LETO XVlILf STE7« 98 SLOVENSKI izdaja m Us Ra Casopisno-založniško podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav. In odgov. urednik: Sergej VoSnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ul. št. 1 In 3. telef. št. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica št. l/II. letefon št. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova c. 7. telefon št. 21<-898, za ljubljanske naročnike 20-4B3, za zunanje 21-823. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki, Ljublj„ št. 60-KB-5-Z-367. — Meseč, naročnina 230 din. it« ma 1987 Cm 18 fli «■ ■ ® _ • mm m m ^ ^ 7 OSPREDJU JE SPET PLOVBI PO SUESKEM PREKOPU Nepričakovano hiter konec Komil nrlstotblne? Mnllol ir* en nrnil knnnem nrndnann dela Macillillanoveaa obiska OdUOtOVOl V Arras, britan- r V Molle! fe še pred koncem uradnega dela Macmillanovega obiska odpotoval v Arras, britanska gosta pa sta si včeraj ogledovala Versailles — Francoski krogi nočejo komentirati uradnega sporočila PARIZ, 10. marca (Tanjug). Francoski politični krogi nočejo komentirati francosko-brltanskih razgovorov o problemih medsebojnih odnosov in skupne politike v Evropi in na Srednjem vzhodu. Poročilo o razgovorih, ki so se nenadoma končali pozno sinoči, je v središču pozornosti političnih osebnosti in strank, ki pa ne skrivajo znatnih dvomov glede učinkovitosti sodelovanja. Po uradnem sporočilu tik pred sestankom Molleta in Macmilla-na in njunih zunanjih.ministrov, bi se morali razgovori nadaljevati še danes popoldne. Namesto tega pa si britanski državniki danes ogledujejo versajski dvorec, francoski premier pa se je še sinoči, pred zaključkom uradnega dela obiska, opravičil od svojih britanskih gostov, ter odpotoval v Arrras. V sporočilu o razgovorih je rečeno, da so se pogovorila o mednarodnem položaju v luči nedavnih razgovorov, ki jih je Imel Mollet s predsednikom Ei-genhotverjem in razgovorov, ki jih bo imel v bližnji bodočnosti Msermtlan na Bermudih. Guv Mo&let in Macmillan sta *e tudi posvetovala o britanskih predlogih za reorganizacijo britanskih čet v Zahodni Nemčiji. Pr: tem vprašanju so Francoza poudarili, da je treba sodelovali pri orgamizaciji skupne ob- rambe. Državniki Velike Britanije dn Francije so v sporočilu izrazili tudi zadovoljstvo z delom v okviru zahodnoevropske unije glede sodelovanja na področju razvoja in proizvodnje oborožitve. V zvezi s problemi evropske oarinske dn gospodarske unije in s predlogom za evropsko svobodna trgovinsko cono sta Guy Mollet in Macmillan še posebej proučevala probleme, ki izhajajo iz odločitve bruseljske konference, da naj se vključijo čezmorska ozemlja 6 držav Male Evrope v evropsko carinsko unijo. »Priznavajoč obstoj razlik med načrti carinske unije in svobodne trgovinske cone so se ministri sporazumeli, je rečeno v komunikeju, da sta oba načrta velikega pomena za napredek gospodarske enotnosti vse Zahodne Evrope.« Ministri so se sporazumeli, da je glavni namen obeh načrtov razširitev svetovne trgovine, ne pa ustanovitev protekcionističnih skupin. Ministri so se odločili, da naj strokovnjaki v bodoče podrobno proučijo vse te probleme. Na koncu sporočila je rečeno, da bodo imeli pogoji, pod katerimi ho Sueški prekop ponovno odprt za plovbo, velik Čestitko predsednika republike Beograd, 10. marca (Tanjug). Predsednik republike J osip Broz Tito je poslal danskemu kralju Frideriku IX. čestitke, v katerih mu ob njegovem rojstnem dnevu izraža iskrene želje za osebno srečo in napredek Danske. Jugoslovansko parlamentarna delegacija na poti v Coventry London, 10. marca (Tanjug). •Jugoslovanska parlamentarna delegacija je danes odpotovala z vlakom iz Londona v Coven-try. Jugoslovanski poslanci bodo ostali v Coventryju do ponedeljka zvečer. pomen za bodočnost prekopa in so na razgovorih dosegli glede tega vprašanja'popolno identičnost stališč Velike Britanije in Francije. Britanski premier Macmillan in zunanji minister Selwyn Lloyd sta danes popoldne odpotovala iz Fariza. Tik pred odhodom je britanski premier Macmillan izjavil novinarjem, da se Velika Britanija nikakor ne namerava popolnoma umakniti iz Evrope. Naser fe v svojem govoru odklonil, da bi plačevali pristojbine Mednarodni banki — V Londonu upajo, da bo možno doseči sporazum — Egiptovski tisk: »Sueškega problema ni!« LONDON, 10. marca (Tanjug). Britansko zunanje ministrstvo noče komentirati' včerajšnje izjave predsednika Naserja, da Egipt odklanja predloge ZDA, Britanije, Francije in Norveške o plačevanju pristojbin za preh#d skozi Suez Mednarodni banki. Predstavnik Foreign Officea je dejal, da Velika Britanija ni dobila nobenega obvestila o uradnem odgovoru egiptovske vlade na predloge, ki so jih dale 4 države generalnemu sekretarju OZN. Kot je znano, eo 4 vlade predlagale, da bi do končne rešitve sueškega vprašanja plačevali pristojbine Mednarodni banki. Nota Hammarskjoldn * Madžarska vlada zahteva naj generalni sekretar OZN posreduje zaradi poštnih žigov — Predsednik verske komisije o Mindszentiju — Madžarski begunci se vračajo iz Avstrije BUDIMPEŠTA, 10. mu« (Radio Budimpešta). Madžarsko dejanje proti državnim zakonom zunanje ministrstvo je poslalo generalnemu sekretarju OZN Hammarskjoldu noto, s. katero zahteva, naj posreduje pri vladah ZDA in Kanade, da bi poštne uprave obeh držav prenehale kršiti Ustanovno listino OZN in mednarodno poštno konvencijo. Y noti je rečeno, da so na poštnih pošiljkah, ki prihajajo iz teh dveh držav v Madžarsko, štampiljke z besedili, ki pozivajo na upor proti vladi narodne republike Madžarske. Budimpeštanski radio poroča, da se je iz Avstrije doslej vrnilo okoli 19.000 madžarskih beguncev ter da se število povratnikov stalno veča. Radio tudi poroča, da je v Avstriji še okoli 48.000 beguncev. ki bi nato polovico denarja dala na razpolago Egiptu, ostanek pa obdržala na posebnem računu. Stališče Egipta je včeraj razložil Naser, ki je dejal, da bodo morale plačevati pristojbine neposredno Egiptu, »ker bi vsak drug sporazum pomenil diskriminacijo napram drugim državam«. Predsednik Naser je na ta način izključil možnost sporazuma na osnovi predloga o začasnih aranžmajih. Glede na dejstvo, da je Egipt odklonil predloge, pa so v britanskih krogih mnenja, da to ni zadnja beseda in da obstaja upanje za kompromis. Is.oc--o..b izražajo upanje, da bi s pomoč, jo Hammarskjoldovega posredovanja lahko pospešili pogajanja za doko-nčno rešitev sueškega vprašanja. » O pripravljenosti Egipta na kompromis poroča iz Washing- nju pristojbin, vendar z določeno spremembo. Egipt predlaga, da bi vse pristojbine plačevali Egiptu, nakar bi egiptovske oblasti dostavile polovico pristojbin na blokirani račun Mednarodne banke. S tem bi bile ohranjene suverene pravice Egipta. »Ta alternativa, poroča list, je sprejemljiva za ZDA. Britanska vlada pa je po vseh znakih sodeč tudi pripravljena pristati na to.« Egiptovski listi komentirajo položaj Sueškega prekopa nekoliko drugače. List »Gamhurija« piše, da sueškega problema ni. Sueški prekop je sestavni del Egipta in sam0 Egi.pt ima pravico pobirati pristojbine. List »Al Sab« prav tako poudarja, da ne obstoja niti kriza, niti problem Sueškega prekopa. List piše, da bo plovba po prekopu spet odprta v soglasju s lj'"'-vencijo iz leta 1838, ter da b» predlog odprt za vse. venu.t pa opozarja, da Egipt ne bo dovolil nobeni državi, da bi škodovala egiptovski suverenosti. Jugoslovanska četa. ki j« bila dva dni v Gazi, se je dane* vrnila k odredu v El Arišu. tona današnji »Sunday Times«. Prebivalstvo Gaze je priredilo ki piše, da je egiptovska vlada jugoslovanski enoti prisrčno pristala na predloge o plačeva- slovo. Balalrei predlaga določitev mej med Marokom in Mavretanijo PARIZ, 10. marca (Tanjug). Maroški zunanji minister Bala-frej je danes zavrnil obtožbe francoskih krogov o »ekspanzioni-stičnlh načrtih« Maroka in je ponovno pozval francosko vlado, naj pristan« na razgovore za določitev južnih maroških mej. Madžarsko zunanje ministrstvo je isto noto poslalo tudi švicarskemu poslaništvu v Budimpešti, ter zahteva, naj poslaništvo seznani z vsebino mednarodno poštno unijo, ki ima sedež v- Ženevi. Predsednik madžarske verske komisije je včeraj dal- posebno izjavo o dejavnosti kardinala Razstava jugoslovanskega slikarstva v Coventryju London, 10. marca (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Veliki Britaniji Vejvoda je odprl danes v Coventryju razstavo sodobnega jugoslovanskega slikarstva. Pri otvoritvi je bilo okoli 200 osebnosti. Fo krajši slovesnosti je priredil župan veleposlaniku V e j vodi kosilo. V Covenitryju, ki ,je bil v zadnji vojni hudo bombardiran, te tedne končujejo poslopje gledališča, ki bo imelo ime »Beograd«. Odgovor na sovjetsko noto o Srednjem vzhodu London, 10. marca (Tanjug). Pričakujejo, da bodo Velika Britanija, ZDA jn Francija poslale še ta teden Sovjetski zvezi odgovor na noto, ki je predlagala skupno deklaracijo o načelih politike na Srednjem vzhodu. Isti krogi tudi pričakujejo, da bodo zahodne *iie odklonile sovjetski predlog in poudarile, da je osnovni pogoj za skupno akcijo »radikalna sprememba sovjetske politike in stališča na Srednjem vzhodu«. šs ena stavka v Franclji Pariz, 10. marca (Tanjug). — Generalna konfederacija dela in uprava katoliških sindikatov sta pozvale francoske rudarje, naj napovejo enodnevno stavko zaradi odločitve vlade, da ne bo povišala njihovih mezd. VREME Stanje vremena: V zvezi z obširnim področjem visokega zračnega pritiska nad Vzhodno in Srednio Evropo je zajel hladen zrak tudi naše kraje. Atlantske frontalne motnje so se zaustavile na obali kontinenta ter tako v naslednjih dneh še ne bodo vplivale na naše kraje. Napoved za ponedeljek: Jasno do deloma oblačno vreme. Jutra-n1e temperature —9 do —4, v Primorju + 4, najvišje dnevne med 7 in 12 stopinjami C. Zjutraj po kotlinah kratkotrajna megla. Izgledl za prvo polovico tedna: •uho vreme z delno oblačnostjo. Jutranje temperature se bodo še •nižale, dnevne pa se bodo proti »edini tedna poetdboma dvignile. Mindszentija. V izjavi je rečeno, da je po mnenju madžarske vlade Mindszenti še vedno obsojen, in sicer zato, ker so mu leta 1955 kazen samo ublažili, niso ga pa amnestirali. Predsednik verske komisije obsoja tudi aktivnost Mindszentija novembra lani ter pravi, da se je izjasnil za kontrarevolucijo. Minszentijevo vedenje od novembra lani smatra madžarska vlada kot politično in nasprotujoče sporazumu med cerkvijo in državo. Vlada zato poudarja, da Mindszenti odslej ne bo smel več opravljati cerkvenih dolžnosti ter da bo veljalo izvajanje njegovih ukazov kot »Evroatom« bodo podpisali 25. marca BntseU, 10. marca (Reuter). Sporazum o zahodnoevropskem sfcuipnem trgu in o Evroatomu bodo podjpjsali 23. marca v Rimu. Belgijski zunanji minister Spaak, ki j« vodil odbor strokovnjakov, j« poudaril, da bosta Evroatom in Evroafrika pod nadzorstvom evropskih komisij , ki bosita imeli 6 in 9 članov. Pred nekaj dnevi sta v ustju reke Delaware trčili petrolejska in tovorna ladja. Petrolejska ladja, ki je bila presekana na dvoje, je takoj eksplodirala. V eksploziji in plamenih petroleja je našlo smrt 11 mornarjev. Na sliki: Preklana petrolejska ladja gori. ZASEDANJE POLJSKEGA SEJMI • Proračun In plan (Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«! VARŠAVA, 10. marca (po telef.). Opoldne se je sestal poljski Sejem, da bi proučil pred log narodnega gospodarskega plana in proračuna za letošnje leto. Predlog narodnega plana je obrazložil predsednik plansk e komisije Stefan JeradrihovskL Med drugim je dejal, da je narodni dohodek v letošnjem letu planiran za 4,3% višje kakor lani, povečanje dohodka na enega prebivalca pa bo znašalo 2,3%. Poudaril je tudi, da so v letošnjem planu predvidene vse binske spremembo v načinu razdelitve narodnega dohodka. Vrednost industrijske proizvodnje socialistične sektorja se mora .povečati za 4% v primerjavi z lanskim letom, vrednost blagovne proizvodnje, namenjene trgu in preskrbi pre- bivalstva pa se t>o povečala za 5,2%. Glede kmetijske proizvodnje je predvideno povečanje doho-dka kmetov za 1,5 milijard zilotov. To Je nekoliko manj kakor je znašal porast dohodka lani, kar pa tolmačijo z nizkim planiranjem kmetijske OLLENHAUEBJEV PROGRAM Bona, 10. marca (Tanjug). Sef socialnodemokratske stranke Nemčije Ollenhauer je pojasnil koncert opozicije za zunanjo politiko pod geslom »varnost za vse«. Ollenhauer je dejal, 'da je vprašanje splošne varnosti in združitve Nemčije povezano s čim prejšnjim sporazumom o splošni nadzorovani razorožitvi, ki bi morala zajeti tako konvencionalna kot nova orožja. Sef socialnodemokratske stranke je poudaril, da je treba krepiti Organizacijo združenih narodov, ki se je pokazala kot edina mednarodna ustanova, ki lahko odstranjuje spore. V svojem govoru na konferenci stranke se je Ollenhauer zavzel za to, da bi sredstva, ki jih sedaj posamezne države izdajajo Razprava o ukora v griki skupščini Atene, 10. ma:;a. (Tanjug). V grški skupščini bodo jutri, začeli razpravljati o ciprskem vprašanju. Opozicija predlaga, naj skupščina izreče vladi ukor za- sta radi njenega stališča med raz- Gaze. pravo o Cipru v Generalni skup- Kot znano, je dr. Runch sode-ščini. O ukoru bodo glasovaU loval v pogajanjih za sklenitev verjetno v petek. miru v Palestini v letu 1948-49. za oboroževanje, v bodoče uporabili za izvajanje nekakšnega Marshallovega načrta za gospodarski razvoj narodov, ki potrebujejo pomoč. Posojilo iraški viadi Bagdad, 10. marca (Reuter). — Iraška petrolejska družba je odobrila iraški vladi posojilo v tznesku 25 milijonov iraških dinarjev. Znesek je družba plačala na račun svojih prispevkov, ki jih mora plačevati Iraku za izkoriščanje petroleja. — Iraški premier Nuri el Said je izjavil, da je družba plačala omenjeni znesek zaradi iraškega proračunskega deficita. Dr. Buncb se bo posvetoval z Burnsom Kairo, 10. marca (Reuter). Pomočnik generalnega sekretarja dr. Bunch je danes prispel v Abu Suveir. Dr. Bunch se bo sestal s predstavnikom — poveljnikom mednarodnih čet — generalom Burnsom, s komer bo-skušala rešiti vprašanje proizvodnje. Povečanje kmečkih dohodkov izhaja iz tega, ker je država povišala odkupne cene za. kmetijske pridelke, do neke mere pa tudi spremenjen zakon o odkupu in znižan zemeljski davek. Odkup žita bo razen tega letos za 630.000 ton manjši k2:kor lani, odkupne cene pa bodo podvojene. Petletni načrt predvideva tudi povečanje realnih dohodkov delavcev in uslužbencev za 30 odstotkov. To povišanje plač in pokojnin se bo realiziralo hitreje kakor j« bilo prvotno predvideno. V svojem nadaljnjem izvajanju je predsednik planske komisije seznanil Sejm z določil! vladnega predloga narodnega plana in proizvodnje v posameznih sektorjih gospodarstva. Nato je imel referat minister za finance o predlodu državne, ga proračuna za letošnje leto. Razprava o predlogu narodnega plana in proračuna se bo začela v ponedeljek. Kakor je slišati — in o tem piše tudi današnji poljski tisk, računajo, da bodo v razpravi dani dopolnilni spremenj evalnl predlogi za letošnji gospodarski plan. Na ta način bodo vskladili proporce, na katere se opozarja v zadnjem času v zvezi z gospodarskim položajem in z nalogami, ki jih je vlada prevzela, da bi odstranila dis-proporce in omogočila vskladi-tev gospodarskega razvoja. Bošidar Dikič Obmejni spor med Francijo in njenim bivšim protektoratom se je začel pred dvema mesecema in se nanaša na dele Mavretanije in severozahodne pokrajine Sahare, ki naj bi po francoskih načrtih bile nova administrativna enota pod francosko upravo. Minister Balafrej je danes kategorično izjavil, da ima Maroko vse pravice na določitev svojih južnih mej. V Mavretaniji so že dlje časa na dnevnem redu spopadi med francoskimi četami in domačimi plemeni, ki si žele združitev z Marokom. Do podobnih neredov je prišlo tudi v nekaterih pokrajinah Sahare in francoski generalni štab se je pred 14 dnevi odločil, da bo »očistil ta področja«. Maroko pa se je odločno uprl premikom »tujih čet na svojem ozemlju«, vladajoča nacionalistična stranka Istiklal pa je začela kampanjo za vključitev teh delov Maroka v okvir maroških državnih mej. Minister Balafrej, ki Je prispel danes iz Gane v Rabat, je predlagal Franciji, naj se takoj sestane mešana komisija, da bi določila med Marokom in francoskimi kolonijami v Zahodni Afriki meje. Sestanek SEAT0 v Canberri Canberra, 10. marca (Reuter). Delegati osmih držav članic pakta za Jugovzhodno Azijo so danes prispeli v Canberro, kjer se bo v ponedeljek začela konferenca sveta ministrov. V obveščenih krogih se je zvedelo, da bodo na dnevnem redu konference krediti za vojaško pomoč državam Jugovzhodne Azije, razširitev pakta, izvolitev novega generalnega sekretarja in še nekatera druga vprašanja. Vojaški strokovnjaki manilskega pakta so v soboto končali svoje posvetovanje. V uradnem sporočilu je med drugim rečeno, da bo prihodnji sestanek septembra meseca v Bangkoku. USPEH VELIKE PLANICE Ljubljana, 10. marca — Danes eo bili v Planici zaključeni letošnji mednarodni smauški poleti, ki so minili v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev in tudi poslušalcev po bližnji m daljni okolici Navdušeni so bili šte- TELERRRM’ TUNIS -«■ Tuniški minister PTT vilni gledalci, pa tudi skakalci, !