Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^^^ Ček. računi Ljub- 25 za ^^^Г^Л ^fc ^^^ јУ* Ijana 10.650 ir stvo 44) — ne- ^^^^ ^^ ^^Ж W ^ M 10.349 za Ш ^^^^^^ Ш ^^^^^^ Sarajevo štv. 7563 % za ^^^^^^ Ш jf^^^k.* ^^D inozemstvo t20Din _ M И ^BI ^^В Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v ^^L^T ^^^^^^ ^^f ^^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 ^^^^^^^^ ^ ^^^^^^^ jeva 6. telefon 2992 EE^HfEx"™"'^ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« М^Л^ГАЛЖ Upravičene molitve Podrobnosti o konfinaciii župnika Rejca ■— Pridiga v senci bajonetov nova ponižanja slovenskih duhovnikov Na praznik sv. Jožefa bodo vsi katoličani širne Jugoslavije po naročilu svojih škofov molili za versko svobodo naših bratov v Italiji. Fašistični tisk vpije, da so te molitve odveč, da pomenijo le politično manifestacijo proti fašistični Italiji, ki je v konkordatu vendar zajamčila polno svobodo katoliški Cerkvi. Neki tržaški list se je drznil celo trditi, da uživa slovenska duhovščina »priviligi-ranoc stališče! Toda dejstva govore drugače. Danes priobčujemo nekaj najnovejših vesti iz Primorske, ki pričajo o tem »priviligiranem« stališču slovenske duhovščine. Dne 10. marca je konfinacijska komisija za goriško provinco obsodila Ivana Rejca, mestnega župnika v Sv. Križu na Vipavskem, v deportacijo za tri leta. Obtožen je bil, da je slovanski ireden-tist in propagandist, ki z vsemi sredstvi ovira asimilacijo Slovencev in delovanje fašistovskih organizacij. Posebno mu je komisija očitala, da ovira delo oo. kapucinov beneške province v svetokri-škem samostanu za ruznaroditev drugorodnega prebivalstva. V obtožnici se nahaja tudi obdolžitev, da je župnik Rejec odgovoren za tako zvani atentat na svetokriški samostan, ki so ga pripravili fašisti sami. Poročali smo že, da so italijanski kapu-cini, ki ielijo zasesti iaro svetokriško, denunciTali oblastvom župnika Rejca, svetega duhovnika, ki se je ves žrtvoval za svoje ljudstvo. Popolnoma izključeno je, da bi ta mistik, poln krščanske ljubezni in navdan z duhom univerzalnosti, imel najmanjšo zvezo s fingirano eksplozijo smodnika v samostanu. Saj je tudi znano, da je župnik Rejec živel v dobrih odnošajih s kapucini, dokler je vodil samostan prejšnji pater gvardijan, ki je bil sicer Italijan, a se ni hotel postaviti v službo fašizma, in je pomagal župniku pri dušnem pastir-stvu. Župnika Rejca so 10. marca pozvali v Gorico pred konfinaciisko komisijo, ki zaseda pod prefek-tovim predsedstvom na prefekturi. Na predlog policijskega ravnatelja mu je komisija prisodila tri leta pregnanstva, in sicer v mestecu Montefusco v pokrajini Avellino v južni Italiji. V strahu pred nemiri, ki bi jih lahko izzvala vest o konfinaciji tako popularnega duhovnika, je kvestor Modesti zaukazal, da sc župnik Rejec še v noči 10. marca odpelje iz Gorice v pregnanstvo. Spričo njihovega nekatoliškega zadržanja je i goriški nadškof Frančišek Sedej odvzel oo. kapu- ! činom svetokriškega samostana cerkveno jurisdik-cijo v vsej nadškoliji. Za župnega upravitelja je imenoval č. g. Frečka Gregorca, župnika v Šturjah. Ko se je vest o konfinaciji svetokriškega župnika tudi uradno potrdila, se je črniški dekan naslednjega dne napotil v Sv. Križ. Povžil je sv. ho-stijo in nato župno cerkev zaprl. Prebivalstvo, ki ga poleg vsega tare strašna gospodarska stiska, je po odhodu blagega župnika vprav iz sebe. Takih dogodkov ljudstvo pač ne pomni in je izreklo že svojo sodbo: To je hujše ko v turških časih. 10 duhovnikov pod policijskim nadzorstvom Goriški kvestor Modesti je 11. marca poklical predse solkanskega dekana Jakoba Rejca in solkanskega kaplana Jeklina ter ju policijsko posvaril; s tem sta postavljena pod policijsko nadzorstvo. Posvarjena sta bila, ker poučujeta slovenske otroke veronnuk v slovenščini, ker otrokom pri verouku v slovenščini narekujeta in jim delita slovenske verske knjige. Dosedaj je goriški kvestor slovesno posvaril 10 slovenskih duhovnikov; enega pa spravil v pregnanstvo. Poleg teh dveh duhovnikov so bili namreč še posvarjeni v goriški škofiji: Breitenbérger v Vipavi, Premrl v Podragi, Fran Crnigoj v Kamnjah, Fon v Ajdovščini, Ivan Rejec v Sv. Križu (nedavno še konfiniran), Pavlin v Kobaridu, Batič v Podbrdu. Terčelj v Gorici. Zajemljiva je motivacija n. pr. v primeru Frana Črnigoja. Med razlogi za to resno policijsko represalijo je kvestura navedla v pismenem odloku, da je župnik »širil knjige Mohorjeve družbe«, in da »tudi izven bogoslužja govori z ljudmi slovenski«. Tudi podbrd-skemu župniku so navedli kot razlog svarila širjenje bratovščine