Ljubljana, sobota, 23. avgusta 1954 PROLETARCI VSEH DE2EL ZDRU2ITE SE1 OfiSfll IZDAJI »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA B. OKTOBRA 19H // MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK, OD OSVOBODITVE DO 1. JUL. 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Leto XX. Stev. 205 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR * List Izhaja vsak dan razen Petka. // Cena 10 dinarjev ALI BO MENDES-FRANCE VZDRŽAL PRITISK FRANCOSKEGA PARLAMENTA? Negotovost ob začetku zgodovinske debate o EOS stalnega dopisnika »Borbe«) Pariz, 27. avg. Jutri bodo v francoski skupščini začeli zgodo-'tasko debato o EOS, ki jo že mesecev odlagajo iz dneva v ?an, čeprav so bili malone ves “čas v vladi pristaši evropske manj strnjena bloka — v blok Odložitev bi pomenila ne-pristešev In blok nasprotnikov zaupnico Menctes - Franceu 2e nocoj, po zadnji vladni seji i Tudi temu najnovejšemu pred-pred debato, bo znano, ali bo! logu ne kaže, da bo prodrl. Pač vlada nastopila pred skupščino v! pa je za Mendes-Francea veliko polni sestavi, prepuščajoč mini-j nevarnejši kot prvi predlog. Z °Jske: Antoin Pinay — leto dni, strom, da se sami opredele, ali j njim izražajo nezaupnico pred-j en^ Mayer skoraj šest mesecev okrnjena, brez štirih ali celo pe- i sedniku vlade, ker naj ne bi bil Joseph Laniel leto dni. Začen- tih pristašev EOS, nemara pa tu- | iskreno zastopal njenih koristi, 'od Roberta Schumana, ki je di s kolektivnim odstopom. V tem j V primeru, da bi nasprotoval od-f°°udnik in podpisnik pariškega primeru bi se Mendžs-France i laganju debate, a bi z glasova-Porazuma, pa do Georgesa Bi- znašel sredi debate sam samcat i njem predlog sprejeli, bi moral ^Ulta, so imeli resor zunanjega v vladnih klopeh. j Mendes-France odstopiti. Ce bodo 1 pa predlog zavrnili, se bo znašel Glavni štab pristašev EOS v takšnem položaju, da bo moral n .• 1 j l i sprejeti glasove kominformovcev. za odložitev debate j Nasprotniki EOS malo bolj Glavni štab pristašev EOS se mimo pričakujejo začetek debate, je sestal sinoči pri predsedniku i Toda socialisti, ki nasprotujejo s« . narodnega republikanskega giba- , EOS — to skupino vodita Jules u pri javljenih govornikov naj Robertu Lecoeuru. Razen I Moch in Daniel Mayer, stoje pred — dilemo, ali naj slede svojemu pre- pričanju, ki jih sili, da zavrnejo ratifikacijo, ali strankarski di- irdstrstva stalno v rokah na-°dni republikanci, člani ene iz-najmočnejših strank v fran-°ski narodni skupščini, ki je ■“'rati tudi najbolj strnjena sku-Pma pristašev EOS , V debato, ki bo trajala štiri. Roberta Schumana so bili navzoči, bodo posegli roditelji vseh 5i Renš Mayer (radikalec), Ge-P°litičnih strank in še mnogi I ra>*d Jacques (socialist), Paul Re-r^gi govorniki. Doslej se jih je naud in Antoin Pinay (neodvis-Prijaviio 50. ina)- Ni dvoma, da so pristaši , Po obsegu in pomenu po silah, | EOS, ko so proučevali razpolo-” .Uh bo ena kakor druga stran i ^en.1e skupščine, spoznali, da je Poslala v boj, katerega izid je a°cela negotov, da bi dosegla nosti, da bi bil pakt ratificiran ®vojo zmago, bo ta debata kot na- Prvi predlog, naj bi debato odlo-Ppvedujejo, brez primere v leto- ] ki so Sa že predložili skupkih francoske skupščine. ščini, je bil videti neprepričljiv Kot je navada, bodo debato tudi njegovim tvorcem, ker je *®čeli s poročili odborov za zu- temeljil na trditvi, da »predseduje zadeve, za narodno obram- vlade ni dovolj jasno pouda- ri finance, dežele Francoske r^> kakšni so njegovi nameni in ynije, industrijo in pravosodje, stališče nasproti nemški oboro-Vseh teh poročilih predlagajo žitvl v primeru, ko bi ratifika-^Vrnitev sporazuma o EOS. ^endfcs-France bi se utegnil Zn«jti sam v vladnih klopeh p Predsednik vlade Mendžs-^rance bi moral, kot je parlamentarna praksa v francoski ^Upščini, poseči v debato v netijo, sciplini, ki jim nalaga, naj ratifikacijo v nasprotju s svojim prepričanjem sprejmejo. Izvršni odbor socialistične stranke je že iG le malo ali skoraj nobene mož-; označil stališče Julesa Mocha v j .. . - ■. — 'odboru za zunanje zadeve za »upor zoper sklepe treh kongresov«. Niti Moch, niti Daniel Mayer, niti drugi, ki je njih število naraslo na 30, morda pa tudi na več, se ne bodo uklonili Izvršnemu odboru. To utegne povzročiti razkol v stranki. Ali ima Mendfes-France alternativo za EOS Nobena stran ne bo popustila, cijo zavrnili«. Ta očitek, čeprav trenutno upravičen, vseeno ni dovolj prepričljiv, ker ga lahko . . izpodbije Mendes-France med kar priča o tem, kako so se od-debato, ko bo razlagal svoje sta- j nosi v francoski skupščini, zlasti lišče in namene. Kaže, da je bil med socialisti zaostrili v zvezi z včeraj na sestanku pristašev EOS vprašanjem, o katerem bodo jutri sprožen nov predlog, ki prav ta- začeli splošno debato. Mendžs-ko teži za odlaganje debate. France bo prav gotovo odklonil se pravi, drugi dan. Kaj Schuman, Plnay, Mayer In R*- odlaganje debate, kar terjajo /J0 kasneje storil, kako bo vplival naud sodijo, da vse možnosti za francoski pristaši EOS in po-p razvoj debate, je odvisno od sporazum šestih ministrov v Bru- sredno Spaak s svojim novim ali e8a, kako se bo že danes začel siju še niso izčrpane. Zato so malo spremenjenim besedilom de-^2 vij ati položaj tako v okviru predlagali, naj bi debato odložili, klaracije petih ministrov. Toda vlade kot med parlamentarnimi razgovore s predstavnikom osta- čeprav bo skupščina vztrajala na ?kupinami, ki se bodo jutri po- lih petih držav EOS pa nadalje- tem, naj debato nadaljujejo, je še lavile, razdeljene v dva bolj ali vali in sicer sredi septembra. vedno veliko vprašanje, kaj bo IZJAVA TURSKEGA VELEPOSLANIKA AGAH AKSELA Pomen državniškega obiska ^rspektive za nadaljnje poglabljanje zavezniških političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov s Turčijo in Grčijo p Beograd, 27. avg. (Jugopress). prihodom predsednika tur-republike v Jugoslavijo je Urški veleposlanik v Beogradu j*8ah Aksel izrazil diplomatske-uredniku Jugopressa svoje r*aovoljstvo s sedanjim stanjem ar>osov med obema državama. »Ta obisk je velikega pome-i*' je dejal veleposlanik Aksel, n??t sta bila pomembna tudi Piska N j. eksc. predsednika Tita Britanska delegacija za zasedanje OZN . ioju/on, 27. avg. (Tanjug). nsko zunanje ministrstvo je Javii0 IX Bri-ob- danes seznam delegatov na , rednem zasedanju Generalne jKllPščine OZN, ki se bo začelo 21. J^Ptembra. Delegacijo vodi zunanji 'nister Eden, razen tega so na se arnu ge minister brez listnice v preign Officeu Selwin Lloyd, ml* . 's*er brez listnice Pearson Dixon jJ1 Predsednica posvetovalnega od-0r,a konservativne ženske organi-^cije gospa VValter Elliot. Določe-„ Je tudi pet namestnikov delegatov. ... ^eprav je Eden na čelu delega-. Je. to še ne pomeni, da bo odpori v New York. Vremenska napoved ^v!yrcmenska napoved za soboto 28. . v Jutranjih urah ie pre-V ,, , Ol5la4no z meglo po kotlinah. C« i 1,1 de,u manjSe padavine, do v, ,n hnflo nastopile razlasnltve žno 'epega vremena Tempe-a0 ,,a Ponofil med e ln 12, podnevi Ceizlj'a na Primorskem do 25 stopinj v Turčiji in Grčiji«. Sprejema bila že vzpostavljena Zveza no-predsednika Tita v Grčiji in Tur- vinarjev naših treh držav, prl-čijl najbolje pričata o tem, da pravljamo ta tudi ustanovitev dajejo ti obiski pečat našemu so- j zveze ekonomistov balkanskega delovanju. Prepričan sem, da bo j inštituta itd.« sprejem, ki ga vaša gostoljubna, | Veleposlanik Aksel je na kon- Mendčs-France predlagal v zameno za EOS. Nastopiti mora namreč s pozitivnim predlogom. Ne more dopustiti, da bi to vprašanje viselo v zraku. V tem primeru bi se skupščina, kateri bi bilo prepuščeno, da izbira med oboroženo, toda kolikor toliko kontrolirano Nemčijo v okviru EOS, ln oboroženo, toda suvereno Nemčijo, kaj lahko spričo te alternative opredelila za »manjše zlo« — za EOS. Kakšna bo ta rešitev, ki jo bo Mendžs-France ob zaključku debate predlagal skupščini, še nihče ne more reči. Dejstvo, da bo nastopil pred skupščino, priča o tem, da ima to rešitev že v žepu. Toda politični opazovalci v Franclji so precej skeptični glede Mendšs - Franceovega položaja. »EOS utegne pokopati še eno vlado«, piše »Monde«, ki sicer ne skriva svoje naklonjenosti Mendžs-Franceu. Bogdan Pesič Kamniška Bistrica Je eden najprivlačnejših letoviških krajev, od koder vodijo npta na vse vrhove Kamniških planin. (Kako se razvija turizem v kamniški okolici — beri na 4. strani.) OBISK PREDSEDNIKA MEDNARODNE ODVETNIŠKE UNIJE Šridara Nehru pri predsedniku Titu Tiskovna konferenca v Beogradu ■— Dr. Nehru je p nic Jugoslavije, naj pošlje svojo dele ovabjl Zvezo advokatskih zbor-egacijo v Indijo Beograd, 27. avg. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je »prejel v Belem dvoru predsednika Zveze odvetniških zbornic Indije in častnega predsednika Mednarodne odvetniške unije dr. S. Nehruja. Sprejemu je prisostvoval podpredsednik Zveze odvetniških zbornic FLRJ Nikola Vojvodič. Častni predsednik Med narod- močan vtis, ko je nedavno obiskane zveze advokatov dr. Sridara la Jugoslavijo.« Nehru ln njegova soproga, odvet- Dr. Nehru in njegova soproga nica Raj Dulari, sta Izjavila danes : sta Izrazila veliko hvaležnost za na tiskovni konferenci, da sta topel sprejem, ki so jima ga priželo srečna, ker ju je doletela redili v Kumrovcu, Zagrebu, To-čast, da lahko v imenu advoka- poli, Mladenovcu in Arandjelov-tov Indije in vsega sveta pozdra- cu, prav tako pa tudi v Zvezi vita jugoslovanske narode. »Po izmenjavi gledišč z ugled-! nimi jugoslovanskimi osebnostmi,« je dejal med drugim dr. Nehru, »smo prepričani, da imata Jugoslavija in Indija podobne probleme in podobne rešitve zanje, temelječe na resnični demokraciji. Nam bo vaše izkustvo močno koristilo. Indija in Jugoslavija imata skupno nalogo do Združenih narodov, zunaj OZN pa želimo, da bi Jugoslavija in Indija skupaj stopali k boljši pri- j bodnostl.« Dr. Nehru in njegova soproga sta zatem govorila o svojih vtisih sprejema • pri predsedniku republike Josipu Brozu-Titu. »Predsednik Tito naju je zelo prisrčno sprejel,« je dejal dr. Nehru, »in zelo prijetno nama je odvetniških zbornic. Dr. Nehru je na koncu dejal, da jima je močno všeč, ker sta spoznala pravni sistem naše države ln duha zakonodaje v Jugoslaviji, v kateri temelji pravni sistem na globokem humanizmu. Dr. Nehru je povabil Zvezo advokatskih zbornic Jugoslavije, naj pošlje svojo delegacijo v In- s perečimi pravnimi problemi Indije in izmenjala svoje izkušnje z indijskimi advokati. Indijo je doslej obiskalo šest delegacij advokatov ln pravnikov iz raznih držav. Poljska ponudba Franciji Pariz, 27. avg, (AFP). Poljski veleposlanik v Parizu je izročil 25. avgusta v imenu svoje vlade državnemu tajniku za zunanje zadeve De Beaumontu noto, v kateri Franciji predlagajo sklenitev pogodbe o zvezi ln medsebojni pomoči. V pooblaščenih krogih izjavljajo v zvezi s tem, da bo francoska vlada odgovorila na poljsko noto, vendar bodo odgovor objavili šele, ko ga bodo izročili poljski vladi. V omenjenih krogih pripominjajo samo toliko, da poljski predlog ni takšne narave, da bi lahko uredil mednarodna vprašanja in da ne ustreza dijo, kjer bi se le-ta seznanila nikakršni dejanski možnosti. KONFERENCA MEDPARLAMENTARNE UNIJE Otvoritev na Dunaju Kancler Raab je v otvoritvenem govoru zahteval svobodo in neodvisnost za avstrijski narod prijateljska Ln zavezniška država | cu ponovno poudaril pomen oseb- bilo, ko sva zvedela, da vaš pred- Dunaj, 27. avg. (AFP). Pred-pripravlja našemu predsedniku, i nih stikov najvišjih državnikov sednik zelo dobro pozna proble- sednik avstrijske republike Theo- še bolj utrdil naše sodelovanje, i za razvoj trojnega sodelovanja in me Indije, kar naju ne presene- dor Komer jei danes svečano zada bo ostal v spominu ljudskih! za odnose med balkanskimi na- ča, saj je to na najino sorodnico čel 43. konferenco Medparlamen rodi. gospo Vidjajo Pandit napravilo tame unije v navzočnosti 350 de- množic naših držav ln ustvaril še trdnejšo podlago za razvoj mednarodnih odnosov v prihodnosti.« Turški veleposlanik je posvetil v svoji izjavi posebno pozornost dosedanjemu razvoju tur-ško-jugoslovanskih odnosov. Poudaril je, da zadostuje pogled na kratko razdobje zadnjih dveh let, da bi se prepričali, kako ogromni uspehi so bili v tako kratkem času doseženi. »Nenehno poglabljanje odnosov na vseh toriščih, na političnem, vojaškem, gospodarskem in kulturnem,« je nadaljeval veleposlanik g. Aksel, »je bilo kronano s podpisom blejske pogodbe o zvezi treh balkanskih držav. Pričakujem, da se bodo tl odnosi še nadalje razvijali v korist naših narodov, njihove varnosti in miroljubnega razvoja.« V tem smislu je turški veleposlanik Izrazil prepričanje, da so perspektive za razširitev medsebojnih odnosov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. »V okviru organizacije stalnega balkanskega sveta, ki ga določa blejska pogodba, ln balkanske posvetovalne skupščine, ki nastaja, kakor tudi preko dru- »MATAJUR« O POLOŽAJU V BENEŠKI SLOVENIJI ŠOVINISTIČNO NASILJE NAD SLOVENCI Razmere v slovenskih vaseh Nadiške, Terske in Rezijske^ doline ter v gc Čedadom in Tarčentom postavljajo na laž italijanski^ tisk, ki trdi, da Slovenci v Italiji najširše svoboščine orah nad uživajo Trst, 27. avg. (Tanjug). Glasilo' beneških Slovencev »Matajur« zahteva v svoji zadnji številki, naj italijanska vlada naposled le spremeni dosedanjo politiko do 10.000 Slovencev, ki žive v teh krajih. »Beneška Slovenija«, piše časnik, »šteje 10.000 prebivalcev, ki govore slovenščino in ki žive v slovenskih Vaseh Nadiške, Terske in Rezipske doline ter v gorah nad Cedadofn in Tarčentom. 2e med narodnoosvobodilno vojno so ti ljudje zaman zahtevali svoje pravice do šol v ma terinščini in do vzgoje svojih otrok v lastni družinski tradiciji. Prebivalstvu Beneške Slovenije ne prizna I 10.000 Slovencev, pa tudi ne ena vajo niti najosnovnejših pravic ter na vse načine raznarodujejo vasi širše svoboščine in veliko državno pomoč«. »Matajur« poudarja, da v šestnajstih občinah Beneške Slovenije ni nobene slovenske osnovne šole, prebivalci pa se morajo izseljevati v druge države, če nočejo doma umreti od lakote. Odgovorne oblasti ne spoštujejo celo italijanske ustave, ki predvideva avtonomijo za Furlanijo in za kr*je, v katerih živi gih organov sodelovanja, so dane . , izredne možnosti za splošno kre- »n naselja. Vse to se dogaja v času, pitev medsebojnih vezi. čeprav ko beremo v italijanskem tisku, da te organe šele ustanavljamo, 1e I uživajo v Italiji živeči Slovenci naj- kopravnosti vseh državljanov ne oziraje se na jezik. Časnik opisuje šovinistično nasilje nad Slovenci, pri čemer poudarja, da še zmeraj obstajajo in delujejo trikoloristične tolpe, ki so jih oblasti dolga leta podpirale in jih vodijo ljudje, ki so zavzemali odgovorna mesU v državni upravi. »Pri nas ni moč brati nobenega slovenskega časnika, ne da bi imeli pri tem neprilike. Pri nas še zmeraj opaziš voditelje trikoloristov, ki žele dokazati, da je pri nas ognjišče protiitalijanstva samo, da bi imeli izgovor za delovanje proti nam«, piše »Matajur«. »Vse kar hočejo dokazati naši nasprotniki,« pravi na koncu časnik, »je samo ribarjenje v kalnem in je naperjeno ne lc proti našemu ljudstvu marveč tudi proti koristim Italije, ki naj bi čutila potrebo, da vlada v obmejnih krajih Italije vzdušje medsebojnega spoštovanja in sodelovanja med tukaj živečimi narodi«. • legatov iz 37 držav. Po K5rnerjevem pozdravnem govoru so konferenco pozdravili kancler Julius Raab, predsednik avstrijskega parlamenta dr. Feliks Hurdes in predstavnik OZN Georges Picot. Popoldne ob treh se je začela plenarna seja konference. V svojem govoru na svečani seji je avstrijski kancler Raab poudaril, da je Avstrija po desetih letih po zaključku vojne še vedno pod okupacijo štirih za-. vezniških držav. Poudaril je nadalje, da ni bila izpolnjena obljuba iz moskovske deklaracije, izdane 1943., ki predvideva neodvisnost Avstrije. Kancler Raab je na koncu naglasil, da bodo avstrijski državniki še nadalje zahtevali za Avstrijo svobodo in neodvisnost. Na konferenci sodelujejo tudi jugoslovanski delegati Skrivališče orožja v Trstu Trst, 27. avg. (Tanjug). V posebnem skrivališču nekega skladišča v starem delu tržaškega pristanišča so našli kakih 40 zabojev različnega orožja in streliva. To skrivno skladišče, eno največjih, ki so jih po vojni našli v Trstu, je odkrila skupina zidarjev. Zidarji so našli izredno dobro ohranjeno orožje in strelivo angleškega in ameriškega izvora. Policija ni hotela davi ničesar povedati o ! odkritem skrivališču. DELO ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Bistveni'SO ukrepi za krepitev družbene dejavnosti v zarodkih komun Ljubljana, 27. avgusta Odbor za organizacijo oblasti In uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS je že aprila letos imenoval poseben pododbor za proučitev stanja in razmejitve pristojnosti pri občinskih ln okrajnih ljudskih odborih. Z Izbiro tega problema za proučevanje Je Odbor dobro zadel, ker pomeni obravnavanje te problematike nedvomno hkrati pomemben prispevek k razpravi o nastajajočih komunah. Na četrtkovi seji so ljudski poslanci, ki so delovali v pododboru, poročali Odboru o svojih ugotovitvah. Poslanec Jakob 2en je uvodoma poudaril, da je pododbor proučeval sedanje stanje ljudskih odborov. Dejal je, da številne občine ne napredujejo dovolj v smeri samoupravljanja, temveč da so se mnogi okrajni odbori celo okrepili. Zbori volivcev so se bolj uveljavili predvsem v mestih (n. pr. v Mariboru) in v mestnih občinah, medtem ko v občinah, ki knajo manj pristojnosti, ker si te še pridržuje okraj, ne čutijo dovolj osnove za večje uveljavljanje zborov volivcev. Ustvarjena sredstva se stekajo v glavnem na okrajih, ki potem določajo odstotek participacije občinam, predvsem pri kmečki dohodnini kot vzpodbudo za izterjavo davkov, medtem ko so občine navadno zelo malo ali pa nekatere celo nič udeležene pri dobičku podjetij ter zato tudi niso materialno dovolj zainteresirane za uspeh teh podjetij. Ponekod so primeri, da so dali nekdanje krajevno podjetje v zadružne roke, da bi na ta način več sredstev ostalo v občini. Vendar nekateri vodilni funkcionarji v posameznih občinah napačno razumevajo rešitev tega vprašanja, ko smatrajo, da gre predvsem za to, da bi občina dobila od okraja več materialnih sredstev, ne pa večje pristojnosti. Na mnogih okrajnih ljudskih odborih pa še ne razpravljajo o tem, katere pristojnosti bi že kazalo prenesti na občine, čeprav marsikje razmere to že zahtevajo. Poslanec Ignac Voljč je govoril o tem, da