Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. fo peitl jcr«]tnaa: n šele aapraj 2B K — h pel Ittu čatrt ' nateo 13 » — > . 6 > 50 » > 2 » 20 » V iiprav»l§tvH prejemal: za c»lo teto naprej 20 K —h pal leta » 10» —» Jjtrt » ► (5 „ — > mnsso » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 h as mec&c. Političen list Zel slovenski narod. NaroAnift« lir Inasrate sprejema upravništvo t K^tol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. A, Rokopisi se ne rraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejem&jo. Uredništvo je v Bera« niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzeta i! nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. htev. 287. V Ljubljani, v soboto, 12. decembra 1908. "V V V i A,AAItt Imeti — dafi. Od zaključenia deželnega zbora kranjskega sem je vsa pozorne st javnosti obrnjena v delovanje strank med ljudstvom. Kajti uspsh ali neuspeh obstrukcije je odvisen od tega, katera stranka potegne ljudstvo za seboj. A dosedanji razvoj ni pokazal tega, kdo potegne ljudistvo na svojo stran. Nasprotno: pokazalo so je, k d o j e 1 j u d s t v o. Premislimo dejstva! Katoiiško-narodna stranka je pokazala, da je v njenem taboru ljudstvo. Sa več: pokazala je, daje v njenem taboru inteligenca, sila napredka, moč gospodarskih in političnih idej. Tega ne more nihče tajiti, kdor zasleduje razvoj v zadnjih mesecih. Liberalna stranka je pokazala le, da je podobna onemogli, klepetavi, zlobni starki, ki izkuša z zabavljanjem zakriti svojo ne zmcžiiost. La primerjajmo ! Katol.-narodna stranka ima vaak teden obilno javnih ljudskih shodov. Po 17 shodov en dan — to je znamenje sile! Liberalna stranka ima semtertje kak shodek, ki je prirejen edino-le zato, da bi se zakrivala njena onemoglost. Katoliško narodna stranka kaže mnogo vrlega, mladega naraščaja, ki že zdaj pogumno na6tcpa na shodih. To jo sad njenega dolgotrajnega, vzgojnega delovanja mad ljudstvom. Liberalna stranka ima svoj alfa in ornega v dr. Tavčarju. Ko bi tega na bile, bi sploh nobenega shoda sposobna ne bila, kajti dolgočasnost dr. Ferjančičevih izgovorov se pač ne more več upoštevati kot politični faktor. Tu ni naraščaja, ni talentov, ni idej. Liberalna stranka jo podobna res ie tolpi jastrebov, ki zavistno gleda na slovensko ljudstvo in čaka, kjo debi kaj mrhovine za dušno hrano. Liberalna stranka jo pa notranje popolnoma shirala. To se vidi najbolj v dveh dejstvih: V naivno ponižnem obnašanju proti vladi in v služabniški zvestobi proti Nemcem. Kje so kvcdri? Kje je vsa bojevitost, s katero so se nekdaj por.ašale ta male korifaje? Tako daleč so prišli, da so »Narod« niti tega dejstva ni upal zapisati, da je baron llein preprečil predavanje Makedoncev v Ljubljani, ki je bilo dovoljeno v Trstu, ampak z občudovanja vredno neumnostjo izgovarja kranjskega deželnega predsednika ter pozivlje očitno svoje pristaša, da morajo visoko častiti njegov vladni zistem! O volilni reformi streljajo ti gospodje enega kozla za drugim. V Rib&ici so ob duhoviti navzočnosti dr. Tavčarjevi sklenili sledečo značilno izjavo: »Vpeljava sfilošr^gjfa^.^Te^JjJne pravica danes ša ni u spremeni sedanji po parlamentarni V kuriji veleposestnikov ' naj voli vsak", kdor plačuje vsaj 200 kron zemljiškega in hišnega davka, bodisi da je njegovo posestvo vpisano v deželno desko ali ne.« Torej »času primerno« ! Ali veste, gospodje, kaj jo »času primerno* ? Cabu primerno je, da so oni, ki niso niti zmožni,"da bi vodili politične pesle, niti nimajo ljudskega zaupanja, izgubili predpravice, ki jih vživajo vsled zastarelih krivic. Oda liberalna stranka nima poguma, izreči odkrito besedo : V slovenski deželi pravico slovenskemu ljudstvu ! To jim »danes ša ni umestno in nujno«. Co premislimo, da jo liberalna stranke, versko popolnoma odpadla od krščanstva in da je intelektualno in moralno posirovela do toliko stopinje, kakor to z grozo opazujemo na njenih podlih glasilih, moramo pač vzklikniti : Nsša politična bilanca izkazuje banke« rot kranjskega liberalizma. V rubriki »dati« ima ta stranka žo toliko dolga, da jo moramo z vso energijo prisilili, d-s res tudi da iz rek oblast, ki jo vživa po krivici. Zato pa naprej z delom med ljudatx'om! V boju za zakon in (Govor poslanca dr. P 1 o j a v državnem zboru dne 24. novembra 1903.) Korber — str&nkar. Vinoka zbornica! Gospod ministrski predsednik si je postavil princip, ki stremi za tem, da se ne sme izpolniti nobena še tako opravičenih narodnih, gospodarskih ali kulturnih zahtev slovanskih narodov, ako ne dovolijo nemške stranke. Ta veto-pravica nemških strank glede vladnih in upravnih stvari vsekakor ni združljiva z značajem uradniške vlade, ker ga ji vzame in ji pritisne značaj strankarske vlade. (Pritrjevanje.) Gospod ministrski predsednik si je izbral sploh prav čudsn vladni in upravni sistem, ki so da v kratkem označiti : Korber — gospodar. Bolj ali manj skrito pedpiranje nemških želj, naperjenih zoper opravičene narodne, gospodarske in kulturne zahteve slovanskih narodov ; izkoriščanje proračuna za politične namene (resnično I); iz^esavanje vseh latent-nih rezerv našega proračuna, naših financ, poraba slučaj n h dehodkov in premoženj za redno so ponavljajoče izdatke, edino v svrho, da bo pokrije primanjkljaj, ki glada iz vseh kotov našega preračuna, in da sa to breme, ta skrb za pokritje deficita, ki se že prihodnje leto z vsemi umetnostmi ne bo dal več utajiti, zvali na bodočo vlado, bodočega finančnega ministra, dalje dalekosc-žno, že nedovoljeno vplivanje javnega mnenja. Gospod ministrski predsednik meni v tako resnih a j sodišča v Gradcu izdal nemlbj, ki narav-j !iu'< ' uitprotu i'ju tk»i tu-sedm.. Menim, da leži tudi v interesu sodne upravo, da se prouči, koliko je resnice na poročilu, je-li grof Gle;Bpach izdal taašno odredbo, in zato želim od ministrskega predsednika kot vodje justičnega ministrstva, da takoj začno preiskave, ali je res, da so bile izdane takšne naredbe od strani predsednika graškega višjega sodišča ali od strani kake druge justične oblasti na koroška sodišča. Ia če je to res, pričakujemo za trdno, da bo njegova ekscelenca najenergičnejše nastopila, da bode to stanje, ki nasprotuje postavi in pravici, čimpreje odpravljeno. Rizen tega zahtevam, da ministrski predsednik ukrene vse potrebno, da bodo pri koroških sodiščih nastavljeni stmo slov. jezika popolnoma zmožni uradniki, da ne bodo vsled pomanjkanja teh Slovenci trpeli škode pri svojih pravnih zadevah. Tavčar v Ribnici. Kadar dr. Tavčar priredi kak shod, »Narod" bahato piše celi teden, kot bi se bilo bogve kaj zgodilo. Ako bi mi tako popisovali svoje shode, bi naši čitatelji nikdar nič drugega ne dobivali v roke, kakor le govore. Le, da se »Narodovo" bobnanje z edinim shodom, ki ga je bila prošlo nedeljo zmožna liberalna stranka, primerno osvetli, priobčujemo sledeči dopis iz Ribnice: Dr. Tavčarju se ni obneslo, kakor je pričakoval, in tudi Rus iz Loškega potoka bi obžaloval, da je tako govoril, ko bi se zdaj trezno pogovarjal z Ribničani. V torek zjutraj je bila vsa Ribnica pla-katirana. A agitiralo se je za shod že dokaj prej, pa ne le po gostilnah in liberalnih prodajalnah — kar si naj klerikalni dobro zapomnijo —, ampak celo v — sodniji, kar za danes pribijemo! V soboto so bili udje bivše zadruge poklicani v sodnijo. Prišli so v obilnem številu! V prvi sobi je stal človek, ki je strastno agitiral za Tavčarjev shod — v sodnijskih prostorih. V sodniji naj ne pozna nihče strank, in naj se ne dela za nobeno stranko! Vprašamo g. svetnika Višnikarja: ali se je zgodil ta čin z njegovo vednostjo ali ne? In ako se je zgodilo to z njegovo vednostjo, naj pristojno mesto stori korake proti taki zlorabi sodnijskih prostorov. Poslanci naj o svojem času o tem ne molčijo. Če pa se je stvar zgodila brez Višnikarjeve vednosti, potem pa vprašamo g. svetnika, če misli v prihodnje preprečiti po sv-*)« moči tako zlorabo sodnih prostorov? Shod sam na sebi, ki se je vršil pri Arkotu, je bil žalosten, in za liberalno stranko pogubonosen. Vidi se, da je Tavčar dober le še za — političnega vžilkarja, zakaj njegove moči so opešale. Ljudje so pričakovali, da jim bo Tavčar kaj povedal o blagonosnem delovanju liberalne stranke, o Tavčar-Schwegeljanizmu, o podpori za nemški teater, o zaslužnem delu liberalcev za krošnjarje, ali da jim bo dal res kak koristen migljaj za to ali ono, a pričakovali so zastonj! Nekaj puhlih fraz, nekaj neslanih zabavljic, to je bil ves produkt Tavčarjevega shodnega govorništva. Saj pravimo — za vžitkarja! Kar pa je govoril potoški Rus, to pa je bilo tako, da je zrele možake oblivala rdečica, ko so poslušali. In če liberalec zardi od sramu, to se nekaj pravi! Govoril, je v takem tonu, da se danes celo liberalni pristaši s studom obračajo od njega in nje- Tu sem čutila, kako sladko se je boriti za očetnjavo. Poleg mene sta bila ranjena dva ustaša, a nekoliko naprej pa zopet eden, vsi najboljši strelci. Jaz sem držala zastavo. Svinec je brenčal krog mene, kakor roj bučel. Turška vojska je brojila okoli 600 glav, a nas je bilo le 15 ; eden del naših je odšel v drugo Btran. Boj je trajal dolgih 5 ur. Nekoliko krogelj je prevrtalo moje krilo. Sklenili smo, da se umaknemo. Umikajoč se smo streljali na zasedo bašibozukov. Bili Brno si blizu; skoro prsi ob prša. Dvignili smo se na naskok. Nekaj me zgrabi od zadaj in me drži, da ne morem naprej. Sprožim samokres in pogledam, a krilo se mi je zaplelo med trnje. V tem boju j« četa izgubila 4 mrtve in 3 ranjene. Od tega časa je bilo vse naše kretanje združeno z velikimi težkočami. Cele dneve sme bili brez kruha, hraneč se b travo, listjem in drevesno skorjo. A, da vam govorim resnico, muke nismo čutili. Težko nam je bilo tedaj, ko nam je zmanjkalo patron; a vstaši, ki so šli po nje, se niso vrnili ob pravem času. Dnč 3. rožnika nas napade na kraja Fasanlija blizu sela Smilemi, kjer se je vojvoda Dečev 3 dni junaški boril, turška vojska, ki ji po ogleduhih izvedela za naše počivališče. Vojvoda Stojmen skoči na noge in nas mahoma razporedi. Nas je bilo skupaj 17 glav, a Turkov okoli 300. Naša pozicija je bila dobra, a imeli smo malo patron ter samo tri bombe. Vendar je bil boj srečen. Turki so so se nam približali za 50 korakov, mi smo pa hitro porabili to priliko, da se oddaljimo. Začeli smo metati z višine na Turke kamenje. To je bilo za Turke znamenje, da nimamo patron. Pripravili sme se radi tega na napad; vrgli sme bombo, ki je razbila neprijatelje. Ko se je polegel dim, smo vrgli drugo bombo, od katere je padal sovražnik, kakor snopje. Čudni prizori: tema, nenadoma blisk in grom in turške vrste se trgajo. Ustaši, ki smo jih poslali po stre-ljivo, se niso vrnili. Pozneje smo zvedeli, da so jih ubili Turki. Bili smo prisiljeni, da prestopimo na Bolgarsko. Brez puške in streljiva v Macedoniji ni mogoče živeti. Pe 12 urnem potovanju smo dospeli de bolgarske meje. Ako tudi sem sedaj v slobodni Bolgarski, srce me vleče nazaj v Macedonijo, da pohitim na pomoč ustašem, ki se neustrašeno bore za „slobedo očetjave." Tako je končala svoje pripovedovanje Efrozina Pop-Ivanova. govc stranke. Z .to p.i rta oH na shrvJu poštene sl ila. Ker jo bil.o obilno žrevito klerikalnih poslušalcev, so jima gorke belili, tako da sta se nam zdela kakor dva medveda na razbeljeni plošči. Mislila sta, da je vsa Ribnica zanju gnojna zemlja, kamor bosta sejala, a gnojna je le v toliko, v kolikor je ognojena z gnojnico, ki je letela iz ust; sicer pa je Ribnica zanju še vedno — razbeljena plošča. Komaj je začel Tavčar govoriti, je že lopnil po škofu in duhovščini, a v Ribnici je mahnil neumno in zadel nerodno. Ko je dejal, da klerikalni poslanci ne bodo ničesar dosegli z obstrukcijo, so navzoči na vse grlo zagrmeli: „B odo, m o-r a jvo!" In vsa gospoda je prebledela, in dr. Sifrerju, ki je predsedoval, so se roke tresle, in je lepo prosil ljudi, naj bodo tiho, češ, saj smo tudi mi vas pustili zadnjič mirno zborovati Shod je bil zelo nemiren, ugovori so leteli od vseh strani. Ko je jel Rus govoriti, se je tako krčevito oklenil mize, da je prelomil zgornji ploh, kojega kos je zaropotal pod mizo, in ljudje so se mu prav sladko smejali. Tavčar zvoni, Rus zvoni, kakor bi bila mežnarja, a ne pomaga mnogo. Shod se hitro konča. V eni uri je bilo vse končano : vnagovor pripravljalnega odbora, nagovor Šifrerjev, (ki je še sedaj dolžan 200 K za ribniške reveže), kovaštvo Tavčarjevo, modrost Ru-sova, — vse to v eni uri. In vendar je imel neki Andoljšek iz Vel. Poljan še toliko časa, da se je naveličal kazati uradnikom svojo debelo pest. Vse to r eni uri. Videlo se jim je, da so tla vroča. Glavni kričači na shodu, ki so pritrjevali Tavčarju in Rusu, pa so bili — žalibog — učitelji: Mlakar iz Ribnice, pa Gregorač in Zupančič iz Dolenje vasi. Ljudstvo se zgraža nad tem, da odgojitelji njegove mladine z navdušenjem pritrjujejo takim stvarem, kakršne je govoril posebno Rus. Mnogo jih pravi, da bodo že povedali tem osrečevateljem mladine, zakaj ne pošiljajo svojih otrok v šolo, kadar jih bodo klicali na odgovor. S takim vedenjem se jemlje ljudstvu zadnje spoštovanje in zaupanje do šole! Ali hoče slavni dež. šolski svet storiti kake korake proti takim učiteljem, ki na tak način izpodkopavajo ugled šole, kakor se je to zgodilo v Ribnici ? Ljudstvo je radi tega ogorčeno nad učitelji in nad šolo! O tem še nismo govorili zadnje besede! — Učitelji pa naj si zapomnijo, da se s tem ljudstvu ne bodo prikupili ; in dokler bodo učitelji nastopali tako, toliko časa ljudstvo nikdar ne bo privolilo, da se jim na njegov račun zvišajo plače. Take ljudi naj plačujeta Tavčar in Rus ! Poslanci pa, ki zastopajo ljudstvo, naj se zvesto ravnajo po tej ljudski volji! Se eno! C. kr. kancelist v Ribnici Špende je igral na tem shodu vlogo reditelja, ali kali, se zadiral nad ljudmi, ki niso hoteli molčati izbruhom liberalne surovosti, jih suval in metal ven. Ali se to vjema s službo nepristranskega c. kr. uradnika? Kmetje sami so po shodu govorili: »Jaz bi mu bil že pokazal, ko bi ne bil v sodniji! Pa kaj hočem? Saj si potem ne upam v sodnijo !" To so istinite besede! Zopet živ dokaz, kako resnično se s tem postopanjem c. kr. uradnikov jemlje ljudstvu zaupanje do sodnije! Ali se misli kedaj storiti konec takemu početju? Če ne, bo ljudstvo samo začelo glasneje govoriti ! Od vseh strani se slišijo glasovi nevolje ! Tudi adjunkt Tekavčič iz Vel. Lašč se je čutil poklicanega biti za kričača na shodu Zakaj ravno