i usumia piacana prt ppjg 4240 Radovljica GLASILO OBČINE LUKOVICA Marec 2003, letnik 5, številka 3 S pijač Zupanov uvodnik "Za spremembe je potreb Knjižnica Domžale Ljubljanska 1230 Domžale Ob pisanju tega uvodnika za Ro-kovnjača sem posebej vesel, ker končno pišem za "županovo" delovno mizo. Danes, 7. marca, sem tretji dan v svoji pisarni in tako lahko začnem z resnim delom, kajti z zvezkom na kolenih to res ni bilo mogoče. Prepričan sem, da je občinska uprava lahko delovna in seveda tudi uspešna le, če imajo delavci ustrezne pogoje za delo. Dobro je, da sva z direktorjem občinske uprave Vinkom Pirnntom naredila prerazporeditev po prostorih občinske uprave tu v Lukovici, kjer smo ohranili veliko večino stare opreme in pohištva, le del pa je odšel v Šentvid. Prostore smo po dolgem času prc-helili in zbrusili že zelo uničen parket. I lodnik je spet postal prostoren in delo v pisarniških prostorih je lahko učinkovitejše. Del uprave je odšel v "stari farovž" v Šentvidu, kjer domuje rudi Krajevna skupnost Prevoje in dobiva svoje prostore občinska javna knjižnica. Oddelka, ki skrbita za komunalne in prostorske zadeve, sta tako v večjih in svetlejših prostorih, kjer so tudi boljši prostorski pogoji za delo s strankami, tam je tudi prostor za arhiviranje prostorskih in ostalih pomembnih dokumentov. Urejena je tudi sejna soba, ki je na voljo več uporabnikom in pa prostor za Krajevno skupnost Prevoje, ki je bila pripravljena te prostore začasno odstopiti občinski upravi. Res začasno, saj se bomo namreč z ureditvijo in obnovo Pungartnikove hiše s cejotno upravo preselili tja. Na pogosto vprašanje "Kdaj tO bo.'" sledi odgovor: "Ne laku kmalu, a kolikor bo mogoče hitro". Ker smo na dveh lokacijah, bo verjetno kar nekaj manjših problemov pri poslovanju občine, vendar opažam, da se občani kar hitro privajate in že veste, kam se morate obrniti. Poslovanje poskušamo urediti tako, da boste lahko vlagali dokumente oziroma vloge na obeh krajih, da vam tako ne bo po ncpotrch-nem treba hoditi iz enega v drug kraj. Tudi za delo uprave to ni najbolj prijetno, toda ta M amin kruh Le haj je v njem, da je bolj dober, kot 10 dragi ferabi? Da vonj ima, o, vonj omame. Le kaj si zamesila vanj. da je na mizi, kot svetinja na oltarju da roka sama ponj poseže in več kot rabi • vzame? O.vem, zakaj je boljši kakor dragi. Zakaj je vonj preplavil hišo, tja do duri v njem ni le kvas in sol pa voda in moka, LJUBEZEN vanj je vmesila, vem, mama, - tvoja roka! _Janez Medveieh trenutek je bila to edina možna rešitev. Za morebitne težave in nevšečnosti se vam že vnaprej iskreno opra-vičujem. Zal smo z urejanjem prostorov izgubili nekaj časa, vendar mislim, da je bilo to nujno potrebno. Zdaj bomo ta čas nadoknadili. Poudarjam pa, kar lahko ve vsak moder človek, da je za spremembe potreben čas in pri nobeni stvari, ko gre za pomembne odločitve, ne gre hiteti. Sam se trudim, da bi bile vse stvari, ki jih delamo, usmerjen v korist našim ljudem in naši občini. Predsedniki in predsednice novoustanovljenih odborov se že trudijo, da bi osvojili gradivo svojih tematskih področij. V pripravi je osnutek proračuna, ki bo zahteval trdo delo in kar nekaj usklajevanja. Komisije sklicujem po potrebi in nekatere že delajo, druge pa še niso dočakale prvega sklica. Tako je življenje na občini kar pestro. Nadaljevanje na 3. strani IZ VSEBINE Pred referendumom 4 Gost meseca: Zorka Česen 6 Delo gasilskih društev 14-15 Kolesar Milan Hribar 17 Obvestila 22-23 aktualno Rl Spoštovani bralci! Pred vami je marčna številka Rokovnjača, zapolnjena s članki pestrih doživetij po dolgi, mrzli zimi. Ze se kažejo znaki prave pomladi, zacveteli so zvončki, pa rudi članki V tej številki močno spominjajo na pomladno vzdušje, četudi se zavedamo, da je pred nami gotovo še kakšno obdobje muhastega in mrzlega vremena. Upam, da je tokrat Rokovnjač prispel v vsa gi ispodinjstva, saj je Uredniški odbor apeliral na vse tiste, ki so za to odgovorni. Kar nekaj pomembnih obvestil nikakor ne smete prezreti! Občinska uprava Občine Lukovica nas obvešča o preselitvi Oddelka za komunalo in prostor v Šentvid in novih telefonskih številkah zaposlenih pri Občinski upravi Občine Lukovica. Kaj bo v resnici pomenilo poslovanje na dveh lokacijah, pa bo pokazal čas! Zupan nas natančno obvešča o delu in načrtih občine in nam pri rem razkriva tudi temne plati, s katerimi se sooča in grenka dejstva, ki jih bomo očitno morali sprejeti zaradi gradnje avtoceste. Na kar nekaj bolečih vsebin v zvezi s tem nas opozarjajo tudi naši člani in dopisniki. Medse smo sprejeli tujek - avtocesto, ki nas bo odslej zastrupljal. Kako bomo z njim živeli, pa odločajo drugi - tisti na položajih, v parlamentu, ki jih pač ne skrbi, kako je z ljudmi Onega grabna. A pred nami je referendum, zato v različnih medijih vre. V našem Rokovnjaču seveda nekoliko manj, pa vseeno vas rudi o tem seznanjamo. Tudi naš glas bo sodeloval v končni odločitvi, ki bo očitno tesna. Po vsem tem naj nas nekoliko pomirijo veseli dogodki radožive zasnežene letošnje zime in kulturnega urripa, ki ga nismo uspeli v celoti zajeti v prejšnji številki. Pa rudi praznika žena in materinstva se v rem mesecu nekoliko bolj poglobljeno spominjamo. Prav zato je tokrat z nami naša gostja Zorka Česen, ki s svojo pripovedjo o ljubečem razdajanjii v domači družini spominja na bistvo materinskega praznika. Na naslovnici lep šopek rož in poleg njega pesem Mamin kruh! "Da vonj ima", kot pravi pesnik, "o, vonj omame," se ne skriva le edino v njem. "Ljubezen vanj je vmesi-la," pove pesnik o dobroti, skromnosti in svetosti. Podobno kor ta pesniški zapis, naj bodo uglašena pomladna jutra, ki so pred nami. A Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica OBČINSKA UPRAVA V NOVIH PROSTORIH Zaradi prostorske stiske se je del' občinske uprave preselil na novo lokacijo v stavbo Krajevne skupnosti Prevoje v Šentvidu 16 (prvo nadstropje). Sravha je na levi strani parkirišča ob cerkvi v Šentvidu pri Lukovici. Tam samostojno delujeta dve področji občinske uprave -komunala in prostor. Na sedežu občinej še naprej delujejo: urad župana s sprejemno pisarno, pravna služba, družhenel in društvene dejavnosti in finance. Uradne ure za občane so na obeh Oddelek za komunalo se je preselili Šentvid. Nđ diki: lokacijah ostale nespremenjene: oh Tomaž Cerar v novi pisarni. Foto: KatkaMav ponedeljkih od H. do 12. ure, ob sredah od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob petkih pa od 8. tlo 12. ure. Nove telefonske številke za celotno občinsko upravo so: 01-72-96-300, telefaks: 01-72-96-M 3. Vsem občanom, ki so v času obnove in selitve občinskih prostotov imeli težave pri poslovanju z občinsko upravo, se opravičujemo. Vinko Virnat, direktor občinske uprave Zakonska skupina z Brda prireja okroglo mizo z naslovom: "ALI JE MATERINSTVO LAHKO TUDI KARIERA?" Prireditev bo v petek, 21. marca 2003, ob 19. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Po kulturnem programu in uvodnih besedah gostov boste lahko sooblikovali večer z vašimi mnenji in vprašanji. Prisrčno vas vabimo, da s svojo prisotnostjo obogatite srečanje. Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov Vse občane obveščamo, da bo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. v Občini Lukovica izvedlo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev 7., 8. in 9. aprila 2003. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo hiti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobnega, kar odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako ne sodijo med kosovne odpadke iz gospodinjstva avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg naštetega ne bodo odstranjevali gradbenega materiala, vejevja in živih meja. ... v. , (ibcmska uprava Na podlagi 3. člena uredbe o varstvu pred požaru v naravnem okolju (Ur. 1. RS, št. 62/95), Uptava Republike Slovenije za zaščito in reševanje RAZGLAŠA ve liko požarno ogroženost naravnega okolja od 16. marca na območju celotne Slovenije. Z dnem razglasitve velike požarne ogroženosti naravnega okolja je v naravnem okolju prepovedano kuriri, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Inšpekcija za varstvo preti naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija tet policija bodo v času razglašene požarne ogroženosti naravnega okolja izvajale poostren nadzor. Šifra: 841-01-3/2003-3-413, datum: 15.03.2003 Bojan Žmavc, direktor aktualno Zupanov uvodnik - nadaljevanje s 1. strani "Za spremembe je potreben čas!" Zavedati se namreč moramo, da je delo občinskih organov v letošnjem letu usmerjeno že v pripravo načrtov razvojnih programov za prihodnje, da se priprava proračuna za prihodnje leto pričenja že sedaj. (Jlede na veliko število vlog, želja in že znanih proračunskih porabnikov menim, da bo najpametneje O projektih v letošnjem letu govoriti po sprejetju proračuna. Z namenom priprave razvojnih načrtov in medsebojnega spoznavanja s problemi posameznih krajevnih skupnosti se srečujemo na občini s sveti krajevnih skupnosti, da se tako v odprtem pogovoru predstavijo stališča tlo razvoja posameznih krajev, ki jih poskušamo poenotiti, da se predstavijo programi in predlogi tlela v posameznih krajih. Na moje uradne ure oh sredah, na katere se je potrebno najaviti, pride mnogo ljudi. Pri tem opažam, da velikokrat prihajajo ljudje z osebnimi problemi in problematiko, pri kateri komaj kaj lahko pomagani ali pa sploh ne morem. Tu so prošnje za razne komunalne potrebe, pri katerih hi ljudje želeli kar se tla hitro priti tlo asfalta in podobnega, pri čemer se ne vprašajo, ali je ta projekt v prioriteti krajevne skupnosti ali so za to priprav-ljeni projekti in podobno. Zavedati se bo nanitcč treba, da se posamezna investicija uvrsti v občinski proračun na podlagi Načrta razvojnih programov, izdelanih projektov in potrjene prioritete s strani krajevne skupnosti, s čimer se nek drug projekt premakne mesto nazaj, če je tak konsenz dosežen. Zupan tudi ni vsemogočen oziroma so za posamezna področja pristojni sodelavci občinske uprave, ki ta področja pokrivajo in urejajo. Do župana naj bi prišli šele, ko gre za spor oziroma problem na nižjem nivoju. Župan se bo moral ukvarjati tudi s strateško pomembnejšimi zadevami, brez katerih ho celotna občina težko funkcionirala. Ze res, tla se rad pogovarjam in da sem odprl za ljudi, vendar nas je V tej občini 5000 in vsega časa, žal, ne bo mogoče porabiti samo za 100 ljudi. Prosim, tla oh najavi za uradne ure navedete tudi predmet pogovora, saj drugače ne vem, po kaj pridete in se težko pogovarjam o stvari in lahko samo poslušam. Rodite pa tudi odprtega razuma in misli, saj nekateri hodite s problemi, ki ne bodo rešeni ne v tem letu ne v mojem mandatu in niti ne v mandatih vsaj še dveh županov za menoj, pa ne zaradi občine, ampak zaradi zapletenosti problemov, ki jih ljudje znamo, če je le mogoče, še bolj zaplesti. Nekatere težave imajo celo stoletno zgodovino in kljub vsemu trudu je težko pričakovati, tla bo novi župan rešil zadevo v štirinajstih dneh, tudi tisti za menoj je ne bo mogel. In še nekaj: težko je pomagati, če se niti sami za to ne trudite. Končno pa upam, tla se botlo in tla se stvari odvijajo v pozitivno smer in sem optimist, saj se z odprtimi pogovori tla marsikaj rešiti. Vrtec je odprl dva nova oddelka v mansardi, s čimer se je odprla možnost za vpis štirinajstih novih malčkov, ki so nanj čakali, prav tako pa botlo ti prostori namenjeni tudi za devetletno šolanje, v katero vstopamo z novim šolskim letom. Projektanti in izvajalci so našli zanimivo rešitev, ki omogoča prijetno bivanje našim najmlajšim v sodobnih in dobro opremljenih prostorih. Poskušam obiskati kar največ občnih zborov raznih društev in se tako spoznali z aktivnostjo, dosežki in načrti posameznih društev. Tako spoznavam, kako bije društveno srce naše občine in občudujem trud posameznikov, ki v takih društvih ponavadi nosijo velik tlel aktivnosti. Zanimiv je tudi pogled na finančno stanje v društvih, kjer nekateri poleg dotacije Občine pridno pridobijo še mnoga sponzorska sredstva, ali pa jih pridobijo s svojim delom. Povsod so pomanjkljivosti in volja, tla se težave presežejo. Nekje je veselje opaziti mnogo mladih članov, ki pomenijo prihodnost društva, spet drugje se, žal, s tem ne morejo pohvaliti in je skrb toliko bolj upravičena. V februarja me |e sprejel na obisk predsednik Marsa |anez Božič, kar je pomenilo vzposta- vitev dialoga in odkrit pogovor o odprtih vprašanjih, ki nastajajo ob gradnji avtoceste skozi našo občino. Skozi uto in pol trajajoči sestanek smo prevetrili vse dosedanje aktivnosti in pregledali terminske plane in načrte Darsa. Izpostavil sem kar