Igrajo vaški odbori zlasti v nekaterih večjih občinah pomembno vlogo ter občine predvsem pri reševanju gospodarskih vprašanj ne sprejemajo sklepov mimo vaških odborov. Ko je tov. Voljč govoril o zahtevah nekaterih občin po večjih pristojnostih, je dejal, da so primeri, ko na vsaki seji občinskega spodarskega sveta. Po drugi strani pa se okraj preveč vmešava v delo LOMO Črnomelj, katerega s tem dezinteresira, zaradi česar LOMO teži za tem, da zvrne kako svojo nalogo na okraj. Hkrati Je okraj vzbudil nezadovoljstvo metliške občine, ker Je n. pr. brez zadostnega tolmačenja ln utemeljitve ustavil gradnjo tamkajšnje tovarne. Poslanec Janez Petrovič Je govoril o tem, da nekateri okraji delijo sredstva občinam (n. pr. za elektrifikacijo) brez premišljenega načrta. Cesto se zgodi tudi to, da deli okraj ta sredstva mimo občinskih odborov, n. pr. elektri-fikacljskim in drugim odborom. KAKO OKREPITI SEDANJE OBČINE Ljudski poslanec Vinko Hafner Je dejal, da ni moč krepiti samoupravnosti občin, ne da bi Jim hkrati omogočili tudi to, da bi prišle do večjih finančnih sredstev. Občine naj bi bile Izdatneje udeležene pri dobičku podjetij, da bi bolj skrbele za razvoj teh podjetij. To stvar zakon že omogoča, vendar Je okraji ne uresničujejo. Tudi z uvedbo dopolnilne dohodnine, ki bi Jo pobirale občine, bi bilo mnogo storjenega. Kmetje bi na ta način bolj čutili, da dajejo sredstva tudi za občino in bi zato imeli tudi drugačen odnos do krajevne skupnosti, medtem ko zdaj mnogi kmetje mislijo, da gre vse na okraj, pozabljajo pa, da jim okraj vrača precejšen del teh sredstev nazaj v obliki sredstev za šole itd. Dalje Je tov. Hafner dejal, da gre pri prenašanju pristojnosti na občine tudi za kadrovsko vprašanje, za to, da dobijo tudi občine boljši kader. Potrebna je tudi načelna odločitev, kakšne pristojnosti naj se prenesejo na občine In na katere občine, pri ljudskega odbora razpravljajo o ^erT}e^ *ov- Hafner predlagal tem, da so poslali ta ali ta pred lot okraju, ki pa Je o njem po svojt odločil. Pri tem se pojavljajo tudi negativne težnje, ko se potegujejo nekateri občinski funkcionarji ponekod za absolutne pravice glede davkov, s čemer bi radi zmanjšali obveznosti občine do skupnosti. Po drugi strani pa nekateri okraji, preobremenjeni z operativnimi nalogami, zelo površno sprejemajo nekatere sklepe, ki pa so za to in ono občino ali podjetje silno pomembni. Tov. Voljč je sodil, da bi okrajni ljudski odbori že lahko prenesli več pristojnosti na občine. Poslanec Tone Zupančič Je dejal, da okrajni centralizem zmanjšuje iniciativo občin. Tudi tov. Zupančič se je zavzel za čim-prejšen prenos nekaterih pristojnosti na občine, vendar je pri tem poudaril, da bodo občine morale čutiti, da dobivajo z večjimi pravicami tudi večje dolžnosti. Poslanec Stane Vrečko je poudaril, da je v vseh okrajih čutiti, da še nimajo statutov ter zato često ne vedo, kaj spada v njihovo pristojnost, pri čemer Je opozoril na primere v črnomelj-skem okraju. Gospodarski svet tega okraja Ima v nekaterih primerih preveč pristojnosti. Okrajni ljudski odbor mu je povsem prepustil dodeljevanje sredstev ob- -------------- . ____________________ člnam za komunalno dejavnost, roč j ih, o čemer sta razpravljala kar je prevelika pristojnost go-lše Vinko Hafner in Vlado Krivic. naslednje: Mestne občine s posebnimi pravicami naj povsem uveljavijo svojo samostojnost. Določiti Je treba tip občin, ki imajo perspektivo, da se bodo razvile v komune, zaradi česar naj dobe pristojnosti, kakršne imajo mestne občine s posebnimi pravicami. Razen tega Je treba določiti Se tip občin, ki nimajo perspektive, da bi se razvile v komune, vendar jih ne bo moč še kmaiu ukiniti. Tudi te vrste občine naj bi dobile nekatere pristojnosti (zlasti glede socialnega skrbstva, obrti, gostinstva, trgovine na drobno itd.) ter potrebna sredstva In nekaj kadra. Poslanec Mirko Zlatnar je opozoril, da že nekoliko škoduje, ker sodeluje v razpravah o občinah, okrajih ln nastajajočih komunah preozek krog ljudi ter da bi bilo treba o teh problemih začeti razpravljati v širših aktivih o občinah, zlasti še, ker ponekod (n. pr. v kranjskem In radovljiškem okraju) stvari že dozorevajo. Z MEHANIČNIM PRENAŠANJEM PRISTOJNOSTI Z OKRAJEV NA OBČINE BI LAHKO VF,C ŠKODILI KOT KORISTILI Poslanec Tone Zupančič Je opozoril na problematiko bodočih komun v izključno kmečkih pod- Volivci imajo besedo Ob razpravah o družbenem planu za mesto Ljubljana Ljubljana, 27. avgusta Ko smo sprejemali družbeni ptan a letošnje leto, Je bilo slišati med volivci precej upravičene kritike. Du bi »ekspedlt.lv-neje« reševali gospodarske probleme In »hitreje« z^ell izvajati družbeni plan, Je namreč MLO sprejel dru" 'ni plan. ne dl bi o tem poprej razpravljali na zborih volivcev. Ko pa so pozneje že sprejeti družbeni plan samo pojasnjevali na zborih, so volivci povečini obsojali tak nedemokra-tiče- postopek MLO. Kot jr videti, so zahteve volivcev dosegle svoj namen. Na seji MLO, ki je bila pred kratkim so rnn vljali o rebalansu družb mega plana za letošnje leto, Ugotovili so razveseljivo dejstvo, dn so zlasti gospodarska p. ljetja v i*. '-i polletju dosegla mnogo 'e*1| dohodek in hkrati fudi dobiček. Skupno ost-ne Mestnemu ljudskemu odboru iz prvega polletja čistega dohod' Po tej razpravi je predsednik Odbora tov. Vlado Krivic še poudaril osnovne ugotovitve razprave. Dejal je, da sedanji okraji ponekod že ovirajo nadaljnji razvoj družbenih odnosov in s tem seveda tudi proizvajalnih sil. Odnosi med industrijskimi središči in okraji že narekujejo novo rešitev, vendar ne predvsem v pogledu teritorialnih sprememb (ki ponekod morda niti ne bodo potrebne). Prav tako tudi ni glavno vprašanje prenos pristojnosti, marveč Je važna predvsem krepitev gospodarstva. Bistvo problema je v taki razporeditvi pristojnosti, ki bo pomagala razvijati družbene odnose in zagotavljala večjo družbeno aktivnost. Pri tem, ko govorimo, da sedanji okraj ne ustreza več dozorelim razmeram, pa Je treba še posebno poudariti, da tudi sedanje občine več ne ustrezajo. Družbenemu razvoju bi storili slabo uslugo, če bi smatrali, da stvar lahko rešujemo z mehaničnim prenašanjem pristojnosti iz okrajev na občine, izmed katerih so številne majhne, gospodarsko Šibke in kadrovsko siromašne ter zato ne bi bile sposobne mehanično prevzeti in ursenlčevatl novih dolžnosti. Jasno se Je treba zavedati, da nekatere razvitejše občine potrebujejo večje pristojnosti, če bodo te zagotovile boljše gospodarjenje in hitrejše reševanje upravnih poslov. Budni pa moramo biti ob nekaterih partlkularkstlčnih težnjah v nekaterih občinah, ki- to, da se občina znebi nekaterih družbenih obveznostL Zelo važno je to, da sprostimo na področjih sedanjih oziroma bodočih občin vse neizkoriščene rezerve, ki bi takoj lahko prispevale k razvoju. Krepkejše se je treba zavzeti za ustrezno participacijo občin na dobičkih podjetij, kar zakon že priporoča, okraji pa večinoma Se ne upoštevajo. Marsikje bodisi zaradi nerazumevanja, bodisi zaradi partikularističnih teženj skušajo v razpravah zmanjševati vlogo sedanjega oziroma bodočega Okraja. Stremeti pa Je treba za tem, da bosta imela večjo vlogo i občina i okraj. Ta njuna vloga se bo hkrati seveda spremenila, toda ne predvsem glede teritorija, temveč po funkciji. Bodoči okraj bo Imel važno gospodarsko in re-gulatorno funkcijo ter bo v njem ostalo težišče gospodarskih poslov, ki so skupni za vse občine. Glede neposrednega reševanja teh vprašanj pa bo pripadla večja vloga bodoči občini. Tudi tov. Krivic se je zavzel za Mrše razpravljanje o teh problemih ter dejal, da je to med drugim tudi stvar organizacij SZDL, klubov poslancev in odbornikov itd. Odbor je sprejel predlog tovariša Krivica, da se pošlje Ljudski skupščini priporočilo, naj bi okraji sestavili prve osnutke okrajnih stautov, ker bi to pospešilo kon- Predalei smo že od Cicerono-oih čusoo, ko je bilo še v veljavi suženjstvo, da bi lahko naše sedanje zadeve primerjali z ukrepi in potrebami tistih časov, rudi advokatura ne more imeti ne po svojem bistvu, ne po nalogi, ki ji jo določa zakon o advokaturi, za cili govorništva, kakor bi človek sklepal iz pisma, objavljenega nedavno v *Borbic. Primerjati sedanje potrebe in čas, v katerem živimo, s potrebami in časom iz Ciceronovih časov in govoriti pro domo sua, toda brez pravilnega razumevanja sedanje družbene stvarnosti, pomeni zaostajati za celih 20 stoletij. To velja tembolj, ker je veljalo govorili »pro domo sita« svojčas za nedostojno. Če nič drugega, je treba svoje osebne zadeve nekako urediti in spraviti v sklad z družbenimi koristmi. Mirno lahko rečemo, da bi javnost osupnila, če bi bila obveščena, da nekateri mladi in povsem zdravi upokojenci prejemajo razmeroma lepe pokojnine, ukvarjajo pa te z advokaturo in so kos večjim naporom kakor drugi advokati. Za advokaturo in za družbo pa je najbolj žalostno, da se nekateri izmed njih često sklicujejo na svojo avtoriteto in prejšnji položaj in nikakor nočejo opravljati advokature zunaj Beograda. Tako vsi kraji, ki jim je advokatura res potrebna, ne dobe upokojenih advokatov, kakor to opraoičuje pisec omenjenega pisma. Redno se dogaja, da se Se nehaj o advokaturi ker noben mlad advokat ne moJI dobiti zaposlitve, saj so že uPj' kojenci poskrbeli, da se vsi *» enti zatekajo k njim. Za pravilen razvoj advokatur' in pravosodja ni najvažnejše pj čevati socialni prispevek, marw vprašanje, ali tako omogoia">1 mladim advokatom začeti kari#1' če ne drugače vsaj v enakih P gojih z advokati, ki so si pratv časno zagotovili pokojnino? ™ človek ne govori samo *pro do"11 kretnejšo razpravo. Nekaj takšnih osnutkov statutov bo sestavljeno, "Beograd spreminja v mesto upoko-smatrajo, da je prenos prlstoj-I vsaj v grobih obrisih, bržkone že jencev in da opravljajo advoka-nosti navzdol lepa priložnost za v prvi polovici septembra. • turo v njem večidel upokojenci, IZ OSNUTKA DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1955 Kako bo z našim gozdnim in lesnim gospodarstvom Za prihodnje leto je^ predvideno zvišanje amortizacije na 10 odstotkov. Predviden je tudi davek na promet z rezanim gradbenim lesom Osnutek plana za leto 1955 pomeni v gospodarjenju z našimi gozdovi prelomnico. V njem je namreč ■ določba o ustanovitvi sklada za pospeševanje gozdarstva. V ta sklad se bo stekalo 30°/« prodajne cone lesa na panju (gozdna taksa) tako, da bodo znašali letni dohodki približno 5 milijard- Ta ukrep je bil potreben, da bi zboljšali stanje naših gozdov. Dosedanja sredstva so bila mnogo premajhna za ustrezno politiko na tem pod-dročju. Potrebno nam je zlasti gosto omrežje prometnih zvez v naših gozdovih, da bomo lahko sekali les tudi v krajih, ki so zdili mnogo goličav, zlasti s topoli ki hitro rasto. njihov 4es pa lahko nadomesti les iglavcev. V gozdovih splošne ljudske imovi-ne na bi prihodnjo leto posekali 15,525.000 kubikov lesa, torej znatno manj kakor doslej. Sečnja lesa, potrebnega za industrijo, rudarstvo, promet, široko potrošnjo in izvoz, pa se ne bo zmanjšala, ker so nanaša omejitev samo na tako imenovane kmečke gozdove. Največ lesa smo posekali v letih 1948 do 1950 (če bi sečnjo v teh letih označili s 100, bi v letih 1951 do 1953 padlu na 76, prihodnje leto . . , , Pa na 65). Razmerje sečnje v zdaj nedostopni. Naše omrežje letu 1949 (ko je bila največja) gozdnih poti in cest je 15 ao nasproti sečnja, predvideni za 10 krat manjše kakor v raznih prihodnje leto, znaša 100:56-evropskih deželah. | Proizvodnja lesne industrije Družbeni plan za prihodnje naj bi se prihodnje leto v pri-leto določa tudi, da bomo pogO- merjavi z letošnjo povečala za k a 623 milijonov din. Sklenili so, da morajo o porabi razpoložljivima denarja najprej razpravljati ”olivc! na svojih zborih. Denar bo treba porabiti za dela, ki so najnujnejša. V nekaterih predelih mesta še sedaj nimajo kanalizacij® niti vodovoda, kar čestokrat povzroča nevarna množična obolenja. TTarslkje bo treba P”', ditl ceste in javne prostore, upravičer« pa so tudi prošnje zdravstvenih ln socialnih usta.iov Itd. LJuJJe se Se posebno zavzemajo za gradnjo novih stanovanj. Po vsem tem se obeta, d^ bodo zbori volivcev, ki so v ta namen sklicani za konec v-gust? In začetek septembra, zelo živahni in plodni. Večja beseda, k? jo Imajo to pot volivci o uporabi skupnega dohodka, bo nedvomno prispevala k utrdltv ljudske oblasti ln k večjemu za nimanju za skupnost bodočo ljubljanska komune i K. M. I Detajl novega elcktroplavža v Štorah 4%, Narasla naj bi zlasti proizvodnja vezanih plošč, in sicer z« 15%, lesonita pa za 64%. Večja naj bi bila tudi proizvodnja parketov, pohištva, svinčnikov, vžigalic ter raznih končnih izdelkov In izdelkov plclarske industrije. Izvoz lesnih izdelkov naj bi znašal prihodnje leto samo 4% izvoza leta 1949, ko je bil največji. Prihodnje leto naj bi' bil še zmeraj prepovedan izvoz hlodovine, tesanih hrastovih pragov, drv, kostanjevega ln Wa iglavcev ter celuloznega lesa iglavcev. Znano je, da so se malone vsi izdelki lesne industrije zelo podražili, zlasti rezan les iglavcev, katerega cena je v enem letti poskočila za dobrih 80%. Zato so bili potrebni posebni ukrepi. Pristojne oblasti so odredile naj-višje cene lesa na panju in uvedle progresivni davek na rezan gradbeni jelov ln smrekov les. Spričo progresivnega davka zdaj ne kaže prodajati gradbenega lesa draže od 20 000 din kubik. Tako so cene najvažnejših lesnih Izdelkov nehale naraščati. Za prihodnje leto je predvideno zvišanje stopnje amortlza-i cije od 8 do 10% za vse obrate' razen žag. Predviden je tudi davek na promet rezanim gradbenim lesom listavcev, in sicer 10%, za lesonit pa 20% ter že omenjeni progresivni davek na rezan fradbeni jelov in smrekov Jes. ega davka bi bili oproščeni sa-ino proizvajalci pohištva. Lesna industrija bo dobila sredstva za zgraditev tovarn vezanih plošč in lesonita, za razširitev proizvodnje parketov itd. Inž. Stjepon Curič sua«, mar more kakor koli oVtV dr vlčiti stališče u nokojenega odW kata, ki meni, rta je bolan in ne more opravljati poslov, ki IJ je opravljal v državni službi, pa je sposoben za advokatuM čeprav sta po zakonu o njej * to potrebna zdravje in delovn* sposobnost, kakor d državni bi? Ali je takšno stališče dris? Ijanoo moralno dovolj utemelji in ali je dovoljeno, da lahko uPc‘ kojenega advokata obravnav za nesposobnega za delo v redW službi, tako da prejema poM‘ nino, hkrati pa kot sposobnega delo za osebno korist, čeprav Pr* jema pokojnino? Ali je to zakonu ln morali dovoljeno, pravijo upokojeni advokati?! Boško Kelič, advokat Nool Pazar Seja MLO Ljubljana Ljubljana, 27. avgusta Na današnji seji Mestnega 0vzdušju zaupanja, ki ga lahko vselej doseže, privoli v ponovno Proučitev nesporazuma in naj ■n»a sebe za dovolj pametnega in niočnega, da bi lahko ponovno dal časa za premislek in nove z Ustanovno listino OZN. Poglavitna kritika, ki so jo izrekli nekateri govorniki, se je nanašala na prepoved Indijcem zunaj Goe, da sodelujejo v gibanju za osvoboditev te portugalski posesti na indijskih tleh. Krišna Menon, ki bo vodil Indijsko dele- v zvezi z metodami, ki jih je Indija uveljavila proti Portugalski, je indijski ministrski predsednik Nehru dejal, da položaj terja potrpljenje ter poudaril, da je cilj številnih vojaških ukrepov, ki jih je storila Portugalska, bil vsekakor pripraviti Indijo do tega, da bi tudi ona °dgovore tako Franciji, kakor gacljo na letošnjem zasedanju tudi našim evropskim partnerjem«. Obravnavajoč vprašanje EOS Piše londonski »Times«: »Ce se bo Evropa vendarle prebila do varnosti in pameti, bo to dosegla v*lic Franciji, ne pa po njeni Generalne skupščine OZN, je svetoval umerjenost in opreznost. Dejal Je, da nobena država ne more prispevati k stvari miru, če na svojih tleh uporablja nasilne metode. Izjavil je, da Portugalska, ker ni članica OZN, »nima DANES PO SVETU F O R M O Z A Ču En La] je nedavno opozoril Američane, da bi Imel njihov poskus, da bi preprečili osvoboditev Formoze, »najhujte poledice«. Na drugi strani pa le blvSl Veleposlanik v Moskvi Bulllt nedavno prepričeval svet, da bilo treba p“oj napasti kontinentalno Kitajsko 'n da ta napad ne bi sprožil tretje “Vetovne vojne. Nekaj podobnega tr-tudi Cangkajškovl funkcionarji. “ tako dalje. Vse to prepričevanje ln prerokovanje se plete okrog otoka, na kateri« živi kitajsko prebivalstvo, ki t»?leno ,n zgodovinsko pripada Kl-J«Jskt ln ki ga upravlja vlada, katere J"ta]cl ie zdavnaj ne prlpoznavajo svojo ln ki se mora za svoje žlvo-J®rlenje zahvaliti samo spora velesil Daljnem vzhodu In amerllkl pojoči. . Kako Je vprašanje Formoze prav-aprav postalo pereC mednarodni Por? Ko je izbruhnila korejska voj-jc dobilo sedmo ameriško ladjev-{* ®kaz, naj »nevtralizira« Formozo J Prepreči kitajsko Invazijo na otok. ®Prav Je bila razsodnost tega ikle-*e takrat dokaj dvomljiva, Ker Je “Jektlvno pomenil vmegavanje v i®*ranje kitajske spore, bi ga Mil w"*>ko spričo korejske vojne ln ▼ n*Su. ko se Je Kitajska pridružila j-f^adalru, Se nekako opravičili. Zdaj U ?orej»ka vojna končana. Končana A"'** v°lnn v Indoklnl. , r*1 Pa. da je ostal status Formo- .Nespremenjen, »vojni«. »Nevtrall-®clJa« otoka je razen tega dokaj čudna. AmerlSke časopisne agencije z zadovoljstvom beležijo periodične Cangkajškove diverzije na kitajski celini. Z enakim zadovoljstvom obveščajo svet o stotinah ladij za Izkrcanje, ki jih lz ameriškega materiala grade na Formozi ln ki naj bi jih uporabili za pohod na Kitajsko. Hkrati amerlSkl komandant Pacifika general Stamp trdi, da so dobile čete sedmega ladjevja ukaz, naj začno streljati na vsako »komunistično enoto«, ki bi se pojavila »z očitno sovražnim namenom«, ne da bi čakale, da bi ona prva začela streljati. Vsekakor gre za hude grožnje. Sodeč po teh koncepcijah bi bila zadeva približno taka-lei Cangkaj-Skov napad na Kitajsko bi bil upravičen »IdeoloSko«, napad na Formozo pa M bil agresija ln potemtakem »casus belil«, povod za vojno. Očitno Ja, da v očeh večine človeštva taksnega gledISča ni moč opravičiti s sta' llšča prava, ne s stališča pravice. Čeprav pa Ima Kitajska vso pra vteo do Formoze, tudi vojne Izjave la Pekinga ne prispevajo mnogo k temu, da bi naSII pameten Izhod lz sedanjega položaja. VpraSanje Kitajske je samo del Slrlega kompleksa vprašanj. Glavni so amerlSko-kltajskl odnosi. Vse kaže, da je malone že odbila dvanajsta ura, da nekako urede te odnose, ki navsezadnje ne morejo večno ostati takSnl, kakrgnl so zdaj, ne da bi pomenili potencialne nevarnosti za mir G. A. segla po takšnih ukrepih. Kar zadeva priznanja Laosa, Kambodže in Vietnama, je Nehru izrazil pripričanje, da so te dežele popolnoma neodvisne. »V našem položaju zdaj,« je zaključil Nehru, »odkar smo prevzeli predsedstvo v komisiji za nadzorstvo nad premirjem, je težko priznati eno državo, ne pa vse Zato ni videti primemo, da bi te dežele uradno priznali, čeprav jih de faeto priznavamo.