~	•	.JU ..--■.i. ,	* .


AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 14
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MČRNING, JANUARY 17TII, 1936
LETO XXXIX. — VOL. XXXIX.
Kljub svarilu vlade bo kongres sprejel vojaško bonus postavo
Washington, 16.
j a n u a r j a.
Sedaj je čas
Uredništvo "Ameriške Domovine" prijazno opominja vsa društva, podporna, družabna in kulturna, nadalje vodstva vseh slovenskih domov in dvoran vi Clevelandu, v okolici, kot tudi po
Kljub svarilu zakladniškega ta.j- vsej državi Ohio, da prijavijo nika, da bo bonus postava povzročila deficit v ogromni svo.i $11,300,000,000 v pri hodn j i h osemnajstih mesecih, pa je senat pripravljen odobriti bonus postavo za veterane.
Zakladniški tajnik Morgen-tnau se je podal na sejo finančnega senatnega odseka, kateremu je povedal, da se bo radi bo-
i
nusa morala vlada zadolžiti nemudoma za $2,000,000,000.00. Kljub svarilu je finančni odsek senata odobril s 15 glasovi proti dvem, da ugodno poroča zbornici bonus postavo.
Morgenthau je povedal senatorjem še druge "skrivnosti" zakladniškega oddelka, kot na pri-
Senatni preiskovalni odsek smatra Wood-row Wilsona tožnikom
Washington, 16. januarja. Lz-redni senatni municijski odsek
tf
uredništvu dan svoje zabave, Še vedno preiskuje dogodke, ki igre ali slične prireditve.	so povzročili, da so se Zedinjene
Znano je, da se morajo dvo- j države udeležile svetovne Vojne rane najeti za mnogo mesecev j in zaslišuje osebe, ki so bile v. di-
vnapre.i, torej je že tajniku slehernega društva znano, kdaj bo imelo njegovo društvo svojo prireditev. Sporočite to nemudoma našemu uredništvu, da objavimo vašo prireditev pravočasno v tedenskem koledarju društvenih
rektni zvezi z njimi.
Zedinjene države so se podale v svetovno klanje v aprilu 1917. Iz raznih pisem in dokumentov je baje senatni preiskovalni odsek dognal, da so bile predsedniku Wilsonu Scnane tajne pogod-
prireditev. Uvrstitev vaše zaba- be med zavezniki v Evropi še ve, igre, koncerta ali plfesne pri-ipredno so šle Zedinjene države e brezplačna. Druzegajv vojno. V teh pogodbah se je nam pravo-
reditve
vam ni treba, kot časno sporočiti.
Obenem apeliramo na vodstva vseh narodnih domov, da te dni izpišejo iz svojih poslovnih knjige vse prireditve društev in jih
mer, da mora vlada pred 30. junijem, 1937, plačati $5,800,000,- sporoče našemu uredništvu. 000, ali pa to svoto refundirati. Društva vam bodo hvaležna za
Nadalje je povedal zakladniški fo! tajnik, da se bo rabilo $2,000,-; 000,000 za relif, in ta svota še ni vpisana v sedanjem proračunu, j K temu se mora priračunati $1,500,000,000 kolikor bo znašal deficit za letošnje fiskalno leto.
Skupni dolg Zedinjenih držav se bo dvignil ob koncu sedanje-' ga fiskalnega leta $35,500,000,-000. Ta svota še nikdar ni bila prej dosežena v zgodovini finančnega poslovanja Zed. držav. —.—.—o--
Sprememba ustave
Zvezni senator Vic Donahey iz države Ohio je včeraj izjavil1 bojazen za bodočnost ameriškega naroda, ako se ameriška ustava ne bo tako spremenila, da bo 1 odgovarjala modernim ekonomskim in družabnim zahtevam. "Po mojem mnenju," je dejal senator Donahey,'"zvezna ustava ni korakala z duhom časa naprej in iz tega vzroka bi morala biti revidirana. Vsa stvar je pa v rokah ljudi. Ako želijo imeti staro ustavo, narejeno pred 150. leti, dobro, tedaj morajo biti tudi zadovoljni z razmerami kot so. če pa želijo spremembe v svojem vsakdanjem življenju, mora naj prvo spremeniti našo ustavo, ki je temelj vsega ameriškega življenja in vlade.
112,000 ljudi zgubilo delo radi razsodbe najvišje sodnije
Washington, 16. januarja. Ko ; je najvišja sodnija proglasila i NRA vladno organizacijo in AAA farmarsko organizacijo za neustavni«^ njogyce pi vedela, tla je s tem vzela zaslužek 12,000 rednim uslužbencem in nadalj-nim 100,000 uslužbencem, ki so bili nekaj ur zaposleni pri doti-čnih uradih vsak dan.
Zvezna vlada ima danes na svoji plačilni listi nekaj nad 800,000 civilnih uslužbencev. Od tehi jih je 107,000 v Washing-tonu. Mesečna plača za vse te civlne uslužbence znaša $118,-000,000.
Razsodba najvišje sodnije je znižala to število nad 100,000. Ti bivši vladni uslužbenci so danes brez dela. Vlada skuša pripraviti nove urade za nje, toda ne ve, kako in kaj. Trgovci v Wash-ingtonu že čutijo znižanje števila vladnih uslužbencev. Od božiča naprej je padla trgovina za 20 odstotkov.
Pred najvišjo sodnijo se na-
Cene kruha	1 haja še več vladnih odredb, o ka-
V državni postavodaji je bil terih bo sodnija te dni izrekU. stavljen predlog, da se imenuje razsodbo in se pričakuje, da v
poseben odsek, ki naj dožene, za- lučaju nasprotne razsodbe bo
kaj so verižne trgovine v Ohio j mogoče nadaljnih 100,000 vlad-znižale cene kruhu, dočim so se '»h uslužbencev vrženih od dela. nekatere druge stvari precej po- Kar je ustvaril kongres s 531 dražile. Trdi se, da nameravajo1 glasovi, je podrlo 9 mož na naj-verižne trgovine uničiti neod-| v,išji sodniji. visne peke. Trdi se, da kruh, ki se prodaja po znižani ceni, ni iste kvalitete kot kruh, ki se je; prodajal po stari ceni. Kaj je
Nasprotne sodnije
Zvezni sodnik Nevin v Cincin natiju je včeraj izdal sodnijsko resnica, bo dognala državna po- prepoved napram postavi drža-stavodaja.	i ve Ohio glede minimalnih delav-
I skih plač. To je nov poskus de-Nočni klubi	podajalcev znižati delavske pla
Iz bližnjega mesta Toledo/če, katerih minimum je garanti-Ohio, se poroča, da so tam pri-'ran po državni postavi. Gre se •ieli dva lastnika nočnih klubov,1 ra(]j neke čistilnice v Colum-
busu. Državna postava pravi
ker sta dovolila, da so nagi otroci — dekleta stara komaj 13 let plesala v njih prostorih.
pisalo, kako si bodo zavezniki razdelili Evropo po zmagovito končani vojni.
Toda predsednik Wilson se je leta 1919 izjavil napram senatnemu odseku za tujezemske zadeve, da mu ni bilo ničesar znanega o tajnih pogodbah med za-•ezniki in za nje ni prej vedel, lokler ni prišel v Versailles, kjer ie je kovala mirovna pogodba.
"Očitno je iz dokumentov in pisem, ki ležijo pred nami," se je izjavil senator Nye, ki je načelnik preiskovalnega odseka, "'da je tedanji predsednik Wilson lagal, ko je izjavil napram senatu, da mu ni ničesar znanega o tajnih pogodbah, dočim je bil o njih obveščen celo prej, predno jejia Amerika v vojno.
Preiskovalni odsek upa, da bo s pomočjo uradnih listin v državnem oddelku vlade, s pomočjo privatnih spominov prvega zaupnika predsednika Wilsona, Col. House in s pomočjo nadalj-nega pričevanja lahko popolnoma spremenil zgodovinske fakt-rlede svetovne vojne.
-.(V-
Trinajstič izvoljen
J. E. North je bil včeraj že trinajstič izvoljen predsednikom Electrical League v Clevelandu. Mr. North se spominja, ko je rani pred mnogimi leti še navadne malenkostne žarnice v svojem ■stanovanju, danes pa ima v svoji hiši že 60 električnih naprav, Id opravljajo- skoro vsa hišna lela.
Dvajsetletnica
V naši naselbini smo praznovali vsakovrstne obletnice naših častnih podpornih društev, narodnih ustanov in naših cerkva. Občinstvo se je vselej rado odzvalo ob takih prilikah in počastilo s svojo navzočnostjo prizadevanje pionirjev, ki so gradili in delali, da imamo danes kaj pokazati.
Pomembno obletnico, in sicer dvajseto, svojega obstoja na kulturnem polju naše naselbine bo praznovala v nedeljo slovenska godba "Bled," ki bo ob tej priliki priredila slavnostni koncert v S. N. Domu. Kaj se pravi vzdrževati kompletno godbo skozi tako dolga leta, to dobro vedo naši nadarjeni in požrtvovalni godbeniki, kot tudi njih prijatelji, ki so jim bili vselej naklonjeni. To so žrtve in stroški, učenje in delovanje. To je tudi vzrok, da prijazno prosimo naše občinstvo, da poseti koncert slovenske godbe "Bled" v nedeljo v največjem številu in da priznanje našim godbenikom. Koncert se prične ob 3:30 popoldne. Pozneje bo pa prosta zabava in ples. Pridite!
