List izhaja od oVtohra 1947 kot tednik — Od 1. januar ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SOBOTA, DNE 7. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 88 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V torek popoldne je bil v Kranju plenum občinskega zbora SZDL Kranj, ki je razpravljal o aktualnih idejnih in političnih vprašanjih druž-beno-ekonomskega razvoja in nekaterih drugih vprašanjih Skupščina stalne konference mest Ljubljana, 7. novembra — Na današnji, tretji dan zasedanja, bo zaključila z delom skupščina Stalne konference mest Jugoslavije. Na dnevnem redu so bili predvsem problemi urbanizacije. Med 800 delegati iz 231 jugoslovanskih »nest so tudi predstavniki gorenjskih komun. Obisk s Koroškega V Kropi še ta mesec pričakujejo °bisk s Koroškega. V goste bodo Prišli člani pevskega zbora prosvetnega društva iz Radiš. Tamkaj so se letos spomladi mudili tudi pevci iz Krope, člani kultur-no-provetnega društva Stane Žagar. Prijatelji s Koroškega pa jim °bisk vračajo. Medsebojne zveze bosta oba kraja vzdrževala tudi v prihodnje in jih še okrepila ter razširila. Tuji turisti „osvajajo" Bled Bled sodi med štirinajst večjih jugoslovanskih letoviških krajev, v katerih s prepričljivo večino Prevladujejo tuji turisti. Zanimi-Vo je, da je edini kraj v naši republiki z omenjeno značilnostjo. V devetih mesecih letošnjega kta so na Bledu zabeležili skoraj tisoč nočitev tujih luristov, je za 16 odstotkov več kot lan; v istem obdobju. V septembru, ki je zadnji mesec z občut-pcjšim turističnim prometom, so gostinska podjetja domačim gostom nudila 18 tisoč 700 nočitev, tujim pa več kot 26 tisoč nočitev. Za ilustracijo še podatek o tujih "»čiivah v Opatiji, ki v tem pogledu prednjači. V devet h niese-c'b so tuji turisti-tam prenoče-vali 555 tisočkrat. Grozdje 100 din Te dni so na Jesenicah prodajali namizno smederevsko grozdje Po 100 dinarjev. Za predelavo pa ■0 ga prodajali celo po 60 dinar-Jev za kg. Zaradi izredno nizke cene grozdja, so .le--.r:čan; grozd-1e močno kupovali, Trgovine so 8a prodale več vagonov. D. K. v četrtek nekai no štirinajsti Ur' je na brniškem letališču Pristala skupina 34 švedskih Mornarjev. Kmalu zatem so Sc s Knmpasovim avtobusom odpeljali v Trst, od koder bodo odšli z ladjo v Beirut Krajevne skupnosti V organizacijah SZDL radovljiške občine je že nekaj časa precej živahno. Doslej so se sestali že vsi odbori krajevnih organizacij, nekateri celo po večkrat. Glavna tema pogovorov so bila organizacijska in kadrovska vprašanja ter različne vsebinske naloge v zvezi s pripravami na konference, ki jih bodo krajevne organizacije radovljiške komune izvedle v novembru in decembru. Prva konferenca bo že 2. novembra v Srednji Dobravi, zatem pa v Gorjah 22. novembra, na Bledu 24. novembra, v Begunjah 26. novembra, v Podnartu 5. decembra itd. Pri občinskem odboru SZDL so se z vodstvi krajevnih organi-zaoij že pred časom omejili za nekakšna splošna načela in metode, po katerih so in bodo razširjali dejavnost osnovnih oziroma krajevnih organizacij. Čeravno so v raznih krajih problemi precej različni, so se vendarle odločili na moten in skupen koncept politične akcije. Kot so pokazali že prvi rezultati, je bil tak kongres že politična pobuda med organizaoi-jami SZDL pravilen, dokončni Nadaljevanje — na 2. strani « Upravičen občutek zapostavljenosti Nizki osebni dohodki slabi delovni pogoji in zahtevni programi ovirajo uspešno delo Samoupravljanje v naših učnovzgojnih zavodih je v težavah. Vzrokov za to je več. Večinoma temelje v pogojih, v kakršnih so v tem času naše šole. Direktor medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj Slavica Zirkelbach je o tem govorila na plenumu Glavnega odbora SZDL v Ljubljani. Za naš časopis je nanizala nekaj misli, prilagojenih razmeram v kranjski komuni. Skupščina komunalne skupnosti ' socialnega zavarovanja Ugoden obračun Kranj, 7. novembra — Včeraj dopoldne je bilo redno zasedanje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na območju občin Kranj, škofja Loka in Tržič. Ker je pretekla mandatna doba polovici članov skupščine, so ob tej priložnosti poslušali poročilo volilne komisije in volili organe skupščine. Za njenega novega predsednika je bil izvoljen Karel Kraucer, šef kadrovsko socialne službe v BPT Tržič. PRVI VZROK: OSEBNI DOHODEK Samoupravljanje je bilo v šolah uvedeno pred tremi leti. Tedaj je precej zaživelo, saj so bili prav v letu 1962 dohodki prosvetnih delavcev močno povišani in skoraj izenačeni z dohodki ustreznih intelektualnih delavcev. Vendar so v naslednjih letih skorajda obtičali in so sedaj precej za drugimi. Samoupravljanje je sicer pred kratkim dobilo določnejšo obliko in vsebino s statuti, vendar še nima bistvenega vpliva na sprostitev učiteljeve ustvarjalnosti im na uspehe učnovzgoj-nega dela. Učni uspehi ne zaslužijo pohvale. V preteklem šolskem lotu je le 43 odstotkov otrok v kranjski občini po osmih letih šolanja uspešno dovršilo osmi razred. Po republiških normah naj bi v osmih letih dovršilo osem razredov vsaj 80 odstotkov učencev. Ta uspeh je slabši, kot je hil pred leti, res pa je, da so realni osebni dohodki prosvetnih delavcev kljub manjšim povišanjem nižji kot leta 1962. Čeprav se med prosvetnimi delavci srečuje še veliko idealizma, pa so vse pogostejši tudi taki, ki menijo, da za tak denar še preveč »delajo«. Pregled dogodkov učiteljev na eni izmed kranjskih šol kaže, da imajo številni le okoli 33 tisoč rednih mesečnih prejemkov, povprečje pa je pod 40 tisoč dinarji. V tem gotovo lahko iščemo tudi vzrok nazadovanja zanimanja za študij na filozofski fakulteti. Leta 1960 se je tam vpisalo 1089 študentov in od teh samo 45 odstotkov tudi absolviralo, letos pa se jih je vpisalo le še 556. Od vseh študentov filozofske fakultete je le 30 odst. stipendiranih. Občine torej še ne čutijo kadrovskega problema. Resno opozorilo: v preteklem šolskem letu so nestrokovnjaki poučevali 86 odstotkov učnih ur rizike, 71 odstotkov učnih ur tehničnega pouka in 68 odstotkov učnih ur matematike. UČENEC IN NJEGOV KVADRATNI METER Sele, ko so začeli na veliko razpravljati o enoizmonskem po- uku, celodnevnem varstvu učencev v šoli in o kabinetnem pouku, so prišli do izraza slabi delovni pogoji naših šol. Primer: šoli Simon Jenko in France Prešeren v Kranju imata za 1650 učencev, razvrščenih v 49 oddelkov, na voljo le 22 učilnic in dve zasilni učilnici v kleti za praktični pouk gospodinjstva in tehnične vzgoje. Tako odpade na učence manj kot kvadratni meter površine v šoli, republiške norme pa predpisujejo 6 kvadratnih metrov. Ostale šole niso dosti na boljšem in o sodobnem pouku seveda ne more biti govora. Nadaljevanje . na 2. strani Devetmesečni obračun sklada zdravstvenega zavarovanja je ugoden. Ob koncu tega obdobja je sklad dosegel okoli 100 milijonov dinarjev presežka. Izdatki so za nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev presegli dohodke le na območju škofjeloške občine. V razpravi so menili, da bi bilo treba na tem območju zvišat stopnjo dodatnega prispevka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije. Na zasedanju so največ govorili o problematiki in zaposlovanju delovnih invalidov. Ugotavljali so, da so prizadevanja za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov dela na območju skupnosti Kranj zelo uspešna. Da je to res, nam lahko pove že podatek, da v tem času čaka na zaposlitev le 5 de- ^ lovnih invalidov. Člani skupščine se niso navdušili za izdajo, da bi v Sloveniji ustanovili 4 bazenske centre, ki bi prevzeli in reševali Nadaljevanje -na 2. strani 3 1'red dnevi so odprli novo poslovalnico »Kompasa« v Kranju. Kot smo zvedeli včeraj, so v njej opravljali že vse vrste njihovih dejavnosti. Pričakujejo, da bodo imeli tudi v zimskem času veliko prometa, kajti njihova postrežba Je vsekakor ena najbolj solidnih v Sloveniji Varen pristanek na Brniku Posebna strokovna komisija Direkcije za zračne plovbe SFRJ je po daljših raziskavah letališča na Brniku v teh dneh objavila svoje ugotovitve. Iz njih je razvidno, da je na letališču mogoč povsem varen pristanek ponoči in podnevi, če je spodnja meja oblakov 200 metrov in vodoravna vidljivost vsaj 3 tisoč metrov (za prope-larska letala) in spodnja meja oblakov 300 metrov ter vidljivost 5 tisoč metrov za reaktivna letala. Dodatne sodobne naprave, ki bodo obratovale že v prihodnjem mesecu, bodo še znižale najnižje vremenske zahteve. Predkongresni razgovor Nezadostna obveščenost občanov Janko Sodja je sicer doma iz Most pri Žirovnici, tudi zaposlen je v HC v Mostah kot električar, toda zaradi aktivnega političnega dela, ki ga že več let z vso vnemo in požrtvovalnostjo opravlja, je znan daleč naokoli. Na konferenci Zveze komunistov na Jesenicah je bil izvoljen za delegata za VIII. kongres zKj. To je bilo zanj veliko doživetje in še večje priznanje njegovi aktivnosti. Ko smo ga vprašali, kako so komunisti udeleženi in kako delujejo v organih delavskega samoupravljanja v HC Moste, je odgovoril, da so člani ZK krepko zastopani v organih delavskega samoupravljanja, v sindikatu in v raznih komisijah. So torej ne samo delovni člani, temveč tu. di nosilci razvoja in napredka podjetja. Po mnenju tovariša Sodja pa člani ZK premalo sodelujejo izven podjetja. Kaj menite o kritiki in o kritl-zerstvu? — Vselej zagovarjam zdravo konstruktivno kritiko, ker menim, da le-ta koristi našemu družbenemu razvoju. Sem pa odločen nasprotnik kritizerstva. Kritizerstvo izvira iz premalo poznavanja problemov, iz neobjektivnih stališč posameznikov, dostikrat pa iz prepočasne in premalo konkretne informiranosti. Kritizerstvo je torej škodljivo in ubije moralo delovnim ljudem. — Zadnje čase veliko razpravljamo o obveščenosti občanov in proizvajalcev. Zanima nas, kako ocenjujete sedanjo obliko obveščenosti nasploh? — V našem kolektivu je informiranost proizvajalcev v glavnem urejena. Informiranost občanov je možna in tudi uspešna preko zborov občanov. Ta oblika pa ni na območju terenske skupnosti Žirovnica dovolj izkoriščena predvsem zaradi premale udeležbe občanov na svojih zborih. Sem naročnik Glasa in ga redno prebiram. Ugotovil sem, da naše lokalno glasilo objavlja premalo osrednjih problemov. Iskreno želim, da bi to naše lokalno gorenjsko glasilo postalo aktualni informator. Menim, da so sredstva, vložena za informiranot občanov pametno vložena in se bogato obrestujejo. Končno pa smo tudi dolžni našim občanom zagotoviti popolno obveščenost. Mislim, da bo lokalna jeseniška radijska postaja, kadar bo pričela delovati, veliko doprinesla k obveščenosti občanov našega področja.