Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - li Gruppo
Katoliški
U r e d r	lištvo in uprava:	Gena: Posamezna štev.	L	20
I Gorici	i, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	B5
Poštno	ček. račun: štev. 9-12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	150 I
m	L
	m
Wk
Leto III. - Štev. 45
Gorica - 8. novembra 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Kaj bo s Trstom ?
Naš list je že razpravljal 11. okt., kako je s tržaškimi volitvami. Ko jih je gospod general Wmterton od-godil na prihodnje leto, so nekateri to tako razlagali: Bil je na tem, da določi dan volitev za konec letošnjega leta, kot je bil to obljubil. Izkušnja ga je pa izmodrila, zato je prej vprašal za mnenje ameriško vlado. In ta mu je baje rekla, naj počaka. Tako razlagamo politiko mi preprosti ljudje. Sedaj pa so se pojavile posebno v italijanskih tržaških listih vesti, da se za tržaško ozemlje pripravljajo pogajanja. Pri tem dobiva čitatelj vtis, kot bi hoteli ti časopisi pripravljati svoje bralce na razdelitev ozemlja. Znani dopisnik Diego de Castro kar naravnost vprašuje istrske begunce, ali ne bi kazalo, da bi Italija Titu »podarilau deset do petnajst tisoč Slovanov v Istri zato, da bi se petdeset tisoč Italijanov vrnilo pod Italijo. To bi se reklo z drugo besedo: istrska, obalna mesta, ki imajo največ prebivalstva pod Italijo, zaledje pod Jugoslavijo. (Prim. Giorn. del lu-nedi, 22. okt. »Decisivo dicembrev.!) Ta predlog, oziroma vprašanje, ki si ga Italijani zastavljajo sami sebi, pomeni nekak razvoj italijanskega javnega mnenja glede Trsta. Nas to zanima. Doslej se glede Trsta nismo bogve koliko vznemirjali, ker smo bili mnenja, da bodo Italijani vztrajali na znani trostranski obljubi za-padnih zaveznikov. Zanimivo pa je, da si tudi italijanska vlada ni hotela vezati rok, ko je v zbornici predlagal monarhistični poslanec, naj pri pogajati jih z Jugoslavijo italijanska diplomacija ne odstopi od trostrar-ske obljube. Sam ministrski predsednik je bil proti temu predlogu 1 predlog je propadel. Odkod ta sprememba?
Vzrok so brez dvoma Združene a-meriške države. Velika Britanija ze prej ni čisto nič prikrivala svojih simpatij do Jugoslavije, odkar se je Tito skregal z Moskvo. Do De Ga-sperijevega pohoda v Ameriko smo imeli tržaški Slovenci precej bojazni glede Amerike. Po tem dogodku pa so tudi izjave ameriških krogov precej jasne. Po prvi svetovni vojni je uspelo ital. zunanjemu ministru grofu Sforza. da je Vel. Britanija pritisnila na Jugoslavijo glede Trsta in Primorske, češ: tuko si rešiš Dalmacijo, ki smo jo itak obljubili Italiji. To se po drugi svetovni vojni m ponovilo. Amerika in Vel. Britanija nočeta niti najmanj pritiskati na Titu. Kaj pa so si De Gasperi in Acheson povedali na štiri oči. tega ne bomo zvedeli. Verjetno tudi to ni moglo rešiti trostranske obljube.
Važno je tudi naslednje dejstvo: Zapudni zavezniki so spremenili svoje naziranje o narodnostni sestavi tržaškega ozemlja. Rajnki brit. zunanji minister Bevin je svoj čas trdil. (Id ja Trst italijansko mesto. Danes pa se anglosaški svet bolj zanima za podrobno sliko o tem vprašanju. Priznavajo, da v tržaškem mestnem središču in obalnih istrskih mestecih res po večini prebivajo Italijani. vedo pa. da imajo v zaledju večino Slovani. Zato so. tako se go-vori. predlagali etnično crlo. Po tej črti naj si oba sosedo ra:l'osata violo državico. Tako bi Italija dobila nekaj kilometrov širok pas od 11-runa do Devina. Naselja Dolina, Bazovica. Opčine, Prosek bi bila po tej razdelitvi na jugoslovanski strani. V Istri bi ne bilo italijansko obalno področje nič širše.
Na to odgovarjajo italijanski Krogi: Taka razmejitev bi bila krivična. ker smo mi morali žrtvovati ze Rovinj, Pulj, Reko, Zader itd. Se-
veda drži ta ugovor, kar drži. Jugoslavija bi mogla pokazati na primer na Kanalsko dolino, kjer do leta 1938 ni bilo skoro nič italijanskega prebivalstva in kjer je bil prvotni živelj brez dvoma slovenski. Mogla bi Jugoslavija pokazati tudi drugam. Zato bi italijanska diplomacija bržkone ne vztrajala na gornjem pomisleku.
Zanima nas vprašanje, zakaj je Tito sploh dostopen za razdelitev ozemlja. Tito je pač praktičen politik. On vidi, da je sedanja uprava na področju A praktično prešla v roko italijanskemu uradništvu. Ti ljudje pa s pomočjo ameriških denarnih sredstev ozemlje sistematično italijanizirajo. Godi se tako, kot so svoj čas Nemci delali z nesrečno Poljsko. Iznašali so postave, po katerih so na Poznanjskem in v Za-padni Prusiji razlaščpli zemljišče poljskega prebivalstva in nanj naseljevali Nemce ( »Ansiedlungsgesetz jur die Provinzen Posen und West-preussen zur Starkung des Deutsch-
tums 1886«). To zakonodajo so izoblikovali v letih 1886-1913. Poljaki so bili z državno postavo prisiljeni prodajati svojo zemljo. Nemčija je za ta nakup izdala v tistih letih 725 milijonov mark in tako kupila 410.719 ha (hektarjev) poljske lastnine ter nanjo naselila 20.593 nemških družin s 123.558 osebami in še z 22.000 tem družinam pripadajočimi nemškimi posli, vsega skupaj tedaj v 27 letih okrog 145.000 novih nemških naseljencev. Ker je bila takrat Evropa bolj redko naseljena kot danes, je to pomenilo popolno germanizacijo. Znano je, kaka je danes usoda tega nesrečnega prebivalstva, ki se je spet začelo pod novimi gospodarji seliti proti zapadu. Nam ni znano, koliko denarja izda Amerika za razlastitev siovenske zemlje v tržaških predmestjih, na Opčinah (Villaggio del fanciullo), v Trebčah, v nabrežinski občini. Četudi v malem, je postopek isti. Hočemo le pokazati, da je to eden izmed vzrokov, ki sili Tita k misli za razdelitev ozemlja. Da si namreč reši vsaj nekaj slovenske zemlje. Če pojde tako naprej, je ne bo mnogo ostalo. To pa navajamo tudi za tiste, ki vidijo samo krivice, ki se
Perzija, Egipt in Koreja
Vse tri trenutno najobčutljivejše točke zemeljske oble, Perzija, Egipt in Koreja, niso beležile v zadnjem tednu posebnih novosti, vsaj vidnih ne. Na Koreji se vršijo pogajanja za določitev razsežnosti nevtralnega pasu med obema vojskama, potem ko bo sklenjeno premirje. V tem oziru so si delegati pri pogajanjih že zelo blizu, a vendar ne še soglasni. Dokler soglasnosti ni, tudi sigurnosti, da pride do premirja, ni. Saj se je že večkrat zgodilo, da so se razbila pogajanja s komunisti zadnji hip.
Za Perzijo postaja položaj precej kočljiv. Doma počiva vsa petrolejska industrija. Zato tudi zaslužka ni. V Teheranu se pa borita za premoč dve gibanji, nacionalistično, ki je imelo do sedaj skoro vse ljudi za sabo, in pa filokomunistična stranka Tudeh, ki dviga glavo vedno bolj. To je prišlo do izraza posebno močno med visokošolci v Teheranu. Tu so nastali veliki neredi med pristaši enih in drugih tako. da ie morala policija univerzo zasest . "!■■■' tem se Mossadegh razgovarja šc vedno v Washingtonu z Mac Gheejem. Tja so prišli še drugi ministri iz Perzije. Razgovori se pa vrše v največji tajnosti. Zato ni znano, ali so
dosegli kaj uspehov ali ne. Vendar se zdi, da Mossadegh ne mara, da bi prišla Perzija pod sovjetski vpliv. Zato bo moral sčasoma le pristati na kak kompromis z Zapadom.
Egiptovsko vprašanje se v preteklem tednu ni ne približalo m oddaljilo od svoje rešitve. Angleži dovažajo še vedno novih čet na sueško področje ter zbirajo velike pomorske sile v vzhodnem Sredozemskem morju. Sudanci so proglasili neodvisnost, katero jim bodo za sedaj varovali Angleži. Egipčani so proglasili nesodelovanje z Angleži v upanju, da bodo ti prej šli iz njihove dežele. Hudih incidentov pa kljub napetosti ni bilo. Mnogi menijo, da se bo vprašanje odnosov med Egiptom in Anglijo rešilo za kulisami na zasedanju Združenih narodov, kjer se bosta morala nujno srečati tudi Eden in egiptovski zunanji minister.
godijo menda v področju B, nočejo pa videti krivic, ki jih sami deiajo na področju A. Tudi organizacija uprave sama po sebi dela očitne krivice Slovencem. Iz političnih razlogov hoče prikazati Trst in ozemlje samo kot čisto italijansko, kakor da bi tu sploh ne bilo slovenskega življa. Razveljaviti hočejo na primer sklep nabrežinskega občinskega sveta, da mora ondotni občinski tajnik razumeti tudi slovenščino. Bode jih v oči vsak napis na kaki slovenski vasi. V župni cerkvi presv. S. J. v ulici Ronco vidiš na primer napise na spovednicah, da se spoveduje v angleščini, nemščini, in drugih jezikih, slovenščine v‘tej župniji, kjer je vendar precej Slovencev, ne poznajo. Kljub vsej svoji nedvomni inteligenci italijanski uradniki ne zmorejo iznajti načina, kako bi pod fašisti poitalijančene priimke čim prej poslovenili, priimek Starace na primer spet spremenili v pohlevno slovensko rodbinsko ime Starc. Toda to poglavje je tako mnogovrstno in obširno, da presega meje tega čl.anka. Povrnemo se na to drugič.