nekaj problemov, ki jih je potrebno rešiti. Mnogo stvari je v teku, za druge smo poskusili najti rešitve, na nekaj vprašanj pa bomo še morali poiskati odgovor, pri čemer smo se dogovorili, tla se ponovno srečamo in nadaljujemo z iskanjem rešitev. Podrobneje bom o pogovorih obvestil Komisijo za avtocesto in pa svete krajevnih skupnosti. Naj samo nakažem nekaj glavnih tem pogovora: poleti naj bi odprli otlsek avtoceste tlo Blagovice, pri čemer bodo odprli tudi priključek na avtocesto v Lukovici, žal, hotno tu, kot tudi v Krtini, dobili cestninsko postajo. S tem se nisem strinjal, vendar kljub našim poskusom v parlamentu razprava v to smer poteka tako, tla cestninsko postajo tudi dobimo. Zadrževalnik Drtijščica je objekt, ki bo mokri zadrževalnik in ga bo Dars po vzpostavitvi režima predal Ministrstvu za okolje in prostor, le-ta pa bo verjetno razpisal koncesijo. Ze dolgo je jasno, da nadvoza v Kompoljah ne bo. Predsedniku sem predstavil še trojansko problematiko v zvezi z gradnjo predorov. Razložil sem mu sklepe srečanja z občani na Trojanah, pri čemer se je z našim načinom dela strinjal. Tako v tem času že iščemo odvetnika, ki bi lahko zastopal naše občane v problematiki izgradnje predorov in ugrezanja tal. Naj za konec povem še, da sva z občinskim svetnikom Matijem Ccrarjein obiskala Občino Sankt Lamrecht na avstrijskem Štajerskem, kjer si je župan Johann Pirer vzel veliko časa, za kar sem mu iskreno hvaležen. Predstavil nama je način dela občine, razvojne programe, prostorski plan in način priprave le-tega in pa način, kako so uredili trg. Sam trg kot tudi občina imata podobnosti z Lukovico, tako da smo izrazili željo po povezovanju in v pomladanskem času pričakujemo obisk avstrijske delegacije v Lukovici. Jasno je, tla so, razvojno gledano, približno 10 let pred nami, tako se od jih lahko marsikaj naučimo. Kot je rekel župan Pirer: "Novega ne boste izumili, lahko pa marsikaj dobrega vidite in to prenesete na svoj primer in tako pridete tlo dobre rešitve." V zraku je že pomlad, zato vam želim čimveč lepih sončnih dni in kmalu nasvidenje. A Matej Kotnik, župan ()rVmc Lukovica aktualno RokOlMljCK Referendum o vstopu v NATO in EU V nedeljo bomo odločali o naši bodočnosti Vnedeljo se bomo na referendumu odločali o vstopu v dve različni zvezi. Odločali bomo med vstopom v Evropsko Unijo in NATO. Toda, ali smo dovolj obveščeni o tem, o čemer odločamo? Kaj se bo res spremenilo, če se priključimo in kaj, če se ne priključimo? Dejansko tega ne ve nihče. Kakorkoli, veliko bo odvisno od naše iznajdljivosti in znanja. Naj vam na kratko predstavimo, kam se "odpravljamo"? nekaj stališč in argumentov za in proti. Pa začnimo z NATO-m. S Sever-noatlantskim sporazumom, podpisanim v Washingtonu, 4. aprila 1949, je nastalo zavezništvo desetih evropskih in dveh severnoameriških neodvisnih držav z namenom vzajemne obrambe. Med leti 1952 in 1982 so se Zavezništvu pridružile še štiri evropske države, tako da je število članic naraslo na 16. S sprejemom Češke republike, Madžarske in Poljske 12. marca 1999 se je število članic povečalo na 19. Članice Nata so: Belgija, Češka, Danska, Francija, Grčija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Španija, Turčija, Velika Britanija in ZDA. Slovenija bo leta 2004 v NATO-ve skupne programe in pro-račune predvidoma prispevala 1.642.513 EUR, leta 2005 2.506.950 EUR ter leta 2006 2.833.120 EUR. Vsakoletni znesek se nadalje deli na tri proračune: civilnega (Civil Budget), vojaškega (Militarv Budget) ter za program varnostnih investicij (NATO Securitv Investment Pro-gramme - NSIP). Ta finančna sredstva so že predvidena v državnem proračunu in ne predstavljajo novih obveznosti za obrambni proračun, iz katerega se bodo krila sredsrva za prispevek v vojaški in infrastrukturni del NATO-vega proračuna. Strateški koncept NATO iz leta 1999 ne predvideva namestitve jedrskega orožja na ohmočju novih članic zavezništva, tako tudi Slovenije. Dvomilijonska Slovenija si sama ne more privoščiti avtonomnega oz. povsem samostojnega nacionalno-varnos-tnega in nacionalno-ohramhnega sistema. Tako kot druge države je prisiljena v povezovanje in Slovenija se poskuša povezovari s trenutno najbolj učinkovitimi organizacijami, tistimi, v katere so vključene razvite demokratične države. Natovi sporazumi ne predvidevajo brezpogojnega posredovanja v primeru vojaškega napada na katero od članic zveze. Slovenija si z vstopom v Nato ne zagotovi varnosti. Smisel vojaških zvez je v povezovanju držav, med katerimi veljajo načela enakosti. Države združijo sile z namenom odvračanja napada in učinkovitejše ohramhe. Ko pa v vojaški zvezi ena država po svoji moči bistveno prekaša vse druge države, ne moremo več govoriti o načelu enakosti, ampak o dominaciji ene države, druge članice pa postanejo sredstvo političnih prekupčevanj in doseganja njenih ciljev. V sporazumih o Narovih vojaških misijah je zapisano, da ima v državi gostiteljici vse osehje, lastnina, sredsrva in nepremičnine status, kot je opisan v Dunajski konvenciji diplomatskih odnosov iz leta 1961. Natova oporišča imajo tako podoben status kot ambasade. Natovo osebje večinoma uživa diplomatsko imuniteto ali posebno zaščito, vsa poslopja, ozemlja in lastnina imajo status nedotakljivosti, za njih tudi ne plačujejo davkov. Za vatnost v vojašnicah je pristojna vojaška policija sil, ki tam gostujejo. V svojih oporiščih je Nato suveren. Deluje lahko neodvisno in ločeno od države gostiteljice in prikrito očem javnosti. Za svoja dejanja pa je odgovoren samemu sebi. Zdaj pa še na krarko o Evropski skupnosti. Evropsko gospodarsko so-delovanje se je pomembno okrepilo leta 1985 s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Maastrichtske pogodbe, 7. februarja 1992 pa se je razširilo še na druga področja in dobilo sedanje ime: Evropska skupnost. Prav s to pogodbo je bil storjen odločilen korak na poti h gospodarski, denarni in politični skupnosti (uniji), ki je potem postala tudi pomemben dejavnik varnostne in zunanje politike ter hkrati porok za spoštovanje kulturne raznolikosti, nacionalne in jezikovne identitete vseh vključenih evropskih narodov. Danes ima Evropska skupnost 15 držav članic, 372 milijonov prebivalcev in skupni trg, na katerem se vsako leto ustvari za več kot šest tisoč milijard dolarjev blaga in storitev. Glavni cilji združevanja članic v Unijo so svobodno gibanje ljudi, blaga, kapitala in storitev. Evropska skupnosr nadaljuje svoj integracijski proces s širjenjem in poglabljanjem. U J financira programe na področju skupnih inrc-resov držav članic. Vstop v EU ima pomembne gospodarske učinke: makroekonomsko stabilnost in nižjo stopnjo inflacije, pospešitev procesov prestrukturiranja in posodobitve podjetij, poenostavljeno in učinkovitejše poslovanje podjetij na večjem notranjem trgu, predvidljivo in stabilno gospodarsko okolje, zmanjšanje investicijskih tveganj, pospeševanje naložb in ugodnejši dostop do kapitala, izboljšano možnost dostopa do novih tehnologij in znanj, večjo izbiro proizvodov za potrošnika, tudi cenejših. Prinaša politične prednosti: povečano varnost in stabilnost države, okrepitev položaja države v mednarodni skupnosti, možnost soodločanja v različnih evropskih politikah in pri oblikovanju prihodnje podobe Evrope, večjo prepoznavnost Slovenije, večje možnosti izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja na celotnem oh-močju EU, možnost sodelovanja v raziskovalnih, izobraževalnih, kulturnih in drugih programih EU, kulturno obogatitev, čez nekaj let pa tudi odpravo mej z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, uvedbo enotne valute evro. Vsem tem "dobrotam" pa bi lahko našli rudi nasprotna stališča. Se posebej pri gospodarskih učinkih. Pospešitev prestrukturiranja podjetij bo gotovo privedla tudi do povečanja brezposelnosti. Vsi vemo, koliko debat je zaradi Ogroženosti kmetijstva. To naj bi bilo ogroženo zaradi naše majhnosti in razgibanosti terena. Tako nismo konkurenčni velikim prozvajalkam. Se bi lahko naštevali, vendar smo, žal, omejeni s prostorom. Kot v prvi izmed povabljenih kandidatk v EU je na referendumu na Malri za vsrop v EU glasovalo 53,6, proti pa 46,4 odstotka volivcev. Sami pa bomo izvedeli, kakšna je naša odločitev, v nedeljo, 23. marca. AL. P. HP COM ost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si RokOUnjdČ aktualno s Novo križišče pri Stari pošti v Lukovici Uradno odprtje varne poti v Lukovici ()b odprtju se je zbralo precejšnje število krajanov. Oureditvi varne poti in novega križišča pri Stari pošti v Lukovici smo v prejšnji številki Rokovnjača že brali. Domačini (prizadevanje Marine Urbanija) so iz hvaležnosti do države za tako pomembno pridobitev kar sami pripravili družabno srečanje na tem mestu dva dni pred božičem. To je bilo zanje nekakšno neuradno odprtje križišča. Občina Lukovica pa je pripravila uradno odprtje 13. februarja in novo pridobitev odslej varnega križišča in pešpoti, počastila : lukoviško godbo in z govori: župana Mateja Kotnika, Bogomirja Uršeja - pomočnika direktorja Projekta 2 iz DDC in Stanislava Smrkola - predsednika KS Lukovica. Na kraju dogodka, ki sta mu prav ta dan botrovala hud vetet in mraz, se je zbralo kar nekaj Lukovčanov, navzoči pa so bili ludi številni Svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti Občine Lukovica in delavci občinske uprave ()bčine Lukovica. Tik pred odprtjem je župan v kratkem nagovoru spomnil navzoče, da je nova pridobitev povezana z začetno fazo avtocestnega projekta in pomeni odpravljanje črnih točk v dolini Ornega grabna. O nujnosti ureditve križišča se je govorilo že pred osmimi leti. Minilo je kar nekaj let, da je Občina Lukovica v sodelovanju z DIX ' in KS Lukovica uspela križišče dokončno urediti v kar nekaj etapah, saj je bilo med drugim potrebnega veliko truda in pogajanja z nekaterimi lastniki zemljišč. Zahvalil se je Bogomirju Uršeju za izpolnjeno obljubo in državi za celotno financiranje. Spregovoril je tudi Bogomir Uršej, ki je spomnil domačine na upravičena negodovanja in strah zaradi prahu in hrupa, ki je bilo neznosno vse do izgradnje novega izvoza pri kamnolomu. Pojasnil je dela, ki potekajo na avtocesti in zaželel domačinom, naj čim bolj varno koristijo novi cestni priključek, ki je povezan z nadvozom proti Gradišču in kamnolomu, po katerem se vsak dan pripelje kar veliko ljudi na delo v TOKO. Stanislav Smrkol se je v imenu KS Lukovica zahvalil za prispevek države in vsem, ki so posebej sodelovali ter se trudili za to pridobitev. Izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ljubljana, nadzor pa je vršil DDC Ljubljana. Projekt je bil načrtovan in v veliki meri izpeljan že v času bivšega župana Anastazija Zivka Burje. 4fii in joto Marta Lavrič Trend enoprostorcev še ni zamrl Tokratna potepanja smo sklenili z obiskom servisa Veit na Viru, kamor smo bili povabljeni na predstavitev novega enoprostorca z malce težko izgovorljivim imenom ULVSSE. Pa naj nas ime ne moti, pomembno je, kaj avto nudi. Poleg velike izbire dodatkov, čeprav jih je že v osnovnem paketu dovolj tudi za bolj izbirčne kupce, je na voljo široka paleta motorjev. Ob tem velja omeniti 2-2 litrski dizelski motor, ki je zelo poskočen. Barvne kombinacije vnašajo svežino in so lahko mladostno razposajene ali poslovno umirjene. Velika drsna stranska vrata omogočajo lahek vsrop in izstop iz vozila. Poseben poudarek so tokrat namenili varnosti in udobju potnikov. Število sedežev nam da slutiti, da je to že kombi v malem, drugače pa je z vožnjo in udobjem prava limuzina malce večjih mer. Vsega, posebno udobne vožnje ter dolžine in širine, smo se hitro navadili, le za malce v desno postavljene merilnike smo potrebovali nekaj več časa. Ko pa se enkrat popelješ z njim, si rečeš: "Ko bom velik, bom imel Ulvssa." * m foto djd Propagandno obvestilo Kolikor nudi novi Fiat-(Jfys.se, niti ni tako velik. gost meseca Rq Zorka Česen, rejnica in skrbna mati Rejništvo in materinski čut "Bodoči rejniki: imejte veselje do otrok, imejte jih radi in jih sprejemajte takšne, kakršni so - nič drugačne!" (Zorka Česen) Obiskal sem eno od številnih rejnic v naši občini, v Gradišču pri Lukovici na domačiji Pri Jernej in se pogovoril z Zorko Česen - rejnico in skrbno materjo. Zorka Česen je gospodinja, mama in vzgojiteljica številni družini. Na njenem obrazu lahko vedno vidiš nasmeh, člani družine pa začutijo tudi toplino besed, ki jim jih nameni. Njen mož Marjan dela na kmetiji. Pri domačem delu mu pogosto pomagajo tudi žena in vsi otroci pri hiši, seveda, kadar je pomoč potrebna. Pri Jernej gojijo rejniško tradicijo. Marjanova mama je namreč vzgajala rejence že pred letom 1957 in