svetega Mohorja. Kvestor Modesti more vršiti to delo, ker se mu je posrečilo, zamegliti oči svojim predstojnikom z neprestanimi poročili o »orjunaških« atentatih na Goriškem, ki "..plod njegove domišljije. Ta gospod se drzne trditi, da slovenska duhovščina te »atenlate« — ki so fingirnni po ljudeh, ki jim sila koristi, da slikajo vladi Slovence kot zločinsko ljudstvo — odo- brava in celo moralno pripravlja, čeprav je ree, da duhovščina vsako politično nasilje po svojem poslanstvu in v blaginjo svojega ljudstva odklanja in pobija. »Vsi otroci so Italijani« V Vipavi se letos za maloštevilne italijanske priseljence vršijo postne pridige v italijanščihi, in sicer vsak četrtek popoldne. Tako je na zahtevo občinskega komisarja odredil č. g. dekan Breiten-berger. Vsako nedeljo pa je tudi italijanska pridiga. — Že pri prvi postni pridigi za Italijane dne 5. marca se je pokazalo, da občinskega komisarja ni gnala skrb za dušno zveličanje, ampak drugi nameni. Ves dan so hodili od hiše do hiše občinski sluge in policijski agenti in so zlepa in z grožnjami vabili ljudi, naj se udeležijo italijanske pridige. Ob dveh so s trobento sklicali gasilce na požar. Ko so se zbrali, so morali odkorakati v cerkev. Učitelji so gnali slovenske otroke v vrsti k pridigi. Tako so zgnali v cerkev precej ljudi, ki so seveda v dvomljivem postnem razpoloženju poslušali propoved proslulega p. Ceferina iz Sv. Križa. Tudi od duhoviv'kov v Gočah, Budanjah, St. Vidu in Podragi je vipavski obč. komisar Zani zahteval, naj vpeljejo italijansko pridigo. Na ugovor, da v teh farah sploh ni Italijanov razen učiteljev, ki sploh ne zahajajo v cerkev, je komisar odgovoril: »Vsi otroci, ki hodijo v italijansko šolo, so Italijani. Ne dopustim, da bi otroci poslušali slovensko pridigo.« — Tako v Julijski Krajini škofu-jejo komisarji in policijski agenti. Ljudstvo je silno razburjeno, da ga nasilno gonijo v cerkev k italijanskim pridigam in otrokom branijo poslušati božjo besedo v materinskem jeziku. Kaho bodo molili v Belgradu Belgrad, (5. marca. Katoliški župni urad s|K>roča, da bodo v četrtek 19. t. m. na dan katoliškega praznika sv. Jožefa v smislu okrožnice jugoslovanskega episkopata v vseh katoliških cerkvah v Belgradu molitve za naše rojake v Italiji. Glavna služba božja bo v cerkvi Kristusa Kralju ob tO dopoldne in jo IkkIo preko belgrajske radiofonske postaje brezžično prenašali. Ali na j grem - Razmtšlievania groia Karoliya Budimpešta, 16. marca. or. V diplomatič-nih krogih kroži zadnjih 14 dni neprestano novica, da bo zunanji minister grof Karolyi, ki je mimogrede povedano, nekoliko izpodrinil grofa Bet h lena iz zunanje politike, dne 23. inarca potoval v Rim. Obisk naj bi veljal italijanski vladi in je bil sklenjen baje že dolgo pred francosko-italijanskiin sporazumom in seveda tudi pred zadnjim govorom italijanskega zunanjega ministra Grandija. Obisk madžarskega politika je bil nalašč zamišljen tako, da bi grof Karolyi mogel ostati vsaj incsec dni v Rimu, ter se osebno udeležiti mednarodne agrairne konference, ki jo bo sklical poljedelski institut v Rimu. Ker pa je franeosko-itali-janski sporazum v veliki meri ohladil romantično razpoloženje, ki je vladalo med Italijo in med Madžarsko, se dozdeva, da 1к> grof Karolyi poleg drugih stavil tudi tole vprašanje na italijansko vlado: »Ali sinemo še računati na italijansko |K>moč?c To vprašanje jo postalo še bolj potrebno, odikar je Grandi pred dvema dnevoma v zelo razumljivem jeziku povedal, da l>o odslej Itnlija delovala za spravo med narodi, cilj. katerega Madžarska ne časti prav posebno, in ker je dodal, da Italija smatra poerline zveze mod gotovimi državami za miru škodljive, namig katerega tukajšnje časopisje čisto pravilno tolmači taiko, d.i se bo Italija polagoma izločila iz bloka držav, katerega je še nedavno snovala. Grof Karolyi bo torej imel veliko vprašanj razjasniti, ko se bo nahajal med štirimi očmi s svojim italijanskim kolegom. Nekateri krogi zatorej zatrjujejo, da do obiska sploh ne bo prišlo več in dn bo morala Madžarska resolulno načeti novo politiko, ki bo bolj v skladu z njenimi interesi in ki je ne bo spravljala v težave z njenimi miroljubnimi sosedi. »Magjar Ujsag« poziva vlado, menda prvič po zelo dolgem času. naj opusti vsako misel na romanja v Rim, ker od te strani država nima očividno ničesar več pričakovati. Iz. istih krogov ir/.vira tudi želja, da naj madžarska vlada aktivira trgovska pogajanja s sosednjimi državami, češ da jc obzorje za madžarsko bodočnost postalo zopet zelo oblačno. ali naj ne grem 0 koristi novega rimskega obiska