Kljub vsemu zapostavljanju, ki ga slovensko prebivalstvo doživlja na Tržaškem, se nam načrt, to o-zemlje razdeliti, ne zdi priporočljiv. Morebiti bodo tudi vodilni italijanski krogi v Trstu prišli do tega, da je najboljša rešitev tista, ki jo predvideva mirovna pogodba: Svobodno tržaško ozemlje. Italija in Jugoslavija naj si v tem ozemlju zajamčita zaščito italijanskega oziroma slovenskega prebivalstva s posebno dodatno pogodbo, če se jim zdi primerno. Ta rešitev pa bo res pomirila duhove le, če jo bo spremljala sprememba politične vzgoje mladine. Ko sem se pripravljal na maturo na nekem liceju v Italiji, mi je zaš-l v roke neki zemljepisni priročnik, ki je med drugim imel namen, dokazali italijanskemu dijaštvu, da jc vsa Julijska Benečija z Dalmacijo vred čisto italijanska zemlja. Tudi ni’\j'i rojstna vas je spadala v tisti del Evrope. Vedel sem pa, da ni v mod rojstni vasi niti ducat Italijanov. Za bodoče rodove bo treba pisati učbenike, ki bodo sloneli na resnici. To velja za oba naroda, ki sta si v Trstu sodržavljana. Potem italijanski in jugoslovanski državniki ne bodo več pod pritiskom na lazi zgrajenega javnega mnenja svoje domovine.
Krize za železno zaveso
Eisenhower in Truman
Predsednik Truman je nenadoma poklical na razgovor v Washington generala Eiscnhovverja. V »ponedeljek in torek so se vršili razgovori. Morali so hiti važni, ker hi sicer Truman ne klical generala od nujnega dela. ki ga ima v Evropi, tako daleč v Washington. Predsedniku Trumanu je šlo predvsem za to, da izve, kako je z oborožitvijo Evrope in kako bi se dala oborožitev pospešiti.
Vsekakor laki razgovori lahko služijo miru, lahko pa tudi vojni, posebno sedaj, ko Amerikanci tako hrupno govorijo o novih poskusih z atomskim orožjem. Po teh poročilih so baje zgradili atomsko bombo, pred katero se je mogoče ubraniti, če ni človek preblizu. Napovedujejo, pa še nove poskuse.
Ameriški dnevnik »Atlanta Con-stitution« razpravlja v nekem članku o gospodarski krizi, ki vedno bolj vidno nastopa v komunističnih državah, in piše med drugim:
»Poročila iz Evrope dokazujejo, da so države onstran železne zavese v krizi. Nobena med njimi ne bo izpolnila svojega gospodarskega načrta za letošnje leto in dosegla take izdelave, kakor so ji jo določili Sovjeti. Zato so začeli z reorganizacijo, pri kateri odstavljajo odgovorne ministre in ravnatelje tovarn, nekatere pa pošiljajo celo na prisilno delo v rudnike.«
List navaja poročilo, da jr pridobivanje premoga v največjem madžarskem predelu Jako padlo, da so dobili komunistični prop. ukaz, da morajo ostati odslej naprej stalno v družbi rudarjev, bodisi v rovih ali izven njih, in da so er“> slovaški oblastniki ostro obsodili težnje, naj bi znašal delovni urnik ob sobotah še nadalje samo šest ur.
»Na tej naši buržuazni demokraciji zvenijo take stvari kaj čudno,« pravi ta ameriški list. »Vse to je močno podobno suženjstvu, le da nosi drugo ime. Mi pa dovoljujemo komunistom, da še sekajo glave »iz-
Sovjeti protestirajo
Sovjetski poslanik v Ankari, je izročil protest svoje vlade zaradi pristopa Turčije k atlantskemu paktu. Sovjeti protestirajo, ker trde, da ima pakt napadalni značaj. Turki se pa tega očitka branijo, češ da je atlantska pogodba le obrambnega značaja. S svojim korakom so hoteli Sovjeti preplašiti predvsem male države Srednjega Vzhoda, ki so bile povabljene, naj pristopijo k posebnemu skupnemu vojaškemu poveljstvu za Srednji Vzhod. Nekatere države, n. pr. Libanon, so se pokazale naklonjene tem načrtom in bodo verjetno pristopile. Sovjetsko zvezo taki pakti zelo vznemirjajo, saj so Turčija in nekatere države Srednjega Vzhoda njene neposredne sosede. Zato poskuša vse, da bi jih odtrgala od sklepanja zvez z Zupa-dom. Pri tem se poslužuje svojih političnih agitatorjev, ki pomagajo netiti nacionalistično mržnjo posebno do Angležev, a tudi diplomatskih zvez ter groženj. Vse prav pride, če le služi namenu.
Je
je
dajalcem ljudstva« v vseh državah za železno zaveso. V prvi vrsti je bilo izdajstvo v tem, da so verjeli, da lahko nadomesti prirojeno dostojanstvo in neodvisnost v človeku usuž-njenost komunistični stvari.«
Zasedanje OZN
V torek 6. novembra se je začelo v Parizu šesto redno zasedanje Organizacije združenih narodov. Vsi se zavedajo, da je to zasedanje v mnogih ozirih zelo velike važnosti. Za-
o
to so vse države poslale tja prav številna zastopstva in po večini tudi svoje najbolj iskušene izvedence v zunanji politiki. Iz Združenih držav prišel minister^ Acheson, iz Angli-Eden, iz Jugoslavije Kardelj, iz Rusije Višinski. Francoz Schuman je pa že tako in tako doma. Že iz tega, da so v Pariz prišli vsi glavni vodje zunanje politike raznih držav, nam da slutiti, da se bodo tam o-bravnavala važna vprašanja. Ce se bodo tudi rešila, in zlasti če se bodo tudi prav rešila, je pa druga stvar. Prihodnja dva meseca bo v šle d tega osredotočena vsa pozornost na palačo Chaillot, ker tam se bo kuhala svetovna politika. Napovedati, kaj se bo skuhalo, je nemogoče. posebno ker je še vedno nemogoča stvar napovedati razvoj ..ov-jetske politike. Ta ima posebno v Višinskem moža, ki si ne da pogledati v dušo. Vendar sodijo, da bodo Sovjeti na vsak način skušali zavleči nemško oborožitev. Š tem v zvezi je tudi zadnji manever ministrskega predsednika vzhodno nemške republike Piecka. ki je ponudil Heussu. predsedniku zapadno nemške, republike. možnost za razgovor v Berlinu o združitvi .Nemčije.
Otroke jemljejo staršem
Iz Ugrske poročajo, da je tam izšla postava, ki določa, da bodo odvzeli nad šest let stare otroke o-nim staršem, ki bodo kaznovani zaradi premajhne gorečnosti do režima. Take otroke bodo poslali v zavode, kjer jih bodo vzgajali v ko-muniste. Prej pa jim bodo dali nova imena ter uničili vse listine, ki govorijo o njihovem rojstvu in starsili. Res, lepa tolažba za starše, ki hrepenijo po komunizmu!
Zato se nam zdi. da katoličani sc vedno premalo store v boju zoper komunizem, ki si izmišlja takih zločinov, posebno nad mladino kot se nikoli nihče do sedaj.
Pri tem opozarjamo, da je komunizem vedno in povsod enak, tudi v Italiji in tudi v Gorici, pa naj se imenuje kominformizem ali titoizem. oziroma fronta. Njegov vpliv na mladino je vedno poguben, ker
vzgaja mlade ljudi v zaničevanju do Boga, Cerkve, duhovnikov, družine. Poudarja sicer nekatere naravne kreposti, n. pr. požrtvovalnost, pogum, solidarnost. predanost skupnosti, ali pri tem prezira nekaj bistvenih krščanskih lastnosti, kot so ponižnost. čistost,'ljubezen do sovražnikov in druge. Zato mora biti velika skrb vsakega vzgojitelja, da čimbolj prepreči vpliv komunistov na mladino. Povedano velja tudi za slovenske frontaše.
Nova radijska postala Free lurope
Free Europe je postavila na Bavarskem novo 10-kilovatno radijsko oddajno posta-z 12 urnim dnevnim programom za de-železno zaveso. Najveeja oddajna postaja Free Europe na Bavarskem ima 135 kilovatov.
J«
žele
Slraa 2.
UIOUKI CUlS
LM* Ul. - Štev. 45
šestindvajseta nedelja po binkošti!, Važen papežev gOVOf
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 13, 24-30)
Tisti čas je povedal Jezus množicam to priliko: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je usejal dobro seme na svoji njivi. A ko so ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zraslo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In pristopili so gospodarjevi hlapci in mu rekli:	.Gospod, ali nisi na
svoji njivi usejal dobrega semena? Od kod ima torej ljuljko?’ Rekel jim je:	,Sovražnik je to storil.'
Hlapci so mu rekli: ,Ali hočeš, da naj jo gremo pobrati?' Rekel je: naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem:	Poberite
najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.’
□
V Jezusovem času je bilo še zelo v navadi maščevanje. Med poljedelci se je večkrat dogajalo, da je razžaljeni na vsejano njivo skrivaj prisejal ljuljke. Jezus je porabil to grdo navado, da bi pokazal, kako tudi v božjem kraljestvu hudobni mnogokrat sejejo slabo seme.
Pred leti so čuvaji velike galerije slik v Madridu prijeli človeka, ki je s črnkasto tekočino škropil dragocene slike. Ko so ljudje to zvedeli, so se zelo razburjali in splošno obsojali nizkotno dejanje.
A koliko je na svetu ljudi, ki so veliko večji zločinci, kakor je ta človek, ki je mazal lepe podobe. Besede, ki prihajajo iz njihovih ust, so kakor črnkasta tekočina, ki jo skušajo izliti v nedolžno srce bližnjega. Tu ne gre samo za zamaza-nje lepo pobarvanega platna, pač pa za uničenje dragocene podobe božje.
Na praznik Kristusa Kralja je naslovil .sv. oče češkoslovaškim škofom, duhovnikom in vernikom posebno apostolsko pismo, ki je polno ljubezni in skrbi do težko preizkušenih češkoslovaških vernikov. Iz tega pisma prinašamo tukaj le kratek izvleček.