« TRENJA MED NASERJEM IN SALEMOM Vladni in družinski spor Kairo, 27. avg. (AFP). Pred- sta jan ju disidentskega gibanja v sednik egiptovske vlade polkov' nik Naser je sinoči rešil hudo krizo, ki je grozila povzročiti razdor v njegovi vladi ln vojaškem svetu. Do krize je prišlo po odstopu ministra za nacionalno orientacijo majorja Salaha Salerna, zaradi spora z njegovim bratom majorjem Gamal Salernom, članom vojaškega sveta, in siceT v zvezi z vprašanjem, kakšna naj bo glavna smer egiptovske zunanje politike. Predsedniku Naserju se je posrečilo sinoči sklicati skupni sestanek z obema bratoma Salem ln po večurnem posvetovanju je novinarjem izjavil, da so glasovi o notranji krizi v Egiptu milo rečeno, »močno pretirani«. Major Šalah Salem Je doslej odklanjal, da bi se sestal s predsednikom Naserjem. Odstopil Je po povratku z nedavnega obiska v Iraku, ki je bil povod za spor s članom vojaškega sveta majorjem Gamal Salernom. Medtem so tu krožile govorice o velikem raz- voj skl, v katerem so baje nasprotniki anglo-egiptovskega spO' razuma glede Sueza. Po drugih vesteh pa je spor v vojaškem svetu nastal spričo odpora dela častniškega zbora proti akciji predsednika Naserja, ki hoče omejiti delo stranke »Musliman skl bratje«. Predsednik Naser je minuli teden obdolžil to versko organizacijo, da je »kovSla zaroto in se hotela dokopati do oblasti«. Poročali so tudi o ostrih sporih med člani vojaškega sveta v zvezi z vprašanjem, ali je smotrno, da sodeluje Egipt v vojaških paktih z ostalimi arabskimi in muslimanskimi deželami. Po sinočnjem sestanku predsednika Naserja z bratoma Salem sodijo tukajšnji opazovalci, da bo prišlo do sprememb v egiptovski vladi, ker želi Naser vključiti v vlado tudi nekatere civilne osebnosti. Major Šalah Salem kot kaže, ni opustil namena, da kmalu obišče še nekatere arabske dežele, med njimi tudi Saudovo Meko pač ni doseglo zaželenega političnega cilja, ker razen iz T'-,i">ta in Pakistana ni moglo pritegniti nobenega izmed pomembnejših oredstavnikov muslimanskega sveta. V Meko in Medino sta prispela razen Naserja in kralja Sauda, samo generalni guverner Pakistana Gulam Mohamed in predsednik paki-stansek vlade Mohamed Ali. Večina arabskega tiska je presojala to politično romanje ko tizjalovljeno in poudarjala, da so poglavarji muslimanskega sveta najprej sprejeli vabila, pozneje pa so se skušali opravičiti 7 najrazličnejšimi razlogi, da so ostali doma To je najbrž tudi vzrok, da piše egiptovski tisk samo o tem, kaj- naj bi bili v prihodnje takšni kongresi, ne da bi se dotaknil pičlih sadov minulega romanja, ker je pač cenzura stroga. Značilno pa je, da skušajo posamezni kairski časniki, kakor n. pr. »Al Itnein«, pripis ti tej Naserovl zamisli tudi čisto reakcionaren, mističen značaj, ki ji ga egiptovski ministrski predsednik najbrž ni želel dati. Ta časnik med drugim piše: »Organizacija kongresa v Meki pomeni vrnitev k duhu Islama in tradicionalni ideji islamske skupnosti, ki Jo oznanja koran. To idejo so podpirali kalifi, potlej pa je bila dolga stoletja pokopana Sele pred dve sto leti je spet zaživela, toda brez slehernega uspeha. Zdaj so to zamisel ljudje novega režima spremenili v prakso.« Nazori tega časnika se pa močno približujejo nazorom Muslimanskih bratov in ne bi mogli reči, da so podlaga, na kateri je Gamal Abdel Naser zasnoval kongres; Njegovim nazorom se vsekakor bolj približuje tisto mnenje, po katerem naj bi prek teh sestankov v Meki Egipt »v prihodnje dobil vlogo avantgarde v muslimanskem ln ne samo v arabskem svetu», kakOT Je pisal neki drug časnik. Pri vsem tem gre za to. da bi razen Arabske lige Egipt tudi v prihodnje rad Imel pobudo v okviru zbiranja arabsko-azijskega muslimanskega sveta, da ne bi prišla ta pobuda v roke Pakistana. kolu v vojaškem svetu in o na- Arabijo ln Libijo. Ukor za madžarskega ministra Dunaj, 27 avg. (AFP). Glasilo madžarske informbirojevske stranke »Szabad Nep« je 25. avgusta objavilo, da Je bil pomočnik ministra za odkup Szandor Tasnadi »uradno kaznovan z ukorom«. I Kaznovala ga je madžarska vlada zavoljo tega, ker Je izdal odlok o olajšavah pri odkupu, kar naj bi bila nezakonita poteza. Časnik poudarja, da je Tasnadijev odlok dovolil mnogim kmetom »nepooblaščeno zmanjšanje obveznosti« nasproti državi ter poudarja, da je država spričo tega utrpela precejšnjo izgubo. narnim mističnim muslimanskim težnj m. Kemal Atatiirk je izgnal kalifa in odpravil kalifat in Turkom ni dopuščal, da bi zapravljali čas, zdravje in denar z romanjem v Meko. To je šlo celo tako daleč, da oblasti Turkom "lso dajale niti vizumov, da bi potovali v Egipt, če so zaprosili zanje med romanjem, da jim ne bi omogočili, da bi se vtihotapili v Meko. Sedanja demokratična uprava Turčije je te ostre in načelne Ke-malove zahtev** nekoliko omilila in v Meko roma čedalje več Turkov. Kljub temu pa sl nikakor ne moremo misliti, da bi se poglavar turške države ali predsednik turške vlade udeležila romanja, čeprav bi mu ne skušali pripisati političnega značaja. Zato je jasno, da bosta Gamal Abdd. Naser in kralj Saud težko uresničila svojo zamisel o »političnem romanj , ker bodo ta romanja neogibno čedalje bolj spet dobivala verski značaj. Politično rom . ije Gamala Ab-dela Nasera je rodilo letos same) en sad. Naser je namreč v Meki sprejel povabilo Mohameda Alija, predsednika pakistanske vlade naj bi obiskal Pakistan. Tega vabila in priv'lltvo vanj pa v vrstah Arabske lige niso sprejeli navdušeno, ker menijo, da je to pot, s katero bi hoteli zlomiti odpor Egipta proti paktu Ankara-K^rači in doseči, da bi se Kairo strinjal z vključitvijo Iraka v to organizacijo. Posamezniki menijo, d= je v tem jasno videti prste Dullc3ove politike, ki naj bi zdaj, po anglo-egiptovskem sporazumu o Suezu, rodila prve sadove v zvezi z vključitvijo Egipta v obrambno organizacijo tega področja znnaj Arabske lige. Zdravko Pečar Britanski laburisti povabljeni na Poljsko London, 27. avg. (Reuter). Poljska časopisna agencija poroča, da je bila skupina britanskih laburistov povabljena, naj pride prihodnji mesec na dvotedenski obisk na Poljsko. Pomanjkanje živil v Romuniji Dunaj, 27. avg. (AFP). Miron Constantinescu, ki je bil pred kratkim imenovan za podpredsednika romunske vlade, piše v sindikalnem glasilu »Munca«, da je v Romuniji veliko pomanjkanje živil. Constantinescu, ki je prav tako predsednik urada za planiranje, je izjavil, da je romunsko kmetijstvo znatno zakasnilo v primeri z napredkom gospodarstva in da se kmetijska proizvodnja ni utegnila dovolj povečati. V članku Je obljubil, da bodo zaradi izboljšanja položaja podelili kredite celo tistim kmetom, ki se nočejo pridružiti kolektivnim gospodarstvom. Napoved avtonomije tudi za Maroko Francoska skupščina odobrila vladno politiko v Severni Afriki Pariz, 27. avg. (AFP). V fran- resno prizadeva doseči pomirje-£oski skupščini se je nocoj za- nje v Tunisu in da ničesar ne ^Jučila razprava v vladni poli- ukrene, kar bi bilo proti franco-!«i v severni Afriki. Skupščina skim interesom, p® 2 izredno večino 451 proti 122 Tudi ministrski predsednik pasovom to politiko vlade odo- Mendčs-France je opozoril na ri]a. ugodni razvoj položaja v Tunisu. Takoj od kraja se je radikalni Obnovilo se je vzdušje medse-,°cialist Renč Mayer izrekel za bojnega zaupanja. Govoril je tu-,U|jUško avtonomijo. Tunis mora di o maroškem vprašanju, in o ?°biti svojo skupščino, ki pa ne resnem stanju spričo delovanja >° imela ustavodajnega značaja, pristašev bivšega sultana Ben ^rekel se je tudi za razširitev Jusufa. Vlada se bo posvetovala ^■Hantskega pakta na vso Sever- s predstavniki raznih struj v Ma-*?° Afriko. Bivši degolist Legen- roku preden se bo odločila za p6 je kritiziral privolitev fran- politične in upravne reforme v °ske vlade v imenovanje Tahar tej deželi. Prizadevala si bo olaj-?Amara za predsednika tuni- šati razvoj v Maroku in omogo-vlade, ker naj bi dejansko čiti maroškemu ljudstvu, da sa-odii zgolj politiko Neodestura mo upravlja svojo deželo. Pred-r1 se je zato pred sestavo vlade vsem pa bo vplivala na razvoj posvetoval s pregnanim vo- gospodarskega položaja v deželi 'teljem te stranke Habibom z zvišanjem mezd kmetijskih - Zgibom. Minister za Tunis ln delavcev, s socialno zaščito indu-vjaroko Christian Fouchet je ugo-, strijskega delavstva in še z dru-0vil, da si sedanja tuniška vlada1 gimi »ocialniml zakoni Portugalski demanti Lisbona, 27. avg. (AFP). Portugalsko zunanje ministrstvo je danes zanikalo sporočilo, da so portugalski vojaki 16. avgusta streljali na neoborožene indijske prostovoljce v trdnjavi Terekol. Sporočilo je pravzaprav odgovor na indijsko noto z dne 20. avgusta, ki dolži portugalsko vojsko, da je zagrešila smrt enega in ra- Mendfes-France je popustil Francoska vlada bo ponovno skušala doseči sporazum z ostalimi prizadetimi vladami glede pogodbe o Evropski obrambni skupnosti Pariz, 27. avg. (Tanjug). Po seji vlade, ki je trajala do večera, Je ministrski predsednik nila več prostovoljcev, ki so Mendžs-France izjavil, da so na 15. avgusta med indijskim poho- njej sklenili ponovno proučiti dom na portugalsko posest zavzeli vprašanje EOS. Vlada se je od-trdnjavo. : ločila, da ostane solidarna. Zato Portugalska vlada je ta indij- bo skušala še nadalje vztrajati skl protest zavrnila, češ da je pri odgovornosti, ki jo je sprejela bila naloga čiščenja trdnjave po- z deklaracijo ob investituri in si verjena policijskim, ne pa voja-; prizadevati najti način za zbll-škim silam, in da tamkaj sploh žanje z ostalimi partnerji v vpra- niso na nikogar streljali. NEW DELHI, 27. avg. (Tanjug). Indija je odpovedala pogodbo z ZDA o letalskem prometu po kateri sta doslej dve ameriški družbi vzdrževali mednarodni letalski promet z Indijo. Zadnje športne vesti EVROPSKO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO šanju EOS. Vlada bo sproti zavzemala svoje stališče do vseh bistvenih momentov, ki bi nastali v skupščinski razpravi glede pogodbe o EOS. I Izvedelo se je, da so štirje ali pet nadaljnjih ministrov na današnji seji, ki je bila pod vod stvom predsednika republike, vztrajali pri svojih grožnjah, da bodo podali ostavko, če vlada ne bo še nadalje poskušala doseči sporazum z ostalimi zahodnoevropskimi deželami, tako da bi nazadnje tudi Francija lahko ra- s sosednimi deželami, vendar v glavnem na osnovi Mend£s-Fran-ceovih predlogov, ki jih je stavil Angleški pridržki glede pakta za Jugovzhodno Azijo London, 27. avg. (Associated Press). Angleška vlada je na svoji današnji seji obravnavala načrt pakta za Jugovzhodno Azijo (SEATO). Izrekla se je proti določbi, da bi bile sodelujoče dežele avtomatično dolžne sodelovati v na bruseljski konferenci. Po teh vojni v primeru, da bi bila kate-napovedih naj bi francoska skup-, ra izmed članic pakta napadena, ščina svojo odločitev o EOS od-1 Tako odločbo sta terjali filipin-godila vse do decembra. ' ska in tajska (siamska) vlada. NOČNE BRZOJAVKE TOKIO, 27. avg. (AFP). Vlada je bo pogajal za to oporišče z obramb-ostro protestirala pri južnokorejskem nim ministrom Alexandrom. poslaniku v Tokiu zaradi incidenta 23. avgusta v bližini otoka Takešlma. Južni Korejci, ki so razmeSCeni na tem otoku, so obstreljevali Japonsko obalno ladjo »Okl«. Otok sam Je sporen ln sl ga lastita tako Japonska kakor Južna Koreja. NEW DELHI, 27. avg. (Tanjug). V parlamentu Je Pandlt Nehru danes Izjavil, da ni pričakovati bližnjega BEJRUT, 27. avg. (AFP). Predsednik libanonske vlade Abdulah Jati bo obiskal Bagdad. Razgovori z Iraškimi politiki se bodo nanaSall na arabska vprašanja. Jafi Je že v razgovoru s kraljema Saudom ln Huseinom dal pobudo za konferenco poglavarjev arabskih dežel. Washlngton, 27. avg. (R). Spričo napovedi, da bodo Kitajci napadli sporazuma s Pakistanom. Kalmlrskl | Men. kl Je pod Cangčaj- tn melioracijski spor ter vpralanje , ji5OVO kontrolo, Je zastopnik ameriške Imovine beguncev še niso rešeni, ce- —.—-------------------------------... . Bern, 27. avg. (Tanjug). V evropskem lahkoatletskem prvenstvu so ... . ,, _ sovjetski atleti danes zmagali v 7 od tluCirala pogodbo O EOS. SpriCO 8 disciplin. Jugoslovanka Mira Tuce Je v pet oboju dosegla 10. mesto s 4176 točkami. Prva Je bila Cudina (ZSSR) s 4526 točkami. Marjanovič se je kvalificiral za nadaljnje tekmovanje s 16 tekfmo-valcl. Kvalificirali so se tisti, ki so preskočili 190 cm. prav se za njih ureditev pogajajo ie nekaj let. Na odnose s Pakistanom Je neugodno vplivala tudi ameriška vojaška pomoč tej deželi. LONDON, 27. avg. (Tanjug). »Dally Telegraph« napoveduje spor z Južno Afriko zaradi angleškega mornariškega oporišča v Slmonstovvnu, ki sl tega napovedujejo, da bodo skupščinsko debato nemara takoj po poročilih posameznih skupščinskih odborov o pogodbi prekinili in jo odgodili.Medtem bodo po- ^"tf^Srid™ ............................. ........... novno poskusili doseči sporazum Ucl obrambni minister Erainui, ki >« bivalstva. vojne mornarice Izjavil, da ZDA v tem primeru ne bodo Intervenirale. Dejal je, da Je otok, ki Je 5 milj oddaljen od kitajske obale, Izven območja ameriškega VII. brodovja. DUNAJ, 27. avg. (AFP). Budlmpe-štanskl »Sabat Nep« poroča o sporazumu med mednarodnim ln madžarskim Rdečim križem o razdelitvi ga prisvaja Južna Afrika. Simon- ameriške pomoči madžarskim poplav-stown, ki leži blizu Capetowna, Je ljencem. Zastopniki mednarodnega RK v angleških rokah že 56 let. Prihod- so bili na Madžarskem ln so zbrali v London južnoafrl- podatke o potrebah prizadetega pre- OB OTVORITVI GOSPODARSKE RAZSTAVE V KAMNIKU OD P8ATE DO TURSKE GORE Dolina Kamniške Bistrice in Pšate sodi med zgodovinsko, gospodarsko in turistično najbolj zanimiva področja naše domovine. To je dolina velikih, lepih vasi in močnih industrijsko-obrtniških krajev, katerih gospodarsko središče je v starodavnem mestu Kamniku. To je dolina neštetih prirodnih znamenitosti in lepot, vrata v planinski svet, ki ga zapirajo vrhovi Grintovca, Skute, Turske gore, Planjave, Ojstrice in Konja. To je dolina, kjer ti mnogo spomenikov budi misel na preteklost — na čase fevdalno-cer-kvenega gospodstva, na Napoleono- Tu je bilo živahno življenje že v starih časih že v zgodnjem srednjem veku. Ze pred 12. stoletjem je glavna prometna žila med Primorjem in Štajersko vodila skozi Kamnik proti Tuhinjski dolini. Naselbina pod Starim in Malim gradom se je hitro širila in je že konec 12. stoletja dobila trške pravice. Leta 1270 se je Kamnika polastil češki kralj Otokar Pfemisl, ki je bil naslednje leto snm v mestu in je ob tej priliki izdal neko listino, v kateri se prvikrat omenja slovensko ime Kamnik. Od I. 1247 zgraditvi nove ceste še bolj nara-stel. Tako je začelo mesto nazadovati, kar so pospešile še elementarne nezgode. Konec 19. in v začetku sedanjega stoletja je mesto spet začelo napredovati, in sicer s pomočjo razvoja industrije. Ugodna lega in stalna vodna sila je vzpodbudila več podjetnikov, da so začeli graditi v Kamnik in okolici svoje obrate. V to dobo sodi tudi ustanovitev tovarne upognjenega pohištva v Duplici, kaler petdesetletnico praznujejo te dni. Z industrijo se je začel zvijati v kamniškem kotu tudi proletariat, med katerim je nekaj je bil Kamnik sedež deželnega so ve pohode in rokovnjače, in končno ! dišča. Za rnzvoj mesta je važen pri — na slavne dni narodnoosvobodil- vilegij cesarja Friderika III. iz I. časa živel in delal tudi sedanji pred ne borbe, v kateri je nešteto prebivalcev Kamnika in okolice žrtvovalo p«; življenje za svobodo. Ustavimo se v Kamniku in prisluhnimo povesti preteklosti. Danes v Kamniku Danes popoldne bodo odprli v Kamniku razstavo, ki bo prikazala gospodarski razvoj kamni-Ike in sosednjih oblin. Na njej bo sodelovalo okrog 80 razstav-IJalcev. Predsednik razstavnega odbora je povedal naiemu sodelavcu, da so razstavo narekovati trije razlogi, in sicer: Petdesetletnica tovarne upognjenega pohištva »Stol* v Duplici — podjetja, kjer je zaposleno lepo itevilo delavstva iz kamniške okolice in ki je zaradi svoje gospodarske stabilnosti eden najmočnejših stebrov za razvoj bodoče komune, je dala povod za razstavo. Drugi razlog: prikazati prehojeno pot gospodarstva Kamnika In njegove okolice ter nakazati perspektivo za bodoči razvoj. Ker je kamniški kot industrijsko precej močan in je po osvoboditvi hitro napredoval na vseh poljih gospodarstva, je jasno, da bo razstava precej obsežna in pestra. Tretji razlog za razstavo je potreba, prikazati delo in uspehe kmetijskih in gozdarskih gojitvenih ter znanstvenoraziskovalnih zavodov na področju Kamnika in okolice. Kateri so tl zavodif Malokdo izven Kamnika ve na primer za podjetje * Arboretum* v Volčjem potoku, kjer gojijo okrasne, večidel eksotične rastline za noše parke. Dalje bodo prikazali svoje uspehe Kmetljsko-znanstveni raziskovalni zavod Črnelo, fakultetno kmetijsko posestvo Piata, gozdarsko podjetje 'Silva*, Sadna drevesnica Kamnik, Semenarna Mengei In gozdna drevesnica Mengei. Razstava pa o tem dela ne bi bila popolna, če se nam ne bi hkrati predstavila tudi lovska družina In gojitveno loviiče Kamnlika Ristrl ca. Vse to bo prikazano tako. da bo imel obiskovalec občutek, kakor da je zaiel v naravo v Urne gozdove okrog Kamniike Ri strice. To ho posebnost razstave In — po naiem mnenju — njen najzanimivejU del In končno da ne pozabimo: lahko si boste ogledali tudi lepo plemensko II vino — okrog .10 glav — ki jo bos' razstavila Kmetijski znan stveno-razfskovalni zavod Črnelo in posestvo Piata. \ __ * I Pogled na osrednji del Kamnika Krompirja bo dovolj Slovenija ga bo pridelala kakšnih 45.000 vagonov Ljubljana, 27. avgusta . znašali tržni viški po dosedanjih i in pozne skupine, tretjo ostale sor- Na pobudo republiške Kmetijske i r“iunil> nekflJ nad 11 000 vagonov, tt. dočim bi v četrto sodil. mešan in Trgovinske zbornice je bil danes I upoštevamo, da porabijo večja | kr°™.plr;,0d sorte ln kvalitete pa mestna potrošna središča okoli bl bJa odvisna tud, cena. 6.000 vagonov, da bodo znašale po- I diskusiji, ki se je razvila po trebe drugih republik okoli 1.200 referBlu. ,80 predstavniki državnih ,» * b. približno I.lo b, Trgovinske zbornice je dopoldne v prostorih Trgovinske zbornice sestanek zastopnikov odkupnih podjetij in proizvajalcev krompirja, na katerem so razpravljali o problematiki v zvozi z le- ličino