^ Kongres pripravljen za nove žrtve radi japonskega nastopa
v
Hrvatski župan
Te dni je bil v mestu Campbell, Ohio, zaprisežen naš brat Hrvat Mr. John J. Borak kot župan mesta Campbell, Ohio. Mr. Washington, 16. januarja; S Borak je prvi demokratski žu-tem, da je Japonska zapustila pan omGnjenc-a mesta in Prvi mornariško konferenco v Lon-

Hauptmannu podaljšano življenje 30 dni
Trenton, N. J., 16. januarja. Governer države New Jersey, Harold Hoffnjan, je v četrtek večer podaljšal življenje morilcu Hauptmannu za 30 dni., Governer se je izjavil, da je podaljšal življenje Hauptmannu iz raznih vzrokov, katerih zaenkrat neče navesti. Odredba governerja pomeni, da bo Hauptmann živel še najmanj osem tednov ali mogoče tri mesece, kajti Ilauptmam: bo moral bii i ponovno obsojen j v smrt na sodniji radi tega podaljšanja življenja. Governer je izrekel svojo razsodbo takoj po-j tem, ko je najvišja sodnija zavr-
donu, bo prisilila mornariški oddelek vlade Zedinjenih držav, da naprosi kongres za gradnjo nadaljnih bojnih ladij.
Mornariški odsek zbornice poslancev se že peča z načrti, da dovoli mornarici popolno modernizacijo dveh starejših bojnih ladij in zgradnjo nadaljne : oklopnice, poleg vseh drugih bojnih ladij, ki so bile že prej odrejene. Ti stroški bi znašali nadaljnih $60,000,000. | Vlada Zedinjenih držav je prepričana, da so vsa nadaljna 1 prizadevanja omejiti oboroževanje na morju brezuspešna, dok-I ler Japonska ni pri volji sodelo-, vati, pač pa želi graditi večjo | mornarico, kot ji je dovoljena po j pogodbi.
Senator Pittrnan, nač laik sc-; natnega odseka za tujezemske 1 zadeve, se je izjavil: "Izstop Japonske od mornariške konference. v Londonu onemogočuje Ze-lin.jen.'m državam, da bi se po-j gajale s kako drugo silo glede zmanjšanja oboroževanja na ; morju."
Morparišk: oddelek vlade v Washingtonu je tudi odredil, | da zaenkrat ostanef glavni del ameriške bojne mornarice na Pacifiku.
-O-r-
"Predsedniki zbornice"
Kot znano imamo v Clevelan-j du tri coilr.cilmane, ki si vsi .lastijo pravico, cla so predsedniki mestne zbornice in da so bili pravilno izvoljeni. Ker pa mestna zbornica ne potrebuje treh predsednikov, pač pa samo enega, so se dotični trije podali na sodnijo, da ona razreši kočljivo vprašanje. Včeraj je direktor pravdnega oddelka mestne vlade, veteran Mr. Clum, pozval vse tri "predsednike," da se odpovejo vsi skupaj in da se vrši nova volitev v mestni zbornici glede predsednika. Toda niti DeMaio-ribus, hoteli
Hrvat v Ameriki, ki je dosegel županski urad. Star je danes 42 let. Ko je dospel v Ameriko, je naj prvo delal v jekiarnah v Pittsburghu in Youngstownu, Pozneje je služil štiri leta pri ameriški armadi. Pred 17. leti je začel z lekarno, kjer je imel uspeh, in je lekarno pred dvema letoma prodal in začel trgovino z blagom. Kad se je udejstvoval v javnem življenju. Osem let je bil član šolskega odbora. Ob' nastopu svojega urada je izjavil: "Jaz bom župan ne samo po naslovu, pač pa tudi v dejanju, j Brez strahu bom služil vsem ljudem. Mesto sem dobil s prazno blagajno in z obilim dolgom. Obljubil sem, da bom šel do skraj-ltfWt'i, da izkopi j eni mesto, iz dolga. To pomeni ekonomijo. Kadi tega brm mogoče,najbolj nepri-i ljubljen župan Campbells, toda vlada bo poštena." Mr. Borak sa juko' zanima za Slovane, zlasti i tudi za. Slovence. Je član hrvatske cerkve sv. Petra in Pavla in član HBZ. Prebivalstvo mesta1 Campbell šteje 16,400, in se na-! haja v mestu nekako .1,800 Hrvatov.
-o--£ - I
gla prošnjo manna, da
odvetnikov Haupt-se smrtna obsodba
* "Slavčki"
Vsi pevci in pevke mladi n. skega pevskega zbora Slavčki preloži. Predsednik najvišje sod-naj bodo gotovo navzoči pri pev- nije je z enim samim stavkom ski vaji v nedeljo 19. januarja, zavrgel prošnjo odvetnikov. Potrebna je navzočnost vsakega Governer je izjavil, da se je
ftalijani baje radi umirajo za priljpblje- j nega diktatorja I
Cleveland. — Webb Miller, vojni poročevale United Press, ki se je mudil več mesecev na abe-' sirski fronti, in ki s? sedaj nahaja v Clevelandu, kjer pripoveduje o svojih doživljajih na' fronti, s<2 je izjavil včeraj:
"Morala laških vojakov na fronti, je visoka, kot je morala i izvrstnega football teama, ki je pripravljen v začetku spopada razbiti si svoje glave, roke in noge, da njih team zmaga.
Italijani so tudi popolnoma vdani v svojo usodo. Mussolini; niti A rti, niti Reed niso jih je poslal na fronto in Musso-odnehati. Vsak je trdil, linija morajo ubogati. Nobenih, da je on pravi predsednik zbor- pritožb ni glede ranjenih, ubitih nice. Končno so se zedinili, da ali glede pomanjkanja živeža, pridejo danes zopet skupaj in se Lahi so udani Mussoliniju, je re-
kel Miller. Rim, 16.
zaradi oblek "ebruarja. —
pri koncertu Odbor.
16.
posvetoval z generalnim državnim pravdnikom Wilentzom in da slednji ni'nasprotoval njegovi razsodbi. Izjavil je tudi, da nikakor ne namerava ponovno podaljšati življenje jetniku. Ko so odvetniki Hauptmannu v zaporih sporočili vest, da mu je governer podaljšal življenje, je Zadušnica	njegov obraz zažarel in rekel je:
Za pokojno Rozi Jerich se bo "Hvala vam!"
brala sv. maša v nedeljo ob 10. i	-o-
uri dopoldne v cerkvi Marije	Smrtna kosa
\nebovzete na Holmes Ave., obi	.
priliki tretje obletnice smrti po- 1 Preminul je eden najbolj po- spalnico, ko j ne. Prijatelji pokojne so znanih rojakov v naselbini, Ma-
Zopet v bolnici
Mr. Jos. Kern, poznani raz-važalec ledu in premoga, se je podal v Glenville bolnico v svr-ho operacije. Dobremu rojaku želimo skorajšnje okrevanje.
nadalje razgovarjajo tozadevno.
i In dokler predsednik zbornice ni Rj-m,	januarja. Laško
jdefinitivno izvoljen, ne more , lu-adno poročilo pravi, da je bilo I mestna zbornica poslovati, kar skul.0 1,000 Abesinev ubitih ali j je pač v škodo mesta.	j ranjenih v bitki, ki se je pričela
Februarska razprodaja zadnjo nedeljo na južni fronti, j V dobro poznani in priljub- Laške zgube baje, da znašajo sa-' ljeni trgovini s pohištvom A. mo 150 ubitih in ranjenih. Ita-Grdina in Sinovi, se prične ju- lijuni so baje po tej bitki napre-tri februarska razprodaja fine- dovali za 45 milj. Italijani so ga pohištva. Ne samo, da je se poslužili letal, tankov in stroj-pohištvo pri A. Grdina in Sino- niih pušk ter infanterije pri na-vi vedno prve vrste, pač. pa bo- predovanju. Lepo vreme je zo-ste dobili na tej razprodaji tudi pet nastopilo potem ko je več dni od 20 do 40 odstotkov znižan.; zaporedoma deževalo.
cene. Izjemno fino pohištvo za	—--o-—
jedilnico, sprejemno sobo in za!	Inter lodge liga
prijazno vabljeni.
Mr. Šubelj pozdravlja
Naš dragi prijatelj in pevec Mr. Anton Šubelj se nahaja naj koncertni turneji. Pošilja lepe1 Pozdrave iz Hartford, Connecticut. Iskrena hvala!
da mora biti minimalna plača ; $14.00 za uslužbence čistilnic, J delodajalci bi pa radi plačevali , I samo $9.00 na teden.
Rezidenca zgorela Sinoči je zgorela veličastna rezidenca last Chester Brooks na Little Mountain in Chillicothe
Rd. Kirtland Hills, Route 84. Smrtna kosa	j Hiša ima 24 sob. Ker gasilne
Danes zjutraj je preminula naprave v vasici niso zadostne, Dorothy Kržič, 1315 E. 55th St. je ogenj vpepelil vso hišo, vred-Podrobnosti poročamo jutri. no $100,000.
po. a icmuiui ju cue uajuuij jju- •	. požar jamo vas na The Interlodge liga, organi-
se znanih rojakov v naselbini, Ma- tozadevni oglas v današnji šte- zaeija, kjer je včlanjenih kakih tevž Gorišek, star 74 let. Bil je vilki časopisa. Ne prezrite teh 20 slovenskih angleško poslujo-dolgo vrsto let poznani lastnik cen- ker enakih cen in tako fi- čih društev v Clevelandu, prire-prostorovza piknike. Podrobno- ne kvalitete pohištva ne morete di v soboto 18. januarja svoj 7. sti poročamo jutri. Pogreb se dobiti kje drugje V mestu.	letni ples v S. N. Domu. Ome-
vrši v pondeljek pod vodstvom	Radio program	i njena društva gojijo razne vr-
Louis L. Ferfolia iz hiše hčere'	slovenski radio program ste športov. Zanimivo je, ker pri
na 27000 St. Clair Ave.	bo v nedeljo. Zapel bo moški dejo k tej prireditvi naši mladi
j sekstet sledeče pesmi: 1. "Pa slovenski športniki, ki se odliku-! pridem tja na sred' vasi. 2. jejG pri največjih ameriških S Svetkovo ambulanco je bila, Kaj pa ti, fantič!" 3. "Je pa da- športnih klubih, in sicer: Al Mil-pripeljana domov Miss Alice: vi slanca pala." Za godbene nar, od Cleveland baseball klu-Struna, 14719 Saranac Rd. In v j točke bo skrbel orkester Anton ba; John MihaliČ od Washing-15704 Waterloo Ild., je razpro- j Glenville bolnico je bila odpelja- j Trinko. Program se oddaja od tonskih senatorjev; Frank Dol-daja Kelvinator in Frigidaire na Mrs. Mary Klun, 15507 j 2.45 do 3.15 popoldne na WJAY jalc, baseball prvak iz Mihvau-ledenic. Berite oglas.	School Ave.	• rarjio postaji.	kee.