Budimpešta, 16. mairca. ž. Predsednik turške vlade Izmet paša in zunanji minister Tcv-fik Ruždi Bej liosta v juniju obiskala Atene in Budimpešto. Tevfik Ruždi Bej sa,m pa bo obiskal Bukarešto. Budimpešta, 16. marca. kk. Iz Londona je dospela danes zaupna informacija, da generalni ravnatelj madžarske splošne kreditne banke Tibor Zsitowsiki že dva tedna votli v Londonu pogajanja o emisiji madžarskega državnega posojila v znesku 12 milijonov funtov, za katere je madžarska vlada že jeseni dobila predujem 3 milijonov funtov. Možno pa je, da gre pri teh pogajanjih samo za nov prednjem. Turški diktator gre? Ankara, 1C. „;агса. —ž— Tukajšnji politični krogi trdijo, da se je Kemal paša odločil odstopiti od svojega mesta, ker se hoče udeleževati aktivnega političnega življenja. 7a!o bo prevzel pred-sedništvo vlade. Predsedniško mesto pa bi prepustil kakemu svojemu intimnemu prijatelju. Anglija odprla teče v Ind ji London, 16. marca. АЛ. Nn današnji «eji 1 spodnje zbornice jc tajnik za Indijo VVed-! gvvood Bonn dejal, da so izpustili na temelju ; sporazuma med podkraljem in Gond.li i jem j 17.927 političnih jetnikov in 40S jetnie. Zunanji minister Henderson je na /ndev-I no vprašanje rekel, da je angleška vlada na zadnjem zasedanju Društva narodov predlagala, naj države, ki so se udeležile konference za carinsko premirje, čimprej ratificirajo to konvencijo. Pozneje je \cč držav ratilici-, ralo omenjeno konvencijo in predložilo Dra-j štvu narodov zadevne ratifikacije. Svet Dru-! šiva narodov je otlgodil razpravo o tem vpra-I šanjti, dokler ne bo pripravljena komisija razorožitvene konference zaključila svojega dela. i Ker se je lo že zgodilo, bo 4vet Društva narodov razpravljal o tem uu s\oji prihodnji i seji. _ Dunajska vremenska napoved. Zaenkrat še ne ; bo nobene bistvene spremembe dosedanjega vre-I mena. Na severo/.ap. Avstrije bo začasno oblačuo. Boljševizem - katolicizem Preiteklo je leto dni, odkar ee je na papežev k lie dvignila vsa katoliška Cerkev h križarski vojski molitve za Rusijo, kjer se je zarotilo peklo, da uniči vse, kar je božjega. Od tedaj fanatični boj proti religiji ni prenehal; nasprotno, postal je še bolj satansko premišljen in usmerjen proti vsaki religiji, zlasti pa proti katoličanetvu in papeštvu. Fanatizem, s katerim se je boljševizem vrgel v strastem boj proti vsemu, kar nosi na sebi božje ime in pečat nadnaravnosti, je postal tako peklenski, da se res ne da več razložiti z naravnimi silami. Znani nemški poznavalec boljševizma, njegovega bistva in njegovih tendenc, Bertram Schmitt piše o tem demonizmu boljševizma: Ni treba dokazovati, da temelji boljševizem na načelnem ateizmu. Toda s tem ni veliko povedano, saj je načelni ateizem temelj tudi drugih državnih doktrin, ki pa religije ne zavračajo že kar vnaprej, ampak jo celo skušajo spraviti v službo države, v kolikor se pač da zlorabiti v take svrhe. Puščajo jo veljati tako dolgo in tako daleč, dokler ne pride v konflikt z vladajočo idejo in moralo. Nasprotno pa ni boljševizem nikoli poskušal vpireči religijo v svoj voz; nikoli ni mislil na ustanovitev ali favoriziranje kakšne sebi naklonjene »proletarske religije« dasi bi imel priložnost za to. Spomnimo se n. pr. le na globoko zavest občestva med prvimi kristjani, o katerih je pisano: Nihče ni govoril, da je kaj tega, kar je imel, njegovega, ampak vse jim je bilo skupno. (Apoet. dela 4, 32.) Res pravi boljševizem, da je religija v notranji zvezi s kapitalizmom — »posledica kapitalizma« (Lenin). Toda vse siceršnje pridobitve kapitalizma boljševizem uporablja in jih obrača proti njemu. Tudi vojna, pravijo boljševiiki, je posledica kapitalizma in vendar se sami bolj pripravljajo na vojsko, kot evropski nacionalisti. Zakaj ne uporabijo bolj-ševiki tudi religije, tega »glavnega orožja kapitalizma« in ga obrnejo proti njemu, kakor ulivajo topove, da bi z njimi ubili »očeta vojske« samega? Tega vprašanja nam ne razloži niti »rusko nagnenje k ateizmu« — neruski komunisti imajo prav enako sovraštvo do religije — niti »večja ruska doslednost in trmoglavo vetra jan je na načelnem ateizmu.