Zelo nas žalosti, pravi sv. oče. dejstvo, da živite v tako težkih razmerah. Znano nam je namreč, da kat. vera ne uživji pri vas upravičene prostosti in da ne more razvijati svojega blagonosnega vpliva ne pri posameznikih ne v družini in šoli ne med sloji prebivalstva. Znano nam je, da so bili nekateri vaših škofov vrženi v ječe ali pa odpeljani v koncentracijska taborišča, ali pa konfinirani v svojih rezidencah, kjer so celo v izvrševanju svoje službe neprestano nadzirani.
V istih nad vse žalostnih razmerah je na stotine duhovnikov, redovnikov in redov-nie in veliko število laikov, ki so ožigosani kot nevarni sovražniki države, in to predvsem zaradi tega, ker so se trdno držali navodil katoliške Cerkve. Toda to njihovo zadržanje jim ni v sramoto, ampak v čast, kajti katoliška vera ne ovira blaginje državljanov, narodov in držav, ampak utrjuje temeljna načela človeškega sožitja s tem, da urejuje njihove medsebojne dolžnosti in pravice ter da čuva nad švohodo vseh ljudi. Glede domovinske ljubezni in izpolnjevanja državnih postav, pa tudi glede spoštovanja javnih oblasti ne zaostajajo katoličani za nikomer, dokler se ne zahtevajo od njih stvari, ki nasprotujejo krščanski vesti ter pravicam Boga in Cerkve.
Kar nas posebno vznemirja, je dejstvo, da si prizadevajo mnogi na vse načine, da hi postala mladina nezvesta veri in krščanski morali ter da hi bila s tem oropana načel in smernic, ki so mogočna hramba njene nedolžnosti. Iz tega razvidite, pravi sv. oče, kako važno je vprašanje, ki smo se ga dotaknili. Če ne ho hodila mladina po pravi poti, ampak se bo pustila zapeljati od varljivih obljub raznih strasti, posledice takega ravnanja ne bodo zadele samo mladine, ampak tudi bodoča pokolje, nja. Zato je treba napeti vse sile ter poskrbeti, da bo mladina vzgojena po smernicah krščanskih načel. Zato opominjamo predvsem katoliške matere in očete, da se ne strašijo skrbi in truda ter da dopolnijo delo, ki ga duhovniki in učitelji ne mo-
ki jo je Bog sam utisnil v dušo. Uhi-čuje se delo vsemogočnega Boga.
Zadostuje, da gremo v delavnice, na tramvaj ali v avtobus in že slišimo toliko ogabnega govorjenja. Nekateri smešijo vero, drugi se norčujejo iz sv. zakramentov, tretji se ponašajo s svojo nevero. Pogovori so potem še zabeljeni z nespodobnimi šalami in namigavanji. —
Ubogi otroci, ki morajo biti v taki družbi. Njibove duše se polagoma zastrupljajo. Hudičevo seme začne kliti v njihovih dušah in se potem vedno bolj razrašča. Božja podoba je vedno bolj zmaličena. Jezus ni zaman klical gorje svetu zaradi pohujšanja.
Pazimo na svoje besede. Nikdar se ne bomo kesali previdnosti v govorjenju. Tako se bomo izognili veliki odgovornosti pred Bogom, ki jo lahko povzroči nepremišljena beseda.
NEDELJSKA MOLITEV
SVOJO DRUŽINO. PROSIMO, GOSPOD. VARUJ S TRAJNO DOBROTLJIVOSTJO: DA BO, KI SE OPIRA EDINO NA UPANJE V NE-BEŠKE MILOSTI, V TVOJI ZA-ŠČITI VEDNO VARNA.
Koledar za priMnji teden
11. novembra. NEDELJ A. 26. pobinkošt-na; Martin, škof.
12. POSEDEL]EK. Avrelij. škof.
13. TOREK. Stanislav Kostka, jpozn.
14. SREDA. Jozafat Kunčevič, škof in m. 13. ČETRTEK. Albert Veliki, cerkveni
učenik.
16. PETEK. Jerica, devica.
17. SOBOTA. Gregor Čudodelnik. škoF.
rejo oz. ne smejo vršiti.
Toda še ena stvar stiska naše srce. Znano nam je, kako se poskušajo verniki z lažjo in obrekovanjem odtrgati od enotne katoliške Cerkve in od njenega središča. Rimski papež se vam slika kot sovražnik vašega ljudstva, medtem ko vam je v resnici ljubeznjivi oče; podtika se mu celo, da pripravlja novo vojno, medtem ko Se trudi, da bi olajšal gorje in trpljenje zadnje vojne in ki ne opusti nobene priložnosti, da bi zagotovil bratstvo in mir med vsemi narodi.
Kljub temu naj v težkib razmerah ne izgubi nihče poguma, posebno pa naj ga ne izgubijo božji pastirji, katerih dolžnost je, da gojijo med verniki pravo vero, ohranijo moralno življenje ter da utrdijo vedno bolj in bolj vezi do apostolske, stolice. Že večkrat je vaše ljudstvo v teku stoletij prestalo viharne dobe, že večkrat so morali vaši očetje voliti med mučeni-štvom očetne vere, pa so vendar ostali zvesti katoliški veri. Posnemajte slavne tradicije svojih prednikov! Ne zabite, da vam morejo ljudje vzeti sicer prostost, vreči vas v ječe ter celo obsoditi na smrt, toda svete vere vam ne morejo iztrgati iz srca, če boste vztrajali v pokorščini do božjih in cerkvenih postav.
V teh težkih časih naj vam stojijo ob strani svetniki, ki so čast in ponos vaših narodov; sv. Ciril in Metod, ki sta oznanjala sv. vero vam in drugim slovenskim narodom; sv. Vojteh, ki je v trudu in znoju rosil vašo zemljo in ki se blesti kot prekrasen vzgled zvestone do apostolske stolice; sv. Ivan Nepomučan, ki je za pravice sv. Cerkve in v obrambo spovedne molčečnosti prestal mučeniško smrt. Stojijo naj vam ob strani košiški mučenci, kakor tudi sv. Venceslav in sv. Ljudmila. Predvsem pa naj vas podpira Devica Mati, ki bo ostala tudi v bodočnosti mogočna zaščitnica vašega ljudstva. Ona, ki jo častite v premnogih svetiščih, vam ho izprosila od svojega Sina pomoči, ki je v teh težkih časih tako zelo potrebujete. K njej se zatekamo v molitvi tudi mi, da bi izprosila prostost sv. Cerkvi in povrnitev pod domače okrilje vseh tistih, ki so zaprti po ječah in koncentracijskih taboriščih, in da bi zavladala med vami in vsemi narodi tisti mir in složnost, ki priznavata sv. Cerkvi,
narodom in posameznikom njihove pravice ih čast. Ta mir, ki temelji na resnici, pravici in ljubezni in ki ga je prinesel Kri-šlhs vsem ljudem, ki So prav volje, naj zašije vam in vsem ljudem!
Pri sprejemu katoliških babic; ki so imele zadnje čase svoj kongres v Rimu, je imel sv. oče zelo važen govor o apostolskem delu, ki ga morajo razvijati pri opravljanju svoje odgovorne službe. V tem govoru je razpravljal sv. oče o vseh važnih vprašanjih zakonskega življenja, o katerih imajo današnji zakonski čisto zmotne pojme.
V svojem govoru obsoja sv. oče vse tiste, ki smatrajo številne otroke za težko breme in ne za blagoslov božji, ter pravi, da je tako mišljenje nasprotno božji misli in besedam sv. pisma. Krščanske babice napravijo lahko v tem oziru veliko dobrega.
Babice imajo nadalje dolžnost, da poskrbijo za to, da se otrokom v slučaju, da starši tega ne store, podeli zakrament sv. krsta.
V slučaju, da bi zahteval kdo od njih kaj takega, kar krši pravice še nerojenih otrok, se morajo temu mirno, toda odločno upreti, kajti vsak otrok ima pravico do življenja neposredno od boga, in ne od staršev in tudi ne od kake družbe ali človeške oblasti.
Kdo je Cardijn, ta znana osebnost?
Majhen beljgijski duhovnik, suh, mišičast, skoraj belih las, prodirajočega pogleda. Rodil se je pred 69 leti v Shaebseku pri Bruitellesu v delavski družini. Njegov oče je prodajal oglje in premog, mali Jože pa mu je v prostem času pomagal. Ko je bil star 12 let, mu je oče rekel, da bo pač moral pustiti šolo in začeti z delom, kajti on je bil že zgaran. Mali Jože na to sicer nič ni odgovoril, toda ponoči svojih misli ni mogel pomiriti in je nekega večera očetu proseče rekel: »Oče, naj nadaljujem š šolo, rad bi postal duhovnik.« Oče je presenečen obstal in ni vedel odgovoriti drugega kot: »... res sem že zelo zdelan, toliko dela imamo... vendar pa... za tolikšen dar božji bova z materjo še bolj delala...«
V prvih počitnicah se je deček vrnil iz semenišča, da prebije nekaj dni z domačimi in obišče svoje stare prijatelje. Takole nam pripoveduje: »Moji prijatelji niso bili več eni in isti, kot sem jih pred letom pustil. Tovarna jih je spremenila. Gledali so me sovražno, ker sem študiral za duhovnika. Med nami je nastal nek prepad. Spoznal sem, v kakšni nevarnosti se nahajajo moji prejšnji prijatelji. Okolje jih je kvarilo iz dneva v dan. Manjkalo jim je pravega pojma o delu, o ženskah, o ljubezni in zakonu; pred njimi se je pojavila kopa vprašanj, na katere si niso znali dati odgovora. Zato sem si postavil ideal: rešiti delavstvo.
L. 1904 mu je umrl oče, zgaran od dela. Ob tej vzvišeni žrtvi, ki jo je oče doprinesel za duhovništvo svojega sina, je Cardijn prisegel, da bo vse svoje življenje posvetil rešitvi delavstva.