s tem nadaljevala vse do poznih osemdesetih let. Kdaj ste se prvič odločili za rejništvo in kaj je vplivalo na vašo odločitev? "Da hi lahko negovala svoje novorojene otroke pa tudi, da bi lažje negovala moževega bolnega očeta, sem nehala hoditi v službo in ostala doma. Prav tako pa smo potrebovali nekoga, ki bi bil ob očetu stalno, ko je bil bolan. Naša kmetija je namreč majhna in ne daje dovolj dohodka za preživetje tako številčne družine, kakor je naša. Saj priznam, nekaj hrane res pridelamo doma, a vendar to ni dovolj. Pisalo se je leto 1989, ko sva se skupaj z možem odločila, da hova postala rejnika. Ne dolgo po tem, ko sem ostala doma, je njegov oče umrl, varstva otrok še vedno nisem imela, tako da sem si rekla, če sem že doma z otroki, hi lahko imela tudi kakšnega otroka v reji. Bila je težka odločitev, a če imaš otroke rad in veš, da z rejništvom hkrati pomagaš njim in sebi, se ti zdi to vseeno najboljša odločitev. Z možem imava štiri otroke, štiri fante. Najstarejši je Mitja, ki je star 23 let, Miha jih ima 14, Jože 12 in Janez 9. Trenutno imam v reji dva rejenca v celoletni reji, in sicer Natalijo, ki ima 14 let, in njenega brala Andreja, ki ima 13 let. Konec tedna in ob šolskih počitnicah pa pridejo še Mateja in oha Sandija." Kako so se rejenci vključili v vašo družino in v novo okolico? "Menim, da niso imeli večjih težav. Res je seveda, da nekdo potrebuje več časa in drugi nekoliko manj, a na koncu se vendarle vsi Oh večerih se zbere vsa družina oh topli krušni peči. uspešno vključijo. S časom, ko se medsebojno malo bolj spoznamo in začnemo bolj zaupati drug drugemu, gre vse lažje. Ko se otroci seznanijo s hišnim redom in se ga privadijo, vsak zase ve, kaj mora opraviti vsak dan poleg šolskih domačih nalog. Seveda pa ni otroka, ki ne hi imel svojih težav in muh. Zato mi pri večjih težavah, ki jih sama ne moreni rešili ali ne morem rešiti dovolj dobro, pomaga mož, grem pa se rudi pogovorit z delavci na Centru za socialno delo. Vsakega otroka obravnavam kot posameznika in imam za vsakogar različen pristop. Niri dva si nista po naravi enaka. Vsekakor pa od svojih zahtev za izpolnitev rednih nalog ne odstopam - na ta način, da ne bi morda rejenci in domači občutili razlik med seboj, in vsaj upam, da mi uspeva." Poskrbeti morate, da vsi otroci naredijo svoje domače naloge, pomagati jim morate pri učenju in še posebej pri njihovih osebnih težavah ter nenazadnje zagotoviti, da pridejo pripravljeni in zdravi v šolo. Kako vam uspevajo vsa ta opravila? "Za rakšno delo si moraš vzeti veliko časa in imeti še več potrpljenja. Osnovni pogoj pa je, tla imaš otroke rad ter tla jim izkazuješ ljubezen. Le tako lahko upaš, da ti jo bodo oni tudi vračali. Seveda mi pri delu veliko poma- ga l udi mož in moje osebne lasi nosi i. Bila sem namreč edinka in sem zelo pogrešala družbo. Sedaj imam dovolj družbe, česar sem zelo vesela. Prav tako me veseli, da sem vseskozi v krogu otrok. Otroci so nekaj posebnega -enkrat so dobre, drugič slabe volje, zdaj se smejejo, ztlaj jokajo - vedno pa sem z njimi in jim stojim ob strani. Otroci imajo veliko šolskih obveznosti in vsem, žal, ne gre enako dobro, prav zato jih spodbujam in jim skušam pomagati na različne načine. Nekaj znanja in izkušenj si otroci delijo med seboj, gre za nekakšno izročilo, medsebojno pa sodelujemo tudi z učitelji osnovne šole Brdo. Veliko težav je v zvezi z rejništvom, a jih rada rešujem. Danes si ne morem predstavljati življenja brez avtomobila, še posebej ne pri toliko otrocih. Vedno je potrebno otroka kam odpeljati ali ga od kje pripeljati. Včasih jih peljem domov iz šole ali k zdravniku v Lukovico, Domžale, Ljubljano ali kam drugam. Avto je nuja!" Kako sodelujete s centri za socialno delo? "Pristopi centrov so različni. Z domžalskim centrom za socialno tlelo najbolje sodelujem. Z drugimi centri pa se včasih pojavljajo težave, saj manjše občine nimajo dovolj razvite zavesti o socialnem delu in je nerazvito tudi socialno tlelo samo. Tako je v manjših č podjetništvo in turizem občinah tudi manj sodelovanja, ker verjetno namenjajo manj denarja za socialno delo. Drugi razlog za slabše sodelovanje pa je verjetno precejšnja oddaljenost teh ohčin. Vendar je v rejništvu vseeno potrebno vse urediti tako, kot je prav, saj gre nenazadnje za otroke. Center za socialno delo vsako leto pripravi seminarje o novih metodah vzgoje otrok, na katerih je udeležba obvezna. Čeprav nimam veliko časa, se mi zdi prav, da se seminarjev udeležujem, saj na njih vedno zvem veliko novega, to pa mi koristi pri vzgoji otrok." Kaj bi svetovali družinam, ki se odločajo za rejništvo? "Imejte veselje do otrok, imejte jih radi in sprejemajte jih takšne, kakršni so - nič drugačne! Preti odločitvijo za poklic rejnika je potrebno soglasje in podpora vseh članov družine. Seveda moraš zadostiti tudi vsem pogojem, ki jih prinaša novi zakon o rejništvu. Ne zadostujejo le hrana, obleka in prostor - potrebne je veliko ljubezni in "božje masti". Najbolj pa je pomembno, da to odločitev in odgovornost, ki jo sprejmemo, vseskozi nosimo v sebi. Zavedati se moramo, da smo v tem poklicu na voljo praktično 25 ur na dan." Nov zakon o rejništvu prinaša nove priložnosti za zaposlitev. Upajmo samo, da bo zakon kmalu dobil potrebne podzakonske akte. Predvsem pa vsi pričakujemo, da bo s tem zakonom resnično posijala svetla luč predvsem ristim, ki jim |e najbolj namenjen - rejencem, predvsem pa varovanju otrokovih pravic, ki so zapisane v Ustavi RS. Le tako ho zakon opravil svoje poslanstvo, tla ho vsem otrokom zajamčena spodobna, lepa in prešerna mladost. Zor/« Osen se zahvaljujem za pogovor in nasvete našim občanom in občankam. Ob tem pa ji tudi želim veliki) uspehov in zadovoljstva v družini ter pri opravljanju poklica rejnice. Na domačiji Pri jemej Zorka (lesen deli ljubezen otrokom z veliko žlico, veseljem in toplino. Ob dnevu materinstva pa želim sogovornici Zorki in tudi vsem drugim rejnicam, mamam in ženam naše občine lepo praznovanje v krogu svojih najdražjih, lipam, da vas bodo vaši možje in otroci prijetno jncscnctili ob jnaznikih. /■>< in {oto I danilo Kastelic Srečno vožnjo, Avto šola Lončar! Brez izpita prevozil že 300.000 km Za koga malce težko razumljiv naslov, za tiste, ki poznani Marka Lončarja in njegovo avto šolo, pa niti ne. Vsi prav dobro vemo, tla veliko število novopečenih voznikov iz Onega grabna dobi osnove ravno v njegovi avtošoli. Vsak lastnik jeklenega konjička se tati pohvali, koliko kilometrov je naredil z enim rezervoarjem goriva ali ko je šel na dopust. Če pa narediš z vozilom 300.000 kilometrov brez kakšnih zapletov in ob leni vozijo avto Še kandidati za voznike, pomeni, tla je, ali avto dober ali pa kandidat. No, Marka smo povprašali o vzrokti tolikšnega števila kilometrin, pa je omenil, tla je kandidatov zelo veliko, da so zelo pazljiva udeleženci v prometu ter tla vozilo redno vzdržuje, kar je tudi pogoj za toliko prevoženih kilometrov brez zapletov. Njemu in njegovim kandidatom in vsem ostalim udeležencem v prometu tudi v prihodnje čim več varno prevoženih ali prehojenih kilometrov. ■'< m joto djd ISCG DOMŽALE A V T OJS O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10,1230 Domžale 01/721-10-82 GSM: 041 /785-735 TEČAJ CPP 14.4. ob 18. uri Zasluži ime ljudski avto - golf. Malce pozabljen uvoz in izvoz iz AC Po krofe v Lukovico Na pustni torek ponavadi kupimo krof zase in za znance. Naj se ve, kakšen dan je pustni torek! Kar nekajkrat sem slišal v teh dneh, kako so po krofe namesto na Trojane skočili kar v Lukovico, tako da sem moral kar malce pomisliti, kako to. Po krajšem premisleku se na pot odpravim še sam. Dobro uhojena pol med betonskimi ovirami tla vedeti, tla nekateri večkrat obiščejo priljubljeni lokal ob bencinski črpalki. Svetel prostor ter vonj po krofih kar sama vabita, tla vstopiš v lokal. Tudi nasmeh na obrazih zaposlenih pove, da ste dobrodošli. Kaj je lepšega, kot po krajšem sprehodu zaviti na kavico ali čaj ter obvezen krof? Ni pa to vse! Saj poleg značilnih sladic ponujajo še druge dobrote tudi za tiste, ki pravijo, da ni prava hrana, če je ne ješ z žlico. Za vse, ki so ostali doma, pa lahko slastne krole in druge dobrote s Trojan odnesete domov tudi kar iz Lukovice. A djd 8 kmetijstvo in ekologija Sestanek Ekološkega združenja Črni graben Imamo pravico do življenja v zdravem okolju Sestanek je vodila Ana Zaje, tajnica društva, ki je najprej na kratko opisala upravičenost in pomen gibanja. Mednarodne naravovarstvene združbe že dalj časa ugotavljajo, da se v sedanjem času, ko svet drvi v domnevni tehnološko-gospodarski napredek, vse bolj škodljivo posega na področje podnebnih sprememb, ravnanja z naravnimi viri, na okolje, biološko raznovrstnost in zdravje. Za zaustavitev rakih reženj je Evropska skupnost že sprejela več usmeritev. Skladno s tem pa je tudi Slovenija že v letu 1993 sprejela ZAKON O VARSTVU OKOLJA, ki določa: - trajno ohranjanje viralnosti narave v pomenu biološke raznovrstnosti in avtohtonosti biotskih vrst, njihovih hahitatov ter okoljskega ravnotežja; - ohranjanje raznovrstnosti in kakovosti naravnih dobrin, naravnega genskega sklada in ohranjanje rodovitnosti zemljišč; - zmanjšanje porabe naravnih virov, snovi in energije. Merila ravnanj in norm varstva okolja so človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja, pa tudi preživetje, zdravje in počutje živih organizmov. Tudi v občini Lukovica smo posamezniki že dalj časa ugotavljali, da se naš življenjski prostor prekomerno obremenjuje z raznovrstnimi posegi v prostot (velik kamnolom v Lukovici in vrsta manjših videnih kopov, trasa AC z vsemi spremljajočimi objekti - počivališča, bencinske črpalke, moteli, gosti izvozi z AC, vodi vseh pomembnejših državnih komunikacij - dvokrožni elektrovod, plinovod, pa tudi neuradnih - divjih odlagališč odpadkov ni malo). Mnenja smo bili, da bomo združeni laže vplivali na preprečevanje nadaljnjih posegov v na.š življenjski prostor, saj menimo, da je ta že čezmerno obremenjen. Ustanovili smo Ekološko združenje Črni graben - EZČG. Vodo je zajemala Na začetku delovanja smo največ opozarjali na prizadetost krajanov zaradi delovanja kamnoloma. Sodelovali smo v razpravah o spremembah prostorskega načrta in razvojnega načrta občine. Pri tem smo se med drugim zavzemali za črtanje možnih lokacij deponije komunalnih odpadkov v naselju Lukovica in Prevojskih gmajnah. Ker se usmeritve in zakonske določbe tudi v širši družbi ne uresničujejo, je Evropska komisija za zaščito okolja v lanskem letu sprejela še šesto strategijo za varstvo okolja za prihodnjih 5 do 10 let, ki jo bomo morale spoštovati tudi države kandidatke. Zato je še toliko več upanja, da se bo sprejeta zakonodaja s tega področja bolj dosledno izpolnjevala. Novi program med drugim močno poudarja ohranjanje krajine, kar se zagotavlja z ustrezno kmetijsko in regionalno poliriko. Torej usmeritve in pravne podlage za svoje delovanje imamo, izkažimo še svojo pripravljenost prispevati k ohranjanju našega stvarstva. Tako bomo dokazali, da nam ni vseeno, kakšno življenjsko okolje bomo zapustili zanamcem. V nadaljevanju smo se vključili v razpravo vsi in opozarjali ter spraševali o vsem, kar nam v našem okolju ni všeč. Oh vprašanju črnih odlagališč smo ugotovili, da je bilo že veliko narejenega, saj so razna društva v občini zelo dejavna tudi na očiščevalnih akcijah. Rili smo enotni, da je treba divja odlagališča iztrebiti, jih obeležiti in ugotoviti tudi morebitne "lastnike". Zaprtje kamnoloma naj bi se zgodilo takoj po izgradnji AC do Blagovice, ptedvidoma v septembru 2003. Kaj se bo dogajalo v njem po tem času? Ali je prodan? Komu? Kako čista dejavnost se bo izvajala na tem prostoru? Bomo dobili cementarno (hrup, emisije, odcedne vode...)