« Ali je storitvena in komunalna dejavnost v vašem kraju na zadovoljivi višini? — Komunalno podjetje na Jesenicah je še na razvojni poti. Vsekakor bo treba več storiti, da bi to podjetje lahko opravljalo svojo nalogo v okviru svojih pristojnosti in zmogljivosti. S tem namreč mislim, da se ne bi tako razširilo, da bi preraslo, dejavnosti komunalnega podjetja. Znano pa je, da je ravno na Jesenicah še veliko nerešenih problemov iz področja komunalne dejavnosti, Razpoložljiva finančna sredstva bi torej morala nujno iti v reševanje teh problemov. Kot odbornik občinske in okrajne skup Ščine lahko povem, da smo na eni izmed zadnjih sej občinske skupščine sprejeli odlok, ki ureja vprašanje male obrti. To pa zagotavlja postopno rešitev nekaterih komunalnih problemov nasploh.« — DRAGO KASTELIC L*- s SOBOTA. 7. novembra 1964 ZANIKANJE AGENCIJE TASS Sovjetska časopisna agencija TASS je te dni demantirala vesti, ki jih je objavila italijanska revija »Espresso«. To so bili nekateri odlomki iz takoimenovanega »Referata Suslova«, ki ga je prebral na nedavnem plenumu CK KP Sovjetske zveze. DRŽAVNI UDAR Te dni je bil v Boliviji ponovni državni udar. Vodje tega udara So sporočili, da je predsednik Paz Estenssoro odstavljen. Vojaško junto vodi pod-predednik republike goncral Bar-rientoso. Radijska postaja upornikov je sporočila, da so »napočili dnevi osamosvojitve«. NOVA REPUBLIKA Kot sporočili, bo Kenija postala republika dvanajstega decembra letos. Na isti dan lani je Kenija postala samostojna dežela. Največ možnosti za predsednika ima sedanji premier Jomo Ke-nvatta. Otala pa bo še nadalje članica britanskega Kommon-\vealtha. STOP PROPAGANDI Preti dnevi so na Kitajskem odstranili ve an t Kov je l sike brošure in podobna propagandno literaturo, ki je bih leda i razstavi jena na vseh javnih krajih, kjer si jo je lahko vzel vsak, in tO brezplačno, fiškali so vse članke in poročila, ki so napadala Sovjetsko zvezo v vseh svetovnih jezikih. Sedaj so s tem delom popolnoma prekinili, in to ne samo v Pekingu, temveč ludi v drugih kitajskih krajih. NOVA VLADA Novi Južnovietnamski predsednik je te dni objavil sestav nove vlade, ki šteje petnajst članov. Vendar v novo vlado ni prišel bivši premier general Kan. On je bil post al jen za glavnega poveljnika oboroženih sil. Nanoveciuje-jo, da bo ta vlada ostala na položaju le nekai tednov, ker Jo ne podpirajo ne budisti niti katoliki. USTOLIČENI KRALJ Pred dnevi je novi saudski kralj podpisa] dekret, po katerem bo dosedanja saudska vlada še naprej opravljala svojo dolžnost. Po posebnem sklepu je bil stari kralj Saud v ponedeljek odstavljen, na njegovo mesto pa So izvolili njegovega brata, dosedanjega premiera princa Fejsala. VAŽEN DOKUMENT V OZN Kot portvčalo časopisne agencije je stalni predstavnik /\R v OZN dostavil deklaracijo Kairske konference »Program miru in mednarodnega sodelovanja«. Deklaracijo so dostavili kot Uradni dokument vsem delegacijam in pristojnim forumom OZN. NOVI ČILSKI PREDSEDNIK V ponedeljek Je slavnostno »prejel posle predsednika republike Ci'a voditelj demokra.ts.ke krščanske stranke Eduardo Frei. Slovesnosti se je udeležilo 72 delegacij. Pričakujejo, da bo novi predsedruk sposoben speljati politiko miru in naprecLka v državi. PODPORA MAKARIOSU Tudi generalni sekretar KP Cipra Ezeklas Papajoanu je pred dnevi izjavil za ciprsko časopisno agencijo, da njihova partija popolnoma podpira politiko sedanjega predsednika Makarlosa in se strinja z njegovimi načrti za rešitev ciprkega vprašanja. VremensKa napoved za danes In prihodnje dni: Bo še oblačno in v krajih nad 1500 metrov pretežno jas.no. Temperature med tri in osem. Tudi v naslednjih dneh bo še pretežno oblačno brez znatnih padavin in močejših ohladitev. Vremenska slika: Področje nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem in Piri-nej'skim polotokom se polni. Naši kraji prehajajo tako vedno bolj v območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka proti Alpam ob jugozahodnih vetrovih topel zrak. Vreme včeraj ob 13. uri: Brnik — oblačno, temperatura 8 stopinj, zračni p ril i sik 1020 mili-barov, rahlo pada. Jezersko! — oblačno, temperatura 5 stopinj. Planica — zmerno oblačno, temperatura 6 stopinj. Triglav-Kre-darica — jasno, temperatura minus 2 stopinji, piha s'ah severozahodni veter, ter dva metra snega. Demokratska stranka Je v tem stoletju dosegla le malo takšnih .oillnih zmag kot je Johnsonova. f ameriški volilni pratiki je bilo <1 malo volilnih nasprotnikov ta-£0 do nog potolčenih, kot je bil tst torkovih volitvah republikanski kandidat Goldvvater. Ali ni vtsliki volilmi uspeh demokratske jvranke najloljše povedal, kje so interesi ameriškega naroda in ameriških volilcev. Brez dvoma je, da so k tako veliki zmagi Johnsona pripomogli: njegov politični realnem In zaupanje v človeško dostojanstvo. Goldvvaterjevi politični načrti so napravili črto nad tem, kar si preprosti ameriški volilcl želijo in kar Je hkrati tudi težnja vseh sodobnikov na ■Vetu, zato nI nič čudnega, da je t tako prepričljivim porazom pogorel. Volilni Iziti, številke, ki so tako prodorne, pa nalaga predsedniku Johnsonu in njegovi stranki, da bo res do črke točno izvajala tisti program, kt ga je v sedanjem volilnem boju svojim volllcem razložila in za katerega so v taksnem Številu dali svoje glasove. V sedanji volilni izbiri Je prišel v Belo hišo pravi človek. Ta človek je predsednik Johnson. Ameriški volllci so nam pomagali, da več nimamo strahu, da bi lahko odločal o velikih stvareh na Kennedvja, ki je še vedno osnova njegove politike. Kcnnedvjev politični radikalizem sicer precej ovira Johnsonova umirjenost^ in politična izkušenost, vendar so velike ideje njegovega predhodnika še vedno žive v demokratski politični oporoki. Politična filozo- nedvjeve politične dediščine več stvari, ki so ostale nedokončane: podpisal je zakon o državljanskih pravicah, potrdil je politiko miru in mirnega sodelovanja in se zavzel za večjo pomoč tujini. Ni dvoma, da bo Johnson izpolnjeval svoj program, ki ga je Velika izvolitev svetu človek, ki mu je važnejša smrt kot življenje milijonov ljudi, kot, da pred nJim ne bi bilo Hitlerja. Ta strah o nepravem predsedniku Je zdaj po ameriških volitvah že pozabljen. Johnson bo še več kot štiri leta gospodar v Bell hiši, v katero se je vselil po hudem zločinu v Dallasu. Tisti, ki poznajo Johnsonove politične izkušnje tudi menijo, da bo novi predsednik lahko v teh štirih letih nadaljeval delo pokojnega fija Johnsona Ima neke ^kupne črte s Kennedvjevo, venuar se obe nikoli nista čistu ujemale. Preden sta prišla oba skupaj v Belo hišo,«#ta se precej razlikovala: severnjak Kenncdv z radikalnim liberalizmom, južnjak Johnson pa z neko naprednejšo smerjo konservatizma. Nič čudnega ni, če je Johnsonova politična filozofija dobila več podpore v vrstah ameriških to vamarjev. Vendar je dd sedaj Johnson uresničil iz Ken- Izdelal pred volitvami. Zmaga demokratske stranke na vsej črti mu omogoča, da lahko začne z delom brez večjih težav, saj so demokrati v vseh predstavniških organih povečali število sedežev. Johnson in njegova stranka sta Izdelala program v štirih važnejših smereh. V notranji politiki namerava Johnsonova administracija nadaPcvati z izvajanjem zakona o državljanskih pravicah, kar Je pravzaprav njen« obveza, če upo- števamo, da je demokratska stranka dobila skoraj vse glasove ameriških črncev. Tudi drugi problemi na notranjem torišču niso ndč manj važni: borba proti siromaštvu in brezposelnosti, ukrepi za pospešitev gospodarskega razvoja in poprava plačilnega primanjkljaja, zmanjšanje davkov itd. V celoti imajo ti ukrepi na notranjem torišču zelo malo nasprotnikov. Tudi Johnsonova zunanja politika gre po stopinjah Kennedvja. Johnson se je do sedaj v svojih govorih zavzemab za mir In mirno sodelovanje, ki po njegovih besedah ni samo ideja *" ideal. Cim večja je država, tem več razlogov ima, da z drugimi sodeluje. Johnson je to svoje načelo prekršil samo enkrat v Tonkinškem zalivu. AH Je bil to doka«, da zna biti tudi odločen ali pa je to tudi sestavina njegove politike bodo pokazala štiri leta njegovega nadaljnjega bivanja v Beli hiši. LJUDJE IN DOGODKI V uvodnem referatu so poudarili, da je v gotovih predelih Gorenjske intenziteta kmečke proizvodnje nekoliko padla. Poman j- Večja skrb živinoreji na Gorenjskem Kranj, 6. novembra. Danes dopoldne je bil v Kranju enodnevni tem niso upoštevali razmh po-simpozij pod naslovom: »MOŽNOSTI NADALJNJEGA NAPREDKA sledic, ki so tu nastajale Zato PROIZVODNJE NA OBMOČJU, KJER PREVLADUJE CIKASTO ne smemo nadaljevati ' s prakso GOVEDO.