« s^bo^tentelmtokolkoVteIn"e: £ *** odličnopripravljeni lii pomoči med obema državama Bloudfloovli skakalnici lahko P°— in protokol o statusu francoskega kazali vse. dovršeno znanje, osebja v službi prosvetnega mi- _ „ . ‘ , . _ , _ nistrstva. Podpisali so tudi fran- Rekord Planice, ki ga je 9 ro«ko-tuniško konvencijo o sodi- 124 m že v soboto postavil vzhod- šč'h- _____________________ . mi Nemec Recknagal, sicer zad- SAN FRANCISCO — Na Aleut- . , , . . ...__v,.. skih otokih in na Aljaski je bil nji dan poletov m bd izboljšan, dane« močan notres. Prebivalce vendar je zaključna prireditev Havajev in ameriške tihomorske prekosila v9a pričakovanja. 51 Vrinkih vateTw jih” te povtroč.M skokov (skupno 119 poletov) nad ootre«. Ob podobni nriIožno«ti leta 100 metrov daleč pri samo Se-lase je na Hav*i«kih otokih uto- padcih so zgovoren dokaz n tfi,*4AVIV — izraelski zunanil kakovosti tega tekmovanja. Ce minister Golda Mete se Je vrnila povemo še to, da so »odniki pri Iz New Torka. Po vrnitvi te IzJa- ocenjevanju poletov uporabljali vila, Ha boj IzfJpJs 5^ ni fconlF^n. . pit •n ■ Tfiii 19 k im KARAČI V Karači Je nrlsnel tudj zelo velike številke 18.5 lil na nrijateliski obisk predsednik 19 — jo to le še potrditev tega, danske vlade, ki bo ostal v pa- ^ reMii lpToj. v£SS£ trl V tern mednarodnem vrvela. ki so v njem igrali prvo violino modemi mojstri te športne panoge vzhodni Nemci. Finci in zahodni Nemci, so ee presenetljivo dobro uveljavila tudi skakalci v modrih puloverjih z jugoslovansko trobojnico. Zidar in Langus sta se uvrstila celo med prvo deseterico (s skoki več ko 100 m), toda tudi naš} mladi zastopniki so uspešno prestali tekmovalni ognjeni krst na veliki, čez tri leta bomo — če bo šlo tako naprej in če bomo našim skakalcem v vseh ozirih pomagali pri njihovih prizadevanjih — morda zabeležili še pomembnejšo zmago. Zadnji dan .v Planici je bil verjettno doslej najlepši * pod Poncami. Prekrasno vreme, panorama naših planin, hiuda konkurenca, navdušeni gledalci — med katerimi so bili tudi visok) predstavniki .oblasti — vse to Je ustvarilo takšno razpoloženje, da so MU odlični skoki samo naravna posledica tega zarea mogočnega športnega, vzdušja. NAGRADE SO PODELILI V »SLONU« V restavraciji »Slone so zvečer slovesno razdelili nagrade najuspešnejšim tekmovalcem planiškega tedna. Petnajst prvoplasiranih je dobilo iz rok dr. Danila Dougana lepe pokale, ki so simbolično po-nazorovali smuške polete. — Vsi udeleženci tekmovanja so vrb tega dobili tudi praktična darila, ki so si jih lahko izbirali. Kakor na vsaki prireditvi, je tudi na tej — nekdo moral biti zadnji! Tokrat je to »srečo« ali »smolo« imel mladi Jugoslovan Rojina. Toda — vedeti morate (in to je videti tudi iz naše slike), da je tudi on junak, kajti skakati na takšni prireditvi niso mačkine solze... Sicer pa — na svidenje r treh letih. V Planici seveda! SAR TRME REMIJI V XIV. KOLU V XIV. koln šahovskega prvenstva Jugoslavije v Somboru so s* končale do 1I.M ure z remijem naslednje tri partije: Bogdanovič t Trifunovič, Rakič : Marič in DJu-raševič : Nedeljkovi*, v ostalih partijah *o položaji v glavnem Izenačeni. 2 str. / SLOVENSKI POBOCEVALEC ] er.88 - n. marca iott PBED ST1B1DESET1M1 LETI MAREC IZBRUH FEBRUARSKO- MARCNE REVOLUCIJE Letos se Izpolnjuje Štirideset let Oktobrske revolucije v Rusiji. V novembrskih dneh, po kratki zmagoviti oboroženi vstaji Petrograjskega proletariata je padla provizorična vlada Kerenskega. Proglašena je bila sovjetska oblast in sestavljena revolucionarna vlada na čelu z Leninom. Socialistična revolucija je postala dejstvo. Predigra Oktobrske revolucije pa je bila revolucija februarja—marca 1917. 3. marca 1917 ali 18. februarja po starem koledarju, ki je bil v veljavi v Rusiji, se je v največji tovarni Petrograda, v Putilovski tovarni, začela splošna stavka. Naslednje dni je revolucionarno gibanje zajelo druge tovarne in prodrlo v vojašnice. Ves‘delavski Petrograd se je uprl 11. marca ali 26. februarja po starem je politična stavka, ki so jo spremljale 'ulične demonstracije, začela preraščati v oboroženo vstajo proti carskemu režimu in vojni. Delavstvu so se pridružili vojaki. Padec carske vlade je postal neizbežen. Lenin, ki je tedaj živet v Švici kot pregnanec, je te dogodke predvideval. V Zairichu je 9. januarja 1917 imel predavanje, na katerem je dejal. »Sedanja mrtvaška tišina v Evropi nao ne sme varati. Evropa je pred revolucijo. Strašne grozo.e imperialistične vojne in trpljenje zaradi diagmje povzročalo povsod revolucionarno razpoloženje a gospodujoči razredi — buržoazija in n^em valpti vlade — prihajajo v zagata, iz katere »ploh ne morejo najti izhoda, ne da bi prišlo do or ja— potresov.* S POSVETOV AH J A novih občinskih odborov SZDL Pomembni uspehi delavskega in družbenega upravljanja v Pomurju T Murski Soboti Je bilo v •oboto celodnevno posvetovanje novoizvoljenih občinskih odborov Socialistične zveze iz Pomurja, na katerem so člani pod vodstvom predsednika OO SZDL Miloša Ledineka razpravljali o perečih problemih delavskega in družbenega upravljanja. Predsednik komisije za druž_ beno upravljanje pri OO SZDL Sida Podlesek je v izčrpnem in tehtnem poročilu analizirala uspehe in pomanjkljivosti družbenega upravljanja v Pomurju. Iz njenega poročila je bilo razvidno. da je delavsko samo- upravljanje najbolj razvito v boti.ie organiziranih večjih podjetjih kot v Nafti, opekarni Ljutomer, v Tovarni perila Mura, Tovarni mesnih izdelkov, Radenski Slatini, zadružnem gospodarstvu Jeruzalem, Panoniji v Murski Soboti in v nekaterih drugih podjetjih. Seje nekaterih delavskih svetov še vedno niso pravilno pripravljen?. Večina delavskih svetov in upravnih odborov redno nadzira svoje sklepe ter direktorji oz. predsedniki upravnih odborov poročajo o izvajanju. Pri podjetjiu »Blisk« v Murski Soboti in Vinogradniškem gospodarstvu Radgona ni bilo zapisnikov in je vsako nadzorstvo bilo onemogočeno. V Tovarni perila v M. Soboti dajejo v vednost zapisnike-sej vsem članom Z občnega zbora celjskih obrtnikov Več uslužnostnih obratov Celje, 10. marca. Danes je bil tretji letni občni zbor okrajne Obrtne zbornice v Celju. Iz poročila in razprave je bilo očitno. da le obrt v minulih let,h sicer po svoje napredovala, da pa je zdaj vendarle napočil čas, ko bo treba tudi probleme obrtništva reševati z drugačnimi pogledi. Med drugim gre tudi za ugotovitev, da obstoječa mreža obrtnih obratov ne zadošča več potrebam prebivalstva in da se v čedalje ‘ večji meri čuti pomanjkanje uslužnostnih obratov ter obratov, ki - naj bi služili k-omunalni dejavnosti. Pomanjkanje tako imenovanih remontnih delavnic je zlasti pereče v občinah celjskega okraja. Zato bodo morali sveti Jadransko obalo bodo obiskali tuji turistični predstavniki Split, 10. marca. — V tem in prihodnjem maseen bo na povabilo turistične organizacije Put-nik in Jadranslte linijske plovbe obiskalo jadransko obalo sedemnajst predstavnikov največjih turističnih evropskih agencij in birojev. Jadransko obalo in njene kulturno zgodovinske ter pri-rodne zanimi\’OSti si je že ogledal predstavnik italijanskega biroja »Venezia«. a skoro bodo prispeli še predstavniki Belgije, Zahodne Nemčije, §vice> Velike Britanije, Avstrije in drugih držav. Turistični predstavniki iz tujih držav se bodo ob tej priložnosti seznanili s pomembnimi ugodnostmi, katere turistično gostinske organizacije Jadrana nudijo gostom iz tujine. Osnovano le Združenje konzervne industrije Opatija, 10. marca. V Opatiji je bilo danes osnovano Združenje konzervne industrije Jugoslavije namesto dosednajih petih tovrstnih združenj. S tem Je končana reorganizacija združenja v prehrambeni industriji. Od prejšnjih trinajst združenj je s spojitvijo sorodnih vej nastalo skupno pet novih združenj. stanovanjskih dkupnosti ozirom s stanovanjske uprave, a tudi ljudski odbori posvetiti ustanavljanju takšnih delavnic več skrbi. Da obrt v celjskem okraju ni dosegla večjega razmaha, je iskati del krivde tudi v slabo stimuliranem plačnem sistemu. Na namreč naključje, da so obrtni pomočniki torej kvalificirani delavci zapuščali obrate, v katerih so se izučili in iskali boljše pogoje dela v gospodarskih podjetjih. Ob koncu lanskega leta je bilo na področju celjskega okraja 1769 obrtnih obratov s 4953 zaposlenimi, od tega je bilo 259 delavnic socialističnega sektorja, 88 zadružnega ter 1422 zasebnega sektorja lastništva. Vsa ta obrtna podjetja in delavnice so lani ustvarila 3.4 milijarde din brutto dohodka. Spričo ne preveč rožnate ugotovitve o stanju obrtništva Bečani so se poslovili od Vitomirja Sirole Reka, 10. marca. Danne« popoldne so na reškem pokopališču, pokopali polkovnika JLA -n a rod n e ga h er oj a Vitom ir j a Sirola-Paja. Pogreba se je udeležilo več tisoč prebivalcev Reke in okolice, kakor tudi visoki oficirji JLA ter politični predstavniki Reke in Istre. Od pokojnika se je poslovil generalpodpolkovnik Srečko Manola. Uspele volitve v mariborskem okraja Maribor, 10. marca. Danes *o Hani socialistične zveze v mariborskem okraju volili vodstvo svojih osnovnih organizacij. Skrbne priprave in izbor kandidatov so imele za posledico lep obisk na voliščih. Marsikje eo volili 100% že v dopoldanskih urah. Med takimi so volišča v občini Crna. kjer so volivci precej oddaljeni, v Košakih, v Zg. Kungoti, Pesmici itd. Popoldne ob 16. uri je volilo v večini občin nad 90% upravičencev in je pričakovati, da bodo do 19. ure opravili svojo dolžnost vsi člani SZDL. -Jp na področju celjskega okraja tudi okrajni družbeni načrt predvideva nekatere ukrepe, ki naj bi privedli do izboljšanja obrti. Tako naj bi določanje družbenih obveznosti obrti v pavšalnih zneskih sitimulitativno vplivalo ne le na boljše nagrajevanje, temveč posredno s tem tudi na ustanavljanje večjega števila uslužnostnih in remontnih delavnic. Glede odmere davkov in pavšalov pa družbeni načrt nadalje priporoča občinam, da naj strogo ločijo usluž-nostno obrt od proizvodnje. M. B. upravnih organov in vodjem oddelkov. Samovolja uprave in neupoštevanje organov delavskega upravljanja še prihaja do izraza v nekaterih podjetjih kot na primer pri »Agromerkurju« v Murski Soboti. Vedno več primerov zasledimo, da dejav-ski svet spremeni sklep upravnega odbora ali pa, da vpliva na spremembo splepa v interesu podjetja kolektiva. V podjetju Panonija so na predlog strokovnega sveta kolektivno razpravljali o uvedbj novih izdelkov, ko je bil ukinjen regres na manjša poljedelska orodja. Delavsko upravljanje se je koristno odrazilo v podjetju Konfekcija v Ljutomeru, ki je dalo na trg vrsto novih predmetov, pri posameznih dosedanjih izdelkih so povečali storilnost do 15%. Delavski sveti in upravni odbo_ ri v kmetijskih obratih so si prizadevali, da uvedejo plačevanje po enoti proizvoda in odpravijo naturalne odnose. DELO ZBORNIC Z novo komunalno ureditvijo se je okrepila vloga okrajnih zbornic. Važna je ugotovitev, da je cehovski značaj obrtne zbornice kot predstavnice zasebnih obrtnikov upadel. Gostinska zbornica je skrbela za strokovno izpopolnjevanje kadrov. Organizirala je dva tečaja za natakarje in kuharice ter priredila nekaj predavan.) iz kletarstva in postrežbe. V gostinske šole so poslali skupno 23 gojencev. Trgovinska zbornica je pomagala največ manjšim trgovskim obratom pri tolmačenju gospodarskih ukrepov in ' finančnih predpisov ter sestavljanju zaključnih računov In tarifnih pravilnikov. IZBOLJŠANJE DELA LJUDSKIH ODBOROV Novi Okrajni ljudski odbor je od vsega začetka delal kot monoliten organizem in je s pomočjo OO SZliL v kali zatrl sicer redke, nezdrave pojave v upravnih organih okrajnih forumov. Pri bodočth volitvah bodo morale .osnovne organizacije SZDL s prepričevanjem doseči mlajšo strukturo občinskih ljudskih odborov ter kandidirati več žena. Potrebno po zboru proizvajalcev čutijo v občini Lendava, kjer imajo močan delovni kolektiv pri Nafti ter ugotavljajo, da je vpliv delavskega razreda v občinskem ljudskem odboru nezadosten. Sveti delajo najbolje pri občinskih ljudskih odborih' v Ljutomeru in Radgoni, kjer sta se predsednika občine zavzela za njihovo delo. V Murski Soboti pa občinski svet za komunalne zadeve ni vedel, s kakšnimi sredstvi razpolaga. USPEH DELA KRAJEVNIH ODBOROV Zlasti dober način dela s krajevnimi odbori ima občina Bel_ tinci, kjer krajevni odbori že redno sklicujejo zbore volivcev. Krajevni odbori na področju občine Radgona so dosegli, da so vaščani prispevali s prostovoljnim delom in vožnjami 2,1 milijona din za vzdrževanje cest. Pri gradnji vodovoda na Murščaku so vaščani opravili nad 4000 prostovoljnih delovnih ur. V občini Beltinci je krajevni odbor Srednja Bistrica pogozdil neplodno močvirje s 15 tisoč sadikami. V Crenšovcih so zasadili močvirje s 5000 sadikami. V Gornji Bistrici so zgra_ dili most čez rokav Mure. V sedmih krajevnih odborih so navozili 50% več gramoza kot je določal občinski odlok. V Srednji Bistrici so izkopali kanalizacijo za 50 ha obdelovalne zemlje, ki je bila vsako leto poplavljena. V svojem poročilu je tov. Sida Podlesek analizirala tudi zbore volivcev, delo šolskih odborov, družbenih organov v zdravstveni službi in socialnem zavarovanju, hišnih ter potrošniških svetov. Po poročilu so se udeleženci konference razdelili ’ v komisije za ljudske odbore, za delavsko upravljanje, za družbeno upravljanje in za potrošniške svete, ki so ločeno delale in po plodni razpravi sprejele sklepe in navodila za delo dr-ganizacij . SZDL na področju ‘■'enega upravljanja. M. K. »Slovo od mladosti« v Mariboru V soboto je bila v Slovenc skem narodnem gledališču V Mariboru premiera Švarov« opere »Slovo od mladosti* (Prešeren). V glavnih vlogah so na-* stopili kot gost Miro Brajnik (dr. France Prešeren), Nad« Zrimšek (Julija), Dragica Sadnik (Julijana Primičeva), Karlo Ka-mušič (Jože ,/'-'-eln). Izvedba opere je pod glasbenim vodstvom direktorja Opere Jakova Cipcija in v režiji Cirila Debevca kot gosta odlično uspela. Zborovodja Gustav Rakuša, scenograf inž arh. Ivo Spinčič in koreograf Jidka Ivelja so prispevali pomemben delež k uspehu opere. M. K. GORIŠKI RIBIČI SO NAPOVEDALI BOJ RIBAM KAMBALKAM V bistri Soči švigajo znane soške postrvi, kar tudi pripomore k dviganju naravnega bogastva gontške.ga okraja. Cta-ni ribiške družine »Soča« iz Nove Gorice si ves čas po vojni prizadevajo razmnožiti in razploditi ribji zarod soških postrvi in postrvi amerikank. V vojn; dobi in prvih letih Po vojni je bil namreč tudi ribji zarod skoraj popolnoma uničen. To ni bil lov na trnek. ampak divji lov z rečnimi bombam; ;n drugim razstrelivom ki je prinašalo množično smrt med ribje vrste. Da bi se stalež dri gnil. bo ribiška družina Soča te dni položila v Sočo 40 tisoč soških postrvi c, 3000 postrvic amerikank in 30 tisoč lipanov, katere so vzgojili v inkubatorju nb Soči. Razen tega bodo posveti],; prvenstveno skrb odlovu soških postrvi velikank težkih do 1*1 kg in celo več-ki žrn lastni zarod. Te kanibalke So zelo previdne in premetene in ne gredo rade na trnek. Vendar upajo. da. bodo -to nadlego z načrtnim odlovom le odpravili iz naših voda. Tudi ribiška