Zanesljiva mlekarna
Mr. Frank Race ml. lastnik mlekarne na 1028 E. 61st St., sporoča, da njegovo mlekarno preišče zdravnik dr. J. C. Wick-ham, ki je priznan za to stroko od državne oblasti v Cuyahoga okraju.
Razprodaja ledenic Pri tvirdki Mandel Hardware,
Ambulanca
Kdo je odgovoren za ogromno tatvino v davčnem uradu!
Cleveland. — Te dni se vrši v Clevelandu že tretja sodnijska obravnava, da se dožene, kdo je ukradel iz davčne blagajne $478,000, oziroma nekaj nad en milijon dolarjev. Tožen je Alex Bernstein, nekdaj prvi glavar republikanske stranke v mestu in ki .je bil svoječasno nadomestni blagajnik Cuyahoga okraja.
Bernsteina zagovarja odvetnik William J. Corrigan, ki je včeraj napram porotnikom izjavil, da podrejeni uslužbenci v davčnem uradu nikakor ne morejo biti odgovorni za tatvino, pač. pa le od naroda izvoljeni okrajni blagajnik.
Državni prosekutor Cullitan bo pa povedal, da Bernstein sicer nMiil izvoljen od naroda kot blagajnik, toda je imel neomej > no oblast nad davčnim denarjem ;er je manipuliral davčne knjige tako. da je zginilo iz blagajne $477.000, ko so zadevo odkrili državni pregledovalci leta 1932.
Ko je prosekutor Cullitan besedno naslikal Bernsteina kot edinega odgovornega uradnika v davčnem uradu, ki je imel prvo in zadnjo besedo glede razpolaganja denarja, je odgovoril zagovornik Corrigan, rekoč, da bo pozneje dokazal, da govori državni prosekutor "zmešano."
Detektiv Kočevar
Zadnje dni še je v Clevelandu rilasti odlikoval naš rojak detektiv Kočevar, ki je s sodelovanjem še par drugih detektivov prišel 11a sled gangi 10 moških in dveh žensk, ki so izvršili zadnje tedne precej jako drznih ropov v mestu. Gangeži so z di-namitom odpirali blagajne v velikih podjetjih in so dobili na ta način v nekaj mesecih nad $60,-000. Detektivi so dobili pri zajetih roparjih $2,200 v gotovini, $240 v skripu in $1,000.00 naloženih v dveh bančnih knjižicah. Denar .je bil naložen po 7. januarja letos, in za nekako tako svoto so roparji ociganili razna podjetja po omenjenem dnevu.
Prodajni davek
Davčna oblast države Ohio nam naznanja, da mora sleherni trgovec najkasneje do 31. ja-11 u ar j a doposlati davčnemu uradu natančen seznam, koliko prodajnih znamk je kupil, koliko jih je oddal in koliko jih je imel v zalogi 31. decembra, 1935. Tozadevne pol« so bile slehernemu trgovcu doposlane po pošti. Ako sami ne znate izpolniti teh pol, zglasite se pri E. I). Latimer, 5310 St. Clair Ave., E. IL Painter, 13805 Euclid Ave., ali pa pri August Haffner & Co. na 6106 St. Clair Ave. Kdor do 31. januarja ne dopošlje te izjave 11a davčni urad, bo kaznvan ali I mu bo vzeta trgovska licenca, tako poroča davčni urad.
Brat za brata Mr. Max Basaj iz Clevelanda piketira že deseti dan urad governerja Daveya v Columbusu v namenu, da govori z governer-' jem glede svojega brata Franka, ki je po nedolžnem zaprt v dr-.žavnih zaporih radi zločina, ki ; ga je izvršil nekdo drugi, kar je dotični tudi priznal. Očividno , se governer Davey ne zmeni za ; nedolžnega človeka v ječi.
Manhattan srajce ! Pri Frank Belaju, 6205 Si. : Clair Ave., je še vedno razprodaja Manhattan srajc.
AMERIŠKA, DOMOVINA, JANUARY 17TH, 1936
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«1X7 8t. Clair Ave.	Cleveland. Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3 50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, »0.50, pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna številka, 3 cente
SUBSCRIPTION RATES:-D. S. and Carmaa, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. D. S. and Canada »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid by carriers, »5.60 per year, »3.00 for 0 months. Single copies 3 cents. European subscription, »8.00 per year.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1879.
No. 14, Fri., Jan. 17, 1936
Vlade se nevarno majejo
Teden za tednom doživljamo večja presenečenja in teh presenečenj še izdaleka ni konec. Nazaslišano nesramne mirovne pogoje, ki sta jih skovala angleški in francoski državnik Hoare in Laval, s katerimi sta ponudila Italiji skoro polovice Abesinije, je svet Lige narodov gladko odbil brez vsake nadaljne debate. Ti pogoji so povzročili po vsem svetu tako velik moralen odpor, 'da je jasno, da ima današnji svet višje moralne standarde kakor so prevladovali prej ter da se ne misli več vrniti v dobo roparskega viteštva.
Odpor Angležev proti zunanjemu ministru Hoare-u je bjl tako velik, da je bil slednji prisiljen odstopiti, pa tudi vlada sama se je z največjim naporom še vzdržala na krmilu. Ko je podal zunanji minister Hoare svojo ostavko, je prišel v angleško nižjo zbornico, kjer je v dolgem govoru obrazložil motive, ki so ga privedli do tega, da je z Lavalom napravil one mirovne načrte in ki so tudi povzročili, da izstopa iz vlade kot angleški minister za zunanje zadeve.
Sir Samuel Hoare je naglašal, da bi Italija smatrala oljni embargo kot vojno dejanje ter da bi temu primerno odgovorila, to je z udarcem na Anglijo in na ostale države-članice Zveze. Dejal je, da se Anglija sicer ne boji Italije, vendar pa bi tak napad pomenil toliko, kot iskro v sod smodnika. Well, tu je strah Sira Samuel Hoare-a nekoliko pretiran, zakaj napad Italije na Anglijo ter ostale, v Zvezi narodov včlanjene države, bi pomenil toliko kot samomor za Italijo, in Mussolini bi gotovo dvakrat prej premislil, preden bi dal ukaz za tak blazen udarec.
Odhod in slovo Sira Hoare-ja iz zbornice je bilo skoraj dramatično-patetično. Ko je končal z razmotrivanjem motivov, ki so ga privedli do resignacije, je dejal, da je neobhodna potreba, da ima zunanji minister za seboj javno mnenje svojih sodržavljanov.
i\i * i',i
Tako torej stoje stvari danes. Medtem pa so se Musso-liniju, ki zdaj najbolj krvavo potrebuje v Abesiniji naglih zmag, izjalovila vsa upanja. V Rimu danes priznavajo, da se upanja italijanske armade, da se ji bodo Abesinci postavili nasproti v veliki, odprti bitki ter se takorekoč nastavili za tarčo italijanskim strojnicam in letalom, ni uresničilo. Abesinci so si izbrali malo, četniško vojskovanje, v katerem so nedosežni mojstri. Sam italijanski polkovnik Romano piše čisto odkrito, da je četniška vojna na severnem bojišču v polnem razmahu. Četniško bojevanje preprečuje prodiranje vseh italijanskih zborov, ki delujejo na severu. Abesin-ski četniki se skrivajo v gorovju v malih skupinah in pošiljajo svoje izvidniške patrulje skoraj do same Adove. Polkovnik priznava dalje čisto odkrito, da so se abesinski četniki naučili skrivati se in se popolnoma odtegniti vsakemu opazovanju vojnih letal. "Naši vojski napravljajo ti četniki čedalje večje težave. Zastoj na severni fronti ne pomeni, da je tam naša aktivnost ponehala," nadaljuje polkovnik, "marveč ima italijanska vojska polne roke dela, da se brani pred presenečenji nenadnih napadov iz zased, ki jih znajo Abesinci mojstersko pripravljati."
-o-
L. ŠAŠELJ:
Črtice iz življenja in delovanja nekdanjega "Primskovega gospoda"
H. se je nosil čisto priprosto domači obleki. Nosil je "prsno" srajco, to je iz (domačega, nebeljenega platna. Svojo postelj je imel postlano s sirobo-tovino. Užival je domačo hrano, samo zjutraj je imel kavo. Ves 40-danski post ni jedel nič tople hrane do večera, šele zvečer je užil kaj gorkega. V gostilno ni šel nikdar. Za gospodarstvo iSe ni skoraj nič brigal, a vendar je imel prav lepo in debelo živino. Telet ni nikdar prodajal za zakol, ampak je vse doma redil. Ob nedeljah ni hotel nikdar nič prodajati ali sc sploh kaj pogajati za prodaj.
Kolarja okoli vratu doma ni nosil, razen v cerkvi. Tuidi na potu ga navadno ni imel. Za druščino z drugimi duhovniki ni maral in je bil najraje sam. Samo |s šmarskim dekanom sta bila prav prijatelja. Nosil je tudi nekoliko brade pod ušesi. Ves 40-danski post pa si ni ob-ril ne brk ne brade. Sploh se ni bril z britvijo, ker se je bal, da se bo porezal ž njo, ker je bil itako magnetičen, ampak si je brke in brado samo strigel s
Primskovo, a H. je odgovoril: Ni treba, je že poginil. In res je bil.