« Organizirala ga je Gospodarska zbonvca ljubljanskega zadnjih let, ker je bilo to delo okraja, na pobudo kmetijskih organizacij Gorenjske. vse do 1963. leta precej neodgo- vorno. la proizvodnja mleka. V letu 1962 Današnja razprava ie dala jas-so ga prodali 334.960 hektolitra, nejša in konkretnejša stališča lani pa 321.861 hektolitra. kako usmeriti govedorejsko pro- Od Skupnega števila krav ima- izvodnjo v tem kmetijskem pro-kanje delovne sile in slabšanje jo sedaj na Gorenjskem približno štoru, da se bodo ustvarili pogoji starostne strukture pa je povzro- 55 odstotkov krav sivorjave pas- za intenzivno proizvodnjo, da bo čilo oddajanje zemljišč V družbe- me, 29 odstotkov je cikaste pus- dosežen večji gospodarski efekt in ni sektor. V prihodnjih sedmih me, ostalih 14 odstotkov pa so večjo blagovno proizvodnjo. JOšK Predstavniki mest v Kranju Kranj, 6. novembra. Iz. Stalne konference mest, ki te dni zaseda v Ljubljani, je danes prispela v Kranj 11-članska skupina, ki jo je sprejel podpredsednik občinske skupščine Slavko Beznik in predsednik občinskega odbora SZDL Vili Tomat. Predstavniki mest Sarajeva, Vršca, Skopja, Beograda in drugih so se zlasti zanimali za ureditev komunalne dejavnosti v občini. Po pogovoru o teh vprašanjih so si ogledali še sta no- \ a d a I j e v a o je si. s t ran i letih bodo izkoriščali cca 25 od- pasme: jersej, črnobela, svetloli- stotkov obdelovalnih zemljišč, ki sasta fn križanci. Strokovnjaki ne bodo namenjena izključno b'agov- priporočajo kombinirane pasme, ni proizvodnji. Kljub temu, da ker ta ni primerna za proizvod- se je stale/, manjšal se je od- nio. Povprečna teža zaklanih tc- kup znatno povečal. V 1961 so od- let se giblie od 45 do 50 kg. Na kupili nad štirinajst ton in pol, področje Gorenjske so v zadnjih v letu 1963 pa že nad petindvaj- letih preizkušali razna križanja z set ton živine. Hkrati pa je pad- različnimi pasmami. Vendar pri Vran ti« f»<»f<»II| MED PODNARTOM IN KROPO Kranj, 6. novembra. V četrtek nekaj po štirinajsti uri se je pripetila na cesti med Podnartoni in Kropo prometna nesreča. Približno 250 metrov pred prvo hišo v Kropi sta si na blagem ovinku VOŽNJA NI MLATEV Kranj, 6. novembra. Pred dnevi Pcternel je menda vozil precej se je pripetila na cesti II. reda v P° sredini ceste. Prav tako je vo-naselju Britof pri Kranju pro- 7-il po sredini drugi motorist metna nesreča. Kolesar Srečko Bevk, ki je poleg tega vozil brez. Sušnik je med vožnjo gledal na vozniškega dovoljenja. Pri trčenju polje, kjer so mlatili ajdo. Pri iti bila oba motorista huje potem pa je zavozd precej na levo škodovana, poleg njih je bil postlan cestišča in zaprl pot avto- škodovan tudi sopotnik Petcrnc-mobilistu kranjske registracije, !• — Andrej Kranjc. Kmalu po ki ga je upravljal Janez Jerše. nesreči je Peternel poškodbam Avto je kolesarja zbil po cesti, podlegel. Bevca in Kranjca pa so Kolesar si je pri nesreči /lomil pripeljali v jeseniško bolnišnico. pripeljala nasproti motorista Anton Peternel m Mihael Bcvc. vanjske razmero sezonskih delav- 1 Upravičen občutek zapostavljenosti Nujne so torej številne gradnje šol. Kot je znano, bodo v kranjski občini prve na vrsti šole Zlato polje, Preddvor in Cerklje. Ker je misel na polmontažno gradnjo že skoraj opuščena, se bo gradnja nekoliko zavlekla. Vsekakor pa bodo to enostavne, funkcionalne in solidne šole po preizkušenih načrtih in iz preizkušenih materialov. Prvi denar — zbran s samoprispevkom — so uporabili za popravilo šole v Žabnici in za del stroškov za novo toplarno ob zdravstvenem centru na Zlatem polju, ki bo služila tudi šoli. NUJNOST — SREDSTVA ZA CELOTEN PROGRAM Velik problem v šolah in eden izmed vzrokov slabega uspeha so prezahtevni programi. Prilagojeni so ustrezni strokovni zasedbi in ustreznim delovnim pogojem, česar naše šole nimajo. Da bi v sedanjih pogojih uspešno izvajale učni program, svobodne dejavnosti in še dodatno pomoč učencem, strokovne službe od šolnikov zahtevajo stalno strokovno izpopolnjevanje, načrtnost in pri- mrii- scva«..^,., uci*v- pravljcnost pri delu družbeno riiah ,n nekatere vodo- £o]itično ray.g]edanost itd., kar vse delovni kolektivi čutijo kot določen pritisk. Šole namreč ne dobijo sredstev za izvajanje celotnega programa, ampak le za predpisani učni program. Tako šole niso dobile sredstev za dodatno pomoč učencem, v minulem šolskem letu pa je bilo samo v šolah kranjske občine opravlje- cev v vodne objekte. Tz Kranja so odpotovali v Velenje, kjer so si prav tako želeli ogledati ureditev komunalnih naprav. desno nogo v stegnu in dobil pretres možganov. Takoj je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. J. J. PRVAK NIMA SREČE J. J. Letos prvič Pred dnevi je občinski svet Svobod in prosvetnih društev Kranj "o več kot 10 tisoč ur dodatne sklical sektorska posvetovanja, na P°rnoči. To seveda vpliva na katerih so se pogovorili in izdelali smernice za izvedbo občnih zborov KUD, prosvetnih društev, sa- Vendar je bil dvakrat od strani sodišča oproščen. Na cesti II. reda se je pred dnevi zaletel v njegov Opel-Kara-van kolesar Ivan Marolt, ki je pripeljal po ulici Narodnih herojev in zavil na cesto Bled Bohinj. V tem trenutku pa se je zaletel v Jemčcv avto. Kolesar si je pri trčenju hudo telesno poškodoval in so ga morali prepeljati v- jeseniško bolnišnico. — J. J. nizke osebne dohodke. Izračunali so, da bi morali skladi imeti, če bi hoteli šolam plačati celoten program, vsaj za 50 odstotkov več denarja. Sole pričakujejo, da bodo ob-ščinske skupščine letos zagotovile sredstva za izvajanje celotnega programa pa tudi tolikšna sred- BLAGAJNA V ŽEPU Kranj, 6. novembra. Z name nom, da bi pridobila premoženj ko korist, si je protipravno pri- mostojnih skupin in drugih pro- Kranj, 6. novembra. V zadnjih lasti,a ki ji je bil zaupan v četnih institucij v kranjski obči- treh letih se je nekdanji državni f^P«^ organizaciji. Zaradi Jt Posveti so b,l, na 5 kraji« prvak v skokih Božo Jcmc že tri- ta,kc*a f$"*l* « 'c pred dnevi kran,ske obe ne, udeležilo pa se krat udeležil prometnih nesreč. ™*>var.!ala v Kranju pred sena- J.b ,e kar J33 tunke onarjev ome- tom okrožnega sodišča 33-let na n,en h društev in skupin. Ida Kovač, ki je bila zaposlena Posvetovanje je bilo pomembno slva za izvajanje osnovnega pro- kot receptorka v hotelu »Krim« med drugim tudi zato, ker so prama, da bodo dohodki vsaj pn- na Bledu. prisotni dobili konkretne smer- bližno usklajeni z ostalimi dejav- V mesecu septembru in oktobru riice za delo v društvih in pri iz- nostmi. Ce pričakovanja ne bodo lani do 2.11.1963 si je kot šef vedbi rednih letnih občnih zborov, izpolnjena, obstaja nevarnost, da recepcije v tem hotelu prilastila ki jih bodo te organizacije oz. bo občutek zapostavljenosti zajel 217 tisoč dinarjev od zneska 386 društva imela do 20. decembra, tisoč. Ta denar je prejela od go- Takšne posvete so organizirali stov, ki so plačali v hotelu svoj/ letos prvič. Prejšnja leta so bili penzion. S tem je storila kaznivo organizirani plenumi, ki pa niso ska in politična vprašanja. V svoje delovne načrte, ki jih krajevni odbori že - pripravljajo, nameravajo zajeti celokupno problematiko gospodarskih, političnih i*} kulturnih zahtev, upoštevajoč pri tem vse raznolike naloge lokalnega in širšega pomena. Posebna skrb bo veljala kadrovskim vprašanjem. Vodstva organizacij SZDL so si precej enotna v tem, da bo to vprašanje potrebno reševati dolgoročno, glede^ na razpololjivc mlade sile in možnosti. Ljudi* bo potrebno le poiskati in jih pridobiti za politično delo. — Posebne naloge čakajo SZDL. pri, utrjevanju in krepitvi krajevnih skupnosti. Lc-te so formirane povsod, vendar jim bo potrebna pomoč pri iskanju delovnih metod in vsebinskih prijemov, ysa." na začetku. Najti bo treba najprimernejše oblike sodelovanja Pr* uveljavljanju politične akcije. Krajevne skupnosti posebej Čaka vr" sta konkretnih nalog, med njim* tudi ta, da pripravijo svoje delovne programe, ki bi zajeli P°" trebe komunalnega značaja, Pa tudi druge naloge kulturne m družbcn-politične narave. Le na osnovi teh programov, ki jim oo potrebno izdelati tudi proračune potreb, bodo krajevne organizacije prejele tudi denarna sre tsva za vso dejavnost. Občinski odbor SZDL v Radovljici je na predlog ideološke ko misije priporočil krajevnim °rga" nizacijam in skupnostim, naj n kažejo med drugim v svojih OS lovnih načrtih tudi stvarne možnosti za oblikovanje družberun centrov. K temu pa naj Pr^ctv!" clijo tudi sredstva, ki bi bila, prihodnjem letu potrebna za vza-žcvanje vseh kulturnih domov družbenih središč. Cc bo ta V huda uresničena tako, potem bodo dejanje poneverbe in jo je sodi šče obsodilo na osem mesecev zapora ter povrnitev troškov kazenskega postopka ter plačilo povprečni ne, ki ji jo je odmerilo sodišče. — J. J. IZGUBA PRI PREKUPČEVANJU Kranj, 6. novembra. Od lanskega meseca marca do sredine le-vzroke kritiziranih pomanjkljivo- '^'li^ga septembra je nakupil v sti. Avstriji devetnajst motornih ko- Do nekaterih pomanjkljivosti si,lnic in iti motorne žage. Pri pri prodaji pohištva je prišlo za- tcm *j J« zaslužil okoli 764 tisoča-radi objektivnih vzrokov. Podjetje km'- Tak J« bil račun avstrijskega adaptira sedanje skladišče, v ka- državljana 23-letncga Ericha Katerem bo verjetno že v tem me- bcrza »\ Celovca. Vse te kmet i j-secu odprlo razstavni prostor po- skc stroje je v Avstriji nakupil za bistva, Ker obenem še niso bile *est milijonov in štiristo tioč di-izpraznjenc dodatne skladiščne narjev. Pri preprodaji si je pri-površine, ki jih bodo pridobili v d°b'I premoženjsko/korist, zara- bili tako uspešni. širši obseg in dobil tudi določnejšo obliko v onuščaniu raznih dejavnosti ali v štev;lne;^m begu iz prosvetne službe. — M. S. Murka podvojila devizni promet Kritika našega Bodičarja je spodbudila trgovsko podjetje »Murka« Lesce-BIcd, da pojasni Na jeseniškem drsališču so se že pričela tekmovanja. Za uvod so sinoči jeseniški hokejisti odigrali mednarodno tekmo s finskim hokejskim moštvom. 