V svetem letu 1925 je Cardijn med mnogoštevilnimi romarji bil v avdienci pri Piju XI. Ko se je sv. oče pred njim pojavil in ga nepričakovano vprašal:	»Kaj
želiš?« je ubogi duhovnik, zmeden in ganjen, zajecljal: »Sv. oče... jaz... bi rad umrl, da bi rešil delavstvo...«. Pij XI. je nekaj časa motril duhovnika, nato pa navdušeno vzkliknil:	»Končno	vendarle nek-
do, kt govori o delavstvu, o rešitvi mase! Vedno mi govorite o eliti, potrebna pa je elita v masi, kvas v masi...«
Bruseljski kaplan je bil tisti dan celo uro pri svetem očetu. Med razgovorom mu je papež rekel: »Največja usluga, ki jo moreš Cerkvi narediti, je, če spraviš nazaj v njeno naročje delavstvo, ki ga je izgubila. Delavske množice potrebujejo Cerkev in Cerkev potrebuje nje, če naj opravi svoje poslanstvo. Cerkev je Kristus ustanovil za revne, predvsem zanje. Neob-hodno potrebno je, privesti delavstvo nazaj h Kristusu.«
Cardijn je nato vsako leto šel v avdienco h Kristusovemu namestniku, ki mu je oh neketn obisku dejal:
»Pridi k svojimi mladci v Rim. Papež bi rad vsemu Svetu pokazal, kaj misli o delavcih in JOC-u« (mladinski delavski organizaciji).
Cardijn je organiziral, delal in mislil na svojo organizacijo mladinskih delavcev. Doživljal je uspehe in neuspehe, ki ph ga niso zlomili. V letu 1929 je v treh brzo-vlakih 1200 mladih žosistov preko Luksemburga ih Svite potovalo v Rim, med njimi kanonik Cardijn žareč od veselja.
Ob koncu svojega apostolskega pisma podeljuje sv. oče vsem češkoslovaškim škofom, duhovnikom in vernikoin, posebno pa vsem tistim, ki »zaradi pravice preganjanje trpe«, svoj apostolski blagoslov.
O direktni sterilizaciji, ki onemogoča roditev novih življenj, je rekel šv. oče, da je težka kršitev nravne postave in da je zato nedovoljena. Tudi javna oblast nima pravice, da bi jo iž enega ali drugega vzroka dovolila ali celo zaukazala.
Nato je razpravljal sv. oče o vprašanju, ali se smejo zakonski posluževati tako zva-nih »nerodovitnih dni«. Poudarjajoč, da je obstoj družbe, narodov in same Ceikve odvisen od rodovitnih zakonov, je sv. oče izjavil, da je tako ravnanje iz važnih zdravniških, evgenetičnih, gospodarskih in socialnih razlogov dovoljeno. Brez teh razlogov pa bi bilo tako ravnanje nemoralno, ker bi nasprotovalo glavnemu namenu sv. zakona.
Sv. oče je obsodil tudi umetno oploditev, ki se zadnje čase prakticira in ki hoče spremeniti krščansko družino v navaden biologičen laboratorij.
Končno zavrača sv. oče vse tiste, ki iščejo v zakonu samo uživanje in ki pozabljajo na glavni namen, zaradi katerega je bil zakon ustvarjen.
Avdienca je bila določena na soboto popoldne. Delavci so vstopali v vatikanske dvorane v svojih delovnih oblekah: rudarji v svojih usnjenih predpasnikih in s svetilkami v rokah, strojniki z orodjem, slikarji s popackanimi oblekami, zidarji, električarji... Švicarski čuvarji so presenečeno zrli v to prečudno karavano, ki še je pomikala v salone.
Svetega očeta so sprejeli z navdušenimi ovacijami. Več kot eno uro se je Kristusov namestnik zadržal med njimi, vsakemu ponudil svoj prstan v poljub. Ko je petje in vzklikanje prenehalo, jim je Pij XI. govoril, ob koncu pa rekel: »Vi ste Cerkev, prav vam pripada osvajanje delavske mladine. Vi žosisti, ste pravilno razumeli, kaj smo mi želeli s Katoliško akcijo.«
Mračilo se je že, ko so odhajali iz Vatikana. Cardijn je veselo dejal: »Noben kralj se ne more postaviti s podobnim sprejemom pri očetu vseh vernikov.«
Leta so tekla: 10, 25, — srebrni jubilej žosizma, da, v letu 1950. Kakšni so uspehi petindvajsetletnega dela? Kaj pomeni danes Cardijn v svetu? — Bruxelles nam odgovarja.
Tisoči in tisoči odločnih žosistov, prav takšnih, kot je svoje dni o njih sanjal Cardijn, so se zbrali okrog 50 cerkvenih dostojanstvenikov, kardinalov in škofov. Kongres JOC-a ni bil golo podajanje računov, bil je neprimerno več: tisoči mladih delavcev so javno izpovedali svojo živo vero v Kristusa, izjavili so se za apostole Njegovega nauka v svojem delovnem okolju. — Sv. oče Pij XII. je vzel pero in pisal prisrčno pismo očetu JOC-a, kanoniku Cardijnu:
»Eno izmed veselih zadoščenj, ki nam jih je božja Previdnost prihranila za Sveto leto, je istočastnost Svetega leta in vašega srebrnega jubileja, ko katoliški delavci in delavke slavijo 251etnico svojega gibanja.
Ko' ste tej mogočni stavbi polagali temelje, kdo bi si mislil, da se bo v kratkem času tako razširila ne samo po Belgiji in ne samo po Evropi, ampak tudi v. daljni Ameriki in skoro po vsem svetu? Vaše gibanje se je začelo v času, določenem po božji Previdnosti, da pomaga pri reševanju vprašanja, ki ni lastno samo eni državi hli samb enefnii narodu: danes gre za vero v Boga in večno življenje delavcev vsega aveta.
Pred očmi imamo uspehe vašega dela: v tisočih in tisočih Kristusovih vojščakov vidimo poroštvo in zagotovilo za pokristjanjevanje delavskih množic. Res je, da danes mnogo delavcev, zapeljanih po materialističnih naukih, išče rešitve socialnega vprašanja izven Cerkve. Zelo se vsi motijo. Toda z golo ugotovitvijo zmote vprašanje še ni rešeno. Potrebna je živa iu dejavna navzočnost pri delu za rešitev delavstva. Vsi krščanski delavci morajo danes hiti dobri kristjani in dobri delavci in v svojem apostolatu ne smejo odnehali prej, doklet ne bo rešeno delavstvo. Samo s tein pozitivnim in gradiluim gibanjem ho Cerkev mogla razširiti svoj upliv na ostale tisoče duš. In prav to je vzvišeno poslanstvo, h kateremu so poklicani vsi žosisti.«
Kdaj bo žosizem zajel tudi našo delavsko mladino? Tudi tu rabimo med delavci apostole, ki bi jih privedli h Kristusu.
Po obisku g. misijonarja v Gorici
Sedaj, ko nas je zapustil misijonar e. g. Janez Kopač, lahko napravimo malo bilance o misijonskem delu, ki ga je opravil med nami. On sam nam piše, da je bil z našimi ljudmi zadovoljen, mi mu pa lahko povemo, da smo bili zadovoljni z njim še bolj, saj nam je s tako živo besedo, in tudi s podobami orisal življenje in trude pravega misijonarja med pogani. Njegov obisk je prišel ravno v najbolj primernem času okrog misijonske nedelje. O delu g. Kopača v Gorici smo že poročali. Zato bi danes tem rajši kaj povedali o njegovih obiskih na deželi.
V soboto pred misijonsko nedeljo je g. misijonar obiskal Podgoro, kjer je v župni dvorani govoril o misijonskem življenju in tudi kazal primerne slike. Ljudje so ga z veseljem poslušali in se ob njegovi besedi še bolj navdušili za misijone.
V ponedeljek po misijonski nedelji je odšel na Kras, kjer je obiskal Doberdob in Jamlje. Tudi tukaj so se trdi Kraševci omehčali ob misijonarjevi besedi, ko jim je tako nazorno pripovedoval o svojih izkušnjah iz misijonskega življenja na Kitajskem.
Najlepši sprejem je pa g. Kopač doživel na praznik Kristusa Kralja v Sovodnjah. Tu so ga verniki sprejeli, kakor se sicer sprejema le škofe. Belooblečene deklice so ga pričakale na cerkvenih vratih in pozdravile z lepimi deklamacijami. Nakar je g. misijonar v cerkvi daroval sv. mašo ter med njo imel primeren misijonski nagovor. Lepo je bilo ta dan v Sovodnjah, tako da je bilo slovo kar težko. Toda treba se je bilo posloviti, kajti v Gorici so g. misijonarja že pričakovali v Sirotišču za peto uro popoldne, da tudi tamkajšnjim otrokom kaj pove o Kitajčkih ter jim pokaže, kako jedo riž.
Sedaj nam g. misijonar piše iz Rima: »Prav hvaležen sem vam, da ste me povabili v Gorico. Lepše je bilo, kot sem pričakoval. Zdi se mi, da je med goriškimi Slovenci misijonska misel živa še bolj kot v ljubljanski škofiji.« Tudi mi smo g. Kopaču hvaležni, da je s svojo prisotnostjo in s svojo besedo tako razplamtel ogenj misijonske ljubezni med našim ljudstvom ter mu želimo, da bi se mogla čiraprej izpolniti njegova vroča želja ter bi mogel zopet odjadrati k svojim tako ljubljenim Kitajcem.
Resnica o katekizmih
»škofijskem trnovskem podjetja *
Ljubljanski »Slovenski Poročevalec« je 14. oktobra ostro napadel ljubljanskega škofa ter beograjskega nadškofa, češ da sta odprla nedovoljeno trgovino z nedovoljenimi katekizmi. Kaj je na stvari? Ameriški katoličani, ki vedo, da v Jugoslaviji ne morejo tiskati katekizmov, so nabrali potrebni denar in z njim kupili slovenske katekizme, tiskane v Avstriji. Ker katoliška Cerkev v Jugoslaviji nima nobenih dohodkov, saj je prepovedano celo pobiranje miloščine, so dovolili, da jih lahko prodajo po zmerni ceni in ohranijo denar za cerkvene potrebe. Katekizme naj bi uporabljali starši pri domači verski vzgoji svojih otrok, ker jih veroučitelji v šoli ne smejo uporabljati. Katekizmi namreč niso dovoljeni od jugoslovanskih oblasti. Ljubljanska komunistična policija pa tudi tega ni dovolila, marveč je katekizme enostavno zaplenila. Razume se, da je to storila iz sovraštva do vere. Škofu pa je očitala celo nedovoljeno trgovino in »Slovenski poročevalec« je izkoristil to priložnost za splošen napad na škofa msgr. Vovka in nadškofa dr. Ujčiča ter na katoliško Cerkev sploh.
Jugoslovanskim komunistom bi raje svetovali, naj oni ne izžemajo ljudstva. Saj je znano, kako razkošno žive nekateri partijski magnati v Beogradu in njihove gospe, samo da o tem jugoslovanska javnost ne sme nič vedeti.