? (j. Lipič, tajnik Republiškega ekološkega gibanja, nam je svetoval, naj o tem postavimo javno vprašanje županu. Povedal je še, da bi nova avtocesta morala biti brez cestninskih potaj, saj hi bilo zaradi hitrejšega pretoka vozil naše okolje manj obremenjeno. Preveriti moralno, kako delujejo odcejalniki vode na AC in kako čista voda bo tekla v Oradiško jezero. Sledilo je vprašanje O vplivih sevanja oddajnikov in daljnovodov v obsegu do 100 m, za kar so potrebne meritve. Zakaj še vedno vozijo težki tovornjaki po M 10 skozi Lukovico, če imamo postavljen znak - prepovedano razen za dostavo? Koliko vodovodne napeljave je še iz azbestnih cevi? Najbolj škodljiv je azbestni prah, ki povzroča azbestozo, je pa tudi topljiv in ob daljši uporabi take vode povzroča raka. G. Lipič nas je opozoril na Aarhuško konvencijo, katere podpisnica bo tudi Slovenija. Govoti o tem, da imamo pravico do obveščenosti, do sodelovanja v postopkih, do pravnega varstva in do življenja v zdravem okolju. Ce se želire vključiti v delovanje našega združenja, pošljite prijave na naslov: Ekološko združenje Oni graben, Lukovica 46, lahko pa svojo željo po včlanitvi posredujete na tel.: 72 55 151, Ani Zaje, tajnici združenja, ki vam bo poslala prijavnico. A in joto Marko Cerar Prihaja pomlad Topli sončni žarki zagotovljajo, da se zima končno poslavlja. To pa je že tudi znak, da lahko pričnemo z tleli okoli hiše, na vrtu ali Sadovnjaku. Po res hladni, rudi s padavinami ne preveč skopi zimi, je čas, da si pogledamo, kaj se je med tem časom dogajalo z našim sadnim drevjem. Pozorno si bomo ogledali morebitno nastalo škodo zaradi škodljivcev. Največ škode čez zimo naredi voluhar. Ce ne pričnemo s pravočasnim zatiranjem, je škoda lahko še mnogo večja. Za odpravo tega škodljivca uporabljamo različne metode, pri tem pa upoštevamo vsa varnostna in druga priporočila. V primeru tla je sadno drevo močno poškodovano in ga je potrebno odstraniti, je še vedno čas za saditev novega. Dokler sadike lahko še kupite v drevesnici, je še čas za saditev. Za lepšo in boljšo rast ter lepše plodove pride sedaj na vrsto tudi obrezovanje, tako imenovani zimski rez. Oh tem ne smemo pozabiti na gnojenje, najbolje z uležanim hlevskim gnojem, in na dognojevanje z dodajanjem manjkajočih hranil s pomočjo mineralnih gnojil. Kar nekaj opravil je še, ki jih bomo morali postoriti v tem času, če želimo jeseni uživati obilne in ztlrave plodove z našega sadnega vrta. A djd kmetijstvo in ekologija Kmetijsko svetovalna služba Lukovica pripravila strokovno predavanje Ekonomska učinkovitost ekološkega kmetijstva Ena glavnih usmeritev razvoja našega kmetijstva je zaradi njegovega specifičnega položaja, težavnih pridelovalnih razmer in majhnosti kmetij, ki onemogočajo enakopravno konkurenco Evropi, zagotavljanje kakovostno pridelane domače hrane. Tako okolju prijazno in za zdravje potrošnikov varno kmetovanje je primerno za reliefno razgibano slovensko pokrajino. Celostni program reforme kmetijske politike pomeni bistven prehod od uveljavljenih konvencionalnih oblik gospodarjenja in omogoča postopne okolju prijaznejše načine kmetovanja, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva na okolje, ohranjajo naravne danosti, rodovitnost, tradicionalnost, biotske pestrosti ter ohranjanje kulturne dediščine in tipičnih slovenskih krajin. Tudi zato je dvajsetega februarja v organizaciji Kmetijsko svetovalne službe Lukovica v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici potekalo strokovno predavanje z naslovom Ekonomska učinkovitost ekološkega kmetijstva. V prvem delu predavanja je Martina Golež, koordinatorica s Kmetijskega zavoda Maribor, navzoče seznanila s stanjem ekološkega kmetovanja V Sloveniji, predstav tla rezultate ekološke kontrole v letu 2002 in predloge odpravljanja pomanjkljivosti na tem področju. Kontrola ekološkega kmetovanja je del Slovenskega kmetijsko okoljskega programa. Le-ta je pripravljen na podlagi podobnih dokumentov v Evropski skupnosti preko katerega je slovenska vlada v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uvedla neposredna plačila na enoto kmetijskega zemljišča. Do te finančne pomoči je upravičeno tisto kmetijsko gospodarstvo, ki ob uporabi različnih tehnologij upošteva tudi zahteve varovanja okolja, skrhi za ohranjanje kulturne krajine, vzdržuje življenjski prostor živalskih in rastlinskih vrst ter ohranja podeželje živo. Uspešno opravljena kontrola ekološkega kmetovanja pa je pogoj za pridobitev teh sredstev. V lanskem letu je zavod iz Maribora, zadolžen tudi za naše področje, zaznal nadaljnje povečanje kmetij v kontroli, saj se je število s predlanskih 885 povzpelo na 1 1 50 v letu 2002. To pomeni, da so nadzorovali 15.000 hektarov, kar predstavlja približno 3% vseh obdelovalnih površin v Sloveniji. Izvedeli smo tudi, da je povprečna ekološka kmetija velika 13,4 hektarja, kar je dva in pol-krat več od tradicionalne (5,5 ha). Martina Golež je nato predstavila rezultate ekološke kontrole za leto 2002. Od II 50 kmetij si je certifikat in s lun status EKO kmetije pridobilo že 412 gospodarstev. Ostali so še v dveletnem ptocesu preoblikovanja in pridobivanja tega standarda. 3l) kontrol, dobre 3 %, je bilo rešenih negativno, kar pomeni, da niso upravičeni do prejemanja subvencij. Sledila je predstavitev najpogostejših napak, ki jih odkrivajo kontrolorji: od napačno vodenih zapisov, neurejenih oz. neizkoriščenih izpustov (vsaj 180 dni v letu), neustreznih hlevov, neurejenih gnojišč do uporabe nedovoljenih sredstev, gnojil in krmil. Za neupoštevanje in kršenje teh pravil je določenih več stopenj sankcij. Naj milejše je opozorilo (pri manjših pomanjkljivostih), sledi mu obvezno natančnejše vodenje evidenc, nato izvedejo dodatne kontrole, med strožje ukrepe spada izključitev pridelka ali celotne pridelave na kmetiji iz prodaje ekoloških pridelkov (če je bilo uporabljeno razkuženo seme, nedovoljen pripravek sledi ponovna kontrola). V skrajnih primerih prekinejo pogodbe o kontroli in izključijo kmetijo iz registra ekoloških kmetij. Za zaključek svojega dela predstavitve je Martina Golež pri- sotne v dvorani seznanila s pravno formalnimi predpisi na področju eko kmetovanja. V drugem delu je gospa Jasmina Slatnar predavala o prehrani živali v ekološkem kmetijstvu. Predstavila je smernice krmljenja domaČih živali na eko kmetijah, ki težijo k izpolnjevanju prehrambenih potreb živali in ne povečevanju prireje do skrajnosti. Pravilna prehrana zagotavlja živalim hranilne snovi, jim omogoča daljšo življenjsko dobo in krepi njihovo odpornost. Seveda mora krma za prehrano izpolnjevati ekološke predpise, izhajati s površin obrata in lati kar se tla raznolika. Sledila je seznanitev z vsemi možnimi dovoljenimi krmami, od osnovne krme, pridelane na travinju, sveže krme, sena, travne in koruzne silaže do krmnega graha. Jasmina Slatnar je oh koncu predstavila primere nekaterih najboljših krmnih možnosti za določene vrste živali. (iospa ('ol je zaključila predavanje z očitno najbolj zanimivo temo, saj je morala odgovoriti na marsikatero vprašanje prisotnih. Trženje in prodaja pridelkov sta problem vseh proizvajalcev ne samo kmetov. Rešitve teh težav naj hi bile delno tudi v dopolnilnih dejavnostih, preko katerih naj bi kmetje vzpostavili neposreden stik s kupci. Po zgledu nam bližnjih držav hi bilo potrebno ekološko kmetovanje s kmečkim turizmom ah domačo obrtjo združiti v agroturizmu. V prvi vrsti pa sta potrebni iznajdljivost in inovativnost, vendar ne na račun kršitev zakonov in slabše kakovosti pridelkov. (6 Leon Andrcjku RESTAVAACIIA D1ANA HOTEL TROJANE ... ko ob okusni hrani, žlahtnem vincu, izbrane glasbe zvenu, v dobri družbi vam srce vzdrhti. Jagnečja pečenka, Babičina kuhinja, Mešano na žaru, Noj, Divjačina, Morske jedi, Trojanski konjiček, Biftek s tartufi... Odlična ponudba namiznih in vrhunskih vin, in še mnogo drugih dobrot. Poslovna kosila, Rojstnodnevne zabave, Poročna slavja, Nedeljska kosila. Ob koncih tedna večerni program: "Privlečeno iz naftalina!": VSAK PETEK najprej ZABAVNA PLESNA GLASBA, za zaključek večera pa starogradske, dalmatinske ter domače narodne,... dvoglasno,... s harmoniko,... med mizami..., VSE V ŽIVO! OB SOBOTAH KLAVIR: Evergreeni, dalmatinske ter domače viže, v živo! Vabimo vas v naše toplo zavetje! Restavracija Diana, Hotel Trojane, tel.: 01 /72 33 610 Tudi v Blagovici je pust preganjal zimo Maškare so krende proti kulturnemu damu. Že tretje leto zapored so na pustno nedeljo blagoviški planinci organizirali veselo rajanje maškar. Na igrišču, kjer so se zbrali, jih je bilo tokrat kar za enonadstropen avtobus. V razigranem sprevodu so se napotili proti kulturnemu domu. Letos se jim ni prav nič mudilo, kajti vreme je bilo prijazno in jih ni zeblo kakor lani. V kulturnem domu, kjer je sopihala stara peč, so prešerno rajali ob zvokih glasbe, ki jo je vrtela klovnesa v vlogi dižejke. Po veselem kolu, kjer so morale vse maškare, velike in male, odplesati tudi pod palico, ki se je vsakokrat spustila malo niže, so plesalci prejeli skromna darilca, za katera je denarna sredstva prispevala Krajevna skupnost Blagovica. Malce moram tudi opisati letošnje pustne šeme. Veliko je bilo kavbojev, pa nobenega indijanca, verjetno so že vse iztrebili, male, zale, sramežljive kraljične, mali vojaček, če bi bil večji, hi mislila, da bo odšel nad Irak, vmes je zasijal mali rumeni cvet, seveda ni šlo brez čarovnic in čarodejev, pa fletna lahkoživka, še slikati si je nisem upala, da me kdo ne hi česa obtožil, cigan in ciganka z dojenčkom, ki ni znal jokati, velike, odrasle maškare, ki so mi bile v svoji preobleki celo bolj všeč kot sicer. Opsa, to je bil tiskarski škrat. Pa kaj, saj to je bil vendar pust "norčavih ust". Bila so še druga pravljična in manj pravljična hirja in seveda prava zvezda, mali harmonikaš, ki pa je vendar igral kor velik muzikant. Tako, nasvidenje prihodnje leto, sedaj čakamo pomlad. i in /oto Milena Bradač Prepihove maškarce na Viru Leto je že spet naokrog in tudi tokrat smo se Prepihove maškarce na pustno nedeljo podale na ogled enega izmed Številnih karnevalov po Sloveniji, tokrat nam mnogo bližje (lansko leto smo obiskali Cerknico), in sicer na Vir. Oh pol dvanajsti uri smo se zbrali v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, kjer smo "privlekli" na plan vse vrste najrazličnejših oblačil, lasulj, ličil ... in se v eni uri in pol spremenili v Pustni karneval na Viru miške, klovne, dvorne norčke, hudičevke, damo, indijanko, kavboja, meniha, dojenčka, Piko Nogavičko, mojstra Miha ... Organizatorji pa smo predstavljali Prepih v rumeno-modri kombinaciji. Tekmovali smo v ustvarjanju najlepše poslikanega obraza in za nagrado prejeli najslajši krof, polnjen z marelično marmelado. Ob trinajsti uri smo se z avtobusom odpeljali na Vir. Zavzeli smo območje okoli spomenika in se široko odprtih oči in z nasmehom do ušes zabavali ob norčijah izvirnih maškar. Po končanem karnevalu smo nekateri odšli s starši domov, drugi pa skupaj z njimi nadaljevali s pustnim rajanjem. Tako je minil še en dan, ki si ga lahko preživel/-a v družbi Prepihovcev. Ce pa si to priložnost zaradi kakršnih koli razlogov zamudil/-a , pa prav lepo povabljcn/-a na nove Prepihove dejavnosti, o katerih boš prav( časni > ()hveščen/-a. A in /oto I lelena llrhanija Pustni vrvež je mimo Maškare na svojem pohodu Foto: Tomaž Cerar Vsako leto se ga veselimo kakor najmlajši, so mi zatrdili prijatelji, s katerimi smo tudi letos preživeli nepozabne trenutke veseljačenja. Najprej že tradicionalno nogometno srečanje Zlato Polje - Prevoje v pustnih maskah. Čudovito nedeljsko dopoldne, lepa igra obeh ekip, obilo smeha ter veselo druženje, ki smo ga zaključili s sklepom: Ponovno se v maskah dobimo prihodnje leto. Nato nedeljsko popoldne: S traktorjem in vozom smo dobro naseljeni krenili po vaseh od hiše do hiše z voščilom zdravja, dobre in bogate letine. Dobrote, ki so nam jih namenili, hvaležno sprejmemo ter ob zvokih harmonike in baritona drvimo naprej v pozne večerne ure, ko se naš pohoti konča, seveda le do torka. Takrat se podamo v dolino, v Lukovico, kjer svoj pohod pričnemo kar preti Občino. Uspešno leto zaželimo tudi gospodu županu, ki nas sprejme z nasmehom. Nato nas pot vodi iz Lukovice proti Šentvidu in Imovici skozi Vrbo na Prevoje. Radodarni vaščani nam ponujajo hrane, pijače pa tudi cvenka smo veliko nabrali, seveda, vse za dobro letino. Tako smo tudi na torek doživeli veliko prijetnega ter se na kontu poveselili v Gostilni Gašper. <6 Tone / labjanič luhilejno leto Kulturnega društva Fran Maselj Pod lim barski iz Krašnje Bil je en lep večer... Razmišljam, kako človeka obogati samo en večer, ki ga preživi ob lepi narodni pesmi in besedi, glasbi in humorju. V letošnjem letu praznuje KUD bran Maselj-Podlimbarski iz Krašnje petdesetletnico delovanja. Z veseljem smo člani skupin Medgene-racijskega društva Jesenski cvet, med njimi tudi moja skupina Izvir, sprejeli povabilo predsednice omenjenega društva, Vere Bcgu.