c. kr. uradniki? Kar je pa Tavčar po shodu doživel, tega menda ni pričakoval. To vam je bila mačja godba, ki so mu jo priredili na ulici. Žvižgali so, piskali, vmes pa klicali : Zivio Šusteršič, živio Jaklič, — pereat coklar ! Kislega mleka bi bil lačen, ko bi ga farovži ne postavili na noge; kozle bi pasel kakor jih sedaj! Farovškega kruha je sit! Kdo te redi drugi kakor kmet! V teater naj gre! Isto se mu je ponavljalo na kolodvoru, kamor pa ga ni bilo, ker si ni upal domu, iz zato je prenočil skrit v Ribnici. To je Tavčarjev shod ! Menil je: Sedaj je železo vroče; torej kujmo! A to železo ga je speklo. Ljudstvo je sicer res nekoliko razdraženo, ker ji jot" itd., dobilo povabilo, naj vplača popolne deleže za propadlo zadrugo. Te opomine so hitro raznesli, ko je bil napovedan dr. Šusterši-čev shod, — da! delili so jih po krščanskem nauku pred cerkvijo, kar se morda še ni zgodilo, samo, da bi bili ljudstvo raz-dražili, da ne bi šlo na shod, a opekli so se prvič. Menili so, da bo sedaj vse drlo za Tavčarjem, a spekli so se drugič. Zakaj ribniško ljudstvo je že toliko trdno, da zaradi ene zadruge ne da še Tavčarju vere! To si naj Tavčar dobro zapomni. Korist, ki sta jo prinesla Tavčar in Rus kat. nar. stranki v ribniški dolini, pa je neizmerna, se nekaj takih shodov, na katerih se bode govorilo tako, in nobenega kmeta ne bo več v liberalni gnojnici. Dobro, da je liberalstvo v vs! svo;i neumnosti postalo enkrat — odkritosrčno! Zopet shod v Košanslfi dolini. Občina sv. Mihela, ki obsega polovico košanske fare, je že po svojem obč. odboru poslala na deželni zbor peticijo za splošno, enako volilno pravico. Shod pri sv. Mihelu dne 8. t. m. je pa potrdil, da je odbor izrazil res ljudsko voljo. Nad 400 mož se je zbralo v društvenem poslopju, ki so navdušeno pritrjevali dr. Ivanu susteršiču, ki jim je razkladal delovanje poslancev kat. narodne stranke v dež. zboru. Navdušeni »živijo" in vojaški »hurra" se je čul po dvorani, ko je končal svoj govor z besedami: Z vami v soglasju hočemo delovati in zmagati. Dr. Iv. Krek je v pomembnem in navdušenem govoru razložil razmerje kapitala s kmečkim delom. Kako so bili kmetje veseli, ko so videli, kako »ljubljanski gospodje" poznajo razmere kraškega trpina z odrtniškim notranjskim izobražencem". Takim gospodom zaupamo popolnoma v vsem, tako se je slišalo iz moških ust. Pa tudi iz druge polovice košanske fare, iz košanske liberalne (?) žu-panije in iz Zagorja je prišlo mnogo mož. Veselili so se kmetiškega napredka pri sv. Mihelu, kjer imajo posojilnico, »konsum" in mlekarno, obsodili so se za nazadnjake v liberalnem jarmu in sklenili, da hočejo istotako v zadružnem življenju iskati si svobode. Pri nas mora biti še kak shod, da se še bolje zedinimo, dejali so Košanci; pri nas bi moralo biti tudi že enkrat kaj takega, so dejali Zagorci. Splošen položaj na notranjskem Krasu je ta: Kjer je kaj zadružnega gibanja, propada c g o i s t ič n i 1 i b e r a-lizem rapidno. K občinskim volitvam jih ni blizo, naše shode še celo nekateri liberalčki počaste s svojo navzočnostjo, ali pa molče o njih kot stena, edini »trošt" imajo v tem: Saj ne bo dolgo, par let še, pa bodo poginili ti konsumi. Oh, jej, pa menda ne bo tako; v že ustanovljene konsume hodijo možje iz hrenovške in slavinske fare povpraševat: Kaj, ko bi mi tudi kaj takega napravili? Vidimo, da vam dobro gre. „Narodove" lazi. (Od ^Obrambnega društva"). .Narod" in redovnice Pri vsaki priložnosti se »Narod" zale-tuje v redovnice. Za resnico mu pri tem ni nič. Tako se je zaletel tudi v uboge šolske sestre de Notre Dame v Š mihelu. Poizvedeli smo, da je vse neresnično, kar o njih piše. Vse učite jice na tamošnji osemrazredni dekliški šoli so Slovenke, rojene na Kranjskem; pripravljale so se za učiteljski poklic na ravno isti slovenski pripravnici v Gorici, kakor svetne učiteljice in tam tudi naredile izpite. V petrazredni ljudski šoli se ravnajo natančno po predpisanem učnem načrtu, tudi glede na drugi deželni jezik. Kadar bo visoki c. k r. deželni šolski svet znižal število nemških ur, se bodo novega učnega načrta z veseljem po-prijele. Sicer pa so že dne 22. junija 1899, št. 41. vložile slovensko pisano prošnjo na visoki c. kr. deželni šolski svet, naj bi se učenke iz oddaljenih vasi oprostile poukavnemščini, ker jim ta itak ne bode koristil; a ta prošnja je bila brezuspešna. V dež. šolskem svetu je dr. Tavčar! V trirazredni nadaljevalni šoli se učenke res uče nemškega jezika; to pa zato, ker se navadno v njej pripravljajo za vstop v kako drugo šolo, kamor ne morejo priti, ako ne znajo nemščine; bodisi, da gredo v pripravnico, v trgovski tečaj, k pošti ali pa tudi v višjo dekliško šolo v Lljubljani. Kadar se v teh zavodih ne bo zahtevalo znanja nemščine, bodo tudi v nadaljevalni šoli poučevale sestre le v slovenskem jeziku. Uboge šolske sestre de Notre Dame pri privatnih osebah nikjer ne prosijo milodarov, ne v nemškem in ne v slovenskem jeziku. Dalje je moral »Nirod« prinesti naslednji uradni popravek dri. pravdništva: Stev. 1511/3. Slavno uredništvo •Slovenskega Naroda« v Ljubljani. K notici po naslovom »Nuna v Begunjah jedla šivanke« v štev. 256. »Slovenskega Naroda« z dne 4. novembra 1903 prosim nenudoma vsprejeti nastopni uradni popravek. Ni res, da je predstojnica ženske kaznilnice v Begunjah z neko ji podrejeno nuno tako slabo ravnala, da ji je postalo življenje neznosno in da je v tem obupu jela jesti šivanke. Ni res, da o tem čudnem Blučaju zvedel državni nadpravnik dr. Rigler in uvedel kako preiskavo. Res pa je, da je predstojnica, sestra ministra barona Calla, ša le od leta 1898. prednica kaznilnice in o poročanem slučaju res edino le to, da se je leta 1887. torej pred 16. leti hotela neka bolehna (histerična) nuna v kaznilnici Dalje v prilogi X, I. Priloga 287. štev. „J31ovencer d 116 IS. decembra 1903. usmrtiti s tem, da jo pogoltnila nekoliko Sivank, katere so jej potem ekstrahirali. V Ljubljani, dre 15. novembra 1903. T r en z, hišni komisar begunjske kaznilnice. Katoliški pogreb protest a n t i n j e v »Narodovem« uredništvu »Narodom« niso le strokovnjaki v »španskih« novicah, včaBih tudi od bližje privlečejo kakšno tbgo. »Narod« je nedavno ponatisnil po dunajskih časopisih (kuterih ?) naslednjo bombastično vest: V Schottwiei)U na Nižje-Avstrijskem je bila te dni poko pana vdova nekdanjega federalističnega nem škega avstrijskega poslanci in političnega pisatelja, gospa Schuselka Briining. Umrla ]e v protestantovski veri, bila pa ]e pokopana a ceremonijami katoliške vere, katere je opravil cchottwennki župnik. Pokojna je bila prav bog&ta in katoliški župnik je bil za spremstvo protestantinje k grobu mastno plačan »Obrambno druStvo« je poizvedelo o tej lažnjivi vesti sledeče : Gospa Ida Schu seika BtUning, rojena Wohlbiiick je bila po rojstvu res prctsotantovska vere. Toda, ko se je omožila s SchuselUa-Bitlaingom, z izdajateljem časopisa »Reform-, je prestopila v katoliško vero. Njen sin Ernst je bil katoličan in je umrl kot notar v Riedu; njegov sin, ki študira na Dunaju, je katoličan. Tudi njena seBtra, ki je omožena v Parizu, je katoličanka. V imenu te je pisal vnuk Jurij Wohlbiiick župniku Wcningerju v bchottvvien, da je gospe Sehusslke-Bsuning izrecna želja, da se pokoplje v Schott-■wienu po obredih katoliške cerkve. Tudi »mastno« plačo so »Narodovci« »ami izku-hali. Schottwienski župnik g. Weninger je prejel za pogreb le določeno Stolni n o in no vinarja več. Umrl3 gospa je bila verna katoličanka in velika dobrctnica. Svoje premoženje je odločilo polovico »Pisateljskemu društvu na Dunaju«, drugo po lovico pa dobe njeni sorodniki. Politični položaj. Državni zbor jo bil danes od-goden. Kaj sedaj ? Češki poslenci se tolažijo, da v kratkem odstopi dr. p 1. Korber s svojo uradniško vlado in da pride druga na krmilo, b katero bode mogoča govoriti. Mogoče, da dr. pl. Korber odstopi, a gotovo to ni. Nekaj se mora in sicer v kratkem zgod ti. Skoraj gotovo bode, da bo dr. pl. Korber zopet poskušal s premirjem med Cehi in Nemci. Le če so nova pogajanja rEzbijejo, utegne vladar poklicati na krmilo druge može Te dni bo tudi mncgo govorili, da vlada razpusti poslansko zbornico. To sredstvo pa bi bilo pač najslabše, kakor so vladi jasno dokazale zadnje volitve. Mogoče, da bi šlo nekaj mesecev, toda konec bi bil skoraj gotovo popoln polom parlamenta. Nove volitve bi imele le tedaj nekaj Bmisl» in vspeha, ako bi se i z vrš i 1 e n a p o d 1 a g i splošne in enake volilne pravice,ali ko bi nova zbornica našla na mizi vsaj nov poslovnik. Ako pa se to ne zgodi, potem bodo korzarji vedno na krovu za plenom. . . V delegacijah, ki se zbero 15. t. m., bo govora tudi o znanem armad-nem povelju cesarjevem in o koncesijah, katere so kljub temu dobili Madjari in kar je mnogo zakrivil — grof Goluchovvski, ki bo sedaj moral dati odgovor. Pošteni ljudski zastopniki grozo, da ne bodo glasovali za proračun, ako Goluchow-ski ne bo dal zadovoljivega poročila. Položaj na Ogrskem. Minule dni se je ministrski predsednik, Tisza, pogajal z Ugronovo in ljudsko stranko, da ustavita obstrukcijo. Dozdaj še ni dosegel vspeha. Apponyijeva stranka se »oče še vrniti v liberalno stranko. V včerajšnji seji poslanske zbornice je finančni minister vložil načrt zakona za dovolitev štirimesečnega proračunskega provizorija. Tisza odgovori na neko vprašanje, da bodo trajale počitnice od 24. do 27, dec., delegacije bodo trajale le tri do štiri dni. Nadaljevala se je razprava o rekrutni predlogi. — Apponyi sestavlja svojo stranko, in to se tolmači kot dokaz, da je v najbližnji bodočnosti pričakovati novih bojev za madžarski poveljni jezik. Tak boj je Apponyi javno napovedal. Armadni jezik. Madjarski listi poročajo, da je vojni minister pl. Pitreich izdal naredbo, da Be imajo pri ogrskih polkih službujoči in madjarščine nevešči Častniki do stotnika v najkrajšem času naučiti tega jezika. V več ogrskib gar nizijah so se že otvorili madjarski učni kurzi. — In kako je z armadnim jezikom pri ne-nemških četah tostran Litve? Tu Be premeščajo slovenski in češki častniki v Galicijo ali Dalmacijo, in nemški častniki se vrivajo v češke ali slovenske polke, bi po navadi ne umejo jezika svojega moštva. Bolgarija. O priliki razprave glede odgovora na prestolni govcr je ministrski predsednik Petrov izjavil, da se bo vlada kot doslej držala strogo lojalnih mej glede makedon skega vprašanja. Viada bo stremila za tem, da ostane z vsemi državami v prijateljskem razmerju, ako ti dobri in prijateljski odno-šaji ne ovirajo bolgarske vladne slobode. Bolgarski narod, je dejal minister, ne more ostati ravnodušen napram trpljenju in nesreči makedonskega brata, in bo skrbel za to, da mu olajša bolečine. Državni proračun bolgarski za I. 1904 znaša 27 mili), levov, za pet milijonov več od 1. 1903 Večji izdatek služi za pre osnovo armade; njeno število v mirovnem stanju se bo podvojilo. V slučaju vojne bo imela Bolgarija na razpolago 300.000 mož. Nemčija. V državnem zboru je na dnevnem redu proračunska debata. Poslanec Scbaedler je govoril o osamljenju Nemčije vkliub tro-zvezi. Socijalnodemokratični poeLnec B e -b e 1 je v svojem govoru navajal razne do kaze zoper vlado. O finančnem stanju dr žave je izjavil, da vzbuja rajreBneiše pomisleke. Nemčija ima namen tia suhem in na morju prstnti prva velesila, kar pa ni mogoče za dolgo časa nobenemu narodu. Vojaške zahteve ee vedno množe. V letu 1890 ja državni zbor dovolil za oboreže vanje 144 milijonov; za to vsoto nakup-Ijeno orožje se je izkazalo kot nerabno. Državni zbor je v vojaških zadevah brez sodbe. V vojski vlada nezadovoljnost. Comlbesovo stališče se maje. Dne 6. t. m. v volilnem okraju H torej nazadovali za 100 glasov. V Lozere pa jo bil na mesto umrlega Rousseia Combesovega pristaša, izvoljen pristaš opozicije odvetnik Las - Cases. Novoizvolteni senator je odločan nasprotnik »bloka«. To volitve ko pokazale, da si Com bes s svojo proti-versko politiko ni utrdil svo jega stališča. Armenski nemiri. Iz Moskvo se poroča: Vlada dela velike priprave, da zaduši armenske nemire. Četa za četo odhaja v Kavkaz. Važna mesta, ki bo se nahajala dosedaj v rokah policijskih častnikov, ie izročila vlsda sedaj vojaškim osebam. V Baku se dovaia vedno več orožja. Splošno je stanje na Kavkazu zelo vznemirljivo. Težavni položaj Turčije. Makedonsko vprašanje se poojstruje bolj in bolj. Diplomatski carigrajski krogi menijo sicer, da bo sultan moral slednjič priznati na kakov način predloženi mu reformni načrt, četudi krči isti njegove prerogative. Sultan se nahaja v jako težkem položaju, iz katerega se ne bo mogel lahko izviti. Ako vsprejme predloženi reformni program, ne le da s tem oškoduje svoje suverene prerogative, ampak izzove tudi nazadovoljstvo med muslimanskim svetom, ki je še sedaj silno ogorčen radi sultanovega namišljenega po-puščenja nasproti Evropi. Zato se je radi tega bati, da nastane državljanska vojna, ako sultan dopusti, da se v Makedoniji in Stari Srbiji uvedejo reforme; in zlasti, ako popusti, da jih bodo uvajali tujci. Turčija se torej nahaja sedaj v jako neugodnem položaju. Ona itak že ni bila čvrsta., sedaj pa je še bolj omajana. Osobito se opaža to v cesarstvu izven Carigrada. Fanatični mohamedanci začenjajo po nekod javno izražati svojo nezadovoljnost nasproti kalifu, ki da jih hoče prodati „djaurom" (krščanom). Oni se kar ne morejo uživeti v misel, da je minola ona doba, ko je bilo turško cesafstvo bič vsej Evropi. In tudi, če se jim dozdeva, da morajo propasti, so vendar toliko ponosni, da se jim zdi ne-možno, da bi mogli preživeti kakov težek udarec. In vendar doleti ta udarec Turčijo prej ali slej. Neki Turčin je menil ob neki priliki: „Mi smo te zemlje pridobili s sabljo in ie sablji jih hočemo prepustiti?! Gospodarstvo Združenih držav. Predsednik Roosevvelt je poslal kongresu Združenih držav poslanico, v ka teri poroča o vsem, kar se je doseglo preteklo leta v notranji in zunanji politiki. Roosevvelt javlja, da se bede uredil poseben odsek za trgovinske in delavske razmere, ki bo dajal kongresu potrebna navodila pri sklepanju zakonov, ki so potrebni, da se pre preči premoč društev na račun manjših zadrug. Ta odsek bo krepil domačo trgovino in urejal razmere med kapitalom in delom. Med drugim bo tudi imel namen, za b raniti neljubim priseljencem dohod na ameriška tla. Vlada priznava velik pomen trustov in delavskih zadrug, potem je Roostwelt še priporočal, da se urtanovi odbor, ki bo