2 Kraievne skimnosti uspehi pa bodo razvidni po končanih volivnih konferencah organizacij SZDL. Med nalogami; ki jih bodo člani SZDL na svojih krajevnih konferencah verjetno najčešće obravnavali, bodo nedvomno gospodar- prosvetna društva in Svobode r<. bremen j ene skrbi pri vzdrževanj domov, več sredstev in sil Papr, posvetila programskemu dejn. tem pa bo potrebno Uposte^^ dvoje: dosedanje izkušnje P vzdrževanju domov in dnig • sredstva bi morali, ^rajevmm skupnostim za to dodeliti name sko. 3 Ugoden obračun celotno problematiko »vali** Menili so, da je delo »valias* komisije zavoda za socialno * varovanje v sodelovanju z za^imi za zaposlovanje in «ospodarsK organizacijami, najbolj UCin*« to, najbolj poceni in tudi najI ^ ugodno. V gospodarskih organ«* cijah je namreč dovolj mozn ~ za zaposlitev invalidov, zakaj J torej ne bi omogočili, da osta v normalnem delovnem oko bo prišlo do ustanovitve cent,r ^ naj bi jim odstopali res » v_ primere, ki jih drugače ni goče rešiti. — S. istem objektu, imajo težave tudi S prenatrpanim skladiščem. Med vzroki je tudi izreden in nepričakovano visok porast pro- di česar ga je sodišče obsodilo na devet mesecev zapora. Pri tem je všteti tudi p re i sik ovalni zapor. Izvršitev kazni se odloži za dobo meta. »Murka« je lani prodala za dveh lct P°d pogojem, da v tem 800 milijonov dmarjev blaga, za ča'S11, nc napravi novega kaznive-letos pa je predvidela prodajo v vrednosti 1 milijarde dinarjev. Vendar pa so že do sedaj dosegli promet v višini l milijarde 100 tisoč dinarjev, do konca leta" pa ga dejanja. Poleg tega mora povrniti stroške kazenskega postopka v višini 46.950 dinarjev, sodišče pa mu je odvzelo 764 tisoč dinarjev. Vsekakor se mu ni iz- bodo predvidoma 1 milijardo in Pečalo tako delo. J. J. 300 tisoč dinarjev. V minuli letni turistični sezoni je močno porasla tudi prodaja za devize. Lani je potljetje v svojih prodajalnah, predvsem seveda na Koncert v Britof u Pevska sekcija KUD Britof po v nedeljo, 15. novembra, izvedla v kulturnem domu na Jezerskem 13'cdu, prodalo za devize v vred- samostojni koncert narodnih in nest i 15 milijonov dinarjev, letos borbenih pesmi. S tem nastopom, pa že za 30 milijonov dinarjev, ki bo združen z družabnim veče-Ugoden nakup z devizami so tujci rom, želijo navezati tesnejše stike največ* kortstlll pri usnjenih iz- med prosvetnima društvoma Bri-delk h, dražjih okrasndi predme- tof in Jezersko, hkrati pa poživiti tih in podobnem. dejavnost na Jezerskem. SOBrVM. 7 novembra 19*4 Iz naSfri lrr»rr»Mn m T- h^*^ In*mitri ^ *•* lrs> trpin # T 7 naSUi komun *-» i^H-, bmi»n # T? m$J"h Icomun n-*S?h komun ^ 1 ' Vom Centri vplivnih območij občine Jesenice Velike perspektive Analize, izdelane za območje občine Jesenice, nakazujejo In utemeljujejo smer in tempo urbanističnega razvoja območja jeseniške občine, kot tudi posameznega naselja ali skupine naselij v občini. Urbanistično urejanje naselij pa zahteva poznavanje področja, ki Vpliva na razvoj centralnih naselij. ne bo nujno upoštevati odpravo objektov, ki povzročajo nenormalno onesnaženje ozračja in voda, oz. namestitev ustreznih čistilnih naprav. Ker so Jesenice tudi važno železniško vozlišče, ki povezuje Av- Osnovna načela o bodočem urba- va s perspektivno 27.660 prebi nističnem razvoju je potrebno valci bo tvorilo novo regulacij- strijo in Italijo z Ljubljano in pripraviti na osnovi predvidene- sko območje mesta s približno Bohinjem, bo nujna tudi ra/.ši-ga razvoja gospodarskih panog, 28.500 prebivalci, ki bo vključeva- r;tev vozlišča. Potrebna bo tudi objektov družbenega sitandarda lo še naselja Plavški rovt, Plani- razbremenitev mednarodne ceste, in komunalnih naprav. Za področ- na pod Golico, Javorniški rovt, ki pelje skozi Jesenice, s primorje jeseniške občine je že izdelan Kočno, Podkočno in Potoke. Po- nim cestnim omrežjem. Pospcše-prcdlog osnutka o določitvi vpliv- leg te vloge centralnega naselja no bo potrebno reševati vprašanih območij, o katerem so raz- ožjega vplivnega območja (bodo nje tranzitne ceste skozi Jcseni-pravljali na skupni seji obeh Jesenice ohranile pomen central- ce> rekonstrukcijo vodnega omrež-Zborov Skupščine občine Jese- nega naselja za širšo vplivno ob- ja] rekonstrukcijo kanalizacijske-nice. • ^ močje, tj. za območje celotne je- ga' omrežja, izboljšanje elekirič- Predlog osnutka o določitvi seniške občine vsaj glede takšnih nega omrežja, ogrevanje Jesenic vplivnih območij in rokih za iz- služb kot so osrednja zdravstve- 7 odvečno toplotno energijo /dodelavo urbanističnih . projektov na institucija, strokovno šolstvo, /arae in z velenjskim plinom itd. določuje v jeseniški občini na- specializirana prehrambena trgo- j,^. Predlog osnutka sklepa o do-slednjc centre vplivnih območij: vina in podobno. ločitvi vplivnih območij občine Jesenice, Mojstrana-Dovje, Kranj- V pogledu gravitacije delovne Jesenice in predvsem mesta* Jc-ska gora in Žirovnica. Ureditve- sile pa predstavljajo Jesenice da- senice ki bo veljal po objavi v ne projekte pa bo potrebno izde- leč najmočnejše delovno sredi- Uradnem vestniku Gorenjske, lati šc /a Vršič, Gozd Martuljek šče. Pri izdelavi urbanistične do- ^[v/c velike perspektive Jesenic z s Srednjim vrhom, Rateče, Pod- kumcnlacije bo nujno upoštevati, okolico. — P. U. koren, Planina pod Golico in da so Jesenice upravno politični Crni vrh, Pristavo Poljane, Me- in kulturni sede/, v občini ter žaklja, Dolina Zgornje Radovne dominantni industrijski center za z dolino Krme, dolino Vrat, do- celotno vplivno območje. Objekte, lino Pišnice, dolino Planice s Ta- ki so potrebni za razvoj naselja, marjem in dolino Završnice. bo potrebno posebno upoštevati Ostali kraji so urbanistično v pogledu šolstva, kulture, zdrav-manj pomembni. Mesto Jesenice z stva, socialnega skrbstva, rekrea-dosedaj še samostojnimi naselji cije, komunalnih naprav in trgo-Hrušica, Lipce in Blejska Dobra- vine. Zaradi utesnitve naselja med Karavankami in Mežakljo bo z ozifom na gostoto prebivat stva potrebno graditi predvsem večje in višje stavbe. Stanovanjska gradnja naj bi se usmerila na nezazidano zemljišče Jesenic torjev in bližnja naselja Hrušico. Blej- •sledečo strokovno izobrazbo: 2 i ,r!eta svojevrsten čar tej se. dovljici pripravlja za pn-c dni lah in v delovnih kolektivih. To- vcrni Pokrajini kjer se od 62. prihodnjega ledna dva seminarja liko zanimanja mladine za pla- vzporednika dalje _ poiavlja pol-ia vodstva sindikalnih podružnic, ninstvo kot je sedaj, je bilo samo n"1 m Sij v vsej svoji lepoti. Preko in to posebej za storitvene dejav- v povoinih letih, tja do leta ^rnholma, otoka s številnimi nosi; in družbene službe In za 1951-1953. ?biski * svojevrstno lepoto, me sindikalna vodstva podružnic in- Zanimivo je omeniti, da ima ,c vodl,a P°* naza,' v domovino, dustrije, gradbeništva, kmetijstva kranjski mladinski planinski od- notem^ko sem imel za seboj nad in živilske stroke ter prometnih sek zadostno število planinskih 5 J,'sc*- kilometrov poti.« zvez. vodnikov in strokovnega kadra. Predavanje, ki bo spremljano Seminarje za vodstva sndikal- ki mladino usposablja za delo 7 200 han-n.mi diapozitivi, ne bo n h podružnic jc pripravil občin- tudi v drugih odsekih kot so al- lZ1Vfmjg^ pomena samo za planinski svet z namenom, da pomaga pinistični .markac' jski, v gorski ce> pa^- Pa,za vse prebivalce, predem orga- straži, v gorski reševalni službi \scm P3 je priporočljivo za Sol- podružn;cam. pM njihovem n'zacijskem in političnem delu. in drugod. Snd kalne podružnice čakajo v Letos so mladi kranjski pla-prihodnic zahtevne naloge zlasti ninci izdali tudi svoje glasilo pri uresničevanju zaključkov pe- »Klic z gora«. Za Dan mrtvih, tega kOOTiresa Zveze sindikatov 1. novembra, pa so obiskali tudi Jugoslavije, o reševanju osnov- vse grobov padb'h in umrlih planih gospodarskih in političnih nincev in na njihove grobove po-' sko in srednješolsko mladino. nalog. ložili vence in cvetje. I Pred dnevi so predali v promet novi nadvoz nad železniško progo pri Koroški Beli. S leni SO1 zaprli devet prehodov č?.z omenjeno progo. 4__ KULTURA m KULTURA sobota, 7. novembra 1964 KULTURA KULTURA • KULTURA 6 KULTURA KULTURA KULTURA KULTURA KULTt Pavliha pri Prešernu Naš fotoreporter je pred dnevi napravil naslednji motiv v Bohinju in dal podpis k sliki: BOHINJ V JESENSKI MEGLI. Naprej od ustaljenih oblik potrebno bi bilo organizirati servise za pomoč društvom Trzicu s „Kastelko" Kakor vsako leto, tako je tudi letos' dramska sekcija pri DPD Svoboda Tržič pričela z delom. Premiera »Kastelka« je bila uvod v letošnjo sezono. Režiser Adolf Anderle je s svojo režijo tako čvrsto seznanil posameznega igralca z njegovo vlogo, da pri izvajanju i ure lahko trdimo, da je bila naštudiranain odigrana brez napak. Seveda je k temu pripomogel zbor ansambla. Predvsem tovarišica Jelka Zagarjeva, kateri moramo izreči vso pohvalo in priznanje, kajti ona je s to igro dosegla 50 let dejavnosti predvsem v kulturnem, oziroma v dramskem delu. Scena in kulise so bile dokaz večletnega dela in sodelovanja v dramski sekciji tovariša Pogačar-ja in Štera, ki sta z mojstrskim delom prikazala resničnost tin bistvo prizorov. Tudi glasba, ki jo je komponiral tovariš Oto Zazvonil, je v določenih momentih presunila marsikaterega gledalca. Ravnotako razsvetljava, ki je poleg raznih tehničnih ovir bila na mestu, je bilo uspelo delo mladega in nadarjenega tovariša Kramarja. V celoti je bila igra res kvalitetna in Tržičani so v premieri, kakor tudi V reprizah, napolnili dvorano in so se zadovoljni z igro ter igranjem z dolgim aplavzom oddolžili igralcem. Ulpaimo, da bomo v Tržiču videli Se več takih in podobnih del, ki naj bi občanom dajali kulturno življenje, katerega zelo potrebujejo. — TO BI KOT JE RAZVIDNO IZ DEJAVNOSTI SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SO V RADOVLJIŠKI OBČINI NAJBOLJ RAZŠIRJENE NASLEDNJE ZVRSTI KULTURNEGA DELA: IGRALSKO AMATERSKA, GLASBENA TER IZOBRAŽEVALNA. DRAMSKO IN GLASBENO DEJAVNOST GOJIJO DRUŠTVA V OKVIRIH LASTNIH MOŽNOSTI GLEDE NA PRIZADEVNOST IN VNEMO AMATERJEV, MEDTEM KO RAZŠIRJAJO IZOBRAŽEVALNO DELO PO PROGRAMIH DELAVSKE UNIVERZE. V PRETEKLI SEZONI JE DELAVSKA UNIVERZA IZVEDLA V NEKATERIH KRAJIH TUDI PRVE KLUBSKE VEČERE. DELAVNA DRUŠTVA V dvanajstih Svobodah in društvih občin je bila dejavnost kar zadovoljiva, ponekod bolj, drugod manj, medtem ko so tri društva — Brezje, Bled in Begunje — napravila razmeroma zelo malo. Nekatere skupine društev so s svojim delom prerasle okvir društvenega dela in uspešno pripomogle k popestritvi kulturnega življenja z gostovanji v sosednjih krajih in pri turističnih prireditvah med poletno sezono. V prvi vrsti naj ^omenimo komorni pevski