« Sovraštvo boljševizma, do vsake misli na Boga, do vsake duhovne nadnarnve sploh je tako skrajno fanatično in brezkompromisno, da ga postranske, nebistvene činjenioe ne morejo ne razložiti, ne utemeljiti. Nemčija je danes preplavljena z boljševiškimi propagandnimi filmi. V njih so boljševiki jasno izrazili svoje svetovnonazorne osnove. Zlasli velja to za trilogijo: »Turksib«, »Borba za zemljo« in »Zemija«. Volja, ki se tu kaži, ni enostavna, energična, človeška volja. Železnica Sibirija—Turkestan mora biti narejena. Fanatična, nadčloveška volja je prevzela te ljudi, ki jo delajo. Tukaj ni nobene zapreke. Napoti stoječe masivno gorovje se razstreli in razbije. Tako mora biti. To je volja etranke, to zahteva »petka«, Človek je njen suženj. — Še razločneje je izrazil to zločesto demonsko silo Dovšenko v svojem filmu »Zemlja«. Že takoj prva scena je demonsko silna: Ta kmet, ki umirajoč še seže po jabolku in ga použiva z vedno bolj ožarjenim izrazom, simbolično se združujoč z materijo I — Sedaj ga je použil. — Njegovo obličje je kakor predano materiji, ki je postala njegova, in on je postal njen; v tej predanemu pade s srečnim smehljajem na obličju nvrtev na tla. Zemlji, materiji je služilo n j o g o v o življenje, njegova moč, njegova duša. — Niti z besedico ni v tem prizoru izražen niti videz kakršnekoli an ti religiozne tendence. In vendar vidi, kdor zna gledati, v tem sicer silno umetniško, pa tudi demonsko parodijo in krščansko zadnjo popotnico. Kdor je imel priložnost opazovati umirajoče verne kristjane pri prejemu zadnjega sv. obhajila, ta bo šele prav razumel Dovšenka in njegov film. Tukaj vidiš žarenje oči in poveličanje potez na obrazu kot Izraz vdanosti, že začenjajočega se združenja človeka s Stvarnikom, nekak prodokus nebeške slave; pa tudi v Dovšenkovem filmu vidiš svetlikanje, izpremenitev in predanost; toda moč, ki sije iz tega svetlikanja je zlovešča, demonska sila. Tam dih nndzemskega Božanstva, tukaj demonstvo, predanost materiji. To je boljševizem, to je njegovo stališče do religije. Kdor je videl ta film, ta razume, zakaj boljševizem religije v svoje svrhe nttii zlorabiti ne more. Tukaj Bog v resnici nima mesta, nima nobenega smisla. Tukaj more vladati le boj, zadnji brezpogojni boj do skrajnosti. Iz te nadzemske sile, lz tega dem on st v a se da razumeti, kaj boljševizem pojmuje pod tako pogosto rabljenimi besedami »novi človek«, »novo življenje«. Ce vzameš v roko njihove liste, se ti včasih zli, loot bi bil postavljen v dobo prvih kristjanov, ki so tudi bili polni idej o novem življenju. Je neka posebnost te temne, mračne sile, da ee zna — neglede na vse storjene grozote — vendarle bojevati proti Kristusu v podobi luči. Iz teh podstavk tudi moremo razumeti nekako -.komunistično neke®o«, kl jo zopet moremo najbolje pojmovati, če jo primerjamo s krščansko aske-zo. Govorilo se je o nameravani ustanovitvi nekakega »boljševiškega reda«. Mladi komunisti so s hoteli odpovedati celo družini, živeti v uboštvu, da bi se mogli pojKïlnoma posvetiti komunistični ideji. Bivši komisar za prosveto Lunačarski je primerjal mlade jezuitske gojence, kl jih je pred leti videl v Rimu z rdečimi študenti v Moskvi: Iste asketične poleže, v očeh obojih plamteč ogenj! Res ogenj, pa ne isti! Milost v očeh prvih, demon v očeh drugih; ros pa — kot se je pravilno izrazil Lunačarski — ogenj z. drugega sveta. Gotovo ni množica teh obsedencev prevelika; toda je! In lo je točka, v kateri se socialna demokracija ne more meriti z boljševizmom. Socialna demokracija daje nov nauk, novo gospodarsko teorijo, katere se more končno privaditi vsak, ki se ji gospodarsko podvrže. Boljševizem pa hoče p r e o b 1 i č i t i človeka, preobraziti Zemljo. Boljševizem ima samo eno paralelo: krščanstvo. Zato ni prava fronta: tam boljševizem, tu nacionalnem, sociulila demokracija ali še kaj. — Končno je s: mo ena fronta : Boljševizem — krščanstvo; prav posebno pa boljševizem ' katoličanstvo. Boljševizem hoče novega človeku, brez Boga; v dosego tega cilja uporablja vse človeške in demonske sile. — Katoličanstvo hoče novega človeka — Bogočloveka; da doseže ta cilj so mu dane nadnaravne, božje sile. Kdo bo zmagal? Če bodo katoličani pojmovnli svoje katoličanstvo kot abstraktno dogmo, ki nima stika z življenjem, uspeli in zinaga boljševizma nista sporna; če pa nam bo katoličanstvo živa resnica, božja sila, ki mora prenoviti naše zasebno in socinlno-jKililifno življenje v duhu Kristusovem, tedaj ni dvoma, da bo Bogočlovek premagal obsedenca. Vandervelde na indeksu Vatikan, 16. marca. —ž— Vanderveldova knji. ga »Popolni zakon« je postavljena na indeks. Goriški nadškof še ni zdrav Trst, 15. marca. Bolezen goriškega nadškofa Scdeja, ki je bil nedavno operiran za kilo, ni po zadnjih vesteh še povsem izlečenn. Zdravniki baje menijo, da bo potrebna šc ena ope rac.ija. Slovesnost 25 letnice njegovega .