prihodnjemu kongresu poročal, kaki zakoni bi bili potrebni za dalnji razvoj ameriške trgovske mornarice. Državni dohodki so znašali lani 560 396 674 dolarjev, iidatki 506 099 007 dolarjev; napram temu je prebitka 54 297 667 dolariev. Roostwelt priporoča\arčnoet v vstb fi nančnih upravah. Rusija, Kitajska in Japonska. Rudija je s Kitajsko sklenila naslednji dogovor: Kitajski cesar obdrži na videz su verenitato nad Mandžurijo, Rusija pa postane njena dojanjska vladario«. Ta nenadni pre obrat, ki je nastopil s to novo rusko kitajsko zvezo, ni sicer presenetil natančnih opa zovalcev taroošnjega položaja. Rusiia je dolgo časa odlašala z odgovorom na zndnjo japonsko poslanico in ni hotela zapustiti južne Mandžurije in Koreje. To je dalo slutiti, da Rusija r.ekaj namerava. Res so Rusi, mesto da bi zapustili Mandžurijo, zadnji čas vedno bolj prodirali proti jugu. Na novo so za sedli Mukden, prepodili kitajske četo in jim vzeli topove. Zasedli so še južneje ležeče kraje in v Port Arthuru zbrali neštevilno vojno moč. Najprej je Kitajska nameravala postaviti se v bran Rusiji in je upala, da ji pomagajo Japonska, Amerika in Anglija. A iz tega ni bilo nič, te prijateljske države so imele gluha ušesa, in Kitajska je bila prisiljena ukloniti se Rusiji. Zdaj ostaja le še Japonska kot nasprot niča Rusiie v vzhodni Aziji. Po tej rusko-kitajski zvezi pa japonski vladi ne bo pra ostajalo drugega kot da se pomiri z Rusijo in dogovori gledč Koreje. V Mandžuriji pa je Japonska izgubila igro, zdaj se Rusija od tam ne umakne. Predvčeraj se ie otvoril japonski državni zbor; sniti bi se imel sicer že pred dnevi, a rusko-kitajska zveza je na Japonce silno vplivala, in ministrstvo si ni upalo stopiti pred ljudske zastopnike ter je čakalo rua-kega odgovora na ztdnio japonsko noto Od Rusije je odvisno, če bo Japcnaka mogla ohraniti mir, kakor želi. Njeni interesi v Koreji eo znatni in jih ne more prepustiti Rusom. Zato pojdo rajše v vojsko, kakor du bi japonsko trgovino zadel smrten udarec. V preatolnem govoru, s katerim je japonski cesar predvčer. otvoril parlament, se na-haia o političnem položaju Bledeča točka: »Moji ministri vodijo ravno zdaj z modro premišljenostjo važna mednarodna pogaja nja, da obvarujejo mir v vzhodni Aziji in čuvajo japonske pravice in interese « Iz Srlbije. Spomin na strašno noč od 11. junija še ni izginil iz srca srbskemu narodu, in evrop ske vladarske hiše so še večinoma zaprte kraliu Petru. Obiskati pa hoče knežji dvor na Cetinju in kraljevo hišo v Rimu, da oživi in utrdi medsebojne obiteljske zveze. S tem si hoče pridobiti ugled v Srbiji, ker v Belemgradu gledajo n*nj kot na tujca in ga ne smatrajo resnim. Čuti se slabega, brez opore na zunaj in brez pravih prijateljev v deželi. Ministri so mu celo že očitali, da velja on in njegovi sorodniki deželo preveč denarja. Z neko čudno škodoželjnostjo se v njegovi najbližji bližini govori o tem, da ga je ruski dvor pustil na cedilu. „Slabo kraljestvo«, to rečenico je čuti vsak hip na dvoru samem z ozirom na plahi nastop in denarne skrbi nove, najvišje družine v deželi Zato se boče rešiti iz zadrege na ta na čin, da izrabi obiteljske zveze s črnogorskim in italijanskim vladarjem. Razmerje napram knezu Nikoli pa je dosti hladno, italijanski kralj pa sto|i pod vplivom svojega tasta, in tako tudi on ne mara preveč za srbskega kralja. Srbsko-bnlgarsko združenje, da bi bolgarski knez izgubil krono, je njegova najljubša misel, a ministrstvo ga v tem noče podpirati, da ne bi postal premočan s popularno zunanjo politiko. Napravil je že načrt za skupno italijansko-črnegorsko srbsko akcijo v Makedoniji, ki obsega tudi temeljne točko za srbsko-bolgarsko sporazumljenje v Makedoniji in skupno vstajo spomladi. Ministri odsvetujejo kralju, da bi šel na pot, češ, da bi bil njegov prestol v nevarnosti, ako bo dalj časa od doma. Propaganda za Makedonijo se tudi v Srbiji vedno bolj širi in bo kot v Bolgariji postala stvar vsega naroda. Vsi krogi nabirajo denar za brate v Make d cr n i j i in Stari Srbiji; načeiu stoji »Kolo srbskih sestara", ki je že nabralo znatno vsoto. Posamezni belgrajski meščani so se izjavili pripravljene dati v ta namen 2—5000 dinarjev. Trgovski odbor je nabral 20.000 dinar. ileizkušeno liberalce. Iz Vipave, 9. dec. Dvakrat že oglasil se je nek S. v »Slo venskem Narodu« v zadevi občinskih volitev v Vipavi. Iz obsega dopisov je razvidno, da ju je skoval nepoklican, neizkušen in po vsem borniran fantalinček. Bilo hi za dopisnika preveč čsBti, ako bi se trezno misleč človek spuščal ž njim v kako polemiko. Reagirati moramo edino na neko opaiko v dopisu, ponatisnjenim v št. 283. »SI. N.«, ki se firlasi dobesedno: »Klerikalna posojilnica pošiljala je svojim dolžnikom piBma, kjer jih je pozivala na pomoč, sicer--— In res so že menda par kmetom odpovedali kredit, ker niso šli ž njimi.« NaČelništvo »Hranilnice in posojil ice« v Vipavi izplača takoj in brez ugovora nepremišljenemu dopisniku S 500 kron, beri petsto kron ako dokaže, da je »klerikalna« hranilnica (fcakor se S. izraža), le enemu svojemu dolžniku poslala le eno pismo, v katerem gaje pozivala na pomoč pri volitvah; plača takoj in brez ugovora 500 kron, beri petsto kron, ako dokaže, da je navedena »Hranilnica in posojilnica« odpovedala kakemu kmetu kredit radi volitve. Ako pa dopisnik S. tega ne dokaže, smatramo ga za grdega lažnika in hudobnega obrekovalca. Načelništvo »Hranilnico in posojilnice« v Vipavi. ilovice iz selške doline. Na Bukovici imajo novo šolo, katere so ljudie prav veseli, toliko bolj, ker otroci niso preje obiskovali večinoma nobene šole radi prevelike razdalje. Le to ne gre ljudem v glavo, čemu naj bi se šala razširila v dvo-razrednico (kakor pravijo »hudomušneži«), kjer bi neki prav rada poučevala gospica Antonija Rakovec od sv. Lenarta, kamor hodi er učitelj Anton Grmek orgljat. O neurju je »Slovenec« že poročal, dostaviti je le Se, da je na SeIo;h pri spodnjem Ilču plaz porušil hlev in zmečkal do mrtvega lepo kravo. Družina je usmiljenja vredne. Sevnica je na več krajih nad vasjo in v vasi razdrla dccela pot in škarpo Mnogi travniki m njive so polni nanešenrga gramoza Mnogim je setev popolno podsuta in uničena. Velik plaz preti Podbrdu se je vsul ravno tamkaj, kjer je prejšnji sorški gosp. župnik Anton Jamnik pregledovalni komisiji popolno odsvetoval izpeljavo c^ste. A komisija ni hotela verjeti gospodu, ki je 25 let vsako zimo ne samo po enkrat imel čast pregaziti nevarno »grapo«. A sedaj imajo doka«. ki je čez 20 metrov d^lgl Snega je padlo pri nas 75 cm, po bližnjih hribih 1 20 m, po Jeiovci nad 1 80 m. V Jeiovci se je že pričelo jako živahno delo, kjer na tisoče rok peha in vlači, gotovo nad sto tisoč hlodov v našo dolino, proti Podnartu Radoliic', Lescam in v B >hinj. Vožna cesta iz Škcfe Loke proti Podbrdu je let s zelo trpela, še bolj pa cestarji, ki bo morali biti ob zelo pičli plači dan za dnevom ob vsakem vremenu na cesti od jutra do večera. Znani 83 nam cestni odbori, oziroma načelniki, ki plačujejo cestne delavce pri veliko lažjem delu preoej bolje. Zveza mej Trato in Podbrdom je še vedno pretrgana. Na stotine voz je šlo dan za dnevom, v petek in svetek po dolini. — Oblasti se niso zmenile za neleliski počitek. Mej dopoldansko in popoldansko službo božjo so ropotali judovski in neju dovski vozovi mimo župnih cerkva po do lini, a sedaj ie za enkrat mir. Hitra smrt je dohitela prosjaka Jožefa Primožič po domače »Vodka« iz Zt-lez-nmov. V Četrtek zvečer se je ulegel pri Za-novih v Zabrekvah še popolno zdrav k po čitku. V petek zjutraj so ga dobili na klopi mrtvega. Božjast ga je rada večkrat napadala. Meng;iške notice. Župan Tič iz Jarš je bil silno ogorčen zaiadi zadnjega dopisa, ker smo zahtevali, d* naj svojo čast odloži, ker mu je sedem odbornikov izreklo nezaupanje zaradi njegovega dopisa v »Narodu«. Sadaj se pa brani z vsemi štirimi imena liberalec in zatrjuje, da veruje v Boga, samo v volilno pravico ne veruje. T< ga tudi od njega nobeden ne zahteva, samo to naj poskusi, če pri eventuelni volitvi občinski odborniki še zaupajo njemu župansko čast. Zagrozil |e sicer, da bo vse dopisnike dal »namalane« v »cajtenge«, pa ne vemo, na čegave stroške bi šla ta »malarija«, ker je še za 15 iztisov »Naroda«, ki jih je razširil zaradi svojega težko skupaj skovanega dopisa po Rodicab, komaj skupaj spravil potrebni drobiž. Ljudje so pa govorili, da bi bil ta drobiž veliko bolj petreben za kaj druzega, n. pr. za plačevanje obrestij. Sicer pa upamo, da se bo ta liberalizem Tičev kmalu razkadil, kajti v Kamniku se nekaj kuha zoper Skrjanca in zoper Tiča. Da le ne bi peli nazadnje tista : »Zanjke b'le nastavljene, — Tičke so se vjele vse.« Gostiln imamo v Mengšu dvanajst, be daj se )e podelila zopet nova konceaia, kar je odrekla občina in c. kr okrajno glavarstvo, to je dovolila visoka vlada. Mi želimo sicer tudi najnovejšemu gostilničarju, gosp. učitelju Sircu, kolikor mogoče veliko gostov, ah po svojih skromnih mislih menimo, da je že zaradi konkurence v Mengšu 13 gostiln skoro — preveč. »Slovenec« prihaja sedaj v Mengeš v trinajstih iztisih. Kdo bi bil mislil pred par leti, da bo ljudstvo tako rado bralo čaao pisa. Tu se vidi, koliko koristi izobraževalno društvo. Upamo, da to število ob novem letu podvoiimo. Kaznovano liberalno obrekova nje. Kar smo napovedali, da se bo zoper Skrjanca in Tiča iz Jarš v Kamniku skuhalo, to se je že skuhalo. Tam sta sa prepričala oba, da ne smeta ravnati po »Narodovem« receptu, čegar urednik je imun, ampak da je tudi liberalec pred sodnijo jednak klerikalcu. Imenovana dva sta podpisala izjavo, da obžalujeta, kar sta govorila o vrlem mladeniču Ivanu Rodetu iz Rodic. Pričakujemo, da bode sedaj župan Tič kupil tudi 15 iz ti&ov »Slovenca«, v katerem bo priobčena njegova izjava, ter ga razširil po R Klicah. Tako edino zamore popraviti obrekovanje. Sicer naj pa Boga zahvali, da mu je milostno odpustil! Novice iz kočevskega okraja. ? V Ribnici je preteklo nedeljo priredilo izobraževalno društvo predstavo, pri kateri so igrala dekleta »Lurško pastirico". Najprej je pevski zbor zapel Forsterjevo: „Mladi mornar" (šesteroglasno); pevskemu zboru zopetno popolno priznanje! Igra sama pa je vspela nad vse pričakovanje. Občudovali smo prekrasno scenerijo, izmed igralk pa ne vemo, katero bi bolj pohvalili; najbolj po pravici bomo storili, če pravimo, da so igrale izvrstno od prve do zadnje. Naj bi se ne ustrašili mestnih gledalcev. Marsi-kako celo moško oko se je porosilo ginje-nosti. Po igri se je slišala opetovano želja, naj se igra kmalu zopet ponovi. Vsem, ki so k igri kaj pripomogli in nam napravili tak duševen vžitek — lepa hvala! Le dalje po potu prave izobrazbe! ? G. svetnik.Višnikar in dr. Šifrer tudi sedaj še nista plačala vsak po 200 K za ribniške reveže, kakor sta obljubila! Pričakujemo — pa bojimo se, da zastonj! Ribniška občina, kaj boš res ob dva moža ? ? Visoko je voda narastla pretekli ponedeljek v Ribnici. Spodnji Jtonec je bil videti kakor jezero. Pa piše „Zagin Johan" v »Narodu", da je rešil Ribnico pred po-vodnijo. ? Angeljevo češčenje so hoteli moliti kmetje na Tavčarjevem shodu v Ribnici. Pošten možak jim je to predlagal, a liberalci so se mu smejali. Predlog je padel. Ali sedaj poznate te dobre kristjane? Sad Tavčarjevega shoda je ta, da so se marsikomu odprle oči. Ko bi še tako natančno fotografirali liberalce, bi ne izdalo toliko, kakor je izdalo to, da so liberalci osebno stopili pred može. Po shodu je dejal neki kmet: „Ne morem reči, da sem najboljši kristjan in da me cerkev najbolj veseli; tudi sem do danes držal z liberalci. Danes pa mi je potoški Rus z grdobijami, ki jih je na shodu govoril, odprl oči, da vidim, kam pridemo, če jim bomo sledili!" Tako je! Tavčar in Rus, le še pridita — misijonarit! In ta kmet ni edini teh misli! Na Kočevskem se že ljudje, ki so slovenskega pokoljenja, zmerjajo z „du win-discher Hund"- Tako je neki mož, doma nekje od Ribnice, ki pa biva že nekaj časa v Kočevju, svojega slovenskega rojaka op-soval z »du windischer Hund". Ali ni potu-rica hujši od Turka? ? Pamet pa taka! Najemnina lova št. gregorske občine znaša sedaj letnih 660 K. Po navadi je šel ta denar med občinske dohodke, a letos zahtevajo nekateri občani, da se najemnina porazdeli med občane. Tako bo ostalo nekaj najemnine v davkariji za stroške, nekaj se bo zapravilo po poti v davkarijo in tako ne bo nikomur kaj prida zaleglo. Kdor pa pojde po 10 h v davkarijo, mu ta svotica ne bo dovolj za „cerengo". Ker bo pa treba na mesto odpadle najemnine v občinskem računu nastali primanjkljaj pokriti s povišanjem občinske naklade, si vsak lahko zračuni svoj dobiček pri tej stvari. ? „Preveč je skrbel sa občni blagor pa je prišel na nič", so pisali g. svetnik v »Narodu" o Johanu Rusu. I, seveda dokazov niso mogli ^doprinesti". Takih „debelih" pa g. svetniku celo „inte-ligenca" ne verjame, sla sta dva te baže ljudi po cesti od trga na kolodvor in se razgovarjala: A.: „Si bral?" B.: ,1, seveda! — Verjel pa nisem!" A.: „G. svetnik se vendar malo preveč norčuje z Johanom ... Veš, kolikrat smo se pri Johanu dobro imeli ?... Bogate pojedine so bile!" B.: .0, se spominjam!" Le škoda je, da jih več ni. Te so ga na „kant" spravile! G. svetnik, le resnico poročajte! ? Župan — orožnik. Zupan pri sv. Gregorju je v sporazumu z večino odbora odrekel neko gosti lničarsko koncesijo. A glavarstvo, — ki smatra župane samo za pisače, — se na to ni oziralo, in je vprašalo orožništvo. Orožnik je spoznal potrebo in sposobnost osebe in sporočil glavarstvu, ki je že pisalo prosilcu po kolek, da mu izdela koncesijo, župani, ali nimate nobene korajže, da si daste tako kratiti svoje pravice? ? Vedno nad strankami je veliko -laški župan g. Matija Hočevar, dokler niso kake volitve. Takrat je pa liberalec. Pri volitvah v cestni odbor je bil propal, ker katoliško-narodne občine mu kot liberalcu ne morejo zaupati. Deželni odbor ga je seveda poslal v odbor kot svojega zastopnika kar je popolnoma — prav. A Matija y Hočevar ima v odboru glas kot virilist. Čutil se je pa nezmožnega, da bi v tej korporaciji vspešno zastopal sebe in deželni odbor, zato je poleg sebe, da bo zastopal njega, pooblastil liberalca Doganova. Mora nesti načelstvo cestnega odbora, ker se ga tako držite, g. Matija! „Ako ni častno je pa zdravo!" pravi pregovor. Trbiške novice. Saksonski prestolonaslednik Pred dvema tednoma bil je na Trbižu prestolonaslednik saksonski, princ (imena ne vem), bil je povabljen od oskrbništva verskega zaklada na lov na divje koze. Pri tej priliki se je tudi odločil da si ogleda našo divno romantično Zajezero. Bil je tudi v Koči nemškega plan. društva. Nalašč za ta visoki obisk je bila koča otvorjena, da si ogleda tudi notrajščino. Kakor se je slišalo, mu ta kraj zelo dopade, posebno pa Zajezero. Zelo laskavo se je izrekel o tem kraju. Vzel Je cel lov v najem v okolici. Trbiž - Žabnice - Ukve. Na ta način bode večkrat prišel ta kraljevi gost v naše kraje. Dvoje koze in domači ljudje. Gotovo je cenj. bralcem že znano iz dopisov iz sv. Višarij v „Slovencu" da je nam gosp. »Forstmeister" prepovedal pot iz Višarij v Zajezeru in sicer iz tega uzroka, da imajo tam lov še v najem oddati, in da se koze preveč plašijo slovenskih planincev, (seveda nemških najbrž ne). Sedaj je ta lov oddan princu Saksonskemu. Vprašanje je, ali bi nam dovolil po tisti poti hoditi, ki je sedaj namenjena le za koze in lovce. Na omenjeni poti je nabita tablica „Ver-botener Weg"; visi pa še tudi slovenska tablica z natpisom „Pot v Zajezero." Ziljska podružnica »Slov. pl. društva" prosila je za zgoraj omenjeno pot za dovoljenje pri oskrbništvu v Trbižu in v Gorici, a dobila je pred kratkim odlok po preteku 13 me-secov, da se nič ne dovoli. Takega odgovora vendar ne zaslužimo! »Slovensko planinsko društvo" si bode dovoljenje drugod izprosilo. Koča v Zajezeru Kakor že znano, namerava podružnica „Slov. plan. društva" prihodnjo pomlad zidati kočo v Zajezeru; v ta namem so že nekateri rodoljubi poslali svoje darove za „dom" v Krnici; ta koča bode jako važnega pomena, posebno, ker vsako leto pride več tujcev. Posebno letošnje leto je bil obisk velikanski. Od naše koče se bode videla cela Zajezera, veliko lepše kakor od nemške. Zato naj bi vsi slovenski misleči planinci in rodoljubi pomagali Ziljski podružnici zidati slovensko plan. kočo v Zajezeri ter se spominjali pri raznih priložnosti našega doma v Krnici z darovi, posebno pa naj bi se naši slovenski planinci bolj navduševali za naše planinske kraje, ne pa za tuje. Tudi naši tekmeci se izogibajo naših koč in nam le škodujejo, kjer nam morejo, zato z združenimi močmi delajmo za procvit slov. plan. društva! Darove sprejema gosp. Alojz Knafelc, v Beljaku, uradnik pri drž. železnici. Jeseniške novice. Povodenj. Kakor drugod je povodenj zadnjih dnij tudi Jeseničanom precej škodovala, posebno tam, kjer je nastopila po kleteh in pokvarila poljske pridelke. Zlasti pa je sneg in voda ovirala promet na cestah. Zato opozarjamo slavno županstvo, naj za take slučaje izd& ukaze, kakršni so v Ljubljani. Tu je prometa, kakor ga ni v vsakem mestu: in če teče voda, koder hoče, ni to v korist jeseniškim pešcem. Na sredi ceste vedno vozovi, ob hišah pa cele kupe Bnega ali pa ped globoke luže. Isto velja tadi za graščino na Savi. Miklavžev večer je v katol. društvu prošlo nedeljo krasno uspel. Povoljno so igrali otroci obe igrici: 1. „0 sv. Miklavžu" in 2. .Ure ni". Ugajale so tudi deklamaoije, sv/Miklavž in parklji. Dvorana je bila otrok natlačeno polna vkl ub skrajno slabemu vremenu. Društvo si pridobiva prijateljev pri vseh poštenomislečih Jeseničanih. Zopet smo se čudili, da je tudi letos, ko ima tovarna dovoi| vode, ista delala na praznik brezmadežnega Spočetja. Gosp. Luckmannu povemo, da je Marija brez madeža spočela patrona avstrijskega cesarstva, in v svoji lojalnosti bi ta gospod kapitalist brez posebne škode dal lahko delavcem toli potrebni počitek. Na Hrušiol v tunelu delo počaBi napreduje. Komisi|e prihajajo in odhaiajo, ki premkuiejo, k|e bi bil vzrok temu. Govori se, da bo država prevzela tunel, ker se sedanje podjetništvo boji zgube. Kaj pa če bi bil dobiček, ali bi ga dali podjetniki tudi državi ? Oskrbnica v bolnišnici na Hrušici, gdč. Irma K u k 1 j a , je zapustila dosedanjo službo. Temu je baje bila kriva neka notica v »Slovencu", kjer se graja bolnišnica Čuli smo, da je g. dr. Low dolžil, da je oskrbnica v zvezi s to notico in ji zato odpovedal sluibo. Ako se bo ta govorica potrdila, potom bomo drugače govorili in no bomo pustili, da bi kak krščeni žid podil zveste in skrbne oskrbnice. Ako ni bilo vse v redu, naj se gospodje pri vodstvu pobolj' šajo, nedolžne žrtvo ne smejo trpeti. Čemu so mojstri v naši tovarni? Zato, da razšir|a|0 in prodajajo koledar pro-slule „Stidmarko\ Ali so gospodje postali kolporter|i že pred novim letom ? In komu ga usiljujeio? Revnim delavcem, ki so pod oblastjo mojstrov in katerim se ne upajo ustavljati in ki nimajo doma še s čim otrok obleči. Ali ni tak revež Hifner, kateri je iz strahu pred mojstrovo jezo dal za koledar 70 kr. ? In gcsp. Luckmann no vidi nič, ne sliši nič kaj vse se v tovarni »odi . . . »Veselo poročilo otrokom« .... časopis za mladino v luteranskem, deloma v brezverskein smislu pisan, izdaja znani Anton Cbranie generale transatlanticjue« napačna. Dotična agentura v Buhsu v Švici, ki si prideva ima »Slovenska agentura« in katere so se tikala dejstva dotične naše notice, ne pošilja ljudi po francoski črti »Com-psgni generalo tranBatlanticjue« iz Ilavra v New York, in dotični Ivan Biichel ni agent družbe »Compagnie generale transatlantique«, marveč je, kakor je junija meseca letos tudi po slovenskih listih sam razglasil, agent v Avstriji nekoncesijonirane črte »Amerikan Linie". Franc Hsfnar, o katerem je trdila dotična notica, da je bil obsojen na mesec zapora, ker je ljudi zvabil baje z družbo »Compagnie generale transatlantique«,ni bil agent te črte, marveč ravno omenjene >>Ame-riksn Linie«. Glede očitanja, da sta hrana in postrežbi na parnikih francoske črte »Compagnie generale transatlant:que« slabi, se nam poroča, da je vsled takih očitanj dalo ravnateljstvo te črte po c. kr. avstrijskem konzulatu v Havru preiskati hrano na parniku čits, ter je ta konzulat konstatiral, da je hrana zdrava in dobra, ter so prostori zdravi in zračni. Naš list je že v letošnji številki z dne 7. febr. o hrani in postrežbi na črti »Compagnie generalo transatlanticjue« pisal, da sta hrana in postrežba dobri, kar zatrjujejo tudi potniki, kateri so se po tej črti uže vozili. — O povodnji na Štajarskem se nam ooroča iz Sv. Ruperta v Slov. goricah: Dne 7. decembra je izstopila Pesnica ter na mnogih krajih tekla čez dež. cesto, ki vodi iz Maribora k sv. Lenartu. Pri sv. Marjeti bila je ob cesti Btraža, ki jo branila ljudem pot k sv. Marjeti, ker je bila nevarnost za življenje. O i Hrastovca do sv. Andraža v Slov. gor. bili so vsi travniki pod vodo, da je bilo videti, kakor bi nastalo jezero. V sredo je začela voda padati in sedaj je promet zopet, odprt. Občinsko ceste pa so tako z vodo pokvašene, da šo živina ne more hoditi po njih. Z vozom, četudi praznim, pa se ne sme nikamor podati. Dobro bi bilo, ko bi povabili ministrskega predsednika Korberja, naj bi Be z deželnim glavarjem Attemsom sedaj pripeljal, ter nekoliko pregledal Slovenske gorice, da bi se prepričala, kako so Slovenci preskrbljeni i vsem modernim — blatom. — Hitrost pošte in brzojava. Piše se nam: Kje je Šmarija, ali je še daleč od Grosuplja dalje ? Tako me je že marsikateri Ljubljančan vprašal, h katerim večkrat po opravkih zahajam. Vselej sem se čudil takemu vprašanju in si mislil, to jim je Šmarija prava španska vas. A poslednji čas sta me pošta in brzojav prepričala, da se temu ni čuditi. Imel sem dobiti pred par dnevi neki parte. Naslov na njem je bil čisto pravilen, le Sapv ni bil dostavljen; a parte se je ustavil na Škofljici, da si je menda pot iz čela obrisal in potem šele s slednjo pošto došel srečno v Smarijo. Razume se, prepozno. Ni še tri tedne, ko sem brzojavil iz tukajšnje postaje v Šiško na adresata pred eno uro popoldne po zdravnika, da pride z izvošče-kom k nakrat oboleli osebi tu sem. Brzojav dospel je v Šiško v silni naglici na adresata ob pol 4 uri popoldne. Ker sem šel na postajo pol ure pred eno, torej bi bil prišel iz Smarije peš v Šiško nič manj kot pol ure preje. To sem izkušal sam; zato smelo vprašam, čemu nam je brzojav? — Iz Kranja. „Eisenwarengeschiift „Mercur" Peter Majdič Krainburg". Obrtnikom v Kranju dovoljuje v Celju znani narodnjak Peter Majdič na račune za železo pritiskati štampilije z omenjenim nemškim napisom. V Kranju ta napis ni prav umesten. Prvič zato ne, ker so kranjski obrtniki sami trdi Slovenci, in drugič zato ne, ker celo Petrov brat Vinko, ki je vendar napreden, še vedno čita zaveznikom Nemcev resolucije na shodih edinole v slovenskem jeziku. V istini pa upamo, da si bo Peter zapomnil, kdaj smo ga pocukali. Saj si je še Peterček nekaj zapomnil, namreč to, kako ga je oni dan Fikuž za brado cukal. Peterček še danes trdi, da je bil Fikuž pred shodom ravno tako „omikan" kakor Fok na shodu, samo s tem razločkom, da je Fikuž hotel obriti brez žajfe, Fok je pa »volivce" moškega, ženskega in srednjega spola pošteno nažajfal na istem mestu, kjer jih je bil prej Ciril nafarbal. Nekaterim navzočim je pa Fokova žajfa tako slabo dišala, da so si morali potem pri „Jagru" vso noč izpirati usta s špiritom. Ko so se drugo jutro peljali domov, so mislili, da so mestni očetje za nje dali nabiti po hišah imenitne ulične tablice z napisi »Počasi vozite! Langsam fahren!" — Mimogrede naj omenimo, da kranjski zavedni dijaki te dvojezične napise nekam grdo gledajo. Oni dan je neki dijak iz višje gimnazije stopal po ulici kmalo za Pircem, in ko je prišel do tablice, se je ustavil in je rekel: „Kaj je pa tebe treba bilo?" — a ne vemo, če nemške tablice, ali slovenskega Pirca. Je že tako! Kranj ne zaostane za Ljubljano. — Nesreča pod električnim vozom. V petek jutro so imeli šolski otroci v Bar-kovljah pri Trstu sv. spoved. Mesto da bi šel naravnost v cerkev, je hotel deček IV. razreda, Dragotin C u b a n, poprej malo skočiti na električni voz, ki je baš takrat vozil mimo cerkve. Padel je pa tako nesrečno pod motor, da je obležal s zlomljeno nogo in težko poškodovan. Prenešen k bližnji policijski stražnici je tam še pri zavesti opravil sv. spoved in prejel sv. poslednje olje, na kar so ponesrečenca popeljali v tržaško bolnišnico. — Stariši, priporočajte otrokom, naj gredo vedno syojo pot in naravnost po svojih opravilih. Se bolje je pa in zelo je želeti, da ne bi hodili šolski otroci posamezno k sv. spovedi, ampak in corpore iz šolske sobe pod nadzorstvom svojih učiteljev. — Hrvatske novice. Zagrebški župan. Javili smo že, da meni župan zagrebški, M a š i n s k i, odstopiti. Sledil bi mu vladni svetnik, Tošo Malin. Ako se ta vest uresniči, hrvatska prestolnica ne bo imela vzroka, da žaluje za odstopivšim županom, niti da se veseli ob nastopu novega, kor je eden hujši madjaron od druzega. — Nov parnik. V Malem Lošinju so spustili v morje nov parnik ogrsko-lirvatskega parobrodnega društva »Skadar«. Vozil bo med Reko in Albanijo. — U m o r. V Petro-varadinu je nekdo zadavil in vrgel v vodnjak 751etno vdovo Grgec. Bila je precej bogata. — Vihar na Adriji. V nedeljo je zopet divjal, kot se poroča iz Reke, tam velik vihar, ki je povzročil precsj škode. Vsled viharja se je dogodilo več nezgod. — L j u d -s k i o h o d, ki so je vršil v torek v G o -B p i č u , je sijajno uspel. Bilo je navzočih okrog 2000 ljudi. Vsprejeta je bila med drugim resolucija za hrvatski poveljni jezik v vojski. — Isti dan se je vršil shod v G r i -ž a n a h ; navzočih je bilo do 10.000 ljudi. — Khuen 11 e d e r v a r y je praznoval predvčerajšnim 20Ietnico, odkar je bil imenovan hrvatskim bfinom. Hrvatski poslanci v ogrskem drž. zboru so mu priredili banket. — Ban Pejačevič je pristopil skoro vsem društvom v Zagrebu kot ustanovni član. Kaj takega se baron Ilein v Ljubljani no bo spomnil! — Opera na Su a k u. Pevsko druStvo -»Jadranska vila« uprizori 17. t. m. Blodekovo oporo »V vodnjaku«. — Proti 23 demonstrantom iz Broda na Savi bo sodnijska razprava v P o ž e g i 12. jan. prihodnjega letu. — Vremenske nezgode Iz Gorenje v a s i v Poljanski dolini. Pretečeni teden je več dni snežilo, ter padlo snega 30 cm. V soboto zvečer je pričelo deževati, in je neprenehoma lilo celo noč in v nedeljo celi dan. V noči od nedelje do pondeljka so vsi mali potoki silno narasli, ob katerih se je zemlja vdirala ter zamašila vse mostove in struge. Masa vode, blata, kamenja je preplavila na mnogih krajih njive, travnike in tudi cesto. Stari ljudje ne pomnijo v malih potokih tolikega zemeljskega materijala. V ponedeljek celi dan smo videli ob potokih trume delavcev, ki so potoke regulirali, mašili ter branili preteči škodi. Poljanska Sora je silno narasla, trgala bregove in posula mnogo polja z občutljivo veliko škodo. Radi usadov zemlje in ceste je bil na deželni cesti od Gorenje vasi do .