zbor Stane Zagat iz Krope, folklorno skupino iz Gorij, tamburaški in pevski zbor iz Bohinjske Bistrice, pevski zbor iz Zasipa, godbi Gorje ter Lesce itd. Samo moški pevski zbor iz Krope je v minuli sezoni opravil 45 nastopov oziroma celovečernih koncertov, medtem ko je spomladi gostoval z izpopolnjenim programom v Radišah na Koroškem. To pa je uspeh, ki presega vsakršna pričakovanja. Po svojih prizadevanjih jc zbor dosegel tudi precejšnjo kvalitetno raven izvajanja. V nekaterih krajih je bilo največ dramskih nastopov in gostovanj. Na Bohinjski Beli so naštu-dirali dve premieri, organizirali pa so več gostovanj, v Lescah so se predstavili z dvema premiera-ma, v Ribnem z eno, v Bohinjski Bistrici z eno, prav tako tu« v Kropi, na Gorjušah in v Mošnjah. Izbira igranih del je bila po povprečnih merilih za amaterske odre kar zadovoljiva, obisk pa prav dober. Z našludiranimi deli so nekatera društva organizirala tudi gostovao ia ali pa so sprejela v gO'Ste sosednje skupine. Precejšen jc tudi delež društev pri organizaciji proslav in praznovanj, ponekod Svobode ali prosvetna' društva samostojno pripravijo in izvedejo proslave ali pa sodelujejo s SZDL oziroma z drugimi organizacijami. V prihodnje bodo lahko skupna prizadevanja in ustvarjalne sile še tesneje združevale krajevne skupnosti. ^_ V Svobodah in prosvetnih društvih več ali manj samostojno delujejo tudi različne sekcije ali krožki. Poleg dramskih so najmočnejše glasbene sekcije: med njimi pevski zbori ter instrumentalni ansambli. Le-ti prirejajo samostojne večere in koncerte, ali pa sodelujejo v okviru drugih prireditev. Mošnje imajo instrumentalni kvintet, Gorje harmo-nikarski zbor in folklorno skupino, Bohinjska Bela pevski zbor, Lesce harmonikarski zbor, Krona in Zasip moški pevski zbor, Bohinjska Bistrica tamburaški, moški in mešani pevski zbor. Ponekod pa delajo tudi lutkarji, tako v Kamni gorici in Podnartu. V nekaterih društvih imaio televizijske krožke, vendar ne delajo po ustaljenih programih, marveč se omejujejo zgolj na' gledanje televizijskega sporeda. POTREBNA ORGANIZIRANA POMOČ Tudi letošnje programe dela pripravljajo društva na osnovi obstoječih možnosti in pogoiev za delo. Najraje se pri tem oklepalo tradicionalnih in ustaljenih oblik dela, kar je povsem razumljivo, manj pa se navdušujejo za klubske in dnige sodobne načine združevanja. Da bi se nove oblike v društvih hitreje in bolj učinkovito razširjale, bo potrebno več Strokovne pomoči pri programskem delu in pri pripravi klubskih večerov in drugačnih srečanj. Razen tega so potrebna Se posebna ponazorila in druga tehnična sredstva. Teh pa v društvih vr'Inoma nimajo. Kot kaže bi bilo le potrebno oživiti in organizirati Področni servis na Jesenicah, da bi nudil društvom razna potrebna ponazorila, /rek vi-Kite, tehmčoc pripomočke in drugo — J. B. Smeh ni greh. Pavliha je humoristični list in je tudi satiričen in da ne bo pomote, gre za časopis Pavliha, ki nas vsak teden razveseljuje, žigosa, zbada, drami • n tako naprej. Resno poslanstvo ima v neresnem tonu. Taki so tudi glavni akterji tega časopisa — ustvarjalci karikatur: risbe niso samo šala, »vic«, so kljub temu žanru zelo resne umetniške vrednosti. Kakor imamo v gledališkem in filmskem svetu komike velikane, tako timamo tudi v likovni umetnosti svoje komike-karikaturiste, ki so prav tako visoko cenjeni kot umetniki. Danes štejemo stvaritve francoskega karikaturista Daumiera med vrhunske dosežke svetovne umetnosti. Tudi Slovenci smo imeli doslej nekaj dobrih karikaturistov. Zbadljive ojstrice so se posluževali že slikarji panjskih končnic in v krepki kmečki satiri obdelali mar. s i katero senčno stran človekovega značaja. Tu/je potem še Smre-kar, ki je s prav bolestno zajedljivostjo šibal razmere pred drugo svetovno vojno in v grozljivih karikaturah smešil porajajoči se fašizem. Ne smemo pozabiti niti Nikolaja Pirnata in pa kot karikaturista doslej še premalo znanega Maksima Gasparija. Tradicijo prav uspešno nadaljuje vrsta umetnikov, ki so se /brali pod »Pav lih ovo marclo«: Božo Kos, Marjan Amallieti, Marjan Bregar, France Uršič, Albin Rogelj, štef Planine, Maks To-boljevič in Cihlar, ki tokrat razstavljajo v Kranju. Značilno za pretežno večino teh karikaturistov je, da so si pridobili vsak svoj način risanja, ki je tako jasen in Čist, da ob prelistavanju »Pavlihe« takoj ločimo posamezne ustvarjalce, čeprav niso podpisani. Prav ta osebna nota v teh karikaturah ima svojo posebno vrednost, ki bi je ob teh malih stvaritvah niti ne pričakovali, pa hkrati priča o prizadevnosti ustvarjalcev. Je pa še več kot sama prizadevnost, to je že ljubezen do ustvarjanja in le tako si lahko predstavljamo vsako umetniško delo. Pavlihovi risarji ne jemljejo svojega dela kar tako, ampak mu vlijejo svojo osebno noto, da, celo svoj pogled na obravnavano "snov. Res bi lahko ločili med posameznimi karikaturisti v glavnem dve grupi ustvarjalcev: eni gre bolj za obravnavanje situaoijske komike, medtem ko drugi, zahtevnejši, polagajo vso težo v vsebinsko, v bolj razumsko obravnavane »vi-ce«. Da gre Pavlihovim karikaturistom za več kot zgolj za samo risbo, dokazujejo tudi razstavljena dela, kjer moram opozoriti na rahle odtenke na risbah, na pol-tone in vse druge finese, ki odlikujejo res_ dobro risbo, so pa v časopisu neopazni. Pavjiha je namenjen širokemu krogu bralcev in zato ne more izhajati na dobrem papirju, na katerega bi bilo mogoče s tiskarsko tehniko prenesti vse, kar stori, da risba kot umetnina šele prav zaživi. In na razstavi smo lahko priča za koliko popolnejši so originali od naj-bol j še reprodukcije. Karikatura je na žalost še vse premalo cenjena panoga umetnosti, je pa kot taka zelo popularna in razstava dokazuje, da tudi zelo potrebna. Veseli smo teh oblik, ki nas silijo v smeh, pri tem pa pozabimo na čudno popolnost W dognanost, ki je plod hudomušnega avtorja, ostrih oči, duhovitih in domiselnih možganov in pa izredno spretnih in čutečih rok. In jasno je, da vse to strnjeno in podano z nekaj odločnimi črtami, ki zajemajo značilnosti, ne sme in ne more iti v površnost. A. Pavlovec RAZSTAVA V SKOFJI LOKI V ponedeljek so v ljudski knjižnici v Šk. Lobi odprli četrto letošnjo razstavo. Posvečena Jp 400-letnici Shakespearovega rojstva. 22 večjih povečav in mnogo fotografij je k razstavi prispeval Britanski svet iz Zagreba. Razen teh so razstavljene še nekatere slovenske in angleške izdaje Shakespearovih del. Razstava je vzbudila precejšnje zanimanje in bo odprta do konca leta 1964. J-K. Pred koncertom velikega orkestra RTV Ljubljana v Kranju V okviru kranjske koncertne poslovalnice bo v sredo, 11. novembra ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Uroša Prevorška. Spored orkestra: Gioacchino Rossini (1792 — 1868): Uvertura k operi Svilena lestev, ki jo jc napisal leta 1812., star 20 let. Koncert za klarinet in orkester št. 1 V f-molu skladatelja Carla Maria von VVcbcr (1786 — 1826). Solistični part bo izvedel klarinetist Miha Gunzek. Koncert obsega naslednje stavke: Ailegro, Adagio in Rondo. Skladatelj jc to kompozicijo napisal leta 191 j. Solist Miha Gunzek bo izvajal tudi Rapsodijo za klarinet in orkester francoskega skladatelja Clauda Dcbussy-a (1862 — 1918). Rapsodija le, bila komponirana v letih 1909/10. Slovensko skiadate! j sko dejavnost bo zastopal Anton Lajovic, kr je umrl pred štirimi leti. Bil ie pravnik, hkrati pa temeljito izšolan niii/ik, ki je s svojim kritičnim, organizacijskim, predvsem pa seveda skladateljskim delom veliko pripomogel k napredku našega glasbenega življenja. Težišče njegovega ustvarja- nja je bilo v samospevih in zborih. Tu je ustvtfril vrsto lepih in klenih del, posegel pa je nekajkrat tudi na področje simfonične glasbe. Caprice za veliki simfonični orkester, napisan leta 1922, je njegovo predzadnje delo te vrste, za njim je, dosti kasneic, Lajovic napisal le še poem Pe" sem jeseni. Caprice je skladba, polna orkestralnih barv, lahko bi ji tudi rekli: zmagoslavje petdelnega ritma. Kot barvno dopolnilo k orkestru rabj v njej skladatelj tudi klavir. Zadnja točka sporeda obsega pet odlomkov iz baleta Gavane Arama Hačalurjana, roj. leta 1903. Aram Ilačaturjan sodi v skupino najvidnejših sovjetskih skladateljev. Poseben čar njegovi glasbi daje folklorna motivika, ki jo Je prevzel iz svoje ožje domovine Armenije. Med njegova najbolj priljubljena dela šteje vsekakor balet Gavana, komponiran leta 1942. Vseh pet odlomkov: Ples deklet, Ples Ajšc, Lczginka, Uspavanka in Ples S sabljami bo, kolikor nam jc znano, v Sloveniji tokrat prvi koncertno izvajanih. Koncert jc za Kranj vsekakor izreden dogodek in upamo, da bo tokrat koncertna dvorana polno zasedena. ► ^fcfc ^*»- ^W "V. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RA7CESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Njegove besede so se ji zdele kakor udarec, ki ga ni pričakovala. Rada bi ga vprašala, od česa je tačas živel, a on ji ni pusi l do besede, marveč je rekel, da bo ta mesec temeljito izkoristil In se izpopolnjeval v slovenščini, ki jo bo pri delu potreboval, saj je Hermannsdorferjeva tiskarna tiskala med drugim tudi neki slovenski nabožni in neki si oven sik i socialistični list, če se ne moli, Delavski list, ki je začel izhajati letos kot glasilo slovenskih socialistov na Primorskem. »A kaj jc s skrinjo in šivalnim strojem?« je vprašala. »Skrinjo sem pustil v Grazu. Brez skrbi, vse boš dobila, takoj ko jim sporočim,« je rekel in menil, da bi ne bilo pametno nrej pisati v G raz zaradi skrinje, dokler se ne bosta preselila v Trst in dobila stanovanja. Avgusta mu je organizacija poslala iz Trsta sporočilo, cia mu je sposlovala zapolilev v Hermanrsdorfcrjcvi tiskarni in naj se takoj Zgjasi. Ko se je poslavljal, jc rekel, da upa, da bo kmalu dobil tudi stanovanje Cvz teden dni ji je pisal, da je najel sobo tik Ljttdkega vrl a in da naj s Slavkom prideta za njom. Slavku jc bilo devet mesecev. Njena mati se jc tako navezala nanj, da se od svojega vnuka ni mogla ločiti. Prosila jo je, naj ii malega pusti vsaj Se kak meec, dokler si z možem ne bosta v Trstu uredila tanovanja. »Ttl bo imel otrok red, ki ga potrebuje,« jc zatrjevala in Stefi ji je otroka pustila. I 8 Soba. ki jo je najel France in ki se je s svojim oknom ozirala na Giardino publ co, ; je takoj ugajala. Bila jc navidez lepo oprem- '"'''< ?