š, na koncert Mešanega pevskega zbora Litostroj. S tem dogodkom se je namreč začelo vseletno praznovanje častitljivega jubileja. Lepo je bilo videti naše člane prihajati v avlo šole Krašnja. V tem prostotu se namreč odvijajo vse kulturne prireditve tega kraja, saj Krašnja, kljub svoji plodni petdesetletni kulturni dejavnosti, nuna primernega prostora. Avla šole je bila napolnjena do zadnjega kotička in spet smo se videli znanci in s stiskom rok ali z nasmehom pokazali veselje ob snidenju. Oh pozdravnih besedah je Vera Beguš predala "besedo" pesmi. Prisluhniti pesmim, ki jih le še redko slišimo, naši generaciji pa so še globoko vtisnjene v spomin, je orosilo marsikatero oko. Gospa Krcftova, ki je tudi članica KUD Krašnja in članica nastopajočega zbora, je doživeto in s pretanjenim občutkom za narečno besedo povezovala dogajanje tega večera. Tudi izvajani klavirski skladbi gospodične Tee, vnukinje gospe Krettove, sta potrdili, da ima kultura naroda korenine v družini in se tako ohranja prek generacij. Skeč na temo težav, ko nastopi v starosti naglušnost, je razgibal vse navzoče.. Tako pri- Kcc /e ra Zgibal vse navzmr srčno smo se nasmejali "tegobam" dveh naglušnih gospa, obenem pa se spomnili, koliko možnih zapletov prinese taka težava. Tako kot se je zbor ob začetku koncerta prikupno s pesmijo predstavil poslušalcem, se je tudi ob koncu s pesmijo na poseben način poslovil. V zahvalo za lep večer sta v imenu Medgene-racijskega društva Jesenski cvet gospe Majda I Irovai, organizatorka lokalne mreže in strokovna vodja projekta, ter Marija Radko-vič, tajnica društva, vsem nastopajočim izročili društveni Zbornik. Vesela sem bila take pozornosti, saj mi je potrdila, da vedno obstaja način, ki ljudi zbližuje. Nato smo bili vsi zbrani povabljeni na kavo ali čaj ter kozarček soka, ki ga naredi sv. Martin ter sladke dobrote, ki so jih pripravile prizadevne članice KUD Krašnja. Ob sproščenem vzdušju smo si ogledali še razstavo slik, delo Likovne skupine, ki deluje v sklopu omenjenega društva. Prav tako smo si nekateri navzoči ogledali etnološko in slamnikarsko zbirko ter dela in življenjepise domačih pisateljev: Frana Maslja-Podlim-barskega, Josipa Podmilšaka-Andrejčkovega Jožeta ter Jožela Burgerja. V avli šole so bile na ogled tudi zanimive testene jaslice, delo gospe Krettove. Za dobro razpoloženje pa je poskrbel še Damjan Umek, učenec tukajšnje šole, ki je igral na harmoniko. Oh odhodu domov sem s hvaležnostjo razmišljala, da so še ljudje, ki opazijo "našo" generacijo, jo z veseljem sprejmejo medse in s tem omogočilo m spodbujajo medgeneracijs- ka druženja. Mojemu mnenju so se pridružili na naslednjem srečanju vsi člani skupine Izvir v želji, da bi bila tovrstna druženja pogostejša, saj lepa pesem in prijazna beseda odpirata srca in dlani. in jota Punika Cerar Moški pevski zbor Lipa Trojane V pričakovanju velikega dogodka Pevci moškega pevskega zbora Lipa Trojane so se v petek, osemindvajsetega februarja, v gostilni Potrbin na Trojanah zbrali na zadnjem občnem zboru pred velikim dogodkom - praznovanjem dvajsetletnice us- pesnega in neprekinjenega delovanja zbora, ki ga bodo praznovali z velikim koncertom. V letošnjem letu so se na Vranskem udeležili koncerta ob jubileju njihovega dolgoletnega zborovodje, Rada Kapusa. S tem so se mu zahvalili za njegovo dolgoletno delo, za vse ure, ki jih je preživel z njimi. Prav tako so se udeležili množičnega srečanja pevcev iz vse Slovenije - Tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, popestrili so tudi slovesnost v počastitev sv. Florjana v Sentgotardu, ki jo organizira Turistično društvo Sentgotard. Zanimivo in pohvalno pa je, da so prepevali tudi na Primorskem, Dolenjskem ter na obrtnem sejmu v Gornji Radgoni. Pevci so prepevali tudi na prireditvah v Motniku in Ccmšcniku ter pri praznovanju godu sv. Antona v Podzidu. Poleg nastopiov na prijetnih in veselih prireditvah pa so peli tudi na 18-ih pogrebih v Sentgotardu, Cemšeniku, Sentožboltu, Blagovici, Motniku, Spitališču in na Vranskem ter s prijetno pesmijo omilili bolečino svojcev, ki spremlja izgube najdražjih. Pevci so imeli v preteklem letu prek 50 vaj, kar bodo v letošnjem letu poskušali ponoviti ali celo preseči, saj želijo ob prihajajočem prazniku pokazati vse svoje znanje in dogodek popestriti tudi z gosti. S:/Petera Hle/vc Veseloigro Ivana Sivca uprizorili tudi v Lukovici Iz življenja na vasi v sedemdesetih letih Vmesecu kulture kulturni hram v Lukovici res ni sameval. KUD Šentvid nad Ljubljano je 15. februarja v njem uprizorilo komedijo Ivana Sivca Pod vaško lipo. Z udeležbo gostujočih nismo preveč razveselili, saj je bila dvorana KUD Janka Kersnika napol prazna. Ali to pomeni, da smo bili slabo obveščeni ali kaj drugega.' Kakorkoli že, je bila veseloigra, kakršne zna ustvariti priljubljeni slovenski pisatelj in pesnik Ivan Sivec, ki zna vplesti v svoje stvaritve delček življenja iz preteklosti, čeprav je pisec moderne dobe, prav prijetna tako za starejšo kot tudi mlajšo generacijo. Vsebina komedije, ki jo je režirala Nadja Strajnar Zadnik, je prikaz življenja na vasi v sedemdesetih letih, kjer Št- vedno živi prava kresna pesem. Uporni mladostniki, ki postanejo pankovci in se kasneje preusmerijo še v hard rok, kot bend ne obstanejo. Njihov vrstnik Janko se hoče izogniti kmečkemu delu in se na kresni večer poslovi od dekleta tet odide iskat službo, srečo in stanovanje v mesto. Vera, mladinci, Oče, mali, sosed Plevel, poštar Gregor in vaška opravljivka Mica dajejo Prizor iz igre Pod vaško lipo vaškemu življenju posebno toplino, ki je mesto nima. Janko je spoznal, da mesto ni zanj, zato se čez leto dni, na kresni večer, vrne domov. Njegov povratek praznujejo s pravo domačo kresno pesmijo, ki nikoli ne utihne. Iz vsebine smo lahko razbrali, da je avtor želel prikazati sedemdeseta leta kot odpor mladih do takratnega togega političnega sistema, ki se je odražal tudi na vasi. Zlasti v nekaterih stenah smo dohili občutek, kot da se zgodba dogaja mnogo kasneje, v času demokratizacije. Posebno je izstopala vloga sekretarja mladine, mladega frajerja Adija, ki ga ostali člani mladinskega odbora ne jemljejo popolnoma resno in ima samo navidezno avtoriteto. Seveda je celotna zgodba zelo preprosta, kar se na nek način spodobi za podeželske igre, kjer ni bilo nikoli velikih dramatičnih preobratov, prisotnega pa je mnogo nerazumevanja med mlajšo in starejšo generacijo, kar se kaže tudi v današnjem življenju. Ib in folo Marta Laurič STOMA CENTER SANA v Domžalah - za boljšo kvaliteto življenja Podjetje INN d.o.o., ki ima svoj sedež v Košnici 61 B v Celju, je v ponedeljek, 3. februarja 2003, v Domžalah na Ljubljanski 106 odprlo nov STOMA CENTER SANA. Poleg na novo odprtega STOMA CENTRA SANA v Domžalah ima podjetje INN d.o.o. že več let svoje poslovalnice tudi v Celju, Mariboru, Žalcu in Krškem. V mladem kolektivu z železno voljo, delovnim elanom in mladostnim poletom so zaposlene medicinske sestre, ki so specializirane za pomoč in svetovanje, ter temu primerno tudi strokovno usposobljene. S prijazno besedo in strokovnim nasvetom vas pričakujejo v svojih specializiranih trgovinah. Vse te lastnosti v STOMA CENTRU SANA združujejo s pozitivno energijo za kvalitetno življenje. Delo zaposlenih v podjetju INN ti.o.o. in v njihovih poslovalnicah temelji na uspešnem sodelovanju z zdravstvenimi ustanovami, vrhunskimi medicinskimi strokovnjaki in IL( i ) zvezo Slovenije. Kol pravijo, boste pri njih srečevali ljudi z enakimi težavami, z njimi izmenjali izkušnje in iz tega črpali novih moči. V poslovalnicah podjetja INN d.o.o. imajo na voljo celoten spekter pripomočkov za nego in oskrbo stom, inkontinentnih oseh in ortopedske pripomočke vseh proizvajalcev evropskega tržišča. Pri njih boste lahko izbrali tiste pripomočke, ki so najprimernejši in vam tudi najbolj ustrezajo. Vsem tistim ki se jim je zaradi operacije spremenil način življenja, so na voljo vsi pripomčki z naročilnice za tehnični pripomoček, ki vam jih po želji brezplačno pripeljejo tudi na dom. Želijo si in trudili se bodo, da se boste v STOMA CENTRU SANA prijetno počutili in z njihovo pomočjo premagali težave in težavice, ki vas spremljajo v življenju. Organizirajo tudi okrogle mize in predavanja, sami stomisti pa si med sehoj izmenjujejo izkušnje. Že 31. marca vabijo vse stomiste na dan odprtih vrat, ki ho v njihovem centru v Domžalah od 10. do 18. ure. Svetovali vam bodo strokovnjaki s področja enterostomalne terapije in predstavnik zveze ILCO Slovenije. Poleg tega vas bodo seznanili tudi z novostmi na tem pi itlročju. STOMA CENTER SANA na Ljubljanski 106 v Domžalah je odprt vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Pokličete jih lahko tudi na telefonsko številko 01/729-58-40. STOMA CENTER SANA odslej tudi na Ljubljanski 106 v Domžalah. šolstvo 13 Delo novega Sveta OŠ Janka Kersnika Brdt Šola se pripravlja na devetletko Svet šole v novi sestavi je delo začel na 1. seji, ki je bila že 9. decembra lani. Predsednica sveta je postala Irena Orehek, namestnica pa Slavka Urbanija. Na prvi seji je svet obravnaval in sprejel dopolnitev Pravil OS Janka Kersnika Brdo. Zaradi priključitve vrtca je bilo namreč treba spremeniti sestavo sveta šole in sveta staršev. Na drugi seji, ki je bila 24. februarja letos, pa smo člani sveta obravnavali in sprejeli inventurno poročilo in zaključni račun šole. Na obeli sejali je bilo precej časa namenjenega aktualni problematiki, predvsem urejanju dodatnih prostorov v vrtcu Medo in vpisu novih otrok ter pripravah na devetletko. Po besedah ravnateljice priprave na devetletko potekajo dobro. Posveti na ministrstvu in sodelovanje z občino so že v teku. Prvošolčki iz Lukovice z okolico bodo v devetletki dobili prostor v vrtcu Medo, prvošolčki osemletke pa na matični šoli kot doslej. V Blagovici bo potrebna reorganizacija prostorov, v Krašnji pa bo potekal kombiniran pouk (združeni bodo prvošolčki devetletke in osemletke). Izobraževanje učiteljev za devetletko poteka po načrtu, v teku pa je že priprava urnikov za izbirne predmete in ni« vojski pouk v sedmem razredu devetletke, kamor bodo jeseni prestopili učenci zdajšnjega petega razreda. Razpravljali smo rudi o upravičenosti sedanjega obsega prevozov šolskih otrok od prvega do osmega razreda, saj so prevozi za občino veliko sttošek. Med drugim je bila izpostavljena tudi problematika podaljšanega varstva. Veliko otrok namreč v tem času ne naredi domačih nalog. Ravnateljica je pojasnila, da učitelj v varstvu otrok z ničemer ne more prisiliti, da bi delali domače naloge, je pa dolžan starše, ko pridejo po ottoka, opozoriti, da otrok ni hotel delati domačih nalog. Dejstvo je, da motamo starši spremljati šolsko delo otroka, tudi če smo skupaj samo nekaj ut dnevno. Vsi, ki vas delo sveta šole ali sveta staršev podrobneje zanima, si lahko na oglasni deski za starše v avli šole na Brdu ogledate zadnje zapisnike. <6 Zinku Meden Zimski športni dan v Kandršah Navdušeni malčki V januarju smo tudi mi dočakali sneg. In to več snega kot le za tanko odejico, ki je prekrila naravo. Sanke, smučke, topli nepre-močljivi škornji, bunde, kape, so kar vabili na bele poljane. In kaj je lepšega ob vsem tem kot še druženje s prijatelji? 20. januarja smo tako izvedli zimski športni dan na smučišču in sankališču v Kandršah. Po meglenem in zelo hladnem jutru se je okrog pol desetih prikazalo sonce. Nekoliko nas je ogrelo in spravilo v še boljšo voljo. Tudi topla malica in čaj v gostišču sta se zelo prilegla. Sneg na smučišču in sankališču je bil zglajen, tako smo s sankami in smučkami drveli proti cilju. Padec sem ter tja nas ni zmotil. Naredili smo tudi sankaški vlak. Pridružilo se nam je nekaj staršev, ki so nam pridno pomagali pri vodenju skupin. Pri odhodu domov se je na avtobusu zelo prilegel počitek m klepet. Dogodivščine pa podoživljamo še danes. t* in joto Tina l Ištar 0 tehnično brezhibnem vozilu Marec je mesec, ko moramo svoje jeklene konjičke obuti v letno obutev. Poletno sonce našim zimskim gumam prej škodi kot koristi. Pa niso samo gume tiste, ki so potrebne naše pozornosti. Zima je naredila svoje in sol ter pesek sta pustila svoje sledi na našem jeklenem konjičku. Z opraskanim vozilom še gre, s slabimi zavorami pa zelo težko ali sploh ne. Na kratko bi vam radi napisali, na kaj morate biti še posebno pozorni, da se izognete nesreči. Ali veste, kako dolga je vaša zavorna pot? Zavorna tekočina obožuje vodo. (Jo menjate redno, kakor je predpisano.') Kaj storiti, če se nivo zavorne tekočine v rezervoarju zniža? Pot našega zavornega pedala (stopalke) se znižuje. Vas v ovinku zanaša iz smeri vožnje? Vam blokirajo prednja ali zadnja kolesa? Strokovnjaki svetujejo pregled zavor po končani zimi ter zamenjavo poškodovanih ali obrabljenih delov zavornega sistema z novimi. Pregled naj hi obsegal pregled zavorne tekočine, regulatorja zavorne sile, zavornih cevi, valjev in oblog. Delo prepustite strokovnjakom in ne varčujte pri denarju na račun svoje varnosti in varnosti drugih. ADjd d.o.o. Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, e-mail: sebastijan.macek@porsche.si SERVIS IN TRGOVINA Prostovoljna gasilska društva Pregled dela gasilskih društev in volitve Vsako leto gasilci preverijo opravljeno delo v gasilskih društvih. V naši občini deluje pet društev, ki štejejo skupaj 600 članov. Že sama številčnost prostovoljnih članov GD daje vedeti, kako pomembno in odgovorno delo opravljajo. Vsa GD so združena v Gasilsko zvezo Lukovica, ki ob požarih, nesrečah ali na tekmovanjih deluje usklajeno kot celota s CPV Količevo. Letos so imela GD poleg rednih letnih občnih zborov tudi volitve novih vodstev in delovnih teles. PGD Prevoje Ofični zjbor e PGD Prevoje Vola: Danilo Kastelic V Gasilskem domu v Šentvidu je v nabito polni sejni sobi 15. februarja potekal občni zbor PGD Prevoje. Predsednik PGD Prevoje Marko Kotnik je pozdravil goste, med njimi župana občine Lukovica Mateja Kotnika, častnega člana PGD Prevoje Sandija Rihtarja, predstavnika GZ Lukovica Roberta Maslja, predsenika KS Rafolče Marjana Kvedra in predstavnika ŠD Prevoje Mateja Ušterja. Župan je izrazil veliko zadovoljstvo, da je med gasilci veliko mladih. Oh tem pa jih je še povabil, da tudi v prihodnosti uspešno sodelujejo z Ohčino Lukovica. Prošnjo krajanov iz Vrhovelj za postavitev hidranta v tej vasi je predstavil Konrad Rutalič. Za predsednika delovnega predsedstva je bil izvoljen Martin Andrejka. Po izvolitvi organov zbora so pričeli z delom. Sledila so obsežna poročila predsednika, poveljnika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. Po razpravi so sprejeli zaključni račun za leto 2002. Razrešili so stari upravni odbor, nato pa so bile na vrsti volitve. Novo izvoljeni uptavni odbor PGD Prevoje sedaj sestavljajo: predsednik je Marko Kotnik, poveljnik Mirko Rergant, namestnik poveljnika Andrej Kveder, člani pa: Zoran Drnulovec, Vinko Dragar mL, Srečo Strehar, Milan Serko, Andrej Pavlic, Franci Končar, Dušan Capuder, Aleš Andrejka, Peter Avbelj, Milan Drnulovec, Janez Klopčič, Franc Klopčič, Marjan Kveder in Sašo Urbanija. Nov nadzorni odbor sestavljajo: predsednik Martin Andrejka, člana sta Franc Relcijan in Konrad Rutalič. Častno razsodišče pa zastopajo pred. Franc Avbelj ter člana Vinko 1 Iragar in Anton Kotnik. Sprejeli so tudi finančni in delovni plan za leto 2003. Na koncu zbora je za dolgoletno delo predsednik podelil priznanja zaslužnim članom društva. Po uspešnem zaključenem delu zbora so v prešernem in prijateljskem vzdušju v pripravljenosti dan in noč odšli domov v služhi ljudstva z geslom "Na pomoč". PGD Lukovica Foto: Danilo Kasielic V nedeljo, 16 februarja, je v gostišču Furman potekal občni zhot PGD Lukovica. Predsednik Robert Maselj je v uvodnem nagovoru pozdravil vse goste in navzoče gasilce na občnem zboru. Nato je predsednik otvori! občni zbora, predlagal dnevni red, organe zbora in delovno predsedstvo v sestavi: predsednika Branka Kosca, :a člane Nika Utbanijo, Gašperja Mava in Roberta Maslja. Sledila so vsa poročila tet po obširni razpravi njihova potrditev. Predsednik društva je nato predstavil finančni in delovni plan za leto 2003. Na vrsti so bile volitve za novo mandatno dobo petih let. Novi kandidati za vodstvene funkcije so bili soglasno sprejeti. V zadnji točki so odločali o povišanju članarine. Spregovorili SO tudi O problemih pri pogrebih članov društva. Najmlajši gasilci so se zavzemali za več tekmovanj preko leta. V kratkem pričakujejo novo gasilsko vozilo (šasija). Tako bo v tem letu prioritetna naloga nakup in nadgradnja gasilskega vozila. V naslednjih letih pa pričakujejo gradnjo novega gasilskega doma v Lukovici na že rezervirani lokaciji zazidalnega načrta L6. Občni zbor se je zaključil v navdušenju in zavzetem razgovoru med članom, ki so se pred dvanajsto uro razšli v s pozdravom "Na pomoč". PGD Krašnja ()bčni <"/ior v IX i/) Krašnja olo: J telilo Kastelic V soboto, 15. marca, je potekal občni zhor PGD Krašnja dvorani nad gasilskim domom v Krašnji. Goste je pozdravil predsednik Brane Močnik, posebej pa še župana Mateja Kotnika in vse navzoče gasilce, ki so zasedli dvorano. Delovno predsedstvu je vodil Marjan Štrukelj ter člana Janez Cehulj in Franc Grilj. Sledila so poročila o delovanju v preteklih petih letih. Vsekakor je najbolj razveseljiv podatek, da so v tem obdobju uspeli obnoviti star gasilni dom s trgovino in zaključili z deli "pri novem domu". Za tO je bilo potrebnih dosti sredstev in dela gasilcev, je zaključil predsednik Brane Močnik. V obširni razpravi, v katero so se vključili tudi gostje, je bilo slišali dosti pohval. Sledile so volitve novega vodstva PGD Krašnja. Novo vodstvo upravnega odbora bo vodil predsednik Brane Močnik, Stane Prvinšek je poveljnik ter člani: Franc Grilj, Franc Dragar, Stane Zavbi, Franc Novak, Anton Prvinšek, Albin Pevec, Ciril Podmilj.šak, Marinka Rode in Igor Štrukelj. V nadzornem odboru bodo: Peter Dragar, Tanja Prvinšek in Pavle Urankar. Častno razsodišče pa zastopajo Peter Avbelj, Zdravko Gabrovec, Ivan Cehulj, Ignac Okoren in Milan Stolfa. Potrdili so še plan dela za leto 2003. Oh zaključku zbora pa so slavnostno sprejeli dvajset novih članov (samo mladi) in še podelili priznanja in plamenice za dolgoletno delo v PGD Krašnja. V prijetni družbi SO se gostje in gasilci pogovarjali še dolgo v noč po občnem zboru. To pot gasilcem ni bilo potrebno gasiti ognja, saj je ogenj vedel, da mu ne bi uspelo zagoteti oh tako velikem številu gasilce v polni pripravljenosti noč in dan. a vseeno hvala. Sklad Francija Pavlica in ZPS Brdo in Zlato Polje se tudi v letošnjem letu s pomočjo Sutovine iz Kranja loteva akcije Tri dobre stvari. V preteklem letu se je kar nekaj sredstev nabralo za pomoč mladim iz Bolivije tudi od odprodaje starega časopisnega papirja. V želji, da bo tako tudi letos, se s še večjo vnemo lotevajo zbiranja strarega časopisnega papirja. Glede na to da je v občini Lukovica samo en ekološki otok, imajo verjetno veliko možnosti, tla bodo število kilogramov letos močno povečali. Pri župnišču je zato že pripravljen poseben prostor in vsi, ki bi radi prispevali tudi tako, lahko začnete z dostavo že jutri. Sklati in Franci Pavlic se vam za vaš tiar zahvaljujeta. A djd DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI; AKCIJA OD 21. DO 31. MARCA ZEMLJA ZA ROŽE 501GARDENFLOR 599,90 SIT GNOJILO ASEF TEKOČE 500 ml 529,90 SIT COLA TUŠ 1,51PVC 114,90 SIT KEKSI DOMAĆICA 250 g ČOK. 499,90 SIT NAPOLITANKE 450 g LEŠNIK ŽITO 319,90 SIT HRANA PASJA 5 kg BRIKETI TUŠ 899,90 SIT ■ TABISOL ZA POMIVALNI STROJ 1,5 kg 129,90 SIT 28-lctni kolesar Milan Hribar iz Vrbe Milanova odlika je marljivost Kolesarstvo je kot množičen šport, kar dokazuje letno 60.000 prodanih koles v Sloveniji, v tujini veliko bolj razvit in cenjen kot pri nas. Kljub neprimernim cestam in občutno premalo kolesarskim stezam počasi dohitevamo razvitejše države zahodne Evrope. Potreba po večji telesni aktivnosti, veliki uspehi naših poklicnih kolesarjev, tradicionalne množične kolesarske prireditve in pozornost medijev temu športu je le nekaj vzrokov za povečano popularnost tega športa. Občina Lukovica je kolesarsko zelo nerazvita občina. Izjema, ki potrjuje pravilo, je 28-lctni Milan Hribar iz Vrhe, ki pedala uspešno vrti že osem let. Kot rekreativca ga je pred leti zamikala želja po tekmovanju ter dokazovanju sebi in drugim. Kmalu je rekreacija prešla v resne treninge in po treh letih je že slavil prvi naslov državnega prvaka med amaterji do 30 let. Temu sta sledila še dva, zadnji v lanskem letu in še dve uvrstitvi tik pod samim vrhom. Po večletnem tekmovanju v domačem amaterskem prvenstvu, ko je osvojil vsak hrib, mu je počasi zmanjkovalo motivacije. Prav zaradi tega se je v domačem prvenstvu lani udeležil le desetih od štirinajstih dirk, na katerih je po štirikrat zmagal in zasedel drugo mesto, kar je zadostovalo za naslov prvaka. S tem je osvojil potrebno število točk, s katerim je njegov klub Sokol Tivoli, za katerega vozi že tri leta, prav tako slavil v skupnem seštevku klubskega tekmovanja. Domače amatersko prvenstvu in pokal sta v glavnem sestavljena iz kratkih vzponov, kjer pride v veljajo samo tek-movalčeva moč. Poleg tega tarna nad neurejenimi razmerami v našem kolesarstvu, saj se recimo na dirko lahko prijavi vsakdo, ki plača štartnino, medtem ko se v tujini lahko Starta in tekmuje le z urejeno licenco, ki zagotavlja zavarovanje in ostale nujno potrebne stvari za tekmovanje. Njegova vztrajnost, jeklena volja in veliko odtekanja so ga pripeljali v kolesarsko meko, Italijo, kjer od leta 2000 tekmuje pod okriljem videmskega kluba SE-AL Lauzacco. Organizacija je na veliko višjem nivoju, saj Italijani poskrbijo za njegovo kolo, prehrano, prevoze in vse ostale malenkosti, on pa se lahko osredotoči le na tekmo. Milanova marljivost se kaže na vseh korakih. Njegov vsakdan je zapolnjen do zadnje minute, saj poleg redne službe, zaposlen je v ljubljanskem Milan Hribar je t' zadnje tri kta državni prvak med Leku, povprečno vsak dan trenira dobri dve uri, kolikor mu čas dopušča pomaga staršem na kmetiji in seveda tekmuje, doma in v tujini. Ko sem ga dopoldne obiskal na domu, se je vrnil s teka na Limbarsko goro. V zimskem času predvsem s kondicijskim treningom nabira osnovo za kasnejše tekmovalne dni. V sezoni prebije na kolesu tri ure dnevno, kar pomeni 85 kilometrov. Na koncu sezone se števec ustavi na 15.000 km in več. Dovolj razu-mevanja kažejo tudi njegovi delodajalci, ki mu omogočajo, da si v času, ko ni sezone, nabere dodatnih ur, ki jih nato v poletni sezoni izkoristi za odhode na tekmovanja in dodatne treninge. Tako se je 8. marca v okviru Kolesarske zveze Slovenije udeležil desetdnevnih priprav v Seči. Za razliko od Slovenije naši zahodni sosedje povsem drugače gledajo na to športno panogo. Milan je tam spoznal nov način treningov, kjer do izraza prideta, poleg moči, tudi tehnika in način vožnje. Pravi, da je šele tu doživel pravi čar cestnega kolesarstva, kjer je s povprečno hitrostjo nekaj pod 50 km/h potrebno obvladati vožnjo v zavetrju, nadzirali sotekmovalce, gojiti moštveni duh in znati pravi čas pobegniti. V Italiji tekmuje predvsem na enodnevnih dirkah, ki so dolge od 80 pa tja do 120 kilometrov. Za svoj največje uspehe šteje dve drugi in eno tretje mesto na Dirki po Furlaniji (Oiro Friuli v amaterji do 30 let. Veneziji). Gre za dirko, ki se je udeležujejo najboljši kolesarji in kjer v štirih dneh prekolesarijo 700 km. Za najboljše uvrstitve z nagradami iztrži kak tolar, s katerim si olajša športno pot. Nekaj besed sva namenila tudi njegovi prihodnosti v kolesarstvu. Pravi, da se bliža najzrelejšim letom, ki jih skozi mnoge tekme in s prepotrehnimi izkušnjami namerava kro-nari z nastopom na svetovnem amaterskem prvenstvu. Vendar je do tja še kar dolga pot, saj se ga lahko udeležijo le kolesarji nad 30 let starosti. Lahko verjamemo, da se bo s svojim marljivim delom in mladostjo, v kategoriji juniorjev od 28 do 34 let je med mlajšimi, še velikokrat povzpel na zmagovalni podij in svoji velikanski zbirki pokalov in medalj dodal še katero. Na koncu se je zahvalil generalnemu uvozniku za kolesa Lee Cougan v Sloveniji Borisu Franku iz Nove Gorice, ki mu je izdatno finančno pomagal pri nakupu novega kolesa. Ze od samega začetka pa mu ob strani stojita Trgovina in setvis koles Erdani iz Domžal in Trgovina Moto Set s Ptevoj. Zahvale pa je bil deležen tudi italijanski klub SE-AL Lauzacco iz Vidma. V isti sapi je bilo čutiti nekoliko razočaranja zaradi nezaniman-ja in premajhe pomoči Občine Lukovica za tovrstne športne uspehe. A in /oto Leon Andrejka 18 šport Rokounjač Druga tekma sezone 2002/03 Smučarski skoki v Komovcu Letošnja zima ni prav nič skoparila s snegom in mrazom. Tega so se še najbolj veselili ljubitelji zimskih športov. Med njimi so zagotovo smučarji skakalci, ki so 23. februarja v Komoveu lahko še drugič to sezono preizkusili svoje sposobnosti "letenja" na (alpskih) smučeh. Tudi tokrat so športno prireditev rekreativne-ga značaja organizirali krajani Prevalje in Imovice ter člani športnega društva Prevoje. Veliko dela je opravila že narava sama, saj je po prvi tekmi snežno podlago le še odebelila in utrdila, tako da je bila skakalnica zelo lepo in dobro pripravljena. Zato ne čudi množična udeležba tekmovalcev. Prijavilo se jih je kar 41, iz bližnje in daljne okolice, različnih starosti. Najmlajši, Vili Sušnik, je imel vsega 12 let, z naslovom najstarejšega udeleženca pa se je lahko pohvalil Zvone Birk s 43-imi leti. Najpogumnejši skakalci so že na treningu dosegali zavidljive daljave preko 25 metrov. V poskusnem skoku je Matej U.