v Sloveniji odkupila tudi voj- tošnjim odkupom, ki se bo začel sku, potem bo še vedno ostalo pre prihodnje dni. Uvodoma je predstavnica Trgovinske zbornice seznanila navzoče z analizo, ki jo je Zbornica izdelala o krompirju in problematiki v zvezi z odkupom. Lani je po podatkih Zavoda za statistiko in evidenco pridelala Slovenija 60.838 vi.gonov krompirja. Letos bo pridelek nekoliko nižji, vendar oa višji od povprečja zadnjih let. Tako računajo, cej jedilnega krompirja. Nekaj od tega bi ga bilo mogoče izvoziti, vendar pa je vprašanje plasiranja našega krompirja na svetovnem trgu težko. Po analizi Trgovinske zbornice je znašala lani povprečna odkupna cena 8,5 din za kg. Spomladi je bila ta cena nižja, ker so proizvajalci računali na višje cene In ga v Jeseni niso hoteli prodajati, kar pa se jim je »pomladi mašče- da bodo v Sloveniji pridelali letos j valo. Glede letošnjega odkupa pre okoli 45.000 vagonov krompirja. | dlaga zbornica, da bi čimprej uve-Kvaliteta pridelka sicer glede na1 dll sortiranje krompirja na štiri vremenske neprlllke ne bo najbolj-, skupine. Po njenem predlogu bi v ša, vendar pa bo krompirja več ko prvo skupino spadale zgodnje ln dovolj za kritje vseh naših potreb, dobre sorte jedilnega krompirja. Pri proizvodnji 45.000 vagonov bi' Drugo skupino bi tvorile srednjo TURISTIČNE ZANIMIVOSTI V treh mesecih dva tisoč holandskih gostov V »Mežaklji«, dependansi hote- ne sezone obiskale Bled ln Sloven-la »Jelovica« na Bledu, je bila v j sko Istro. sredo zvečer prireditev, na kateri Po govoru, v katerem je di-so holandski gostje skupaj s pred-1 rektor Kenda označil prihod dva-stavnlki Turistične zveze ln »Put- hsoče8a holandskega gosta na Bled nika« praznovali obisk dvatisočega holandskega turista v naši ožji domovini. Po hotelski registraciji je bil to Holandec Wan der Weide, ki je prejel v dar lepo zidno preprogo s srbsko ornamentiko. Hkrati 1478, s katerim je dobilo mesto sednik tovariš Tito kot delnvcc v azilsko pravico: s podeželja pribe- tovarni »Titan«, gli podložniki fevdalcev so odtlej Leta 1941 je začelo ljudstvo lahko ostali v mestu in jili njihovi kamniškega kota pisati nove strani gospodarji niso imeli več pravice svoje zgodovine, ko se je odzvalo zahtevati nazaj. V nadaljnji dobi klicu k uporu, ko so začeli njegovi je bila z lutkami v slovenski nase je mesto čedalje lepše razvijalo sinovi zapuščati domove in odhaja- rodni noši obdarovana ga. Swan vso do 18. stoletja, ko se je gluvni ti v širne gozdove v osrčju planin, | kot dvatlsoči gost med Holandkami, promet spet usmeril po stari rim- , od koder so sejali maščevanje in ki so z avtobusi holandskega biro-skl cesti skozi Crni graben in je po smrt v nacistične vrste. »ja TCH v treh mesecih letošnje let- Ja kot nam je *z&$jo ph.C Shcu Ko bi imeli hoteli — Presenečenje pri »Nebeškem očetu« — Še marsikaj nas v Kamniku preseneti Spomnimo se tistih časov med i ture ne zmore, jo mahne kdaj pa vojno: kadar je vstalo jasno Ju-I kdaj na Stari grad, kjer Je majh- tro, se je marsikateri Ljubljančan zagledal proti severu, kjer so se dvigali v nebo s snegom pokriti vršaci Kamniških planin, in iz prsi se mu je izvil globok no, a lepo urejeno gostišče. Kamniški kot je turistično tako privlačen, da ga vsako leto obišče tudi mnogo tujcev. Ni nam znano natančno, koliko Jih potu je vsako leto skozi Kamnik, ven no gostilne, ki so ga po osvoboditvi zaradi originalnosti obdržali). Tam se odpre trg, ki ga krasi nova fasada stavbe, v kateri je zobna ambulanta, otroška posvetovalnica In trgovina. Načrt za fasado in za ureditev trga pred njo je naredil mojster Plečnik. Po tem načrtu obnavljajo tudi starodavni vodnjak, o katerem pravijo ljudje, da je hodila pit nje- kot rezultat čedalje živahnejših stikov med slovenskimi turističnimi predstavniki in TCH, se je razvil spored narodne glasbe s sptoščeno zabavo, Igral je znani tržiški kvintet, tov. Ahačič iz Tržiča pn je igral na citre in zapel nekaj narodnih pesmi. Program so holandski gostje spremljali z odobravanjem. V razgovoru z našim sodelavcem je g. Svvltzer, lastnik TCH, ki se zelo zavzema za okrepitev turističnih stikov med Holandijo in Jugoslavijo, napovedal za prihodnje leto več štirinajstdnevnih potovanj za naše turiste na Nizozemsko. Dogovori glede tega mod našimi in holandskimi turističnimi predstavniki so že v teku. Stroški teli izletov ne bodo pretirani, saj predvidoma ne bodo presegli vsote 16.000 din, N. 2. ne bo tako velika, vendar pa bodo tudi po njihovem mnenju znatid tržni viški. Zastopniki proizvajalcev so predlagali, da bi čimprej uvedli prodajo krompirja po kvaliteti in po sortah, da bi pospešili industrijsko predelavo krompirja ter našli tudi možnost za izvoz. Glede cen so proizvajalci izražali mnenje, d# je treba na vsak način doseči kritje proizvodnih stroškov krompirja, kajti zniževanje cen bi vodilo do tega, da bo proizvodnja krompirja padla in se bodo tako kmetje kot državna posesWa začela ukvarjati s pridelovanjem drugih, bolj do-i snih kultur. V zvezi s tem pa so tudi predlagali, naj bi si trgovina pri krompirju ne ustvarjnla neupravičenih dobičkov na njihov račun. Vsi zastopniki trgovskih podjetij pa so poudarili predvsem potrebo, da pridemo tudi v trgovini s krompirjem na odkup in prodajo krompirja po kvaliteti. Proizvajalci naj bi prodajali izbran krompir In ločeno po sortah, ne pa, da ga mešajo med seboj ln prodajajo ogrizenega, nagnitega in večkrat pomešanega z zemljo. Precej je bilo tudi pripomb na račun neosnovanlh napadov na trgovino s kmetijskimi pridelki. Na konferenci so sprejeli vrsto sklepov, ki naj bi bili vodilo pri letošnjem odkupu krompirja. Tako naj bi se odkupne cene letos reguliralo po ponudbi in povpraševanju, vendar pa je treba doseči kritje proizvodnih stroškov. Trgovini pa naj se prizna primerna marža. Trgovinska zbornica bo v ta namen zbrnla od treh odkupnih podjetij podatke o strukturi cen in stroškov v zvezi z odkupom krompirja. Uvesti pa bo morala odkup in prodajo krompirja po kvaliteti in po sortah, po čemer naj b) se ravnala tudi cena. Poiskati je treba možnosti za Izvoz, industrijo škroba, v Domžalah pa naj bi se po možnosti orientlrnla na odkup kromnlrln v Sloveniji. R- BERITE »Ljudsko pravico-Borbo«! vzdih. ]B vsuao mio «iu«i govo vodo zakleta ajdovska de- Zdaj so spet naše te planine, dar lahko z gotovostjo trdimo, da kllca z Malega gradu. Med stari_ ta dlvni svet na bregovih Bistri- se je dvignilo to število že nad — - ... ce, ki je zlasti Ljubljančanom 50.000. Ljudje, ki jim Je razvoj tako pri srcu. Kdo ne pozna ro- turizma pri srcu, s tem še niso mantičnega kota v Kamniški Bi- zadovoljni. Kako neki, ko se pa strici, ln kdo ni še slišal o Veliki turisti nimajo kje ustaviti, ko Planini? Iz Kamnika se ljudje odpravljajo na vse strani na Izlete: čez Tunjice In Sen turško goro na Krvavec, mimo Sv. Primoža na Kokrško sedlo, pa na Planjavo, na Konja, na Veliko Planino... Pozimi pa na smučeh po grebenu na Paloviče ln čez Vranjo peč proti Tuhinju; ali pa skozi Selo na Črnivec; ali pa skozi Mekinje na Tučno ... Toliko je teh poti, da jih težko obdržiš v spominu. Kdor pa daljše nimajo kje prenočltil Zato marsikaterega Kamničana že vrsto let spremlja misel: Ko bi imeli hoteli En sam hotel da bi imeli, pa bi turizem prinašal našemu mestu lepe denarce. Cez nekaj let, upajo, se jim bo tudi ta želja izpolnila, saj Imajo že načrt za hotel ln tudi prostor Je zanj določen (in sicer pri pošti, čeprav mi Kamničani bi lahko slišali še več pripovedk o Malem gradu. Ker pa tega ne utegnemo, se zadovoljimo s tem, da si ogledamo v kamen vklesano zakleto ajdovsko deklico na dvorišču gostilne »Planinke« ln se pri tem malo okrepčamo. Gostilna je urejena tako, da čutiš v njej dih nekdanjih časov, ko so se sprehajali po kamniškem mestu mogočni gospodje Ostrovrharjl, Ortenburža-ni, Auerspergi, Hohenwartl, Pa-radeiserji in Lambergi. Vsi tl in še mnogi drugi so Imeli v Kam- Marsikje se srečaš s Kamnikom V vsakdanjem življenju se več tovarn povečali in moder-marsikje in marsikdaj srečaš s ni2irall. Kdor je videl nove Kamnikom — z izdelki podjetij zgradbe tovarne usnja, mora pri-iz kamniškega kota. Odkod kera- znati,da bo to ena najmodernej-mika s prelepimi narodnimi mo- ših tovarn usnja na Balkanu. tivi, odkod vaza na omari? Izdelala jo je tovarna keramike v Kamniku. Odkod peč z Izbočenimi, bleščeče rjavimi modnlcami? Izdelalo jo je podjetje »Peč« v Mengšu. In kravata, ki jo nosiš ob praznikih — Izdelek tovarne »Svilanit«. In strojček za mletje mesa — izdelek tovarne »Titan«. Harmonike, kitare, violine, bobni — Izdelki mengeške tovarne glasbil. Pohištvo v kinematografih in pisarnah — izdelek tovarne upognjenega pohištva »Stol« v Duplici. Tako bi lahko še precej dolgo naštevali, saj je značilnost kamniškega kota prav v tem, da je na gosto posejan s tovarniškim' dimniki, majhnimi in velikimi. Industrijsko-obrtni zr^čaj ka ■ mniškega kota nam najbolje prikažejo naslednje številke: V kamniški občini Je okrog 40 različnih podjetij (tu seveda niso všteti obrati zasebnih obrtnikov). Prebivalcev ima ta občina okrog 7.500, med njimi okrog 3 500 delavcev. V Industrijskih podjetjih jih je zaposlenih okrog 2.500. To se pravi, da je vsak tretji Kamničan za. poslen v Industriji. Število delavstva pa bo v prihodnjih letih še naraslo, ker bodo so ilfka^eri. mnenja, naj bi ga nj^, SVoje dvorce, saj je bil gradili na Malem gradu). Manjka Kamnik v srednjem veku eno jim samo še... denar. Trdna volja pa Jim bo poma_ la prerr -gati tudi to težavo. Sicer pa so Kamničani po osvoboditvi že marsikaj zgradili in uredili. Mladina je najbolj po- najbogatejšlh mest na Kranjskem in je tekmoval celo z Ljubljano. Ce gremo dalje po mestu, vidimo, da se je v zadnjih dveh letih res olepšalo. Ruševin ne vi- nosna na novo kopališče ob Nev- dlš nikjer več, mesto je čl9to in ljici, ki sodi med najlepše in naj- prijazno. Na več krajih vidiš le- Tudi »Titan« se širi in bo baje v nekaj letih imel okrog 800 do 1.000 delavcev. Zanimivi so načrti tovarne svilenih Izdelkov »Svilanit«: iz sedanjega, sorazmerno majhnega obrata bo nastal kombinat, ki bo pošiljal na trg tudi izdelke iz najlona in p--Iona, (Povpraševanje po izdelkih te tovarne je zelo veliko doma ln na tujem. Baje so vsi njeni izdelki že vnaprej za drugo leto prodani.) Izdelkov industrije kamniške ga kota pa ne srečamo samo do ma, ampak tudi v tujini, kamoi so sl kljub hudi konkurenci utrli pot s svojo kakovostjo. Tu moramo omeniti na prvem mestu tovarno »Stol«, od koder teče dan na dan cela reka stolov in podobnih Izdelkov v tujino. Velik sloves sl je ustvarila tudi to j varna »Toko« v Domžalah s svojo elegantno usnjeno galanterijo Se ena posebnost Je v Kamniku, za katero malokdo ve: letos spomladi je začela v mestu obra tovati vzorčna tkalnica, ki jo 'v uredil Tekstilni institut (Mari bor). Tu izdelujejo najrazličnejši vzorce blaga ln jih razpošiljajo širom po državi. Spričo zanimanja tovarn za te vzorce sodimo, da ima tkalnica lepo bodočnost. sodobnejše v Sloveniji, zato v vročih poletnih dnevih privablja tudi precej Ljubljančanov. Nedaleč od kopališča vidiš razvaline starega, lesenega mostu, blizu njih pa nov, betonski most, ki je stal 10 milijonov in je arhitek- po urejene majhne parke. Blizu smodnlšnice te preseneti bela, nova stavba, imenovana »Dom«, v kateri je restavracija in moderna kino dvorana. Na vsakem koraku vidimo napredek ln, ko se poslovimo, želimo Kamniča- tonska posebnost. V tem delu ,nom, da bi v neka) letih srečno Kamnika te preseneti tudi lepo dokončali še druga komunalna urejen park in nova tržnica, ki'dela, med katerimi je najvažnejšo jo pred kratkim dogradili. ,ša ureditev vodovoda, ki je že Ce gremo naprej v mesto, do- 170 let star. In končno: čimprej živimo presenečenje blizu »Nebe- bi se radi peljali po žičnici na škega očeta« (to Je staro Ime zna- Veliko Planino! S. ginipn i' r »itj liji m*. >• T.V- V ■ .v . • * Telovadba — ena izmed vsakdanjih dolžnosti tabornikov Na Ostrožnem bo II. zlet tabornikov Slovenije Izvedena bodo tekmovanja zn prvenstvo Združenja v taborniškem mnogoboju Kakor predlanskim v Dolenjskih cljskem teku, štafetnem prenašanju Toplicah in lansko leto na Okrogli- vesti in v postavljanju šotora. V ci, tako se bodo tudi letos sloven- orientacijskem teku bodo morali ski taborniki pridružili velikemu tekmovalci s pomočjo zemljevida praznovanju na Ostrožnem. V dneh in kompasa čimprej prehoditi do; od 18. do 20. septembra bo tam II Zlet Združenja tabornikov Slovenije. Iz zanimanja, ki ga kažejo člani, je že sedaj videti, da udeležba letos ne bo prnv nič manjša, kakor je bila lani. Pričakujemo, da bodo letos postavili kakšnih 400 šo-orov. Razen tega pa bodo enoto /.druženja organizirale Se poseben umping za prenočišče najpotrebnejših udeležencev proslave. V času Zleta bodo tudi tekmovanja za prvenstvo Združenja v ta-horniškem mnogoboju: v orienta- V mizami tovarno pob«štva v Duplici Na Veliki planini bo sanatorij Malokomu je znano, da bo v prihodnjih letih Velika Planina lovela ne samo kot / smučarska irivlačnost, ampak tudi kot kraj, ejer bo stal velik sanatorij za ičesno tuberkulozo. Pravijo, da je podnebje na Veliki Planini kakor nalašč za tak sanatorij. Ni-i črti zani so baje že izdelani. ločeni teren, se na njem orientirat" ln narisati njegovo skico. Prav zanimivo bo tekmovanje v štafetnem prenašanju vesti. Skupina treh tekmovalcev bo v teku prenesla vesi v pismu in jo po 2 km predala svoji oddajni signalni postaji, ki j° bo oddala svoji vsaj 1 km oddaljeni sprejemni postaji, Le-ta bo vest zopet dešifriraia in jo oddala svoji tretji štafeti, ki Jo bo zt>Pel po 2 km oddala na cilju. To tekmovanje bo zelo zanimivo in bo pr‘ nas prvič izvedeno, V postavljanj11 in podiranju šotora pa bodo morali taborniki pokazati vso spretnost v dobri in hitri ureditvi šotora. Za prvake v posameznih disciplinah so razpisane lepe nagrade v obliki praktičnih taborniških potrebščin. Mnoge enote bodo ob tej prilik’ organizirale partizanske pohode na Ostrožno, tako da bodo mladi člani spoznali prizorišča partizanskih borb ln okolico Celja. En večer Zleta bo posvečen sestnnku ob tabornem ognju s kulturnim in zabavnim programom. R. w- ■3 a g S * 5 r rt £ i- •• ' .35® a^Sia?^ &~l o tu rt .. o q | £ S S S 1.2 « O ^ C3 r/3 rt ® c/j g „ ^ •e-" 9 s s-s«»§ s »r 'lil«ssyii:&iii' o d d«J> X3 0> «31 'pLi Ot M «1^ © M L •r-» O ® O o M ftlta i* '3 O rt' i '“IH? O O-► fl «1 0{ «-trf £>’© f* U £ 3^mS«S laSl^la 1-a O »H (M CO •5 ® ! rt m rt' M ®*y £&'3 ► o g •>P3 >.C5N3sSh-Jii«3> s§ ss ss sz aa ss 2§ sg 5 3 at?» 7; k a*: f ^ M C OJ 2h 'rA O r (3*3 S > 3 H >N > >N frl «#3c' ■lili aAd^a, KULTURNI OBZORNIK NOVE KNJIGE KOLESASTE NOVELE »Novele«. Andrej Hieng, Franček Bohanec in Lojze Kovačič. Založba »Obzorja«. Maribor 1954 »No, končno so le izšli trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo 1« Tako imi je prijatelj naznanil izid dolgo pričakovane knjige novel Andreja Hienga, Frančka Bohanca iu Lojzeta Kovačiča, ki jih je po principu povesti o jari kači slednjič le izdala mariborska založba »Obzorja«. Naslov knjige je preprosto »NOVELE«, ki je biil uporabljen vsaj že stokrat in zaradi česar sera skušal vsaj delno podrobneje določiti to knjigo s tem, da sem v naslovu pridal prilastelk »ko-lesaste«. Ta pridevnik mi je kot najdoločnejši za to priliko padel v glavo, ob pogledu na naslovno rtran Izdane knjige: rumena^ plo- skev z napisom »NOVELE«, z dvema črnima drevesnima listoma in z nekakšnim kolesom preko skoraj vse strani, med žbicami katerega so na podolgovatih, triogl-atih belih 'lisah zapisana imena nastopajočih avtorjev, tako nekako kakor imena otokov na zemljevidu. In v resnici so si nastopajoči avtorji po tematiki, formi in stremljenjih vsaksebi kaikor otoki na Tihem oceanu. Zato jih ne moremo smatrati kot umetniško kompaktno celoto ali kot izraz k tistim ciljem stremele literarne generacije, ampak bolj kot žrtve knjigotrškega režima, ki jih je zaradi pomanjkanja prostora stlačil v skupinsko celico. Zaradi tega jih tudi ne moremo obravnavati kompleksno, ampak moramo jemati vsakega posameznega avtorja kot zaključeno celoto. Ker je nemogoče ocenjevati tri tako različne avtorje z osebnega gledišča, ne da bi bil pri tem vsaj do dveh oster, če že ne krivičen, 6e bom omejil predvsem na umetniško silo posameznih avtorjev in skoraj popolnoma zapostavil druge, predvsem formalne tendence v njinovih delih. ANDREJ HIENG Prvi v knjigi je zastopan Andrej Hieng z novelama »Onstran livade je roža« in »Noži*. O tem avtorju, ki je že več let sodelavec vseh vidnejših literarnih revij, je bilo izrečene mimo mnogo hvale tudi mnogo graje. Nikdar pa umi ni mogel nihče zanikati izrednega smisla zn pisanje, prefinjenih izraznih zmožnosti ter živahne fantazije. In tak je tudi v pričujočih dveh noveilah. Hrbtenica vsake novele je Hiengu problem, ne fabula. In to do tolike mere, da včasih trpi zaradi tega tudi najnujneje potrebna zgodba, ki mu služi za okvir, in ki v bralcu (govorim o bralcih, kakršni dandanes v veliki večin; smo, ne o tistih, ki pridejo za nami) razkroji občutek popolnega zaupanja do avtorjevega dela, ker mu razrahlja njegovo normalno logiko. Tak je Hieng v noveli »Onstran livade je roža«. Zgodba te novele temelji namreč na kompleksu krivde, ki obsede ;lavnega junaka zaradi umora, .1:i ga je storil v silobranu, s katerim je branil obenem tudi celo skupino po krivici življenjsko ogroženih ljudi, ter na tezi, da človek ni obvezno slab, kljub okolju, ki ga k temu sili. Ker se prvo po zdravem občutku zdi ne- normalno in drugo po logiki dvomljivo, vsaj deloma, — nastane med njim in braniim de- ■ lom vrzel. Toliko o bolj zuna- I njih komponentah novele. Vse bistvene notranje komponente pa najdemo obenem tuai v drugi \ njegovi noveli »Noži« in ju lahka torej skupaj obravnavamo. V tej noveli je namreč približno isti j fabulistični okvir (leda je.tu sijajno izdelan), približno ista »šti-munga« (samo da pristnejša in bolj potencirana), ob vsem tem I pa še približno ista teza (in to logična). Kakor simo Že omenili, gre Hiengu predvsem za to, da bi obdelal neki problem, ne pa da bi pripovedoval neko zgodbo. Poleg tega je ta problem mnogokrat v zvezi z neko tezo, kot na ti. Tako mehanično presajevanje tujih modernističnih struj mi nehote vsiljuje primero, kot da bi na divji kostanj cepil paradižnik. In sad je res precej milnato pekoč. To papagajsko, neharmo-nično hlastanje za modernizmom uničuje v delu tiste kvalitete, ki bi sicer prišle do izraza, tako da ostane umetniško prepričljivih v vsej prvj noveli le še nekai posameznih odstavkov, med katerimi vsekakor močno prednjači opis cerkve, kjer ležijo na mrtvaškem odru pobiti partizani. Avtorju bi lahko šteli v dobro tudi to, da je skušal obdelati partizanska snov na nov način. Toda ta način je le preveč nov in prav zaradi' tega tudi premalo kvaliteten, kajti tisto, kar naj bi avtor povedal, se mora umikati po- Andrej Hieng Franček Bohanec Lojze Kovačič i! primer v tej noveli, ko gre pravzaprav za relativnost dobrega in zlega v človeku. V tem svojem stremljenju, dokazati neko že vnaprej določeno misel, je precej j blizu Sartru. Toda vsi očitki o dekadenci, ki so v preteklem letu leteli vsaj posredno na Hien-govo pisateljevanje, so v tej smeri zgrešeni, vsaj za ti dve noveli. Sartre hoče namreč strgati s človeka vso navlako zato, da bi prepričal da je na dnu samo blato, vtem ko je pri Hiengu želja biti pravičen do človeka vn ga prikazati iz raznih zornih kotov. Kadar zna, kot na primer v tej noveli, ustvariti za svoj življenju malo odmaknjeni svet, pravi teritorij svojih problemov in svoje miselnosti, takrat se mu posreči taka, upaim da lahko rečem, umetnina, kot je pričujoča novela »Noži«. V svojem resorju je namreč s svojo domiselnostjo, harmonično in logično asociacijo, kakor tudi z izrazno silo gospodar položaja, zlasti še, če ne zdr- vi nebrzdano za svojo živahno domišljijo, in če pri' zgradbi dela ne eksperimentira preveč nasilno, kar se 'mu v drugih, v tej knjigi neobjavljenih delih, rado primeri'. FRANČEK BOHANEC V tej zadnji točki ga gigantsko prekaša drugi iz te trojice, Franček Bohanec, ki je prispeval h knjigi: »Kapljice se utrinjajo« in »Ika«. Za njegove novele je pravzaprav sreča, da so v sredini knjige, sicer bi padle ven zaradi svoje ekstravagance. Čeprav sem dejal, da se želim čim manj ukvarjati s tehničnimi problemi novel, med katere spada tudi zgradba — je le ne morem v tem primeru mirno obi- soljenemu modernizmu in to v toliki meri, da slednjič niti ne vemo, ali je avtor nameraval sp'loh kaj povedati. Druga novela »Ika« je vsestransko slabša. Moral bi posedovati avtorjev čut nelogičnosti', da bi sploh lahko natančno razvozlal, za kaj gre. Zato jo raje pustim pri miru in naj si bralci sami belijo glave. Marsikdo bo gotovo dejal, da obe noveli tega avtorja principi-elno i'n neresno zavračam, llad priznam, da je to res, toda s pripombo, da mi je tako stališče narekovala snov sama. Nikakor ne mislim zavračati modernizma kot takega, toda biti mora organski. Pri Frančku Bohancu ni — i'n temu primerni so rezultati. LOJZE KOVAČIČ Lojze Kovačič, »po očetu Slovenec, po materi Nemec in po vzgoji po materi francoski 5vi car«, je že toliko časa v Sloveniji, da bi take bedaste, hlapčevske pripombe uredniške reklame brez najmanjše škode za kvaliteto dela lahko odpadle. Kovačičeve »Ljubljanske raz: glednice« zavzemajo v pričujoči knjigi skoraj polovioo strani, kar je po vsem tem, kar sem malo prej govoril, knjigi v korist, io je devet svojevrstnih črtic iz ljubljanskega življenja, ki obsegajo časovno dogajanje enega dne in ki' so mod sabo, čeprav rahlo, povezane v zaokroženo celoto. Če bi pisatelj to povezavo okrepil in na koncu združil, bi postala nekakšna »Ljubljanska komedija«, če sl izposodimo Balzaca. Tako pa so se res nekakšne razglednice ljubljanskega življenja, vsaka s svojim okoljem in s svojo usodo, ki pa vendar vse skupaj dajejo interni prereiz »ljube, umazane Ljubljane«, kot nosi naslov ena i®m«l njih. In to današnje, povojne Ljubljane. S tem je torej Kovačič, edini izmed te trojice avtorjev, posegel v problematiko današnje dobe, kar mu je vsekakor šteti v dobro. »Ljubljanske razglednice« so biile objavljene posamič že v »Besedi« in nekatere izimed njih je kritik »Naše sodobnosti'« ostro napadel, češ da niso resničen odraz naše stvarnosti. Toda argumentiral tega ni, ker mislim, da ni mogel. Vsaj jaz tako mislim. Četudi nekatere ne bi bile realističen odraz naše stvarnosti (in v tej »meri je padel očitek) so v njih prav gotovo poosebljeni (morda nekoliko poudarjeni) problemi iz vsakdanjega življenja našega današnjega mestnega človeka. Kljub tej možnosti je popolnoma jasno, da je Kovačič v svojem pisanju človek, ki stoji na ; zemlji, realen, morda celo z rah-1 lim pridihom naturalizma. In še : nekaj — z opazno satirično noto | o majhnosti vsega našega pj-1 četja. Kakor Guliver gleda in jih opazuje s povečevalnim steklom. In v soglasju z njegovim opazovanjem je tudj. njegovo opiso-1 vanje. Hieng ima zamah, fantazijo, domislice, s katerimi pre-l skoči cele komplekse. Kovačič je bolj statičen, bolj stabilen in bolj natančen. Morda ne bi bila napačna primera med kobilico in mravljo. Kobilica skoči in opaža svet pod sabo bolj bežno. Toda v svojem skoku se požene od zemlje in zajame z očesom širši pogled. Mravlja hodi počasneje in po tleh, vidi manj, a tisto natanč' neje. Velika Kovačičeva odlika pa je, da s tem svojim preciznim pisanjem zna ustvariti vzdušje tistega, kar opazuje. Ce bi tega ne znal, bi zgodbe, ki so večinoma brez zunanje dinamike, postale dolgočasne in nezanimive, To pa se ne zgodi. Prebrati je treba le črtico »Ljuba, umazana Ljubljana«, ki je po mojem najbolj dovršena med vsemi, in ki ima obenem največ tiste dobrodušne ironije, s katero se človek tolaži «v vsakdanjih težavah — pa spoznaš in občutiš , vso umetniško silo, ki je skrita v teh na videz brezpomembnih literarnih delcih. Kovačič zna dobro izbrati snov, dobro zgraditi in dobro povedati. Kaj je torej še treba? — V svojih »Ljubljanskih razglednicah« je z uspehoim našel eno smer svojega dosedanjega ustvarjanja in obenem dosegel tudi njen višek. Naprej od tu ne gre več. »Ljubljanske razglednice« so speoifične, enkratne. Zato si bo moral za svoje nadaljnje delo najti novo pot. Ta knjiga novel, ki ji je napisal uvod Juš Kozak in tako simbolično poudaril, da se umetnost ne more deliti na »staro«, »srednjo« in »mlado« — je torej, kot je iz vsega navedenega razvidno, kot celota dosegla svoj namen, s tem da nam je dostojno predstavila naša povojna pisateljska prizadevanja v književnost vstopajoče generacije in nam okrepila upanje v prihodnost. Janez Menart ZA LITOS JI KONČAN FESTIVAL OPERNE UMETNOSTI V VERONI V Veroni, Industrijskem mestu v Bevernl Italiji, ali Julijinem mestu, kakor ga tudi imenujejo (tu je nam-, red živela Julija, junakinja znane Shakespearove drame Borneo in Ju-; lija), je bil te dni zaključen vsakoletni festival operne umetnosti, ki ga v dneh od 15. julija do okoli 20. avgusta prirejajo te od leta 1918. Prekinjen Jo bil samo v prvi ln drugi, svetovni vojni. Leto« so bile na pro-grnmu Verdijev* opera »Aida«, Puccinijeva »Turandot« ter Boitova opera »Meflato«. Eazan tega j« v festivalskih dneh nastopala v Veroni tudi! ena najbolj znanih baletnih skupin iz Londona. Operne prireditve »o na odprtem odru sredi znamenite arene, ki Je naj-večji spomenik v Veroni iz dobe Blmljanov. Zgrajena je bila kot amfiteater v prvem stoletju naSega štetja. Ogromni oder sredi arene sodi med največje odprte odre na »vetu in lahko nastopa na njem hkrati 1500 \ igralcev ln statistov. Na festivalu nastopajo vsako leto najboljši italijanski operni pevci, dirigenti in orke-1 strl. Simfonični orkester sestavlja od 180 do 150 profesorjev glasi«. Akustika arone je tolikšna, da se vsaka beseda z odra sliši tudi na najbolj oddaljen prostor. Sprejme lahko do 40.000 gledalcev. Nepozaben je prizor, ko desettisočglava množica ob koncu opere prižge vžigalice, kar je videti, kot da se je del z zvezdami pokritega neba spustil na mesto. Letošnji festival je obiskalo okoli 400.000 ljubiteljev operne umetnosti iz vse Italije ter mnogo tujcev, zlasti Nemcev. Za delovne ljudi iz bolj oddaljenih krajev je obisk festivala združen s prevelikimi gmotnimi težavami. StroSki potovanja in bivanja v Veroni so namreč zelo visoki, popust na železnici pa v primerjavi s popu stom, ki ga ob podobnih prilik*1 uživajo naši ljudje, skoraj ni v rede* omembe. Tudi vstopnice so zelo dr‘‘ ge: od 400 do 8000 lir. M. D A. Barac — 60-letnik Univerzitetni profesor in akad®' mik dr. Antun Baruo se je rodil avgusta 18U4. v Kamenjaku v Hrva‘; skem Primorju. Gimnazijo jo dovro na Sušaku, filozofsko fakulteto pa . Zagrebli, kjer jo tudi doktoriral " filozofije. Služboval je kot zijski profesor na Sušaku in v Zutfrj' bu. od 1830, dalje pa predava novW, hrvaško književnost na zagrebs* univerzi. V Času NDH so ga preff" njali, po osvoboditvi pa jo prof. i>“i rac imel pomembno vlogo pri obno> našegu univerzitetnega pouka, in J* cer ko.t upravnik Slovanskega inslJ, tuta, kot dekan Filozofsko fakult«’1, in kot rektor Univerze. Velik jo tu« njegov prispevok k dolu obnovljen. Akademije, kjer od prvega dne vo« enega izmed njenih najplodnejših ».f delkov — oddelek za Jezik in knj* ževnost. Svojo energijo ln znanstvene k** liteto jo posvetil A .Barac problew°V; Hrvatske literarne zgodovine in j1'' tike. zlasti književnosti novejše* razdobja. Plodovi njegovega dela b raztreseni po številnih jugoslovao skih in tujih periodičnih pubiikac*' jah. medtem ko so mnoga, najva* nejša dela, objavljena v posebnih ■' dajah. Lahko rečemo, da delo A. Baf: ca odpira novo poglavje v razV2,< književne kritike na Hrvatekem, P1*., tako pa tudi v razvoju pouka B literarne zgodovine. . M Sploh je kritično in zgodovin*", delo A. Barca prežeto z nekak«11 strastno, včasih tudi nervozno t®*®?" da 11 naposled zapolnil tisti P®*®.)! setletnl prepad, ki je ločil našo K terarno znanost od evropske. Ta ‘V. nja se zroa.ll v vseh njegovili s. Toda Vipotnik jo mlad. Vno-v‘č nam je dokazal, da pričakuje Jjelikih uspehov v prihodnosti. je tekač brez hibe ln strahu. Kaluševičeva, Babovičeva In Tuce 80 dosegle nove jugoslovanske rekorde. mm " > Od sprinterjev nismo pričako-VflU mnogo boljše razvrstitve Prav tako pa tudi ne od Grujiča, Skrin]arja ln Radovanoviča. Sarcevicu ni uspelo . Sarčevlfi Je razočaral. Vrgel Je „J°glo samo 15,43. Bill smo prepričali1’ da Jo bo vrgel 16 m daleč. Bil Je ?Sl«t. Motal Je takole: 13.39, 19,43, 14,03. ~81xko bi premagal Romuna George-,,uJa in Madžara Kevezdlja, ki sta se v£stlla pred njim. Ceh Skobla ni Imel pravega na-JPfotnika. Vsi trije njegovi meti so čez 17 m. MILKA BABOVIC 11,J „ NaSa najboljša sprlnterka Milka “Sbovlč nas je ugodno presenetila. J:6 morda zato, ker se Je uvrstila v r.ftale, temveč s svojim novim Jugo-**°Vansklm rekordom 11,3. Tekla Je I skupini z Rusinjo Aleksandrovo, ?e'glJko Detore in Čehinjo Fengrl-Q°Vo. Jutri bo nastopila v polfinalu. TRIJE DRŽAVNI REKORDI v finale v teku na 400 m so pričakovali 7. velikim zanimanjem: Glav-tekmeca sta bila Has in Ignjatijev Ignjatijev Je prlSel v vodstvo ta* evro| ^*J Po startu. To Je bil srdit boj, v 14,99, Marija Radosavljevič Jo z metom 14,7 m daleč, zasedla v Bernu 6. mesto MILAKOV IN KRIVOKAPIČ V FINALU V finalno tekmovanje v skoku s palico so se uvrstili: Landstroem (Finska), CemobaJ (SZ), Wazny (Poljska), Rubanls (Grčija), Knjazev (SZ), Schneider (Nemčija), Krelzer (Nemčija), Homonay (Madžarska), Larsen (Danska), Adamčlk (Poljska), Sillon (Franclja), Hofstetter (Švica), Piiro-nen (Finska), Ballotta (Italija), Lind (Švedska), Hlebarov (Bolgarija), Eliot (Anglija) Bryngeirsson (Islandija), Lundbcrg (Švedska) ln Milakov (Jugoslavija). V tlnalno tekmovanje v metu diska se Je uvrstilo 12 atletov, ln sicer: Consollnl (Italija 00,93 m, Nllson (9vedska) 50,50, Szecsenyi (Madžarska) 50,15, Grlgalka (SZ) 49,24, Kejnaste (SZ) 48,7B, Tosl (Italija) 48,40, Vrabel (CSR) 47,97, Krivokapič 47,74, Klicz (Madžarska) 47,38, Teger (Nemčija) 46,93, Pharach (Anglija) 46,32, Neck (Nemčija) 46,23, Llndros (Finska) 45,05. RADOSAVLJEVIČEVA ŠESTA V metu krogle sl Je Marija Radosavljevičeva priborila • Šesto mesto. Rezultati: Zlbina (SZ) 15,65 m, (nov evropski rekord), Kuznjecova (SZ) V tretji skupini, v kateri Je nasto- (Švedska) 15,17, Rehak (CSR) 15,10 pil tudi Štritof, Je zmagal Poljak Welnberg (Poljska) 14,91, Portman Graj s časom 14:38,4. Drugi Je bil Ma- (Švica) 14,81. džar Kovacz 14:38,6. Za njim pa so se v hoji na 10 km Je zmagal v fl-razvrstlll Chataway (Anglija) 14:40,0, nalu Doleta! (CSR) 45: 01,8 pred Ego-Halkola (Finska) 14:40,0, Laufer (Nem- i rovim ln Lobastorom (oba SZ), čija) 14:42,0 ln sedmi Štritof 14:48,4. Po prvih petih disciplinah dese-Iz prve skupine so se uvrstili v fl- I teroboja Je vrstni red ta-le: Obrbeck nalno tekmovanje Herman (Belgija), (Nemčija) 3956, Kuznecov (SZ) 3700, Green (Anglija), Okorov (SZ) ln Ga- Moravec (CSR) 3659. ray (Madžarska). Iz druge skupine: Pn Ženskah so bila na sporedu Kutz (Nemčija), Sehade (Nemčija), še izločilna tekmovanja na 100 m. Iz Hanswyk (Belgija), Julln (Finska), šestih skupin so se uvrstile v finale Zatopek (CSR) V »koku v daljino — Jenske je zmagala Angležinja DeforgeB. Druga Je bila Rusinja Cudlna 5,93 ln tretja Poljakinja Dunska 5:83. Za njimi so se razvrstile: Flsch (Nemčija) 8,81, Vlnogradova (SZ) 5,79 ln Jevlcka (Poljaka) 5,73. V peteroboju sl Je Tucejeva v skoku v vlilno priborila lesto mesto s skokom 1,50 m. Rezultati: Modralova (SZ) 1,80, Cudlna (SZ) 1,58, Horlakova (CSR) 1,58, Sturm (Nemčija) 1,64, Lambert (Franclja) 1,50, Tuflo 1,50. V teku na 100 m Je v finalu ima- £al FUtterer, ki Je Izenačil tudi re-ord prvenstva. Rezultati: 1. FUtterer (Nemčija) 10,5, Bonlno (Fr.) 10,0, EU« (Anglija) 10,7, Pohel (Nemčija) 10,7. ?o dve tekmovalki. Najboljši čas 1,9 so dosegli: Turova (SZ), Pashley (Anglija) ln Van Duyne-Brouwer (Nizozemska). PRED PRIČETKOM I. IN IL ZVEZNE NOGOMETNE LIGE LIGAŠI ZNOVA NA STARTU 8e niso pozabljene tekme minulega prvenstva, «»*«*•/>' jenje po svetovnem prvenstvu, (n iš začenjajo jutri ligasi oleglo razbur-novo sezono. NEGOTOVOST hodnji sezoni negotov. Vse je odvisno od sklepa tedanje izredne »kupi Ji ne NZJ, ki bo odločala o usodi druge l|g% Četudi bi drugo ligo odpravili, pa bodo letos vendarle zelo zanimive Rako so s e nogometna moStva pripravila in v kakšni formi so, je težko odgovoriti. Res, da jo samo nekaj nogometnih moštev odšlo na ____________________ __________ _____ _____ turnejo po koneu pomladanske sezo- tekme, saj gre zato, kdo si bo pribo- ne, vendar pa niso bile priprave pri I rii prvi dve mesti ln »e uvrstil v večini moštev najboljšo. Ligašl so že | prvo ligo. prvi teden avgusta aafieli pokalna, To pa Je oltj, za katerega se Je tekmovanja v republiškem merilu. | vredno boriti. Za vstop v prvo ligo večini moštev 1 se bodo verjetno potegovali: Velel, klubov, prav Odred, Mačva, Rabotnlčkl, Metalao Vrhu toga so v novi igralo! Iz drugih klubov, pra' tako pa tud! Iz naraščaja, PoteKlo bo Se veliko časa, da se bodo novinci vživeli v prrom moštvu in znašli v novi sredini. Vse to Izpričuje, da bo v prvih kolih prvenstva precejšnja negotovost. Sodimo, da se bo tudi letos bit boj za prvo mesto med »veliko četverico«, k! pa Jo bo spet ogrožala »Vojvodina«. BOJ ZA PRVI DVE MESTI V nedeljo se začno tekme tudi v drugi ligi. Obstoj ie-to je v pri- Rezultati 80* m, polfinale moški (štirje prvo Brouer (Holandska) H,9. Ermitodi Nov republiški rekord v metu kopja Na atletskem mitingu AD Kladi-varja v Celju je Jože Kopitar dosegel nov slovenski rekord v metu kopja z rezultatom 63,18 m. V ostalih disciplinah so bili doseženi tile boljši rozultatl: 400 ms Videtič ,52,5 1500 m: Kralj 4:15,9, 200 m: Kopitar 23,3, skok s palioo: Olavač 3,70 m, kladivo: Peterka 47,10 m. plasirani pridejo v finale): 1. skupina Sontgali ( Madžarska) 1:50,0, DelaneJ (Irska) 1:50,2, Mink (Belgija!) 1:50,8, Ekfeld (Švedska) 1:50,3. , 2. skupina: BoJsen (Norveška) 1:50,li, Mons (Belgija) 1:50,7, Johnson (Anglija) liSl.O, ltuekln (Luksemburg) 1:51,5. IM m — ženske polfinale (tri prvo-pdasirane se uvrstijo v finale). 1 skupina: Lc^ne (Italija) 11,9, Turova (ZSSR) 12,1, V teku na 400 m ovire sta se uvrstila v polfinale Iz šestih skupin po dva prva tekmovalca. Najboljše čase so dosegli: Litujev (SZ) 51,1, Julin (SZ) 52, 1 ln Bart (Franclja) 52,7. V teku na 400 m so se uvrstili v finalno tekmovanje Ignjatjev (SZ) 46.9, Hellsten (Finska), Degats (Fr.) iz prve skupine tetr Haas (Nemčija) 47.9, Adamik (Mad.) ln Hegg (Svlca) lz druge. Izločilna tekmovanja v teku na 1500 m so bila v treh skupinah. Iz vsake skupine pridejo v finale prvi štirje tekmovalci. V prvi skupini Je zmagal Dohrow (Nemčija) 3:51,5, v drugi Mugoša (JugoSl.) z istim časom v tretji pa Lueg (Nemčija) s fia*otn 3:53,2. LORGER NAJVEČ OBETA V prvi skupini polfinala na 110 m __________________________ . ovire je z gotovostjo zmagal Jugoslo- Tlškevlč (SZ) 14,78, Rlsleva van Lorger 14,5, medtem ko Je v dru- 12,0. 2. skupina: _ . Peshiliy (Anglija) 12,1, Nezmelyl (Madžarska) 12,2, Lerčak (Poljska) 12,2. Met diska — ženskei Ponomareva (ZSSR) 48,02, Beljakova (ZSSR) 45,7», Zlbina (ZSSR) 44.77, Bertova (CSR) 44,37, V oborilo v a (CSR) 44,33, Matej (Jugoslavijai) 43,95 Krogla — moški: Skobla (CSR) 17.20, Grigalka (ZSSR) 16,69, Kejnaste (Z88R) 16,23. Nllson (Švedska) 16.17, Sevldge (Anglija.) 16,10, Kovezdl (Madžarska) 18,70, Georgesou (Romunija) 15,48. SarČevlS 15,43 Itd. 400 m — moški! Ignjatjev (Z8SR) 46,6, Helsten (Finska) 47,0, Adamik (Madžarska) 47,6, Hau (Nemčija) 47,6. 801 m — žensko: Othalenko (ZSSR) 2:08,8, Letter (Anglija) 2:09.8, Llsonko (ZSSR) 2:11,2. 80 m — ovire — ženske: tretja skupina: Lalorl (Franclja) 11,9, Steuer i Avstrija) 11,6, Kronholm (švedska) 2,2, Hanaeler (Svlca) 12,5. 4. skupina: Aleksandrova (ZSSRJ 11,8, Babovlč (Jugoslavija) 11,8, Pen-drlčova (CSR) 11,6, De Kort (Belgija) 12,5. 