- ponoči jo je navdušenje nad sobo minilo. Franc je pSTržl, da gn vse srbi in tudi saim ie začutila, kakor da jo žre mrčes. Ko je prižgala luč, je zagledala stenice. Kako Mrav, da ni vzela otroka s cboj, saj bi ga golazen popolnoma op kala. Zjutraj sta sobo odpovedala, toda gospodinja jima ni hotela vrnil denarja, ki ga ji je Franc plačal za cel mesce vnaprei. Ženska se ie prav no italijansko razburjala :n kazala pogodbo. Cc tožita, ne bosta nč opravila, je kričala za njima po stopnicah. Ni i ima kazalo drugega, kakor dasta šla v kavarno ;n prelistala male oglase Iržašk'h časopisov, dokler Stefi ni v lovenski Edinosti zagledala Oglasa, da neka družina oddaja opremljeno sobo solidnima in mirnima zakoncema, Stefi je poznala Trst. Zalo nista dolgo iskala ulico. Zglas-da sta se v hiš) in vprašala hišnika za stranko, ki oddaja sobo. Popeljal ju je v drugo nadstropje in jima pokazal na vrata, na katerih je pisalo: Ivan Bajbcrle, ladijski strojnik. Pozvonila Sta, Odprla jima je mlada žena, morda nekaj let Starejša kakor Stefi, Predstavila sta se in ji povedala, da sta prišla zaradi oglasa, ki sta ga brala v Edinosti. »Torej sta Slovenca,« se jima je gospa Bajbcrle prijazno nasmehnila. »Da moja žena jc Slovenka,« je rekel Franc z nemškim prizvokom. »A jaz sem Nemec« »In ste se naučili slovensko?« se je gospa začudila. »Učim se,« se je zaradi trde izgovorjave opravičil Franc. Gospa ju je povabila v stanovanje. V kuhinji je koracal otrok, ki je Šele pred nedavnim shodil. »Moi sinek Ivanček,« je povedala gospa. Ivan ga bo vesel, ko se vrne z morja. Ko je odhajal pred štirimi meseci na morje, je Ivanček ležal še v košku, je pripovedovala sproščeno, kakor da bi govorila s starimi znanci. »In vidva? Sla Se brez otrok?« je vprašala in ko je zvedela, da imata devet mesecev starega sina, se j erazveselila, kakor da bi poslušala sorodnike. »Cez tri mesece bo shodil tudi vaš. Morate čimprej ponj. Ivanček bo prav gotovo vesel družbe,« je govorila in ko ,le povedala, da je njen mož istrski Hrvat in da je ona domačinka «* Barkovelj, sta jo vprašala, če se lahko začasno naselita pri njej-dokler ne bosta dobila lastnega stanovanja. »Seveda, saj bi varna drugače že pri vratih povedala, da sobe ne oddam.« Povedala Je ceno in jima pokazala sobo. Bila sla zadovoljna. Septembra je šla po otroka. Ko se je vračala, je med vladalo precejšnje razburjenje. Vojaštvo v Ljubljani je na zahtev _ deželnega glavarja Schvvarza streljajo na Slovence ker so zaram nemških napadov na slovenske izletnike v Ptuju demonstrirah J ubilo dvoje mladih ljudi, težko ranilo deset, lažje pa neugotovl.ie število, ki ga javnost še ni vedela. Ko je prišla v Trst, ji je gospa Bajberle pokazala Rdec' PfjJ por, ki je o tem dogodku natančneje poročal. Očital je deželnem^ glavarju, da ni imel nobenega razloga in pravice za tak ukaz. zahteval njegov odstop. Obenem je obsojal netenje nacionalistic strasti in nacionalističnih izgredov, ki so jih večinoma »z21 ^. nemški nacionalisti, a nanje odgovarjali slovenski nacionalisti« so se pustili izzvati. Takih izgredov je bilo v tistih letih več. »Glavna krivda pade na Schvvarza,« je pisal Rdeči .PJff^jjJj, »A ne edina! Kar je v nedeljo zvečer počelo vojaštvo v Ljut>1J je celo za Avstrijo nekaj nečuvenega! Pešaki in dragonoi so ^ žirali po mestu prave pogrome. Najmirnejšemu človeku je tno ^ zavreti kri ob teh brutalnostih. Avstrijska armada, tista arn* y za katero žrtvuje ljudstvo milijarde, tista armada je i, ^^ga nedeljo zvečer svoj veliki praznik; zakaj slavno je premagala ;-gimnazijca in eno kontoaristinjo! Morda bo ta žalosti večer m komu odprl oči, da bo spoznal vrednst in pomen militarizrn ^0 da se bo navadil popravici spoštovati svetost uniforme; ter ^ marsikdo bolj natanko preštudiral, čemu je za rabo bijOB.' jg ga je pohlevni državljan sam kupil in kam leti svinec, ki B sam plačal. ..« > SOBOTA, 7. novembra 19fi4 tf«fi* o«, I«* L- tf«lt »nlasi Prodani voze za riban ie zelja in Prodam dobrega konja, 7 let starega ali zamenjam za konja ali kobilo okoli 600 kg težkega. Nasl. v ogl. oddelku 4710 Prodam otroško posteljico z Vložkom in skoraj novo tričetrtin-ako violino. Pečnik, Bodovlje 1, Sk. Loka 4711 Prodam 1001 parni kotel. Naslov v ogl. oddel. 4712 Prodam 6 pujskov. Kurnik, Sr. vas 51, Šenčur ,4713 Prodam zazidljivo parcelo z gradbenim načrtom. Predoslje it. 12, Kranj 4714 Cementno strešno opeko špiča-ke prodamv ali zamenjam za drugo stvar. Naslov v oglasnem od ti. 4715 Prodam dva elektromotorja 9,5 in 3,7 KW. Jarc, Smledniška 62, Kranj 4716 Prodam večjo količino suhih bukovih drv in butar. Jane Marija Zigana vas 20, Križe 4717 Prodam konja starega 5 let. Haflinger, Trboje 5, Smlednik 4718 Prodam 2 visoko breji kravi in težkega prašiča. Sp. Brnik 21, p. Cerklje 4719 Prodam moped. Prosen Zvone, Pirniče 20, Medvode 4720 Prodam več prašičev od 30-40 kg. Koselj Anton, Mišače 11 pri Oto-čah — Kamna gorica 4721 Prodam kravo brejo 8 mesecev. Roblek Marija, Bašclj 18, Preddvor 4722 PRODAMO: Karamboliranl osebni avtomobil DAUPHINE GORDINI leto izdelave 1962, prevoženih 25.000 km. Izklicna cena 750.000.—din Ogled vozila je možen pri Bogataju Francu, Gorenja vas 57 nad Škof j o Loko. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede 11. novembra 1964 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Prodam kostanjeve kole, primerne za vrtno ograjo. Naslov v Ogl. oddelku 4723 Prodam dobro ohranjeno 96 basno Hohner harmoniko in klarinet. Dani tudi na ček. Nasl. v ogl. oddelku 4724 Prodam kravo. Hotemuže 31, Preddvor 4725 Prodam moderno kompletno spalnico iz mahagonija. O^led od 14—Io, Tavčarjeva 31 I, levo,Kranj 4726 "Prodani 6 metrov suhih bukovih drv. Vidic Jože, Zfc. Besoica 6 4727 Prodam 14 tednov brejo svinio. Voglje 64, Šenčur 4728 Prodam kuhinjsko opravo. III. 1. avgusta 5, Kranj 4679 Prodam 6 tednov stare prašičke. Žirovnica 9 4741 Prodam italijanski moped. Naslov v ogla'nem oddelku 4242 Volkswagen, model 1954. dobro ohranjen, prodam. Šk. Loka, Poljanska cesta 34. 4743 Prodam dobro kravo mleka ri-co. Zura, Zg. Brniki 1, Cerklje 4744 Prodam korenje. Sred. Bela ift, Preddvor 4745 Prodam štedilnik TOBI, 100 kg trde smole za izolacijo in eno posteljo z mrežo, Kadunc, Gorenic-snvska 1, Kranj 4746 Prodam opazne deske, onornike, špiroVce in letve za ostrešje. Zlin-drine in cementne voitlake. Ogled v nedeljo od 8. do 10. ure, ob delavnikih od 16. do 17. ure. Jože Šolar, Stritarjeva 5, Kranj 4748 Prodam (feher) palmo, salonar-je št. 38 in moško črno suiknio. Kmet, Gregorčičeva 15, Kranj 4749 Prodam 4 prašičke, po 6 tednov stare. Cirče. Staretova 27 4750 Usodno nrodam dobro ohranjeni FIAT 1100. letnik 1960. Ogled vsak dan od 12. do 20. ure v AMD škof j a Loka. 4751 moned T 12. Sr. Bitnje 25 Nujno potrebujem 2*00 strešne opeke. Zupančič, Marluijk 28 ali telefon 4752 kosov Gozd 82-221 4753 lm p i m Kupim zapravljivček. Lom 25, p. Tržič 4729 Kupim 2 leti starega žrebeta aH konja. Nasl. v ogl. odd. 4730 Kupim dobro ohranjen štedilnik TOBI aH Gorenje, levi Fegi, Sira-ž.ska 16, Kranj 4731 Kupim strešno rabljeno opeko (Folcer) 1000 kom. Erzar Jože, Cerklje 79 4732 Kupim zazidljivo parcelo ni Kokriei ali Mlaki. Naslov v Ogl. oddelku 4754 Kupim starejše stanovanje ali hišico v okolici Šk.Loke, Medvod, Medna. Ponudbe poslati pod »DOM« 4755 Kupim kopalno peč, dam za zameno 80-litrski bojler ali pa ugodno prodam. Bcnedikova 3, Stražišče 4756 Kupim večje vseljivo stanovanje v Kranju ali okolici. Plačam v gotovini. Ponudbe oddati pod »Vsel j ivo« 4757 Kupim suhe smrekove deske, 25 mm. Prodam stekleni papir, brusilni mizarski za fino brušenje v roli 1 m širine, po zelo ugodni ceni. Karol Ažman, Krani, Savska cesta 12 4758 on t ul ii Mizarskega pomočnika sprejmem. Plača 45-50, Hafner Franc, mizar, Zasavska 2, Kranj 4735 Enosobno stanovanje v središču Pule zamenjam za stanovanje v Kranju ali okolici. Zupan Olga. Josipa Podulje 6, Pula 4736 Opremljeno sobo oddam fantu za dobo do 1 leta. Oddati ponudbe v ogl. odd. 4737 NOVO! NOVO! V novoodprto trgovino Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, so prispeli konfekcijski izdelki v bogati izbiri: suknje, vetrovke, dežni plašči, dežne pelerine za f > sko mladino, moške hlače in drugo. Obiščite novo prodajalno in prepričajte se o bogatem izboru in- kvalitetni izdelavi 4738 Nudim opremljeno sobo za šti-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku 4739 Hotel Evropa, restavracija Park Kranj in hotel Grad Hrib, Preddvor iščejo glasbene ansamble za silvestrovanje. Prijave sprejema uprava pod j. Central, Kranj, Maistrov trg 11 T 4740 Fant išče sobo v Kranju. Plača mesečno 10.000. Ponudbe poslati pod »Jesen« 4759 Fant, srednjih let, pošten, z dobrim poklicem in nekaj denarja, Išče poznanstvo s poštenim dekletom do 27 let s poklicem. Slika/ zaželena. Ponudbe poslati poti »Jesen« 4760 Sprejmem pošteno dekle ali mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Naslov v oglasnem oddelku 4761 Takti pod »Sreča 4600« prosim, naj javi nov datum, ali velja dogovor za nedeljo. Pošto prepozno prejel. 4762 Lesna industrija Kranj obvešča vse stranke da NE SPREJEMA naročil ZA ŽAGOVINO in sicer na obratu KRANJ do 1.1. 1965 na obratu PREDDVOR pa do 1. 12. 1964. Poleg tega obveščamo še stranke, ki so vpisane do 15. 11. 