Še letos je pravil neki mož, da so govorili v Šmartnem pri Litiji, da so poginjale v nekem hlevu večkrat krave. Poslali so na Primskovo. Pa je rekel H.: Poglejte pod jasli in boste našli tam nož. In res so ga našli. Dal jim je blagoslovljenega papirja, katerega so nametali po hlevu. In res ni poslej poginila nobena krava več.
Ana Grdin, samica iz Dolnjih njiv, stara 56 let, pripoveduje, da jo je H. v njeni mladosti dvakrat ozdravil. Prvič, ko je bila stara tri leta in popolnoma krastava po obrazu. H. je samo dih nil vanjo iri čez dva dni je bila popolnoma zdrava, vse kraste so odpadle. Drugič ko je bila sta ra okrog osem let. Bila je hudo hripava in brez glasu. H. je bla goslovil malisne sladkorčke in jih ji dal, da naj jemlje po na uro. Pa jih je vzela samo dvakrat in je bila zdrava.
Nbko dekle je prišlo prosit blagoslovljenega kruha za bol-. no mater. Dobila ga je, pa ga
škarjami. Pripoveduje, da je je domov grede sama pojedla, bil poklican enkrat zaradi bra- nakar je hudo obolela, de k škofijstvu, kjer so mu oči-j Neka oseba je prišla prosit tali, da nosi brado. On pa se zdravila, pa je prinesla seboj za je neki odrezal: Kaj pa vas bri-
(Ker je mnogo naših naročnikov' zlasti Newburčanov, doma iz tega kraja, jih bo gotovo zanimalo naslednje čtivo o ranj-kem primskovem gospodu, o katerem so že gotovo v stari domovini mnogo slišali, vendar se še vedno kaj novega in zanimivega izve od tega dobrega gospoda. Op. ured.).
Malo je duhovnikov, ki bi jih ohranilo ljudstvo toliko let v najboljšem spominu, kakor jo ohranilo nekdanjega primskov-škega župnika Jurija Humar-ja, katerega se spominja ne samo nekdanja njegova župnija Primskovo, četudi je bilo 19. decembra že 45 leti njegove smrti. •Pa tudi ni čudno, saj je bil mož znan po svojem zdravljenju z magnetizmom ne samo po vsej Sloveniji, po Koroškem in Hrvaškem, marveč tudi po daljnih deželah in državah, celo na daljnem Španskem. Leta 1 Oi33 je priobčil mekinjski župnik g. V. Oadež 20 prav zanimivih Hu-lriarjevih pisem pod naslovom: "Pisma primskovškega gospoda" v "Slovencu" cd 30. maja do 14. julija v št. 122 — 157.
leta 1932 o njem tri članke i* peresa; g. profesorja Pavla Lo-kovška. Ker pa vedo povedati ljudje še dandanes mnogo o njem, skusil sem to, kar še vedo o njem, zapisati, da se ohrani v spomin temu res tako nenavadnemu možu, ki je storil toliko dobrega človeštvu s svojim res izrednim zdravljenjem, in ni nič čudnega, če se je "čudo," ko so ga polagali v grob, tuljenje, da bi se moralo smiliti trdemu kamnu," kakor piše v Zgod. Danici," 1. 1891, "Francis," ki je (.pisal njegovo življenje in delovanje.
V vasi Sevno pod Primskovim št. 23, prebiva vdovec Miha Mir-kovič, ki je v 80. letu in je služil v svoji mladosti pri Humar-ju za hlapca in gospodarja, ker se je Humar sam malo brigal za kmetijo, in sicer od leta .1885 do 1890 in je bil obenem tudi cerkovnik nekaj let. Tega sem obiskal in ga prosil, naj mi pove, kar se še spominja iz Hu-marjevega življenja in zdravljenja. Naj tu priobčim vse, kar sem zvedel od njega, pa tudi, kar so mi sporočili še raz-
Še prej pa je priobčil Slovenec ni drugi ljudje.
ga moja bi-ada!
Z doma je šel večkrat in ga ni bilo nazaj včasih po ves teden. Ko se je pa vrnil, je prinesel seboj obilo denarja, katerega je pa porabil vsega le za cerkev. Ce je kaj delal ali popravljal pri cerkvi, je dal vse iz svojega in ni prosil vernikov, da bi kaj prispevali, razen enkrat, ko je šlo menda za zvonik. Takrat je prosil s prižnice, naj bi dali in zbrali po stanovih, pa je dostavil: fantje pa vem, da ne bodo dali veliko, ker imajo vse druge potrebe. Pa so se fantje dogovorili, da bo dal vsak po 1 goldinar, kar so tudi dali in so tako nabrali in darovali ravno oni največ, zakar jih je potem posebno pohvalil.
Ko je bil prišel Miha Mirko-vič k njemu v službi, ga je poslal H. angelsko soboto na Veselo goro na sejem vole kupit. Seboj mu je dal tudi kos papirja in mu naročil: Tole imej pri sebi, pa te ne bo nikdo goljufal.
Ko je bil Mirkovič star 25 let, so ga močno oči! bolele. Sčamclo ga je, solze so mu tekle iz oči, sončne svetlobe ni mogel trpeti, in to več let. H. pa je z roko zamahnil proti očem in ga je prav srpo pogledal v oči — kakor tudi vsplej, kadar je kaj blagoslavljal — in kmalu mu je odleglo. Dal mu je tudi še papirček, katerega je moral osliniti in devati ponoči na oči. In ozdravel je in ga niso nikdar več bolele oči in vidi še zdaj tako dobro, da bere vse brez naočnikov, četudi je v 80. letu.
Neka mati je nesla otroka, ne še leto starega, ki je imel ošpice. H. ga je blagoslovil in z roko pogladil po roki, pa mu je bilo precej bolje in je ozdravel.
Pri "Fistru" so bili krastavi skoraj vsi v hiši, stari in mladi, po vsem životu. Pa je prišel H. parkrat k njim v hišo in jih pogladil po životu, in so kmalu vsi ozdravili. Hraste so se kar usule.
Na "Kazini" v Praprečah je bilo polno podgan, ki jih niso mogli odpraviti. Dekla ije šla na Primskovo in prinesla nekaj višnjevega papirja, katerega je zateknila okoli svinjaka. Dva dni potem je bilo pa toliko podgan, da jih je metala dekla kar z roko iz korita. Nato so pa izginile in ni bilo nobene več. — (Povedal Lovro Praznik, star 75 let, ki je sam vse videl).
Ženska, samica, Istura 84 let, pripoveduje, da je obolela njenim staršem svinja. Šla je za njo na Primskovo po zdravila. 11. pa, ji pravi; Le pojdi domov, svinja je zdrava. In res je bila. ko je prišla domov.
V neki graščini, menda Wa-gensbergu, je tudi obolel pra-sec in so poslali po zdravila na
dar svinjsko pleče. Pa ga mu ni izročila, ampak ga skrila v grmovju, da ga bo domov odnesla in zase porabila. Ko je dobila zdravila ji pravi H.: Zdaj pa le hitro domov in vzemi tisto pleče iz grmovja, da ga pes ne odnese.
Ko so na neki njivi pod Mar-čjim dolom sejalf ajdo, je šel H. ravno mimo in je vprašal: Ali ajdo sejete? — Gospodar Blaj pa je odgovoril: Da, da, je že kasno, ne vem če bo kaj iz nje. — H. pa je njivo blagoslovil in je rekel: — O, bo. — In res ni bila ajda še nikdar tako polna kakor tisto leto.
Enkrat so mu fantje ponoči nagajali in razgrajali pred žup-niščem, da ni mogel spati. Pa jim je "naredil," da niso mogli izpred župnišča domov vso noč. Šele zjutraj jim je dovolil, da so se razšli. Poslej mu niso nikdar več nagajali.
Ker je ljudi ozdravljal, četudi zastonj, to ni bilo prav zdravnikom. Pa ga je enkrat pozvala občinska oblast na odgovor v Litijo. Šel je. Ko pride v urad, so se ga tako prestrašili, da so kar popadali na tla. To morda ni bilo vse res tako, vendar, pa nam kaže to pripovedovanje, kako moč in oblast so mu pripisovali.
Drugič so poslali iz Litije dva orožnika da naj ga privedeta v Litijo zaradi zaslišanja, ker je ljudi ozdravljal. Prišla sta na Primskovo ravno med njegovo mašo. Vprašal ju je, po kaj sta prišla. Ko sta povedala, da po njega, jima veli, da naj le počakata. In res sta čakala ves dopoldan, ker nista mogla iti nikamor, samo okoli sta hodila. — Opoldan pa je vprašal služkinjo, če sta še pred župniščem. Ko mu ta potrdi, ji pravi: "Povej jima, cla naj zdaj gresta! Ali gorje jima, če še kdaj prideta!"
Do beračev je bil prav usmiljen in je dal vsakemu najmanj 10 krajcarjev. Pa pride nekega dne berač in ga milo prosi podpore, češ, da nima niti krajcarja v žepu. II. ga vpraša: — "Ali res nimaš prav nič?" In ko mu ta potrdi, ga hudo ozmerja, zakaj laže in mu pove natanko,
toliko ima v žepu. In ko je berač denar preštel in videl, da ima res ravno toliko, kolikor mu je H. povedal, je skesano priznal. Berač ga je prosil odpuščanja, ker je lagal. H. pa mu je odgovoril: "Jaz ti že odpustim, prosi pa Boga, da bi ti tudi on odpustil, ker si tako grdo lagal."
