož po svojih sobanah.
Zoisu uasproti je naš pevec-buditelj Valentin Vodnik. Z bistrim očesom in milohnim obrazom se ozira doli na sedanji rod, ki hvaležen obožava spomin njegov. Temnovišnjev plašč pokriva pesnikove rame; v roki drži knjigo — pač pesmi svoje — kazalec desne roke pa ima vlaknen med liste; morebiti v duhu premišljuje nesmrtne verze, katere je bil ravno zapisal svojim rojakom, morebiti mu šun>6 po ušesih blagoglasni stihi:
„Ne hčere, ne sina,
Po meni ne bo . . .“
Na četrti strani, ravno nad vhodom, je podoba slavnega kranjskega diplomata in etnografa Žigo Herbersteina. Umetnik ga nam riše kakor starega moža, odetega z dragocenim, z zlatom okrašenim kožuhom, ki mu ga je podaril ruski car. Roko ima vzdigueno, kakor bi razlagal samo-silniku ruskemu pomen in moč zapadite države, ki ga je poslala na njegov dvor. Ulagi in interesantni obraz čestitljivega starčka je moral vzbu-
— (Slovensko gledališče.) Včoraj pred stavljala se je igra:	„Star korporal". Glavne uloge izvele so so s toliko spretnostjo, da je bilo občinstvo kar očarano, in ploskanja ni bilo konec; tudi manjšo uloge so se izvršile povoljno. Gledališče je bilo dobro obiskano. Natančnejše poročilo zaradi pomanjkanja prostora moramo odložiti na prihodnjič.
— (Dar.) Gospa Josipina Hot.schewar v Krškem darovala je tukajšnji Elizabetini otroški bolnišnici 30 gold.
— (n Ljudske knjižnice*) izšla sta ravnokar 21 in 22. zvezek, katera prinašata nadaljevanje in konec „Beneške svatbe1*, potem pripovedno pesem v XX. spevih: „Potrovška Mati božja1*. Zložil J. Fran-kolski, konečuo pa še nekaj kratkočasnic, katero jo nabral in spisal Stefan Kovačič, nadučitelj — V vabilu na uaročbo za 1. 1886. pravi izdatelj in urednik ^Ljudske knjižnico1* med drugim; S pomočjo blagih, res požrtvovalnih naših sotrudnikov, kateri posvečujojo nesebično svoje čilo moči rodo- in domoljubnemu po-vzotju, hočomo tudi zanaprej po dozdanji poti hoditi iu si prizadevati, če mogoče, še temoljiteje zadostovati stavljeni si svoji nalogi. — Z ozirom na t<5, obračamo se do vseh prijateljev svojih bodi si naročnikov, bodi si sotrudnikov z prijaznim vabilom, da »Ljudski knjižnici “ ostanejo verni podporniki tudi v bodočem letu Naj se pa tudi blagovoljno potrudijo širiti jo med narodom in jf pridobiti koliko toliko uovih prijateljev. „Ljudska knjižica" izhaja dvakrat na mesec in velja za colo loto 1 gld. 70 kr., za pol leta 90 kr, za četrt leta 48 kr. s pošto vred Posamezni snopiči veljajo 6 kr., po pošti 8 kr. Naročnino naj se blagovoli pošiljati Lav. Kordešu, Maribor, šolske ulice št. 2.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu/'
Moskva, 7. decembra. Nemško gledališče je pred predstavo deloma pogorelo. Prostor za občinstvo je popolnoma zgorel; 8der je ohranjen. Obleka in drugi lišp je deloma rešen, a pokvarjen.
Bndimpešta, 7. decembra. Liberalna stranka sprejela je postavni načrt o podaljšanji mandata v generalni in specijalni debati
Dunaj, 6 decembra. Vladni svetovalec Jakob Falke imenovan je ravnateljeljem avstrijskega muzeja, in ob jednem dobil naslov dvornega svetovalca.