škofovanja se 1k> vršila v Gorici 23. marca, ne 26., kakor smo zadnjič poročali. Avstrija se bori za kršč. zakon Dunaj, 16. marca. kk. Na glavnem zborovanju katoliškega Miinnervereina je imel knrdinal-nnd-škof dr. Piffl govor, v katerem je v zadevi zahtevanih reform glede zakona in šole poživljal navzoče, da katoličani ne smejo razdirati temeljev, na katerih je zgrajen njihov svetovni nazor. Poživljal jih je, naj bodoče velike boje za obrambo najvišjih dobrin zakona, rodbine in šole sprejmejo s pogumom in v sklenjenih vrstah. Atentat na angleškega prestolonaslednika ? Buenos Aires, 10. marra, ž. Neuspeli atentat na princa Valeškega z bombo je izzval v vsej državi veliko nervozo. Z velikim trudom si prizadevajo zmanjšali posledice atentata. Sigurnost se je pojačala. Vojska zasebnih detektivov čuva princa. Vse ulice, skozi kalere namerava princ, se vedno pregledajo. Na angleškem poslaništvu se je straža podvojila. Buenos Aires. 16. marca. \A. Poročajo, da eksplozija boin.be. ki je padla po nesreči italijanskemu anarhistu Piorettijii iz žepa in ranila dva potnika, ni \ nikaki '.vezi / atentatom na waleSkega princa. Poljska brani svojo mladino Varšava, 16. marca. Sejm je po daljši razpravi odobril nov alkoholni zakon. Ker so se v zadnjem času dohodki od državnega monopola na vinski cvet znižali, si jc hotela vlada z novim zakonom, ki olajšuje uživanje alkoholnih pijač, zagotoviti nove dohodke. Na drugi strani pa vsebu e zakon stroge določbe glede uživanja alkohola po mladini. Tako je strogo prepovedano prodajati alkohol mladini izpod 20 let. Na Poljskem se je namreč zelo razpaslo med mladino uživanje a'ko-holnih pijač. Statistika kaže, da uživa na varšavskih ljudskih šolah alkohol 62% deklic in 70% dečkov. Na neki varšavski gimnaziji komaj 5"/. dijakov od 3. do 8, razreda ne u2iva alkohola! Vlada hoče z novim zakonom to razvado vsaj ublažiti, ako že ne zatreli. Kralj Alfonz v Londonu London, 16. marca. AA. Snoči je prispel v angleško prestolnico španski kralj Alfonz. Obiskal bo hudo bolno taščo princezinjo Beatrico. Poučeni krogi trde, da ima njegov obisk tudi politične smotre. Španski kralj namerava razpravljati o izpre-membi španskega monopola o bencina. Nemcu gredo v Rusijo.. Dr. Freilerik Muckermanii S. J. Minster, 12. marca 1031. Kaj jaz mislim o nedavucin potovanju nemških industrijalcev v liusijo. me vprašate. V na-slednem vam hočem odkrito, četudi brezobzirno povedati svoje mnenje, katerega delijo z menoj široki krogi v Nemčiji. Nedavno še, me je neka tukajšnja komunistična revija imenovala lažnjivca, lier sem, tako piše, brez zadostnih dokazov pripovedoval strašno zgodbo o žrtvah sovjetskega režima. Ta zgodbica, katero mi je avtentično povedni znani gospodarstvenik Arnold Rechberd, se glasi: Sovjetska tajna policija je delavske voditelje, ki so v Putilovih tovarnah delali propagando za stavko, tako kaznovala, da jih je na rokah in na nogah zvezane iu do golega slečeno položila na tla. Na njihovo telo so bile nato postavljene žive podgane, pokrite z velikim glinastim loncem. Policija je nalo lonec obdala z vročim kamenjem, tako da so si morale podgane, da uidejo vročini, izgristi pot na svobodo skozi živo telo kaznovancev. Ta tako imenovana podganska tortura je bila že svoje dni avtentično dokazana od britskega generala Mal-colna, ter od dveh angleških oficirjev, ki so imeli celo fotografije o tej torturi Lahko bi jaz predložil široki javnosti grozovite slike o mučenju, katerega uprizarja boljševiška tajna policija. Toda, tako me boste vprašali, v kakšni zvezi pa je vse lo s potovanjem nemških industrijalcev v Rusijo, o katerem ste me naprosili za podrobnosti in za moje osebno mnenje. Saj se ui treba bati. da bi ti gospodje bili v nevarnosti, da jih glodajo podgane, nasprotno govorilo se bo o milijonskih naročilih in o zlatih gorah. Niti ene take fotografije ne bodo videli, slike, ki predstavljajo mučeniško smrt njihovih industrijskih kolegov. Zakaj so torej ti nemški industrijalci potovali v Rusijo? Morebiti zalo, da se na licu mesta prepričajo o uspehih 1'jatiletke . Zaradi tega danes ni več treba hoditi v Rusijo, ker obstoja že zelo obširen materijah ki več pove, kakor tedne in tedne osebnega raziskovanja po sovjetskih arhivih. Če bi bilo samo to. jiotem bi ja zadostovalo, da potujejo samo ravnatelji nemških firm, tako pa se je tega romanja udeležila cela plejada zastopnikov nemške industrije, kako naj drugače tolmačim ta dogodek, kakor da so nemški industrijalci hoteli javno pokazati svoje ruskofilske simpatije. Posledice tega nepremišljenega koraka bo moral pa nositi nemški narod. Posledico so usodepolne v dvojnem pogledu. Prvič so \lisi, ki so jih ti gospodje prinesli od svojega osemdnevnega potovanja v Rusiji in katere so mi nekateri izmed inili tudi osebno