družina iz Ajdovščine bo položila v reko Vipavo 50 tisoč soških mladih poetrvic in več tisoč lipanov. Razen tega sta v veliko pomoč našemu sladkovodnemu ribištvu še obnovljena ribogojnica v Kobaridu, kakor tudi. rezervat pod Skalen ob izviru Vipave, kjer ni dovoljen odlov da se ribe lahko nemoteno drstijo. Ribiški čuvaji budno pazijo, da ne bi ncpgjjkr ca-ne osebe uničevale ribjega zaroda. — Na Goriškem že orjejo in sejejo zgodnje kulture Počitek pri pomladanskem delu Ugodne vremenske pogoje so kmetje na Goriškem zelo koristno uporabili za delo na polju in So brez skrbi, da bi jih čas setve priganjal, Se preden bi zorali njive. Sveže brazde, razen za koruzo, so v okolici Gorice in spodnje Vipavske že pripravljene, da sprejmejo vase zdravo seme. Tudi ozimna žita so prav lepo prezimila. Razen tega se tod ljudje ba-vijo predvsem z vrtnarstvom in z el en j ad a rst v om. Rani krompir in zgodnji grah že sadijo; po vrteh sadijo tudi zgodnjo žlahtno povrtnino. Kot je iz načrtov kmečkih zadrug videti, bodo letos pridelovanje povrtnin pove_ čali tako za domače potrebe, kakor tudi za izvoz. Posebno cenjen je goriški rani krompir, ki ga tod dosti pridelajo. Kmetijska delovna zadruga v Bukovici pri Gorici se je na primer namenila .posaditi na mirenskem polju kar 3 ha strnjenega krompirjevega nasada. Razen tega bodo posadili zgodnji krompir še med vrst* mladih breskvinih nasadov in to na površini 3 ha. Od tega ukrepa si obetajo dvojne koristi. Zgodnji krompir bodo z lahkoto vnovčili na domačem ali na zunanjem trgu. Obenem naj bi jim ta kultura Razstava bosanskih likovnih umetnikov Sarajevo, 10. marca. Danes je bila v Sarajevu odprta 25. razstava Združenja likovnih umetnikov Bosne in Hercegovine v okviru proslave obletnice osvoboditve Sarajeva. Otvoritvi razstave je poleg večjega števila javnih in kulturnih delavcev prisostvoval tudi predsednik odbora za prosveto izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Grujo Novakovič. Na razstavi sodeluje sedemnajst slikarjev in petnajst kiparjev, ki razstavljajo 33 slikarskih del in 10 kipov. pripomogla do zboljšanja zemljišča in k uspešnejši rasti mladih breskrinih sadik. Ce bo ugodna letina, pričakujejo namreč do 130 q pridelka h a ha površine. kar naj bi dalo okoli 65.000 kg krompirja. Priprave za kongres delavskih svetov v Dalmaciji Delovni kolektivi 200 gosp&J darskih organizr-ij iz splitskega okraja, ki obsega velik del srednje Dalmacije, bodo poslali na kongres delavskih svetov 32 delegatov. Formirani so okrajni in občinski odbori, ki bodo izdelali podrobno analizo dela organov delavskega upravljanja na področju srednje Dalmacije in vodili vse priprave za kongres. Razen sindikalnih svetov in članov’ delavskih svetov’ sodelujejo v pripravah za kongres delavskih svetov tudi komiteji ZK in občinski odbori SZDL. Posebno pozornost bodo posvetili volitvam delegatov’ in izdelavo problematike v’ tistih gospodarskih panogah, ki so specifične za ta kraj kot so pomorstvo, ladjedelništvo, industrija cementa in kemična industrija. Jugoslovansko loterija FOROCILO O ŽREBANJU SREUK 111. KOLA DNE 10. MARCA 1657 V SUBOTICI Srečke, ki se končujejo z navedenimi končnicami so zadele dobitek dinariev Srečke, k: se končujejo z navedenimi končnicami so zadele dobitek dinarjev 70 600 45 1.000 230 6.000 155 2.000 38290 40.000 4005 10.000 79660 40.000 6915 20.000 15130 80.000 19855 80.000 329410 100.000 04905 80.000 136310 100.000 552185 100 000 741 2.000 552875 100 000 88091 40 000 131285 100.000 29201 60.000 598961 600.000 736 2.000 2 200 936 2.000 40692 40.200 316 2.000 06942 60.200 2646 20.000 10912 60.200 551346 1,000.000 538882 100.200 009402 100.200 3217 10.000 411362 100.200 70687 40.000 054852 200.200 229127 100.000 03 400 41051.7 100.000 13 400 135417 400.000 643 4.000 279117 800.000 1663 10.000 8953 20.000 8 200 10303 60.400 118 4.200 10253 60.000 6648 10.209 78533 80.000 61468 40.200 440693 100.000 84948 40.200 256513 100.400 91398 40.200 124903 100.400 214103 100.200 403233 100.000 99 800 654 8.000 9279 10.000 37364 80.000 92009 40.000 449244 100.000 98899 40.800 359234 100.000 252869 100.000 Skupno je bilo Izžrebanih 156018 dobitkov in 5 premij v skupnem znesku 80.490.000 dinarjev. Prihodnje ^žrebanj e bo 25. marca 1957 v Karlovcu. Razprava za izdelavo perspektivnega plana razvoja trgovine (Od našega beograjskega dopisnika) V okviru priprav za izdelavo perspektivnega plana razvoja našega gospodarstva, razpravljajo sedaj v’ pristojnih krc-gih tudi o razvoju naše trgovine v razdobju 1&57—1961. Te razprave še niso zak.jučene, vendar pa se že kažejo obrisi perspektivnega plana razvoja naše trgovine. Dejstvo je. da sedanja tehnična opremljenost naše trgovine In trga ni v skladu z že doseženo ravnijo blagovnega prometa, 8« manj pa seveda z njegovim perspektivnim razvojem. Oprema naših trKovin izvira v glavnem še iz predvojne dobe, njena zastarelost pa onemogoča normalno funkcioniranje blagovnega prometa. V povojni dobi smo razen tega vse premalo vlagali v modernizacijo naše trgovine, kar J« •eveda tudi vplivalo na seda- njo nezadovoljivo tehnečno opremljenost. Zaradi vsega tega je nujno potrebno. da z intenzivnejšim v-aganjem dosežemo tisto raven tehnične opremljenosti trgovine in tržišča, ki bi bila v skladu ne samo s sedanjim, temveč tudi s perspektivnim razvojem našega blagovnega prometa. Po mnenju pristojnih krogov bi investicijska vlaganja morali usmeriti predvsem na- modernizacijo trga kmetijskih pridelkov. čeprav je obenem seveda potrebno misliti tudi na ustrezno modernizacijo industrijskega trga. Poseben problem je modernizacija trgovrne na drobno, saj je znano, da imamo danes komaj tretjino prodajaln, kot smo jih imeli pred vojno. To seveda negativno vpliva na redno preskrbo prebivalstva, na postrežbo kup- cev, na bravilno formiranje cen itd. Pomanjkanje prodajaln je še z.asti občutno na področju kmetij sko-živilskih proizvodov; prodajalne teh proizvodov so v neustreznih prostorih, zaradi česar so živila močno izpostavljena kvaru. Koliko bi morali investirati v prihodnjih petih letih za modernizacijo trgovine ... Na podlagi ankete, ki so jo izved.e trgovinske zbornice s sodelovanjem zadružnih organizacij, bi bilo za modernizacijo naše trgovine v letih 1957 do 1961 potrebno vložiti nekaj preko 130 milijard dinarjev. Ta vsota obsega sredstva za modernizacijo vskladiščevanja kmetijskih pridelkov sredstva za modernizacijo obratov za primarno dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov. za modernizacijo transportnih sredstev, tržnic, trgovine na drobno itd. V to vsoto je tud1' vključena izgradnja raznih objektov, kot so nova sejmišča, veleblagovnice in podobno, za kar Je v načrtu okoli 16 milijard dinarjev. Verietnp pa ta izgradnja v prihodnjih petih Cetih Se s« bo prišla v poStev in bi se na ta način višina sredstev, potrebnih za modernizacijo trgovine zmanjšala na nekaj preko 114 milijard dinarjev. Od tega bi na modernizacijo kmetijskega tržišča odpadlo okoli 71 odstotkov. Višina inv’esticij, ki je po teh računih potrebna za modernizacijo trgovine v letih 1957 do 1961, je določena na podlagi sedanjega stanja opremljenosti trgovskih gospodarskih organizacij in zadrug glede na raz-■ položljive tržne presežke kmetijskih pridelkov in potrebnih zalog industrijskega blaga. Pristojni krogi pri tem poudarjajo. da so računali samo z neob-hodno potrebnimi investicijami. Ker pa bo iz amortizacijskih skladov trgovskih gospodarskih organizacij v petletju 1957—1961 po računih na razpolago še okoli 27.5 milijard dinarjev. bi torej skunne bruto investicije za modernizacijo trgovine lahko znašale okoli 141.5 miliiard dinarjev. ... In kako velika so sredstva, s katerimi lahko računamo? Strokovnjaki zveznega zavoda za plan pa »o glede višine sredstev, ki bj jih v petletju 1957—1961 .ahk0 investirali za modernizacijo trgovine, prišli do drugačnih ugotovitev. Izračunali so namreč, da bodo za izpolnitev investicijskega programa na področju trgovine na razpolago le sredstva v višini 93 milijard dinarjev. Na ta način bi za izpolnitev investicijskega programa, določenega na podlagi omenjene ankete, manjkalo okoli 48.5 milijard dinarjev ali 34 odstotkov. Vprašanje je torej, katera od teh dveh računanih vsot za modernizacijo trgovine je realnejša; ni dvoma, da je potrebno obe skrbno proučiti. Po mnenju Zveze trgovinskih zbornic FLRJ bi investicije za modernizacijo trgovine v petletju 1957—1961 .ahko znašale okoli 131 milijard dinarjev; na ta nečin bi torej do vsote, določene z anketo, manjkalo le še nekaj čez 10 milijard dinarjev. Zveza trgovinskih zbornic utemeljuje ta svoj predlog z raznimi dejstvi. Tako na primer navaja, da obsega investicijski program trgovine tudi potrebe pekarn, mlekarn In raznih tržnic, ki bi prav za prav morale hiti pokrite s sredstvi splošnih skladov In skladov ob- čin in okrajev. Zaradi tega b’-bilo potrebno povečati sredstva iz sp.ošnih in lokalnih kreditnih skladov za investicijske potrebe trgovine. Razen tega bi se po mnenju zveze trgovinskih zbornic sredstva splošnega investicijskega sklada lahko povečala na račun uvoznih kreditov in reparacij. Po mnenju naših trgovskih krogov lahko tudi pričakujemo, da se bodo lastna sredstva gospodarskih organizacij glede na nov način delitve dohodka formirala na isti. oziroma celo na nekaj večji ravni kot 1955 leta, ko so bili planski instrumenti v tem pog.edu podobni. V 1955 letu je bilo iz investicijskih sredstev gospodarskih organizacij v nove investicije vloženih nekaj nad 11 milijard dinarjev, glede na povečani obseg prometa pa bi lahko pričakovali. da bodo lastna sredstva gospodarskih organizacij znašala v petletju 1957—1961 povprečno 12 milijard dinarjev letno. Na podlagi vsega tega je Zveza trgovinskih zbornic prišla do že omenjene vsote 131 milijard dinarjev. Pristojni krogi posebej poudarjajo, da bi sredstva splošnega investicijskega sklada, namenjena tr- govini, morali uporabiti izključno za zadovoljitev potreb kme-tijsko-živilskega in industrij-sko-živilskega trga. V iste namene naj bi bila v prvi vrsti uporabljena tudi sredstva kreditnih investicijskih skladov lokalnih skupnosti. Kot rečeno, perspektivni plan razvoja in modernizacije naš« trgovine še ni izdelan; razna številke, ki smo jih navedli, zato seveda niso končne, temveč samo izražajo mnenja posameznih krogov. Lahko pa bi upravičeno re.kli, da pač n« gre pričakovati, da bi vprašanje izboljšanja tehnične opremljenosti naše trgovske mreže lahko rešili samo, oziroma predvsem z zveznimi sredstvi. V mnogo večji meni kot do sedaj, b; morali v ta namen angažirati sredstva lokalnih skupnosti. ki so do sedaj posvečale vse premalo pozornosti izboli-šanju delovanja trgovine na svojem področju. Prav to pa je — kot je bilo večkrat poudarjeno v razpravah zvezne ljudske skupščine o našem letošnjem družbenem planu — v tesni zvezi z izboljšanjem življenjskega standarda naših delovnih ljudi. e M. Pogačnik I 'ST. 58 — 11. MARCA 1957 I SLOVENSKI POBOCEVALEC / «tr. 3 Pomembne izboljšave Skrb za delovnega človeka v tovarni dušika v Rušah Tovarna dušika v Rušah pridno skrbi zia delavca in nameščence. V ta namen so Izpopolnili tudi higiensko tehnično zaščito po posa- meznih obratih. in porabili eamo zo osebna za letina sredstva, de.avcev okrog 12 milijonov dinarjev. Razen tega pa so za investicije v zvezi z higiensko-tehnič n c> z a .id. ‘ o na posameznih delovnih mestih prispevali 'okrog 19 rru.ljjo-nov dinarjev. Ustanovili so novo delovno mesto varnostnega tehnika, ki skrbi za izboljšanje va-mosti pri delu čn delovnih pogojev. Prav tako ero .irrsEntovali peiKtansibo ko*-mJisijo zb h.ig^ensrzo iascito dela. Kljub nenehnemu prizadevanju upravnega -odbora, direktorja in delavskega sveta je ostalo še nekaj večjih težav, ki izvirajo še 'iz predvojno jd-obe in ji-ii je težko odpraviti zaradi velikih st-1 Joškov in potrebne,ga temeljitega študija. Sem spada ventilacija in odpraševanje pri električnih pečeh, pri sortirnici in lomilcih karbida, pri drobilcih surovin, razkladanju praš-nib materialov itd. Se vedno ostane odprto vprašanje centralnih sanitarnih naprav in se morajo še zmeraj zadovoljiti s številnimi prpvizoriji po obratih in delavnicah. Med pomembnejšimi investicijami za izboljšanje higiensko tehnične zaščite in varnosti pni de.u bi omenili namestitev zaščite pro-ti izžarevanju pri šaržiranju silikokrom peči, preureditev strojev n-a po-samični pogon v Ilova stanovanja v Hrastniku Te dni je bilo sposobnih za vselitev 43 stanovanj v štirih novih stanovanjskih hišah, ki jih je zgradil hrastniški rudnik. Vanje so se vselili rudarji in rudniški uslužbenci. Ker ni bilo mogoče ustreči vsem prosilcem, se je selitev zavlekla dalj časa. Tako so končno stanovalci le zapustili siv ra j -no neprimerne barake nad Logom. Sedaj čaka na nova stanovanja še okrog 30 družin, ki stanujejo v barakah. Upati je, da bodo tem preskrbeli nova stanovanja že letošnjo ies-en v tridesetem stanovanjskem bloku, ki ga gradijo na Logu. Gradili bodo vodovod Prebivalci vzhodnega dela Gorenjske sa že nekaj časa zavzemajo za gradnjo vodovoda, ki bi jim oskrbel zdravo piano vodo. V številnih krajih imajo namreč še vedno vod n j alke, po nekaterih Pa manjše vodovode, ki so premajhni ali pa nimajo dobre vode. Največjo potrebo za gradnjo vodovoda je občutiti v Mengšu in okolici. Da bi uresničili številne želje prebivalcev, so se lani zbrali v Cerkljah predstavniki vseh občin, katerih področja bi zajel nov vodovod. Na tem sestanku so izvolili iniciativni odbor, ki je talk oj začel pripravljati gradnjo. Strokovnjaki so se odločili za zajezit ev potoka Reka, ker ima vedno enako količino vode In ker je ta voda . zelo dobra, zdrava in čista. Načrte za vodovod je že izdelalo podjetje za nizke gradnje v Ljubljani. Na nedavnem sestanku iniciativnega odbora so pregledali načrte in dosedanje delo ter sklenili, da bodo v najkrajšem času sklicali v Komendi ustanovni občni zbor vodovodne skupnosti, nakar naj bi se takoj začela gradnja novega vodovoda. Pravijo, da bo trajala okrog dve leti. Ker ima potok Reka pet izvirov, bodo zgradili pod Krvavcem iziroma Davovcem pet zajetij, iz katerih ee bo stekala voda v skupen rezervoar, ki bo v Gradu pri Cerkljah. Pomožni rezervoarji pa bodo še v Poženku pri Komendi, Repnj ah pri Vodicah in Mengšu. Od glavnega vodovoda bodo uredili tudi odcep na letališče v Bmikih. V isti smeri pa bodo priključili nov vodovod še sedanjemu kranjskemu vodovodu, tako da v bo-beče tudi v Kranju ne bo več primanjkovalo vode. Nov vodovod bodo povezali tudi s sedanjim. kamniškim vodovodom s posebnim odcepom, tretji ode j; o pa bodo speljali čez smledniški most v Medvode, da bi tako okrepili tudi tamkajšnji vodovod, ki preskrbuje z vodo vso medvoško okolico. Predvidevajo, da bo veljal nov vodovod o;>•’ pol mi lijarde dinarjev. Sredstva bodo prispevali okraja Ljubljana in Kranj, Uprava letališča ter občine v Mengšu, Cerkljah in Šentvidu. R. C. mehanični! delavnici, nove opažne stene pri razbijjdni napravi ferpkroma, tlakovanje prehoda med skladiščem drobnega materiala in. mehanično delavnico, nabavo pločevina- stih garderobnih omaric, ureditev jedilnice in umivalnice v obratu plinov, namestitev boj-1 er j a za toplo vodo v obratu dianamida, ureditev prehodov čez industrijske tire in vrsto drugih investicijskih del. Iz oddaljenih krajev Fale, Selnice, Bistrice, Vi.tuša, Limbuša in Peker prevaža podjetje s svojimi avtomobili delavce na delo in z dela. Samo lani so opravili z avtomp-bil,i 1830 voženj, prevozili 16.400 km ■ in prepeljali nad 64.000 članov delovnega kolektiva. V poletnih mesecih so č.ani kolektiva s svojci lahko po znižani ceni izkoristili svoj letni dopust ob morju na otoku Krku, kjer je podjetje oz. sindikalna podružnica podjetja najela v sezam nekaj sob v domu »Djuro Strugar® v Omišlju. Tukaj je letovalo 72 članov s 104 svojci. Za izboljšanje zdravstvenih pogojev je podjetje prepleskalo 15 stanovanj s 45 prostori. V zobni in obratni ambulanti so namestili flouresčenčne luč1:. Cjanl delovnega kolektiva so .mnogo prispevali k ureditvi stadiona in letnega kopališča ter sodelovali v športnih. telovadnih in kulturnih društvih. Podjetje je nabavilo kombinirani radijski sprejemnik z ojačevalcem in gramofonom ter montira.