Telegrafično borzno poročilo
z dni 7. decembra.
giii
Jednotni drž. dolg v	bankovcih......................82	16
>	>	>	>	srebru.........................82	(55
Zlata renta............................................108'76
6°/p avstr, reuta...................................... 99	90
Delnice nirodne banko.................................. 878’ —
Kreditne deluico....................................... 286 —
London 10 lir storling.................................126 70
20 frankovec.............................................. 9'986
Cekini c. kr..............................................  6.97
100 drž. mark..............................................61-80
jati povsod spoštovanje, celd ua tedanjem polu-barbarskem ruskem dvoru. Ko se je Herberstein šolal, zvali so ga sošolci — tega je zdaj kacih 400 let — ,windischer Kodrotz". Mož je pokazal svetu, kaj zmore slovenski „kodrovec*; spomin ujegovih del živi še danes, ko so pretekle štiri stotine let! —
Tako nam je umetnik slavno naše rojake upodobil z ozirom na ujibov pomen. Ne dolgočasnih potrfitov, ampak z življenjem in pomenom ua-vdihnene podobe nam je naslikal in s tem pokazal, da je moči tudi stare, oglate originale poživiti in interesantne napraviti. Žal, da prostor ni posebno ugoden. Tukim rojakom, kakoršni so opisani štirje, pristojalo bi pač drugačno mesto, kjer bi jih narod lože opazoval iu cenil, kakor v stropni višini. Umetnik pa je rešil svojo težavno nalogo tako ugodno in storil, kar je mogoče v takem po-ožaji. PortrSti Valvasorja, Zoisa, Vodnika in Herberstein bodo gotovo uašli povsodi obširno zanimanje in zasluženo oceno.	(Ljublj.	Zvon	)
Tujci.
1)n6 5. d]ecembra.
Pri Maliči: Blau, trgovec, z Dunaja. — Rosinger, trgovec, iz Trsta. | David, c. kr. lajtenant, iz Pulja.
Pri Slonu: Taucher, Schefer, Bach, Baile, trgovci, z Dunaja. — Poličer' potov., iz Gradca. — Jutkovits, potov., iz Trsta. — Matzy, potov., iz Milana. — Chicherio, trgovec, iz Bellinzone. — Videmček, župnik, iz Osilnice.
Pri Virantu: Skubic iz LaniS. — Singer, trgovec, iz Idrije.
Samo «Ricliterjev	v	/
Pain-Expeller
z kotvico*
je pravi, in ta preparat, s kojim se kot znano čudovito povoljno ozdravlja protin (giht) in revmatizem. To staro, sknšeno domače zdravilo se prodaja po 40 in 70 kr. skoro po vseh lekarnah. Glavna zaloga: Lekarna« pri zlatem levu», Praga, Staro mesto. V Ljubljani: E. Birschitz. A
 ____________________ (145)	10-3 ^
Konkurencija
konjskih plaht!
Neka uže 50 let obstoječa c.es. kralj. dež. priv.
tovarna za koce in plahte
pooblastila nas je, da bi mogli z novo se prikazavSo konkurenco temeljito tekmovati, njeno izdelke iz istinito solidnega, rcellnega in dobrega blaga, namreč
Ui*ȴ*li so:
Dnč 4. decembra. Anton Mejak, delavec, 58 let, Cesta na Grad St. 12, srčni mrtvoud.
Tržne cene.
V Ljubljani, 5. decembra.
Hektoliter banaSke pšenice velja 7 gld. 17 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 04 kr.; ječmen 4 gld. 39 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 90 kr.; proso 5 gld 4 kr.; tur-Sica 4 gld. 86 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča liektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 90 kr., salo po 74 kr., Špeh po 52 kr., prekajen pa 64 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 3 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 50 kr., drobniško po 35 kr, — Piške po 47 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 05 kr., slame 2 gld. 05 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
velikih, debelih, širokih in nepokončljivih konj; _	jJRPjSgMsf	»kih plabt prodajati.
T® plahte so 190 cm.
W' dolge in 130 cm. Široke, imajo barvne obrobke ter so debele lik deska, /f JjI	jjjBKa	tedaj	v	resnici	nepo-
Razpošiljajo se pr<5ti gotovini ali povzetji. — Vsak dan se razpošiljajo na vse dele sveta te plahte in so povsodi jako omiljene, ker iste rabijo i za posteljne odeje in so preje veljale več nego dvakrat toliko.	(181)	4—1
Naslov:
Exportwarenhaus „zur Austria",
■Wien, Ober-Dobling, Mariengasse 31,
v lastni hiSi.