izpovedali, nepopolni ali celo napačni. Samo temeljiti poznavalci celokupnega sovjetskega sistema, in leh ni veliko, se bodo smeli izrnžidi o tem vprašanju. Seveda si nemški industrijalci predstavljajo, da je Rusija en kontinent, katerega bo treba šele odkriti in izkoristiti. Nadalje si domiš-ljujejo, da je iz gospodarskega stališča bolj koristilo imeti bogatina za svojega soseda, kakor ;>u berača. To jo vse lepo iu prav, toda ljudje, ki so iznašli podgansko torturo, jirav čisto nič ne mislijo na to, kako ruska naravna bogastva dvigniti v korist vsega narodti. Njih preveva samo ena misel iu en nagon, namreč pripraviti svetovno revolucijo in izbrisati evropsko kulturo. Saj dobro vemo, da ruski narod ne |K>zna belega kruha, medtem ko so vsa svetovna tržišča prenapolnjena s sovjetsko pšenico. Vsak korak, katerega stori Evropa v korist Sovjetov, jiomeni podpiranje pripravljanja na svetovno revolucijo in na splošno uveljavo nečloveških boljševiških metod med kulturnimi narodi. Lahko je mogoče, da so naši nemški industrijalci, ki že desetletja govorijo samo o trgovini in dobičku, pozabili na pojem ideje. Naš moderni nemški gospodarstvenik je na žalost brez vsake ideje. S tem ne rečeni, da mu ničesar idejnega ni sveto, ampak on nima nobenega merila za vrednotenje duševnega bogastva. Znto lahko rečem, da so se ti gospodje globoko motili, če so mislili s svojim nepremišljenim in kratkovidnim potovanjem koristiti domovini. V drugem pogledu pa' bo ta avantura napravila po vsem svetu vtis, da je Nemčija tudi iz političnega stališča definitivno optirala za Sovjete. Kaj pomaga namreč, tako si jaz mislim, če vsa evropska mednarodna politika še nosi pečat krščanske kul-tuie, če pa v istem momentu najbolj vplivni in najbolj mogočni gospodarski predstavniki Nemčije isto zapadno kulturo na sramoten način prodirajo v moskovskih vladnih palačah za par milijonov revnega dobička. Ne rečem, da bi nam iz polil'čnega stališča zunanje zveze bile dobrodošle. Toda iz kulturno p:>-i litičnega vidika moramo na vsak način preprečiti, da se krščanska kultura udinji kot služabnica amo-rali in brezboštvu, ki nima drugega namena, kakor isto krščanstvo poteptati in izbrisati. Naši industrijalci so se vrnili z glavami pokonci, češ da so podvzeli dalekosežne korake. Da, podvzeli so jih: grande*, passus extra viam — velike korake, toda nnstran noti —. Zato dvignem svoj glas in svarim. (Prepis samo z navedbo vira dovoljen.) I m V Hrffjr Bedh, 16. marca. ž. V prisotnosti mi -i ir v Curtiusa, Dilricha in Ste^e v.v'da ie guvern&r a-rodne banke dr. 1 uiher obravnaval poročilo ki so ga vladi predložili remški industrijalci po v.iitvi iz Sovjetske Rusije Nekateri finančni krogi '.rdijo, da so popolnoma osnovane verti, c'a bi tr ovi^a z Rusijo mogla zaposliti 150.000 brezposelnih nemških delavcev. Nov „napad44 na miličnike Tržaški tisk o „slavokomunishčnih elementih" Idila aU mir pred viharjem *tn1i{a zahtev o sMpremacšjo ra Jadranu Pariz, 16. marca. kk. Vsi pariški listi z zadoščenjem pozdrat Ijajo veliki Grandijcv zunanjepolitični govor. • République* piše. litično, vršijo v Parizu gos;xxlnr-ska jx>irajanja. Ob sodelovanju italijanskega senatorja Michclba se izdelujejo statuti za italijanske delavce v Franciji. List trdi. da ho Italija šla Franciji do skrajnosti na roko. žilo pa Ik> brezpogojino zase zahtevala supreiiiacijo na Jadranu. Pariz, 16. marca. kk. V mornariškem aaz.e,-nalu v liresiu so včeraj slovesno spustili v morje križarko Algeria«. zadnjo desettisoč-tonsko križar,ko, ki je še dovoljena Franciji do I. 1936. Ladja iuui to|«>ve z 21 cm kalibra in oo bistveno močnejše obita, kakor so |x>navadi križarke obite. Dalje so spustili v morje še eno 6000 tonsko križarko. Zgraditi nameravajo še dve enaki križarki, šest torpedov k po 2600 ton, dve topničarki, enega niinonosca in štiri majhne torpedovke za kolonialno službo. O gradnji 23.000 tonske križarke še ni nič odločenega. Belgrad. 1(1. marca. AA. Nj. Vel. kralj Je predpisal iu proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah .S 12. iu 30. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. S 1. Določbe tj 12. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje zadeve in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930, v kolikor se nanašajo na sprejem pripravnikov za diplomatsko konzularno stroko v ministrstvu za zunanje zadeve, se izpreinene in se glase: Sprejem pripravnikov v diplomatsko-konzu-larno stroko bo dvakrat na leto. Izbralo jih bo ministrstvo za zunanje zadeve po položenih sprejemnih izpitih v soglasju s proračunskimi možnostmi, iu sicer po temle redu: 1. ministrstvo zn zunanje zadeve bo razpisalo vsako leto najdalje do 1. aprila natečaj za tolikšno število jiripravnikov, kolikor jih je za to leto predvidenih v jiroračunu. Oni, ki žele stopiti v diplomatsko konzularno službo, se morajo prijaviti ministrstvu za zunanje zadeve najdalje do 1. maja 1931. Svoji prijavi morajo priložiti vse potrebne listine za oceno svoje kvalifikacije. Prijavljeni kandidati morajo položili izpit jio vrstnem redu, na način in v času, ki ga določi predsednik izpraše-valne komisije, najdalje pa do 1. junija. Ce bi bilo prijavljenih več kandidatov, lahko minister za zunanje zadeve na predlog predsednika izpraševnlne komisije ta rok podaljša do 1. julija. Najdalje do 1. avgusta t. 1. imenuje minister za zununje zadeve iz vrst kandidatov, ki so položili zpit, določeno število pripravnikov, upoštevajoč pri eni vse okolnosti, predvsem vse osebne kakovosti, drokovne kvalifikacije in ocene izpita. 2. Za primer, da po izpitih ostanejo nekatera pripravniška mesta še nezasedena, razpiše minister ta zunanje zadeve drugi natečaj na podlagi jiro-računa t. L, in sicer najdalje do 1. oktobra za tolikšno število pripravnikov, kolikor je ostalo v soglasju s proračunom nezasedenih pripravniških mest. Trst, 16. marca. V nedeljski izdaji poročajo tukajšnji listi o novem napadu nu nekega miličnika, ki da so ga izvršili »sluvokoniunistiCui elementic. V potek se je miličnik Rudolf Ten-ce, star 22 let, vračal z vlakom ob 20.50 iz Tržiča, kjer je luuncščou k<>t mehanik \ ladjedelnici, proti Sv. Križu. S svetokrlžke ixwtaje pelje jx»t skozi gozdiček. Radi vetru iu slabega v remena je slovenski miličnik, seveda v delavski obleki, korakal počasi v breg. Nenadoma je počil iz gozda proti njemu strel. Tence se je spustil v beg, nato sta padla še dva strelu, u nobeden ni |x>godil miličnika. Ta je o dogodku takoj poročuvl na orožniki postaji. Ti so uvedli takoj preiskavo. Okoli jiohlruge ure |w> |xdnoči so vdrli v stanovanje 23 letnega kn-liiennrja Ferdinanda Košute, ki je že spal. Košuto so ua mestu aretirali, l'a je zatrjeval, da bil izvršen napad, že davno doma. Orožniki «л baje. m«v pod la " i izpovedi nekaterih vuščauov ugotov ili. . da košiitovu izjava ne odgovarja resniei.'areliranea da so namreč še jx> napadu videli na vasi. Ob raznih priložnostih se je baje izjavil, da se bo maščeval nad fašisti n bo katerega ubil. Rudi tegn ga je policija obdržala v zaporu. Orožniki so baje našli v gozdu tri izstreljene naboje za avstrijske jiuške. Taksno puško da je nekdaj imel aretiram i Košuta. To ni prvi »napad« te vrste v tržn 'ki' <ravnikov v ministrstvu za zunanje zadeve se izpremene in se glase: 42 (dva in štirideset) talnikov, 13 (trinajst) pripravnikov, mesto dosedanjih 38 tajnikov in 10 pripravnikov. Zagrcbika vremenska napoved. Po večini oblačno; zmerno mrzlo; verjetno je, da se bo vreme nekoliko poslabšalo. H t1pr'evi em:sar'i v Avstriji Duraj, 16. marca. O pogajanjih za fesnejše sodelovanje med narodnimi socialisti in Ileima1-wehrom, ki se vrše v zadnjem času, poročajo iz za-nesliivega vira tole^ Svoječasno se je že grof Star-hemberg pogajal s Hitlerjem za programatično sodelovanje med hitlerjanci in Heimatwehrom Pogajanja so se takrat razbila. Nedavno pa je narodna socialistična stra"ka poverila poslancu Gobbelsu nalogo, da stopi v stik 7. dr. Steidlom, ki je že delj časa v sporu s Starhembergom. Gôbbels se že več časa mudi v Innsbrucku in se pogaja z dr. Steidlom. Vse kaže, da tudi zdaj ne bodo hitlerjanci imeli uspeha. Narodni socialisti namreč zahtevajo, da se jim Heimatvvehr pon^lnoma podredi, h» m-weh'ovci seveda nočejo nristati na to zahtevo in se s tem zapisati smrti. Splošno do-nnevajo, da ie major Pa''st, ki se 'e delj časa mudil v Nemči:i in bi se rad vrnil v Avstrijo, ugladil pot za ta nova pogajanja. Ponjave v Sremu Sremska Mitrovica, 16. marca. ž. Voda je snoči zopet narastla. Pri Rači je preplavila 500 juter zemlie. Hiše ]e bilo treba izprazniti. Bosna pri Dobo'u je dosegla 273 cm, pri Zvorniku 354 cm. Nova Gradiška, 16. marca. ž. Pri Jasenovcu je voda narastla na 680 cm. Pri Stari Gradiški za nadalinih 6 cm. Ponlavila je vso vas, izvzemši kaznilnico. Vendar hiše niso v nevarnosti, ker stojijo na vzvišenih mestih. Promet se vrši s čolni. Zabai se fe vrnil Tiufescu Bukarešta, 10. marca. ž. Vsi listi se obširno bavi'o z Titulescovo vrnitvijo. Uradno se želi označiti Titulescov prihod kot službeno potovanje in prikriti njegovo jiolitičiio ozadje. »Adeverul« je zvedel, da je prišel Titulescu izključno iz političnih razlogov in da bo