štar pristal pri rekordnih 26-ih metrih, s čimer je napovedal privlačno tekmo. Nastopajoči so bili razvrščeni v tri kategorije. Med najmlajšimi (do 15 let) je ponovno zmagal Marko Lehar s skokoma 20,5 in 19,5 m. Tesno za njim sta pristala Matic Mihelčič in Jure Mal. V številčno najmočnejši skupini (do 30 let), je bila konkurenca izredno huda. Za zmago so se borili štirje skakalci, na koncu je do najvišje stopničke priskakal Klemen Brate (24,5 in 24,5 m) pred Stanetom Stegnarjem in Matejem Uštarjem. Tudi v kategoriji nad 30 let so gledalci lahko videli nekaj zavidljivih skokov. Najdaljši je hil Aleš Burja (24 in 23,5 m). Za njim sta se uvrstila Bojan Uštar in Simon Jemec. Vsi nastopajoči so za izkazan pogum poželi aplavze občinstva, najboljši so si prislužili tudi pokale oz. medalje, številni sponzorji pa so poskrbeli za prakrične nagrade. Podeljeval jih je tokratni častni gost tekmovanja Peter Berganr, ki je bil sredi petdesetih prejšnjega stoletja eden glavnih pobudnikov in izvajalcev izgradnje skakalnice v Komovcu. Organizatorji so z opravljenim dekan zadovoljni, saj je prireditev oživila dogajanje na in ob komovški skakalnici, s tem pa potešila potrebe skakalcev po sproščanju adrenalina, merjenju sposobnosti, druženju, hkrati pa razvedrila gledalce. Ti so v še večjem številu že sedaj vabljeni na naslednja srečanja smučarjev skakalcev. Ob tem bi se organizatorji radi zahvalili za pomoč vsem sponzorjem, še zlasti: Lancii, Alfi, Fiat servisu Veit team, Zavarovalnici Maribor, Gostilni Furman, RCU-ju, Gostišču Kovač, Viktor market-kolesa TRFK Ljubljana, Avroservi.su Prašnikar Milan, GP Križnar, Vulkanizerstvu Lenček, Moto set Lenček, Frizerskemu salonu Božič Jožica, Pučku (cementni izdelki) in Ivanu Štruklju (gradbena mehanizacija). A Aleš Lehar Pripravili še eno tekmo Najboljši mladi skakalci so prejeli medalje. Ker so bile snežne razmere ugodne, smo se Zlatopoljci odločili, da pripravimo še eno tekmo v smučarskih skokih. Pred mesecem dni za Pokal Občine Lukovica, tokrat za Pokal Zlatega Polja. Množična udeležba je presenetila vse, pa čeravno smo imeli pomisleke, da bo obisk manjši, ker smo tekmo pripravili na delovni dan. Kar štirideset nastopajočih je s svojimi skoki burilo srca številnih gledalcev ob lepo pripravljeni skakalnici. Presenetljivo so navdušili domači najmlajši skakalci, čeprav se prve tekme sploh niso udeležili. Za vse nastopajoče smo pripravili nagrade, ki so jih prispevali tudi Gostilna Bevc in RCU Lukovica ter Koala iz Moravč, za kar se jim društvo najlepše zahvaljuje. Prvo mesto je tudi tokrat osvojil Dino Klemenčič iz Dupeljnov, dtugo Matjaž Podhelšek in tretje Marjan Merkužič iz Skocjana. Uvrstitev najboljših veteranov: 1. mesto: Robert Klopčič iz Kamnika, drugi Bojan Uštar in tretje mesto domačin Janez Hribar. Medalje pa so prejeli tudi trije najboljši najmlajši člani SD Zlato Polje: Ivan Pavlic, Utoš Klopčič in Primož Pogačar, vsi iz Trnovč. <6 in joto Tone l lahjanič Zlatopoljci uspešni v Pečah Po uspešnem nastopu še posnetek za spomin. Z leve: Roman Habjanič, Janez Hribar, Damjan Močnik in Franci Cevec. Športno društvo iz Peč pri Moravčah, je pripravilo tekmo v smučarskih skokih na 25-metrski skakalnici. Skokov smo se udeležili tudi člani Si) Zlato Polje. To je bil letošnji prvi nastop v drugi občini in to dokaj uspešen. Petintrideset tekmovalcev se je skušalo s tremi skoki kar najbolje uvrstiti. Skupni seštevek točk je našim prinesel zadovoljive uvrstitve: Damjan Močnik 6., Roman Habjanič 7., Janez Hribar 11. in Franci Gevec 17. mesto. V skupini veteranov se je Janez Hribar uvrstil na drugo in Franci Gevec na tretje mesto. Se tako naprej. A in joto Tone Habjanič iač sport 19 Uspeh mladega Prevojca Zaradi pomanjkanja prostorov za vadbo in za trening se morajo naši tekmovalci v krožnih tekih v dvoranah tekmovanj udeleževal i v tujini. Tako je letošnje dvoransko državno prvenstvo potekalo zadnji vikend v februarju na I)unaju v dvorani l;crry Dušika Stadion, kjer je bilo v preteklem letu nuli evropsko dvoransko atletsko prvenstvo. Med tekmovalci je v disciplini moški člani na l 500 in 3000 m tekmoval tudi naš krajan Robert Kotnik s Prevoj. Prvi dan je na 1500 m dosegel 4. mesto, drugi dan pa je na 3000 m osvojil odlično l. mesto s časom 8,19.37 in s tem izboljšal tudi osebni rekord. S tem dosežkom je postal tudi članski državni prvak Slovenije. Mladi tekač trenira pri klubu AK Portovalt Novo mesto, ki je registrirano pri Atletski zvezi in ga tudi materialno podpira. Del sredstev za trening dobi tudi od Občine Lukovica, ki ga tako podpira na njegovi športni poti, za kar je še posebno hvaležen, in upa, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo. Z. odličnimi rezultati ponese ime kraja in občine preko meja. Z osvojitvijo naslova državnega prvaka se je oddolžil tudi vsem sponzorjem in vsem, ki mu kakorkoli pomagajo. Morda bo odličen rezultat spodbuda tudi drugim, da z donatorstvom podprejo mladega športnika. Jt> in joto djd Tudi v naši občini so zaživela smučišča Z nasmehom in medaljo na Dunaju Smučarski tečaj, ki ga je vodil Klemen Avhelj iz Lukovice. Letošnja zima nam z mrazom ni prizanesla. Dovolj ga je bilo, pa tudi snega ni manjkalo. Veliko veselja je sneg prinesel zlasti šolarjem v času zimskih šolskih počitnic. Kar na več pobočjih so zaživela manjša smučišča, opremljena z vlečnimi vrvmi. Obiskala sem zasebno smučišče na Velikem Jelntku nad Blagovico, kjer so domačinom, ki so Se lahko smučali brezplačno, v času počitnic omogočili tudi smučarski tečaj. Začetki so vedno težki, kar sta občutila tudi mlada zakonca Lojzka in Janez Lavrič z Velikega Jelnika. Pred sedmimi leti se je mladi družini uspelo preseliti v novo hišo, ki sta jo zgradila z veliko truda in odrekan- ja. V duhu podeželska človeka imata rada prostran«>st in naravo, zato sta se odločila in pred nekaj leti dokupila pobočje za stanovanjsko hišo. Ce je le dovolj snega, tukaj steče že nekaj let zaenkrat še zelo preprosta vlečnica na malem, rekreativnem smučišču. O ureditvi smučišča Janez razmišlja intenzivno že štiri leta. Pogoji obstajajo, saj je lega osojna, v dolžino meri smučišče približno dvesto metrov in ima okoli šestdeset metrov višinske razlike. Nad pobočjem, ki bi se ga zagotovo dalo dobro urediti, razmišlja lastnik, in to tudi v prihodnosti namerava, stoji brunarica, ki tudi čaka svojega pravega namena. Tukaj naj bi se okrepčali smučarji ali skupine pohodnikov in izletnikov, le dograditi jo bo še potrebno. Letošnjo zimo so se na smučišču veselili predvsem otroci z Velikega Jelnika in okoliških vasi. Poleg njih pa so izvedli tudi smučarski tečaj za osem učencev iz osnovnih šol domžalskega okoliša, ki ga je vodil Klemen Avhelj iz Lukovice. Veselje na snegu je lahko tudi cenejše, če se bodo uresničevale ideje pogumnih občanov, ki bodo tudi v bodoče pripravili pogoje za smučarsko rekreacijo kar v domačem kraju. A ni joto Marta Lavrič Slovesnosti ob dnevu zastave Letošnja že tradicionalna prireditev ob dnevu zastave bo 6. aprila v Spodnji Slivni pri Vačah v počastitev prvega izobešanja narodne zastave Slovenije, ki je bila 7. aprila 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani. Letos slavimo že 540 let narodne barve belo - modro -rdeče, ki so bile vzete iz grba dežele Kranjske. Vsa društva, ki imajo svoje prapore, in vse druge družbeno-politične organizacije vabimo na "Parado praporov", ki bo istega dne ob 12. uri na GEOSSU. Posebna komisija bo ocenjevala prapore in prve najlepše tudi nagradila z zlato, srebrno in bronasto priponko na drogu pra|iora. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev tudi letos prosimo udeležence praporov za finančno pomoč v višini tri tisoč tolarjev. V kotizacijo je vračunana pogostitev. Za vse tiste občine, ki so nam že nakazale denarno pomoč, je kotizacija za občinsko zastavo že upoštevana. Ocenjevanje praporov: - sprejem in prijava praporov oh 12. uri; -navodila za potek praporov in občinskih zastav oh spremljanju državne zastave; - podelitev priznanj. Kulturni program: - Tone Kuntner: Jaz, bratje, pa vem za domovino; - Bolj je daleč od domovine, bolj človek ve zanjo (lz daljne Avstralije in Argentine bosta pesnika Bert Pribac in Zorko Simčič spregovorila o svojem čutenju do domovine); - za kleno domoljubno pesem se bo zavzel France Javornik, prvak ljubljanske Opere. Prosimo vse udeležence, da se čimprej in pravočasno prijavijo na naslov: lože Lajevec, Ribče 57, 1281 Kresnice, telefon 897 70 77 gsm 031 539 270, elektronska pošta: joze.lajevec.Ribce@siol.net Vljudno vabljc Prijrravljalni odbor OBVESTILO Krajevna skupnost Prevoje, Šentvid pri Lukovici 16, 1225 Lukovica obvešča vse krajane, da bodo uradne ure v novo preurejenih prostorih (1. nadstropje) ob sredah med 18. in 19. uro. Rudi Oven, l.r., predsednik Sveta KS Prevoje Izredni kongres Liberalne demokracije Slovenije Tone Rop - novi predsednik LDS VCelju je bil 14. februarja 2003 izredni kongres Liberalne demokracije Slovenije. Skoraj 500 delegatov je po 11 letih z Janezom Drnovškom na čelu soglasno izvolila novega predsednika stranke Toneta Ropa. Na dve prosti podpredsedniški mesti sta bila izvoljena poslanka Majda Sirca in minister za šolstvo in šport Slavko Gaber, tretji podpredsednik ostaja vodja poslanske skupine Anton Anderlič. Po novem bo imela stranka torej tri podpredsednike, kar je večina delegatov potrdila ob predhodnih spremembah statuta. V okviru sprememb statuta je bilo sprejeto tudi dopolnilo, da mora biti v organih stranke najmanj tretjina žensk. V nagovoru po izvolitvi je novi predsednik LDS Anton Rop poudaril, da se bo zavzemal za večjo povezanost med vrhom stranke in lokalnimi odbori na terenu, v regijah in v posameznih občinah in mestih. Stranka se ho pod njegovim vodstvom na državnozhorskih volitvah prihodnje leto trudila vsaj ponoviti -če ne celo izboljšati - pretekle rezultate. "Naša Tone Rop v družbi strankarskih kolegov in kolegic prihodnost je tu in je pred nami. Prepričan sem, da ji bomo dali nove ideje in nove moči, da bo Slovenija šla naprej," je v svojem nagovoru povedal novi predsednik Anton Rop. Na kongresu je bila potrjena tudi resolucija LDS za mir, ki jo je predlagal predsednik stankinega odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler. V njej so delegati podprli prizadevanja mednorodne skupnosti na čelu z Varnostnim svetom in OZN za ohranitev miru in varnosti v svetu. Na kongresu so se delegati opredelili tudi do referendumov. Vse volivce pozivajo, naj se udeležijo referendumov za EU in NATO in glasujejo ZA, saj gre za nacionalni projekt, ki omogoča krepitev mednarodnega položaja in varnosti Slovenije. tb Za OO LDS Lukovica Stana Stopat SDS Na referendumu bomo glasovali ZA evroatlantsko prihodnost Slovenije! OO SDS Lukovica sporoča volivcem: Glasujmo ZA Varno in Napredno Slovenijo v EU! NSi Nova Slovenija Kr:tiin:Un litiil-.Un ttranka Kar je oče dobrega od svojih dedov prejel, mora svojemu sinu zapustiti. Kar se je mati od svoje matere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Anton Martin Slomšek Učenje iz roda v rod. Sinovi od očetov, hčere od mater, seveda tudi sinovi od mater in hčere od očetov prejemamo in potem naprej podarjamo bistvo naše človeškosti - spretnost, znanje, spoznanje. Izgubljeni človeški otroci, ki so jih "vzgojile" živali, so se obnašali kot živali. Mi pa smo se od prednikov naučili biti ljudje. Spomladanski prazniki žena, mater, očetov, družin nas navdajajo s hvaležnostjo za prejete vrednote, hkrati pa se lahko zavemo, da smo kot ljudje dolžni te vrednote posredovati prihodnjim rodovom. Pravzaprav ne samo prenašati prejeto, vsaka generacija naj bi namreč poskrbela tudi za napredek človečnosti, zavrgla in prepustila pozabi čimveč slabega ter zvesto prenesla potomcem vse dobro in dodala še svoj duhovni napredek. (X) NSi Lukovica Rokounjač naše župnije 21 Srečanje v Stični Novo ime za mežnarje Na pustno soboto se je v samostanu v Stični zbrala pisana druščina oseb obeh spolov in starosti zbrala na 1 srečanju zakristanov Ljubljanske nad.škofi-je. Z namenom, da se kaj novega naučijo ter izmenjajo izkušnje. Uvodno misel je v opatovi kapeli podala gdč. Klavdija, ki opravlja delo zakristana v Kočevju. Zaradi sramežljivosti sester, ki imajo največ opravka z deli in vzdrževanjem masnih plaščev, je organizator srečanja Robert Kladnik moral kar sani navesti vse značilnosti shranjevanja in negovanja. Mnogi mašni plašči so namreč pravo umetniško delo več umetnikov. Tako pride končni izdelek od idejne zamisli preko slikarjev in izdelovalcev1 po dolgem času na Ogled in prava škoda je, če ga zaradi slabega vzdrževanja in hranjenja ne uparahljajo dalj časa. 0 duhovnih pogledih na to delo tudi s praktične plati pa je spregovoril dr. Silvester Fabijan, župnik iz Ihana. Po končani sv. maši, ki jo je daroval msgr. Andrej (ilavan, in med katero je spregovoril o svojih izkušnjah in srečanjih z zaknstani - mežnarji, pa smo se ob kosilu zadržali še na krajšem klepetu o tem in Onem. Ker pa je bila ravno pustna sobota, smo rekli tudi kakšno bolj veselo. A in joto djd Predavanje ob pomoči tehnike in prakse Cepljenje psov Na podlagi 1. točke 45. čl. Zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 2003 (Ur. 1. RS št. 7/23.01.2003), v Pravilniku o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj v letu 2003 po 26. členu, bo splošno cepljenje psov proti steklini v občini Lukovica po naslednjem razporedu: Razpored obveznega cepljenja psov proti steklini - četrtek, 27 . 