5. skupina: Slborn (Anglija) 11,t, Zonhuhler (Nemčija) 11,4, Grepl (Itac lija) 11,5. in črnogorska moštva. ZA OSTRO, TODA NE SUROVO IGRO Na to prvenstvo ne smemo po vsem, kar smo videli ln ugotovili ob svetovnem prvenstvu, gledati zgolj kot na boj za točke, marveč tudi kot na boj za odpravljanje pomanjkljivosti našega nogometa. Predvsem gre in preprostejšo igro in večjo učinkovitost. O tem smo že dovolj govorili. Bistveno pa je to, da trenerji, le-teh pa Je bilo na svetovnem prvenstvu več kot dovolj, In igralci, s pridom uporabljajo izkušnje. Igralo! morajo podrediti svoje sposobnosti Interesom kolektiva. Ce ifm to uspe, bo to vsekakor preoej-en korak naprej. Kar se tiče strela, morajo več trenirati ln Imeti manj strahu. In še nekaj. Naši nogometaši morajo igrati ostro in borbeno ne pa surovo. V tem oziru začetek sezone ni bil najboljši. Na prvih pokalnih tekmah je bilo opaziti preeej surovosti ln veliko igralcev je bilo Izključenih. Sarčevlč, očmi v Evropi EVROPSKO PRVENSTVO V VESLANJU Končana so predtekmovanja Vlnšič v sciffu, četverec brez krmarja »Krke« in osmerec »Mornarja« so se plasirali v nadaljnje tekmovanje (Od posebnega dopisnika »Borbe«) zvezde«, double s krmarjem »Mor- , Amstornam 97 nvir nan« so bila narja« ln četverec s krmarjem »Crve-jjP&čana predtekmovanja na 44. evrop- £e zvezde« so btllIv pr^tekmovanjlh, veslaškem prvenstvu. Izmed ki ^so blla^ v četrtek. Izločeni lz na- »tnl naših čolnov so se trije uvr- i,_n ‘ U v polfinale, ln sicer: Vlašlč v i Vtem ko Je Vlaslč v predtekmo' C‘tu, četverec brez krmarja »Krke* x‘ osmerec »Mornarja«. Trije ostali HnnKIn hrM IrrmnHn »f!rvpnp krmarjem »Crvene zvezde« Je bil izločen po dveh zares hudih nastopih. DOSLEJ NAJHUJSA KONKURENCA Double brez krmarja »Crvene zvezde« Je bil izločen obakrat zelo prepričljivo, medtem ko Je double s krmarjem »Mornarja« izgubil drugi dan tekmovanja šele v zadnjih metrih. Z razvrstitvijo naših ekip smo lahko zadovoljni. Dobri poznavalci evropskega veslanja trdijo, da Je bila n« tem prvenstvu najhujša konkurenca. Razen v četvercu brez krmarja se poteguje v vseh ostalih disciplinah za prvo mesto veliko število ekip. Kaže. da Je edini zanesljiv favorit osmerec ZSSR. Opaziti smo tudi. da imajo tokrat na prvenstvu veliko Vlogo nekatere države, ki projšnja lota niso želo veliko uspehov. To volja predvsem za Svlco, Dansko ln Italijo. Opaziti je Mednarodni teniški turnir v Opatiji .^Opoffia, 27. avg. (Tanjug). Ob A^elovanju teniških igralcov ZDA, Voi® rtJ® ln Nomčlje ter našlli tekmo-“leev s0 j0 Znčel v Opatiji čotrtl »^Darodni tonški turnir. Na njom Jpelujejo tudi Pnlada, Bačo in Brlk, aV i* tujine pa so prispeli manj zna-teniški igraloi. V prvom kolu se it« hrvntskn mladinska prvakinja v“rtInok odločno postavila po robu .Ski Jung ter tesno izgubila v dveh 'h 4:8, 8:7. *^RNlR TENIŠKIH VETERANOV V okviru srečanj ob 60-letnlcl ta-1-'» V Jugoslaviji, bo v Ljubljani na Jiriiču pod Ceklnovlm gradom, da-<5* m jutri prvenstvo veteranov, ro-vJJJh leta 1909 ln starejših. Tekino-•Lall bodo v dvoje ln posamezno. Tek-i„°v,anje bo zelo zanimivo, ker so ti «ralcl v svojih mlajših letih pripadali !*ltl slovenskega tenisa. Pričetek tek-?Qvan]a bo v soboto ob 15. uri ln v nedeljo ob 9. url. . S A H Šahovska olimpiada železničarjev bo. v Avstriji Od 18. do 24. septembra bo v Mit-telitadtu v Avstriji mednarodni 6a- rtrf hovskl turnir železničarjev, ki se ga nuc‘ " arzav bodo udeležili tudi naši železničarji. Tekmovali bodo na šestih deskah. >•«•»••*»•••« Naša železničarska reprezentanca bo Igrala v tejle postavi: Jovanovič (Bgd), Kobler (Črnomelj), Babič (Maribor), Micullnič (Maribor), Poš (Maribor) in Marvln (Bgd). Kot rezerva bo odpotoval Mariborčan FISer. tudi viden napredek Jugoslovanskih voslačev. Razen Vlaslča, ki je znan po vsej Evrojjl. ln osmerca »Mornarja«. Je sedaj narasla cena tudi četveroa brea krmarja »Krke«. DANES JE POLFINALNO TEKMOVANJE Giavui favorit prvenstva — ZSSR Jo prvi dan tekmovanju doživela hud poruz. Izmed sedmih disciplin jo do ticgia samo dve zmagi. Polfinalna tekmovanja se bodo začela v soboto ob 14.80 Glede lzi da Vlasičovega dvoboja s Švicarjem Oolombom so mnenja deljena. Res težko bi lahko povedali kar koli določnejšega o tem, tembolj, ker je v solffu še trotji kandidat za prvo mesto Poljak Kučerka. Osmerec Mornarja Ima veliko upanjo v svoji skupini, vtem, ko to, kakor vsaj kaže, imela Krka teiavon posel. Finalno tekmovanje bo v nedeljo popoldne. Evropsko prvenstvo v veslanju bo leta 1956 na Bledu Amsterdam, I*. avg. (Tanjug). Na kongresu Mednarodne veslaSke fede^ racije v Amsterdamu so sklenili, po ve riti Jugoslaviji organizacijo evropskega prvenstva za 1. 1998 za moške ln ženske. Tekmovanje bo konec avgusta ali v začetku septembra i na Bledu, Prvenstvo za moške bo prihodnje leto organizirala Belgija, za ženske pa Romunija. Za predsednika federacije je bil ponovno izvoljen Gaston Meleg (Svlca). Kongresa so se udeležili zastop NOGOMET Toplak v reprezentanci Beograda Kapetan beograjske nogometno indzveze Jovan Ružič Je določil 22 graloev, ki pridejo v poštev za re-prezentanoo Beograda, ki se bo 5. septembra pomerila v namburgu s tamkajšnjo msstno reprezentanco. To so: Stojanovič, Belin, Čajkovski, Pajovič, Borozan, Bobek, Zebec, Jooič (Partizan), Krlvokuča, Stankovič, Zo. kovič, Spajič, Djajič, Mitič, Rndin' skl, Veselinov, Tonlnk (Grvona zvez da), Ljubonovič, Potnkovič, Ognjanovič (Radnlčki), Cvetkovič, Kalopo-rovlS (BSK). Petnajst reprezentantov Beograda bodo dokončno Izbrali po nedeljskih tekmah. Jutri Seccsta (Sisak) : ŽNK Ljubljana V nedeljo se prične prvo kolo hrvaško-slovenske lige. 2NK Ljubljana, ki si Je v pretekli sezoni priborila 2 mesto v tej ligi, ima za nasprotnika Segesto iz Siska. Moštvo ZNK Ljubljane bo nastopilo v pomlajeni postavi, kar daje upanje, da bodo s prednostjo domačega igrišča ln domače publike obdržali obe točki doma. Tekma bo na stadionu v Slškl ob 17. uri s predtekmo ob 15.30 url. Nogometni turnir v Domžalah V počastitev občinskega praznika bo jutri, s pričetkom ob 9. uri do-poldno, v Domžalah nogometni turnir, za prehodni pokal krajevnega sindikalnega sveta Domžalo. Na turnirju sodelujejo: Papirnlčar (Količevo), Vata (Vir), Toko (Domžale) Ihan ln Domžale. “■'-ss** Sedaj na lačetku prvenstva naj bi tudi uprav* klubov ln nogometaši spoznali, da se bodo disolpllnski or. gani NZJ najostreje borili proti surovosti in nedisciplini. Klubi pa menda vedo. da Jih bo to najbolj prizadelo. Vsekakor bi radi videli ostre, napeto prvenstvene, toda prave športne tekme, kakršne ustrezajo našemu pojmovanju nogometa ln športa sploh. Lj. Lovrii PRED PRIČETKOM PRVENSTVENIH TEKMOVANJ V ODBOJKI Jutri se bodo začele borbe na mreži AOK pred izpadom? — Slovenke med vodečimi — Ljubljana vodi v svoji skupini Te dni prihaja športna sezona v svoj višek. Medtem ko so različna evropska prvenstva pritegnila pozornost vse evropske športne JavnoMl, se prične v nedeljo na domačih igriščih vrsta tekmovanj. Nogometaši bodo stopili v borbo za novo prvenstvo, odbojkarji pa bodo nadaljevali spomladi začeto borbo za letošnjega prvaka. Domala za vse športne panoge pri nas je značilna nestalna koledarska politika. Ne mine leto dni, da ne bi spreminjali načina tekmovanja. Tako Je tudi orl odbojki. Letos tekmujejo odbojkarji v zvezni ligi, v vzhodni ln zahodni nekakšni II. ligi, v republiških prvenstvih itd. Ne moremo reči, da Je ponovna uvedba Uglnega tekmovanja dvignila kvaliteto, vsaj pri Slovencih. Medtem ko so bila naša moštva prejšnja leta vedno na častnih mestih, se nam obeta, da bo predstavnik Ljubljane AOK letos izpadel, Branik pa se komaj še drži sredine lestvice. Ce Je pri moških plasman po prvem delu tekmovanja za tradicije slovenske odbojke neprijeten, se ženske ekipe prav dobro drže v Istem tekmovanju za ženske. Vse tri slovensko ekipe so se uvrstile v gornji del, takoj za vodečim Partizanom. Več kot enomesečni odmor Je formo poedinlh tekmecev gotovo spremenil, tako da bo Jesenski del prinesel bržkone ugodna ln neugodna Sresenečenja. Slovenska predstavnl-a se bosta že v prvem kolu pomerila z vodečima na lestvici Branik pričakuje doma Crveno zvezdo. AOK pa potuje v Zagreb na tekmo proti Mladosti. V ženski konkurenci se bosta mariborski vrsti Branik ln Železničar pomerila s Crveno zvezdo. Lestvica — moški Zenske I 4 1 11:1 5 4 1 12: 8 5 3 2 11: 7 5 3 2 11: 9 5 1 4 1:12 9 0 9 0:19 Partizan Železničar (M) Branik Ljubljana Zvezda 5 14 1:12 2 Spartak 9 0 9 0:19 0 Hkrati g tekmovanjem v zvejn* ligi se bo nadaljevalo tudi v vzhodni ln zahodni skupini. V vzhodni skupini, ki za nas ni toliko zanimiva, so na vrhu po prvem delu tekmovanja Radničkl lz Sombora, Novi Beograd in Partizan lz Konjic, in Je treba med njimi Iskati novega člana zvezne lige. V zahodni skupini, hrvatako-slovenskl ligi pa vodi z naskokom Ljubljana, ki ima tudi sedaj največ možnosti, da se prebije znova v družbo najboljših. Lestvica po prvem delu Ljubljana Lokomotiva . Partizan (NM) Ilirija Kamnik Graflčar Borovo Varaždin T ( 7 9 7 4 7 4 7 S 7 2 7 2 7 X 1 20: 8 12 2 19:12 10 3 17:13 3 15:15 4 12:16 5 12:17 5 11:17 5 9:15 Mladost Zvezda Zeleznlču (B) Partizan Branik Spartak Zemun AOK (Tekma AOK Igrana.) 7 7 0 7 8 1 7 5 2 7 4 3 7 3 4 7 2 5 8 0 6 • 21: 9 14 20: 7 12 18:11 10 14:15 8 15:15 6 11:19 4 6:18 0 6:18 0 V prvem kolu, ki bo v nedeljo, bodo vsa slovenska moštva nastopila na domačih Igriščih: Ilirija in Ljubljana proti Borovu, Kamnik protd Varaždinu in Partizan lz Novega mesta proti zagrebški Lokomotivi. omenili smo le najvlšja tekmovanja. To pa te ni ves Odbojkarski spored. Ženska vzhodna ln zahodna skupina z vrsto republiških tekmovanj dopolnjujejo ta okvir odbojkarskih tekmovanj. Zemun ni bila od- Belcer in Brezer kaznovana Disciplinsko sodišče NZJ je kaznovalo zaradi nešportnega ponašanja na pokalni tekmi Radničkl— Odred Igralca Odreda Belcerja ln Brezarja. Belcer Je bil kaznovan s tremi meseci, Brezar pa z šestimi meseci prepovedi nastopanja. Fuderer povabljen v Hastings TENISKA SOLA V LJUBLJANI Na tradicionalni šahovski turnir v Hastingsu Je od naših šahlstov povabljen mladi mojster Andrija Fuderer. Na preteklem turnirju v Ha-_ stingsu Je od naših šahlstov sodelo- po vzorcu teniških tol ln klinik vai Matanovlč. V ponedeljek 30. avgusta začetek tSiSega letošnjega tečaja. Tečaj boi *ajai 14 dni. Vodili ga bodo teniški i °kovnJakl ter trener za splošno te-ln vzBojo. Pogoji ZB vpis: pionirji Pionirko do 15. let. dober učni Mednarodni šahovski turnir v Portorožu r-vuiM ao 10. iei. uuubi v Portorožu bo od 2. do 6. oktobra nrivoUenje staršev. Tečajniki velik mednarodni šahovski moštveni "bo zdravniško pregledani. Vplsova- turnir, prvi te vrste v naši državi. Viri na teniških igriščih pod Cckino- Na turnir so vabljeni šahovski klubi gradom (ves dan). Ilz številnih evropskih držav. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR« - NOVO MESTO potrebuje gradbene inženirje za svoja gradbišča in direkcijo. — Plača ln družinska oziroma samska stanovanja po dogovoru. — Takoj sprejmemo tudi glavnega nabavljača Pogoj: dobro poznavanje gradbenih materialov in daljSa pravksa v komercialnih poslih, ter več administrativnih moči za gradbišča Ponudbe z navedbo dosedanjega dela je treba dostaviti direkciji v Novem mestu, Tavčarjeva 12. Posvet voditeljev,Partizana'v Kranjski gori Kranjska gora* 27. avgusta, besedo Je imel predsednik zveze tov.. precejšnje zanimanje. Tekmovanja so V Porentovcm domu v Kranjski Zoran Polič. V svojem referatu se je'bila v Celju, Maribora, Kamniku in gori se Je začel danes tridnevni sc- najprej podrobno dotaknil telesno- Kranju. Pravloo sodelovanja so imela minar predsednikov ln tajnilkov vzgojnega, političnega ln Ideološkega moStva posameznih kovinarskih ko-okrajnlh zvez »Partizana«. Uvodno dela v Partizanovih društvih. Zatem lektivov lz 81oven!je. Na teh tekmah. Je razpravljal o načelu enotnosti ki so bile izredno živahne in na pri-telesne vzgoje in o načelu upravlja- merni športni višini sta zmagah v nja demokratičnosti Partizanove or- šahu ln kegljanju moštvi Litostroja, ganlzaclje. Podrobno se Je dotaknil v odbojki za moške »Metalna« iz Ma-odnosov med telovadno orgsnlzacijo ribora. v odbojki za ženske ter na. in športom. Obravnaval pa Jo tudi mizne tenisu le zmagalo moško pereče vprašanje kadrov. Po nlego- [n žensko moštvo iz Kranja, vem referatu so se diskutantje v medtem ko eo bili med kolesarji naj-plodni razpravi dotaknili discipline, boljši tekmovale! »Roga« iz Ljubljane, politične vzgoje, vloge tiske, organi- Vsi ti republiški prvakt se bodo zacijske oblike »n drugih aktualnih pomerili z zmagovalci ostalih repu-vprašanj. O tem bomo obširneje po- blik na zveznem prvenstvu kovinar-ročali prihodnjič. : jev, ki bo od 1. do 9. septembra v Jutri bodo na sporedu referati o Slavonskem Brodu, splošni administraciji, o statistiki, o Pobudo za ta tekmovanja, kate- delu v delavskih središčih, o propa- r|h glavni namen je športno udej-gandl, o vlogi tiska ln o zdravstvu, stvovanje naših kovinarjev, je dal V nedeljo pa bo telovadna ura, re- Centralni odbor sindikata kovinarjev ferat o gospodarstvu in o naš^m tisku. . Jugoslavije. S. R. TEKMOVANJA Partizan. druStvo za telesno vzgo- KOVINHRIEV J° Ljubljana Vič, priredi danes in nuvinniuiiv Jutri. 88. in 29. avgusta, na ballnilčn Minuli teden je priredil sindikat ob Tržaški oestl balinarski turnir za kovinarjev Slovenije v nokaterih prehodni pokal Sodelovali bodo vsi Športnih panogah renubtlško tokmo. ljubljanski balinarski klubi. Turnir vanjo kovinarjev. Med slovenskimi začne v soboto ob 1». uri ln M Ba-kovinarji je bilo za to tekmovanjo daljuje v nedeljo ob 8. url. DNEVNE NOVICE Zveza rezervnih oficirjev Jugoslavije terena »24 talcev«, Ljubljana, priredi za svoje člane, njihove družine ln znance dne 5. IX. 1954 Izlet na Vrhniko s pestrim sporedom. Prijavite se pri tov. Ljubič Matku, Ljudska prosveta Slovenije, Miklošičeva 7 ali pa pri vratarju Dijaškega doma Ivana Cankarja, Poljanska cesta 28. Prijave sprejema do torka 31. VIII. 1954 zvečer. Ob prijavi se plača za vsako osebo po 64 din za vožnjo z vlakom. Odbor • Obveščamo vsa podjetja, ustanove, ljudske odbore ln ostale gospodarske organizacije na področju občin Litija, Šmartno pri Litiji, Vače, Kresnice In Gabrovka, da bo pričela poslovati podružnica socialnega zavarovanja v Litiji dne 1. IX. 1954. Za vsa pojasrUla glede socialnega zavarovanja naj se zgoraj navedeni obračajo na to podružnico. Zavod za soc. zavarovanje za mesto ln okraj Ljubljana Ljudska univerza mesta Ljubljane obvešča, da bo vpisovanje v tečaje tujih jezikov, slovenskega Jezika in esperanta v prostorih Ljudske univerze, Cankarjeva c. 5/III, od 30. avgusta do 10. septembra vsak dan od 8. do 12. ln od 16. do 18. ure Pri vpisu bo na vpogled tudi učni načrt. Gimnazija v Novi Gorici. Popravni Izpiti za vse razrede se bodo začeti 1. septembra ob 8. uri. Sprejemni in popravni Izpiti za višjo gimnazijo bodo od 4. do 6. septembra. Začetek mature bo 3. septembra ob 8. url. Naknadno vpisovanje v vse razrede bo 7. ln 8. septembra v pisarni. Natančni razpored Izpitov bo na šolski oglasni deski. Redni pouk prične v petek 10. septembra. 2810 Lepo darilo Je Eau de cologne RADIO LJUBLJANA Sliored za soboto, 28. VIII. 1954. I Poročila: 5.05, 6.00, 8,00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. i 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi po-1 slušaldl (pester glasbeni spored), vmes ob 5.30—5.40 Jutranja telovadba — P E R10 N za line tkanine! 6.30—6.35 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored (Čajkovski, Svendsen, Liszt) — 7.30 Za gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 8.10 Otroške pesmi — 8.30—9.00 Za pionirje — 12.00 Pohorski fantje pojo ln Igrajo (Prenos lz Maribora) — 12.20 Kmetijski nasveti — 12.30 Opoldanski koncert — A. Vivaldi: Uvertura k operi »L’011m-piade«, V. d’Indy: Simfonija na francoski hribovski napev — 13.15 Zabavna glasba, vmes objave — 13.30 Melodije za razvedrilo — 14.30 Turistična oddaja — 14.40 Hrvatska narodna glasba (Prenos lz Zagreba) — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — ISCEMO MLAJŠO KNJIGOVODKINJO z nekaj prakse s takojšnjim nastopom. Naslov v podr. LP-B Maribor. 3356 KMETIJSKA ZADRUGA LJUBEČNA razpisuje mesto traktorista. Ponudbe nasloviti na Upravni odbor Kmetijske zadruge Ljubečna. C 204 KRANJSKO GRADBENO PODJETJE sprejme takoj večje število zidarjev ln nekvalificiranih delavcev. Naslov v podružnici LP-B Kranj. 3279 20 MLAJŠIH MOŠKIH MOCl, Izurjenih v Izdelavi lesne galanterije, dobi takoj zaposlitev na Lesno industrijskem obratu Radomlje (Preserje) pri Kamniku, žel. postaja Jarše. 2815 PRODAM KANARČKE GLASNE PEVCE (člv-karje) prodam. Velika Izbira od 300 din dalje. Gradišče 7/III. 3353 PRODAM OSEBNI AVTO znamke KDF v izpravnem stanju. Ponudbe pod »500.000«. 3357 SmNOVANJA LEPO, SUHO IN SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE v mirnem delu predmestja menjam za dvosobno kjerkoli. Ponudbe poslati na podr. LP-B Maribor pod »Mir«. 3258 IŠČEM MESTO KOT SOSTANOVAL-| KA, pomagam v gospodinjstvu. Najraje v novih stavbah. Naslov v upravi lista LP-B Maribor. 3259 ŠTUDENTKA na akademiji glasbe Išče v Ljubljani sobo po možnosti s klavirjem. Naslov v podružnici LP-Borbe v Mariboru. M 291 SESTASTANOVANJSKO HISO V Ma-| riboru z dobroldočo gostilno, tudi na polovico ali posamezna eno-' sobna stanovanja prodam. Fluks, Maribor, Einšpllerjeva 34. M 290 Komisija za razpis mesta direktorja pri OLO Kranj razpisuje MESTO POSLOVODJE za trgovino z mešanim blagom »2irovka«, 2iri Pogoj: predpisana trgovska izobrazba s 5 do 8 let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo z vsemi potrebnimi in življenjskimi podatki je vložiti na tajništvo OLO Kranj najkasneje do 17. sept. 1954 RAZNO KOMERCIALIST s 14-letno prakso vsestransko verztran, želi menjati službeno mesto, najraje na teritoriju Kopra. Naslov v upravi lista LP-B Maribor. 3354 DELO IŠČE ŽELIM ZAPOSLITVE kot trg. potnik. Imam šr ,ki Izpit ln lastno motorno k' Imam široke trg. zveze. Ponudbe pod »Agilen« na podr. LP-B Maribor. 3355 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO Komisija za imenovanje pri LO mestne občine Ravne na Koroškem razpisuj* mesto direktorja pesniškega gospodarstva »Plešivec« Pogoji: Srednja kmetijska šola ali njej enaka strokovna kvalifikacija. Prošnje je vložiti pismeno pri tukajšnjem LO do dne 18. septembra 1954. PERION za volno! Brez preparata za čiščenje madežev »FLEX« ne sme bttl nobena gospodinja. Zajamčeno neškodljiv tkaninam, ni vnetljiv ln ekonomičen Je in objave — 19.30 Radijski dnevnik 16.00 Utrinki lz literature — Fran Erjavec: Mravlja -t 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Okno v svet — Qul est Mendes Francis — 18.10 To In ono lz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame iMMiiiiiiiniiiiiniiiiiiiMMiiiiiMiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiMiinm KINO »SLOGA« Ameriški film »SESTRIČNA RAHELA« TednlJ^. Predstave ob 16, 18 to 20. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 14 dalje iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimii Lepo zagorelo temno polt brez opeklin dobiš z uporabo ULTRAGIN šport kreme. Dobi se v drogerijah in parfumerijah. 2682 Danes sveže morske In sladkovodne ribe v vseh poslovalnicah. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Sobota, 28. 8.: Lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Nedelja, 29. 8.: Lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. 