Visoko imenovanje v tujini
Č. g. Andrej Križman, ki je bil dosedaj župnik pri Sv. Luciji v Eeuadorju, je bil imenovan za generalnega vikarja škofije Portoviejo, prav tako v Eeuadorju. To visoko imenovanje je znak velikih sposobnosti g. Križmana. Že doma se je odlikoval kot kaplan na Jesenicah in kot duhovni vodja »Zveze združenih delavcev«. Kot u-rednik »Slovenskega delavca« je na globoko zaoral brazde novemu slovenskemu delavskemu pokretu in si kot tak zaslužil priznanje velikega socialnega delavca. G. Križmanu k njegovemu imenovanju toplo čestitamo.
Apostolsko pismo češkoslovaškim katoličanom
Cardijn, ustanovnik žosistov
Leto III. • Stev. 45
KATOUIK1 CLA.5
Stran 3.
GIOISIPlOIDlAIRISITIViO
SE L1 IZPLAČA PRODAJATI SVEŽE MLEKO?
Danes je v Italiji v vseh mestih preobilica mleka, ker je neverjetno nizka potrošnja svežega mleka, skoraj najnižja v celi Evropi: saj znaša letna potrošnja na osebo v severni Italiji le 77 litrov, v srednji 26, v južni 9 in na otokih (Sicilija in Sardinija) pa 11 litrov, napram letnim 200 litrom v nekaterih severnih državah. Proizvodnja svežega mleka pa je v Italiji sorazmerno visoka in je znašala v letu 1950: kravjega mleka 49 milj. hi, ovčjega 3.8 in kozjega 2.6 milj. hi. Ker je v krizi tudi sirarska industrija zaradi pičlega izvoza in premajhne notranje potrošnje, je zelo visoka ponudba svežega mleka tudi v nasa mesta, Trst, Gorica, Videm, kjer je urejenih vse polno prodajaln mleka.
Naš živinorejec težko dobi za liter mleka 40 lir, če ga oddaja mlekaricam, ki ga odnašajo v mesta. Pa tudi mlekarice ne zaslužijo ravno mnogo. Kolikokrat morajo te reve zgodaj v dežju in mrazu vlačiti to mleko v mesto in ga razdeljevati po družinah, od katerih ga mnoge niti redno ne plačajo. Če bi mlekarica imela tudi zaslužiti par sto lir dnevno, ji ta zaslužek odjedo brezvestni neredni placevalci. Mlekarica pa jim le še nosi mleko, ker upa, da bodo tudi zastankc plačali. Seveda se večkrat ušteje. Ni prijetno biti mlekarica!
KAM POTEM Z MLEKOM?
Dve sta poti, in sicer višja potrošnja v družini in predelava v maslo.
Mleko je zdrava in redilna hrana ne samo za otroke. V družinah, kjer uživajo obilo mleka, so večinoma vsi zdravi in rdečelični. Zdravnik ima v takih hišah malo opravila: za zdravila se ne troši. Pa tudi ostale kupljene hrane ni potrebno toliko. —- Če bi nekdo delal podroben račun o izdatkih za hrano, bi ugotovil, da se z višjo potrošnjo svežega mleka prihrani na denarju že za samo hrano. Popolnoma na vih pa je denarno neprecenljivo zdravje in prihranjeni stroški za zdravnika in zdravila.
PREDELAVA V MASLO
V	predvojni goriški provinci je bilo nad 150 zadružnih mlekaren, ki so predelovale mleko v maslo, nekatere tudi v sir. Danes nimamo v sedanji provinci niti ene take mlekarne in tudi predpogoji za ustanovitev katere niso baš rožnati.
Ostane pa domača predelava. Na noben način pa ne mislimo tu* svetovati izdelavo masla z navadnim posnemanjem mleka, ker tako maslo je mnogo manj cenjeno kot maslo iz smetane, ki je bila posneta s posnemalnikom. Razlika v ceni obeh vrst masla znaša preko 100 lir pri kg. Maslo iz smetane, ki je bila posneta s posnemalnikom se danes z lahkhoto proda po 800 lil za kg. Oglejmo si nekoliko to svoto!
Če se mleko posnema s posnemalnikom, dobimo pri naši živini iz 20 litrov mleka 1 kg masla. Če tega prodamo za 800 lir, nam pride plačan liter mleka 40 lir, toliko ali še več, kot iztrži naš živinorejec do-sedaj s prodajo svežega mleka. Ostane pa vse posneto mleko, katerega je od 20 litrov vsaj 16, poleg tega pa še nekoliko maselni-ka, to je onega mleka, ki ostane po napravi inasla v pinji. — Posnelo mleko in maselnik pa tudi lahko služita v človeško prehrano, saj vsebujeta še vse, razen maščobe, torej vso sirnino. ves mlečni sladkor in še druge snovi, predvsem skoraj vse vitamine. V mnogih družinah zamesijo kruh s posnetim mlekom in tak kruh gre vsem v slast.
In če ne bi mogli ali hoteli porabiti posnetega mleka za človeško prehrano, ga lahko porabimo kot krmo živalim: Dobro je za teleta, posebno taka, ki jih odstavljamo; dobro je za mlade prašičke in sploh za vso rastočo živino: dobro pa je tudi za perutnino, kateri zamesimo na takem mleku moko, otrobi ali kaj podobnega. Tudi odrastle živali bodo hvaležne za tako krmo.
Seveda je potreben posnemalnik, ki danes precej stane. Pred zadnjo vojno je bilo v Vipavski dolini vse polno posnemalnikov, katerih se je posluževalo več družin: ko je eden posnel, je prišel na VTSto drugi in lastniku posnemalnika plačal par stotink “'M Hfra. Tako so imeli lastniki posnemalnikov iste kmalu izplačane. Kdor pa tia-molze dnevno in skozi leto vsaj 10 litrov mleka, se mu posnemalnik izplača, četudi se rt« bi dfttgi slutili z ti jim.
□
Ali se torej izplača prodajati sveže mleko? Vsak naj presodi po svoji dobri pameti in potem uktfetie pfitrobno. Prepričani
pa smo, da se naša živinoreja ne bo nikdar visoko dvignila, če bomo prodajali sveže mleko.
Kdor pa posnema mleko s posnemalnikom, naj ne bo tako nespameten, da bi svojim otrokom kratil celo, to je neposneto mleko in jim dajal posnetega, ali kar smo doživeli pred vojno v naših gorah, da so dajali otrokom namesto mleka celo črno kavo; četudi bi bila ječmenova, niti od daleč ne odtehta vrednosti in pomena svežega mleka za otroke, ki nujno potrebujejo neposneto mleko.
ČE Sl POZNO SEJAL PŠENICO,
to se pravi šele novembra meseca, potem ji moraš pomagati, da se do zime nekoliko razraste in postane dovolj krepka ter odporna napram neugodnostim zime.
To dosežeš ž gnojnico ali pa hitro delujočim dušičnatim umetnim gnojilom, kot sta čilski soliter (nitrato soda) ali pa apneni nitrat (-nitrato di calcio). Enega ali drugega teh dveh umetnih gnojil raztrosi po 1/2 kg na vsakih 100 ra-’ površine, na njivo po 18 do 20 kg.
Z enako količino istega gnojila pognoji potem koncem januarja.
SEDAJ PREORJl DETELJIŠČA
Če imaš namen preorati kakšno staro ali nedonosno deteljišče v njivo, kamor boš spomladi vsadil krompir ali vsejal koruzo, potem preorji sedaj pred zimo, najbolje takoj po zadnji košnji detelje.
Dobro pa storiš, če istočasno tudi pognojiš s hlevskim gnojem. Tega raztrosi vrhu deteljišča in preorji, a ne smeš pobranati temveč pusti zemljo v velikih kepah, grudah, da se bo napila vlage in istočasno vsrkala dovolj zraku, ki je nujno potreben za zemeljske bakterije. Če teh ne bi bilo, ne bi pomagalo nobeno gnojenje, ker bi gnoj ostal v zemlji tak, kot bi ga dal. Šele s pomočjo bakterij v zemlji se gnojila spremenijo v bolj enostavne snovi, ki jih korenine lahko vsrkajo.
Če bodo zemeljske bakterije razkrajale preko zime podorani hlevski gnoj, bo spomladi v zemlji na razpolago takoj dovolj hrane za mlado koruzno rastlinico ali za poganjajoči krompir. Spomladi boš dodal pred sajenjem krompirja oziroma sejanjem koruze še nekoliko superfosfata in kalijeve soli in tedaj boš lahko mirno rekel, da si dobro in pravilno gnojil.
Na preorano deteljišče je treba vedno sejati ali saditi tako kulturo, katero je potrebno pleti, drugače se razvije vedno dosti plevela, ki je strup za vsak pridelek. --Zato ni nikdar priporočljivo, da preorje-mo deteljišče in vsejemo neposredno potem na dotično zemljo pšenico ali kakšno drugo žito, katerega navadno ne pleveino.
Naša odvisnost
Zadnja »Demokracija« je prinesla čisto majhen oglas, ki se takole glasi: »Širite »Demokracijo«, edino neodvisno slovensko glasilo na Tržaškem in Goriškem!« Mi ne vemo, ali je prišel ta oglas z vednostjo uredništva v list. ali pa ga je kak prevnet občudovalec »Demokracije« zadnji hip vtihotapil vanj. Naj bo, kakor hoče, oglas je tu in mi ne moremo mimo njega, ne da bi opozorili naših čitateljev na neutemeljenost vsebine tega oglasa.
Če je namreč »Demokracija« edino neodvisno slovensko glasilo na Tržaškem in Goriškem, sledi po vseh pravilih logike, da naš »Kat. glas« ne spada med neodvisna slovenska glasila na Tržaškem in Goriškem. Če ne spada med neodvisna glasila, mora biti od koga odvisen. Toda od koga je naš list odvisen? Poglejmo!
Vsak časopis je lahko na razne načine odvisen. Odvisen je lahko gospodarsko ali idejno ali celo gospodarsko in idejno obenem.
O kaki gospodarski odvisnosti našega lista ne more biti govora. Za nami ne stoji nobena država, nobena stranka, nobeno podjetje, ki bi nas pri izdajanju lista podpirali. Če smo od koga odvisni, smo odvisni od svojih naročnikov in svojih brezplačnih sodelavcev. Če bi enih ali drugih ne bilo, bi moral naš list že davno prenehati. Od teh ljudi smo tprej odvisni in v tem je tudi vsa naša gospodarska odvisnost.