1964 za prejem žagovine na obratu Preddvor, da je ne morejo dobiti zaradi tehničnih ovir. Obletnica V globoki žalosti in bolečinah naših src je minilo leto dni, ko je omahnil smrtno ponesrečen v cvetu življenja ljubi mož in nenadomestljivi očka Slavko Mihelič Lepo je bilo življenje, dokler si nam ga ti dopolnjeval, zdaj pa je naš dom pust in prazen. Ob tej obletnici se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani, ko nam je bilo najtežje. Žalujoča: mama, žena Zlatka ter hčerke e možmi Enosobno stanovanje menjam za dvosobno v Kranju. Ponudbe oddati pod »Večje posojilo« 4690 Opremljeno sobo v sredini mesta se odda moškemu. Ponudbe oddati pod »Soliden« 4699 Zatekla se je ovca v gozd proti Šenčurju. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči protP nagradi na naslov Zupan Jože, Prebače-vo 27 4733 Popoldan grem pomagat moškemu alt ženski ali zakoncema brez otrok V Kranju. Ponudbe oddati pod »Plačilo« 4734 ZAHVALA Ob veliki nesreči, ki nas je doletela, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali. Posebno izahvalo smo dolžni sosedom za veliko in nesebično pomoč; nadalje gasilskim društvom Lešc-Brezje. Ljubno, Mošnje, Begunje, Radovljica ter poklicnim gasilcem iz Kranja, ki so v rekordnem času prispeli na kraj nesreče kljub izredno slabim cestam. Zahvaljujemo se tudi postaji Ljudske milice v Radovljici, ki je poskrbela za varstvo premičnin. Langusovi Zahvala Ob bridki izgubi, ki nas je doletela s smrtjo naše ljube nepozabne mame Marije Šilar, roj. Stupnikar se najlepše zahvaljujemo za poklonjene vence in cvetje ter za številno' spremstvo na njeni zadnji poti. Prav prisrčno zahvalo izrekamo vsem sosedom dr. Bajželj Janezu za prizadevanje, da bi jo ohranil pri življenju in ji lajšal bolečine. Hvala tudi duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem šc enkrat najlepša hvala! Žalujoči: mož Janez, sin Ivan z družino, hčerke: Mici, Ana in Slavka z družinami, ter brat, sestri in 'ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža in očeta FRANCETA BIZJAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje in vence. Najlepša hvala gasilski četi Begunje, njegovim delovnim tovarišem in godbi za ganljivo žalno slovesnost. Žalujoči: žena, sinova in hči KOMPAS največje turistično in avtobusno podjetje v Jugoslaviji priporoča usluge nove poslovalnice v Kranju Koroška cesta 2 24-31 Telefon: KOMPASOVA POSLOVALNICA V KRANJU # PRODAJA vse vrste vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet za tu in inozemstvo; % ORGANIZIRA z lastnimi modernimi turističnimi av tobitsl izlete in potovanja po Jugoslaviji in inozemstvu; / ,7M f r 1 f l I A \\ • # POSREDUJE nabavo potnih listov in vseh potrebnih tu-jih vizumov; # REZERVIRA hotelske sobe, postelje v spalnih vagonih, sedeže v letalih in kabine na ladjah; / % PRODAJA izvirne turistične spominke in izdelke domače obrti, turistične publikacije in razglednice; # izposoja za poljuben čas osebne avtomobile brez šoferja. PRED VSAKIM POTOVANJEM JE KOMPAS NAJBOLJŠI SVE. TOVALEC! KOMPAS VAS VABI V NOVO POSLOVALNICO V KRANJU! Zahvala Ob tragični izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Rafaela Pokorna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence. Žalujoča: žena Rezka, ter hčerki Anica in Zorica z družinama AERODROM LJUBLJANA podjetje za aerodromske usluge BRNIK razpisuje naslednja delovna mesta: 1. tajnica direktorja, 2. finančni knjigovodja, 3. likvidator, 4. korespondent. POGOJ za kandidate pod t.t srednješolska izobrazba in znanje angleškega jezika, pod 2. in 3.: ekonomska srednja šola, zaželena praksa, pod^ 4.: ekonomska srednja šola z znanjem angleščine in strojepisja, zaželena ptaksa v zunanji trgovini. Nastop službe čimprej Osebni dohodki po pravilniku O delitvi osebnih dohodkov podjetja. Pismene ponudbe z opisom dosedanje prakse naslovite na Splošni sektor podjetja. oh J ■ ■ 'J \ hć-'A.. '.''.Vi Pregled rodovniških psov V nedeljo, 8. novembra, ob 8. uri bo pri Zlati ribi v Kranju pregled rodovniških psov (ne lovskih). Pripeljite sve je pse. Plesni tečaji Začetni plesni tečaj se bo začel v petek, 13. novembra. Začetni tečaji bodo ob ponedeljkih in četrtkih, nadaljevalni pa ob torkih in petkih. športni plesni treningi v ponedeljkih in četrtkih. TečaH in treningi so od 18.30 do 20.30. Vpisovanje je ob torkih in petkih od 18. ure dalje v delavskem domu, vhod 4/Kranj. Zveze z avtobusi, ugodne. WB3BEBSBM Kljub temu, da sva z mojo Marjano mislila ostali na Krvavcu štiri dni, sva se v nedeljo že vrnila. Pa ne zaradi vremena, ampak zaradi stvari, ki sva jih videla. Kamorkoli sva se ozrla v novem domu (hotelu), sva videla votlo oziroma sledi vode, ki je prišla skozi zid. Marjana, me je nedolžno ogovorila, če niso imeli dežja dovolj zunaj Rekel sem ji, da bodo to pojasnili za to večji strokovnjaki kot sem pa jaz. Zato sva se tudi predčasno vrnila, še bolje, vam bom vsaj vodel kaj novega povedati, - ki se je pripetilo te dni na Gorenjskem. Z mojo Marjano sva se odločila za izlet v okolico Kranja. -Sla sva po bližnjici na Ovčana v Predoslje. Ko sva prišla čez novi most, je Marjana zgubila v blatu novi »salonar«. Nadaljevala sva pot pO arhitektonsko urejenih klancih. Menda jih še ni nihče popravljal od poletnih nalivov. Na cilju nisva našla gostilne. Domačini so me napotili kar k privatniku »čez ulico«?! Mimogrede pa sva se okopala in napila vode v njihovem smetnem jarku. Marjana pa je predlagala šolski snažilki, naj nikar ne stepa krp kar skozi okno. Sicer pa »čez komod« ga ni. Škof jeločanc som imel že • od nekdaj rad, posebno pa še moja Marjana. Zato jih tudi pogosto obiskujem. Zadnjič sem jih pohvalil, danes pa... Zopet imajo polno drva pred DPD Svobodo in na Mestnem trgu. Mogoče bom imel srečo, da jih bom uspel dobiti. Pa še nekaj bi poprosil. Naj še vsaj čez zimo pustijo tisti kup zemlje za domom ZB. Ce so ga toliko let, pa naj bo še letos. To bo odličen kraj za sankanje otrok. Zadovoljimo otroke, če že odraslih ne moremo. V Dorfarjih bi jih pa kar čez koleno dal in bi jim jih naložif svojo mero. Res je.da redukcije elektrike ni več, vendar bi pa že lahko ugasnili javno raz.svlljavo. '*daja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni Urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno lio'dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža in očeta JOŽETA PRISTAVNIKA se najlepše zahvaljujemo sosedom, kolektivu »Klavnica«, CP Gorenjski tisk, vsem, ki so darovali vence, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje ter ga spremili ra zadnji poti. Vsem prav vsem še enkrat iskrena hvala. Sram me je povedati, vendar vam zaupam, da sem mislil, da je nekdo umrl, ko je gorela luč nad vrati. Nekoč sem hvalil novo cesto za pešce Ob glavni cesti iz. Kranja proti Naklu. Sedaj pa že dalj časa opazujem to cesto. Vendar vsakokrat, ko grem mimo, mi. uide iz ust beseda, ki ni primerna, da bi jo napisal. Tu lahko vidimo jezera, jamic in podobno. Tu bi bilo potrebno tudi za kolesa rje potrebno vozniško dovoljenje. Ne za prometne predpise, ampak za praktično vožnjo. Kdor se umakne vsem oviram, ki so na stezi, je verjetno sposoben, da stopi pred izpitno komisijo za »A« kategorijo. Kranj* ti moj Kranj! Kaj vse lahko doživiš? Ko sem si včeraj ogledoval novo kranjsko porodnišnico, sem mimogrede zagazH v kup smeti pri trafiki, ki stoji pri križišču med porodnišnico in Gasilskim domom. Ce bi bližje stanov d, hi to še priporočal, da bi lahko tc smeti odnašal domov za kurjavo, vendar sem žal predaleč. Sicer pa spravljajo te smeti, da bodo pozimi v kiosku lahko kurili. Ce jih imate za ta namen, mi oprostite, da sem moral zaradi vas zlomift bodico. Mislil sem že končati s pisanjem pa je prišel nekdo v redakcijo in povedal, da je na Pavli-hovi razstavi videl Upodi >b! (enega Bodičarja. Hotel sem se prepričali, če ie tO res in snu cd, •] sam, da vidim. Dragi kolega fo nisem jaz. Kajti sedaj pa res Šg nisem tak, da bi me morali upodobiti v obliki atomske bombe. Pa tudi napis, da ne bom ime! ne hČerO in ne sina, ne bo d'Žal, ker imam že sedaj dve hčerke z mojo ljubo Marjano. Sdaj pa nič več, pa če se takoj sVeJ; podere, ker vem, da se tako hitro tudi ne bo. Tako, sedaj pa vsem skupaj lep pozdrav vas BODTCAR Pred nedavnim Je kranjski »Vodovod« kupil štiri montažne vozove za stanovanje svojih delavcev, ki delajo na terenu. Stroški so znašali 10 milijonov dinarjev. V nJem je prostor za šest ljudi ter štedilnik, miza, umivalnik s toplo vodo ter nekatere manjše stvari, ki so potrebne za življenje samcev nova samoizbirna knjigarna in papirnica v Kranju, Maistrov trg 1, telefon 22-31 ima vedno na zalogi: — slikanice, — leposlovne In šolske knjigo, — znanstvene knjige z vseh področij, — inozemsko literaturo, — šolske in pisarniške potrebščine, — računske in pisalne stroje, — Stanaka reprodukcije, -— gramofonske plošče klasične ln zabavne glasbe. PODJETJA! Pri našem posebnem oddelku —pisarniškem servisu ves potrebni material lahko nabavite z naročilnico. — Nudimo vam veliko izbiro, — kvalitetno blago, — hitro in solidno postrežbo z dostavo. Poslovalnica jc odprta neprekinjeno NON-STOP od 7. do 19. ure. Žalujoči: žena, sin Milan in Vika z družino ter ostalo sorodstvo \ QF 0411 sobota, 7. novembra 19*4 10. »Moj je!« jc navdušeno vzkliknil Bili. »Zamenjal sem ga za svojo obleko. Klical ga bom Prince.« — Issac Codv je sklenil, da bo na hribčku, kjer so prenočevali, postavil prostorno hišo iz debelih hlodov. Takoj ko je bilo delo končano, sta odjezdila oče in Bili v VVeston po ostale člane družine. Prince je bil že skoraj popolnoma ukročen, samo od časa do časa je še pokazal svojo divjo čud. Ko je BiH na svojem konjiču prijezdil v VVeston, je bil stric tako ponosen na svojega pogumnega nečaka, da mu je podaril novo sedlo z uzdo in novo obleko iz jelenje kože. 11. Pot od \Vestona do novega domovanja je potekla za vso Issa-covo družino brez posebnih dogodkov. Nekega dne se je pri njih nepričakovano pojavil materin brat Horace Bllllgs, o katerem niuo ničesar vedeli od časa, ko, je kot deček pobegnil z doma. Mnogo je pripovedoval o svojem burnem življenju; bil je jezdec na neukroćenih konjih v cirkusu pa v Kaliforniji lovec na divje konje, ki jih je kasneje krotil in prodajal. Kot odličen jezdec je znal spretno ravnati z lasom, dolgo vrvjo z zanko za lov na divje konje. Te veščine se je od njega naučil tudii njegov nečak Bili. 12. Tega poletja se je dvesto do tristo vojaških konj iz trdnjave Leavenworth preplašilo in pobegnilo ter se potepalo po kansaškl preriji. Vsak, ki je takega konja ulovil in ga predal vojaški upravi, je prejel razpisano nagrado 10 dolarjev. Ko je Horace BiHlngs slišal o tem, je sklenil, da se nemudoma odpravi na lov za konji. BiH se mu je z veseljem pridružil. Zaman ga je skušala njegova mati zadržati, češ da je nevarno. »Pa kaj bi bilo nevarno,« je dejal ujec, »saj ga bom jaz varoval.