V litijski okolici je prebivala ženska, nekaka potovka, ki je hodila večkrat na mesec na Primskovo. V Litiji je kupila žemelj in te je nosila h H. blagoslavljat. Te je dajala potem ljudem proti mali odškodnini za različne bolezni pri ljudeh in pri živini.
Nekega dne. ga je obiskal dekan iz šmartna. Imel je psa seboj. H. mu pravi, da naj blagoslovi kruh in ga vrže psu. Ko je to storil, ga je pes hitro pobral in pojedel. Ko ga je pa tudi H. blagoslovil in vrgel psu, ga je ta samo povohal, potem pa zbežal proti vratom.
Kakor pripoveduje Milkovič, se je ura ustavila, če jo je H. samo pogledal.
Neka ženska mu, je prinesla n» papir zapisane številke s prošnjo, da naj jih blagoslovi, da bo potem te številke stavila v loteriji. Blagoslovil je papir in je ženska res stavila in zadela terno, pa le malo, ker je premalo stavila.
Rad je tudi prerokoval. Mil-koviču je rekel: "Ti Miha boš še učakal, da se bodo ljudje po zraku vozili in da bodo mrtvi ptiči letali po zraku." Ko so začeli ustanavljati posojilnice, je svaril pred njimi, češ, da bodo še enkrat prav težko dobivali denar iz njih. Rekel je tudi, da bo prišel čas, ko bodo imeli ljudje veliko denarja, pa tudi čas, ko bo prav hudo zanj.
Kakor pripoveduje Milkovič, ni minil vse leto niti en dan, da ne bi bilo ljudi k H. prosit ga pomoči v prav različnih potrebah. Včasih pa jih je bilo tudi prav veliko na en dan. O tem vedo povedati tudi naši starej-
(Dalje na 3. strani >
-O-
Srnjaki ne skačejo sami v pisker
Piše J. Debevec
Zdaj je bilo pa to gozdarsko
smo jo mahali proti vrhu in si mislili, da ti hribi niso tako ne-
življenje preč, drevje vse pose- varni za telo, kot se je človeku
Dopis iz Euclida
Kaj hitro se bliža čas 19. januarja, ko bo imela podružnica št. 49 SžZ svojo zabavo v šolskih prostorih pri sv. Kristini. Ker je ravno predpustni čas in pa še prestopno leto povrhu, smo si članice omislile maškeradno veselico. Daril bo več. Prvič bodo tri darila za najlepše maske, tri za najpomenljivejše in tri za najbolj špasne. Vstopnina bo samo 25 centov. Igral bo Jackie Zore orkester. Tudi naše kuharice in kelnarce bodo skrbele za vso najboljšo postrežbo.	t
Torej pridite vsi, ki morete, saj ob priliki tudi me rade vrnemo. Ravno tako se pripravlja društvo št. 219 KSKJ za 26. januarja. Igrali bomo bingo;. Joe Kušarjev orkester nam bo pa igral poskočne komade za stare in mlade.
Ongavi George Keliope je predlagal na seji, da naj tudi ženske pridemo, če ne bomo pile, bomo pa vsaj tretale. Tako je prav, vsi na veselico. Nobenemu ni treba ostati doma iz strahu, da mu katera pamet zmeša četudi je prestopno leto.
Zelo me ima firbec, kaj neki imajo članice Oltarnega društva za svojo obletnico. Tako skrivajo in ker so ravno prave skupaj, pa vem, da bo kaj zanimivega. Bo bolj kaj šaljivega za predpust. Pa pridne so tudi, kadar hočejo biti. Možje mislijo, da nas bodo prekosili, pa ne bo nič. Le čakajte kadar bomo obletnico obhajale 9. februarja, bo tudi nas ipolna cerkev pri skupnem sv. lobhajilu. Pa še sprejem novih članic bomo imele po sv. maši. Torej žene, ne dajte se! če je mož pri društvu sv. Imena, je naše mesto pri Oltarnem društvu.
Torej na svidenje na naših zabavah!
J. Intihar.
kano in goli hribi kažejo svoja rebra v svet, žalostna prikazen nekdanje škandalozne ameriške neprevidnosti. Včasih sem stal na čakališču na kakem vzpetem mestu odkoder se je videlo na sto in sto milj daleč čez hribe in doline. Toda vse sama golina in morda nizko grmič je.sem pa tje vmes kaka bukev, ali kaka smreka, ki sameva sama ne ve zakaj tukaj. Drugo je vse posekano, vse uničeno, žaga in sekira sta peli toliko časa, da je vse padlo. Ali ni bil to smrten greh? In če so že sekali, zakaj niso takoj zopet zasadili novo drevje? Zdaj bi lahjco že drugič ali tretjič sekali in spravljali milijone. Tako je šla pa samo ena rast v žepe kompanijam, ki se niso brigale, kaj bo pozneje. Kaj lahko so jemale od držav v najem za sekanje, samo da so pokazale groš.
Kaj je bila in je še posledica tega? Gozd se je posekal, nastale so goličave, dež je odnašal zemljo in pokazale so se skale. Na zapadu, kjej so bili lansko leto tisti peščeni viharji, pravijo, da so nastali samo radi tega, ker ni gozda, ki je bil posekan Reke in potoki so upadli, ker ni več gozda da bi dajal senco in vzdrževal močo v koreninah.
In to ni šlo samo v Pennsyl vaniji, to je šlo vse od New Yor-ka pa do Pacifika. Samo v dr žavi Oregon in Washington je menda še nekaj originalnega gozda.
Zato pa ne sme zgodovina Amerike nikdar in nikoli pozabiti zapisati z zlatimi črkami delo predsednika Roosevelta, ki je poslal v gozde mlade fante, ki zasajajo novo drevje in čistijo gozd za novo rast. Tam bo narodno bogastvo, — gozd. Mi, ki smo prišli iz starega kraja, vemo, kaj je gozd za kmeta. — Gozd ga je živel. Kako je kmet pobožno zrl na krepke jelke in smreke, ki so se vile visoko pod oblake. In sekal je, vsako leto po nekaj in ni se poznalo nič. Lahko je pustil lep gozd še svojemu sinu in ta zopet svojemu sinu, če je pametno sekal.
In tako silne gozde bi imeii danes tudi v Ameriki, če bi bili sekali pametno, ali pa takoj za sekanjem zasajali novo mlado drevje.
Pokojni predsednik Zedinje-nih držav, Teddy Roosevelt je bil prvi, ki je dvignil svoj glas in pripovedoval, da je treba začeti s pogozdovanjem naše zemlje. Takrat so se mu smejali. Potem si je silno prizadeval go-verner države Pennsylvanije, Pinchot, ki je mnogo storil za pogozdovanje dežele in sedaj je prišel naš predsednik Roosevelt, ki je poslal v gozd nekaj tisoč mladih moči, ki bodo storili veliko dobrega deželi in potem pa tudi sebi, ko si bodo učvrstili telo v svežem zraku in naravi, (čudno je le to, da mu vrhovno sodišče še ni ovrglo tega načrta, češ, da je neustavno).
Ko sem takole hodil po tej nekdanji železni poti, sem nehote, kot trden kmet stisnil pesti in se vpraševal, koliko lesa se je tukaj pač odpeljalo iz gozda. Malo gotovo ne ker za malo lesa ne bi delali tako dobre poti za železnico. Se reče, saj zdaj sem bil celo jaz zadovoljen, da je bila tako lepa pot, po kateri se je složno hodilo.
V onem hribu za nami je pokalo, kot bi streljali srnjake s strojno puško. Le zakaj nismo šli mi najprej tje tisto jutro, mi je šlo po glavi. Pri nas pa nič. Niti druga gonja ni sprešala iz gošče kake žive stvari. Da bi prišlo ven vsaj kaj za vzorec, da bi videli, kakšne so srne.
Zbereta se skupaj oba armadi in načelnik pokaže z roko proti vrhu hriba, ki bo naš cilj. Okej. Udarili smo jo po zložni gozdni poti in nič hudega se nam ni godilo v tistem hribu, čvrsto
zdelo prej. Toda počakaj malo. Vodnik nas je peljal po zložni poti samo zato, da bi mu ne ušli nazaj koj prvi dan.
Kaki dve milji se je vlekla tista pot, čeprav sem jaz Mlakar-u trdil, da je dolga najmanj dvajset milj. Saj četudi ni bila ravno strma pot, je postal kožuh tako nekam težak, puška je vlekla ramo proti tlom, pod kapo so se lasje potili in v nogah te je peklo, kot bi hodil po žerjavici. Zato) sem. bil prav vesel in zadovoljen, ko smo prišli na vrh.
Na vrhu smo prišli do državnega zavetišča za divjačino. — Povsod so pribiti napisi in napeljana je tudi žica vseokrog, da kaže mejo med prostim lovom in med državnim zavetiščem. Se reče, saj žica bi človeka ne ustavila ampak ustavi ga visoka kazen, ki je rečena in zapisana za greh, če bi se kdo spozabil in streljal divjad v zavetišču. Tudi če jo streljaš zunaj tega sank-tuarja, pa žival skoči v zavetišče in tam obleži, pa ne smeš iti po to ustreljeno divjačino, razen, če je s teboj lovski paznik. Vprašanje je če vsi lovci to postavo res tudi zvesto izpolnjujejo. Če bi tamle za žico stal kak velik srnjak, ali pa vsaj medved te gledal, pa bi ti pljunil in se zaničljivo obrnil preč, češ, piši ti mene v uho, — no, takega jagra bi jaz rad poznal. Kajti, nazadnje, strast je strast in pa če je še lepa prilika pri rokah. Prilika je to, če ni lovskega paznika v bližini. Koliko stvari se ne sme, pa se le vršijo Dobro pa je, če so taka zavetja za divjačino, kajti drugače bi jo prehitro vso pokončali. To velja samo, seveda, če so to dobri in 'birtlih" lovci.