Toda ali nismo morda idejno, to je po svojem programu, po evojih načelih od koga odvisni? Da, to smo in na to smo tudi pOnosni. Ves naš verski, narodni, kulturni.
5. Od političnih razprav je odbor prejel samo eno, ki ob obilici argumentov analizira vzroke, zaradi katerih je slovenski narod prišel v sedanji položaj, ter nakazuje na podlagi te analize eno, samoslovensko rešitev naše usode. Pisec se pri svojih zaključkih opira na svoje prepričanje, da taka rešitev odgovarja tudi današnjim večinskim težnjam našega ljudstva v zasužnjeni Sloveniji. Odbor bi bil prav tako objavil vsako razpravo, ki bi se zavzemala za jugoslovansko ali kako drugo rešitev, seveda vse v okviru prej omenjenega merila o sprejemanju prispevkov. Ni njegova krivda, če take razprave ni nihče poslal. Za vse to je dana možnost v bodoči številki »Tabora«, ki je že v pripravi.
6. Razpravi »Slovenski položaj 1951«, ki jo je napisal Peter Klepec, mora objektiven človek priznati vsaj, da je pisana s skrbjo za usodo slovenstva, s težnjo po ugotavljanju resnice in da je oprta na množico neizpodbitnih, čeprav trdih dejstev. Obsojati jo v celoti se pravi obsojati njeno odločno odklonilno stališče do komunizma, njeno poudarjanje pomena krščanskih duhovnih vrednot in njeno zavzemanje za osnovne pravice Slovencev povsod, zlasti v Trstu. Še posebno nerazumljivo pa je, če kdo, zlasti katoličan, v celoti ali delno odklanja razpravo M. Javornika »Današnje poslanstvo slovenskega razumnika«, katere vsebina je, da mora slovenski razumnik biti danes vsakemu Slovencu brat v duhu krščanske ljubezni in da mora s svojim delom zadostovati za tisto, kar so slovenskemu narodu prizadejali komunistični razumniki.
7. Sestavek »Nova pota« je samo kronika razvoja gibanja za samostojno slovensko
socialni program temelji na krščanskih načelih, je sploh del svetovnega katoliškega programa, prikrojenega na naše skromne tukajšnje slovenske razmere. Ta krščanska načela nam nikakor ne branijo, da bi ne mogli gledati pravilno na tukajšnje slovenske razmere, ampak nam dajejo to prednost, da presojamo vse pojave s stališča katoliškega svetovnega nazora ter se ognemo s tem raznim pogreškom, katerim zapadejo večkrat pristaši modernih in še ne preizkušenih ideologij.
Te odvisnosti od katoliških načel in od sv. Cerkve, ki nam ta načela tolmači, ne tajimo in smo nanjo, kakor rečeno, celo ponosni.
Sicer pa mislimo, da ni človeka, ki bi ne imel enih ali drugih načel. Zakaj vsak človek misli, živi in deluje po gotovih načelih, bodisi da si jih je sam postavil bodisi da jih je prevzel od drugih ter napravil za svoja. Vprašanje je le, katera načela 'so prava, ali tista, ki imajo za seboj preizkušnjo 19 stoletij, ali pa tista, ki si jih ljudje samovoljno izmislijo, da v božjem izvoru kat. načel niti ne govorimo.
Če gre torej za idejno neodvisnost našega lista, prav radi priznamo, da te neodvisnosti nimamo, kakor je nima sploh noben list na svetu. Če pa gre za gospodarsko neodvisnost našega lista, smo tako krvavo neodvisni, da si večkrat želimo, da hi se našel kdo, ki bi nas te prevelike neodvisnosti vsaj nekoliko rešil.
To smo hoteli in tudi morali povedati našim čitateljem, da bi kdo onega malega oglasa v »Demokraciji« napačno ne tolmačil.
ZA JASNOST!
Priobčujemo sledeči zagovor uredniškega odbora zbornika nTaborm, ker smatramo, da ima vsakdo pravico, da pove svoje mnenje.
Pri tem pa vnovič poudarjamo, da so v zborniku politične razprave, ki dajejo celi publikaciji propagandistični namen. S temi razpravami se ne strinjamo v kolikor t ve. liko animoznostjo zastopajo nove državno-tvorne teorije za Slovence v bodočnosti. o katerih smo prepričani, da so za nas pogubne.
In tega nat ne bo nikoli sram!
Štejemo si pa tudi v dolžnost preklicati v celoti našo obsodbo članka:	nDanašnje
poslanstvo slovenskega razumnika«. Knjige same takrat nismo imeli pri roki in je naša celotna napačna sodba, slonela na protestih, ki so proti temu zborniku deževali v naše uredništvo.
UREDNIŠTVO
□
Uredniški odbor zbornika »Tabor« se »Katoliškemu glasu« zahvaljuje, da je due 27. septembra objavil doslej edino objektivno Jiofico O Vsebini te publikacije. V tvezi t raznimi poznejšimi izjavami in obsodbami in v zvezi s polemiko g. dr. Marca v »Demokraciji« pa uredniški odbor izjavlja:
1.	Zbornik je bil Namišljen pred več ko
državo in navajanje izjav, s katerimi so svoje stališče do njega izrazile razne slovenske osebnosti ali skupine. To gibanje, ki izdaja že dve leti svoj list, je gotovo toliko pomembno ali vsaj zanimivo, kot gibanje za neodvisnost Sudana, o katerem toliko pišejo tudi slovenski listi, vsaj toliko zanimivo, da zve zanj vsa slovenska, javnost. Ker te naloge niso opravili slovenski listi, se je zdelo umestno, da jo opravi »Zbornik«.
8. Uredniški odbor odločno odklanja insinuacijo g. dr. Marca v »Demokraciji«, da stoji za »Taborom« katera koli politična skupina, ki bi hotela z zbornikom kateri koli drugi politični skupini mešati štrene za volitve v Trstu. Otročje je njegovo spravljanje zbornika v zvezo z nekimi volivnimi spletkami iz leta 1949, o katerih je g. dr. Marc bolje poučen kakor mi in ve, zakaj je bila ustavljena preiskava o njih.
9. Zbornik »Tabor« je izšel v samozaložbi sotrudnikov in vsak pisec sam odgovarja za svoja izvajanja, kakor je to za vsakega pametnega človeka dovolj jasno povedano na 2. strani publikacije. Zato ne more imeti zveze z nobeno politično ali kulturno organizacijo ali skupino. Izid so mu omogočili svobodni slovenski razumniki s pri-trgavanjem od svojih žuljev. Že dejstvo, da mora takšna publikacija iziti v samozaložbi, je spričo našega bahavega poudarjanja narodne zavednosti in kulturnosti na vseh koncih in krajih dovolj žalostno. Še žalostnejše je pa, da na ljudi, ki so za izpovedovanje lastnega prepričanja v dobro slovenske skupnosti pripravljeni na take žrtve, kdorkoli pljuje in jih obsoja. Morda bo koga izmed nas nekoč za to lahko sram.
Srp - kladivo - klešče
Oni dan me sreča prijatelj, ki je bil kaj rožnate volje. Navlekel se je malo novega vina in me je tako pozdravil: »Ti, Pepi, ali že veš najnovejšo ? Komunisti spreminjajo svoj partijski znak. Sedaj so srpu in kladivu pridružili še — klešče. Glej tam na zidu plakat«...
Vinski bratec je imel prav. Menda je prvi v celem predmestju opazil nov lepak, ki so ga objavili tržaški-ruski kladivarji. Na črno-želenem belem plakatu so naslikane ogromne klešče, o' katerih bi rekel moj pokojni ded, da se taka propaganda še že-ledcu upira. Za kleščne prijeme drži angleška in ameriška roka. v kleščnih zobeh pa je naslikana Titova in De Gasperijeva glava. Vsi dobro vemo in čutimo, da ta dva gospoda s prevelikim okusom gledata po Trstu, toda tako ponazoriti in naslikati njuno željo ni več karikaturna umetnost in propagandna svoboda ampak brutalno sovraštvo, ki ga katoličani v celoti odklanjamo kakor partijsko kulturo! Tam nekje v Afriki živijo Kanibalci — ljudožrci, ki natikajo človeške glave na drogove... Edino kanibalstvu se še more primerjati laka komunistična propaganda!
*
Ko s pomilovanjem obsojamo to nizko zidno komunistično propagando, vprašamo zopet odgovorne gospode pri tržaškem conskem predsedništvu, čemu dovolite take plakate!? To po našem mišljenju ni propagandna svoboda, ampak komunistično
sovraštvo, ki blati človeško dostojanstvo! Če so vsi italijanski prebivalci ŠTO-ja zadovoljni s tem plakatom, mi Slovenci nismo! V deželi z mešanim prebivalstvom morajo oblastniki gledati na oba naroda, ne oziraje se na število prebivalstva! Na Tržaškem se stikata dve kulturi, ki zahtevata medsebojno spoštovanje! V sosedni Italiji so sicer ob poplavi umaianih ilustriranih časopisov že nekdaj zgubili čut za dostojnost, a s tem ni rečeno, da se mora to napačno mišljenje prenesli na Svobodno tržaško ozemlje!
Res je sicer, da komunisti čisto logično izbirajo svoje simbole: železnemu kladivu in srpu se pridružujejo železne klešče. To je njihova železna kultura in sila. Tudi je res, da je bil plakal tiskan v Milanu, toda tržaško ljudstvo noče te brutalne propagande! To je tuja učenost, ki je nima nihče pravice presajati na našo zemljo! Tudi v navadni zidni propagandi mora zavladati pamet! Consko predsedništvo ima dolžnost in priivico, da tako pamet soli vsem potrebnim! Mi s temi mislimi ne zagovarjamo ne Tita, ne De Gasperija, obsojamo le brutalno sovraštvo, ki se širi po mestu in tržaških vaseh zaradi kanibalskih plakatov! Če so s tako nizkotno propagando zadovoljni v Piemontu ali v Ameriki, naj bodo! Na Tržaškem Slovenci tega nočemo. Želimo, da se tudi v zidni propagandi spoštuje narodna kultura!
dvema letoma kot od časa do časa v samozaložbi sotrudnikov izhajajoča publikacija, kjer bi lahko priobčevali svoja dela ter prispevali k razjasnjevanju perečih slovenskih vprašanj vsi Svobodni slovenski razumniki. Ni krivda iiredniškega odbora, fe se je, vsaj V prvi številki, sodelovanje zožilo samo na pripadnike aiiega slovenskega nazornega kroga.