-»kofje Loke promet deloma za par dni ustavljen. V pondeljek in torek smo dobili iz škofje Loke le pisemsko pošto, in še to s trudom v pondeljek peš, v torek pa po jezdecu. — Iz Smartna pri Litiji nam poročajo: Pretečeni putek 4 t. m. je bil za padel velik sneg, tako da je njegova teža v isti noči podrla mnogo sadnega drevja po vrtovih. Tudi po gozdovih leži So sedaj mnogo porušenih dreves. — Na Miklavžev večer bo so »Miklavži« in „parkelni" soo-padli na ulici; pri tem spopadu je bil edan precej ranjen. — Nek agent iz znane Fišer-jeve knjigarne je raznašal tudi po naših krajih svoje umazane brošure. Tri dni za pored je nosil to „šaro" po hišsh. — Smrtna kosa. V Gotovljah ie umrl nadučitelj g. Anton Sumljak. Bil je že davno bolehen in ker sa je vkljub svarilom presalil prezgodaj v novo stavljeno vlažno poslopje, je po splošnem mnenju to njegovo smrt le posoešilo. — Poslanec Piantan je na Dunaju nevarno obolel. Na posledicah influence so ga morali na glavi operirat. Bil je v smrtni nevarnosti. Cez osem dni ga bodo mogli šele prepeljati v Ljubljano. — Istrski deželni glavar. Uradna „Wiener Zettung" javlja, ds je odstop dr. M. Campiteilija z mesta istrskega deželnega glavarja sprejet in da je njegov namestnik dr. L u d o v i k R i z z i. — Razpisuje sa mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu (III/5) na davi, politični okraj Litija. Letna plača 500 kron, uradni pavšal 125 kron in letni pavšal 504 kron za vzdržavo na štirikratne pešne zveze med poštnim uradom \ in kolodvorom na Ssvi ter za lokalno do- j stavljanje poštnih posiljatev. Prošnje v teku ; treh tednov na postno in brzojavno vodstvo j v Trstu. — Podpore prostovoljnim gasilnim i društvom iz stražno-gasilnega zaklada do- i voljene od deželnega odbora. Za podporo i je izmed 137 gasilnih društev prosilo 113, \ a od teh je dobilo podporo 78, drugim je j zagotovljena podpora prihodnje leto. Pod- j poro so dobile: Ljubljana 600 K.; po 400 K.: Dobračevo, Ribno in Stražišče; po 300K.: Postojna, Ježica, Staraloka, Vinica, Vodice, bt. Rupertin Moselj; po 250K.: Dobrepolje, Škofljica, Trata, Novomesto, Dobrova in sv. Križ pri Kostanjevici; po 200 K.v: Radeče (Dolenjsko), Bukovec, Mirnapeč, Št. Vid pri Ljubljani, Ribnica, Vrhnika , Mošnje, Motnik, Razdrto, Pirniče, Polhovgradec, Mengeš, Sv. Gregor, Šmartno p. a. g. Ga-meljni, Srednjavas v Boh, Radovljica, Bled, Planina, Vič-Glince in Škocjan; po 175 K.: Št. Vid pri Vipavi, Krka, Breznica, Stari-trg pri Ložu, Boh. Bela, Bistrica Trnovo, Kamnik, Črnivrh, Dolsko, Spodnja-Šiška, Gotenice in Onek; po 150K.: Rovte, Gor. Logatec, Orehovica, Stepanjavas, Kropa, Studenec, Trebnje, Brezovica, Dol, Sodražica, Bizavik, Šmarje, Leša, Mojstrana, Litija, Gorje, Borovnica, Moste, Rateče (Gorenjsko) Dob, Dovje, Kammagorica, Koprivnik, Poljane, Jesenice, Cerklje in Voglje. Skupno torej 15.950 K. Prošnje za prihodnjo leto se morajo pravilno sestavljane vložiti pri deželnem odboru najkasneje do 31.marca 1904. Prošnjo mora pa vložiti vsako društvo, tudi tista, ki so bila letos radi pomanjkanja sredstev izpuščena. Ljubljanske novice. Sestanek ljubljanske duhovščine bo zopet vponedeljek, 14. decembra, ob 4. uri popoldne v knezoškofji palači. Velezanlmiva rokoborba se je vršila včeraj v sokolovi dvorani mej hrvatskim atletom Tomaševičem in Nemcem Brandetterjem,kis9je boril s To-Žagrebu. Tomaševic je prvi borca poskusila, Nemec so ie dobro branil, vendar je bil vsako pot na tleh, samo da se Tomaševiču ni posrečilo, takoj položiti ga na hrbet in z obema ramama na tla. To se mu je posrečilo šele pri tretji borbi. Vsa tri borbe so trajale skupno 28'/, minut. Občin stvo jo Tomaševiču prirejalo viharne ova cije. brebrna čaša, katera znači prvenstvo Tomaševičavo in za katero se je vršila borba, je ostala Tomaševiču. V Zagrebu se ieB 'an-detter dva večera boril a Tomaievičam, a dočim je mogel Tomaševic Brandetterja prvi večer premagati šele pri tretji borbi, ga je drugi večer premagal že v prvi borbi. To maševič je Brandetterju v Zagrebu obljubil po prvi rokoborbi še 300 kron, ako ga premaga. — Naznanjenega rokoborca Ditrioh-borga ni bilo v Ljubljano. TomaSevič je rodom Hrvat iz Sjnja in velesimjoatičen mož. Tehta 109 kg. Doslej je premagal vse najznamenitejša rokoborce. — Čujemo, da se jutri gospod Tomaševič bori z Ditrich bergom. Vode so upadle na barii v zadnjih 48 urah za 15 cm. B irje je še vedno nepristopno. Barjanom manjka Beveda na vseh koncih potrebnih čolnov. Izgubljena ura. Helena Modic, stanujoča v Gorici, izgubila je dne 9 t m. v Liub ljani na poti od uršuliriske carkve do Mest nega trga zlato uro in zlato kratko verižica. Samomor pisarja Kapeljna. Po zdravniškem izreku je brezdvomno izključeno, da bi bil pisar Ferdinand Kapelj umrl silovite smrti. Na desnem očobu cbešenca je pač bila opaziti krvna bula, katera pa je vsled tega nastala, da je Kapelj vdaril z glavo ob zid, ko je truplo, viseča na vrvi, spodrsnilo s stola, na katerega je Kapelj pri izvršitvi sa momora pokleknil. Trg z božičnimi drevesci se vrši tudi letos na Kongresnem trgu. Vojaška maša s petjem. Jutri ob 8. uri zjutraj bo v cerkvi sv. Petra sv. maša, pri kateri bodo peli vojaki 27. pešpolka. Nemško polit, društvo je imelo predvčerajšnjem shod v tukajšnji kazini. Na shodu so Nemci razpravljali o svojih novih načrtih glede šolstva in društev. Skrajna, predrznost Kleinmayer in Bam-bergova knjigotržnica pošilja okolu slovenskih strank kolporterja, ki govori samo nemški. To je skrajna nemška brezobraznost Silovit gost. Včeraj zvečer prišel je v Šarčevo gostilno na Karlovski cesti št. 19, neki čevljar iz Motnika in si naročil zganja. Ko je ž;>anje popil, je hotel imeti še vina, katerega mu pa natakarica ni hotela po-t pred dati, da je žganje plačal. To ga je d'n ' viezil° začel je v gostilni razgrajati in an je potegnil iz žepa revolver, češ, da bode že napravil konec. Poklicali so v gostilno policaja, ki je napravil čevljarjevemu razgrajanju konec s tem, da ga je odpeljal na rotovž. Tatvina v cerkvi. V stolni cerkvi je bila danes zjutraj hišnici Rozaliji Marenko, stanujoča na sv. Petra cesti št. 32, iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela okoli 2 K denarja. Poleg nje je sedela v klopi neka brezposelna služkinja, katero je policija aretovala, ker je na sumu, da je ona izvršila tatvino. Iz Amerike se je pripeljalo včeraj zvečer 7 oseb. Tatvina. V noči od 8. na 9. t. m. ukradel je neznan tat hlapcu Fiorijanu Gregoriču, ko je v hlovu „pn Virantu" na sv. Jakoba trgu orenočeval, denarnico s 5 K. Okradena Skofjeločanka. Danes dopol dno so bile potnici Mariji Vehar iz škofje Loke ukradene klobase, katare je pustila v veži na Mastnem trgu št. 19, ko je šla v goetilno. Izgubljena denarnica. Katarina Calič, vrat3rjeva žena v Trstu, je izgubila danes dopoldne v solskem drevoredu denarnico z dvema bankovcema po 20 K in s tremi zlati po 20 K. Društvo zdravnikov bo imelo redni občni zbor dne 19. decembra ob pol 8. uri zvečer v klubovi sobi „pri Slonu«. Društvena godba priredi jutri, v nedeljo, koncert pri »Gambrinu« — J. Kenda. Začetek ob pol 8 uri. Vstop prost. Svoji k svojim Pri zgradbi „Narodne tiskarne« je imelo zaslužek več nemških tvrdk. Pričakujemo, da „Narod" sedaj napade tudi »Narodno tiskarno«. Delovanje rešilne postaje v mesocu novembru t. I. Pretekli mesec intervenirala je rešilna postaja v 46. slučajih, in sicer pri 28 moških in 18 ženskah. S učaji obolelosti in nezgod so bili naslednji: 9 obolelih in oslabelih oseb, 1 božjast, 1 krvavenje organov, 1 težki porod, 3 zlomljenja nog, 3 ra-njenja z rezili, 2 ranitvi vsled padca, 2 ra-nitvi z udarci, 1 ranitev s strelom, 5 umo-bolnih, 17 transportov bolnikov. Občinstvo se opozarja na to, da rešilna postaja umo- in 20 ženskih delavcev. D.do je bilo po nudeno 7 moškim in 20 ženskim delavcem ; v 22 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan. do 10 dec. je došlo 2756 prošenj za delo in 2029 deloponudeb, v 1642 8'učajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 najemnik vrta, 1 vrtnar, 2 ko čijaža, 4 konjski hlapci, 1 vajenec za izdelovanje glasovirjev, ženske: 1 izurjena kolektantinja, 1 prodaialka, 4 natakarice, 5 deklic k otrokom. — Službe iščejo, moški: 1 mašinist, 1 muar, več trgovskih slug, ženske: 1 blagajničarka, več ra-tfunajočih natakaric in drugih poslov. — Oddati je 3 stanovanja po 2 sobi in več mesečnih sob. V najem ae iščejo stanovanja z 2. in 3 sobami. Pismenim vprašanjam je priložiti znamko za odgovor. Književnost in umetnost * Repertoir slovenskega gledališka. Danes v soboto je preoiijerd velike opremne igre »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, ki se « torek, dne 15. t. m. ponovi. — Dne 18 t. m. gostuje velecdlična jugoslovanska umetnica, horoina kr. pozorišta v Belem (.Trs d u, gdčna. Vela N i g r i n o v a ns našem odru v Suiar-mannovi drami »Dom«. Igrala bo veliko ulcgo Magde. Gdč. N i g r i n o v a je gostovala doslej samo v Pragi (opetovano) in v Zigrebu, zato je čaatno za slovenski oder, da bo je odboru „Dram. društva" posrečilo, pridobiti za gostovanje to izborno heroino, ki stoji v prvi vrsti slovanskih dramatičnih umetiic * Musica s era. V stolni cerkvi v nedeljo 13. decembra velika maša ob 10. uri: Maša ,Jesu Redemptor", zložil Adolf Kaim, graduale „Qui sedes" Anton Foerster, ofer-torij „Benedixisti" Franc Witt. * IV božldnioe za moške zbore s predigrami m poigram? za orgije. Uglasbil Danilo Fajgeli. Op. 280. Cena 40 vin. Zalcžil uglastiitfilj. — Tisk J. B asnika nasltd-nikov. Marljivi g. skladatelj je s tem podal nsšim moškim zborom žtiri priproste božične pesmice, kakor njegove Marijine in evhiri-stične pesmi; razlika je v tam, da i^na tu vsaka pesmica tudi kratko predigro in poi-gro. Dobiva sa to delo pn g. skladatelju v Gorici, Gosposka ulica 14. Iz brzojavk. maševič sm že v rokoborec Avstro Ogrske in je doslej kot tak . _ nepremagan. Prsa mu kraai nebroj odliko- bolnih oseb, če nimajo zdravniškega spričevala Vanj. TaliO imamo Slovani moža, ----batarecr* >«m«r1 mnntnih vri ravniknv. n« nnrn- Dunaj. Bolgarski ministrski predaed-aik Petrov je dejstl dopisniku »Fremden-blatta", da bo ljudsko gibanje za Makedonce silno narastlo, ako do spomladi ne bo Makedoncem pomagano. Bolgarija noče vojske, a ee je tudi, kadar ba treba, ne bo ustrašila. Dunaj. Cisar je včeraj v daljši avdijenci spre el danskega prestolonaslednika. London. Is Villemstad-a se poroča, da je Venezuela upeljala 15000 pušk in 10,000 000 patronov. Govori se namreč, da bo Venezuela napadla Kolumbijo, ako pride do vojne radi panamskega vprašanja. Berolin. Rusko-nemška trgovinska pogajanja stoje jako slabo ; dospele so do kočljive točke in no morejo naprej. Ruski odposlanci so sa za o krat vrnili domov, ne da bi kaj onravili. London. Vsled možnosti skupnega angleškega m japonskega postopanja v bližnji bodočnosti, je angleška vlada poslala ne kaj častnikov v Japan, da se nauče japan-šfiine. Ruvnotako požlje Jspan nekaj častnikov v Anglijo, ds se nauč6 ar/gleš5ine. London. Zlružena države so izjavile glede posredovanja v rusko-,aponskem spornem vprašanju, da se nikdar ne odločijo za tak korak, in da Japan od Amerike nima pričakovati nobene pomoči. Peking. Rus'*i sdmiral Aleksejev je odložil svoje potovanje v Petrograd, kot poročajo, radi resnosti položaja v vzhodnji Atiji. Kijev. Dne 10. t. m. se je vršilo več dijaških shodov, na katerih so najmlajši dijaki sklenili, predavanja obštruirati. Dalje so tudi zahtevali odstop rektorja. Prišlo je do prepira in pretepa med redoljubnimi in razgrajajočimi dijaki. Od 82 3. t. m. na vseučilišči aretovanih dijakov jih je bilo 43 obsojenih v zapor. Med njimi je 13 židov. Sofija, gare" poroča: obljubila, da vrniti na svoj ki so ne boji nobenega Nemca. Rokoborca Bta na prvi pogled si moči enaka, a skoro velika stasita postava Tomaševič 3va premaga s svojo močjo in hitrostjo močnega, vendar bolj debelega Nemca. Trikrat sta se roko- katerega izmed mestnih zd ravnikov, na sprejema; bolnikov z nalezljivimi boleznimi pa principijelno ne. Delovanje mestne posredovalnice za delo in službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99. Od 4, do 10. dec. je dela iskalo 6 moških „Agence Telegrafique bul-Dasiravno je turška vlada bo begunce, ki se hočejo dom, dobrohotno vsprejela, ravnajo turške oblasti zelo surovo z vra-čujocimi se Makedonci. Pred kratkim je turška policija odvedla šest beguncev, ki so imeli potne liste v najboljšem redu, iz kolodvora v Adrianopelju v Kirkilisse v zapor. V od vbežnikov zapuščenih pokrajinah naseljujejo turške oblasti mohamedance. London. Pred nekoliko tedni se je obrnila Japonska z vprašanjem na vlado Združenih držav, če bi ta v vojni materi-jelno podpirala japonsko vlado. Vlada v Washingtonu je baje odgovorila, da bi ne bila v stanu, podpirati Japonske, Dunaj. Predsednik graškega višjega deželnega sodišča, grof Gleispach, je došel sem. Baje ga je na D maj pozval K d r b e r v zadevi š t a j a r s k i h in koroških justičnih razmer. Budiejevice. »Budivoj«, glasilo princa Friderika Schvmzenberga, pravi, da je pogoj udeležbe Čdiov pri nagodbenih konferencah, da S9 konference ne vrše pod predsedstvom Korberjevim. ampak pod predsedstvom cesarja ali prestolonaslednika. Dunaj V poljskem klubu je predlagal poslanec Gorski, naj poljski delegati v delegacijah pozdravijo zbližanje Avstrije in Rusije. Belgrad. Po mestu bo vnovič razširjena vesti, da Avstrija in Rusija odločno zahtevati od Srbije ureditev častniškega vprašanja v tem smislu, da se odstranijo mori ci kralja Aleksandra iz armnde. Vodja makedonskih vstsšev, Boris Sarafov, se odpelja v Pariz in London ter so vrne sem v teku treh tadnov, da sa z odločilnimi krogi dogovori o skupni akciii v Makedoniji. Jutri odpotuje Boris Sarafov proti Dunaju. Belgrad. V skupščini in v kraljevi palači vlada velika vznemirjenost. Skrajni radikalci zahtevajo, da se skupščina razpusti, ker upajo pri novih volitvah dobiti veČino. Tokio. Zbornica jo enoglasno sprejela adreso, v kateri obsoja vls>do, da je zavlačevala razvoj notranje politike, v zunanji politiki pa je zamudila pravo priložnost. Pričakuje se, da bo državni zbor odgoden. Belgrad. Pogajanja ministrskega sveta s skupščino radi rešitve krize in spo-polnitve mesta fnančnega ministra, bo se sicer nadaljevala, toda brez vspeha, ker Paču ni hotel vsprejeti ponudene mu časti finančnega ministra. Petrograd. Zadnji čaB se razširjajo med petrograjskimi visokošoloi pozivi na boj za socijalnopolitične reforme in na protest proti šolskemu predstojniku radi samomora nekega učenca tamkajšnje privatne gimnazije. Tudi se je vršilo neko zelo burno dijaško zborovanje. Belgrad. Avstro - ogrski, nemški in turški poslanik so dobili daljši dopust, tako da se pri novoletnem vspre-jemu ne bo mudil nobeden evropskih poslanikov na srbskem dvoru, kar sa zelo različno razlaga. Razne stvari. Najnovejše od raznih strani. — Nedolžno obsojena. Včeraj so ii jaSe v Svacu izpustili čevljarjevo ženo Terezijo Hitzinger. Leta 1898 je bila obsojena na smrt, ker sa jo obdolžili roparskega umora kramanca Kranzir.ger. Cesar jo je pomilostil na 20 let težke joče. Sedaj ie piišlo na dan, da je storiiec nekdo drugi — Amerikanski parnik „Ve ga", ki se je od dne 20. novembra boril z viharji na morju, je došel 11. t. m. v Cartageno. — Grofica Lonyay je toliko okrevala, da se je včeraj mogla pe-ljEti na izprehod. Včeraj jo je obiskal cesar. — Umri je v Pragi bivši profesor slovanske filologije Martin Hattels, star 83 let. — S svinčnikom se je usmrtil. Čuden slučaj, ki je zahteval kot žrtev človeško življenje, se je prigodil v Parizu. 19 letni komptoarist Louis Crandinet je zapustil pisarno, da bi opravil hitro nek opravek. Ko je tekel čez ulico, mu je spodrsnilo in pri-tem je padel tako nesrečno na v roki držeči svinčnik, da mu je ta predrl pljuča. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico, kjer je kmalu radi izlcrvavenja umrl, ne da bi se še kaj zavedel. — Sedem otrok v dveh letih. Redek slučaj se je prigodil zakonskima Richter v Leipi na Ogrskem, ker jima je bilo tekom dveh let porojenih 7 otrok. Frideriku Richterju je namreč njegova soproga 1. 1902. povila dvojčke; v januariju 1903 pa je razveselila zopet z dvojčki in pred kratkem še celo s trojčki. Vsi otroci so dečki.