20.00 Operetna glasba — 20.30 Pisan sobotni večer — 22.20 Glasbena medigra — 22.30 Oddaja za naše Izseljence (na valu 327,1 m) — 23.00—24.00 Melodije to ritmi (na valu 302,1 ln 212,4 m in kratkem valu 90,1 MHz — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba). KINO Meh. film »Rio Eacon- PARTIZAN: dl do«. UDARNIK: Jugosl. film. »BUa sem močnejša«. POBREŽJE: Amer. film »Lidija Bat-ley«. STUDENCI: Jugo«., film »BUa sem močnejša«. Umetnostna galerija v Mariboru, Strosmajerjeva ulica. Razstava slovenskega slikarstva to kiparstva v Ma-ribom od leta 1918 do danes. Razstava Je dnevno odprta od 9. do 16. ure v času od 8. do 29. avgusta. Prijave za skupinske obiske pošljite na telefon 25-45. Vodstvo po razstavi zagotovljeno. Vsem sorodnikom, prijateljem m znancem sporočamo žalostno vapt, da nas Je nenadoma zapustila v 71. letu starosti naša nadvse ljubljena mama Marija Majerhold bivša trgovka ln gostilničarka Pogreb predrage pokojnice bo v nedeljo J9. VIII. 1954 ob 10. uri dopoldne v Mozirju. Mozirje, St. Jani pri Rečici ob Savinji, 27. 8. 1954. Za njo žalujejo: sinovi Tone, Edi ln Vilko, hčeri Marija ln Pepca, zet France Kolar, snahe Ruža, Ivanka ln Darinka, vnuki ln vnukinje ter ostalo sorodstvo. Za svilo, nylon, perlon PERION VESTI IZ TRBOVELJ Zdravniško dežurno službo od sobote od 14. ure do ponedeljka do 7. ure opravlja dr. Marjan Kržišnik v splošni bolnišnici. Kino »Svoboda« Center predvaja do ponedeljka ameriški film »Prva dama Amerike«. V nedeljo ob 10. uri matineja z Jugoslovanskim filmom »Slavica«. Od 31. t. m. do 2. sept. predvaja ameriški film »Sled v luki«. Kino »Svoboda-Trbovlje II« predvaja do torka nemški film »Sanjave ustnice«. Potuj. 31 kino Ljudske prosvete predvaja angleški film »Trgovina s starinami« v soboto ob 18 v Zidanem mostu, ob 20.30 v Loki pri Zid. mostu; v nedeljo ob 11 na Dolah pri Litiji; ob 16 v Jagnjenict, ob 19 v Podkumu: v ponedeljek ob 18 na Izlakah, ob 20 v Mllnšah; v torek ob 20 na Posetju v Trbovljah. Drobni oglasi DELO DOBI SPREJMEMO več avtokleparjev to avtoličarjev. Obrtno podjetje »Zvezda«, Maribor, Tržaška 6. M-286 3 MEDICINSKE SESTRE sprejme Bolnica za tuberkulozo v Sežani. Pogoj: Končana šola za medicinske sestre. 2773 100 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV dobi takoj zaposlitev pri gradbenem podjetju v Kranju. Naslov v podružnici Kranj. 3278 4 NEKVALIFICIRANE DELAVCE za delo v glinokopu sprejmemo takoj Naslov v podr. Kranj. 3280 20 GOZDNIH DELAVCEV sprejmemo takoj. Naslov v podr. Kranj. 3281 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmemo. Naslov v podr. Kranj. 3282 KMEČKE DELAVKE potrebujemo. Naslov v podr. Kranj. 3283 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII KINO »S 0 C A« KINO »UNION«: angl. barvni film »Vzpon na Everest«. Tednik. Predstave ob 18., 18. to 20. uri. KINO »KOMUNA«: Svlc. tlim »Otroci Evrope«. Tednik. Predstave Ob 18., 18. ln 20. uri. Predprodaja vstopnic v obeh kinematografih od 14. ure dalje. L. KINO »TABOR«: Svlc. film »Otroci Evrope«. Tednik. Predstava ob 20.30. L. KINO »JLA«: Zaprto L KINO »BEŽIGRAD«, avstr, film »Gospodična Casanova«. Brez tednika. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ, Miklošičeva 19, predvaja za zamudnike ameriški dokumentanl film »Zakaj smo se borili« lit. ln IV. del (Dell ln vladaj ln Bitka za PTUJ: ameriški leyeva tetka«, morilce*:«. Francoski film »Taras Bulba« Tednik. Predstave ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. iiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiuiiiiiiiHiiujiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiii JESENICE »RADIO«: amer. barvni film »Viharni zaliv«. Predstavi ob 18 ln 20. — »PLAVŽ«: švedski tlim »Dobri vojak Bumm«. Predstavi ob 18 ln 20. KOROŠKA BELA: amer. barvni film »Viharni zaliv«. Predstava ob 19. CELJE »UNION«: franc, film »So- vražnik države št. 1«. Predstavi ob 18 ln 20. — »DOM«: franc, film »Plačilo za strah«. Predstava ob 18.15. — »LETNI KINO«: franc, film »Plačilo za strah«. Predstava ob 20.15. KRANJ »STOR2IC«: švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Predstave ob 16, 18 to 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. — »LETNI KINO PARTIZAN«: angl. film »V senci sovraštva«. Predstava ob 19.30. — »SVOBODA«: franc, film »Trenutek resnice«. Predstavi ob 18 ln 20. CARINARNICA V SUBOTICI - Cinovnlčka ul. 2 bo izročila 13. septembra 1954 ob 9. url v javno prodajo — licitacijo 1,500.000 kg cementa v papirnatih vrečah po 50 kg Začetna cena 10 dinarjev za kilogram. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe, pooblaščene za trgovino s tem blagom, dalje državne ustanove ter gospodarske in družbene organizacije. Interesenti lahko dobe vse podrobnejše podatke pri Carinarnici v Subotici pismeno ali na telefon št. 17-10. Pismene ponudbe lahko pošljete do 10. septembra 1954. Plača 6e z bariranim čekom. CARINARNICA SUBOTICA •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••***** | OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO RAZPISUJE V j UPRAVI ZA INVESTICIJE mesto gradbenega inženirja in mesto gradbenega tehnika Temeljna plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovoru-— Družinsko Stanovanje zagotovljeno v Krškem. Britanijo). Predstavi ob 18. to 20. uri. Vstopnice od 17. ure dalje. iiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiimiiimitiiiniitiiiiiitiiiniiiinimiiiiHiiiiiii!1 K I N 0 »§ I Š K A« Avstrijski film Interesenti naj vložijo prošnje na tajništvo OLO Krško do 20. septembra 1954, ali se pa osebno zglasijo pri gornjem naslovu. barvni film »Char- S Tednik: »Boj proti «»•••••* Tednik. Predstave ob 16., 18. ln ^20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. itiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiilliiiiiliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiltliiiiiiii KINO »TRIGLAV«! Slovenska kinoteka predvaja francoski film »KAPITAN FRACAS« Tednik — Predstavi ob 18 ln 20 — Prodaja vstopnic od 17 dalje Upravni odbor TOVARNE PLETENIN IN KONFEKCIJE Maribor - Meljska cesta 56 razpisuje mesto glavnega računovodje Pogoji: absolvent Trgovske akademije ali Ekonomske srednje šole z večletno prakso kot računovodja. Plača po tarifnem pravilniku. Osebne ali pismene ponudbe z referencami je treba poslati na sekretariat podjetja. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimHiiiiNiimimimniiHiiiiiiiMiiMiiiimiiiimiiiiiiMiHiiiiiimiiiiuiiiiNimiiiiiniiiimiiiHiiiiiiiHiiniiiiiiitiuiiiiiiiiiM^ B. ML REMARQUK TRDE. TtoBniiši a O M A v 26 Prišel sem iz sobe prvega zdravnika. Kdster me je čakal v dvorani. Vstal je, ko me je zagledal. Odšla sva ven in sedla na klop pred sanatorijem. »Nevarno je, Otto, bolj kakor sem se bal,« sem rekel. Skupina smučarjev je šla hrupno mimo naju. Med njimi je bilo nekaj z oljem namazanih in zelo zagorelih žensk širokih obrazov in belih zob. Klicali so se, da so lačni ko volkovi. Počakala sva, da so šli mimo. »Takšni ljudje žive naravno,« sem dejaL »2ive in so zdravi ko ribe. Človek bi kozlal.« »Ali si govoril s prvim zdravnikom osebno?« je vprašal Koster. »Da. Vse mi je razložil z mnogimi pripombami in pridržki. Iz vsega njegovega pripovedovanja pa sem povzel, da se je njeno stanje poslabšalo. Zdravnik pa trdi, da se je zboljšalo.« »Tega ne razumem.« »Zdravnik trdi, da bi bilo že zdavnaj izgubljeno sleherno, upanje, če bi bila ostala v nižini. Tu se je bolezen razvijala počasneje. In temu pravi zboljšanje.« Koster je napravil s petami svojih čevljev zareze v trd sneg. Potem je dvignil glavo. »Zdravnik torej upa?« »Zdravnik zmeraj upa, to spada k njegovemu poklicu. Jaz pa skoraj sploh več ne upam. Vprašal sem ga, ali je poskusil s pnev-motoraksom. Rekel je, da to ne gre več. Pnevmotoraks je dobila že pred leti Zdaj sta načeti obe polovici pljuč. Vražje slabo kaže, Otto.« Pred najino klopjo se je ustavila stara ženica v pošvedranih gumijastih čevljih. Njen obraz je bil modrikast, upadel, oči ugasle, sivkastorjave, ko da je slepa. Okrofe vratu je imela ovito starinsko pernato boo. Počasi je dvignila lomjon in naju pogledala. Potem pa je od stopicala naprej. »Ostudna prikazen!« Pljunil sem. »Kaj je še rekel?« je vprašal Koster. »Pojasnil mi je, kako je bolezen najbrž nastala. Imel je že mnogo bolnic njenih let. To so baje posledice vojne. Nedohranje-nost v razvojnih letih. Toda, kaj mi vse to mar! Ozdravi naj!« Pogledal sem ga. »Seveda mi je rekel, da je doživel že mnogo čudežev. Prav pri tej bolezni se dogaja, da se nenadoma ustavi, da se kaverne zarasto in da bolnik ozdravi, celo v obupnih primerih. Tudi Jaffe pravi tako. Jaz pa v čudeže ne verujem.« Koster ni odgovoril. Molče sva sedela na klopi. Kaj naj bi sploh rekla? Oba sva bila doživela preveč, da bi bila mogla kaj početi s tolažbo. »Ničesar ne sme opaziti, Robby,« je rekel Kfister naposled. »Seveda ne,« sem odgovoril. Sedela sva na klopi, dokler ni prišla Pat. Na nič nisem mislil; uiti obupan nisem bil, bil sem povsem otopel, mračen in mrtev. »Prihaja,« je rekel Koster. »Da,« sem dejal in vstal »Halo!« Pat je nama pomahala in se približala. Nekoliko oP°' tekala se je in bila je nasmejana. »Malo pijana sem. Od sono8. Zmeraj, ko ležim na soncu, se opotekam kot star mornar.« Pogledal sem jo in hipoma se je vse spremenilo. Zdravnik0 nisem več verjel; veroval sem v čudež. Pat je bila tu; živa stal8 je in se smejala, — vse drugo se je spričo tega nekam pogreznil0, »Kakšna obraza pa delata?« je vprašala. »Mestna obraza, ki «emle nikakor ne sodita,« je odgovori1 Koster. »Soncu se nikakor ne moreva privaditi.« Zasmejala se je. »Danes imam dober dan. Brez vročine. ^e(1 smem. Ali bi šli v vas na aperitiv?« »Seveda.« »Pojdimo torej!« »Ali se ne bi rajši peljali s sanmi?« je vprašal Koster. »Saj pridem tudi peš,« je dejala Pat. »Vem,« je rekel Koster. »Toda jaz se s sanmi še nikoli nisel1’ vozil. Rad bi poskusil, kako to gre.« Poklicali smo izvoščka in se odpeljali v serpentinah v v3S' Pred kavarno z majhno, sončno teraso smo se ustavili in izstopi'1 V njej je sedelo mnogo ljudi in spoznal sem nekatere iz san0' torija. Med njimi je bil tudi Italijan iz bara. Ime mu je b"(’ Antonio in prišel je k naši mizi, da bi pozdravil Pat. PripovedoV0 je, da je v minuli noči družba šaljivcev odvlekla nekega bolnih0 v spanju skupaj s posteljo iz njegove sobe in ga potisnila v sob° neke metuzalemsko stare učiteljice. »Zakaj so pa to napravili?« sem vprašal. »Bolnik je ozdravel in se te dni odpelje,« je odgovoril Ant°' nio. »V takšnih primerih zmeraj uganjajo podobne šale.« Poziv bivšega štaba Kokrškega odreda bivšim borcem, funkcionarjem in aktivistom »VINO-KOPERa — KOPER I S C E za delo v svoji centrali v Kopru V okviru enot, ki so v času narodnoosvobodilne borbe operirale na območju Štajerske in ozemlju, ki je mejilo na to področje, ter pozneje pripadale IV. operativni zoni, spada tudi Kokrški odred. J Za proslavo »Štajerska v borbi« se bo formiral tudi Kokrški odred, ki bo odšel na proslavo v popolni takratni borbeni formaciji z vsemi bataljonskimi in drugimi štabi na čelu. V ta namen se je že formiral nekdanji štab odreda z vsemi vodilnimi tovariši. Tovariši borci, komandirji čet, komandanti bataljonov in aktivisti! Ob spominu na težke in slavne borbe v Lomu, Kovorju, Trsteniku in Begunjah, vkorakanju v Celovec ter vseh neštetih sabotažnih akcij, vas pozivamo, da se še enkrat, kot nekdaj, zberemo v formacijo Kokrškega odreda in skupno odidemo na Ostrožno. Stab je prepričan, da se bo pozivu odzval poslednji borec. Prijave za udeležbo se sprejemajo preko terenskih odborov Zveze borcev, zato naj se zglasi vsak na svojem terenu, kjer naj da potrebne podatke. Zborno mesto in dan odhoda na Štajersko bo pravočasno sporočeno. BIVŠI STAB KOKRŠKEGA ODREDA verziranega enoltp v vinski stroki šefa komerciale pravno gospodarskega referenta za tajnika podjetja perfektno daktilografinjo in šefa računovodstva »FRANCK« industrija kavovin ZAGREB — VODOVODNA 20 proda po 20.000 m»/h, 25 mm V. S. — 7,5 ks, 620 o/m Pri vseh ja zaželena daljSa praksa — Ponudbe z opisom dosedanjega dela pošljite na: »VINO-KOPER« — KOPER ~ ©glasujte v »ljudski pravici-Borbi« Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko Ljudske republike Hrvatske RAZPISUJE ”tWwi“ j splošni jugoslovanski nateSaj PREDILNICA IN TKALNICA - MARIBOR razpisuje mesto za 4 tkalske mojstre ln 4 tkalske podmojstre Pogoji: veCletna praksa na revolver statvah in revolver llstovkah. — Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe je treba poslati na upravo podjetja. OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI-BORBI« za izdelavo idejne osnove tipizirane zdravstvene postaje NAGRADE: I. 110.000 dinarjev II. 85.000 dinarjev III. 75.000 dinarjev IV. 60.000 dinarjev V. 50.000 dinarje« VI. 40.000 dinarjev VII. 30.000 dinarjev Elaborate je treba poslati do 20. oktobra 1954 do 12. ure. Pogoje natečaja ln podloge lahko dobite proti odškodnini 100 dinarjev v Svetu za narodno zdravje in socialno politiko LRH — Zagreb, Radičev trg 3/., soba 46, ali pri pristojnem ljudskem odboru. Informacije na telefon 33-741/19 — in o. j. Dračič. Komisija za imenovanje direktorjev pri Ljudskem odboru mestne občine Jesenice razpisuje mesto upravnika »Avtoservisa« na jesenicah Pogoji so naslednji: mojstrski izpit za avtomehanika in najmanj 15 let prakse. • Pismene vloge, pravilno kolkovane, je treba poslati na ! tajnižtvo Ljudskega odbora mostne občine Jesenice do dne j 10. septembra 1954. TE »KOLUBARA« PODJETJE V IZGRADNJI — VELIKI CRLJENI RAZPISUJE I. OFERTALNO LICITACIJO za zgraditev industrijskega tira SUŠARA—MED0ŠEVAC—ŽELEZNIŠKA POSTAJA »KOLUBARA« PRORAČUNSKA VREDNOST DELA ZNAŠA 260,000.000 DINARJEV Licitacija bo V Beogradu v pisarni »Energoprojekta«, Brankova ulica 25111., dne 23 septembra 1954 ob 11. uri. Elaborati so na vpogled, tehnične pogoje s predmerom pa lahko dobite vsak dan od 7—13 v Beogradu, Brankova ulica 25/11., soba štev. 1. Licitanti morajo zadostiti vsem pogojem, predvidenim v uredbi ln navodilih o uporabi uredbe o licitaciji. Pismene ponudbe v zapečatenih ovitkih je treba izročiti na dan licitacij« licitacijski komisiji TE »KOLUBARA*. PRE2IVJELIM BORCIMA 43 ISTARSKE DIVIZIJE 4 | s rujna ov. gofl. odriatl če se “Puli proslava 10-godlSnjlce o«niva-43 Istar»ke Divizije. , Pozlvaju to ovlme preZlvJeli borci le lomnice da proslavi prlsustvuju. T Zborno mjesto dana 4. IX. na .lrSu na Mostu u Puli, otkuda se po-ajl na logorovanje. , RIJeScnJem Generalne Direkcije JJUosl. Želleznlca, broj 400-7-S4 od !„• VIII. 1054, odobren Je popust od J*. '• *a »vo vrste voiova od svlh »ta-"'Ca FNltJ do Pule 1 natrag, u vremenu od 2—7 septembra OV. god. ODBOR ZA PROSLAVU, PULA. Vojn* potu 7250-27 Zagreb bo Imela v svojih prostorih II. JAVNO LICITACIJO za objekte v AJdovSClnl LR Slovenija dna 6. novembra 1»S4 ob 11. 1. dva stanovanjska objekta visoke gradnje ■ proračunsko vrednostjo 28,000.000 din 2. tri objekte visoke gradnje s prorač. vrednostjo 9,000.000 din 3. en objekt visoke gradnje s prorač. vrednostjo 4,500.000 din. Elaborate lahko dobit« na pismeno zahtevo pri pooblaščenem predstavniku, kjer lahko dobite tudi vse ostale podatke v zvezi s to licitacijo. Pravico do licitacije Imajo v»a registrirana gradbena podjetja. . ; udeleži lic investitorji 20 dni. Vsako podjetje, ki se icitaclje, ostane v obveznosti nasproti s Ponudbe * vsemi prilogami sprejema komisija za Javne licitacije te Vojne pošte do 6. septembra 1954 do 11. 1754 Iz pisarne VP 7250-27 Zagreb. Občinski ljudski odbor Gorje pri Bledu ČESTITA VSEM OBČANOM K PRVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU 23. AVGUSTU 1954! Ob tej priložnosti vabi k svečanosti prebivalce občine, kakor vse ostale, zlasti pa borce, ki jih veže spomin na »PARTIZANSKE GORJE«! Azbestna vlakna III., IV., V., VI. in VIL razreda z vsemi pod-razredi (po kanadski nomenklaturi) izdeluje: RUDNIK IN SEPARACIJA ZA AZBEST »BOGOSLOVAC« SV. NIKOLA — MAKEDONIJA Na zalogi ima znatne količine azbestnih vlaken VII. razreda (azbestna moka) po ugodnih cenah. BBS J TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET S TEKSTILIJAMI AGROTfKSTIL ULICA 7. JULIJA ŠT. 26, BEOGRAD, TEL 20-333 in 30-727 je odprlo novo skladišče v Beogradu v ulici Študentski trg št. 107, telefon 24*802 (pri Kolarčevi univerzi) V skladišču je na razpolago bogata izbira moškega štrajgarna in kamgurna za obleke, kakor tudi ženskega blaga v raznih barvah in kakovostih, ki ga prodaja po znatno znižanih cenah, isto skladišče ima na razpolago bogato izbiro bombažnega metražnega blaga. Naše skladišče galanterijskega blaga, Ulica 7. julija št. 26, vam nudi bogato izbiro blaga za jesensko in- zimsko sezono. Trgovska podjetja, trgovine in predelovalna podjetja, v vašo korist je, da nas nemudoma obiščete. „A G R R 0 T E K S TI L“ — BEOGRAD IZ NAŠIH KRAJEV Z REDNE SEJE LO MO CELJE !ljl lil lilH 1101111 je treba še bolj okrepiti Celje, 27. avgusta nerednosti v posameznih podjet- Na dnevnem redu včerajšnje redne seje LOMO-Celje, ki jo je vodil podpredsednik LOMO Dr. Janez Lovšin, je med drugim bilo tudi poročilo likvidacijske komisije za podjetje SAD (Tovarna sadnih sokov). Komisija je razen nekaterih nepravilnosti v podjetju (10 milijonski manjko itd.), ugotovila še to, ia je bilo spričo škode pri nedavni poplavi podjetje SAD občutneje prizadeto tudi zato, ker je Imelo osnovna sredstva in zaloge prenizko zavarovane, le 25% skupne vrednosti. Nekatera osnovna sredstva Pa sploh niso bila zavarovana. Zato je prejelo omenjeno podjetje le toliko odškodnine, kolikor se je nanaša na višino zavarovalnine — nekaj nad 8 milijonov, vtem ko bi v nasprotnem primeru dobilo nekaj nad 16 milijon v din povrnjene škode. Razen tega tudi več let niso zavarovalnemu zavodu javljali povečanja zalog, katerih vrednost je 117 milijonov. V likvidiranem podjetju »Celea* likvidacijska komisija ni ugotovila no' ;ih pomanjMjivosti. Novo podjetje — »Celea-Sad« — Kombinat živilske industrije, proizvaja pretežno razne vrste sadnih sokov, ki jih namerava letno izdelati 3 milijone litrov. Glede na veliko povpraševan1 ? in dobro komercialno službo, bodo prihodnje leto povečali proizvodnjo sadnih sok<^ za 1.500 ton. Novo podjetje je pričelo dobro rosloval! in pr'•'videva v naslednjih letih znatno razširitev obratov za naravno konzerviranje sokov in sadja, kar pa sedaj ni mogoče. Zato bi kazalo za potrebe tovarne In Celja zgraditi primemo hladilnico za 500 ton sadja. V poročilu tržne in finančne Inšpekcije je bilo zaslediti precej jih in več finančnih prekrškov, med njimi tudi nekaj grobih. Inšpektorji in revizorji, ki jih je zelo malo in še daleč ne morejo povsod in pravočasno izvršiti pregledov poslovanja, so ugotovili, da je treba marsikje iskati krivdo za nerednosti pri računovodjih, ki so pri delu včasih površni, ali pa jim manjka ustrezno znanje. Zato je tudi bilo na seji Občinski praznik v spomin nn padlega narodnega heroja Včeraj, 25. avgusta je slavila občina Slovenj Gradec občinski praznik, kot spomin na padlega Slovenjegradčana, prvega komandanta Celjske čete narodnega heroja Franja Vrunča. Vse mesto je v prazničnem razpoloženju. Državne zastave, svečano opremlje-LOMO predlagano, da bi kdaj pa ne izložbe, lepo preurejen muzej kdaj prirejali za računovodje pri-| NOV, so temu razpoloženju dali merne seminarje, kjer bi se!