«) zvočnike v vseh oddelkih. M. K- Zagorje Na Lokah je šola tik ob glavni cesti, na kateri je kar precejšen promet. 2e večkrat so razpravljali o tem, da bi tu namestili prometni znak za šolo, da ne bi šoferji divjali skozi naselje, kajti le naključju je pripisati, da se doslej še ni pripetila nobena nesreča. Potrebnega je samo malo razumevanja in zadeva bo prav lahko urejena. Upajmo, da bodo k temu pripomogle tudi te napisane vrstice. Dobrovo v Goriških brdih Za odpravljanje nepravilnosti Inšpekcijska služba v goriškem okraju si uspešno utira pot K postopnemu zbo.jševauju življenjskih pogojev v precejšnji meri prispevajo tudi inšpekcije, ki ob svojih pregledih raznih lokalov in podjetij izdajajo potrebne ukrepe za izboljšanje razmer, če ugotovijo, ua te niso najboljše. Delo teh inšpekcij je vsekakor naporno, zato zaslužijo za svoja, prizadevanja vse priznanje. V goriškem okraju sanitarna inšpekcija tesno sodeluje z okrajno tržno, veterinarsko, finančno in drugimi inšpekcijami. Večkrat se tudi skupno posvetujejo in vsklajajo .svoje delo. Večkrat skupno sodelujejo tudi pri pregledih. Okrajni sanitarni inšpektorat ima letos v načrtih preglede delavskih menz, restavracij in dijaških domov, da bi ugotovil kalorično in biološko vrednost prehrane. Pri tem bodo ugotavljali tudi higienske razmere Sodelovala bo tudi tržna Inšpekcija, ki naj bi ugotovila, če so cene prehrani v skladu z njeno vrednostjo. Predstavniki higienskega zavoda pa naj bi analizirali vzorce hrane. Prav tako naj bi higienski zavod pregledal, kakšne stf> na- • v Poglabljanje tovarištva Ob občnem zboru mestne organizacije ZB v Ptuju Trboveljski dijaki sa spregovorili Čeprav je minilo že precej časa odkar je izšel splesni zakon o vodstvu šol, so se dijaki na trboveljski gimnaziji šele letos podrobneje seznanili z njim. Sele sedaj so spe znali, da ima dijaška skupnost zelo pomembno vlogo :ai da lahko precej prispeva k razvijanju iniciativnosti, samostojnosti, reda iin čuta odgovornosti učencev za njihovo delo in uspeh v šoli. K temu pa jo največ prispevala organizacija ljudske mladine na grm-niziji, ki se je zavzemala za družbeno upravljanje šol. Na gimnaziji so ustanovili najprej razredne skupnosti. Na sestanke so vabili tudi razrednike, ki so imeli posvetovalno pravico. Spiva je bilo precej strahu, že čez čas pa so se aijaki sprostili in iznesli vrsto težav. Sestanki razrednih skupnosti so bili nekaka priprava za sestanek celotne drijiaške jskupnoeitlh Tudi sna tem sestanku so se dijaki sprostili in povedali vse, kar jih je težilo. Razpravljali so o urnikih. športnih dnevih, štipendijah, s katerimi po mnenju dijakov ni vse v redu, pouku in drugem. Nekdo je zahteval, — in to je želja vseh dijakov^ — naj bi eno uro na teden posvetili obravnavanju političnih dogodkov po svetu. Tu gre predvsem za to, da bi pouk iz zemljepisa postat bolj sodoben. Ob državi, ki jo obravnavajo, bi morali govoriti tudi o silah, ki v tej državi prevladujejo in sploh o političnih dogajanjih v njej. Na zasedanju dijaške skupnosti so razpravljali tudi o drugem. Tako o dijakih, kd se Slovensko gorico To dni so vinogradniki v Slov. Goricah v giavr.em že Končali obrezovati vinograde. V Krajih, kier Je iani pustošila toča, ho tudi letos škoda še precej občutna. Tisti vinogradniki, ki so lani gojili samorodnico, so Jo doslej že v precejšnji meri iztrebili. To delo so opravili na »a odstotkih parcel v gospodarstvih socialističnega sektorja, in to predvsem kmetijska gospodarstva v Itadgoni, Kapeli, Trati. Zg. Ščavnici, I.epcm dolu in drugod, ki že več let obnavljajo večje vinograde. Kmetijska gospodarstva v osrčju slovenskih goric (Lenart, Jurovski dol. Cerkvenjak. Selce, nrvanja itd.) pa so se lotila predvsem obnove Sadovnjakov in izboljšanja živinoreja. z avtobusom vozijo Iz Zagorja In jih velja mesečna vozovnica skoro dva tisoč dinarjev. Sodeč po zadnjih sestankih, vsekakor smemo pričakovati, da bo dijaška skupnost popolnoma zaživela- Tako je tudi prav, saj dijaki ne smejo biti samo pasiven element na šoli, pač pa morajo aktivno sodelovati pri upravljanju. —nc V mestni organizaciji Zveze borcev v Ptuju, kjer je včlanjenih 335 bivših borcev proti fašizmu, so na občnem zboru kritično ocenili svojo dejavnost v minulem letu in si začrtali glavne smernice za nadaljnje delo. Iz poročila povzemamo, da so bivši borci v Ptuju pokazali precej skrbi za ohranitev tradicije osvobodilnega boja, da bi s postavljanjem spomenikov izkazali priznanje vidnim borcem za svobodo in se oddolžili njihovim žrtvam z zagotovitvijo lepšega življenja njihovih otrck. Med večjimi deli organizacije Zveze borcev je vsekakor odkritje spomenika narodne- S Koga in okolice Kog in okoliški kraji so bili med. zadnjo vojno precej prizadeti. Takrat je bilo porušeno tudi šolsko poslopje. Zaradi tega so začasno preuredili za ' šolo bivše barake in neko bližnje poslopje. Ti prostori pa nikakor ne ustrezajo več današnjim potrebam. Cim-prej bo treba pač zgraditi novo šolo. Načrti so že izdelani, tudi prostor so si že izbrali, ni pa še finančnih sredstev. Upajmo, da bo okrajni ljudski odbor v Ptuju prebivalcem Koga in okoliških krajev čim-prej ugodil in poskrbel za potrebna sredstva. • PraV bi bilo, da bi na Kogu čimprej poskrbeli primerna stanovanja za učitelje. Dokončno bi morali urediti tudi prostore za ambulanto., ker je še vedno v neprimernih prostorih. Krajevni odbor je že predlagal, naj bi za to preuredili poslopje poleg kmetijske zadruge, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Prebivalci so pri tem pripravljeni precej prispevati s prostovolj- nim delom..Vinogradniško gospodarstvo pa je prav tako pripravljeno prispevati v gradivu. • Čeprav niso dobili kredita, so ljudje na Kogu kar sami začeli nadaljevati gradnjo vodovoda. To akcijo je vsekakor treba pohvaliti. V vodovod so doslej vložili nad 600.000 din, prav toliko pa bi jih še potrebovali za ureditev rezervoarja in vodovod bi bil v glavnem dograjen. Upajmo, da bodo odgovorni organi upoštevali izredno pripravljenost prebivalcev in jim priskočili na pomoč s finančnimi sredstvi. Gasilsko društvo Vodranci-Jastrebci si želi zgraditi gasilski dom na temeljih bivšega šolskega poslopja. Istočasno pa naj bi preuredili tudi gasilski avtomobil, tako da bi lahko služil še za reševalno službo. Na Kogu namreč Cesto težko dobijo voznika za prevoz bolnikov v bolnišnico ali na zdravniški pregled. -list mu heroju Jožetu Lacku na Slovenskem trgu- Primeren nagrobnik so uredili tudi padlim borcem' kakor tudi petim vojakom, ki so padli v obrambi Ptuja ob vdoru okupatorja. Prebivalstvo se je teh manifestacij udeležilo v lepem številu in je po proslavah na partizanskem mitingu obujalo spomine na težkp dni iz borb za obstanek. Prav tako so dostojno počastili spomin Padlih na Dan mrtvih,' ko so bili položeni venci na grobnico in pred spomenike. V zimskih mesecih je organizacija Zveze borcev obiskala vse otroke padlih borcev na svojem področju ter se zanimala za njihovo gmotno stanje in napredek v šolah in na učnih mestih. Vsi ti otroci prejemajo štipendije in v glavnem napredujejo z dobrimi učnima uspehi. Tudi v triletno ekonomsko dopisno šolo, ki jo je organiziral Glavni odbor Zveze borcev, se je priglasilo 21 članov iz organizacije Zveze borcev Ptuj, 18 pa jih je bilo sprejetih. V razpravi so sodelovali mnogi člani. Predvsem so poudarili potrebo, da še poglabljajo tovarištvo in gojijo svetle tradicije osvobodilne borbe ter pospešijo zbiranje zgodovinskega gradiva. Opozorili so na posamezne primere, ko so nekateri člani zaradi zmot ali prekrškov ostali popolnoma brez pomoči organizacije. V primerih, ko gre za stare zaslužne borce, bo treba te pomanjkljivosti popraviti. Še nadalje bo veljala prvenstvena skrb ctrokiom padlih borcev. Za tiste, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe, bodo omogočili obiskovanje nižje kmetijske šole v Mariboru, ki pripravlja poseben praktičen pouk v rokovanju s kmetijskimi stroji. (jp) prave za odvajanje odplak pri posameznih ustanovah v okraju itd. V goriškem okraju je 819 obratov z živili. Od teh jih je bilo lani pregledanih 93 odstotkov. Pri preg.edih so ugotovili, da komaj okrog 470 obratov odgovarja vsem higienskim predpisom in da so razmeroma najbolj zanemarjene predvsem prodajalne z živili po vaseh. Z raznimi ukrepi so dosegli izboljšanje v nad 390 primerih, medtem ko so 49 obratov morali začasno zapreti. Izmed okrog 1150 predlaganih vzorcev živil, so jih našli 465 neprimernih za prehrane., Po ugotoviti7ah sanitarne 'inšpekcije se je lani pokvarilo v okraju nad 120.000 kg raznih živil, vrednih nad 2 milijona dinarjev. Od tega so jih morali uničiti za 663.000 din. ostala pa so industrijsko predelali nli pa 'jih poratKli za krmljenje živine. Razen tega sio okrajni sa-niit-arni inšpektorji obiskali tudi 21 planšarskih m.ekar-skih obratov in planinskih sirarn ter izdali potrebne odločbe za odpravo pomanjkljivosti, tako da bi bili v letošnji sezoni bolj higienični. Za to naj bi pa skrbeli občinski sanitarni inšpektorji. Veliko skrb posvečajo 'inšpektorji tudi preskrbi s pitno vodo. Zal pa so tu ponekod zaradi zastarelih vodovodov pp tre one večje investicije. Kljub temu so z malimi asanacijamt y marsikaterem kraju ob prostovoljnem delu z razmeroma majhnimi sredstvi oskrbeli ljudem zdravo pitno vodo. Stanje skušajo izboljšati tudi na področju higiene dela. Tako so načrtno pregledali nad 3000 delavcev. Zdravniki so ugotovili poklicne bolezni predvsem v .rudniku živega srebra v Idriji, kjer je lani obolelo za zastrupitvijo z živim srebrom 106 delavcev, nekaj poklicnih obolenj pa so ugotovili tudi v tovarni cementa v Anhovem. V Industrijskih podjetjih opravlja sanitarna inšpekcija preglede skupno z organi inšpekcije za delo. Tudi obMnskS sanitarni imšpelutifilrjd so lani pokazal, večjo aktivnost, saj so opravili skoro 3000 pregledov. S svojim delom se razne inšpekcije v goriškem okraju vedno bolj uveljavljajo. J. P. Slovenska bi strica^ SVET ZA KMETIJSTVO občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrice Je razpravljal o najbolj perečih vprašanjih na svojem področju ter o ukrepih za izboljšanje .-kmetijstva. Člani sveta so menili, rta je poleg melioracij najnujnejše urediti mlekarno in vrtnarijo ter ustanoviti kmetijsko proizvajalno zvezo v Slovenski Bistrici, urediti pašnike v Spodnji Polskavi In na Roglji, vzrejališča za govedo In svinje ter odpreti apnenice v Oplotnici in Šmartnem na Pohorju. » DOBRA POGODBA. Zaga in mizarstvo v Zgornji Bistrici je sklenila pogodbo s Tovarno kablov v Svetozarevu za Izdelavo razne embalaže v vrednosti 200 milijonov dinarjev. * Čevljarska delavnica v Slovenski Bistrici že dalj Č3sa posluje z izgubo. Slabo posluje tudi salon »Nadja«. Čeprav še niso dokončno analizirali vzroka izgub v obeh podjetjih, bo le-fa v slnbi kvaliteti in visokih cenah. Izgovori, da so dajatve v obeh obratih previsoke ne držijo, ker so njihove navšalne obveznosti zelo nizke. Čevljarstvo v Slovenski Bistrici ima odmerjen pavšalni davek v višini 5000 dinarjev na leto, zaposluje pa pet ljudi. Salon »Nadja« ima letno pavšalno obveznost v višini 2000 dinarjev, zaposluje pa prav tako pet ljudi. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora se zavzema za ukinitev vseh tistih podjetij, ki niso rentabilna. « RAZŠIRITEV PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI. Tovarna olja v Slovenski Bistrici je najela iz splošnega investicijskega sklada posojilo v višmi RO milijonov dinarjev za razširitev svoie proizvodnje. medtem ko bo 34^ milijonov dinarjev krila iz lastnih sredstev. S temi sredstvi bodo dogradili rafinerijo, ekstrakcijo in moderna skladišča. Z izgradnio t^h oblektov bodo razširili proizvodnjo na izdelovanje živinskih krmil. pridobivanja škrooa. proizvodnjo tehničnih olj iz divjosra kostania In bras+nves?a žira itd. Poleg t»>ga bo polletje 1r»bko sušilo sadje v večjih količinah. S tem bo podjpfle proiz- vodnjo 71 okrog lOfi odst. Ekstrakcija jo že dogroi**na in oprr»vlia-Jo zadnia montažna dela poskusno proizvodnjo predvidevalo ?e v anrilu nz. m*hi. V surovnm nju 10 dogradili tudi rafinerijo. M. K. Modernizacija ceste Novo mesto - Smednik Te dni so pričeli s pripravljalnimi deli za modernizacijo ceste od Novega mesta po levi strani Krke do vasi Smednik pri Raki. Odsek ceste, ki ga bodo preuredili je dolg ctkoli 27 kilometrov. Ta cesta, ki je okrajnega značaja, bo med drugim služila kot povezovalna cesta med obema končnima odsekoma nove avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb, katere gradnjo so prav na območju novomeškega okraja začasno prekinili. Kot je znano, je nova avtomobilska cesta zgrajena sedaj od Ljubljane v smeri Zagreba do Višnje gore, letos pa bo predvidoma dograjena še do Ivančne gorice, od nasprotne smeri pa bo nova cesta zgrajena do Smednik a pri Raki. Promet se bo za čaa ko bo cesta zgrajena v celoti, odvijal po stari cesti od Ivančne gorice preko Novega mesta do drugega dela avtomobilske ceste na območju okraja Trbovlje. Del te povezovalne ceste, to ja od Novega mesta proti meji trboveljskega okraja bodo predvsem razširili, utrdili in delno izravnali najbolj ostre zavoje, tako da bo sposobna za motorna vozila. Predvidevajo, da bodo pri delih v poletnih mesecih pomagale mladinske delovne brigade, pri delu pa bodo precej uporabljali tudi stroje. Vodst.o gradbenih del bo v Kronovem ob Krki. Po načrtu morajo biti vsa izboljševalna dela na tem delu ceste letos končana. Begunje na Gorenjskem Na občnem zboru osnovne organizacije Socialistične zveze Begunje-Poljee so ugotovili, da je bila ta lani dokaj delo-vna. Po poročilih so razpravljali največ o gradnji kulturno prosvetnega doma, k;. je v Begunjah res potreben. Nekateri govorniki so omenjali, da premalo skrbijo tudi za krajevne ceste. Tudi za zunanjost kraja hi morali v bodoče bolj skrbet; kot doslej. Ob koncu so člani izrazili še željo, da bi na prvem zboru vol.llcev radi videl; v svoji sredi (ud; svojega ljudskega poslanca. Končno so sklenili, da je treba takoj začeti s pripravami z gradnjo prosvetnega doma In poskrbeti za boljšo dejavnost nekaterih organizacij. S. F. Ifmnnik zračno puško. To bo treba v bo- niuuija doče vsekakor odpraviti. Prav bi Izletniki v Kamniško Bistri- tudi bilo, da bi cimprej nekje v - -1 - ___, ,, bližini Šempetra uredili vsa.i naj- co pogrešajo pied kolodvorom preprostejše strelišče. Na nedav- Kamnik-mesto vozni red av- nem občnem zboru so sklenili, da tobusa, ki vozi V Kamniško bodo ustanovili še. žensko in mla- ■Riitricn Oh sobotah iin nede- dinsko ekipo, obnovili pionirski iSistcico. idD -oootan m neae streiski odred na sonovni šoli, na- ljah je včasih tak naval izlet- havili nekaj orožja in začeli va- nikov, da je prava bitka za diti. L- K- prostor. Z malo dobre volje bi se dalo oboje lepo urediti v Šmartno Ob Paki zadovoljstvo izletnikov, ki v . ' . čedalje večjem številu obisku- »Partizan« od zadnjega objej o Kamniške planine. Ko bo enega'zbora nimia upravnega spomladi dograjena in urav- odbora. Tisti, ki so izvoljeni, nana cesta' v Bistrico, se bo namreč niso prišli na prvo se-turistični promet še povečal. to, menda zato, ker so se bali prevzeti posamezne dolžnosti. Čudno, da se nekateri tako Novi šolskj, odbor na kam- jjrgevito branijo prevzeti dolžniški gimnaziji, ki je bil ime- predvsem tisti, ki novan za dobo dveh let, je ^ morali med prvimi prevze-•imel te dni prvo sejo. Za no- dolžnosti. Mnenja smo, da vega predsednika je bil izvo- treba krepko prijeti za deljen tovariš Peter Klavčič. Do- sa, t>0 to v korist nam sa-sedanjemu predsedniku tova- še posebno pa naši mla- rišu Cirilu Merčunu je odbor ^ je ne smemo pustiti izrekel toplo priznanje m zam- ^rez športnega udejstvovanja, valo, saj je bil gimnazijski šolski Odbor vedno prvi v I nlro - Kisnven kamniški občini. LOKB - ttlSOVBC ♦ Ko so lani povsem dogradili Protituberkulozni dispanzer in. preurediti kulturni dom, so v Kamniku je praznoval 20- člani »Svobode« ^ Loka-Kiso-letnico obstoja. Področje nje- vec močno poživili svojo Vegovega človekoljubnega dela javnost. Odslej je _ društvo obsega kamniški in domžalski namreč lahko usmerjalo svo-okoliš. Dispanzer je ves čas j° dejavnost na razna področ-vodil požrtvovalno zdravnik ia- Zelo se je od^ takrat izka-dr. France Pucelj. Kamniški zal mešani pevski zbor »Loški zdravstveni odbori priprav- glas.