Kmalu zatem se zopet ustavimo za gonjo. Mlakar odpelja lovce na čakališče, mi pa čakamo kakih dvajset minut, da jim damo dovolj časa. da pridejo na mesto. Potem pa začnemo svojo pesem tudi mi. Tedaj sem jaz prvič gonil divjačino v svojem življenju in pohvaliti se moram, da sem dobro delal. Lomastil sem po položni rebri nizdol in vpil na vse grlo, da bi zbudil tudi polha iz naj globokej šega spanca. Včasih je sicer res prišel kak zelo čuden glas iz mene, namreč takrat, ko sem ravno zinil in pahnil glas iz prs, pa sem stopil z nogo v kako globoko kotanjo in takrat sem moral naj-prvo poskrbeti za svoje noge in potem šele za glas. V takem slučaju se je glas ustavil v grlu in nekaj tako čudnega je prišlo iz grla da ni bil ne stok ne jok, ampak vsakega pol. Včasih se je pojavila pred menoj taka navlaka raznega lesa, podrtih troh-nelih hlodov, srobrota, grmičja in ne vem kaj še vse, da sem moral biti velik {diplomat, da sem prišel zdrav skozi. Da bj delal ovinke, ni kazalo, ker držati sem se moral v pravi razdalji med mojim levim in desnim razbojnikom, hočem reči gonjačem. Poleg tega sem moral iti kolikor mogoče v ravni črti, torej nisem smel biti preveč izbirčen glede poti. Predno sem prišel do lovcev, ki so čakali na preži, sem bil ves moker, pa ne od snega, ampak od gomazenja po hosti in lomastenja čez drn in strn.
Dalje prihodnjič
RAZPRODAJA
na
MANHATTAN SRAJCAH se še nadaljuje pri
Frank Belaju
6205 ST. CLAIR AVE.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 17TH, 1936
3
ČRTICE IZ ŽIVLJENJA IN DELOVANJA NEKDANJEGA "PRIMSKOVEGA GOSPODA"
(Nadaljevanje z 2. strani)
ši ljudje, ki pripovedujejo, da so prenočevali po naših vaseh, posebno na Potoku in v Marjem dolu, večkrat tisti, ki so prihajali oddaleč, kakor Hrvatje, Be-lokranjci in Kočevarji ki niso mogli dospeti v enem dnevu na Primskovo. Drugi dan pa so zgodaj odhajali na Primskovo.
Ljudje so prinašali blagoslavljat različne stvari, posebno pa kruh, sladkor, za živino tudi rastline, katere so vč'asih kar med potjo nabrali. On sam pa je dajal ljudem največkrat blagoslovljen papir. Imel je knjigo, iz katere je trgal posamezne liste jih blagoslavljal in dajal lju,dem. Blagoslavljal jle tudi različna semena, da bi bolje rodila. Blagoslavljal je celo kamenje iz groblja pod farovškim kozolcem in je naročal ljudem, naj ga devajo, če je bila živina bolna, ali pod prag, ali pod korito v hlevu. Listje z velike in stare lipe pod cerkvijo pa tudi še dandanes obtrgujejo in ga nosijo domov za bolno živino, češ, da je to lipo H. blagoslovil. Prav tako odnašajo še dandanes ž ^jegovega groba razne rastline m cvetlice, pa tudi zemljo, ker se zdaj pripisujejo tem stvarem redilno moč. Poletu letos je prišla neka stara žena na Primskovo in je povpraševala po njegovem grobu. In ko so jo vprašali, zakaj povprašuje, je odgovorila, da bi se mu rada zahvalila na grobu, ker jo je v mladosti ozdravil. Naj omenim tudi še, kaj se
Naznanilo
članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ tem potom naznanjam, da se ases-ment NE bo pdbiral tretjo nedeljo dopoldne, kot je bila dosedaj navada, ampak SE BO pobiral TRETJI jPONDELJEK ZVE-ČER od 6. do 7.30 ure in sicer v dvorani stare šole sv. Vida. V soboto popoldne, 18. januarja, ker bom v tej okolici, se bom nahajala v dvorani stare šole sv. Vida med 2.30 in 3.30 popoldne, če katera hoče plačati svoj ases-ment, lahko to stori tedaj. Pozdrav — Marija Hočevar, tajnica.	((15)
Križmanova mesnica
nasproti SND
6422 St. Clair Ave. špeh in salo, 100 funtov
za ......................................$12.95
Teletina za ajmoht, 3 funte
za............................................25c
Teletina za peč ......................15c
Veal chops ..............................19c
Veal steak ..............................25c
Pork shoulder (roast) ..........18c
Suhe mesene klobase, 4 funte za ..........................................89c
Križmanova mesnica
6422 St. Clair Ave.
V soboto
bomo servirali pri na§ zelo okusno
chicken večerjo
Izvrstna postrežba, ja-ko dobra pijača in prve vrste zabava. Igrala bo
Kdor želi
lepe kokoši od 4—6 funtov težke, po 30c ft., sveže vampe po 12c funt, male suhe šunke, 24c funt. Najboljše vrste svinjska pečenka (pork roast), 24c funt. Jako fine domače suhe klobase po 32c funt. Salo za mast 14c funt. Najboljše jetrne in krvave klobase 5c vsaka. Se priporočam gospodinjam.
Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Dobre klobase
Riževe in krvave in mesene. Vse tako izvrstne, da nikjer drugje ne dobite enakih. Pridite po nje, so res okusne! Dobite jih vsak dan.
Mr. in Mrs. John Russ 951 E. 69th St.
rrrxxTTYT* rxytttttttttytxt
H
100%
plačamo za. North American Bank delnice v zameno za Fri-gidairc električno ledenico.
JERRY BOHINC
15704 WATERLOO RD. KEnmore 1282
"MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH-ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagovarjati sem ga morala, da- je jedel, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno bom hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trinerjevem grenkem vinu."
Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težavei združene s prebavnimi nerednostmi in navda z življenjem oslabeli teh. Dobite ga lahko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joseph Trincr Company, Chicago
£miiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiimiiimii!i'_'
John Pianecki
= SLOVENSKA PEKARIJA = = 603G St. Clair Ave., vogal 61 St. S
S	vsakovrstno pecivo.	E
S ' Sei toplo priporoča	5
~iimimiMiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiim>~
dobra godba. Prijatelji
mu je zgodilo, kakor pripove- od blizu in daleč so pri-
duje Milkovič, na potovanju, ker je bil v domači in slabi obleki in brez kolarja, da ni bilo nič poznati, da je duhovnik. Bil je povabljen k neki gospodi na Štajerskem, kamor se je bil odpeljal z vlakom. Ko izstopi na zadnji postaji, vidi, da ga čaka kočija, poleg katere je stal hlapec, kakor je bilo dogovorjeno. H. hoče vstopiti v kočijo. Toda hlapec mu ne pusti. H. poskusi še enkrat, na kar mu hlapec zapreti z bičem. Zdaj pa je vzel H. kolar iz žepa in ga dal okoli ■vratu, iz česar je hlapec šele poznal, da je H. tisti, katerega je čakal.
K sklepu naj dodam še tole: Prva služba H. kot kaplana je bila v Adlešičih, kjer je kapla-noval od 17. junija 1848 do 26. septembra 1850 ,torej v času, ko Je bila odpravljena tlaka. Ko je .videl, da hodijo ljudje navzlic temu še na tlako v pobre-ški grad — tako so mi pravili ljudje — jih je svaril, naj ne hodijo več, ker je tlaka odpravljena. To pa je zvedel tedanji Pobreški oskrbnik — bil je menda J. Hočevar — in ta je naznanil na Krupo, kjer so bili takrat vsi uradi za Belo Krajino, in to j je bilo zadosti, da je šla potem Pritožba zoper njega v Ljublja- j no in je liil prestavljen v črmo- J šli j ice.
_____
- i
Križmanova mesnica
1132 E. 71st St.
Solatno olje (najboljše)
galonia ..................................97c
Riževe in krvave klobase,
7 za ......................................29c
Cista mast, 2 funta za............25c
Surovo maslo (butter),
2 funta za ............................63c
Suhe mesene klobase, 4 funte za ............................89c
Križmanova mesnica
1132 E. 71st St.
jazno vabljeni.
Felix in M. Drenik
5422 St. Clair Ave.
Rcjcni prešiči, naravnost iz dežele, vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Ko-ljcmo vsak pondeljek in četrtek, do-peljemo na dom vsak torek in petek. Dobite tudi izvrstno goveje in telečje meso po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
VINE ST.	WILLOUGIIBY, O.
Tel. Wickliffc 110-J-2
SPECIALS Friday - Saturday
Butter, Fresh Roll 33c lb. Eggs, Selected .. .21c doz. New Roman Beans
5 lbs. ..........29c
Crisco, 3 lb. can......57c
Oxydol, 2 large boxes ,39c P and G Soap,
10 Giant Bars......35c
Camay or Palmolive Soap 6 Bars.......25c
We Have Fresh Fish at Low Prices
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER PRElWOG tN TOCNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. CIMPERMAN J. J. FRERICKS
Anton Žnidaršič
MLEKARNA 6302 Edna Ave.—HEnderson 7963 Se priporoča
Lyon Dairy
MLEKARNA
JOSEPH GLAVAN, lastnik 1166 E. 60 St—HEnderson 5832 Se toplo priporoča
Sj fid/uxi/id^ood Stotem
— IX
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson -1126 ^llllllliliillililllllllllllltllllllllllllllllllf^
Priporočilo
Cenjenemu občinstvu nazna- =j S njam, da razvažarn premog za =
H CIMPERMAN COAL CO.
~ Za dober premog po zmerni ceni ~ — se toplo priporočam.
1 JOSEPH AVSEC |
| 1269 E. 59th St.
HEnderson 6487	5
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI
NAŠEGA DRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA STRICA IN BRATA
Franka Kol ene
ki je mirno v Gospodu zaspal dne 17. januarja 1935.
Leti dni Te zemlja krije, truplo Tvoje že trohni, spomin pa nate, stric preljubi v srcih naših še živi.
Mi šele smo vsi spoznali, kaj da bil si Ti nami vse, dragi stric in brat preljubi, blaga duša in srce.
Naj v zahvalo večni1 Oče duši Tvoji podelil da bi v raju večnem enkrat se vsi skupaj združili.
Žalujoči ostali:
nečaki in sestre.
Cleveland, O., 17. jan. 1936.
MODERNIZIRANA DOBRA GOSPO-	~
D IN J A IN SKRBNA MATI BO	= KUPOVALA OD
ittcujflmmu' .	|
iainj (En.	|
najboljšo Itakovost mlečnih izdelkov.	—
RACE IN SINOVI lastniki	E
1083 E. 68th ST.	—
HEnderson 4026
VELIKA RAZPRODAJA CANNED FOODS
ED. PEACHES, large, one 20c, 3 for.......-53c
ED. PINEAPPLE, large, one 25c, 3 for......67g
ED. RED SALMON, one 28c, 3 for..........
ED. SAURKRAUT, one 10c, 3 for...........25c
ED. DARK RED KIDNEY BEANS, 12c, 3 for.. 29c ED. GOLDEN BANTAM CORN, one 15c, 3 for,. 38c
MILAN STRIN GBEANS, one 12c, 3 for.....29c
MILAN PEAS, one 15c, 3 for..............40c
MILAN TOMATOES, one 10c, 3 for.........25c
MILAN BARTLETT PEARS, one 23c, 3 for... 59C
NAVY BEANS, one 5c, 3 lbs. for...........10c
ED. BREAD FLOUR, 241-2 lbs..........$109
PALMOLIVE SOAP, 5c, 4 for.............19c
P-G SOAP, 5c, 10 bars...................35c
LARGE OXYDOL, 23c, 2 for...............39c
ROMAN BEANS, 10 lbs. for...............5§c
VABILO NA
xmmm mrnmtmmttm |FRANK BUTALA
6410 St. Clair Ave.
i
S
Fino in trpežno obuvalo za vso družino
-	Se priporoča
?iiiiH!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiMi>r mtmmmummttmmammtttttttmma
SPECH BROS. 1100 E. 63rd St.
NAŠE CENE! Gold Medal moka,
24% ft________$1-07
Butter, ft---------33V2c
Novi kebič, ft-------4c
Solata v glavicah, po_5c Roman fižol, 10ft. -55c P-G milo, 10 kom—38c Pork shoulder,
mali, ft. ______- - -17c
Prata v kosu, ft-----17c
Govedina od mladih
i
_ volov, za pečenje
a , . . . ,	I ali juho, ft-------17c
Sedaj je cas!	Syeže ki0base, ft. _ _ _ 19c
Posebne cene za začetnike, 101 Riževe klobase, 6 za_25c
"" iazz "ia"0' 5am" LOUIS OSWALD
17205 Grovewood Ave.
Poukov na jazz piano, samo $4.85. pouk za ženske se začne v Pondeljek, moški pouk v petek olj 8:30 zvečer.
Schulte Music Studi«
302 Euclid Ave. Ust. 1911.
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE!
Sedaj OČI
HRANECO LUČ
TUDI V JEDILNO SOBO
Milijone ljudi si varje oči z oči hranečo, trilueno svetilko v njih sprejemnih sobah. Sedaj imate lahko isto protek-eijo v vaši jedilni sobi z novo oči hranečo trilučno svetilko — narejeno nalašč za hiše in apartmente, v katerih je jedilnica rabljena tudi za igranje kart, za šivanje in knjižnico.
Ta svetilka je krasen predmet, za tri žarnice, 100, 200 ali 300 watts — za malo, srednjo ali močno luč, kot se želi.
Iz vsake strani da ta oči hraneča svetilka za jedilno sobo luč brez žarenja in nič škodljivih senc. Je ena najnovejših iznajdb znanosti, ustvarjena da varje oči, napravi delo lažje, več zabave pri igri.
The Electrical League
20. letnico s koncertom
SLOVENSKE GODBE "BLED"
V NEDELJO 19. JANUARJA 1936
ZAČETEK OB TREH POPOLDNE
V SLOV. NAR. DOMU NA 6417 ST. CLAIR AVE.
PROGRAM:
Govori Mr. John Gosnik
1.—1Thunder	and Blazea by Pučik-Laurendeau
2.—Light	Cavalry—Overture, by P. von Suppe
3—The Three Star Polka Cornet Solo, by E. M. Baglay
igra Mr. Anton Dolinar 4,—Jelly Fellows. Walt?., by R. Vollstedt
5.—Merriment	Polka, Clarinet Trio, by Geo. D. Barnard Igrajo: Prank Slejko, Ernest Kalin, Charley Bukovec
6.—Variation	on a Theme', Violin Solo, by Pritz Kreisler
• Igra Prank Slejko
7.—Serenade,	Violin Solo, by Franz; Drdla
Igra Prank Slejko
8.—Venček	slovenskih, pesmi, priredil Mr. John Ivanush
9.—The	Prince of Pilsen Selection, by Gustav Luders 10.—Koračnica, igra godba
Na programu je tudi samostojna'Zarja" Po programu se nadaljuje ples in presta zabava. Prijazno vas vabi
slovenska godba Bled.
VELIKA RAZPRODAJA
kelvinator " FRIGIDAIRE
ELEKTRIČNIH LEDENIC
DO $80.00 CENEJE OD OSTALIH CEN	p
Posebno znižana cena na	jam
ELEKTRIČNIH ČISTILCIH, PRALNIH STROJIH, in
KUHINJSKIH PEČEH	gp
Pridite takoj, dokler zaloga traja in je velika izbira
MANDEL HARDWARE {
15704 Waterloo Rd.	odprto zvečer il
poslovodja JERRY BOHINC	g
Zastopniki: John Sušnik, Joe Midik. Frank Piut sp
i
STO
m
I
vabilo NA DELNIČARSKO SEJO
Delničarje in delničarke ter zastopnike družitev se tem. potom opozarja, da se vrši delniška seja Slovenske delavske dvorane v nedeljo 26. januarja, začetek TOČNO ob dveh popoldne. Vsi gori omenjeni naj bodo pravočasno navzoči. Delniška seja se vrši v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
Direktorij SDD.
I
II
I
If i
MIDLAND BUILDING
18. NADSTROPJE
PROSPECT BLIZU ONTARIO
CHERRY' 2535
VIL) JE NEPRECENLJIV
L U Č JE POCENI
KrojaCnica in čistilnica oblek
n CHARLES R0GEL
'E 6526 ST. CLAIR AVENUE ^Obleke po meri narejene ne sta nejo več.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC*
imamo ▼ polni uloffl. Poiiljnoi« tudi po po*U.
Mandel Drae Co. 18702 Waterloo Rd. Chvtlaad, O.
i 1

o^otmo^ommot O MU O HMO Ml O ■HO I
STIŠKI TLAčAN
spisal Ivan Zoreč
o|p
r«
o|o
lil
of o
\voaoHooioaioHoaioBOMOHoi^
TOlO«OMIOMr|OIOHOHIOH!OHiOHOHO^/ ^OHOHOllOHlOHOHOHOHOHO«0
"Hoj, suličarji so z grofom "He, razbojnika!" se je ustra-skoraj vsi v Ljubljani — kaj šil in obrnil, da bi skočil na pla-neki počno naše deviške krščeni- no.
i A Peter Klepec ga je popal
AMERtSKA, DOMOVINA, .TANt'ARY 1TTH, 193G "slišal bij sil. "Zakaj?"
brat šepetal Klepeti
naju kdo."	^ " j
T1 ,	• ,	"Slušaj in ne izprašu j!" je
Peter Klepec je le z ramo ne- , ' ,	, .,.,,/
,	... .,	, ueseti brat godrnjal 111 Petru
koliko pritisnil, pa so vrata za-1,.,	, , '' ..
u *- i • i i - •	Klopen ukazoval. "Popadi ga m
hiescala 111 pala s tečajev.	'	... , ,
„,, .	-j- , v , • i ! smrček mu zatisni, da se drl ne
"Vatam, pridil brz venkaj, od- , \ '	.	,
, , ....,,. , ... , , bo, dokler ga nimava pred gra-tod pojdes! je deseti brat tiho, ,,
poklical in nekoliko po uskoško '',n1-

zategnil govor.
"Kam pa?" se je Kablič ogla-
(Dal je prihodnjič.)
ce
9"
NAJPRIIJIJBLJENFJŠI PRALNI STROJ V
Že se je namenil v tisto smer, in stresu i 1: "Slušaj, človek bož-kjer so grajske ženske imele ji, tlačana daj, sicer te treščim svojo bivalnico, pa je tenkoslu- ob steno, da se zmlinčiš kakor J Sen postal. "Nekdo/ se mota v gnila, hruška!" jarku pred vrati," mu je reklo. "Jezus, kaj mi hočeta?" je Stekel je nazaj in se nagnil sko- Šimen hropel od strahu. "Pu-7A lino.	stita me!"
MAYTAG
"Kdo je božji?" je zaklical v temo.
"Dva sla iz Ljubljane — odpri!"
"Grof je v Ljubljani."
"Odpri brž, [hudih novic imava."
"Ponoči ne odpiram! Jutri se zglasita!"
"Odpri, ti pravim! Bojiva se noči in zunaj. Nedaleč od tod naju je napadla kopa razbojnikov."
"Kje, kje?" je vedečnost zmagovala.
"Odpri hitro, da ti poveva! Ob vse sva, tp ob konja, komaj sva jim unesla živo glavo!"