2. Nikdar ni bilo nobenega dogovora, da bodo v tako Široko zamišljeno publikacijo Sprejete samo stvari, s katerimi bodo Soglašali vri sotrudniki, ket je to nemogoče ih ker bi tbdi nasprotovalo demokratičnemu načelu 6 Svobodi mišljenja in pisanja.
3. Tudi bi bilo nikoli nobenega dogovora, da bodo v*fe prispevke pred objavo pre-brali ih odobrili Vsi sotrudniki. Kljub temu pa je vefc material bil vedno na vpogled vsafcottrtir ittned njih in Sb številni to moSHoHt tudi Okoristili.
4. Edino merilo pri sprejemanju prispevkov je bilo, da M> Vsa obravnavana Vprašanja aktualna in napisana V fftitnerni jezikovni obliki in slogo. Zaradi tega ni bil odklonjen niti en prispevek, ki je tej zahtevi odgovarjal. Seveda v zvezi z vsem povedanim ne bi mogel niti uredniški odbor, niti sotrudniki sprejeti glede objave veta katere koli skupine in še manj kakega posameznika.
IZJAVA
Pred kratkim se je pojavila v Trstu publikacija pod naslovom »TABOR 1951 -ZBORNIK UMETNOSTI in RAZPRAV«, v
kateri se razglaša in brani naziranje, da je »Jugoslavija kot politična državna enota umetna tvot-ba«, ki —' ne glede na to, kakšen režim t> njej vlada — »nosi t’ sebi ttaj-ne kali razpadam. Slovensko ljudstvo fnoYe — po mišljenja TABORA — kakršno teoli Jugoslavijo je odklanjati' in sovražiti’ ter se ttuditi, da h a njenih razvalinah osnuje neodvisno, samostojno ih suvereno državo.a Našfe ljudstvo ha tem ozemlju tavrača vse take in podobne poizkuse razkolja temeljev slovenske samobitnosti, ki je v majski deklaraciji l. 1917 srečno našla sVoj dokončni tarodetc in ki daje najboljša jamstva ta zaščito gospodarskih, duhovnih in narodnih koHsll tsega slovenskega naroda, talo smatrajo predstavniki Slovenske demokratske tveze, Slovenske krščansko socialne tvete in skupine Neodvisnih Sloveti-cev ta tvojo dotinosl itjaviti. da
tARE POLITIČNE ŽASNOVE IN rZfcfitrftE t »TA&OftU* NAJOttLOČ-NEJE ODKLANJAJO IN OBSOJAJO. dbsodbo iirekajo t imenn svojih strank tet skupin iti vseh n)im priključenih ot-gfc-n isacij.
Trst, dne 29. oktobra 1951.
Slovenska demokratska zveza Slovenska krščansko socialna zveza Skupina neodvisnih Slovencev
Med izseljenci v Franciji
Nedaleč od mesta Lille v sev. Franciji se razprostira obširna pokrajina, posejana z rudniki. Nič se ni treba čuditi, če boš tudi po teh krajih zaslišal slovensko besedo. Slovenskih izseljencev je v tej pokrajini še več tisoč. Večje skupine naših družin boš srečal v krajih Brouay, Lievin, Sallaumines in okolici.
Preteklo leto je slavilo rudarsko društvo sv. Barbare v Brouay-lez-Artois 25 letnico obstoja. Praznovali so jo z izvirno domačo igro »Stotera«. Letos imajo pa spet slovesnost. In zopet praznujejo srebrni jubilej.
Letošnji jubilej je vsem tamkajšnjim rojakom še v večje veselje. Praznuje ga namreč njihov pevski zbor. Ta 25 letnica pomeni 25 let požrtvovalnega dela tamkajšnjih pevcev za našo eerkveno ifi narodno pesem.
V	tujini moraš živeti, da veš, kaj je naša pesem. Na vse pozabiš lahko. Vsemu se privadiš. Ki) pa začuješ milo slovensko pesem, se ti srce omehča in se spomniš na domače kraje, na domaSe navade, na svoj rojstni kraj in svOjfc domačo cerkev.
Z našimi izseljenci se tega jubileja go-tbvo veseli tudi -njihoV priljubljeni dušni pastir msgr. Valentin Župančič. Skozi vso to dobo je bil med njimi, dajal jim je po. guma in jim pomagal.
ŠIRITE NAŠ LIST!
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto III. ■ Stev. 45
Tvrdka C I T R U S
—  IMPORT - EXPORT -----------------
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, Via Torrebianca 27
pošilja v Jugoslavijo darilne pakete in razno drugo blago pod zelo ugodnimi pogoji.
KDLTHI VEČER V GORICI
(3pominska svečanost Rerum novarum)
V sredo 14. novembra ob osmih zvečer bo priredilo Katoliško prosvetno društvo v Gorici spominsko svečanost ob 60-letnici enciklike Leone XIII. Rerum novarum. Ta enciklika je za zgodovino katoličanov v zadnjih 60 letih tako važna, da jo nora poznati vsak vernik, tudi preprost. Z njo je Cerkev v zmedi časov pokazala katoličanom jasne smernice, kje in kako naj iščejo rešitve socialnemu vprašanju, ki ga je prinesel razvoj kapitalizma. Na encikliki Rerum novarum sloni ves poznejši socialni nauk Cerkve in socialno delo katoličanov do danes. Tudi slovenski katoliški socialni delavci in ideologi od Janeza Evangelista Kreka do Aleša Ušeničnika, Franca Gabrovška ter drugih so zrastli iz idej enciklike Rerum novarum. Sedaj, ko z žalostjo prisostvujemo okrutnemu socialnemu sistemu, ki ga uvajajo komunisti v Slove-' niji, nas bo še bolj zanimalo slišati, kakšen socialni red uči Cerkev. Zato pa naj nihče ne zamudi prilike ter naj pride na prihodnji kulturni večer. Posebno radi bi videli naše dijake in izobražence, saj bi v prvi vrsti ti morali poznati rešitev socialnega nauka kot jo predlaga Cerkev.
Po katoliškem svetu so imeli spominske svečanosti Rerum novarum že letos meseca maja ali kmalu pozneje; v Gorici smo jo prihranili za sedaj, ker je jesenski čas za take stvari primernejši.
Knjižnica KPDG
Knjižnica Katoliškega prosvetnega društva v Gorici v prostorih Katoliške tiskarne Riva Piazzutta 18/1 je odprta poleg nedelj tudi vsak delavnik od 10. do 11. ure. Knjige si lahko izposodi vsakdo, tudi dijaki, ki se tožijo, da nimajo kje dobiti knjig.
Svetoletna procesija
Ker se preteklo nedeljo napovedana svetoletna procesija ni mogla vršiti, se bo vršila v nedeljo 11. nov. ob isti uri in po istem redu.
Gabrije
Malo pozno pišemo, vendar nam prej ni bilo mogoče. Povedati moramo, kako smo pri nas praznovali misijonsko nedeljo. Za to so poskrbeli otroci iz Gabrij in vseh ostalih okoliških vasi pod vodstvom nove-* ga sovodenjskega kaplana g. Breclja. Zbrali smo se v Gabrijah v tira v velikem številu. Najprej smo občudovali slike iz misijonskih dežel; posebno so nam ugajali zamorčki. Kot da bi zamorčki to vedeli, je eden prišel med nas in začel nabirati darov za svoje bratce v Afriki. Mi smo mu radi darovali, kar smo pač mogli. Mislim, da je bil zadovoljen, ko je odhajal, ker so se mu črna lica kar svetila. Prihodnje leto upamo, da bo misijonska nedelja še lepša.
Oče rajnega nadškofa umrl
Pretekli četrtek je umrl v Alfonzinah, svojem rojstnem kraju oče našega rajnega nadškofa gospod Angelo Margotti. Učakal je visoko starost 90. let in samo za tri mesece preživel svojega sina. Naj mu sije večna luč!
Smrtna kosa v Podgori
Pretekli teden je zatisnil svoje trudne oči v Podgori kmet Bandelj Blaž, nečak rajnega knrata Bandelja, ki je umrl med prvo svetovno vojno kot begunec na Štajerskem. Rajni Blaž Bandelj je bil veliko let cerkveni ključar in je učakal 78 let. Naj mu sveti večna luč!
Cestna nesreča
Na cesti iz Štandreža v Sovodnje je povozil neroden kolesar 67 letnega Ivana Nanuta. Junaški kolesar jo je seveda od-kuril in pustil ponesrečenca na cesti z zlomljeno roko. Ponesrečenca so šele dobri ljudje spravili v bolnico.
Gozdni tatovi na Kalvariji
Kraja drv na Kalvariji pri Gorici j<; stara zadeva. V laki meri, kakor so tatvino drv ugotovili preteklo nedeljo pa se dosedaj še ni slišalo. Mirko Bregant je zasačil tatove v svojem gozdu na Bukovcu, ko so podirali velika debla. Mladenič se ni drznil osebno nastopiti, pač pa je tekel po orožnike v Podgoro. Ti so sicer ugotovili požagana debla, tatovi pa so bili že odšli. Orožniki so pa potrpežljivo čakali v zasedi. Zdaj se pa čudi človek božji! Ob 8 in pol zvečer so prišli tatovi kar s kamjonom nakladat drva.' Orožniki so aretirali na licu mseta vse tri tatove in lastnika tovornega vozila.
Duhovniške vesti
Dosedanji župni upravitelj v Štandrežu č. g. Artur Zalatel je premeščen v Mav-hinje.
Novomašnik č. g. Stanko Jericjo je imenovan za kaplana v Romans.
Kava se je podražila
Cena expres-kavi po naših kavarnah je poskočila za pet lir. Namesto 25 stane sedaj 30 lir. To zaradi podražitve elektrike, plina in pa predvsem kave same.
Palača »Socialnega skrbstva"
Občinski odbor je sklenil, da se sezida na Travniku palača »Socialnega skrbstva«. V ta namen bodo svoj sklep predložili občinskemu svetu, da ga odobri na eni izmed prihodnjih sej. Torej po vsej verjetnosti bomo imeli na Travniku v kratkem novo moderno palačo.