*. Lani so člani tega zbo-ljajo zdaj proslavo te važne ra pripravili samostojen ^ kon-zdravstvene ustanove z raz- cert in igro. Seveda pa imajo stavo o uspehih dvajsetletne- pevci še vedno precejšnje tega dela. žave, ker so zaposleni pri rudniku rjavega premoga v Zagorju in delajo v treh izmenah. Kljub temu pa se bodo v kratkem spet predstavili domačinom. —a. Sempeisr pri Gorici Čeprav sl je strelska družina v Šempetru priborila na občinskem tekmovanju prvo mesto in na okrajnem tekmovanju drugo mesto v streljanju z vojaško puško, ne moremo trditi, da je bilo delo te družine v zartnjem času najboljše. Ta dva uspeha sta nam- premiero v letošnji sezoni. Na— reč predvsem odraz dela nekaterih članov, ki so se strelskega športa resno oprijeli. Da je aktivnih le malo Članov, je krivda vsekakor v največji meri v tem, da Je družina brez kakršnega koli strelišča. Premalo skrbijo tudi za mladino, čeprav je pokazala slednja ob ustanovitvi za strelstvo veliko zanimanje. Tudi ni prav, da bo zadnja leta precej zapostavljali V Topolšici gradijo nov oddelek bolnišnice Ze več let uspešno de.uja bolnišnica za tuberkulozo v Topolšici pri Šoštanju. Ta je med prvimi v Sloveniji uvedla tudi delovno terapijo. Lani in leto9 so na razstavah v Velenju in Šoštanju rehabilitiranci iz Topolšice že pokazali svo.ie izdelke. Letos gradijo pri bolnišnici nov večji samostojen bolniški odde.ek s 100 posteljami. Ta odde-lek pa bo mogoče izročiti svojemu namenu le, če bodo pravočasno preskrbeli stanovanja za osebje. Zaradi tega ja uprava bolnišnice zaprosila oD-čino v Šoštanju za 76 milijonov din kredita. Občina tako velikega bremena zelo verjetno na bo zmogla, zato bi bilo prav, da bi priskočili na pomoč tudi ■republiški organi. Bolnišnica je republiška ustanova in v niej se zdravijo bo,niki iz vse Slovenije. 2e lani so zaradi neprimernih stanovanj zboleli na TBC štiTje uslužbenci. Da bi zadostili potrebam, bi morali letos zgraditi 30 družinskih ia 40 samskih stanovanj. — v — Obrni zbor koČBVskih gasilcev V kočevski občini je 16 prostovoljnih gasilskih društev in 3 industrijska društva. Na nedavnem občnem zboru občinska gasilske zveze pa so ugotovili, da bi bilo treba ustanovit; gasilsko društvo še v Novih selih ali Banji Loki. Lani so društva pridno vadila in vzgajala članstvo. Pri gašenju požarov so se izkazali najbolj člani PTOsto- voljnega gasilskega društva iz Kočevja, ki so pri .požaru v Ortneku z uspešnim posredova-Dramisfca družina je pred njem . ohranili večmilijonsko kratkim naštudirala že drugo vrednost. Lani so društva prid- no skrbela tud; za vključevanje stopila je doma in tudi v raznih okoliških krajih. Nedavno pa so gostovali v dvorani »Svobode« člani mestnega gledališča iz Celja z »Vremenarjem«. Občinstvo, ki je po- minogih mladih članov in dosegla pri tem kar lepe uspehe. Več članov društev je prejelo tud; razna priznanja. Na občnem zboru pa so podelili Ferdinandu Paradižu gasilsko zvezdo vsem napolnilo dvorano, je bi- III. stopnje in priznanje gasi*. lo z uprizoritvijo zadovoljno, ske zveze FLRJ. D. V. —r— »Devica Orleanska44 Portret tedna - Brigitte Bardot Lansko leto Je bilo za Brigitte Bardot zelo uspešno predvsem zaradi enega samega filma, ki je na vsem lepem dvignil dotlej podpovprečno francosko zvezdnico, ki si Je utirala pot na platno bolj ali manj s svojimi telesnimi čari, med igralke, ki od njih francoski film pričakuje še lepe rezultate. To je bil film »In bog je ustvaril žensko«, ki ga je režiral igralkin dosedanji mož, mladi režiser Roger Vadim. Nobenemu režiserju, ki je doslej delal z Brigitte Bardot, ni uspelo izvabiti iz mlade igralke tako bogato niansirane igre. Tako tega filma ne štejejo samo zaradi režije med pet najboljših francoskih filmov lanskega leta, temveč opozarjajo tudi na zanimivo kreacijo, s katero je Brigitte razorožila svoje nasprotnike. Brigitte Bardot se je rodila 28. septembra 1934 v Parizu. V družini, ki ni poznala materialnih skrbi, si je seveda nekoliko trmoglavo dekletce lahko marsikaj izmišljalo. In tako si je vtepla v glavo, da bo prišla k filmu brez kakršnekoli igralske šole. In res ji je uspelo dobiti eno izmed vodilnih vlog v filmu »Le Trou Normand«, ki so ga posneli L 1952. Dve leti pozneje ji- je dal režiser Marc Allegret glavno vlogo v svojem filmu »Lovor je porezan«. K njemu jo je pripeljal režiserjev asistent Roger Vadim in Brigitte Bardot je postala kmalu zatem njegova žena. Prav pa je mlada deklica razkrila svoje namene in pot, po kateri se namerava uvrstiti med filmske igralke šele v filmu »Manina — dekle brez pajčolana«, v katerem je ravnodušno razkazovala in uveljavljala svoje telesne čare. Imela je posebno srečo, ker je svojo pot ubrala ravno v trenutku, ko je povprečno francosko filmsko publiko že začel utrujati monopolni sexappeal Martine CaroL In v štirih letih se je Brigitte labko postavila z dvajsetimi filmskimi vlogami ter s ponudbami francoskih, italijanskih, nemških, angleških in celo hollywoodskih producentov. Med njenimi filmi kaže omeniti »Dejanje ljubezni«, »Ce bi Versailles pripovedoval«, »Pariški zrak«, »Frou-Frou«, »Helena Trojanska«, »Veliki manevri«, »In bog je ustvaril žensko« ter »Nevesta je bila prelepa«. Film njenega moža »In bog je ustvaril žensko« pa je mlado dekle postavil pred problem: ali naj bo ta vloga samo enkraten uspeh in torej najbolj zgovorno orožje v rokah njenih nasprotnikov, ali pa naj sledi nasvetu, ki ji ga je lani dal na festivalu neki kritik. Ta je menil, da bi bilo izredno pametno, če bi Brigitte Bardot vsaj polovico svojih sijajnih honorarjev uporabila za sistematično in skrbno šolanje, kajti na koncu vsega Je treba priznati, da 23-letnica vendarle ni brez nadarjenosti in predvsem ne brez osebnega čara. Na kratko simo že poročali, da Otto Preminger (poznamo ga kot režiserja filmov »Carmen Jones« in »Mož z zlato roko«) prenaša na 'filmski trak poznano odrsko delo Bernarda Shawa »Devica orleanska«. Zanimivo ni samo to. da se je nekdanji avstrijski režiser, ki ga je v skrivnosti gledališke umetnosti uvajal sloviti Max Reinhardt, lotil po težavah, ki jih je imel s »Carmen Jones« (očitajo mu namreč več kot samo »svobodno« adaptacijo Bizetove »Car-metn«), najboljše Shawove drame, temveč tudi to, da ®i je izbiral za nosilko glavne vloge mlado Jean Seberg, osemnajstletnico, ki jo je našel v Iowd. O njej je znana columnistka iz Hollywooda Hed-da Hopp-er dejala, da je verjetno največje odkritje lanskega filmskega leta. Prav gotovo ne bo lahko delo voditi novinko skozi tako težko in veliko vlogo, kakor je Ivana d’Arc, saj so pred njo v tej vlogi nastopile že velike igralke, kakor Falconetijeva in Bergmanova. Kraljeviča Igra Richard \Vidmark. Malo čudno se nam zdi, da bomo videli tega junaka gangistrskih, kriminalnih ojih formulacijah smo večkrat ugotovili, da racionalno plat preveč poudarjamo in da emocionalni komponenti umetnine ne posvečamo dovolj pažnje. Toda vkljub temu ne smemo pozabljati, da je pri nas dolga vrsta velikih stvari in bilo bi popolnoma zgrešeno, če bi ne opozarjali na pozitivne stvari, na pomoč, ki smo je bili deležni in ne samo na težave s strani oblasti, ki nam je pomagala do vrste pomembnih filmov. Ponosni smo na filme, kakor so »Morilci so med nami«, »Zakon v senci«, »Podložnik« in »Močnejši od noči«. Poudariti moram, da je pri nas vrsta filmov nastala prav na pobudo partije. Ne moremo samo tožiti, čeprav so bile tudi mnogokrat težave. PROF. JERZT TOEPLITZ s Poljskega: Prvi 'problem, o katerem bi rad spregovoril je vsebina komedije. Obdobje kulta gsdbnosti ni imelo samo posledic v umetnosti, temveč tudi v življenju. In če se hočemo boriti proti posledicam tega obdobja — a meni se zdi, da bi bilo to potrebno zaradi bodočnosti socializma in zaradi prihodnjosti sploh — moramo predvsem posvetiti vso pažnio slabostim, ki jih je to obdobje zapustilo v življenju. In tu mora filmska komedija narediti zelo mnogo. Biti moramo pošteni in iskreni. Ni naša naloga iskati sedaj malenkosti in se ob njih ustavljati, temveč moramo usmeriti vso svojo pažnjo na osrednje probleme. Predvsem, mo- +0X710 O**!rTtr P fTCfdtj, y. 7711- itom nedotakljivosti. — Druero Vprašanje pa je, kako bomo to ttorlll. Tu bi rad navezal svo- je misli na primer, o katerem tem jedro problema. Ce hoče- je bilo že mnogo govora — mo ustvariti komedijo o na-namreč na film »Don Camillo šem času in z našimi proble-in Peppone«. Zakaj je ta pri- mi. moramo biti tako. pogum- Med najbolj zanimive filme lanskega leta štejejo Luisa Bunuela psihološki film »Smrt v tem vrtu«. V usodo štirih ljudi je mojster francoskega in mehiškega filma uj el svojevrstno razpravljanje o svetu in človeških značajih, ki niso značilni le za »ta vrt«, temveč tudi za ves svet. Eden glavnih igralcev je Georgea Marchal, ki ga vidite na sliki. mer za mene tako važen in pomemben. Vsi smo si edini v ugotovitvi, da je v tem filmu Don Camillo. pozitivna, osebnost, toda hkrati je tudi smešna postava. In značilno je, da so upodobitev tega junaka zaupali umetniku, ki že kot prikazen deluje komično — namreč Fernandelu. Postavljam zelo odprto in paradoksno vprašanje: ali si smemo dovoliti, za zaupamo vlogo pozitivnega junaka, n. pr. partijskega sekretarja komiku igralcu, ki deluje že kot pojava komično? Ali ne bomo zganjali pronagan.de. če izbiramo junake, ki bodo istočasno prikazali komično naše junake, naš čas? Zde se mi, da je v ni, da znamo tudi naše ljudi upodobiti in prikazati kot junake, ki bodo — čeprav v bistvu pozitivni — vendarle na gledalca delovati komično in mu vzbujali smeh. Tudi Peppone, komunistični župan, je komična prikazen, a hkrati tudi simpatičen. V bistvu je velik poštenjak. Kakršna filozofija se stkriva v tem filmu, v katerem- je ta Peppone la.hr ko ali zaveznik ali pa preide jutri zopet v tabor nasprotnikov! To je posebna oblika zelo uspešne propagande, kajti če nasprotnika prikažemo tako. da je nesimpatičen in že vnaprej obsojen na propad in poraz, slabimo s tem dejansko junaka, tedaj Je Junak bitko že vnaprej dobil (nasilno in nefilmsko) in nima v filmu več kaj iskati. — Se besedico o vprašanju komičnih osebnosti v filmu. Nekaj časa smo menili, da bi prikazovanje človeka v smešni luči ne bilo humanistično. Toda takšno mnenje je v nasprotju s celotno tradicijo komedije skozi stoletja. Imamo primer med seboj, to so zelo priljubi jem madžarske komedije s komikom Latabarom, ki ima zelo komičen zunanji videz in tudi deluje zelo komično. Reševanju problema filmske komedije bo resnično zelo koristilo,' če bomo posvetili več pažnje izboru 'igralca in če bomo Za junake komedij izbirali takšne ■igralce, ki, že s svojo zunanjostjo delujejo komično, nikar ne trmoglavimo in ne govorimo. da bi to ne bilo humanistično! — In na koncu še besedico o problemu dialoga. Ce se prijateljsko pogovarjamo, krešemo sijajne šale in dovtipe. V vseh deželah na . svetu ljudje kujejo šale. Toda na platnu ni sledu o njih. Menim, da je nujno potrebno dialog za komedijo obl vkovati prav tako duhovito tn kon-cizno, kakor oblikujemo in kujemo šale. Ne smemo pozabiti, da sta nekatere najbolj duhovite dialoge v komedijah napisala brata Marx in da ti dialogi temeljijo dejansko na duhovitih šalah. Mar je socializem družbeni red, kjer bi se bilo prepovedano smejati, kjer bi bile prepovedane duhovite šale? Nasprotno — vem, da si prepričani socialisti in komunisti zelo radi pripovedujemo šale in jih tudi kujemo — no, potem ni nič v nasprotju s socializmom, če dovolimo in poskrbimo da se tudi gledalci. Jei bodo gledali naše komedije, nasmejali iz srca duhovitim dialogom. KIM NOVAK, ameriška lepotica, ki je letos blestela na festivalu v Cannesu, pa ne bo pozabila Cannesa. Tam ji je namreč delal družbo postaven mladenič, ki je neke noči enostavno izginil. Nekaj dni nato se je izkazalo, da je bil kavalir nihče drugi kakor eden izmed najbolj nevarnih vlomilcev v banke, ki ga. je v Švici aretirala mednarodna policija. odreka filmu vsako kulturno im sociološko vrednost in opozarja, d« bi nasprotniki ZDA film zelo lahko uporabili za proti-ameniško propagando. Scenarij za film je napisal Tennessee Wiildaims, Kazan meni o njem takole: »Pri WilMam-su vedno bolj raste smisel za filmsko tehniko. Resda se še vedno preveč naslanja na moč besede, toda ta »napaka« im samo dokaz njegovega literarnega talenta. Doslej Williams praktično še ni preizkusil svojega daru za vtizueino izpovedovanje in pripovedovanje. Toda v svojih navodilih režiserju, ki jih napiše za vsako svojo dramo, je prava zakladnica vazmelndh podob. Pirav ta njegova sposobnost me sili k mnenju, da bi Williams lahko postal — če se nekega dne vendarle odloči, da bo pisal samo za film —: prvi pesnik filmske umetnosti«. Novinarje, ki v glavnem stojijo trdno ob Kazanu in njegovi »Lutkici«, je zanimalo, kaj je Kazana ob snemanju tega »izobčenega« filma najbolj privlačilo. Kazan odgovarja: »V tem filmu je vse zanimivo, vse je napolnjeno s problemi, ki Jih ni bilo lahko reševala. Toda sato je bilo zadovoljstvo veliko, ko smo videli, da smo Jih večinoma le rešili. Posebno smo ®* trudili, da bi tako delo reftiser-ja kot prizadevanja igmtloev vključili v tisto barvito % trasi komično sredino malega me-- steca v delti Missisipija. Dpem, da smo v tem iskanju vsaj deloma uspeli. Upam, da sem v filmu probleme Juga obravnaval objektivno, pa četudi na koncu o nijih dobimo pozitivno ali negativno mnenje. Trudil sem se »ujeti« Jug ▼ tistem mikrokosamu. ki napolnjuje moj film. Prepričan sem,' da je glavna naloga filma in drugih umetnosti, da na pošten način posredujejo vzdušje sredine, iz katere zajemajo, in pa seveda avtorjevo zamisel. Posebno zadovoljstvo pa je bilo delati s tako dobrimi, za delo vedno razpoloženimi igralci, ki so pokazali izreden igralski talent, kakor so bili Karl MaJden, Ca-rol Baker, Eli Wallach in Milile Dunnock. Pravo zadovoljstvo mi je bilo is te skupine Igralcev in okolja, v katerem *o- ss znašli, ustvariti nerazdružno celoto«. Zgodba filma je zelo preprosta. Baby Doli j« napol otrok, napol ženska. Gnusi se ji njen debela, pijani mož Archj-e (Karl Malden), zato vztraja pri sklepu, da ne bo spala > njim, dokler ne bo dopolnila dvajsetega leta. Tik pred njenim rojstnim dnevom pa jo zapelje Italijan (EU WaUach), lastnik predilnice, iz maščevanja nad Archijem, ker mu je zažgal tovarno. Ko s; tako pridobi Bab? Doli, nekega dne izgine, Archds pa napol Uvoz tujih filmov vedno bolj narašča (uvozili smo 1. 19-50—52, 1. 1951 — 70, leta 1952 — 92, leta 196» — UO, leta 1954 — 141, leta 1055 — 194 in v enajstih mesecih lanskega leta 182) postavlja vprašanje domačega filma na našem trfilšču, kajti zaradi zelo visoke in številne ponudbe tujih flirnev kinematografom manjkajo termini, v katerih bi priikazovali jugoslovanske, filme in poskrbeli za njih intenzivno eksploatacijo. Jugoslovanski filmi morajo na svojo premiere čakati posebno v velikih kinematografih, ki imajo z distribucijami sklenjene pogodba navadno za celo leto vnaprej. Razumljivo je zato, da tako filmski ustvarjalci kot producenti razmišljajo o ukrepih, s katerimi bi zaščitili domači film. Zaščita domačega filma m nič novega, temveč so jo razvite evropske filmske dežele poznale dobro £« pred drugo svetovno vojno. Po vojni so predpise o zaščiti domačega filma v mnogih državah le še poostrili, posebno pa v Evropi, kamor ja bil vdor ameriškega filma silno močan. Pri nas doslej takšnih zaščitnih mer nismo poznali. Uvoz tujih filmov je bil z ozirom na domači film popolnoma svoboden. Zato je združenje jugoslovanskih filmskih producentov predlagalo, naj bi se določil minimum prikazovanja domačih filmov, omejil naj bi se kontingent uvoženih filmov, a v korist domačemu filmu naj bi uvedli pri uvozu tujih filmov tudi posebne takse. Kinematografi, ki prikazujejo na leto do 20 premier, bi morali obvezno predvajati 3 domače filme, kinematografi s 30 premierami na leto bi morali predvajati vsaj 4 domače filme in tako naprej do kinematografov, ki imajo na leto do 60 premier, od katerih bi morali letno predvajati vsaj 8 domačih filmov. Razmerje med skupnim številom predstav v enem letu in številom predstav domačih filmov bi se moralo ravnati po odstotku, ki b: ga določili vsako leto (za letošnja leto predlagajo 20 odstotkov predstav dom. filmov). Doslej se je skoraj redno dogajalo, da so kinematografi sicer uvrščali v svoj repertoar tudi domače filme, toda le za nekaj dni. Da bi tudi po tej strani zavarovali domači film in onemogočili kinematografom, da ga umaknejo svojevoljno iz programa predlagajo, naj bi predpis določal, da kinematograf ne sme umakniti domačega filma s programa, dokler obisk v zadnjih treh dneh ne pade na 40 odstot. Tudi porazdelitev domačih filmov po sezonah (dogajalo se j s namreč, da so kinematografi uvrščali domače filme na program predvsem v poletnih mesecih) naj bi bila urejena tako, da poleti ne sme biti na repertoarju več domačih filmov, kakor pa v zimski sezoni. Posebej se je treba ustaviti ob naših kratkih filmih. Predlog predvideva obveznost prevajanja dvojnega kratkega programa, to se pravi filmskih novic in domačega kratkega filma druge zvrsti za vse kinematografe. ki imajo do 4 popoldanske predstave, a kinematografi, ki imajo več predstav v popoldnevu (teh je zelo malo), bi morali en teden prikazovati filmske novice, drugi teden pa domač kratek film. To je brez dvoma zelo zanimiv in pomemben predlog, ki ga je treba čimprej pretehtati in sprejeti, kajti osnovni zakon o filmu prinaša le splošne principe o zaščiti domačega filma. Vsi natančno vemo, da je domači film še vedno pastorek v večini naših kinematografov. V nemškem ln avstrijskem filmu se že lep čas močno uveljavlja naša rojakinja HIE DE KR AH L. Posebno je znana njena vloga v enem najboljših povojnih avstrijskih filmov »1. april 2000«, ki je bil deležen nekaterih mednarodnih priznanj. Igralka je domš ta Iran in je prišla k nemškemu filmu že pred vojno. 6t. 87 — io. marca 1997 i SLOVENSKI P0B0CEV1LEC / atr. O * % _______________________________ ' 130. Kosrnatinka ga Je začudeno gledala. Cerna sili mla- iS»kT ' dič za belim pretepačem? Stopila je k njemu in ga po- ■Ri izkušala spraviti stran od vode. Kjavček pa je kar naprej F „ cvilil in tekal po bregu sem in tja. Zdaj je medvedki [1lKl rlUbUER pošlo potrpljenje. Fograbila je malega z zobmi za kožuh, ga dvignila in se napotila z njim proti goščavi. 131. Ko sta Izginila Snežku izpred oči, se je počasi vrnil na mesto, kjer se je še pravkar brezskrbno igral s svojim novim prijateljčkom. Oprezno je zlezel na beli prod, pripravljen, da tak c j zopet skoči v vodo, če bi se pokazala medvedkina velika glava. Toda nič se ni zgodilo, onadva sta bila že daleč v gošči. 132. V pesku je zagledal sledove velikih Sap. Sklonil se je in jih ovohal. Cuh, ki ga je čutil, ga je spomnil matere Belke. Ona je dišala prav tako. Zmedel se je. Duh je deloval nanj s čarovno silo. Privlačeval ga je in le spomin na klofuto ga je zadrževal, da ni stekel po sledi za kosmatincema. Premajhna dejavnost med množicami V poročilu zveznega izvršnega sveta, ki je bilo predloženo v pretres ljudski skupščini, so omenjeni tudi nekateri problemi e,'področja telesne kulture. Svet za telesno kulturo in zvezni zavod sta ugotovila, da je reševanje mnogih problemov s tega področja Pogojeno z uspešnim izvajanjem telesne vzgoje v šolan. Obe ustanovi pripravljata zdaj elaborat n osnovnih zasnovah in postavkah, na katerih bi morala sloneti ta vzgoja v šolah. Sole in drugi odgovorni čini- 4el.il niso posvečali dovolj skrbi tej dejavnosti. Osnovna težava je bila v tem. da so bili materialni pogoji za tako delo omejeni. razen tega pa je primanjkovalo tudi strokovnega kadra. V nadaljnjem so bili tudi načeti nekateri problemi družbenih organizacij, ki sc udejstvujejo pri telesni vzgoji. Te organizacijo, ki imajo sicer zelo velik pomen, niso dovolj aktivne v zbiranju širokih množic delovnih ljudi pri izkoriščanju telesne kulture kot sredstva za krepitev ljudskega zdravja, — zboljšanje delovne sposobnosti in za splošno rekreacijo. Tudi pri ter, organizacijah primanjkuje predvsem materialnih pogojev oziroma finančnih sredstev za vsakdanje delo. nič manj pa tudi strokovnega kadra, ki bi bil usposobljen, da bi se lahko usmeril na to dejavnost. Pod vodstvom podpredsednika ZIS Rankoviča je bil pred dnevi sestanek glede nekaterih osnovnih vprašanj telesne • kulture. Na sestanku so med drugim ugotovili, da odgovorni činitelji niso posvečali dovolj pažnje problemom telesne kulture in so tod ali tam zanemarjali njeno vlogo. Vsa dejavnost na tem področju je bila premalo1!'usklajena in zato je prevladalo mnenje. da bo treba dosedanjim organom za telesno kulturo s posvetovalnim značajem v bodoče dati določene upravne funkcije. Sveti za telesno kulturo in komisije pri izvršnih svetih republik ter federaciji bi morali težišče dela usmeriti k napredku t°lesne vzgoje v šolali in na to, da bi razne organizacije zajele iimveč delovnih ljudi s tem namenom. Rešitev vseh teh problemov je prvenstveno odvisna od materialno-finančnih pogojev in strokovnih kadrov. Za izboljšanje pogojev za finansiranje organizacij za telesno kulturo je bil sprejet predlog za ustanovitev fondov za napredek telesne kulture. Glede kadrov je bil sprejet zaključek, da bo treba v prihodnje več skrbi zastaviti za šolanje vzgojnega kadra za telesno kulturo po šolah in izboljšati pogoje za njene izvajanje. Svet za telesno kulturo pri ZIS bo pripravil predlog predpisov in konkretnih ukrepov. ki bodo pomagali izvesti za-Idjučke s tega sestanka. X1L šahovsko prvenstvo Jugoslavija tretji in kdo četrti? ho turnir v Somborn trajal še 10 kol, za drnce spet i tabelo XII. šnmpionata FLRJ bomo lahko vložili v Za nekatere sa-mo 9 — in tudi tabelo XII. šnmpionata ... . omot minulih prireditev. Toda vmes sc 1k> še marsikaj zgodilo, vsekakor več kot v prvi polovici tega maratonskega tekmovanja. Kratka ocena za sedaj bi namreč bila — »brez prave vsebine«. Podatek, da je bilo od skupno 143 partij odločenih samo 39. že pove vse. Ne gre samo za pravilno razporejanje sil. ampak za golo spoznanje, da je tudi z remiji mogoče, napredovati k raznim zastavljenim ciljem, predvsem pa k magičnemu tretjemu in četrtemu mestu, ki odpirata pot v Bolgarijo in na Nizozemsko, na conska turnirja za svetovno prvenstvo. nim redom, kakršnega so sestavili beograjski kolegi! Manjkata Janoše-več iu seveda Marič, zato pa so več pokazali Nodol j kovic, Djuraševič, Vukčevič in llakič. Seveda za vse ne Nehote se bo našemu bralcu utrnilo vprašanje, kako to, da smo prvaka in podprvaka kar preskočili, kakor je ta naslov zelo važen, tokrat ni neposredno vabljiv, vsaj tiste ne, ki jim je . skrb »cona«. Zato se tudi ne pehajo kdo ve kako za CJi igo ričetu in Ivko-vim. Skoraj bi rekli, da ju puščajo povsem vnemar. Mislijo si, naj prvenstvo rešita kar sama med seboj. Zato pa tembolj pazijo drug na drugega in prav v medsebojnih srečanjih poskušajo iztisniti kar največ. Znano je namreč, da taka točka velja dvojno: zmagovalec skoči precej naprej, poraženec j»a precej zaostane. ¥ GI.IGORIC IN IVKOV BREZ SKRBI Tako sta torej Gligorič in Iv ko v brez skrbi. C«.na jima je zagotovljena. zato mirno, brez razburjenja nabirata točko za točko. Po doslej prikazani igri ju tudi po zaključku turnirja pričakujemo na vrhu in tik pod njim. V resnici sta brez. kon- kurence in seveda še brez poraza. In prav nič so ne bi čudili, če bi n e no ra žen a tudi ostala. Zato pa se za njim h gnete kopica igralcev z. enako veliko željo. Ce hi potegnili črto pri 30 odst. točk. bi jih bilo kar 10, in sicer: Karnklja- jič, Udovič. Pirc, M-atulovič, Trifunovič, NedeljkoviČ. DjuraŠevič, Vukčevič, Ra kič in Milič. Zelo pisana slik-’, zanimiva z.n primerjavo z vrsf- prvn in zadnja bo prostora j>od soncem, toda kar tako se ne bodo dali, kajti če bi že maksimalni program šol jh> gobe, še vodno ostane izpolnitev minimalnega programa (prva šestoric«, prva desetorica, prva petnajsterica, za Vukčeviča pa tudi mojstrski naslov). ?.e zdaj lahko rečemo, da je nekaj manjših želja že v dosegljivi razdalji teh igralcev. 7a intermezzo povejmo, da je potek dogodkov bolj pokazal neupravičenost kot pa upravičenost sklepa SSJ o izredni uvrstitvi nekaterih šahistov v letošnji šampionat. Le Pe-ra Trifunovič se dobro drži in poteguje za visoko mesto. Vsi ostali, Rab ar. Ja noše v iČ ter obe rezervi Bradvarevič in Vukovič pa so nn vsej črti odpovedali. Težko, da bi se do konca turnirja Še lahko toliko popravili, da bi to oceno morali spreminjati. Ta.ko pa bo moral bolj garati ▼ drugi polovici, če bo hotel prilesti na zeleno vejo. Ali je uspeh proti Vukoviču, ko je kot beli presenetljivo pristal na sicilijanko, prvi znak za to, da se je odločil biti ostrejši? Prihodnja kola bodo gotovo razkrila to tajno. Ostala dva mušketirja Puc in Cuderman vztrajno drčita g lob j e in globje. Zdaj sta se ustavila že tako nizko, da je za njima samo še Marič. Ce že Cuderman gre po poti slovenskih kandidatov na državnih prvenstvih, je to še nekam razumljivo. Ampak Puc? Le eno svetlo točko kaže njegova vrsta v tabeli — zmago nad Trifunovičem. Sam je dejal, da ga je k temu uspehu vzpodbudilo pismo njegovega sina. Vse kaže. da je iz nekdanjega odličnega šah ista jM>stal samo še specialist za polfinalne turnirje. potem pa njegove, umetnosti nenadoma m več. Na njegovo renesanso — da si je slovenski ša-hisii žele, menda ni treba posebej povedati — bo torej treba še čakati. * Se enkrat — druga polovica državnega prvenstva bo žele razčistila vprašanje tretjega in četrtega mesta. To pa obeta hujše spopade na 64 poljih kot v prvem polčasu, še - mnogo razburjanja ne samo v Soin-boru, ampak tudi povsod, kje.r spremljajo potek šampionata ter sc vesele ali žaloste ob uspehih ali neuspehih tistih, za katere navijajo. F. B. PIRC »VOZI«, OSTALA DVA NE Ce v poročilih o turnirju najprej poiščemo slovenske zastopnike, tedaj jim ie treba tudi v tem sestavku posvetiti nekaj več prostora. Pirc vozi solidno. Morda bi se bil lahko . kakšnemu remiju, zlasti z mnogo slabšimi od njega, izognil in si že doslej zagotovil čedno zalogo točit. Na petdeset nastopih in tekmovanjih Pri »Partizanu« Železničar v Mariboru imajo za seboj zopet uspehov polno sezono. I.ledtem ko so se v predzadnji sezoni plasirali na prvo mesto v Sloveniji, so si priborili sedaj naslov najboljšega društva na državnem prvenstvu v mnogobojih, razen tega pa še drugo mesto v mariborskem okraju. B:’o pa je zadnje leto tudi polno težav, ki pa so jih z njim lastno vztrajnostjo prebrodili. Najtež- je Jim je bilo vsekakor ob izgubi dolgoletnega načelnika društva, za katerega pa so kmalu našli nadomestek in tako dokazali, da ni nikogar, ki bi bil nenadomestljiv. Uspehov je bilo toliko, da jih ne kaže navajati vseh. Dovolj bo, če napišemo, da je na več ko 50 prireditvah v 1. 1953 sodelovalo 2140 pripadnikov društva, pri čemer so seveda upoštevani tudi telovadni nastopi. Na raznih tekmo- ASK »01ympia« razpisuje v dneh IS. in 17. t. m. v Kranjski gori mednarodno akademsko prvenstvo ljubljanskih visokih Šol v alpskih disciplinah. Razpored tekem: 16. marca: slalom ob 10.15 In 17. marca: veleslalom ob 11. ur*. Tekmovanje bo v dveh razredih: a) študentke — študentje — ±nj KijiSAleUt. ro-ieni leta 1929 ali mlajši; b) starejši akademiki — slušatelji, absolventi in diplomanti. Prijave sprejema ASK Olvmpia v klubski pisarni, Miklošičeva 5a-I do 15. t. m. vsak ponedeljek, sredo in petek od 12. do 13. ure. V ponedelje-k 11. t. m. ob 18 bo na drsališču pod Cekinovim gradom sestanek hokejistov na Kotalkah* vanjih so telovadci in telovadke osvojili 32 prvih in 16 drugih mest, naj večji uspeh pa smo tako že zabeležili'v uvodu. Kot pri večini partizanskih društev je bila ena glavnih ovir za še širši razmah dela tudi pri tem društvu pomanjkanje vadbenih prostorov. Društvo ima sicer od novembra dalje na voljo telovadnico na eni mariborskih gimnazij, teda samo od 18. ure dalje, ker je vse dotlej na sporedu šolska telovadba. Kako potem lahko v redu telovadi in se pri tem še pripravlja na razne nastope in tekmovanja povprečno 486 telovadcev in telovadk — takšen je bil namreč povprečni pri vadbenih urah v enem večeru — si kar lahko mislimo. Požrtvovalnim vaditeljem in vodnicam, ki jih na srečo društvu ne manjka, gre zato še večje priznanje, saj niso trošili samo fizičnih moči, ampak — posebno pri mlajših oddelkih — še bolj tudi živčne. Društvo ima sicer že nekaj let nazaj na papirju idejni načrt, za gradnjo lastne telovadnice, toda zelo malo je možnosti, da bi tako kmalu dobilo potrebnih 4f> milijonov dinarjev, saj ima doslej v gradbenem fondu samo dobrih 600 »jurčkov«. Hrt d KOLEDAR Ponedeljek, 11. marca: Krištof. * Na današnji dan leta 1942 so Italijani ustrelili v gramozni jami v Ljubljani 10 talcev. * Dne 11. marca 1917 je bil začetek revolucije v Rusiji. Petro-grajski komite RSDRP-b je izdal poziv za sestavo prve revolucionarne vlade..* ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 9. do 19. marca 1957. nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. Zdravstveni dom Center: Dr. Jerše Marjan, tel. 30-580 — Trubarjeva 21. — Dr. Trtnik Albert, tel. 20-456, Cankarjeva 9/1. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Setina Miloš, tel. 31-286, ZD Bežigrad, Lavričeva 5, v odsotnosti zdravnika klicati tel. 30-800. Zdravstveni dom Šiška: Dr. Sajevic Mihael, telefon 21-131, Černetova 31. Zdravstveni dom Vič: Dr. Grapar Stane, telefon 23-372, Kogejeva 5, v odsotnosti zdravnika klicati tel. 20-294, 21-494, nedeljska dežurna od 8.—14. ure. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Miran Mal. telefon 22-684, NVolfova 5, v odsotnosti zdravnika klicati telefon LM 20-500. Zdravstveni dom Moste: dr. Čuček Joža, Povšetova ul. 80, tel. št. 30-626. Zdravstveni dom Šentvid: telefon 731 ali 741. Čudovito izgledaš. Tako mladosten in svež obraz imaš danes! Take opazke boš žela, če si boš napravila masko »TEINT BELL«. Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo, tudi preparat »FLEK«. Nobenemu gospodinjstvu ne sme manjkati »FLEK«! ^MARIBOR MARIBOR Ponedeljek, 11. marca. Dežurna lekarna: »Studenci«, Gorkega ulica 18. Narodno gledališče: zaprto. RADIO 5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00—8.05 Domafe vesti; 8.05—8.15 Objave; 8.15—fl.OO Slovenske narodne pojo naši solisti, ansambli in zbori; 9.00—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 14.35 do 15.00 Zeleii ste — poslušajte! 15.00 do 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave; 17.20 do 17.30 Poje vokalni kvintet Anton Neffat; 17.30—17.40 Mi in vi o športu; 17.40—18.00 Plesno glasbo igra kvartet Vitek, poje Breda Jankova; 10.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. NOVOST! »PUDER« krema »EVELINE« v treh tonih pokrije vse pomanjkljivosti kože, daje privlačen in svež ten. Dobi se v drogerijah in Na-Ma! GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Ponedeljek, 11. marca: zaprto. Torek, 12. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red U. Sreda, 13. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red B. Četrtek, 14. marca ob 15: Moder-Ajdič: »Janko in Metka«. Zaključena predstava za gimnazijo' Zagorje. — Ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Abon-mo red H. Petek, 15. marca ob 15: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Zaključena predstava za gimnazijo, Ekonomsko šolo in Vajeniško šolo Trbovlje. — Ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«. »Pogled z mostu«. Abonma red A. — Ob 20: Moliere: »Sola za može«. »Izsiljena ženitev«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kamniku. Sobota, 16. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red T. Nedelja, 17. marca ob 15: Miller: »Spomin na dva ponedeljka«. »Pogled z mostu«. Izven in za UMRLI Sporočam, da mi je danes umrla moja draga mama ANA BOEIIM po kratki bolezni v bolnici. Po- greb bo v ponedeljek, 11. marca ob 4. uri popoldne v Mariboru. Maribor, 9. marca 1957. Edmund Bo e hm DJ Po dolgem, mučnem trpljenju nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, teta, tašča ELIZABETA KOSMRLJ roj. Krže Pogreb bo v torek, dne 12. marca 1957 ob 15. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: sinova Anton z družino, Lojze; hčerke: Angela, por. Mihelič, Nežka, por. Žagar; snaha Angela z otroci ter ostalo sorodstvo. TOALETNO MILO Umrla Je naša draga mama, babica in prababica MARIJA TRTNIK io|. Zavrl Pogreb ba v ponedeljek, 11. marca 1957, ob 16. uri. Iz hiše žalosti v Zg. Kašlju 61, na pokopališče v Polje. Žalujoči: mož Miha, sin Miha z družino, hčerke Francka, Ivana, Mimi, Milka in Vika z družinami ter ostalo sorodstvo. podeželje. — Ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Izven in za podeželje. OPERA LJUBLJANA TRETJA PIRČEVA ZMAGA Sombor, 10. marca. V nadaljevanju prekinjenih partij za državno prvenstvo v šahu se je danes prva končala partija med Miličem in Maričem, in sicer z remijem. Za delitev točke so se sporazumeli še NedeljkoviČ in Tot ter Matulo-vič in Udovčič. Pirc je v 48. potezi osvojil lovca, tako da se je Vukovič v položaju z dvema skakačema in dvema kmetoma proti skakaču in kmetu v brezupnem položaju vdal, potem ko je potegnil še štiri poteze. Trifunoviču proti Vukčeviču ni uspelo popraviti vse napake iz prvega dela igre, nakar sta se partnerja sporazumela za remi. Stanje na lestvici po XIII. kolu: Gligorič 9, Ivkov 8, Karakla-jič 8 (-f), Udovčič 7.5. Pirc, Ma-tulovič 7.5 (-r), NedeljkoviČ, Trifunovič 7, Djuraševič, Vukčevič 7 (4-), Rakič 6.5, Milič 6. Vukovič, Tanoševič 5.5, Smailbegovič, Bogdanovič 5.5 (-f), Rabar 5, Kozoma-ra, Bradvarevič, Tot 5 (-}-)» Puc, Cuderman 4.5 in Marič 4. BOT VINI K IN SMISLOV SPET REMIZIRALA V tretji igri za naslov svetovnega prvaka v šahu je Botvinik Igral z belimi figurami. Smislov pa se je branil z zagrebško varianto kraljeve indijske obrambe. Partija se je končala remi. Ponedeljek, U. marca: zaprto. Torek, 12. marca ob 19.30: Čaj- kovski: »Labodje jezero« Abonma red G. Sreda, 13. marca ob 19.30: Offenbach: »Hoffmannove pripoved- ke«. Abonma red E. Četrtek. 14. marca ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma red F. Petek. 15. marca: zaprto. Sobota, 16. marca ob 19.30: Dvor-žak: »Rusalka«. Premiera. Nedelja, 17. marca ob 19.30 Doni-zetti: »Ljubezenski napoj«. Izven in za podeželje. » Obveščamo ljubljanske obiskovalce opernih in dramskih predstav, da je z današnjim dnem ukinjeno rezerviranje vstopnic. -Podeželski obiskovalci pa bodo za predstave »izven in za podeželje* še nadalje imeli možnost vnaprejšnje zagotovitve vstopnic., in to na pismeno naročilo sindikalnih podružnic, organizacij in društev za skupine najmanj lo oseb. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 12. marca ob 15.30: Ana-tole France: »Crainquebille«. • Abonma Torek popoldanski. -Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 13. marca ob 20.30: M. Gorki: »Malomeščani«. Abonma GSS. Vstopnice so tudi v prodaji. Četrtek, 14. marca ob 20: Sidney Howard: »Pokojni Christopher Bean«. Abonma red Četrtek -Vstopnice so tudi v prodaji. (Davenport — Drofenik.) Petek, 15. marca ob 20: Anatole France: »Crainquebille«. Abonma LMS III. PREDAVANJA Društvo ekonomistov Ljubljana — Prometna sekcija. priredi v torek, 12. t. m. ob 16.30 predavanje inž. Jurija Medveda »Rešitev ljubljanskih prometnih vozlišč« v prostorih Ekonomske fakultete, Gregorčičeva 27. Vabljeni vsi. ki jih ta tema zanimal P Geodetsko društvo LKS priredi v ponedeljek, 11. marca 1957 predavanje Senčar Jožeta »O katastrski gospodarski karti«. Predavanje bo ob 19.30 v geodetski predavalnici, Aškerčeva 30. Vabljeni so tudi člani strokovnih društev, agronomov. gozdarjev in urbanistov. P MALI OGLASI PODJETJE AVIOOBNOVA Ljubljana, Bežigrad U, sprejme takoj ali po dogovoru več kvalificiranih avtomehanikov, več kovinostrugarjev, lahko tudi priučenih za obrat Šentvid, in brusilca za brušenje valjev. Zaželeno je, da so vojaščine prosti ln da stanujejo v Ljubljani. SAMOSTOJNO gospodinjsko 'pomočnico k otrokom sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 4SB7-1 MALO HISO, 20 minut od postaje Višnja Gora, prodam, zamenjam ali dam v najem. Pred hišo je vrt, sadovnjak, zemlja. Cena ugodna. Vseljivo. Naslov; Sp. Brezovo 25. 4517-T _____________________t SPORED ZA PONEDELJEK »UNION«: Ital. barvni film »GIU-SEPPE VERDI«. - Tednik: Po vsem svetu. Predstave ob 16, 18.30 in 21. — V glavni vlogi: Pierre Cressoy. Anna Mari* Ferrero, poje baritonist Tito Gobi. »KOMUNA«: ameriški film »NA RAZPOTJU«. Tednik: F. N. 10. Predstave ob 16, 18.30 in 21. - V glav. vlogi: Bette Davis in Paul Henreid. •SLOGA«: amer. film »ZMAGA ALI SMRT«. Tednik F. N. št. 10. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja amer. barvastega filma »KLEOPATRA«. •VIC«: amer. barvni film »KLEOPATRA«. Tednik: Pariški mozaik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.3o do 11 in od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. •SOCA«: ital film »KRUH,-LJUBEZEN IN FANTAZIJA« Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: predvaja jugoslov. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. — Predstave so vsak dan ob 10 in 15. »SlšKA«: amer. barvasti film »GOG«. V gl. vlogi: Richard Egan, Constance Dcnvling in Herbert Marshall. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. »TRIGLAV«: amer. film »POD- KUPNINA«. Tednik. V gl. vlogi: Ava Gardner in Robert Tayior. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«: amer. film »KLIC DIVJINE«. F. N. 8. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Kamnik »DOM«: amer. barv. film »GOLA DŽUNGLA«. BLED: amer barvni film »ONA JE VEDELA. KAJ HOČE«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: amer. film »UPOR NA LADJI BAUNTI«. Kranj »STORŽIČ«: ameriški filrn »MARTY«, ob 16, 18 in 20. Jesenice »RADIO«: franc.' film »OTROCI LJUBEZNI«. ob 18 in 20. Jesenice »PLAVŽ«: zaprto. Jesenice - Koroška Bela: ameriški barv. film »TROBENTE OPOLDNE«, ob 19. A & D 10 SPORED ZA PONEDELJEK Poročila: 5.05, 6*00, 7.00, 13.00, 15.00. 17.00, 19.00, 22.00, 22.55. 5.00—7 00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.50—6.40 Reklame in obvestila: 7.10 Zabavni zvoki — vmes cb 7.20—7.25 Naš jediinik; E.00 Zaključek oddaje; 11.00 Uvodni takti, 11.05 Radijska šoia za srednjo stopnjo — Ivo Zor: Dogodek pri km 837; 11.35 Venček domačih pesmi in napevov; 12.00 Opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Čebelarjeva zimska opravila; 12.40 Romance igra Mariborski instrumentalni ansambel; 13.15 Melodije za razvedrilo; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Egon Tomc: Za velikim zidom; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Utrinki iz literature — Alberto Moravia: Ameriško onostranstvo; 16.00 V svetu opernih melodij; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori; 18.10 Akademski oktet poje slovenske narodne pesmi; 18.30 Radijska univerza — dr. Jože Rant; Razvoj naše zobne klinike; 18.45 Felics de Giardini: Sonata a tre (Scala godalni kvartet; 19.00 Radijski dnevnik; 18.3o Zabavna glasba, vmes reklame: 20.00 Mladinska oddaja: 20.20 Simfonični koncert orkestra slovenske Filharmonije; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska nanoved in pregled sporeda za naslednji dan: 22.15 Igrajo domači zabavni ansambli; 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni komorni koncert; 23.00—24.00 oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenoa lz Zagreba). II. program za ponedeljek 8.00 Poročila, 8.05 Jutranji koncert, 9.00 Heine v Klopčičevi prepesnitvi, 9.30 Orkestralni odlomki lz oper, L. v. Beethoven: Leono-ra uvertura št. 3, R. Wagner: Par-sifal, preludij k 1. dej.. 10.00 Napoved časa in poročila, 10.10 do 11.00 Sestanek z zabavnimi ansambli in solisti. 12.30 Zabavni zvoki, 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved. 13.10 V glasbi po svetu. 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila. 14.35 Mah solistični koncert, IS.00 do 15.15 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert (F. K. Krommer, L. v. Beethoven). Sporočamo žalostno vest, da nam je umrla naša dobra mama Otilija Jug učiteljica v pokoju Spremimo jo na zadnji poti v torek, dne 12. marca 1957, ob 15.30, iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah. 2alujočl: Stanko, Oskar, Milan, Ladko, Vera, por. Ferenčak z družinami. Nenadoma nas Je zapustil naš dragi očka, mo*, sin in brat Leopold Merčun načelnik tajništva sa šolstvo OLO Kočevje Dragega pokojnika bomo pripeljali iz. Kcrčevja v Ljubljano, kjer bo pogreb iz. Nikolajeve mrliške vežice v ponedeljek, dne 11. marca 1957, ob 16. uri. 2alujoča žena Marta, hčerka Zdenka in sorodniki. Kočevje, Ljubljana, Beograd, dne 10. marca 1957. PLANICA IN POLETI ZMAGA 10. MARCA V krasnDni vremenu in oh udeležbi najmanj 15.000 gledalcev so se včeraj v našem skakalnem centru končali letošnji poleti na mamutski napravi — Recknagel (Vzh. Nemčija) še četrtič (in tudi v skupnem plasmaju) najboljši med 30 skakalci — Jugoslovana Langus in Zidar med prvo desetorico piasiranih — Včeraj je HIo izvedenih še 119 skokov, med njimi 51 nad stometrsko mejo. tem pa smole tega skakalca ge ni bilo konec. Malo za njim je zdrvel po zaletišču njegov rojak Taj-ner in mu z brezhibnim poletom 114 m odvzel poljski rekord. Recknagel očitno m več hotel poganjati in se je zadovoljil z dolžino 120 m. Tudi v četrti seriji so bili skoki zelo dolgi. Najdaljša sta bila Rocknagel s 123.5 in Tirlckonen > 118.5. ki pa sta oba »podrsala«. Veliko veselje sta gledalcem pri- ZACEL SE JE SPOMLADANSKI DEL TEKMOVANJA V CON SKI NOGOMETNI LIGI Zadovoljni - toda komaj na pol LJUBLJANA JE TESNO DOBILA DOMA, ODRED PA JE PUSTIL ZA EN GOL OBE TOČKI V KARLOVCU mmm -ANICA, 10. marca. Se zadnjiC je 15.000-glava množica, ki se je zbrala pod nenavadno privlačno mojstrovino inž. Bloudka pod Poticami, pogledala na zaletišče. Z drugega naleta se je pognala majhna točka, ki je postajala zmerom večja in se po uspelem skoku na doskočišču »izkazala« za priljubljenega planiškega junaka Rudija Finžgarja. Okoliščina, da je prav naš skakalec zaključil letošnjo lepo in verjetno ceio doslej najlepšo prireditev tod, je bila več kot simbolična. Planica je naš pravi smučarski praznik, morda sedaj bolj kot kdaj koli poprej. To je najglasnejši odmev letošn.ie prireditve. Zelo lepo vreme in odlična mednarodna konkurenca sta največ prispevali k zares nepozabnemu doživetju, ugoden plasma najboljših Jugoslovanov Langusa in. Zidarja pa nam je prinesel slavo tudi po športnem merilu. Ne nazadnje .ie kaz.no omeniti tudi, da je Flgnica letos videla skakalca, ki je ta čas gotovo brez enakovrednih tekmecev na svetu. Vzhodni Nemec Hellmuth Recknagel je vsak dan znova presenečal strokovnjake in navduševal gledalce ne samo z izrednimi dolžinami skokov, marveč tudi s slogom, ki bi ga bilo le še težko ali celo sploh nemogoče dopolniti. Novi rekord planiške skakalnice — 124 m — je samo potrditev izrednih možnosti tega šele 19-letnega »čudežnega otroka«. -j. r ' -V.;. , aš fotoreporter je v prijaznem domu Janeza Porente »ujei« nevsakdanji prizor, ko sta se Zahodna in Vzhodna Nem-u či.ja »združili«. No, hočemo reči, da sta to opravila njuna zastopnika Recknagel (V. N.) in Bleier (Z. N.). A7 ostalem pa so zastopniki Vzhodne Nemčije zasedli ne samo najboljše mesto, temveč tudi boljšo kvaliteto od rojakov ZADNJI DAN, NAJLEPŠI DAN Megla, ki je zjutraj legla nad Planico, se je kmalu razgrnila pred sončnimi žarki. Vsa dolina je bila kar v slavnostnem razpoloženju. Skoraj nepregledne kolone raznevrstnh motornih vozil so do kraja napolnile cesto do Planice. Avtobusi kamioni, osebni avtomobili, motorna kolesa. Tudi konkurenca — železnica je s sodelovanjem Putnika imela polne r^ke dela. Vse pa je bilo dobro pripravljeno in. tako je bilo okoli 10. ure vse nared. Gledalci so ne-strono pričakovali začetek skokov. Skakalnico ie bilo treba pred tem neko1 ko omehčati, kajti bila je precej ledena. števffci odlični nosile M a častni tribuni so bili mnogi ugledni gostje, kj jih ,ie v Imenu prireditelja pozdravil predsednik planiškega komiteja dr. Danilo Dongan. IVTod njimi cr>?r> pazili podpredsednike zvez-izvršnega sveta Edvarda Kardelja. Aleksandra Ivankoviča in Rodoljuba Colakovioa, člana ZTS Franca Eeskoška-L/uko* in Marijana Bredin. predsednika izvrš. svfda Borisa Kraigherja še ■nekatere člane izvršnega sveta LK5 for predsednika rep**bli-čkesrn zbora ljudske skupščine LB S Jožeta Kusa. Nr. stolpu, od koder <=o visok1 ?ro<=iie z zanimanjem spremljali skoke in r»e-kaferj med njimi najuspešnejše pelcto tild? fotografirali, jim je čislal flrxf.hu predsednik SZS Leopold Krese. Otvoritev «k-:k,iv j/? bila običajna: planiška fanfar;, alpski vozač z dT-£a\oo zastavo in državna himna. Skoki so s3 začeli gnal Štirikratni finski prvak Kirjonen je zabeležil daljino lis.5 Ter tako pokazal. da je v Planici že povsem doma. Poljak Andrej Gasienica je kmalu zatem popravil svoj komaj 24 ur »tari poljski rekord od 107 na 10S ni. nato pa najboljši: Tirkkonen 114 (podrsal), Recknagel 119.5, Bleier 106.5. Jugoslovana /idar in Langus -ta ostala pod 100 m. Izt cdenci £o se po tej serifi ver- 113.5. Zidar in Langus to pot nista preskočila stotaka. Miza krajša — daljši skoki Inž. Bloudek in Janez Polda sta nato opravila svoje delo. Skrajšala sta most za pol metra, učinek pa je bil vprav nasproten. p< Kot predvozač se j< ko mostu, ki je od skrajšan za pol metra. polj ran Stanislav Marusarez, ki tu zmagal pred davnimi 22 prste os Tal ki vete-je prav cti. Da- Tekmovalec 9. marca 10. marca Skupno Recknagel 230.0 230.9 460.9 Kirjonen 216.6 226 442.6 Tirkkonen 220.3 213.6 433.6 Glass 209.1 215.3 424.4 Bleier 209.2 .214.2 423.4 Lesser 204.3 216.5 420.8 Tainer 193.0 214.1 412.1 Langus 205.1 205.4 410.5 Zidar 197.0 209.4 406.4 Egger 197.9 206.1 404.0 Steinegger 197.0 206.8 403.8 Leodolter 190.5 209.2 399.7 A. Gasienica 193.7 204.0 337.7 Kabersatter 194.6 201.4 330.0 Bolkart 195.0 198.3 393.3 Miiller 192.4 200.1 392.5 Amvander 198.7 199.5 389.2 Kallakorpl 185.1 204.1 389.2 R. Gasienica 184.3 191.3 376.1 Brunner 185.3 190.0 375.3 Zapf 173.5 188.0 361.5 Jebavy 179.4 177.6 357.0 Rogelj 173.0 179.5 • 352.5 Franko 173.2 175.8 -349.0 Gorišek 172.5 170.4 348.9 Oman 160.5 181.4 341.9 Stuchlik 163.4 177.0 340.4 Korenčan 165.6 173.3 333.9 Rabassa 167.1 170.8 337.9 Rojina 173.4 160.9 324.3 nes ji: bil mnogo manj mladosten k*"»t tedaj n i r i txi slogu, niti po daljavi, saj je pristal pri 03 in. In nnto skoki v konkurenci! Boji fo bili še bolj zagrizeni kot prejšnje dni, kar pa je povsem razumljivo, saj je šlo v Teh serijah za skupni plasma in nihče med skakalci si s slabšim nastopom ni hotol pokvariti možnosti za ugodno uvrstitev. Cez 100 ra je prvi skočil zmagovalec iz Kulma Lesser, ki je pristal pri 105.5 te. Njegov rojak Glas« mu je s startno številko tč kmalu odvzel današnji rekord s 106 m. Toda ne za dolgo! redila Jugoslovan Zidar in Langus ki sta v zadnjih skokih obakrat precej preskočila ICO m. Zidar je bil s 107.5 in 108 daljši, Langus pa je pri 103.5 in 104.5 dobil nekoliko boljše ocene za slog. Recknagel spet prvi, Kirjonen drugi Tudi od današnjih štirih poletov sta za končni izid šteia civa najboljša skoka. Zanimivo je pogledati. kako so se plasirali danes najboljši. Recknagel je bi! spet daleč prvi. za njim pa se je uvrstil Kirjonen. medtem ko je bil včerajšnji Tirkkonen kot drugi šele sedmi in je zato moral v skupni razvrstitvi prepustiti »srebrno kolajno« starejšemu in bolj izkušenemu rojaku Kirjonenu. Današnji plasma bi bil taks Recknagel 230.9. Kirjonen 228. Les-ser 240.5. Glass 215.3. Bleier 214-2. Tajner 214.1. Tirkkonen 213.6. Zidar 2C9.4, T_,eodolter 209.2. Steinegger 206.8. Egeer 206.1. Langus 205.4 itd. Jugoslovani so zasedli: Oman 22., Rogelj 23., Gorišek 26., Franko 27., Korenčan 28. in Rojina 30. mesto. Enajstorieam iz zvezne nogometne lige so se v prvenstvenem plesu pridružili zdaj še kandidati iz vseh conskih lig. Včeraj se je začelo prvo spomladansko kolo tudi v našem conskem tekmovanju, vendar smo s prvim zavrtljajem zadovoljni samo na pol, saj po teh prvih dveh srečanjih sploh ne moremo delati pametnih računov za naprej. Naša dva kandidata, Ljumjana in Odred, sta včeraj pospravila polovico dobička, toda z nekaterimi nevšečnimi pridržki. Ljubljana je imela prednost domačega igrišča in mnogo priložnosti, da bi bila obrnila šibko razliko golov na bolje, Odred pa je bil gost karlovške Turbine, kjer je kar po tradiciji pustil vse. Neprijetno je. da je prišlo do tega zaradi enega samega gola v vseh 90 minutah. Sicer pa tudi po drugih igriščih — razen v Šibeniku — ni šlo po pričakovanjih. Rijeka je skoraj porazno izgubila v Zagrebu, pa tudi Metaiac je bržkone računal, da se bo ceneje rešil nedeljskega gostovanja v Pulju, V prvenstveni tabeli krep ko vodi Split pred Rijeko in Šibenikom, Odred in Ljubljana pa sta obvisela v spodnji polovici lestvice. Kdo ve, ee se ji ma bo posrečilo storiti vsaj onega pol koraka s senčne na sončno stran? V nadaljnjem nekaj podro bnosti s teh tekem. Ljubljana : Graiičm 2:1 (2:1) nih akcijah, slabem startanju ln netočnem podajanju, skratka, igra je bila dosti slabša kakor prvih 45 minut. V napaaainem kvintetu je zadovoljil edinole Hacler, medtem ko sta Kompot in Blaznik precej popustila. V ozadju je imela Ljubljana najboljšega moža v Sočanu, pa tudi Pirc 1n delno Gruden sta storila svoje. Zagrebčani so se Izkazali samo s živimi starti in požrtvovalnostjo. kar je povsem . zadoščalo, da so ukrotili neborbene napadalce med domačini. Pred približno 1500 gledalci Je dobro sodil Kukania iz Murske Sobote. AVSTRIJA : NEMČIJA 2:3 (0:2) Pred 60.000 gledalci je včeraj nogometna reprezentanca Zahodne Nemčije na Dunalu premagala Avstrijo 3:2 (2:0). Za Nemčijo sta zabila gole Rahn (2) In kraus, za LESTVICA 12 19 1 1 38:14 21 12 7 3 2 27:13 17 12 7 3 2 31:15 17 12 7 2 3 33:18 16 12 5 4 ?. 