"Mostu; ne sprožim, brv vama spustim čez jarek," se je vedeč-ni Šimen vdal.
Po brvi, ki se je od stranskih vrat hrešče odločila in počasi položila čez obrambni jarek, sta zasopla stekla — deseti brat in Peter Klepec.
"No, zdaj pa brž povej ta, kaj je bilo," je tiho silil čuvaj, ki v temi ni razločil, kdo sta in kako-va.
"Kaj nimaš nobenega brloga, da sedemo in se pomenimo?" je deseti brat šepetal. "Trudna sva, da Bog pomagaj!"
"Pa pojdimo semle," je Šimen odprl izbico pri velikih vratih.
"Poslušaj zdaj, o čuvaj, ln bodi pameten," je deseti brat dejal v izbici in s Petrom Klep-cem stopil prav obenj. "Razbojniki so res že čisto blizu, da se še nocoj lotijo žužemperške-ga gradu1/'
"Sveta Devica!" se je Šimen ustrašil. "Prav precej moram' poklicati valpta in hlapce."
"Stoj!" mu je deseti brat za- j stopil pot. "Poslušaj vendar! Razbojnikov'je toliko, da se go-' ' tovo polastijo gradu in pokolje-jo vse, kar je živega. Uskoki so, da veš!"	j
"Križana gora — Uskoki?"
"Nama si ustregel ti, tebi po-moreva midva. Veš, iščejo nekega gabrovskega tlačana, ki ga menda imate priprtega: gor-ki so mu, ka-li ? Izpusti ga, prav bo zate in za grad!"
"Tega ne morem jaz; le val-pet bi morda smel."
"Pusti mi valpta, ne trati časa, čuvaj! Odpri vozo, nihče ne bo zvedel, da si ga ti izpustil. Midva ga vzameva s seboj, a ko razbojniki pridejo, se po vrvi spusti čez zid in skrij, če bi živel še rad."
"Prej sta silila noter, zdaj bi spet rada venkaj," je Šimen po-sumničil. "Kdo sta vendar?"
"Grof je naju poslal, da se tlačan precej osvobodi — stiski samostan menda nekaj preti. Ne trati časa, v nevarnosti sta grad in vas, tudi tebi pojde za ko-
"Brez tlačana te ne pustiva!"
"Ne dam ga! Pom. . .!" je hotel zavpiti na pomagaj, pa se mu je glas utrgal, Peter Klepec ga je dregnil v pečico, mu z lopatasto roko zatisnil usta in ga položil na tla.
Deseti brat mu je brž zvezal roke in noge, z njegove obleke pa odtrgal kos platna in mu za-čepil golt.
"Kaj ti nisva svetovala, da bodi pameten'!" se je deseti* brat dvignil s tal.
Čuvaj Šimen je ves povezan in z zamašenimi tisti renčal na tleh in se premetaval kakor riba na kopnem.
A le-onadva sta hitro dotipala vrata, za katerimi je ždel Kablič.
"Ne raztolci vrat," je deseti
Kadar ženske misli jo o pralnem stroju, mislijo o Maytagu, ker je standard vse pralne vrednosti in pomeni hranitev pralnega dneva. Iz enega kosa vlit aluminast čeber obdrži vodo goiko za vse pranje. Gyratator pralni obrat je hiter in nežen. Slavni valjčni izžemalec vode ima zaprt, sam premikajoč odtok. Te in še mnoge druge prednosti, so vzrok, da pred-njači Maytag že preko 12 let.
OR-lcjte si mod:'l 110 MAYTAG, ki je samo
$69.50
Oglejte si pralni stroj, ki je drugačen. Poslu-žite se ugodnosti lahkega plačilnega načrta.
A. GRDINA & SONS
0019 St. Cluir Ave.
15303 Waterloo Road
HEnderson 2088
V
D
[0E
11
v
II
O
o
o o
%o\
I"
o
0
1
n
"Saj nimam ključa jaz. Kako bi v vozo?"
"Brez skrbi. Le kar tja pojdimo. Kje pa je?"
"Ni v vozi, v izbi je tamle ob vratih. Nekaj bolan, je bil, pajQ je grof velel, naj ga spravijo^ semkaj."
"Pojdimo! Vsaka minuta bo'JJ utegnila postati usodna."
V Šimnu se je vzbudila čuvajska vest. "Kaj me silita tako ?" se je upiral. "Kdo sta prav za prav?"
"Čuvaj, dopovedati si daj ali pa ne učakaš več belega dne!"
Gotovo privoščite vašemu otroku mleko iz zanesljive mlekarne! I
V poznani Racetovi mlekarni na
1028 East 61st Street
se je vedno skušalo ustreči željam odjemalcem in storilo se je vse, da se jim je nudilo prvovrstno mleko.
Uvideli smo, da ako hočemo ostati na prvem mijstu glede modernizacije opreme in mlekarne, ter zagotoviti odjemalcem neprekosljivo kvaliteto, smo najeli priznanega zdravnika J. C. WICKHAM, pod čigar nadzorstvom je kontrola delovanja v mlekarni taka, da se ne da primerjati.
Natančnost tega zdravnika, njegova izkušenost in vestnost pri izvrševanju dela, je dobro poznana med oblastmi v Cuyahoga okraju. -Dr. Wickham ima tudi obširno izkušnjo pri zasledovanju bakterij v mleku ter je prvi uvedel natančno metodo za PREPREČEN JE BAK-TERIJ V SUROVEM MLEKU. Prav gotovo vas bo zanimalo, kako se mleko v naši mlekarni pripravi, torej naj vam podamo nekaj pojasnil:
Surovo mleko, ki ga dobivamo iz farm, je preiskano po zdravniku
Wickham
Mi čutimo, da je velevažno, da dobivamo naše mleko le od krav, ki so pri najboljšem zdravju.
Potom te preiskave je možno takoj spoznati, če je mleko zadovoljivo ali ne. Prazne oprane steklenice se preišče v svrho preprečenja bakterij
Ta preiskava tudi dožene natančnost našega procesa pri čiščenju in sterilizaciji steklenic, predno jih nanovo napolnimo.
Natančnost in sanitaraost se ne upošteva le pri mleku, pač pa tudi naši prostori in oprema so v redu, da jih zdravstvene oblasti lahko ob vsaki priliki pregledajo.
Iz zgorajšnjih pojasnil ste lahko posneli, da pri nas gledamo, da na vsak način zagotovimo našim odjemalcem prvovrstne mlečne produkte.
'Race Dairy
O 11
D
t
1028 East 61st Street
Frank Race ml.
HEnderson 1786

v
D
FEBRUARSKA
RA Z PRODAJA
se prične jutri, soboto 18. januarja
Jutri zaznamuje začetek naše triintridesete letne februarske razprodaje ,.— triintrideset razprodaj, vsaka bolj važna (k° druga — in ta najbolj važna izmed vseh radi tega, ker si lahko prihranite denar. Vsi priznamo, da so trgovski pogoji mnogo boljši kot lansko leto. Neizogibna posledica tega izboljšanja
bodo višje cene blagu. Torej vam pravimo: "Kupite sedaj ... ne odlagajte nakup nobenega pohištva, Ki ga potrebujete v vaši hiši." Prihranili si boste zvišanje — in prihranili boste z februarsko razprodajo od 10 do 50 odstotkov.
Pohištvo za sprejemno sobo
Tukaj je 2 kosa set za sprejemno sobo, kakršnih smo prodali lansko leto na stotine po mnogo večji ceni. Fino narejeno . . . pokrito z trajnim, krasnim materialom. Na februarski razprodaji cena
$59.50
Druga velika posebnost! Tukaj je nekaj poceni, če je še kdaj bilo 2 kosa, o krita z bogato izgledajočim blagom, ki se ne izrabi. Izbsra več barv. Na februarski razprodaji cena
$89.50
Primerjajte to vrednost! Za ta denar neprekosljivo! 2 kosa . . . pravi mohair frieze . . . fina izdelava . . . polna mera . . . udobnost . . . krasota . . . Na febiuarcki razprodaji cena
$123.50
Pohištvo za spalnico
Krasno izdelan 3 kosov set za spalnico, ki bo dodal lepot:« vsaki hiši Če pravimo. da je ta set poceni, je POCENI. Prepričajte se sami. Na februarski razprodaji cena
$59.50
Ta set 3 kosov za spalnico se je pro. daial mne o čražje. Srečen nakup ram omogoča prodajati tako poceni. Pr'mevjalte z drugim. Na februarski razprodaji cena
$67.50
Kak- ? hitre boste zagledali ta set 3 kosov, bo.:te priznali, da je največja vrednost, kar ste jo še kdaj videli. Krasno izdelano v orehovini . . . prva vrste delo Polna mera. Na februarski razprodaji cena
$109.50
Pohištvo za jedilnico
Mnogi ii želijo trdno napravljen, dobro iz-giedajoč set za jedilnico po nizki ceni. Tukaj je tak. Primerjajte ga z drugim, ki ste ga videli po višji ceni. Zares lepa prilika. Na februarski razprodaji cena
$79.50
Za par dolarjev več kot bi morda hoteli plačati, lahko dobite set za jedilnico, ,8 kosov, ki vam bo služil mnogo let. Dobro izdelan in krasno narejen. Na februarski razprodaji cena
.j
$139.50
Ako že nameravate kupiti letos pohištvo ali ne, pridite v katerokoli našo prodajalno med našo februarsko razprodajo in si oglejte te denar prihranjujoče predmete. Mi vas hočemo prepričati, da so Grdinove cene še vedno najnižje, Grdinova kakovost še vedno najvišja in Grdinova postrežba še vedno neprimerna.
Obe trgovini odprti v pondeljek, četrtek in soboto zvečer do osmih.
1 GRDINA & SONS
6019 St. Clair Ave.
15301 Waterloo Rd.