3. 2003 : 08.30-09.00 Čepi je (pri križišču); 08.45-09.15 Trnovo« (pri A. Oražem, Trnovče 6); 09.30-10.30 Lukovica (pri Kmet. zadrugi); 10.40.-11.10 Sp. Prapreče (pri Antonu Zoretu, Sp. Prapreče 3); 11.15-11.45 Šentvid (pri Andrejki); 12.00-12.30 Rafolče (pri lgliču, Rafolče 18); petek, 28. 3 . 2003 : 08.30 - 09.00 Trojane (pri Smrkolju, Trojane 14); 09.30 - 10.00 Šentožholt (pri Lovni Kropivšku, Šentožbolt); 10.00 - 10.15 Zg. Petelinjek (pri kasarni); 10.20 - 11.00 Blagovica (pri Janezu Cerarju, Blagovica 32); 11.15 - 11.30 Češ njice na Blagovico (pri Leopoldu Šinkovcu); 12.00 - 12.30 Zg. Loke (pri Ivanu Trdinu, Zg. Loke); 12.45 - I 3.25 Kranje brdo (pri Francu Novaku, Kranje brdo); 13.30 - 14.30 Krašnja (pri Marjanu Štruklju, Krašnja). Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih za redno cepljenje - ponedeljek, 07. 04. 20 03: 14-00 Trojane, 15.45 Lukovica, 14.30 Šentožholt, 16.1 5 Šentvid, 14.45 Blagovica, 6.45 Rafolče, 15.15 Krašnja. Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov. Cepimo vse pse, starejše od 4 mesecev, breje in doječe psice pa cepimo po odstavitvi. Pasamezno cepljenje je v Veterinarskem domu Domžale, Cesta talcev 10, vsak delavnik od 07.00 do 11.00 in od 17.00 do 18.00, ter oh sobotah od 07.00 do 09.00. Srečanje cerkvenih pevskih zborov Domžalske dekanije "Peli, govorili in poslušali smo Bogu v čast, nam pa v veselje," so bile zadnje besede, ki triindvajsetega februarja ubrano povezovale revijo cerkvenih pevskih zborov Domžalske dekanije v župnijski cerkvi v Dobu. Nastopilo je devet cerkvenih pevskih zborov, in sicer: mešani cerkveni pevski zbor z Brda, Domžal, Mengša, Vira, Šentožbolta, Ihana (Jutro in Sveti Jurij) ter moški pevski zbor iz Moravč. Poleg številnih pevcev so petju prisluhnili tudi številni ljubitelji cerkvenega petja, ki so cerkev zapolnili do zadnjega kotička. Na začetku srečanja sta spregovorila gosta Slavko Judež in Tomaž Nagode, zastopnika Ljubljanske nadškofije, ki sta reviji petja namenila nekaj spodbudnih misli. Oh samem nastopu seveda ni šlo za tekmovalnost, pač pa za medsebojno srečanje in spodbudo vsem cerkvenim pevcem, da bi še vnaprej ohranjali kulturo cerkvenega petja, ki je v nekaterih župnijah na visokem nivoju. V zelo akustični cerkvi smo lahko zares pristno doživeli nežne note, ki opevajo božjo ljubezen. Oh zaključku se je domači župnik zahvalil vsem nastopajočim, poslušalcem m vsem ljudem dobrega srca in odprtih rok, ki so s svojimi darovi omogočili prijetno druženje. A Marta Lavrič, foto: djd obvestila Rok 22 Lokacijska informacija S 1. 1. 2003 sta na področju urejanja prostora in graditve objektov v veljavo stopila dva nova zakona. Zakon o urejanju prostora ter Zakon o graditvi objektov, oba objavljena v Uradnem listu RS, številka 110 z dne 18. 12. 2002. Zakona se prilagajata zahtevam današnjega časa ter uvajata novosti, med katerimi SO tudi določila, ki se nanašajo na namen in vsebino lokacijske informacije. Kaj je lokacijska informacija? Lokacijska informacija ima značaj potrdila iz uradne evidence in se izda v skladu s predpisi o upravnem postopku. K zahtevi za njeno izdajo je potrebno navesti namen zaradi katerega se lokacijska informacija potrebuje, parcelno številko zemljišča ter katastrsko občino na območju katere zemljišče leži. Zaradi lažjega dela vas naprošamo, da zahtevku priložite priloge, navedene na obrazcu (odvisno od namena zaradi katerega se zahteva lokacijska informacija). Obrazec zahtevka dobite na Občini Lukovica, Lukovica 46 ali Šentvid 16 (I. nadstropje). Kdaj potrebujemo lokacijsko informacijo? Občinski upravni organ je dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo. Lokacijsko informacijo se izdaja za tri namene: za promet z zemljišči, za projektitanje objektov ter za gradnjo enostavnih objektov. Lokacijsko informacijo za promet z zemljišči je potrebno pridobiti, kadat poteka promet z nepremičninami v smislu prodaje, nakupa, menjave ali daritve. Vlagatelj s pridobljeno lokacijsko informacijo pridobi podatke o namenski rabi nepremičnine ter podatke o morebitnem dejstvu obstoja predkupne pravice občine. Lokacijsko informacijo za gradnjo enostavnega objekta je potrebno pridobiti pred začetkom gradnje enostavnega objekta. Enostavni objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega sratičnega in gradbeno-tehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje. Za enostavni objekt ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. V prehodnem obdobju mora biti velikost enostavnega objekta, način gradnje in rabe v skladu z Odlokom o določitvi pomožnih objektov (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/97, 3/98, 9/02). Odmik objekta od meje sosednjih zemljišč mora biti v skladu z 205. členom Zakona o graditvi objekta (1,5 m oz. manj, če soglaša lastnik sosednjega zemljišča ali 0,5 m, če je pomožni objekt ograja). Občinski odlok velja, dokler minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, s pravilnikom podrobneje ne določi vrsto enostavnih objektov, njihovo največjo velikost, način gradnje in rabe ter pogoje za njihov odmik od meje sosednjih zemljišč. Veljavna zakonodaja med enostavne objekte prišteva naslednje: Postavitev začasnih objektov Začasni objekt je enostaven objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja. Postavitev vadbenih objektov Vadbeni objekt je enostaven objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, irim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti. Postavitev spominskega obeležja Je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen oheležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev. Postavitev pomožnih objektov Pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, ki služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni ktneti-jsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva; Lokacijsko informacijo za projektiranje je potrebno pridobiti pred začetkom gradnje, ki se lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega: Gradnjo novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Rekonstrukcijo objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi K bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave. Nadomestno gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbeni parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje. Lokacijsko informacijo mora vlagatelj pridobiti tudi, kadar gre za spremembo rabe ali spremembo namembnosti. Sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji Izgled objekta ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo. Z deli, ki so vezana na spremembo rabe, se lahko začne brez gradbenega dovoljenja, če investitor pred začetkom del pridobi lokacijsko informacijo iz katere izhaja, da je takšna sprememba skladna z izvedbenim prostorskim aktom. Sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico. Z deli, ki so v zvezi s spremembo namembnosti se lahko prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Ali je potrebno pridobiti lokacijsko informacijo tudi, kadar se na objektu izvajajo vzdrževana dela? Z rednimi vzdrževalnimi deli in investicijskimi vzdrževalnimi deli se lahko začne brez gradbenega dovoljenja in brez pridobitve lokacijske informacije- Redna vzdrževalna dela pomenijo izvedbo manjših popravil in del na objektu ali v prostorih, ki se nahajajo v objektu, kol so prepleskanje, popravilo vrat, oken, zamenjava poda, zamenjava stavbnega pohištva s pohištvom enakih dimenzij in podobno ter s katerimi se ne spreminja zmogljivost inštalacij, opreme in tehnoloških naprav, ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne Spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konsl ruki ijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa st posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave. Lokacijsko informacijo pa je potrebno pridobiti v primeru, da gre za investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu, ki je varovan s predpisi 0 kulturni dediščini ali na objektu, ki meji na javno površino (javna cesta, ulica, parkirišče, park, ...), s katerimi se ne spremeni zunanjost objekta. Občinski upravo [C obvestila 23 Na podlagi 4. alineje 2. odst. 30. člena Statuta Ohčine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) Občina Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO PREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB Predmet prodaje je kmetijski stroj BALIRKA 1. 1997, znamka WELGER RP 200, tov. št. 1722.05.478 in OVIjALKA I. 1997, znamke ELI IO 141001, tov. št. FBSY 8211677. Skupna izhodiščna cena za balirko in ovijalko je 2.000.000,00 SIT. SPLOŠNI POGOJI RAZPISA SO: - ponudnik je lahko fizična ali pravna oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mota predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik* pravna oseba, pa mora predložiti overjeno kopijo iz sodnega registra; - pisne ponudbe morajo vsebovali predme! ponudbe, ponujeno ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo le fiksne ponudbe, kar pomeni, da ni možno naknadno spreminjanje že danih ponudb; - davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača uspešni ponudnik; - premičnini sla naprodaj po načelu "videno - kupljeno"; - odpiranje ponudb bo komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bomo sklenili kupoprodajno pogodbo; - lastnik ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov; - ogled premičnin in dodatne informacije so mogoče po dogovoru, kontaktna oseba je član Komisije za kmetijstvo Tomaž Močnik, tel. št. 01/72-35-116; - ponudbe, zapečatene v ovojnici z oznako "Objava razpisa za prodajo premičnin" pošljite v 10 dneh po objavi priporočeno na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica. A ()hčhui Lukovica Opravičilo Zaradi preobilice gradiva za to številko smo morali tokrat izpustiti nadaljevanje zgodbe o Kraljevi domačiji s Trojan, ljudske pripovednice in pesnice Ančke Vresk. Nadaljevanje zgodbe boste lahko brali v prihodnji številki Rokovnjača. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača je petek, 11. april 2003. Naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Lukovica 46, 1225 Lukovica (članke oddajte po možnosti na disketi ali po e-pošti: rokovnj ac @ lukovi-ca.si). Vabilo na predavanje "Subvencije 2003" Vabimo vas na strokovno predavanje na temo SUBVENCIJE 2003, ki bo v petek, 28. marca 2003, ob 9.00 v dvorani KUD Janka Kersnika v Lukovici. Na predavanju se boste lahko seznanili z najnovejšimi ukrepi letošnje kmetijske politike in možnostih ter pogojih za uveljavljanje subvencij v kmetijstvu. Rok za oddajo vloge je od 20. marca do 30. aprila 2003. Tel./fax: 01/7235 116, e-mail: kss.lukovi-ca@lj.kgzs.si Vabljeni! Tomaž/ Močnik, u.d.i.a. ljubila je življenje, ljubila tvoj dam, al tiho in za vedno, iiiški v večni je dom do ZAHVALA V 84- letu starosti, nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica MARIJA POGAČAR po domače Usova mama z Brezovice pri Zlatem Polju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Andreju Svetetu za [epo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in gospe Marjeti Stražar za sočutne besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ROKOVNJAČ je glasile Ohčine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Mana Lavrič; člani uredniškega odbora: Marko Ccrar, Milena Bradač, tirce,a Zdovc, Danilu Kastclic, Drago Juter.šek, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72 ?5 119, jezikovni pregled: Marta Kcržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: ohcina.lukovica#lukovi-ca.si, rokovnjai ("'lukovica.si; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 59, 4240 Radovljica (Bojan Raub); trženje oglasnega prostora: tel. 04/5? 18 636; naklada: 1.700 izvodov. G latilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. I. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva :a kulturo RS pod zaporedno številko ?80. I Ircdništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. 24 zadnja stran RokOUIljClČ GOSTINSKO PODJETJE na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici tel: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846