22:1T 14 12 5 3 4 24:19 13 12 4 2 6 11:24 10 12 2 i 6 11:16 8 12 3 2 7 17:30 8 12 3 2 7 15:29 8 12 3 1 8 17:30 7 12 2 1 9 12:35 5 Ljubljana, 10. marca. Nogometaši Ljubljane so v današnji nastopni tekmi za točke nedvomno zapravili veliko priložnost, da bi se znesli nad zagrebškimi grafiki z Izdatnejšim izidom, tako pa je ostalo pri najtesnejši razliki, ki so jo dosegli že do odmora. V prvem polčasu je bila igra vse drugačna, zlasti po prvem oz. drugem zadetku v korist domačinov. Ljubljana, ki je že v uvodnih potezah kazala več življenja in tudi smisla za lepo igro, se je po stanju 2:0 (gola sta dala Hacler in Blaznik) še podjetneje lotila posla, tako da je vse kazalo, da se bodo morali gostje v glavnem le otresati nadležnih nasprotnikov. Ta uspeh pa je igralce Ljubljane menda vse preveč spravljal v brezbrižnost, tembolj, ker Zagrebčani nasploh niso kazali pravih znakov, da bi utegnili kakor koli resneje ogrožati ljubljanska vrata. Svoje prodore so poskušali usmerjati po krilih, vendar jih je zanesljiva obramba zmeraj pravočasno zaustavljala. Lahkomiselnost je postala za igralce Ljubljane kmalu usodna in se je bridko maščevala prav tedaj, ko nihče ni utegnil niti pomisliti, da bi se lahko dokopali do tako lahkega zadetka. Zoga se je namreč znašla v kazenskem prostoru Ljubljane, na katero sta startala branilec in takoj za njim še vratar .Jereb: ta nesporazum je izrabilo levo krilo Klepo in potisnilo usnje v mrežo. Po odmoru Ljubljana sploh ni bilo več moštvo, kakršno smo videli pred odmorom. Mimo nekaj smole, ko se ie žoga sukala pri praznih vratih, so se napadalci vse preveč izgubljali v dolgovez- Split Kijeka Sioenik T rešnjevka Metolac Uljatiik T nrbina Odred Jari ran Ljubljana Tekstilne Grafičar Turbinn : Odred 1:0 (ft:0) Karlovac, 10. marca. Se dobrih 12 minut bi obramba Odreda v Karlovcu morala odbijati vse napade dobro razpoloženih domačih napadalcev in Ljubljančani bi osvojili tukaj dragoceno prvenstveno točko. posebej velja omeniti, da so bili gostJe tehiv.čno boljši tekmeci, domači pa bolj požrtvovalni. KarlovČani so igrali zelo preprosto in v 73. nun. preko Crnkoviča osvojili ves izkupiček. Tekstilro : Split 0:f (0:^) V Varaždinu je v zelo razburljivi in tudi ostri igri Solit premagal domače tekstilce — 1:0. Gostie so bili zlasti glede tehnike v prednosti pred domačimi, ?e posebej izvrstna krilska vrsta ki ima levif dele? za zasluženo zma-?n Slabše je ig^al splitski napad. Edini1 gol je zabil Mladinič v 70. minuti neposredno iz kota. Trešnjevkn : Rijeka 5:0 (3:0) Uljanik : Metalne 3:1 (1:0) Jadran : Šibenik 1:4 (1:3) MLADINSKI ŠAMPION AT NA JAHORINI Komaj zadostno — za Jugoslovane Ma ITI. mladinskem šampfenatu smučarjev iz alpskih dežel rti Jahorini je bilo včeraj na sporedu slalom. Mladi tekmovalci (42) so DVH ŽALUJOČA: ZVEZDfi IN HAJDUK Velež — Sarajevo 4:2 (2:2) Hajduk — Partizan 0:2 (0 2) BSK — Buducnost 5:2 (4:1) Vojvodina : Dinamo 3:1 ?:1) Zagreb — Vardar 2:0 (0:0) Spartak — Radnički 2:2 (0 0) Crvena zvezda — Lokomotiva 0:1 (0:0) KRATKE ZAKLJUČNE MISLI j-o tno oddahnili. Nemec Recknagel je skočil namreč manj ko 120 m in /uto ni bilo treba niti skrajšati mo-«tu niti zaleta. Toda njihovo veselje, še bolj pa drugih tekmovalcev, je bilo -kratkotrajno. V drugi seriji skokov je ta Recknagel skočil 123.5 m in tako spet poskrbel za nevšečnost; kakor prejšnji da.n. Tudi ostali skakalci so se nekoliko popravili: Lesser na 106.5. Glas« na 105.5, Kirjonen na 118, Gasienica na 113.5 (še enkrat nov poljski rekord), Tajner na 110 in Bleier na Skoraj vsi skakalci so se precej popravili, nekateri celo za 5 do 10 metrov in več. Ze prvi tekmovalec — Jugoslovan Franko je z znamko 97.5 vzbudil pozornost. Zadovoljni pa so gledalci opazovali tudt ostale, od katerih velja še posebej omeniti Lesser j a (112), Glassa (111). Tajneria (114) itd. Poljski rekorder Gasienica je zelo nevarno zastrigel s smučmi in — odletel. Padel je skoraj na glavo, izgubil obe smuči, vendar je v izteku obstal. To je bil aplavz. S O uspehih posameznikov bomo podrobneje spregovorili v prihodnjih številkah. Ze na hitro pa velja omeniti, da so bili boji na zelo visoki kakovostni stopnji in smo letos v Planici gledali skoke, kakršnih doslej pri nas še ni bilo. V primeri s planiško prireditvijo pred tremi leti je vredno poudarka. da so Jugoslovani letos posegli v boj za boljša mesta, saj sta Langus in Zidar z 8. in 9. mestom tokrat mnogo na boljšem, kot sta bila Rogelj in Finžgar s 16. in 17. takrat. OBVEZNI RFCKNAGLOV INTERVJU Kaj hočete. Recknagel je bil vse štiri planiške dni junak številka 1 in zato je pač obvezno moral dajati izjave. Danes je svojo zaključno besedo bralcem »Slovenskega poročevalca« zasukal takole: »Zelo srečen sem ob uspehu v Planici. Z zmagama v Holmenkollenu in tu pri vas sem si pridobil sloves na majhnih in tudi velikih skakalnicah. Planica me je navdušila. Kako tudi ne. sa.i sem z najmanjšim možnim zaletom brez težave skakal do 120 m. Moji načrti? Sedaj potujemo na tekmovanje v Feld-berg v Zahodno Nemčijo, nato pa se bomo udeležili še tekem v Zakopanih na Poljskem. Potem pa poidemo počivat, česar smo tudi že potrebni.« Tako Recknagel, kt je letošnji Planici vtisnil poseben pečat, obenem pa pokazal, da je mogoče na Bloudkovi skakalnici skočiti prav do meje človekovih zmogljivosti — seveda, če si za tekmovanje primerno pripravljen in . . . opremljen. EVGEN BERGANT DANAŠNJE DALJAVE Franko 88 . 79. 97.5, 82. 5 p.. L. “o d r»l te r 93 n., 99. 104. 112; Zapf 05, 94.5, 96,3; Oman 84. 81.5. 92.3 93: Biti n ne r 98. 98, 101 05.5;' Roman Gasi pnic.a 91.5, 90.5, 96,5. 98.3 Lesser 105.5, 106.5. 112, 109.5: An wan d er r7, >7. 101 •5, 102.5: Korenčan 8" . 88, 89, 9 5; valla- kor ppi 94.5, 96.5, 102. 10 5; .! ebavv 84.3 89.5, 89 . 88; Rogelj 84 88.5. 92.5 89: Stuchlik 89.3. 9 P- 88.3. ’»0.3 Rojina 83.5, 66.5. 90.3 . 89.5 p.: Gl a Mii Mer 97.5, 97. 98 106.5; s s 10f>. 105.5, 100.5. Ul Bol- kar 9i, or, 98." , 98.5: Rabassa 83.5 81. 88. 94.5; Ki r jojien 118.5, 118, 114.5, 1 00: Gorišek 86. 5, 90. ^9. 86.3; A n dre. (-a-ic niea 108. 113. 5, 112.3 P-. Haber> a tre r 99. 102, 108, 97 5; Tajner 03.5 , 110. 114. 106; Tir k »conen 114 p.. 113.5. 111. 5. 118.5 p.: Steine csrer 101. 103. 5, 104.5, 103; R eekna gel 119.3. 123. 5, 120. 1 23.5; Egircr 97, 101.3. 103 3. 99.5; Zida r 97. 98, 107.5. 108 Bleier 106. >, 113.5 , 1 14 p.. 114 Langus 98. 9 2. 103.3 104.3. domače pa Wagner iz enajstmetrovke in Buzek. Tekmo je sodil Bronkhorst (Nizozemska). Gostje so zmagali zasluženo, čeprav je bila igra v glavnem enakopravna. Toda Nemci so bili pred avstrijskimi vrati mnogo nevarnejši, zlasti pa Rahn in srednji napadalec Kraus. VZH. NEMČIJA : LUKSEMBURG 3:0 (3:0) Nogometna tekma med Vzhodno Nemčijo in Luksemburgom v Berlinu pred 50.000 gledalci se je končala z zmago domačih igralcev 3:0 (3:0). Madrid: Španija - Švica 2:2 morali presmučati dve razllfn! progi (6f»0 m). Po zelo razburljivih borbah v gosti megli, številnih odstopih in diskvalifikacijah le zanesljivo zmagal Ttalijan Gartner. Na cilj je prismučalo 27 tekmovalcev, 8 so jih diskvalificirali, medtem ko jih je 8 odstopilo med tekmo. REZULTATI: Gartner (T) 117 6, Fehranz (Avst) 123.3. Derganz (A) 131.fi, Gohn (Romunija) 132.1. Fun-ke (A) 133.9. Leitner (Zah. Nemčija) 136.5 itd. Zmagovalec v smuku Duvillard (Francija) Je bil n., najboljši Jugoslovan — Modrič — pa se je plasiral na 11. mesto. Ostali Jugoslovani so zasedli naslednja mesta: 13. Cop II., 24. Lebe in 25. Fanedl. SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU NASI OMAGALI TIK PRED FINALI V prijateljski nogometni tekmi je Slovan izgubil tekmo z Odredom B z rezuhnTom 1:7 (0:2). Kegljači mariborskega Branika so r zadnjem nastopu v Maribora za republiško prvenstvo podrli t srečanju z Lokomotivo (izven konkurence) 4728 kegljev. Najboljši posameznik je bil Antološ (L) — 830. V nadaljevanju svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Stockholmu je jugoslovanska ženska reprezentanca najprej premagala Poljsko 3:2. nakar je izgubila srečanje z enakim rezultatom proti reprezentanci Švedske. Končna razvrstitev na lestvici v I. skupini je naslednja: Romunija 8 (24:0), Koreja 7 (21:4), Jugoslavija 5 (17:13). Francija 5 (5:11), Švedska 5 (17:14), Poljska 3 (13:16). Irska 2 (7:20), Avstrija 1 (9:31) in Finska 0 (0:24). Med moškimi ekipami se je lz IV. skupine, v kateri je igrala tudi Jugoslavija plasirala v finale samo Madžarska, ki je osvojila 6 točk. Za njo so Jugoslavija 5. Avstrija 4. Anglija 3. Wales. Španija in Nizozemska po 2 in Libanon brez t^čke. Finalisti v moški konkurenci so torej: Kitajska, Japonska. CSR In Madžarska. STOCKHOLM. 10. marca. Jugoslovanski reprezentanci v namiznem tenisu sta danes zaključili nastop na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Moški so zasedle v IV. skupini drugo mesto za Madžarsko, ki Je premagala vse ostale ekipe, medtem ko je ženska reprezentanca, v svoji skupini, zasedla četrto mesto. Moška reprezentanca Jugoslavije je dopoldne premagala še reprezentanco Walesa 5:0. V skupnem plasmaju Je naša moška reprezentanca na V. do VIII. mestu. jugoslovanske igralke pa sl delijo 9. do 12. mesto. S TUJEGA SO VESTI da je ameriški plavalec Ali Wig„ gins v Mineapolisu dosegel nov svetovni rekord na 100 y z me* tuljčkom v času 54.3; »Prav, morda viski s sodo,« je rekel gospod Kennedy, da bi jo zadovoljil. Tako je moral Allen naročiti viski, a ona ni mirovala vse dotlej, dokler ga ni boy na pladnju prinesel; a nato ni pustila Allenu, da bi prijel za kozarec ali za led, marveč je morala vse sama pripraviti. Šele ko je bil gospod Kennedy postrežen, ko je postavila kraj njega majhno mizico in je vse v redu postavila nanjo in ko ga je videla s kozarcem v roki, se je umirila. Čakala je stoje in zaskrbljena, dokler ni naredil prvi požirek. »Je dobro?« »Odlično,« je odvrnil prisrčno, želeč ji povedati nekaj, s čemer bi jo razveselil. »Sedaj pa sedite, mila, in si počijte. Rad bi vas slišal govoriti. Rad bi zvedel, kako ravna z vami moj sin. Naj samo slišim, da ne ravna lepo z vami!« »Sedi, Josui,« je ukazal Allen. Takoj je sedla, ne da bi ugovarjala; njeno ljubko, malo telo je bilo še zmeraj napeto, a gledala je zdaj enega zdaj drugega. »Te vselej tako razvaja?« je gospod Kennedy vprašal svojega sina. 1 »Takšna mora biti žena po japonskih nazorih,« je rekel Allen smehljaje. »Čudoviti ljudje so to,« je rekel njegov oče. Nato se je spomnil. Dolga navada je naredila, da je lahko pozabil vse, kar je bilo žalostno, ali težko, ali neprijetno, in za trenutek je bil vse to tudi sedaj pozabil. Kajpak ni mogel govoriti pred tem malim bitjem. To bi ji strlo srce, kar se pa ne sme zgoditi. On in Allen morata razmisliti, kaj je treba storiti. Pomagati mora svojemu sinu, da bo storil tako, kot je prav. A kaj je pravzaprav prav? Zresnil se je in Josui, ki je takoj zapažala razpoloženje svojih najbližjih, je pogledala Allena in se znovič zbala. Zaželela si je, da bi znal govoriti japonski, kajti potem bi lahko vprašala, kaj je zagrešila. Ni je gledal, a tedaj nenadoma ni mogla več prenesti tišine in očetovega skorajda žalostnega pogleda, ki ni bil uperjen niti vanjo niti v Allena, marveč v kozarec, v preprogo pri njegovih nogah in v okno. Prikradla se je k Allenu in mu položila roko na ramo. »Sem mar kaj pogrešila?« je vprašala šepetaje. »Ne, kajpak, da nisi,« je rekel Allen z običajnim glasom. »Mislim pa, da bi oče rad govoril z mano na samem, Josui. Kaj, ko bi šla v drugo sobo?« Takoj je vedela, da nekaj ni v redu, toda bila je poslušna kakor otrok. Odšla je do vrat spalnice, jih odprla, vstopila in jih zatem neslišno zaprla za sabo. Gospod Kennedy je tedaj vedel, da mora priti s stvarjo na dan. Ni bilo izhoda. Odložil je kozarec. »Sin, s slabimi, zelo slabimi novicami prihajam.« Allen je čakal, ne da bi odgovoril. »Ti naj raje povem kar naravnost?« je gospod Kennedy vprašal. »Seveda, oče.« »Šem si mislil, da boš tako odgovoril.« Nagnil se je naprej v fotelju in se s komolci oprl na kolena, da so mu velike, nežne roke visele med njimi. Sklenil je roke in vil s prsti. »Sin, mislim, da ima tvoja mati prav. Tvoj zakon ni zakonit.« »Kaj misliš s tem?« je Allen vprašal. »Ni zakonit v naši državi,« je odgovoril njegov oče s težavo. »Obstoji star zakon, ki zabranjuje zakon med različnimi rasami. Mama je to na neki način izvedela. Domnevam, da je kaka gospa, s katerimi se druži, kje čula zanj. Morebiti je vedela zanj že prej, a tega ne verjamem.« »Ta stari zakon je bil namenjen črncem,« je rekel Allen hladno. »Res je,« je rekel njegov oče. Strašno se je potil In velike potne kaplje so mu stale na visokem čelu in mu mimo ušes polzele po licih. »Toda zdi se — oprosti mi, sin ■— da se tiče vsakogar, ki ni belec.« ~ »Kdo pravi to?« »Vprašal sem Bamcrofta Haynesa in on mi je rekel, da je tako.« Vstal je ter stopil k oknu in obstal tam, zreč venkaj, da bi lahko Allen nekaj minut vse sam razmislil. »Ne moreva živeti v tej državi,« je rekel Allen. »Kajpak, da ne,« se je obrnil gospod Kennedy k njemu, olajšan, ko je slišal, da njegov sin tako govori. »Iti morata v drugo državo in se tam civilno poročiti. Potem bo vse v redu. Seveda, ako si prepričan, kaj hočeš.« »Zakaj praviš, ako sem prepričan?« je vprašal Allen. Nenadoma je bil jezen na očeta, užaljen, da dvomi vanj. Gospod Kennedy je mimo odgovoril: »Sam najbolje veš, kaj hočeš, sin. Kar tako sem vprašal.« »Brez dvoma bova odšla v drugo državo,« je nadaljeval Allen z istim jeznim glasom. »Odšla bova v New York. Tam si bom poiskal službo. Lahko poveš mami, da me ne bo nikoli več domov.« »Nič kaj takega ji ne bom rekel,« je odgovoril gospod Kennedy karajoče. Zopet je sedel in dvignil kozarec, ga do polovice izpraznil in ga zopet odložil. »Mislim, da ni prav, ako sploh pomisliš na kaj takega. Upam, da boš prihajal često domov. Si njen edinec.« »Ona ne ravna z mano kakor z edincem,« je odbil. »Sedaj se vedeš otročje,« je rekel oče. »Rekel bi, da te ima še preveč rada. Ne more se ločiti od tebe in ravno v tem je zlo. Še zmeraj te smatra za del sebe. Ne gre le za tvojo srečo, marveč za vse njeno življenje, kajti v njem ji ti pomeniš vse. Ko je spoznala, da več ne bo mogla imeti otrok, sem mislil, da bo umrla od žalosti. Mislil sem, da ne bo mogla tega nikoli preboleti. Držal sem jo v naročju vso noč, sedeč na tistem starem fotelju v moji sobi. Nobeden od naju ni mogel spatL Mislim, da bogu tega ni mogla nikdar odpustiti*