Apostolski administrator
Za Vse svete smo imeli v naši stolnici oh 10.30 slovesno pontifikalno sveto mašo, ki jo je daroval apostolski administrator škof msgr. Ambrosi z veliko asistenco.
Nov prefekt dospel
Kakor je bilo napovedano, je prispel 1. novembra na svoje novo službeno mesto prefekt dr. Fiorindo Giammichele. V lr-žiču so ga pričakali, da ga pozdravijo pod-prefekt, kvestor in pa poveljnik tukajšnjih karabinerjev major Bovio. Novi prefekt je takoj nastopil svoje službeno mesto.
V Novi Gorici se vse draži
Kakor poročajo, se je onstran meje vse silno podražilo. Skupno z drugimi stvarmi so silno poskočile cene voženj na vlakih in na avtobusih. Vlak iz Solkana v Ljubljano in nazaj stane 1600 din. Tudi posta se je silno podražila in sicer petkratno. Plače delavcev in uradnikov pa gredo še vedno od 3 do 4 tisoč na mesec. Vlada noče uvesti obljubljenega trikratnega poviška plač, ker se boji inflacije.
V soboto so vnovič blagoslovili popravljeno staro cerkev sv. Ivana ob Timavu. Cerkev je bila razdejana že v prvi svetovni vojni. Takrat so opustili ntisel za obnovo te prastare cerkve in so raje sezidali novo na skali nad eeslo. Sedaj pa so to staro cerkev vnovič v starem slogu uposta-viji. Cerkev je blagoslovil msgr. Vehi, ki
CRVENA ZVEZDA:	najboljše	nogometno
moštvo Jugoslavije.
Največji uspeh v tekmovanju za državno prvenstvo v sezoni 1950-51 je doseglo moštvo beograjske Crvene zvezde, ki si je osvojilo prvo mesto v zvezni ligi s pomočjo boljšega količnika v golih (goal - average.). Drugoplasirani Dinamo iz Zagreba je zaradi porazov v zadnjih kolih zgubil častni naslov državnega prvaka.
ITALIJANSKI NOGOMET:
V državnem prvenstvu sta ostali neporaženi enajstoriei MILAN in PALERMO. Prvi je dosegel neodločeni rezultat (2-2) proti šibkejši INTER, slednji pa je zabil »in extremis« odločihK gol (1-0) borbenim Tržačanom. Prvi poraz (1-2) je doživela JU-VENTUS v Genovi, kjer jo je premagala SAMPDORIA. Vzdržljivost, hitrost in efektnost ekipe NAPOLI so presenetili torinsko obrambo, ki ni našla v napadalni vrsti sposobnih »stvariteljev (0-2). LAZIO je v Padovi zgubil z minimalnim rezultatom (1-2). Proti vsakemu pričakovanju je FlO-RENTINA, katero odlikuje precej menjajoča se kondicija, zadela dva gola in dve točki v srečanju s COMO. Obrambna taktika je dovedla proletarsko PRO PATRIA do polovičnega uspeha (1-1 v Bologni).
Zaključni del lestvice tvorijo LEGN4NU (3-3 proti SPAL), kateremu grozi nevarnost. da skoraj gotovo izpade iz ligaškega tekmovanja, ATALANTA ('1-3 v \idmu) in LUCCHESE* (1-1 proti NOVARA ).
Prihodnjo nedeljo mednarodno srečanje v Firencah: IT A LIJ A-Š\ EDSKA.
Darovi za sklad L. Ketnperla
Preč. g. p. Oton Kocjan iz Loreta 1000. -Srčna hvala!
ZA »SLOV. SIROTIŠCE SV. DRUŽINE« M.V. 300; Ivan Skrt 300;
SOVODNJE: miloščina v denarju 5277 lir; v poljskih pridelkih: 419 kg krompirja, 9,3 kg koruze. 2,5 kg bele moke in 3,5 kg koruzne moke.
JAZBINE: 171 kg krompirja, 141 kg koruze in 120 kg jabolk.
Vsem našim dobrotnikom srena Urala in zagotovilo hvaležnosti in molitve. *
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Otroška kolonija wSlokada“ v Rigolato
Te dni je področno predsedništvo nakazalo Slovenskemu karitativnemu društvu denar za kritje zadnjih stroškov za letošnjo planinsko kolonijo v Rigolato. Prejšnja leta je društvo ž lastnimi sredstvi pripravljalo poletne kolonije. Letos pa je prvič z javno podporo moglo v redu pripraviti gorsko kolonijo v veselje otrok, ki so se udeležili, in v zadovoljstvo njihovih staršev.
Ob tej priliki se »Sloke.d« zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri pripravi in izved-
vodstva, zlasti gg. Castellani in Damiani, predvsem pa Urad za kolonije, ki ga vodi g. Schuller. Vsem naj bo izrečena iskrena zahvala.
Ko se v šoli razgovarjaš z otroci, ti zgovorno pripovedujejo, kje so bili v. počitnicah na kolonijah. Kateri so bili .v Rigolato, se ne morejo prehvaliti, kako je bilo tara prijetno. Čist planinski zrak, lepa šola, odlična hrana, skrbne učiteljice, dober katehet, ki je skrbel za njihove dušne potrebe in jih je znal tako prijetno zabavati, vse je bilo tako lepo. Mnogi so bili po
STAVBA V KATERI JE BILA NASTANJENA KOLONIJA V RIGOLATO
bi kolonije. Predvsem se zahvaljuje Zavezniški vojaški upravi, ki je nakazala potrebna denarna sredstva. Iskrena zahvala gre prevzv. g. škofu Santinu, ki je posredoval, da se je kolonija mogla vršiti na gorskem zraku, ker bi sicer otroci morali ostati le na kolonijah na tržaškem ozemlju. Razumevanje in naklonjenost je pokazal slovenskim kolonijam področni pred-
kolonijah po Sloveniji, pa se odkrito pritožujejo, da jim tain ni bilo dovoljeno moliti in hoditi v cerkev, kakor so bili navajeni doma med šolskim letom. Radi bi šli na kolonije »Slokada«, ker vedo, da tam svobodno izvršujejo verske dolžnosti*, ne da bi jih kdo zasmehoval ali jih kaznoval, če bi hoteli moliti ali iti k masi. Saj so tudi prošnje mnogi naredili, pa ni o
Stara cerkev v Štlvanu obnovljena
BAZOVSKI ODER
priredi v Bazovici v soboto, 10. novembra ob 9h zvečer in v nedeljo, 11. nov. ob 4 in pol pop. veseloigro v treh dejanjih PRI BELEM KONJIČKU
Vabljeni!
OTROCI NA .SPREHODU
sednik dr. Palutan. Dobrohotno so šli na roko »Slokadu« uradi nu področnem pred-sedništvu: Postbellica, ki je dala na razpolago popolno opremo, oddelek računu-
bili sprejeli, zato jih je dosti ostalo doma, drugi pa so prosili za kolonije drugam.
Slovensko karitativno društvo je prepričano, du bodo pristojne oblasti za bodoče
leto nakazale precej višjo vsoto za slovenske kolonije, da bo mogoče ugoditi vsem potrebnim prosilcem. Nujno potrebno pa je, da se za drugo leto preje odloči glede
Rojan pri Trstu
Zadnjo nedeljo septembra se je poslovil od nas župni uprav. preč. g. dr. Mauri, ki je zaradi šibkega zdravja prosil za premestitev. Deloval je med nami komaj leto dni, a smo ga tudi mi Slovenci vzljubili, ker nam je ob raznih prilikah tudi pridigal. Govoril nam'je sicer v hrvatskem jeziku, a smo ga radi poslušali, ker je govoril tako, da smo ga vsi razumeli. Čutili smo, da nam govori iz srca v srce, odkrito, kar je ob slovesu tudi sam poudaril. Želimo, naj mu ljubi Bog podari zdravja, da bo mogel na novem službenem mestu v tržaški bolnici tudi uspešno delovati.
Mesec oktober pa nam je prinesel novega župnega upravitelja preč. g. Sesota. Razveselili smo se njegovega prihoda, ker smo po dolgih, dolgih letih imeli slovenski verniki čast, da nas je sam g. župnik nagovoril v našem jeziku. Upamo, da bo po Učenikovem naročilu to še večkrat storil in poučeval vse ovčice svoje župnije brez razlike narodnosti. — Težko delo ga čaka, ker je naša župnija ena izmed najbolj zapuščenih na tržaških tleh. — Potrebna je bila za to močna mlada agilna vodilna moč, kar smo, upamo, v novem preč. g. župniku tudi dobili. — Naj ga Vsemogočni podpira in naj blagoslavlja, njegovo delovanje.
Kak,or povsod, je bil mesec oktober tudi pri nas posvečen zlasti misijonom. V cerkvi smo poleg navadne roženvenske pobožnosti opravili tudi 9-dnevnieo s prošnjo, da bi bil naš rojak škof Friderik Baraga proglašen blaženim, da bi imeli tudi mi svojega velikega priprošnjika pri Bogu.
Na misijonsko nedeljo se je pri sv. mašah na cerkvenih vratih nabirala miloščina v prid misijonom. Kolikor nam je znano, so slov. verniki sorazmerno pokazali več umevanja za misijone, ker imajo vedno odprto srce in odprte roke za daljnega trpečega brata.
Na praznik Kristusa Kralja pa je bila v Marijinem domu kratka prireditev v misijonskem duhu. Preč. g. kaplan je v lepem govoru opisal glavne poteze škofa Frid. Baraga. Sledili so razni prizori, petje in skioptičhe slike, katere vedno radi gledamo mali in x%liki, ker so zelo zabavne in poučne.
Prihodnjo nedeljo U. novembra pa priredimo skupno s slovenskimi verniki iz Barkovelj svetoletno romanje. Kakor je bilo oznanjeno se zberemo ob 15 uri v cerkvi sv. Antona novega. Tu bomo opravili prvo skupno pobožnost in nato obiskali ostale cerkve, ki so za prejem svetoletnih odpustkov predpisane. Slovenci, zlasti moški, pokažimo, da znamo, kakor nekdaj, se delati čast našemu narodu!
kraja kolonij in števila otrok, ki se jih bodo udeležili, da bo pravočasno znano, ali se bodo otroci mogli udeležiti svobodnih slovenskih kolonij ali ne.
OTROCI NA IZLETU
je ob tej priliki imel govor o zgodovinski važnosti te cerkve. Cerkev je posebno važna za cerkveno zgodovino primorskih Slo-