Pazi naj se natanko na adreso. Wl
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih listih.	(66)	36-23
Meteorologično poročilo
Stanje baro-mo tra v mm
Mn krina v mm
Čas
opazovanja
Tempe-
ratura
V našem založništvu je izišel na svitlo
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
drugi pomnoženi natis
7. zjutraj
2.	pop. 9. zvečer
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
V naSem založništvu se dobiva
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Predelal H. Maj ar.
Trije deli — 436 strani, 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani I gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 65 kr.
O tej knjigi piSe prvi naS leposlovni list »Ljubjj. Zvon>: »Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naSe mladine in književnosti naSe bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. PriSla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močdn, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naSi književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-TomSičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači po slovenskih hiSah in šolskih knjižnicah.*
Račune, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine
izgotovlja v mičnej izvrSbi in po nizkih cenali
izvorno normalno perilo
renomirani, tostranski izdelek tovarniške družbe za pleteno robo v Toplicah, najboljše kakovosti in izdelovanja	za
25 prot. cenejše
kot vsi drugi izdelki, o čemur naj se p. n. kupci v lastno korist blagovolijo prepričati.
To je jedini tovarniški izdelek, koji se vsled propisanega postopanja pri pranji ne skrči.
male	sred.	male	sred.	vel.	večje	velike
S zimske srajce	gld. 2,80	3,20	3,50	3,75	4,30
K poletne *	*	2,60	2,90	3,15	3,65	4,25
Vse srajčne velikosti v vseh širokostih okolu vratu in spodnje hlače vsake trebušne Sirokosti so na prodaj, ter prosimo, pri naročevanji vselej naznaniti tudi mero.
Vsi normalni predmeti, kakor i žoki, nogovice, rokavice, trebušni pasovi, grevci za kolena in žile oddiliavice, dalje normalno blago in normalna volna za pletenje so v zalogi.
Ilustrovane cenilnike s pomožnim navodilom in natančno naznačbo cene vseh normalnih predmetov razpošiljamo brezplačno in franko.
KI einmayr& Bamberg
v Ljubljani.
eizELein.ll©-
Vračujoč se z nakupovanja glasovirjev z Dunaja v svrho popolnjenja zaloge moje, priporočam za bližajoče se božične praznike svojo dobro izbrano
zalogo glasovirov
fw\\	Z varnostno znamko topliške tovarniške družbe za pletenino
:V zaznamovano normalno perilo uznalo se je vsled kemično-mikro-,':R skopiške razkrojbe za prirodno barvano, iz čiste ovčje volne dpi brez rastlinske primesi in ob jednem s preiskanim in s štampilijo .;/*J »Prof. dr. G..Taeger* zaznamovanim stuttgartskim blagom za pranje / po polnem jednakovrednim.
Ljudovlk Liochti s. r., profesor tehnologiškega obrtnijskega muzeja na Dunaji.
Jedi no zalogo ima:
Weldler & Budie, c, kr. priv. tovarnika perilnega blaga.
Glavna zaloga: Dunaj, I., Tuchlauben 13.
Podružnica: I., Kilrntnerstrasse 22.
Perilo za gospode, gospe in deca v najlepSih oblikah in po najnižjih tovarn, cenah.
Naš bogato ilustrovan katalog perila z proračunjenimi troski za nevestine in otroške opremltve razpošiljamo brezplačno in franko.	(163) 6—6
p. n. občinstvu. V istem se nahajajo kratki in Mignon-glasoviri s pravimi in prekrižanimi strunami, pianine itd., kakor tudi
kratek glasovir s prekrižanimi strunami in dvojnim skala-resonatorjem patenti
Prekrižani kratki glasoviri s petero razkoračbo, celim kapotastrom, sedmemi oktavi in slonokoščeno klavijaturo prodam za fiksno ceno 400 gld. pod petletnim poroštvom, z ravnimi strunami za 360 gld. in 380 gld.
Vsacega prijazno vabim, da si ogleda mojo zalogo, ter se priporočam ob jednem za vbiranje glasovirov.	S odličnim spoštovanjem
Ferd. Dragatin
(174)	Florijanske ulice št. 38.
Odgovorni urednik J. Naglifi.
Tifik»U in z»li*r»U Ifl. '. Kloininn ( r A Fnd Bkmborg v Ljubljani