njegova avdienca pri kralju imela velik pomen. Razgovar-jala se bosta o romunskih notranjih .političnih problemih. Kralj bo iskal Tilulescov nasvet. Titulescu nikakor ne bo vstopil v to vlado. Mandat za sestavo nove vlade bo sprejel, če bi mu kralj pusiil proste roke. Titulescu se je razgovarjal z Mirone-scom in z drugimi politiki ter šefi opozicije. Včeraj je kralj sprejel Titulesca v nvdienco. V teku njegovega bivanja v Romuniji ga bo še večkrat sprejel. Pattel na Dunaiu Dunaj, 16. marca. kk. Gandhijev soborec, župan bombayski Pathel je dospel na Dunrij. Bivši predsednik indijskega narodnega kongresa, ki je star nad 60 let, je ječo težko prenašal in se bo dal na Dunaju v sanatoriju zdraviti po specialistih zaradi želodčne bolezni. Belgraiske vesti Belgrad, 16. mn»ca. m. V oddelku za davke v finančnem ministrstvu je končno veljavno končano delo na uredbi o zakonu o skupnem davku ua poslovni promet. Obenem s to uredbo se izda tarif k skupnemu davku na poslovni promet, ki bo obsegal 813 tarifnih številk. Besedilo je že izročeno »Službenim novinanu. Belgrad, 10. marca. ž. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je izdal nnvodila o petletnem odplačevanju dolžnih davkov po kronskih prizna-nicnh in potrdilih o vojni škodi. Belgrad, 10. marca. kk. Na vseučilišču v Solunu so ustanovili institut za poufevnnje vseh balkanskih jezikov, razen lega pn tudi za nemščino, angleščiuo, francoščino iu ittilijanščiiiw1 Občni zbor Kluba koroških Slovencev Ljubljana, 16. marca 19ÎU. V soboto popoldne so se v beli dvorani hotela UniOn zbrali na omiem zboru društva koroških Slovencev koroški emigranti iz vse Slovenije. Zastopana sta bila tudi pododbora v Mariboru po predsedniku HochmiUler in v Celju po predsedniku ilr. Reberniku in tajniku Rajhmanu. Opazili smo tudi naše agilne kulturne delavce, med njimi ravnatelja Špicarja iz Radovljice, dr. .lanežiča z Bleda, živinozdravnika Ravtarja in nad-učitelja Horvata iz Kamnika. l'o poročilih funkcijonarjev kluba se je razvila obširnejša debata o delovanju kluba in njegovih ciljih. Skupščina je bila skoraj enoglasno mnenja, da bodi cilj društva gojenje družabnosti med koroškimi emigranti in gojenje ljubezni do koroške grude. /Klub koroških Slovencev ni nobeno društvo iredentistov, marveč hoče gojiti edino le kulturne stike s slovensko manjšino na Koroškem. To ne samo, da je po mednarodnih pogodbah d »voljeno, ampak je naša sveta dolžnost, saj Nemci povsod nn svetu podpirajo z vso vnemo svoje manjšine. Skupščina je obžalovala, da Avslrija |»i 10 letih še ni izpolnila v St. Germenski mirovni pogodbi prevzete cbveznosli glede slovenske manjšine na Koroškem. Po občnem zboru se je zvečer vršil družabni sestanek v hotelu Štrukelj; udeležba nn istem je bila nadvse pričakovanje sijajna. Posebno pn se je izkazal jievski odsek pod vodstvom gospo iii Novqka, jiošlnega upravitelja v Ljubljani, kateri je pel narodne pesmi iz Koroške tako, kakor se isle danes pojejo po vaseh na Koroškem. Vsi udeleženci so se v pozni uri pos'ovili. izražajoč iskreno željo, da bodo na prihodnjem občnem zboru mogli kenštatirati, da je Avslrija vs^j delomn izpolnila svoje obljube in dala Slovenci m nn Koroškem manjšinske |>ravice. kakor jih v tako izdatni meri uživa nemška manjšina v Jugoslaviji. Pr'vc ro'en v spalnem vozu Berlin, 16. marca. AA. Včeraj se je rodil v ekspresnem vlaku, ki je vozil v največjo hitroslio iz Šlezije v Berlin, mali princ. Mati malega princa je princezinja Hohenlohe. O smrtonosni me&!i Bruselj, 16. marca. AA. Izredna komisija, ki je imela nalogo, da dož.ene narav in vzroke smrtonosne megle v dolini Moze, je objavila poročilo, v katerem obdolžuje te nesreče kraievne oblasti v Liegu in industrijalce v tej dolini. Zadnji so zanemarili vse varnostne odredbe, da uničijo škodljive in strupene pline, ki so uhajali skozi tvo niške dimnike. Na drugi strani pa so bile oblasti n e-malo stroge in niso dorvolj pazile na kršilcc varnostnih odredb. Drobne vesd Zagreb, 16. marca, ž, V Zagrebu se na svriem potovanju na Sušak mudi ugledni poljski kn ev-nik Vaclav Rogovvicz kol delegat poljske po naši rivijeri. Pariz. 16. marca. kk. Pri vhodu v pristanišče Cherbourg je privatna jahta italijanskega milijonarja VaTentija zadela ob skale. Pilotski parnik je rešil moštvo in lastnikovo rodbino. Mosktii, 16. marca. kk. Osrednji odbor javlja, da je komunistična stranka v I 1930. naraslla za 650.000 članov, med njimi za 450.000 industrijskih delavcev, ki pa še ne dosežejo znželjenih 50"« članstva stranke. Opazilo se je posebno, da jio-pušču vstopanje koiusoinolcev v stranki*