— Angleška kraljica v smrtni nevarnosti. V angleškem kraljevskem gradu Sandringham je 10. t. m. zjutraj pričelo gorati v spalnici dvorne dame nad spalnico kraljice. Dvorna dama je prihitela h kraljici, katero je zbudila. Komaj je kraljica zapustila svojo spalnico, se je podrl strop spalnice in razbil vso opravo. — Minister Hartel je toliko okreval, da se je včeraj peljal na Semering. — Radi s 1 abi h šo 1 s k i h spričeval je z Dunaja pobegnilo 8 dečkov. — Morska kača ni bajka. D olgo časa je bilo občno mnenje, da morska kača sploh ne živi. Ilolandski zoolog Ondemans je dognal, da živi v morju res neka kači podobna žival. Njeno truplo je dolgo do 70 m in odlikuje po zalo dolgom5 vratu |in repu. Ža v drugi polovici preteklega stoletja jo imel muzej v mestu Bergen okostnjak morske kačo. V Gradcu je pred kratkem predaval o tem predmetu dvorni svetnik in vseučiliščni profosor doktor pl. G r a f. Dalje v prilogi III. 111. Priloga 2S7. štev. ..Slovenca" dn6 12. decembra 1904. Velika ustanova za dijake. Krakovski meščan Nosakovaki je te dni pri notarju zapisal vse svoje imetje, šest milijonov kron, za ustanove gimnazijskim in vseučilišhim diiakom. — Časopis za s 1 e p c e je pričel izhajati na Dunaju. Črke so iztisnjene iz papirjs, da Blepci lahko otipajo črke b prsti. Včeraj je izšla prva številka. — Nevarno obolel je bivši sultan M u r a d v Carigradu. — Čudna zbirka. V stanovanju nedavno umrlega pisatelja Gustava pl. Moserja so našli nad 200 parov najrazličnejših črevljev. Tu so zastopane vso vrste obuval, najrazlič nejših časov in mod. Tudi raztrganih črevljev iz francoske ekspedicije na Rusko ne manjka. — Boj mej delavci. V tovarni strojev Schier in Urban v Oseku, kjer je pred osmimi dnevi vzbruhnila splošna stavka, so bili v ponedeljek vsi delavci odpuščeni in poklicani od drugod. Ko so pretečeni če-trtek od drugod poklicani delavci došli, so jih na kolodvoru stavkarji napadli. Nekdo napadenoev je vstrelil s samokresom med napadalce ter ednega delavcev lahko ranil. Napadalce zadene policijska kazen. Dolžnosti slovenskega trgovca so: 1. Dopisovati v slovenskem jeziku, bodisi z Nemcem ali Lahom. 2. Zahtevati od tvrdk slovensko dopisovanje, račune, naznanila potnifeov itd. 3. Zahtevati od tvrdk slovenščine zmožne potnike. Tako združeni storili bomo veliko za sveto narodno stvar! Telefonska in brzojavna poročila. Rakek, 12. dec. V Št. Vidu pri Cirknici se je ves občinski odbor izjavil na predlog podžupana Makovca v seji 10. decembra za splošno volilno pravico v deželni zbor. Celje, 12. decembra. Ravnatelj celjske gimnazije Klemen Proft je pomaknjen v 6 činovni razred. Dunaj, 12. dec. Včeraj ob 10. uri zvečer so imeli zastopniki strank gosposke zbornice v drž. zbornici sejo, v kateri so sklenili interpelirati radi vojaških koncesij Madjarom. V današnji seji gosposke zbornice je bila vložena dotična interpelacija, ki zahteva od vlade pojasnila, kake koncesije so dobili Ma-gjari na škodo skupnosti armade. V interpelaciji se priznava vladai-jU najvišja pravica nad armado. Korber je na interpelacijo takoj odgovarjal ter dejal, da Madjari na škodo skupnosti armade niso dobili nikakih koncesij. (?) Vlada stoji odločno na stališču, da se postave ne smejo enostranski razlagati in da more nastopiti kaka sprememba le z obojestranskim sporazumljenjem. Praga, 12. decembra. »Narodni Listi" poročajo, da vse, kar so dobili Madjari koncesij glede vojaškega kazensko pravnega reda, bodo v novem vojaško - kazenskem redu dobili tudi Oelii, Poljaki, Eusini, Hrvatje in Slovenci. S kaznjencem se bo obravnavalo v jeziku dotič-nega kaznjenca. Praga, 12. decembra. Češki škofje so izdali pastirski list proti „Los von Kom"-gibanju. V pastirskem listu pozivajo verne, naj zvesti ostanejo katoliški cerkvi. „ Proti „Los von Eom"-agitaciji bo uvedena velika akcija. Iz- j hajala bosta v ta namen tudi dva časo- ' pisa, nemški „Sv. Bonifacij in češki „Sv. Vojteh", vsak v 4000 izvodih. j Praga, 12. dec. Danes zvečer bo izrečena sodba v zadevi sv. vaclav-ske posojilnice. Društva. (Narodna čitalnica v Kamni k u) uprizori v nedeljo, 13 grudna 19 0 3, točno ob 1/28. uri zvečer na splošno željo občinstva petdejanjsko narodno igro s petjem »Materin blagoslov« ali »Nova Chonchonf. Pevske točke spremlja na klavirju iz prijaznosti gOBp. E. Adamič. Vstopnina ista kot pri premijeri. Posebnih vabil odbor ne izdd (Vabilo) na I. občni zbor pro stovoljne požarne brambe v G o t o v 1 j a h , kateri se bode vršil v n e-deljo, dne 13. decembra 1908, ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne gosp. Franceta Malgaj-a v Gotovljah. — Do enjski konjak. Opozarjamo cenjene čitatelje na današnji oglas tvrdko E. Wutscher ter na njeno domačo induatrijo konjaka, — Dobro zdravilno sredstvo. Mej vsemi zdravili, ki Be rabijo kot bolest olajšujoče sredstvo pri prehlajenju, zavzema prvo mesto v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi pridelovani Liniment Capsici comp. s »sidro". Cena je nizka: 80 v., 1 40 K, 2 K steklenica ; vsaka steklenica se nahaja v lepi škatljici in jo je lahko spoznati po »sidri". — 200.000 kron v gotovini more zadeti, kdor kupi srečko XXIII. državne lo terije, katere žrebanje se vrši že 17. decembra letos. Ta loterija ima 19.382 dobi-teljic v skupnem znesku več kot pol milijona, ki sa vse izplačajo v gotovini, vsled česar je izredno mnogo nade na dobitek. Vrhu tega jo priporoča nje dobrodelen namen. Cena eni srečki le 4 krone. — V dobi čaja smo. Vsled tega opozarjamo na oglas „Popoff", katera tvrdka zalaga trgovine s priznano najboljšim blagom. Meteorologično porodilo. Vidna nad morjem 306.2 m, irednji iračni tlak 786-0 mm I Cu epa- Stanje baro- tovuji metra. T mm. Temperatur. „ po Celalju Vetrerl. Nebo ■13 K b Tog U' lt[ 3 tvee. I <343 I 4-5 | brezvetr dež . pl i zjutr I 733 2 I 2 popol,] 733-0 0-6 4 0 I sl. jzah. I megla 4 81 sl. ssvzh. | dež | gradnja včerajšnja temperatura 3-3', normale — 11*. Dunajska borza dnč 11. decembra. Skupni državni dolg v notah.....100-80 Skupni državni dolg v srebru.....100-60 Avstrijska zlata renta 4%......120 76 Avstrijska kronska renta 4%.....110-80 Avstrijska inv. renta 3*/a%......93-15 Ogrska zlata renta 4 %.......11895 Ogrska kronska renta ......9915 Ogrska inv. renta 3'/i% ......91 45 Avstro-ogrske bančne delnice.....16 16 Kreditne delnice..................690-— London vista...........23H-571/, Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 117-171/, 2u mark............ 23 44 20 frankov...........19 07 Italijanski bankovci........ 92 35 C, kr. cekini...........H-32 i t n e cene dnč 11. decembra 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borzi Pšenica za april ...... K 7 71 » » oktober......7-58 Rž za april........> Oves za april........ Koruza za maj 1904 ...... (Efektiv). Dunajski trg. Plenica banaSka ....... K 7'80 do 8-30 Ež južne železnice..... 6-57 5-47 516 Rž Ječmen ob Tisi 7-90 6-65 6 50 610 8.30 6-75 7 60 7-20 1650 1-1 Zahvala. Povodom dolgotrajne bolezni, kakor tudi povodom smrti mojega ljubega soproga gospoda Frana Rozmana, gostilničarja lo posestnika došlo mi je toliko vsestranskih dokazov tola-žilnega sočutja, da mi ni mogoče vsakemu posebej dostojno se zahvaliti. Zatorej storim to tem potom ter se zahvaljujem vsem, ki so me tolažili ob bolezni in smrti mojega soproga. Zahvaljujem se zdravniku g. dr. K. pl. FSdrans-perg-u za trudoljubivo požrtvovalnost z zdravljenjem ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Ljubljane in dežele, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega ranjkega k večnemu počitku. Osobito pa se zahvaljujem slavnemu telovadnemu društvu „ Sokol" za spremstvo, slavnemu pevskemu društvu„Slaveca za tolažilno petje pred hišo, dalje slavnemu pevskemu društvu ^Ljubljana" za lepo žalostinko ob grobu ter slavni zadrugi gostilničarjev, kavarnarjev i. t. d. za številno spremstvo. Istotako se zahvaljujem vsem darovalcem prelepih vencev, posebej še za poklonjene vence „Sokola", stalnega omizja gostilne pri „zlati ribi" ter slavne zadruge gostilničarjev. Presrčna zahvala vsemi V Ljubljani, dne 12. dec. 1903. Marija Rozman v svojem imenu ter v imenu svojih nedoletnih otrok. Poslano. Domoljubni rojaki! Družba sv. Cirila in Metoda je izdala koledar za leto 1904. — Koledar je ob enem „Vestnik" za družbino XVI. in XVII. leto. Cena koledarju je K 1-20. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Vas uljudno prosi, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate odločno, da imej vsaka slovenska knjigotržuiea, trgovina s papirjem in vsaka trafika ta koledar na prodaj. Tem potom olajšujete težavno breme, ki ga ima družbino vodstvo. Bratje Cehi toliko žrtvujejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, ma >ji narod, bi morali torej primeroma žrtvovati več od Cehov. Trgovci naj se zglašajo direktno pri vodstvu. Za trgovce stane K 1'20 2 20% popustom ob vnaprej vplačani svoti. do 7-73 » 7-60 » 6-58 » 5-48 » 517 Naznanilo. Za zvišanje in uravnavo sveta nasproti rampe državnega kolodvora, kjer imam lesno skladišče, rabim različen materi jal. kakor šuto, razbito opeko itd. P. n. lastnike podobnega materijala uljudno prosim, da se blagovoliš odslej ozirati na-mč ter naročč odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobnost, da so pri napornem odkladanju na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar. Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kajti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva-ževalci priličnejše ugodnosti. 1470 5 Anton Deglienghi. Kali vala. Podpisani se prisrčno zahvaljuje v imenu šolske mladine vsem dobrotnikom, kateri so z darili v denarjih ali v blagu pripomogli, da je mogel Miklavž pri šolski veselici dne 6. decembra obdarovati 65 pridnih in revnih otrok. V Gorjah, 7. decembra 1903. Josip Žirovnik nadučitelj. V al>ilo na izvanredni občni zbor Slov. posojilnice v Št. Jerneju dne 20. decembra 1903 ob 3. uri popoldne v občinski liiši. tDnevni Ped: 1. Sprememba pravil 2. Rektifikacija lanskega računa. 3. Slučajnosti. 1654 i-i Načelstvo. Proda se radi rodbinskih razmer dobro vpeljan mlin v Freski pri Medvodah. — Pojasnila dajč Ivan Legat, tajnik »Posojilnice" v Radovljici. 1655 1—1 OŽCnj CI5 1656 1-1 urtnar m $ 1. februuarjem leta 1904. Ponudbe upravništvu tega lista. Bukov les! Kupim bukov les ki je že žagan na kose (v partijah), in sicer: debelost «/4" (33 mm), dolžina na metre 2 25, 4 in 4'40. Plačilo je takojšnje. — Ponudbe prosim pod naslovom 1648 1—1 Anton Deghenghi, Ljubljana. Poduk v eitt*anji. Temeljito podueevanje v citiranji ««*«««* ptroti mali plači. «**«««« Več se izve na l^airlovski cesti štev. 3. I. nadstropje. 1657 3-1 Ucli^c zalogo = r©ltame za dame io gc$pede kravat za gospode toaletnega blaga dalje Ščetie za zebe, glauni-Keu, di^au, t^il itd. Iz najbolj renomiranih tovarn priporoča 1660 2—1 ALOJZIJ PERSCHE Ljubljana, Pred Škofijo 21. Na svetovni razstavi vParizu 1900 „Grand prix.' Svetovno znani ruski karavanski čaj bratov K. & G. Popoff v Moskvi, založnik raznih evropskih dvorov, najfinejša marka. V izvirnih zabojih se dobiva v vseh _boljših trgovinah. 13 2 10—3 Zapnil^ v poboja za vsa duhovna opravila sposoben, želi se na Gorenjskem pri kaki podružnici = v trgu ali večji vasi naseliti. = Ponudbe je posljati „Slovencu". 1605 2-2 Zaga na turbino se proda pod jako ugodnimi pogoji blizu Loke na Gorenjskem. Zaga ima zraven vodne žage za deske tudi cirkularno žago in stroj za trenje lubja. Vedno dosti rezanja! Vedno dosti vode! Vse v jako dobrem stanu! 1643 3-1 Kupci naj se oglase do konec leta. Kje, pove iz uljudnosti uredništvo tega lista. za Stejubi^cc (1100 do 1200 sežnjev) je na Karlovskem predmestju lesi 3-1 (v Prulah) WT na prodaj "»i Natančneje povč Alojzij Zorman, trgovec z moko, Stari trg št. 32 v Ljubljani. 120 hI izvrstnega, povsem belega in 40 lil šilera (črnega) letošnjega zajamčene naraimega uina ima na prodaj iz lastnega vinograda Josip Mefzger, vinogradnik v Zlataru (Hrvatska) Na željo uzorec. 1645 3—1 1661 1-1 Zahvala. Za iskrene dokaze sožalja povodom bolezni in smrti moje drage soproge, oziroma matere, sestre, svakinje in tete, gospe Frančiške jarc roj. Oblak kakor tudi za številno častno spremstvo drage pokojnice na njenem zadnjem potu izrekam tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najis-krenejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujem vsem, ki so mi kakorkoli izrazili svoje sočutje in sožalje Vsem in vsakemu: Bog plačaj! Medvode, dnč 12. dec. 1903. Josip JaTC. Karel' Tambornino 1653 3—1 Kongresni trg št. 6 Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena daleč pod nakupno ceno. Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imtyo v deln popravila, da pošljejo najkasneje U&f do 10. januarja 1904 ponje, ker za pozneje ne more jamčiti. Za Božič! petero božičnih pesmi za solo, mešan zbor in orgije 1644 zložil Ign. Hladnik, op. 44. 2-1 Cena 1 krono 20 vinarjev. V četrti izdaji so izšle: Čvetero Božičnih pesmi za solo, mešan zbor in orgije, zložil Ign. Hladnik op. 18. Cena 80 vin. prodajalko, zanesljivo, ako mogoče s kavcijo sprejme do 15. januarja 1904 kmetijsko društvo na Igu. Sprejme se tudi Ijlapec I^enjem. Pa3e po dogovoru. 1640 3-2 Dopisnica 1600 6—2 \ | Zadošča, da se dobi zastonj ilustriran cenik l- 1881. obstoječe iovar-'/ nišfe 3aloge ur, juvelov, zlatnine in srebrnine, 7h. 7uchs, 2>unaj II. / Srtlgajse štev. 1, / / Sna ^n^er-remontuar-ura b niklja ja gospode, 36 ur idoča, s podobo Njegove Svetosti \ papeža Pija ali Uj. Veličanstva cesarja, šupana dr. Luegerja itd., 3 gld proti povzetju. p Na Hudem priVišrgi gori vršila se bode dne 14. decembra 1903 ob 9. uri dopoldan 1659 1-1 prostovoljna prodaja posestva, Vi. št. 10 k. o. Hudo, obstoječe iz dobro ohranjenega prostranega gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gojzdov. V Ljubljani na Dolenjski cesti št. 5 odda se v najem obširen prostor, pripraven za skladišče. Ravno tam proda se nekaj premičnin, osobito voz. Pojasnila podaja dr. Fran Poček, Dolen ska cesta št. 7. primerna darila! 1658 6—1 Kakor: drsalke, tičnike, mesorez-nice, različne svečnike in kasete, posode za premog in predpečnike, samovare in brzovrelce, sploh kompletne kuhinjske oprave se dobivajo najcenejše pri l^aroi l^auleK-o nasledniltfb Ljubljana, Dunajska ce^ta 10. priporoča 1652 3-1 Alojzij Persche mične svilnate šerpe, čepice, (avbice), jupone, predpasnike, 'žepne robce, torbice, damske kravate, boe in specielne novosti ovratnikov za ples in gledališče. po znižanih cenah prodajalo se bode od 10. do 24. dec. dalje svilnato blago,žameti, pliši, letne nogavice in volnati predmeti za otroke. Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa Zaloga: Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46. MMfvn A n Prospekt brezplačno. — Pošiljatev za poskušnjo: XI,U99"UV€Mi IIUUOlVdli 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52—41 ^-- Ka lložtč! e 2 9 e s s S Za novo, moderno opremljeno slaiclčarno sem si preskrbel veliko Z&logo raznovrstnih božični^ daril in raznih predmetov za okrasenje božičnih drevesc lastnega in tovarniškega izdelka. Nadalje se priporočam slavnemu p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različne desertne in čokoladne bonbone in postrezam tudi s finimi deserfnlmi vini in likerji, sosebno Konte Chrlsto, Benediktinec, Marasohlno Itd. itd. .■'M ■■ I « m:«-1 S ■ Priporočam se slavnemu p. n. občinstvu za božična naročila raznovrstnih potic, kakor: medenih, orehovih, rozlnovih in mandelnovih, finih plno in šarkeljnov. 1647 3-1 Tunili, Pressfourger in Anis-prepečenee (Z\vieback). 51arave po izhuseni sestavi. Ustanov. I M Efl^ED Ustanov. 1.1861 L vIVLIt 1.1861 Ljubljana, Dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrsten, apeljana v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave. Zgradba stranišč in kopeljnih naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. 1533 6—4 Proračuni na zahtevanje brezplačno. zmožna nemške in slovenske stenografije, želi vstopiti v službo s 1. janu-varijem 1904. Naslov povd iz prijaznosti upravništvo tega lista. 1619 3-3 iiiiiiiMi.iiiiii 13 )7 76 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. IS se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo == izgotovljene obleke posebno na haveloke v nal- večji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov C. kr. priv. zavarovalna druzbi^^ C. kr. pri/.zavarov.dužba za življenje »Avstrijski feniks" na Punaju. a; Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruje: proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd. proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in koploah; proti škodam vsled slučajnega ubltja zrcalnega stekla; raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; proti vsakovrstnim teles ulm nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Vplačana delniška glavnica: K 2,400.000 Rezervni fond.......,33 600.000 Stanje zavarovanih svot . . „ 135,000.000 Letni dohodki na premijah . B 4,960.000 Družba sr,avaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: aJ za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema: c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojuinskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor ne-ovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. NatanSneja pojasnila daje radovoljno Sodnijske ulice štev. 6. Vodja generalnega zastopa: Jo S. prosenc. 1514 12—2 a. piccoli lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega r laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. Plccolljevo železnato vino se uporablja primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom- Polliterska steklenica 2 K. Plccolljevl sirupi Iz malin ali fama- rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30. Zunanja naročila po poštnem P0V?etjU. 708 (50-42) P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij Gamase, galoše. 1335 52 9 Zaloga obuval D. H. POLLAK S Co. Dunaj. Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov Alojzij Večaj Ljubljana, Trnovo, Opakarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogu barvanlh prstenih kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Oenu nizke. 36 52-50 Lasfnl Izdelek. Ceniki franku in brezplačno. Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj rudece in refoško se dobiva pri AntonuFepIan di Giorgio v ^crnnju (Istra). Na prodaj ima tudi izboren 1550 12-5 tropinjevec. Vzorci in cene na zahtevanje. Naročajte i mm.^ gjsjj tnvfci: ^»jjtgs^.i&Ffa; 106 10i~E9 _ iz pivovarne v Žalcu in I^ašliem trgu, KpvegeaMsi: a><>aa < i»-4»I mi« j^fi**«^ is-.E^J timH f ^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO1 Povodom bližajočih se božicniF) < prazniku < priporoča €ma U>at$cj)«r lastnica slovečili vinskih goric v Drči, vinska veletrgovina in prva najstarejša kranjska destilacija konjaka po francoskem načinu v v Jrczcuici, pc^ta Scrnej = (T)clcnj5l^c), = svojo bogato zalogo dolenjskih belih in rudeči h vin, starih in novih lastnega pridelka, nadalje opozarja na konjak iz lastne destilacije, kateri je popolnoma jednak francoskemu konjaku, ter se posebno za krepčanje želodca priporoča, ker se izdeluje iz najboljših starih vin. Steklenica konjaka leta 1893 stane 4'80 K. „ 1S95 „ 4-30 „ Pošilja se po pošti in železnici. Ceniki franko. 1637 3-1 fliša na prodaj. Na Jesenicah na Gorenjskem blizu glavne ceste stoječa hiša z gospodarskim poslopjem in prostornim dvoriščem se proda. Iliša ima sedem Bob. Hlev je zidan. Krito je vse z opeko. ifi26 3—1 Več pove Jakob Novak, Jesenice št. 8. Iščem poštenega in pridnega mladeniča kot mizarskega učenca, starost od 14 do 17 let. — Pojssnila dajem pismeno ali ustmeno. Ivan Petelin, mizarski mojster v Ribnici št. 150, Dolenjsko. Oobra Oljarica spisala Minka Vasičeva • v • VI je ze 1Z5I0 ižništ 13 v Ljubljeni, Dobiva se samo vezana; cena G kron, po pošti 6 kron 55 h. Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokus-nejših jedi domače in tuje kuhe, ima osem lino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana. Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, tina dama zaradi njene lepe, pri sloven. kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja nego znane nemške kuharske knjige. Za Božič kot navlašč: gospodinji - kuharci se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih receptih. *tt£K3m*mm* Ustanovljeno 1.1832 £$£****£*£ 0> 0> -d cfi d (S M-S <8 T* O U fc Priznano najt>oljše oljnate barve zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah Adolf Hauptmann v Ljubljani 176 <13 tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. Električni obrat o P< £ u. P B p O O* B o £ Ilustrovani ceniki se dob* brezplačno. S* „*NDROpOGOJT (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, KI zabrani Izpadanje las In odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (70) Vaso i* e 11 -i c* i c* - n. v zalogi imajo tudi gg. U. pl. Tmkoczv, Anton Kane in Ernst Sark v Llublianl, fl. Rant v Kranji, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. Ernest Hammerschmidt-a nasledniki ^ « Hladile, V/ufscher & C™p t trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6. Največja zaloga železnih peči vseh sistemov Velika izbera posod za premog, pečnih ; okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kovinastih stojal = kovinastega orodja v različnih izpeljavah. —-"— i 1537 12-3 JL Jla najvišje povelje jMjeg. e. in kp. apost. Veličanstva. , e. kr, državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija 19-382 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 5I2 880 kron. 1446 (10—10) Ciavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini. Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, III., Vorderc Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto. Od c. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.) Izvrstno hrvaško a vino! * Kdor želi kupiti dobro naravno kapljico hrvaškega vina, starega ia novega, naj pride v Samobor. Letošnje novo vino je prve vrste, kakršnega že ni bilo od 1. 1885. Cene so jako ugodne, prilika lepa, železnica v Samo-boru. Torej bratje Slo-venci, trgovci in gostilničarji, le potrudite se k nam. Na izbero imate različna vina: belo, ru-deče in rumeno (Framinac, Rizling, Burgun- dec, kraljevina itd.) Kdor želi daljnega obrne na podpisanega. pojasnila, naj se .A-iiton IS"o«»-oj, obč. potroš, poslovodja si. 1 kr. povelj, trgovišča Samobor, Hrvaško. ib28 1—1 yyby Domača slovenska tvrdka! Izdelovatelj orgelj Ivan Milavec (Goršivev učenec) Ljubljana, Cerkvene uliee 1623 se najuljudneje priporoča 26-lt = v izdelovanje - novih cerkvenih orgelj. Vsakovrstna popravila po najnižjih cenah. m zaga v Dolenjem Logatcu v prav dobrem stanu se nahajajoča, se iz proste roke prodata ali pa v najem oddata pod ugodnimi pogoji. — Mlin je na 4 kamne, „kašar", obenem opremljen s stroji za napravo „ješprenja;'. — Pri mlinu je tudi 1629 3-1 = kopališče s kabinami. = Več pove: Tomo Tolazzi v Dol. Logatcu. + \f ♦f •f f f ♦f f •f + f •f ♦f f •f •f f f * * ♦ f f f f 1+ M ©Sit w e m IM 162 2 fflarijine drulbe, „ Vodilo" in »Najboljša mati" skup, se dobi v velikem tisku v vezavah po l'/2, 2 in 3 krone. Kdor jih vzame več skup v tej izdaji, dobi na vsakih 10 dve po vrhu. Razpošilja jih v imenu izdajatelja g. Fr. Breskvar, knjigovez v Ljubljani. Denar se pošilja založniku. — Isti knjigovez razpošilja tudi „Križev pot za M. družbe." ; 1 izvod velja 20 v., 60 izvodov 8 K in 100 izvodov skup samo 12 K. — „Vodilu", ki velja samo zase v platnu vezano 60 v., se brezplačno privezuje 20 str. debel »dodatek", ki obsega 1 sv. mašo in troje litanije. Ta dodatek se dobi zase broširan po 10 v. 100 skup za 8 K. Dokler nimamo šolskega molitvenika, mu je ta dodatek lahko malo nadomestilo. Obe zadnji knjižici sta ob kaki priliki primeren dar za družbenike ali šolarje. 1240 9 izurjena v trgovini mešanega blaga se sprejme takoj. Ponudbe pod št. 90 na upravništvo tega lista. 1622 3-2 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah j 671 61 I \ HITI, | Pred žkolijo štev. 2(). Zunanja naročila se točno izvršujejo. Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo sta najbolj koristni z znamko 449 104—76 iT za hišno rabo. Dobivate jih po špecerijskih ftacunaht Pavel Seeraann izdelovatelj mila in čebelno - voščenih svefi v Ljubka ni. Iščem dobro izurjenega strugarskega pomočnika oziroma strugarja. Plača po dogovoru. Služba stalna in takoj Fran Svigelj 1495 9 tovarna stolov na Bregu pri Borovnici. OGLAS! MEW ■ nista Y0RK in LONDON nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmeta le proti temu, da se mi povrne [gld. C'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih no- Žetf s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic iz anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnih Žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih Kavnih Žlic; 1 kom. amar. pat. srebrna zajemal-nlca za Juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal-nlca za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašlč za pod-klado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. slpalnlce za Sladkor. 42 komadov skupaj samo gld. 6*60. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ame-ričansko pat. srebro je znano, je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni Slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno božično in novoletno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v 1428 6 A. HIRSCHBERG-a eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaj i II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju, . ali če se znesek naprej vpošlje. ^ JŠK«. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glaeovite in nenadkriljive kapljica se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in siezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi amele manjkati v noboni meščanski in kmečiei hiši. Naročil jo so edino in točno le pod naslovom: MeBtna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka. Denar sa pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat (12 stekl.) 3 ducati (36 » ) 4 K 11 „ 5 ducatov ( 60 stekl) 10 ducatov (120 „ 17 K 32 „ Ustanovljena leta 1360. 1553 10- Mesfna lekarna Zagreb, Markov trg št 36. Zdravje je največje bogastvo! Prodam ali v najem oddam trgovino špecerijskega blaga na dobrem prostoru v Ljubljani radi b lehmiia. Trgovina ima lep premet in se ponu|a strokovnjaku gotova eksistenca. Potrebni kapital le 2 do 3 tisoč gold Natančneje pove blagohotno upravništvo »Slovenca«. 1248 14 |via prodaj sta 2 križeva pota 2 jeden 95 cm visok velja gld. 65"— drugi 150 „ „ „ „ 250*— pri 1591 3 fp. Tomati-u podobarju io pozlatarju v Ljubljani, Valvazorje? trg šter. 1. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le z zraven natisnjeno varst- ^ ^ a" veno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. Domača nmetalna steklarija Avg. Agnola v Ljubljani,»» se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s sviacem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega t* a a 0) © a a ~ t* o v o ft rrt o 2 a. S a 3 .S n ® -» M CO I—H , l> (3 N 9« ^ ® ce "5? d —H > M O m s ! Prevzema tudi vsa stavblns zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. št 50/z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. ta steklarska dela ter G o ts (D u. P tr o pr 0 1 Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. priporoča svojo izborno 927 52—21 pojasnilo! Vsostransko priznane Anker-roinoutoir uro, sistem Roskopf, ž niklastimi okrovi kupuje že leto dni velik del mojih odjemalcev, posebno poljedelci, uradniki, uslužbenci orožništva, finance in žcloznic v svojo največjo zadovoljnost. Pošiljam svojo pristno ameriškega sistema Roskopf-patent anker remontolr ure štev. 99 (zelo priporočljiva službena ura) z emailirem kazal iščem in tlno poliraniin dobro zapirajočim nikelnustim okrovom, pozlačenimi kazalci, natančno regulirana in 36 ur idoča, triletna garancija, naravnost na zasobno odjemalce kom. za 2-•">() ■i kom. za 7 gld., 0 kom. za 13*50 gld. Primerna nikel-nasta verižica z lepim kom pasem komad 30 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se pošlje denar, če ura no ugaja ali pa zadovoljivo ne funkcionira. Hanns Konrad prva tovarna za ure t Mostu štev. 613, Češko. c. kr. sodni zapriseženi ceniloc. Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. avstr. drž. orlom, z zlatimi in krebrnimi razstavnimi svetinjami in z več bego 10.000 priznainimi pismi, ki so mi došla iz celega svota. Moja tvrdka je kot oksportna tvrdka v tej stroki brez samohvale največja in najstarejša in izvaža v vso dele sveta. Ustanovljena je I. 1887. llustrovani conik o nrah, zlatnini in srebrni ni se poSilja na zahtevo zaatonj in franko 1420 2<>—7 Stanje slog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. ^ Hajboljša in najsigurnejča m prilika za štedenje! Pt*eje: Gradišče št. 1, f-----\ Denarni promet v leta 1902: 1 čez 32 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNICA sedaj: kongresni tt*g št. 2, L nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ================ 41 brez kakega odbitka, tako, da sprejme 0 vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih — 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. deeembfa 1902: 9,501.351 52 h. Uenafni pfomet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kol gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po poŠti so poštno- hranilnice položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškofljski kancelar, predsednik. O d b O P ti i k i I podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št Vidu nad Ljubljano. - Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin.stolni kanonik v Ljubljani. — Karol KauBchegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.tt - Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar župnik na Rudniku, — Dr. Alei Uieniinlk, profesor bogoslovja v Ljubljani. # Božična in novoletna darila. # Otvoritev nove velike trgovine! Vsaka konkurenca izključena. Priporočam jako okusno bogato zalogo stenskih ur s krasnim bitjem (Novost) v lepih moderno izrezanih omaricah; dalje srebrnine in zlatnine, namizne oprave (Besteck) in druge krasne izdelke iz china-srebra. Posebno priporočam krasne, živo se lesketajoče briljante, nakupljene vsled ugodne prilike v veliki množini, kateri so izdelani v raznovrstne oblike (fa^one). Le vsled konkurence imam v zalogi tudi imenitne imitacije briljantov (steklo), ki se skoro ne razločujejo od pristnih. Pozornost! Vedno mi je bila skrb in prizadevanje, slavno občinstvo seznaniti z mojo - bogato zalogo, kakor tudi isto prepričati, da ni potreba nikomur naročevati te vrste blaga pri tujih zunanjih tvrdkah, kakor iz Dunaja ali drugod, kajti po mnogih slučajih pridobil sem si prepričanje, da jaz celo z boljšim in mnogo cenejšim blagom zamorem ravno tako postreči. Cenj. odjemalce vedno le s poštenim, pristnim blagom zadovoliti, bil jc vedno moj princip. Omeniti moram, da si blago vedno le v večjih partijah osebno, direktno v tovarnah nakupim, ker drugače bi ne dosegel tako nizkih cen. 1610 3 Priporočujoč se cenj. odjemalcem vabim na obilen obisk ===== Franc ČJiiden ■---------= urar in trgovec v Ljubljani Prešernove ulice 2, nasproti frančišk. samostanu, podružnica Mestni trg 25, nasproti rotovžu. 000000000000000000000000000000000 Najstarejša svečarska tvrdka! Najstarejša svečarska tvrdka! ooooooooooooooooooooooooooooooc 00000000000000000000000000000001 \s Fr Siinpvr LJubljana' 11. oupevu (Slonove) \ Prešernove * # priporoča prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu mm mmm( oo 10 Ulice 7, Perlesova hiša Q§ OO OO zajamčeno pristne 1013 3-2 čebelno-voščene sveče oo 00 00 00 00 00 00 000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000 § Ustanovlj. pred sto leti! §§§§§§§ Ustanovlj. pred sto leti! § OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO voščene zvitke i. t. d. izborni med-pitanec. Naznanilo otmitvein priporočilo, g? Slavnemu p. n. občinstvu v mestih in na deželi uljudno naznanjam, da sem pred kratkim otvoril ^restavracijo na pošti", ki je vsestranski urejena v udobnost p. n. gostov. Poskrbljeno je za najboljša naravna vina, izborna topla in mrzla jedila po primerno nizki ceni. Tu kakor tudi v Šoštanju imam svoji novourejeni fe^gr* mesnici, kjer morem ob vsakem času slav. p. n. odjemalcem postreči z okusnim svežim blagom. Zagotavljajoč slavnemu p. n. občinstvu najsolidnejšo in najtečnejšo postrežbo in proseč mnogobrojnega obiška 1024 10—«J beležim z najodličnejšim spoštovanjem 4» Ivan Habjan lastnik „ restavracije na pošti" \ v Šmartnem na Paki (Štajarsko), 2 minntl od železn. postaje Rečica (Riezdorf). + asa vwmmm&m*mmmMmm*w8im !! potniki v Ameriko !! = CUflAR? LIHE = prevaža potnike naravnost iz Trsta v Novi york 1552 9—5 z brzim parobrodom „AURANIA" s 1200 mesti III. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami. Cena potne karte za vožnjo, v MftUj Vnrk hrano, s vinom in vso postrežbo lL 1101,(1 ' iwii lUlh III. razred za osebo 180 Odhod iz Trsta: „CARPATHIA" 15. decembra 1903 „CAR PATHIA" 2. februvarja 1904 „AURANIA" 29. decembra 1903 „AURANIA" 16. februvarja 1904 Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike daj ein preskrbljuje = Avstrijski domači glavni zastop- Schroder & Comp.-Trst Via Carlo Ghega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCIIRODERCO — TRST. Potniki naj se zglasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete! 42 48 Prva kranjska mizarska zadruga II, v Šent Vidu nad Ljubljano se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se priporoča jQS Arhaf> Račelnik. I Nove zbo^šane gramofone z glasovno-, ročno- in varstveni i marico, z v 16 priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Gramofon m« ***** avtomate za gostilne zelo pridobitne prodajam tudi na obroke. Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za Vnanja naro ila se rešujejo z obratno pošto. stare 1079 50—33 f^udclf UJeber, urar v Ljubljani, stari trg 16. Največje naj sta reje parobrodno društvo r na svetu. Njega parobrodje obsega £80 velikanskih parni kov. (y))p\ntC5riKO zanesljivo v ft dnevih \^__^direkfna.najhitrej5a prekomorska vožnja z brzoparniki iz Hamburga v J^ovi^Vopfii. ah pa v Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke viade potrjeni zastopnik; f IiambiErg-Aimceika Linie 5 . Seiamgj v Ijubljani I Dunaj ska-cesta štv 31 poleg - ve I i kc*" ni i t n i cc a I i šran gc_ j P B Cene brez konkurence! 1 m 31 mm 5gai ■ m s« ■■ Bi €» mizarski mojster V Lijubljani, JVIedjatoVa hiša štev. 19 i\ priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave. Spalne ter jedilne sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke i. t. d. Mnročils« M k w 1564 3 Cenik s podobami zastonj in franko. Konkurenca nemogoča! [jj^ilM; 1 in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z Maggi - jevo ptkoSo°vSro'juhno zabelo kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus. 909 Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h daljej HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 34 let z največjim uspehom rabljeni prsni ■trap raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje ia rediluost, telo Ja61 ia krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvt, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij. Gena stekleniol 1 gld. 25 kr. = 2 K 50 h. po poiti 20 kr. = 40 U več za zavijanje. ___. Svarilni Pred izdelki pod PEHEffBfcsEtia "enakim ali po" Pl dobnim imenom, ki pa so po sestavi in po učinku vsa različna posnemanja naših ISj izvirnih preparatov že B4 ^^ lin' let obstoječega podfosfor- nastega kislo-apnenega-že-IUll05HEBegBNYWIE^ ,eznega ^^ 8varim0 in toraj prosimo, izrecno zahtevati Herbabny-Jev apneno-železni sirup in gledati na to, Ce ima vsaka steklenica pristavljeno uradna vpisano varstveno znamko. Edina izdelovalnica in skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII./1, Kalserstrasee 73—75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaja, v Ljubljani in drugod. 2 V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: M. Mardetschiager, G Piccoli, U. pl. Triik6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. Rauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schir.dler, Ant. Mizzan; Breže: G. Elsasser dediči; Sovodenj: F. Kordon ;Celovec : P. Hauser & .1 Pichler, P. Birn-bacher vdova, J. Kometter, V. Hauser & R. pl Hil-linger; Št. Vid : A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A. Sutina, A. Filippi, dr J. Serravallo, E. pl.Leitenburg, P. Prendini,dediči M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. HaikajVelikovec: J.Jobst, Volšperk: J. Huth. | Posestvo je naprodaj v lepem kraju olb novi državni železnici v Itožni dolini na Koroškem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozda; v hiši je stara krčma, prodajalnica ter prodaja tobaka. Ista je pripravna tudi za kako drugo kupčijo. Cena posestvu je 10.600 kron. Plača po dogovoru. Naslov posestnika pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 1522 8 n Asti spumante „kipeče vino" velesloveče tvrdke „BRATJE CORA" v TURINU priporoča najtopleje Anton Stacul trgovina s špecerijskim blagom in delikatesami v Ljubljani. Cena izvirne veiike steklenice K2-5o; pri nabavi 12 steklenic 5% popusta. Tudi priporočam svojim p. n. cenjenim odjemalcem in občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzemskih in inozemskih mesnih izdelkov in klobas, konservirane ribe, meso in sadje. — Velika zaloga pristnih, najfinejših in najbolj slovečih vrst francoskega in tu-zemskega šampanjca, renskih, bordeauiskih, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španjskih in grških vin. — Pristni francoski in tuzemski konjak, najfinejše vrste čaj, likerji itd. 19001 „Grand Prix". IV aj v i š j a odlika! Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano. Pristno in usta- le, če /|860\ novno na /T.RA.RMNW leto podplatu /C.nETEP6VPf^v 1860. * te-«1' 1592 10-3 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov I Edini kontrahenti: Messtorff, ISelm «& Co., Wien, I. Ka debelo in drobno pri Anton Krisperju v Ljubljani kakor pri sledečih trgovinah: V Ljubljani so na prodaj pri Ceškutl Marija, J S. Benedikt, PetrlčlS Vaso, Persohe Alojzij, Treo Karolina, Ant. Leut^eb, Julije Stor, Ernest Sark, I. C. Hamann, Vikt. Oerhauser. Brlnšek Ivan T-novo, Engelsberger Bud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, Fttr-sager Leopold v Radoljici, Gratner Jurij Kamnik, GatschA. Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Pollak Marija Kranj Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verblč Auton Sevni a Lebinger & Borgmann Litija, E. Hoffmann Kočevje, Jonke Frano, Bartelme Josip Kočevje 796 100—63 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z veC ko 600 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči HANNS KONRAD Ki 2.50 tovarna za ure ln Izvozna trgovina Za vsako M<)gt gj. 52() Cegko. pism. jam. Suhe gobe, orehe, predi vo Želod, vsake vrste flžol, Žito, sadje, suho in sveže, sploh vse deželne pridelke, im 3-9 kupi Anton Kolenc v Celju. iissa(:::::i;3(iis:3(s:t:ii(:::•••>—«—»«*«»»»«»••»■*«•>»— H..............................................*' :Httttm:itittHtiiitttttitittitii!ittit tsttst:: \) Ljubljani. 1651 42 ^UeliRa Božična prodaja se vrši od ponedeljka, 7. decembra nadalje v novi trgovini za modno blago A. Primožič, Ljubljana, Mestni trg 25 (prej Gorilnik & Ledenig) po čudovito znižanih cenah. Prodajajo se po teh cenah: preproge, posteljne oprave, ščiti za okna in stene (Fenstcr-& Wandsehoner) fele, blago za damska modna oblačila, lepi modni barhenti, nekaj sto dvanajstorie žepnih robcev iz batista, komad po io kr. in višje, ovratnice, srajce, ca. 500 dvanajstoric platnenih nogavic za moške, par 9 kr. in višje, platnene namizne preproge in servieti, nadalje tudi: Umerjene obleke, adjustirane v kartonu, cela obleka od 150 gld višje svileno blago za bluze, meter le...........55 kr. svileno blago za bluze, čista svila, modne prog......<$5 „ modni baržuni za bluze, 56 cm široki.........75 „ Vse blago se lahko ogleda v pritličju in v prvem uadstropju, ne da bi koga silili kupiti. Nezadovoljivo blago se zamenja. Poleg tega ostaneta v prvem nadstropju oddelek 5 do Božiča razstavljeni dve zaslonili, (paravents), ki sta jih izdelali gospodični Zalka Novak in Ruža Sever, umotvora, ki sta vredna, da si ju vsakdo ogleda, in sta tudi na prodaj. 1607 9—3 SfoRIČAR & JVIEJAC, Ljubljana, Prešernove uliee št. 9?& jjj priporočata svojo bogato zalogo zgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke, kakor tudi najnovejših predmetov v konfekciji za dame. fg Holidne cene, sa 1»1532 12-7^ Adolf Wagenpfeil, zlatar injuvelir Ljubljana Priporoča svojo veliko zalogo M OTOSti p. n. občinstvu. A rsled moje dolgoletne izkuš-* nje v dragotinarski in zlatarski stroki bom lahko vsaki zahtevi cenjenega p. n. občinstva v vsakem oziru popolnoma zadostil, in se bodo popravila kakor tudi nova dela kar najbolje, najhitreje in na--ceneje izvrševala. Dalje kupujem in zamenjam staro zlato, srebro in žlahtne kamne. Vedno velika zaloga Naznanilo otvoritve Naznanjam cenjenemu p. n. občinstvu v Ljubljani in zunaj, da sem otvoril v Židovski Ulici Štetf. 3 pod tvrdko * * !{eir©I ]emtf5 & & — pepcloema — nouo tr z veliko zalogo žlahtnih kamenov, zlatnine in sre-brnine, kakor tudi prstanov z briljanti in dijamanti, poročnih in drugih modernih prstanov, zlatih in srebrnih verižic za gospode in dame, broš, uhanov, zapestnic, priveskov, nožev in vilic iz srebra in kitajskega srebra ter vseh juvelirskih predmetov. nalfinejših In najcenejših zlatih in srebrnih ur za gospode in dame. V nadi, da sem pri cenjenemu občinstvu najbolje priporočen, beležim odličnim spoštovanjem ]HyStrol JatlUŠ, juvelir in zlatar, Ljubljana, Židovska ulica št. 3. 1488 Goska pivovarniška akcijska v Gossu pri si usoja uljudno naznaniti p. n. restavraterjem, gostilničarjem in slav. p. 11. občinstvu, (la se nahaja njena novo urejena pivovarniška zaloga za Kranjsko odslej na Sv. Petra cesti 47 (Hafnerjeva pivovarna) Transito-klet v Vodmatu. 1630 2—2 m Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trj;w,no, krasno blago ga bandara, baldafaine, raznobarvna plašče, kaaule, plnviale, dakaatika, ve-lume, aibe, korotaljo, prte itd. 3ploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzemi tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ia vsa popravila. — Izdeluje roeno ln pošteno po najnižji ceni bandera ln vso drago obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih, tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim apoštovanjain se priporoča 780 52-27 Smejiteljica zaloga Gerkvena obleke, orodja in posoda v LJubljani, Wolfovs niloe 4. g u. ™ ožična in novoletna darila! :i • • • i: Anton Schuster, Ljubljana, Špitalske ulice št. 7 ^rvporoča s^op \>oc^a\o xa\oc^o 9 VoxiJeVc\]\ xa žtame \xv ieW\ce, VaVov \Aux o\>\eV žtečVe, \>\ac$a xa xeus\ce o\Ae\ce, W\\s\a ip\a\rtem\i vo\)ce^, šeinp, svays, Vva9a\, ue\as\\\i o&ej, 9saVo9vs\vi\\i c$av\u\uv, \>r\sa\V m \)e\ega \>\aga xa ^enVo. \xVwa Y\xvo\e\xm-a \xi div\xx\\i ipve^vog. • C Zelo znižane cene! Solidno blago! rsttli JlnglešEo sEladišče oBfaR. J2ju6ljana, cffiestni trg S. [