« »Mene nikomur ne bo treba varovati,« se je samozavestno oglasil BiH. Množica mladih plavalcev V zimskem bazenu v Kranju jc bilo 25. oktobra občhv.ko pionirsko prvenstvo v plavanju, ki je sodilo v okvir jugoslovanskih športnih iger. Podobno kot v atletskem mnogoboju je bila tudi na tem tekmovanju zelo dobra udeležba, s čemer je bil izpolnjen osnovni pogoj prireditve v okviru Jšl. Skupno'je nastopilo 95 pionirjev in 44 pionirk iz šestih osemletk v kranjski občimi. Največ pionirjev je nastopilo v cravvlu, pri pionirkah pa je bila najštevilnejša zasedba na progi hrbtnega sloga. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz šol v Kranju. Pri starej- ših so bili najboljši iz osemletk Franceta Prešerna in Staneta Za-garja, najboljši mlajši pionirji pa so na šolah Simona Jenka in Staneta Žagarja. Rezultati: Starejši pionirji — 50 m prsno: Boncelj (FP) 41,1, Horiak (LS) 42,5, Min-ovec (FP) 43,8; 50 m metuljček: Kalan (FP) 40,3, Klemen. čič (SZ) 44,2, Milovanovič (S/.) 45.8; 50 m hrbtno: Drnovšek (SI) 38,2 Primožič (SZ) 35,9 Mom,k (S.I) 36,5. Starejše pionirke — 50 m hrbtno: Milovanovič (SZ) 46.5, Novak (Sž) -48,5, Zerovnik (FP) 51,7; 50 metrov prsno: Požgaj (SZ) 47,3, Rupnik (LS) 47,6, Puharič (FP) 52,8; 50 m prosto: Šilar (SZ) 39,8 Kajzer (FP) 44,0, Slevec (LS) 1:01 o Starejši ekipno: France Prešeren 73, Stane Žagar 68, Lucijan Seliik 3^, Simon Jenko 24, Preci asi je 18. Mlajši pionirji — 25 m hrbtno: Velikan ja (SZ) 19,8; 50 m prsno: Sorli (FP) 45,6; 25 m prosto: Ca-ter (SJf) 17,6 Mlajše pionirke — 50 m prsno: Blažič (Pred) 56,9; 25 m hrbtno: Virnik (SZ) 23,8; 25 m prosto: Lampret (SZ) 18,8. Mlajši ekipno: Simon Jenko 53, Stane Žagar 51, France Prešeren 29, Primskovo 16, Predoslje 8, ' ' - "i Se';ak 8 točk. Gorenjska nogometna liga V zaostali prvenstveni tekmi gorenjske nogometne lige jc v sredo Svoboda iz Šenčurja doma premagala Visoko z rezultatom 9:0 (4:0). S svojo prvo* zmago se je Svoboda povzpela z devetega na šesto mesto na lestvici. Sedmo kolo v GNL je bilo rekordno po številu golov. V petih tekmah jih je bilo doseženih kar 43, to je povprečno 8,5 v eni tekmi. Ob zadnjem hudem deževju sta bili poškodovani tudi igrišči nogometnih klubov na Visokem in v Trbojah. Na prošnjo obeh klubov bodo prihodnje prvenstvene tekrne odigrali na igriščih gostUJOCjn moštev. . \ TONE KASTIVNIK Športne prireditve Športne vesti NOGOMET — V prijateljski tekmi je v četrtek Triglav igral v Krcnju neodločeno 1:1 (0:1) z. zveznim ligašem Olimpijo iz Ljub-ljane. Za goste je bil uspešen Veselica, za domače pa Kožar. V prijateljski nogometni tekmi sta v četrtek v Kranju domači Triglav In zvezni ligaš Ol'mpija iz Ljubljane igrala neodločeno 1:1 (0:1). Gol za Triglav je dosegel Kožar, ki Je na si ki drugi z leve, poleg Cv;rna (oba v belih hlačkah). Branilec Olimpijc je pravkar odbl žogo izpred domačega napadalca Cvirna. Foto: Franc Perdan BUMMI!MII!i!il!lllilll!H^ NOGOMET — Gorenjska Wa (jfitri) Jesen-cc, ob -14.30 Jcsennce : Visoko — člani; Lesce, ob 14. Prešeren : Triglav B — člani; Naklo, ob 9,30 Naklo : Preddvor — člani, ob 11. uri Naklo : Jesenice pionirji; Senčur> ob 10. uri Svoboda : Trboje — člani, ob 14. J" Svoboda : Sk. Loka — pionirji; Železniki, ob 14. uri Železniki: Kranj ob 14. uri. Tržič, jutri ob 15. uri prvenstvena tekma SCL-zahod Tržič :S*. Loka. . a ROKOMET — Gorenjska WJ (jutri): Kranjska gora, ob 10 « Kranjska gora : Skofja L°K?.' Kranj, ob 8.30 Kranj B "Stt««* Radovljica, ob 9. uri Radovljica« Savica; Selca, ob 9.30 Selca : Za°- niča, „n. Kranj, hitri ob 10. uri prvvc' stvena tekma moške republi**' lige Kranj : Tržič, ob 11. "n K venstvena tekma ženske repu° ske lige Kranj : Branik. j Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu IX. Otvoritev iger T0KY01964 Slavnostna otvoritev olimpijskih iger je bila v soboto, 10. oktobra. To je bil nepozaben dan in globoko doživetje vseh, ki smo stali v veliki areni Nacionalnega stadiona, verjetno pa tudi vseh tistih številnih srečnežev, ki so na tribunah prisostvovali slavnostni otvoritvi XVIII. olimpijskih iger v Tokiu. Več tisoč ljudi, ki so želeli priti v velik stadion, je ostalo pred vhodom in le slutilo, kaj se dogaja v veliki areni. Zbrali so se na obeh straneh ceste, po kateri so korakali športniki v areno, jim mahali v pozdrav in vzklikali dobrodošlice. Ko smo tako korakali mimo te vzklikajoče množice na obeh straneh ceste, smo začutili, da se bo končno le dogodilo nekaj velikega, kar nam bo za vedno ostalo v srcu. Skoraj hudo nam je bilo, ker je toliko ljudi ostalo zunaj velikega Nacionalnega stadiona, ki sprejme le 85.000 gledalcev. Stadion je bil s'avnostno okrašen s cvetjem in zastavami. Vse je bilo nabito potno ljudi, japonska tradicionalna oblačila so se mešala z evropskimi in vse se fe zlivalo v najlepše barve. Uvodni govor predsednika olimpijskega komiteja Avarv Brundagea, otvoritev iger cesarja Hirohitc, trenutek, ko je mladinec z olimpijsko b: klo pritekel in prižgal olim-pjski ogenj ter olimpijska prisega japonskega tekmovalca v imenu vseh športnikov so bili tako veličastni in nepozabni trenutki, da so se nam ježili lasje in le s težavo smo vse to lahko dojemali. Misli so se nam mešale, nismo se mogli dovolj zbrati in le s ležavo smo v mislih ponavljali olimpijsko prisego, ki zahteva pošteno borbo na šport-' niji poljih. Tedaj nismo mislili na velike borbe, ki nas čakajo v prihodnjih dneh. Mislili in prisegali smo vsak sebi, da moramo še kdaj kaj takega doživeti, čeprav se je treba truditi polna štiri leta do nasledniih olimpijskih iger. Take in podobne misli so nam švigale po glavi in nikakor jih nismo mogli urediti. Pozab-liena je bila konkurenca,. pozabljen je bil slab žreb v predtek-movanju pozabljena je bila trema, ki jo ima vsak pred velikim nastopom ki se za nas začne že naslednji dan. V tem trenutku sem spoznal globino besed ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pierra Cou-bertina, ki pravi, da je glavni pomen iger sodelovati in tekmovati. V tem trenutku smo bili zbrani na istem mestu prav vsi aktivni udeleženci olimpijskih iger, vsi smo bili enaki ne glede na narodnost, raso ali športno panogo. Otvoritev iger je bila ob dveh popoldne, po krajevnem času. Gostitelji so sila natančni ljudje in niso želeli, da bi se jim kaj zataknilo pri tako slavnem trenutku, ki ga bodo spremljali milijoni po celem svetu. Že nekaj dni poprej so naiprosiili nekaj tisoč študentov za sodelovanje in ti so ob navzočnosti nad 50.000 ljudi uprizorili generalko otvoritve. Vse študente, 'ki jih je bilo prav toliko kot vseh udeležencev na olimpijskih igrah, so razdelili na posamezne narode in še zadnjikrat so z elektronsko natančnostjo premerili vsak korak nosameznika, da se potem ne bi kaj zataknilo. Že ob pol enih, to je že poldrugo uro prej, smo se zbrali na pomožnem stadionu, kakih 200 m oddaljenem od glavnega stadiona. V olimpijski vasi pa smo imeli Jugoslovani zbor že ob pol dvanajstih pred našimi paviljoni. Točno ob 12. uri so nas z avtobusi odpeljali iz vasi. Seveda pa smo zjutraj morali še na trening, ker se nam že naslednji dan po otvoritvi pričnejo tekmovanja. V Tokio smo prišli zaradi tekmovanja in ne zaradi otvoritve, zato smo morali že zgodaj na Todo. Vrniti smo se morali do 11. ure, ker je potem ostalo le pol ure časa za osebno ureditev^ in za kosilo. Vsi avtobusi, s katerimi smo se ponavadi vozili na Todo, so morali biti že zgodaj zjutraj nared za prevoz športnikov iz vasi na otvoritev. Tako smo se to jutro peljali na Todo z vo- jaškimi kamioni v katerih pa ni bilo posebno udobno. Smrdelo je po bencinu, metalo nas je po lesenih klopeh in bilo je hladno. Na vodi nismo bili dolgo. Ie osem kilometrov so napravili fantje. Vežbali smo starte in kratke sprinie. Nismo se hoteli dosti utrujati, ker bo jutri treba pošteno zaveslati, če bomo hoteli priti prvi dan v finale. V finale pa pride le zmagovalec grupe! Enako kot mi so storili tudi ostali, zato je bilo na jezeru le bolj malo prostora za vse čolne. Previdni smo morali biti, da ni prišlo do nesreče. Kmalu je bila ura deset, toda vsi veslači so bili še na treningu. To so Japonci z grozo opazili in prestrašili so se, da bodo morda veslači zamudili otvoritev iger. Seveda to niso smeli dopustiiti: toda kaj storiti, ko jc pa uro vožnje od Tode do olimpijske vasi. Odločili so se. Na Todo so poslali deset avtobusov in mnogo »letečih« policistov. Vse vesla- če so po mikrofonih pozvali, se kolikor mogoče hitro vkrcajo avtobus. v s Začela se je naša najlepša v ' nja v življenju. Kolona deset" avtobusov, ki so bili lepo oKr šeni z olimpijskimi zastavami, J drvela po tokijskih ulicah ne neč se za ostali promet. Za so Skrbeli miličniki na m?to"ji0' Zavijale so sirene in ni je . ovire, k! bi nas ustavila, < križišča smo drveli, pa čeprav J gorela rdeča ali pa rumena * ' Miličniki so nam čistili ces ; Vozili so pred nami in ustav i vsa vozila, ki bi nas lahko ^ rala. Z današnjim dnem se čnejo v Tokiu dnevi športn*^ in lc-ti imajo povsod in v kem času prednost. To bo v lo vse do zaključka olimpU'^ iger, do 24. oktobra. S pono rJJ. smo vse vozili in zelo nas Jf ■ i. To JdJJJ smo dosegli rekord. Iz Tode I bavala taka vožnja. To se vozili do oLimpijsk* VI 40 minut! Jugoslovanska delegacija pri svečani otvoritvi olimpijskih iger. Zastavo nosi Miro Cerar T^^$+%$%$/$%$/%++O 99999999999999999999964 999999995232 ^87148266816