še večji poudarek. Ob 12. uri so sproti in dobro seznanili z naj- sirene p« tovarnah naznanile pri-različnejšimi gospodarskimi in četek praznovanja. Po svečani finančnimi predpisi. Prav tako seji Ljudskega odbora mestne ob-bi se morala okrepiti tržna inšpekcijska in finančno kontrolna V ljudskoprosvetnem delu je na prvem mestu dramatika V Mariboru in okoliškem okraju je 77 Ijudskoprosvet-nih društev uprizorilo v minuli sezoni 483 dram — Najmočnejša društva so DPD »Svobode«, ki imajo povprečno po 1000 članov služba. S pravočasnim pregledom poslovanja bi namreč lahko marsikatero podjetje obvarovali hujših posledic. Največ Je kulturno-umetnišklh društev, ki pa so po Številu članstva TiaJmanJSg - 50 društev Ima le 2725 ...lik. « I članov Števlllčno najmočnejša društva čine je bila velika oslava ua so Iipn ,loboda« - 13 društev ima glavnem trgu pred poslopjem 12.152 članov, s M KUD združuje 1743 ljudskega odbora Po končani članov, 3 IZUD 699 1 ŠKOD 333 in proslavi pa je bil promenadni Vsak deseti prebivalec Maribora I dramskih del Srednje razgibano dru-ln okoliškega okraja je član ljudsko- štvo j6 nastopilo 1 vsako dramo po prosvetnega društva. Vseh društev je I fi-krat od tega gostovalo po 3-krat-77, ki imajo skupno 18.106 članov. Dramske skupine so obiskovale tudj ................ ............... J— take kraje, kjer ni društev, če jo bil tam le ustrezen oder. Težave so naffi-red v pomanjkanju kulturnih domov in odrov Tudi izbira del jo bila dovoljiva Le v redkih primerih so prišla na oder brezidejna dela. Na3- koncert godbe tovarne meril iz Slovenj ega Gradca. S. V prvem polletju so izpolnili polovico letnega načrta Najvišjo izpolnitev letnega načrta proizvodnje je v Mariboru dosegla industrija, slabše pa je v kovinski — Če bo proizvodnja ostala na taki višini, kot je bila v r-—• - ■ . poletnih mesecih, bodo do konca leta skoraj vsi delovni kolektivi izpolnili letni načrt najbolj ustrezala razmeram njihovega kraja V minul! sezoni Je Okrajna 5 raznih drugih društev 154 članov Vsa navedena društva Imajo dram ske skupine V okrajnem merilu dramska dejavnost nadkriljuje vse ostalo panoge kulturno-prosvetnega in vzgojnega dela Odrski nastopi pritegnejo gledalce in bolj prepričljivo vplivajo na ljudi kot razna predavanja in poučevanja Zato je velikega pomena, da igralci nastopajo le z ustreznimi deli, ki razon zabave ln razvedrila vplivajo tudi na obliko, vanje zdravega človeškega znnčaja. Za dobro izbiro dramskih del 9krhi tudi Okrajna zveza Ljudskoprosvetnih društev. V svoji zl.irkl Ima okrog 200 ustreznih dramskih del Režiserji pri hajajo po igre, hkrati se pa posve Industrijska podjetja v Mariboru je izpolnila le s 45,5 odstotka. Ovi- so v drugem četrtletju znatno po večala proizvodnjo. Večina podjetij je presegala mesečni načrt proz-vodnje in nadoknadila izgubo, ki jo je imela v prvem četrtletju zaradi pomanjkanja električne energije. Dober uspeh je imela tekstilna in-strija, kar je tembolj značilno, ker so v začetku leta, ob sprejemanju družbenega načrta, predstavniki teh podjetij trdili, da proizvodnje nc bo moč povečati. Vziic zvišanju je največje podjetje v mestu, Mariborska tekstilna tovarna, izpolnilo v prvem polletju letni proizvodni načrt s 55,7 odstotki Tovarna volnenih in vigogne izdelkov pa celo z 62,7 dstotki. Le Predilnica in tkalnica je iz neznanih vzrokov izpolnila Iclni načrt komaj s 40 odstotki. Ker ni moč ugotoviti objektivnih vzrokov, menijo, da so ovire v delovnem kolektivu. Kovinska industrija je bila precej slabša, letni načrt proizvodnje PRIMER SKUPNEGA DELA PETIH PLANINSKIH DRUŠTEV Visokogorska postojanka daleč od doma Ce bi dež In burja ne ska-1 zasavskih planincih, ko je ob žila minule nedelje, bi številni j otvoritvi predsednik gradbenega zasavski planinci lahko še bolj j odbora Stane Brečko dejal: »S 'o radostno proslavili svoj največji'planinsko postojanko bo Zasavje uspeh po osvoboditvi, ko so od- varovalo slovensko domovino pirali na Prehodavcih (2.050 m) v Triglavskem pogorju novo pla-ninsk postojanko — »Zasavsko kočo na Prehodavcih«. Na visokogorskem sedlu, ki veže dolino Tri. ’ ivskih jezer s Trento, ždi zdaj prav nad prvim jezerom prav .a tem mostu, kjer jo je nekoč rezala krivična mejal« V dobrih štirih mesecih zgraditi in opremiti planinsko postaja nko v tem visokem svetu in daleč od doma, ne, to se ne d& samo z materialnimi sredstvi. re so povzročali objektivni, delno tudi subjektivni vzroki. V Tovarni avtomobilov jih je najbolj prizadelo pomanjkanje električne energije pozimi, pa tudi nepravočasna dobava polizdelkov. Podobno tudi v Metal ni. Železniška delavnica »Boris Kidrič« je izpolnila letni načrt s 47,2 odstotka, čeprav je imela podobne težave kot ostala podjetja, razen tega pa tudi s sklenitvijo pogodb. Razveseljivo pa je dejstvo, da proizvodnja v zadnjih mesecih presega mesečni proizvodni načrt. Ce bodo delovni kolektivi kovinske industrije proučili notranje ovire, bodo do konca leta lahko izpolnili letni načrt — seveda, če ne bodo nastopile kake večje objektivne ovire. Najslabše stanje je v prvem polletju bilo v gradbeništvu. Letošnja sezona se je začela zelo pozno, sedaj pa primanjkuje delavcev, V prvem polletju so gradbena podjetja opravila le 90 odstotkov del v primeri s prvim polletjem lanskega leta. , Tudi v drugem polletju bo težko nadoknaditi izgubljeno, ker je gradbene delavce težko dobiti. Letni proizvodni načrt v vsem gospodarstvu mesta je bil izpolnjen s 49,8 odstotka in ga bo do konca leta moč v celoti izpolniti. Število zaposlenih v gospodarstvu se je povečalo za več kot 1200 in je skoraj doseglo predvideni porast v letošnjem letu. Večja zaposlitev in zvišani prejemki zaposlenih so vplivali tudi na porast trgovskega prometa. Trgovina na veliko in drobno je v prvem polletju izpolnila letni načrt prometa s 49,5 odstotka Ker pa se vsako leto trgovski promet v drugem polletju poveča, bo tudi letos letni načrt presežen. Nekoliko slabše j. bilo v gostinstvu, ki je doseglo le 48 odstotkov letnega na črta in tudi v drugem polletju ni pričakovati posebnega povečanja (razen pometa ob Mariborskem tednu). Načrtni dobiček podjetij pa je i nogo višji. V prvih sedmih ine secih je bilo od 4.370 milijonov din predvidenega dobička ustvarjenega že 4.323 milijonov din. Zato Mest- zvozn LPD izposodila okoli 400 del. Okrajna zveza Ima tudi izposojeval- ni ljudsl.i odbor Maribor opozarja nico oblek in drugih rekvizitov, ki se r1»lrwn.» Vnlnkiivo mi svni*. nsnehe -iih Poslužujejo tudi društva Iz SO-delovne kolektive, naj svoje usp sednjih okrajev Za usposabljanje ln ne merijo z ustvarjenim dobičkom, izpopolnjevanje režiaerjev pa je or-ti-mveč s tiizvodnjo Na zadnji ganizlrala tridnevni seminar, na kate-.„!! |,:i„ „ n„tpl/ ie MI O reKn so Dris11 sk«raJ' 'vsi režiserji, seji, ki je ui.a v petek, je bramska dejavnost se Je zelo raz sprejel tudi ustrezne sklepe. H. sirila Društva so naštudirala 488 vv-:-:.- . : X; ;, »lir Vinarska zadruga v Vipavi bo 12. septembra praznovala (50-letnlco delovanja. Ob tej priložnost) bodo imeli člani svečano sejo; na njej bodo razdelili najboljšim pohvale in diplome. V posebni dvorani bodo uredili razstavo grozdja in vseh pripomočkov za pospeševanje vinogradništva. Slika kaže predelovalnico grozdja, v ozadju pa cisterno za vino več so Igrali dela NuSiča, Finžgarja* Ivana Cankarja, Bratka Krofta ia drugih naprednih pdscev, m. d. Dramska skupina v »Hidroinontaži« je nastopila Čeprav je v Mariboru več DPD »Svolod» in dela mnogo ljudi v nji" hovib odsekih, imajo skoraj v vsakem večjem delovnem kolektivu še dramsko skupino. Tako skupino imajo tudi v »Hidromontaži«. Kor pa 8° njihova delovišča raztresena skoraj po vsej državi in delavci, morajo po" gosto iti z enega delovišča na drugo, se tndi igralci dramske skupine P°' gosto menjajo Vziic raznim zaprekam je pred kratkim osem igralcev dramske skupine naštudiralo delo neznanega avtorja »Zadrega nad z*>' drego«. Čeprav so igralci bili skoraj sami začetniki na odru so svoje vloge podali dokaj dobro. Po predstavi jim jo tov Janko Hočovar iz gledališča dal nekaj koristnih nasvetov, kako je treba Igrati Igralci so K* prosili, naj jih obišče še večkrat-Sindikalna podružnica »Hidromonta-že« je prispevala dramski skupini 15.000 din. Zato so tudi tehnične stvari: kulise, kostume in drugo pripravili dokaj dobro Več kritičnosti 1?<* Jim je potrebno pri izbiri dramski!) del. M. D- SENOVO Nedavno Je zasedal delavski svet rudnika Senovo, ki je med drugi*11 tudi sklenil zidati novo devet-stano-vanjsko hišo za rudarje. Odločili so se tudi, da bodo zgradili dom oddih® za rudarje na Bohorju. Stal bo n® temeljih porušene postojanke lz NOB, Razen tega so sklenili Se povečati proizvodnjo zaradi velikega povpra-Sevanja po premogu. Zato bodo obratovali tudi ob nedeljah. K. DOLENJA VAS PRI RIBNICI Čeravno je letna sezona, so člani dramske sekolje >DPD Dolenja vSS pri Ribnioi« uprizorili dramo »Ko-varstvo ln ljubezen«, ker pa je bilo zanimanje za igro precejšnje, so jo to nedeljo ponovili. Tudi gasilski pevski zbor uspešno deluje in je edini te vrste v Kočevskem okraju. Za občinski praznik so si izbrali dan KO SO PADLE PRVE ŽRTVE Danes praznujejo v Gorjah pri Bledu občinski praznik. Ta dan so si izbrali zato, ker je bilo 28. avgusta 1941. leta ustreljenih prvih f lalcev v Spodnjih Gorjah. Gorje so dale prve partizane že maja 1941. leta To so bili trije bratje Zvanovi Janez, Andrej 'n Lojze. Pozneje pa je šel za njimi še četrti brat. Bratom so kmalu sledili, že »Zasavska koča« na Prehodavcih (2050 m) v Triglavskem pogorju, odkoder vodijo planinska pota v Trento In k Sedmerim triglavskim jezerom mala ali mična planinska koča, ki bo poslej gostoljubno sprejemala planince ter jim dajala zavetja, ko bodo križarili po tem prelepem gorskem svetu. Čeprav imajo planinci v zasavskih planinah še cel kup skrbi in obilico dela, so se vztrajno lotili gradnje pl Inske postojanke v Triglavskem pogorju. Odveč bi bilo poudarjati, da takole delo daleč od doma terja neprimerno večje napore, stroške in skrbi Prav zaradi tega pa je tem tehtnejša In vzglednejša usluga, ki so jo zasavski planinci storili vsemu slovenskemu planinstvu. Vseh pet zasavskih planinskih društev (Trbovlje, Kum, Zagorje, Radeče in Hrastnik) je strnl-t svoje sile, zbralo svoja sredstva ter dalo v našem planinstvu prvi primer skupnega dela. Ce oa bi še našteli vse, ki so poma ■ £ali (ljudsko oblast, rudnike, cementarno in druga podjetja), lah ko rečemo, da je to novo posto- s,pionirji, da nas spet ne prehiti čas. tisto, kar so pokazali zasavski planinci v polni meri, to je tisto, kar daj p tej mali planinski postojanki daleč od Zasavja njeno visoko vrednost. Na Prehodavcih se je obotvo- TrboveiT^ZaEOria0 Hrastnika In mo61 mem1« primanjkuje Namesto [odprta, ne pa da šele četrt ure po io hila nova koča mno- gimnazije bo osnovna Sola raz sedmi pometajo ln čistijo, potrošniki Bolj in manj ostre iz Adlešičev Pekarna sedaj redno obratuje, je v naknadno dograjenem nadstrop Kruh peče 2—8 krat tedensko. Devnn j je še ni ometano. Pa tudi druga nujna zmogljivost pekarne je 60—70 kg kru- j popravita, kot n. pr. električna na. ha, ki ga potrošniki potrebujejo, če- j peljava, čakajo že dokaj časa. Dva tudi je nova pšenica še v kaščah, meseca počitnic je minilo, vendar se Domači pridelek na skromnih njivi -j med tem časom ni ničesar ukroniilo. cah je namreč tako malenkosten, da j A-ko se bodo dela začela šele sedaj, zadostuje komaj za priboljšek, fttru- bodo vsekakor motila pouk. Prlpo I ca črnega kruha stane 45 din. Pro- ročamo tudi, da ne bi odlašali 7, na . . Idaja ga KZ. Naloga sanitarne in bavo ^ustnih harmonik (orglio) za Brez ljubezni ln visoke zavesti bi gp0^c 1 je pa hi bila pregledati hegien 'pionirski zbor in da bi že takoj v tega ne •nogli. In prav to je ^ razmore v novi pokami kakor začetku šolskega pouka začeli delati tudi prostor, kjer hranijo kruh. * Na tukajšnji osnovni šoli se bo Potrošniki želijo nekoliko več toč-pričel pouk 2. septembra. Loto« je nc v trgovini tukajšnje »Kmetijske ukinjena nižja gimnazija, ker je pre- . zadruge«. Ako je obrn' valnl čas od malo učenoev, pa tudi dobrih učnih 17. ure, naj bo trgovina ob tem času Radeč, da je bila nova koča mnogo pretesna. |š vjona na G razredov. Šolsko poslop- Kako je bilo na Cerkljanskem pred mnogimi leti, bi rada ugotovila skupina etnografov iz Ljubljane Zanimanle za posebnosti ljudske datke in dobijo potrebna navodila za šege in navade, prodreti v nenapisano bodoče delo. Ostali bodo do konca av- prlvedk? Vvnateljf'" rtlo VkljaLkV" Korjana v pre- muzeja v Ljubljani tudi na Cerkljan- pl(Hj do9eijanjega raziskovanja na sko. Tovariš Orel se mudi pri nas že Gerki ianskem ij, drugod je bilo zani-od saftetka avjcusta Jn zbira & ivojo mjv<) predavanje 8 ukioptičnimi &li-skupino atare predmete, ki Jih u> kami ga. je jmei tovariš Orel v kasneje hranil ljubljanski ali tolmin dvorani Zadružnega doma v Cerknem ski muzej, zapisuje !>etje, fcla.sbo m , rpov Qrel ge je n„ koncu obrnil na pripovedna dela ter »lika zanimive Cerkljane e proftnjo, naj mu pri delu ljudske spomenike iz preteklosti, j pomagajo in opozorijo njegovo sku- pa morajo čakati pred zaprtimi vrati. Treba bo tudi rediti vprašanje, kako bo s trgovino, če tovariš poslovodja zboli. Ali naj bo trgovina zato zaprta kot sedaj? Prejšnji poslovod j .1* t' vpraAanje zadovoljivo re&il v sporazumu s knjigovodjo. Zakaj bi tudi sedaj ne bilo takot * Cotndi imamo poštni urad in bi morali dobivati pošto rodno vsak dan, so je ponovno zgodilo, da smo ostali brez časopisov in druge pošte. Toda ne P« krivdi naše pošte, pač pa jo vzrok »pozabljivost« osebja na črno 1941. leta, še Ivan Baseneži, Andrej činski odbor pa bo imel slavnostno Prešern, Kocjančič in drugi. Gor- sejo. .Jutri, v nedeljo, bo še pol'" janska občina ima 20 prvoborcev; 7 jih je vojno preživelo. Med padlimi so tudi bratje Zvanovi: Andrej-Boris, ki je padel lik pred osvoboditvijo v borbah za Porezen, je odlikovan z redom narodnega heroja. 7. vsem srcem in ljubeznijo pa so tudi ženske spremljale borbo svojih očetov in sinov. Omenimo naj samo Ivano Mohorič, »parti zansko mamo«, ki jo je okupator zaradi sodelovanja s partizani že doma pretepel do nezavesti. Nato pa so jo poslali v Dachau, kjer je kmalu umrla. To kratko spominsko poročilo bi bilo nepopolno, če ne bi omenili še okupatorjevega poži ga in morij v Radovni, kjer je je šeni 1944. izgubilo življenje lfi ljudi. V počastitev tega praznika hodu v Gorjah goreli kresovi, igralci bodo igrali »Talce« in »Raztrgance«, ob- tično zborovanje, koncert ter telovadna akademija. PREDDVOR Minuli teden .le KZ organiziraj* razstavo plemenske goveje J.lvine. NS letošnji razstavi so najboljše krav« molznice nagradili. Prvo nagrado >e dobila krava tovariša Valjevca J* Srednje Bele, ki je dala minulo let“ 2900 kg mleka. Kmetijska zadruga Preddvoru v glavnem dobro napreduje. Nabavila si Je dva traktorja, * načrtu pa Ima tudi gradnjo svojeg« poslopja, ki ga spričo sedanjih tesnln prostorov zelo potrebuje. * V nedeljo so vasi Spodnja, Sred" nja ln Zgornja Bela proslavile Pri' ključitev novega vodovoda Med množico, ki se Je ob tej priložnosti zbral*1’ Je bilo tudi več uglednih gostov. me° njimi l.ludski poslanec tovariš popit Tovariš Snedle, predsednik gradbe nega odbora. Je predal vodovod vodo vodni zadrugi, katere predsednik te tovariš Joclf. Nato so gasH"l preizkusili vodni pritisk novega vodovoda’ L. C. V SPOMIN SLAVI KLAVORI 8b njenem junaštvu so celo sovražniki strmeli Terenski odbor Socialistične zve ze Kolodvor v Mariboru pripravlja veliko svečanost ob spominski plo šči, kjer so leta 1941 nemški fašisti ujeli narodno junakinjo Slavo Kln voro, znano borko predvojne Ju goslavije in prvih dni okupacije Ce prav so ob prihodu nemški fašisti napeli vse sile, da bi zatrli vsak poizkus od,jora. slovenski revolu cionarji in domoljubi v Mariboru niso mirovali. Med lemi je bila tudi Slava Klavora Nikoli ni klonila nje tudi za druge njene sodelavce-Po izjavah očividcev si je pred ustrelitvijo Slava Klavora dvakra* strgala ruto z oči in so jo ustrelil' od spredaj z razkritim obrazom Njen junaški nastop, kakor tudi ostalih lalce' ki so bili ustreljen1 skupaj z njo. je delovil na neinšk* vojake s tako močjo, da eden n' mogel streljati Seveda so gn fn^' sti kaznovali še isto noč s .mrljo Ob obletnici, ko so fašisti ustrelil. Slavo Klavoro na dvorišču nia riborske kaznilnice — ponoči met pred jugoslovanskimi Izkoriščevalci in zatiralci pa tudi nemški fašisti 24. in 25 avgustom leti. 1941 — j, niso mogli ustrahovati dokler se h()()o zlirn|, Sp(,mjnsko plo je bilo njeno srce. j šč0 v Kolodvorski u!iei člani Socj Ob neki priliki je Slava Klavora alistične zveze in drugih organizacij padla v zasedo ki so jo fašisti po tudi s sosednjih terenov Proslavo meljski pošti, ki »ozabljo« dati nn- stavili v neki hiši v Kolodvorski [1 Skupina tov Orla je razdeljena 1 pino nn redke zanimivosti, ki Jih še šemn poštarju v iradno vrečo pošto ulici. Takrat se je začela njena zad 1 j< posamezne skupine, ki oiskujejo niso odkrili .in jih^ povabil na^ 's časopisi vred. Upamo, da smo pri nja trnjeva pot Znmdn so si faši- b< janko v Julijskih Alp^b postavi- na t>0#am6zae lo in opremilo celotno Zasavje. ,^1,, vaj| |n ee Vsak torek zberejo predavanje, ki ga bo imel pred odho- ,zad6tim obudili spomin. In kolikšen ponos le vzkioal V v Cerknem, da pregledajo zbrane po- dom konoem avgusta M M. ——— —ml so preložili nn naslednjo ne le 29 avgusta dopoldne, ker se takrat Inhko zbralo več ljudi sti prizadevali, da bi izvedeli od kot oh delavniku. P’ List izdala časopisno založniško podjetje .Ljudska pravica., Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon štev 21-61» In kulturna rubrika tpiefon It 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 - Uprava: Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 - Telefon za naročnino in oglase 31-030 - Mesečna naročnina 250 din za tujino 500 din - Čekovni račun ’ pri NB 60U-T-19, poStnl predal 42 - Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo