119
IZHAJA VSAKI DAN
ca - --c!jah in praznikih ob 5., eb ponfcdeljk.h ob 9. zjutraj-
Pi-t.LiT ne šlev. se prodajajo po 3 nvč. (G stot.) v mnogih ia'i.iz r h v Trstu in okolici. Gorici. Kranju. Št. Petru, l o.»t- ja , Se/.ani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-»č:n. i' mbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot. i. OCLA8I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po S st. mm. •»cirtnice, zahvale, poslanice, ogia.se denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do u vrst 20 K, v.-aka »».daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, caj-»anj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Ea.nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
TRST, v ponedeljek 26. aprila 1909
Tsčaj XXXIV
Glasilo političnega društva

Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
KAHOČNIJIA ZNAŠA
za v.«e leto 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoeolna na nedeljsko Izda-nj* „EDINOSTI ' »tr.no : oela-
——— letno K 5 20, pol leta 2 60 ~ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ns vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo L-t».
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-tnifc konaorcij lista „Edinost*1. - Natisnila ti-skarna konzorcija
lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hraniinični račun Jt. 841 652. TELEFON št 11-57.
brzojavne vesti.
Nemški prestolonaslednik na Dunaju
DUNAJ 25, Nemški prestolonaslednik je dospel i z Bukarešta sem. kjer ostane dva dni. kot gost našega cesarja.
Za sultanovo glavo.
PARIŠ 2 5. „Agence Ha vas" javlja iz Carigrada: Cela garnizija vjildizu je kapitulirala in oddala orožje. V Raspan hodijo torpedovke, da bi preprečile beg sultana. V Peri krožijo govorice, da so solunske čete že začele zasedati Jildiz. Ko bo obsodba izvršena, spravijo sultana ven in postavijo na njegovo mesto Rešada. Ob eni popoldne so bile višine okoli Jildiza po solunskih četah, po dveh popoldne se zdi. da je začela akcija proti Jildizu. .Mahraud Selket paša je naročil brzojavno da se mu mora poslati makedonske orožnike za vzdržavanje reda v Carigradu. Položaj v Carigradu
CARIGRAD 25. Nad mestom je proglašen obsedno stanje. Prodajalne so zaprti. Vsi dohodi k glavnim cestam so zastraženi po vojaških stražah. Med ranjenimi civilisti se nahaja tudi neki amerikanski časnikar.
Ultimatum suitanu.
< AR1GRAD 2.5. Mladoturški poveljnik
;e dal sultanu čas do šeste zvečer da izroči palačo, sicer da jo da obstreljati od kopne .n morske strani. Sultan si je sprosil čas io 8 ure zvečer, potem da odgovori.
„Veleizdajniški" proces
v Zagrebu.
Z a g r e h 24. 4. <35 dan razprave.)
Zanimanje /a današnjo razpravo je oilo zelo veliko. Pozvane so bile obtože-valne priče proti obtožencem okraja Ver-ginraost Topusko. Od 15 pozvanih prič jih je '-'ošlo 13. Branitelj dr. Hinković je predlagal, naj se zaslišijo strokovnjaki: i.» o srbskem grbu in srbski zastavi ; 2.) o svrhi »Sokola* in društev poljskih delavcev. Državni pravdnik Accurti se je upiral drugemu predlogu. Proti prvemu ni prigovarjal. Predsednik ni dal braniteljem besede za repliko, proti čemur so branitelji napovedali pritožbo ničnosti. Na to je bila pozvana 1. priča, 57. letni Andrija Rakič. Toženec je umirovljen orožnik. Bil je občinski predstojnik v Topuskem. Branitelj ar. Hinković se je proti vil zaprisežen ju te prič0, ker je lt ta, glasom obtožnice, izpovedal, da je toženec: Petrovič za volitev v občinskem uradu dne 11. januvarja igo8. razširjal
[letake, dočim se da dokazati, da ie bil j med obema je zaklical priča tožencu : „Kaj veliko srbsko?« Predsednik: »O tem ne toženec tedaj že transferiran v Skrad in ; se imate vi brigati za ljudstvo?! Za vas dovoljujem vpraševati«. Branitelj dr. Pose je tudi že nahajal tam. Pričo soj je le šola!" Votant Pavešič : „Tako je!" povič: »To je najvažneje vprašanje. Ko-vzlic temu zaprisegli. Izpovedalj (Viharna veselost). Branitelj dr. Tuškan : ' liko je bilo zastav na tisti veliki skupščeni je, da je bil že od leta 1^82. občinski na-| ..Tudi to je ustavno naziranje !" (Veselost), v Topuskem? Jih je bilo 1000, kakor pravi čelnik v Topuskem in da prej ni nič opa-i Toženec Borojevič je vprašal pri- ' neka priča? Priča Rakič (ironično): »A žal o kakem sovražtvu med Hrvati in ' čo, iz česa on, priča, sklepa, da je on, : da, bilo jih je 100.000 !< (Smeh). Potem je Srbi. Nasprotno, on je s Srbi bolje izhajal,1 toženec, hujskal proti Hrvatom, ko vendar rekel, da je bilo 50 do 60 zastavic. Brani-nego s katoliki, ker ti da s o g a j 0n, priča, ni sam nič videl ne čul, ampak telj dr. Popovič mu je pokazal srbski grb «vedno tožili* (Veselost). Njegova'je ie od druzih slišal?	in vprašal, je li videl taki grb? Priča:
izpoved v obtožnici, da je toženec Petro-j Predsednik ni dovolil tega vprašanja, j »Nisem«. Potem mu je branitelj pokazal vič za časa občinskih volitev v Topuskem j na kar je branitelj dr. Hinković prijavil i zastavo s križem in štirimi »S«. Priča: razširjal letak, bo pač „pisna p o- i pritožbo ničnosti. Tudi toženci Ž i v k o v i ć, i »Da, tak grb sem videl«. Branitelji: »No greška-, ker on, priča, se splohjAdam Pribičevič in M al o b a bić ' torej, to ni srbski grb!« Branitelj Popo-n e spominja na te volitve (Ži- j So reflektirali na izvajanja priče v smislu, j vič ga je vprašal, ali je vedel, da je po-vahna veselost) Nič nima proti tožencu; da priča neprestano naglaša, da on sam slanec Budisavljevič ;bližen prijatelj Sve-Petroviču, pač pa je ta proti njemu in | ni nič videl, da se mu je pa pripovedovalo, i tozara Pribičevića, a je vendar dvakrat Petrovič je tudi kriv, da on, priča, n i j da toženci „haranguirajo" Srbe. Toženec j glasoval zanj. Priča: »Nisem vedel, dokler občinski načelnik. (Aha-klici med ! M a 1 o b a b i č : Kaj umete vi pod haran- ' nisem čital v »Finelu« (Smeh. Misli »Fi-obtoženci). Predsednik: ..Ali sta učitelja j guirati ? Priča: Nu, vi ste hoteli na vo- ! nale«). Vprašanja branitelja dra. Popovića ; Petrovič in Borojević agitirala za srbstvo ? \ litvah volilce pregovoriti in ste jih prego- o glasovanju na volitvah predsednik ni ! Priča : ,.Jaz ne vem tega, ker nisem- vorili, da so glasovali za vašo! pustil govoriti. Nato je priča reproduciral ! o b č e v a 1 žnjima kersembilž njima 11 i s t o. (Velika veselost). Glas s klopi ob ! svoj govor, s katerim je pozdravil poslanca skregan. Ali drugi ljudje so mi pravili [o j tožencev: „Pravo graničarsko naziranje!" Budisavljeviča, ko je došel v Topusko. tem. Tako mi je p r i p o v e d a 1 neki Ma- ! (Veselost).
tijevič, da je Petrovič baje rekel, da se i Na vprašanja branitelja dra. H i n k o-mora Avstrijo raztrgati na kose. a Hr- j v i č a je odgovoril priča, da so Srbi v i vatsko in
Zahvalil ga je, da se tako junaški bori za prava „Hrvatske" v skupnem saboru. Naj le tako nadaljuje. Branitelji (odobrovaje :
še ni
Bosno priključiti Srbiji. On, tej deželi ortodoksne narodnosti (!!) (Viharna j »Tako je !) Drž. pravdnik : »Tedaj ni nič čul o tem. Tud*! veselost) in da po njegovem umevanju j vedel, po čim taje Srbi. (Smeh).
pnea, p a
je prišlo na občino anonimno pismo, i velikosrbska propaganda obstoji v agi- j Ob 1. uri je naznanil predsednik, da v katerem je rečeno: ..Doli s Hrvati!" \ taciji za Karagjorgjevića. Branitelj dr. Hin- se bo razprava nadaljevala ob 3. pop.
Na volitvah je v imenu „katolikške stran- kovic: „Ali vi ste rekli, da je velikosrb ke" (Veselost) pozdravil kandidata srbske j ska propaganda pri vas začela, ko je uči-samostalne stranke Bude Budisavljeviča, j telj Petrovič prišel v Topusko. Ta pa je ali ta mu je na kratko odgovoril, dočim j prišel tjakaj že leta 1898., dočim so Kaje Srbe, ki so ga pozdravili, objel i n j ragjorgjevići šele leta 1003. zaseli prestol, dvakrat poljubil. To je njega, j Kako se to vjema ? Priča: „Inteligenca" pričo, britko užalilo. (Viharna veselost).; je bila že poprej, kp so Obrenovići, še ži-f D r u g i ljudje so mu tudi pravili, da j veli, za Karagjorgjeviće !" Branitelj dr. Hin-je poslanec Svetozar Pribičevič na shodu | kovič : „Kakova inteligenca? Kdo je bil rekel, da treba „srbske pravice" izvojevati j to ?u Priča je molčal. Branitelj dr. — če treba tudi s silo. Sic r ne več nič, : Hinković : „Ker je bila „inteligenca", ki razun, da so volilci poslancu Budisaljeviču je pa ne morete označiti, že za življenja nudili na krožniku kruha in soli kakor Obrenovićev za Karagjorgjeviće, obstoji Bosanci generalu F 1 1 i p o v i ć u, ; torej po vašem umevanju velikosrbska ko je prišel v Bosno (Viharna ve- J propaganda v tem, da se agitira proti selost). , kralju srbskemu ? (Viharna veselost.) Ko Predsednik: „Ste-li čuli klice n. pr.:;se je priča zaplel v pritislovja, je predli vel kralj Peter!" „Živela Srbija!" Pri- j sednik odtegnil besedo..... dru. Hin-
ča : Ne ! Tudi slik kralja Petra ni videl j koviću !! (Velik hrup med branitelji, nikakih, a čul je, da se jedna taka slika	Branitelj dr. Popovič je vprašal i So ga zaprisegli. To je starec, ki očevidno
nahaja v srbski hranilnici. Na to je prišlo ; pričo o »tajnih sestankih« in da-li priča trpi na slabosti spomina in odgovarja na do viharnih prizorov med branitelji in dr- j veruje, da se je tam razpravljalo o o d t r- vsako vprašanje kakor mu ravno pada na žavnim pravdnikom. ko je branitelj dr. ganju Hrvatske od monarhije"^ misel in kakor mu predsednik polaga na
Popoludne.
(Ko je predpoludne toženec Rakič hotel staviti vprašanja do priče Rakića, mu je predsednik prepovedal to z besedami : »Dovoljujem vam samo reflektirati na izpovedbe prič. ne pa stavljati vprašanja. Branitelj dr. Hinković: »Gospod predsednik, toženec ima pravico do tega«. Predsednik: Nu, dobro, vprašajte torej'« O tem dogodku se je mnogo govorilo med branitelji.
Popoludansko razpravo je otvoril predsednik ob l/t 4 uri ter je pozval 2. obtoževalno pričo, 7 2-letnega vaškega načelnika v Topuskem Simo O ž a n i ć .
Branitelj dr. Hinković je govoril proti zapriseženju te priče, ker je dokazano. da je v preiskovalnem zapisniku t-grešil protislovja in neresnice. Kljub temu
jezik, tako Ja je ta poslednji po polurnem zasliševanju vskliknil : »Ali človek.
govo-
rite vendar sami od sebe ! Saj odgovar-
Budisavljević vmes zaklical, da je bilo ; Priča: »Ne vem, ali to menim, ako bi bili včeraj vse popoludne videti priče z' toženci res nameravali kaj tacega, n e bi z n animi a g e n t i d r a. Franka. To-jih sedaj branili tudi Hrvatje ženec Petrovič je reflektiral na izpovedbe : (Gibanje in živahni klici »Tako je!« po j jate vedno, kar jaz hočem!« (Vese-priče, ki je potem priznal, da je inkri-: vsej dvorani). Branitelj dr. Popovič: »Vijost). Pokazalo se je. da priua ni čul ne miniran „veleizdajalskih pojavov" ni sam pravite, daje do prihoda Iv. Pribičevića j klica »Živela Srbija!«, ne »Živel kralj videl, ampak le čul o njih, ali pa so mu j obstojala srbska propaganda. Zakaj ime- ; Peter !«, ne kakih drugih podobnih klicev; pripovedovali „drugi ljudje". V polemiki ' n ujete po njegovem prihodu to propagand o j dalje, da ni videl nikakih slik kralja Peira
ISTE K.
12
ft. L.-h.
V mladih letih.
Čudno ! Naenkrat so se jim razvezali jeziki, ko so začeli o tem govoriti, kar so canes zaužili. I ra je bila kmalu polnoči.
♦	Andrej! kmalu bi pozabila!* *Kaj lepega !»
<Ali ti ni mučno, ko se ves teden ne v idimo! *
cTudi jaz sem že nato mislil!* «In si prišel na lepo idejo ...» «l)a dolgčas lahko preženemo s pismi !» «Ah, kako si priden !» Andreju ^e je silno milo storilo pri tej opazki.
«Xo in kako misliš to .J» Andrej ni umel kaj misli s tem. «No jaz mislim ne po pošti! Veš na naši hiši je pritrjen poštni nabiralnik in 2«-.daj oomo zatikali pisma ! Si zadovoljen '»
•	Dobra misel!*
Na kolodvoru je zažvižgal vlak . . . Pol dveh ... od Jesenic . . .
Kmalu na to so naši mladi veseljaki
zapazili črno postavo, ki je prihajala iz ulice nasproti balkonu . . . Ako bi kdo na-: tančneje opazoval, bi lahko zapazil, kako se je nabral Anici in Katici obraz v poteze skrbi : . .
»Manu !»
«Ni možno !» : «Moj Bog !*
«Kaj početi !>
«Res je !»
♦ Nič se bati ! Andrej, Ti ostani tu ! Mi dve gre v i v salonček ! In tam sprej-mevi mamo ! *
«A če slučajno pride sem !»
i .
«Za peč se skri !» in pokazala mu je
peč. V trenutku je dala Katica tu načrt. A spodaj v vratih se je že zavrtel ključ . . . C bogi Andrej . . . Ne znam opisati njegovega strahu.
«Mama je trudna ! Medve jo spravive spat in skrivaj vzamevi ključ. Spalnica je zgoraj! Ena prileti ven in Ti greš hitro ž njo ! Bodi miren ! Za peč, tu ! Z Bogom !»
Komaj sti zaprli vrata salončka, že je bila mama notri . .. Koliko straha je prev 2il te minute Andrej. Poslušal je na vse pretege, kako se steče!
«No kadili sti pa pošteno !»
«Hej, pust!»
«No nesi mantiljo v ono sobo !» Anica je molče vzela in nesla.
<No, pa tam se tudi kadi!»
C bogi Andrej ! Že je mislil, da pride mama v sobo !
•Si kaj trudna? Nama boš pa jutri pripovedovala!* je napeljevala Katica.
»Prav imaš, res sem neizrečeno trudna ! Po tržaškem tlaku gor in dol! Kako se človek utrudi !»
Andreju je bilo, kakor bi se mu odvalil od srca sto stotov težek kamen. U-panje ...
Kmalu na to je bilo slišati, kako so se vsi tri odpravili iz salončka v zgornje prostore. Andrej se je globoko oddahnil in zlezel izza peči . . .
Komaj pet minut, že se je prismejala v sobo Katica s ključem . . .
<Dobro se je steklo ! Sedaj pa hitro ! Kar za mano! Po prstih!*
In šla sta tiho kolikor sta le mogla Katica je dala ključ v luknjo in ga vselej, kadar je zavrtela zadržala ... Za slovo je dobila poljub . . .
«Ne pozabi pisati! Z Bogom!»
«Z Bogom . . . !»
Andrej je bil rešen ! Katica je hitro
na lahno zaklenila in hitela nazaj k mami . . .
M
Andrej se je tesneje zavil in hitel domov . . . Tekel je skoro po ulieah Ni videl ne pred sabo ne za sabo ničesar . . . Zri je naprej in tekel . . . Prišel je pred hišo . . . Vrgel par pesti peska v okno. . . Gori se je zasvetila luč . . . Zaškripal ie ključ v vratih . . . On je stopil notri in še dober večer ni rekel, niti pogledal . . . Sive oči, kakor sovine, so ga ostro gledale. Usta so pa molčala . . . |e-li možno, da se niso niti odprle tiste široke ystne ? Ne, sedaj bi ne bilo dosti časa za pravo pridigo in zato so usta grdoglede gospodinje raje molčale] — Andrej je legel in šele čez dolgo zaspal ... In kar je prej v resnici užil — to je sedaj še enkrat — a samo v sanjah . . .
Drugi dan sta se z gospodinjo skregala. Prišlo je tako daleč, da je Andrej sam odpovedal stanovanje — sicer mu je tudi gospodinja odpovedala — a samo zato, ker je mislila, da je Andrej ne bo ubogal. ..
«Slabši si, kakor Mažar
«A še veliko slabši so beriči !»
«Tu je bil ogenj v strehi ! Gospodi-njin mož, ki pa je že davno umrl, je bil
Stran II
„EDINOST" štev. 119.
V Trstu, dne 2<». aprila 1909
ne srbskih zastav. Ko so mu pokazali,	EDEN. Danes je tu običajna variete
da-li je to srbska zastava, je rekel: »Možno	predstava. Dne i. maja se vspored popol-
je. ali jaz ne vem tega«. Na vsako vpra*	noraa prenovi.
šanje, ki mu stavlja predsednik ali kak	POL. ROSSETTI. Drevi opereta ;
branitelj, odgovarja: »Menim, da sem	„Valčkov čar".
t o č u 1 o d d r u z i h. Oni vara že to po-	Koledar in vreme. — Danei: >
vedo, ako pridejo« - kar je vzbujalo s	AnakIet _ Jutri . peregrin. — Tempe-»
Naznanilo.
Meščani!
Žalostno je sicer ali resnično dejstvo, da se vsi oni izdelki, ki re?
take kruha ter
_	- -	.	speh:
Flllmincj™ ioidift	za uničevanje stenic] so do vedi i
tudi do tega [in ni moglo se zgoditi
je videl na tajnih sestankih, odtegnil de- moržko: Iep0} tu pi tam oblačno, sedo z motivacijo: »O tem ne dovoljujem	---
stavljati nikakih vprašanje.	j TjŽSŠka Jma§S> krOHik^. j drugače], da so se našli taki zlobneži, ki izdelujejo pod tem imenom druge
Preiskovalni sodnik dr. K o š u t i Ć,; Samomor vojaškega begunca na javni ničvredne izdelke, ki se je nahajal na galeriji, je poslal pred- uJm*^ R.udolf Morin, 21 let star, pristojen,	Pri vsem tem pase .,FULMINCI£1C!DA" ne boji nepoštene konku-
sedniku po slugi neki listič, na kar je y Mali Lošm, vojak c. in kr. vojne mor- renče onih ki se nazivljajo izumitelji, ker je naravnost nedosegjiv.
da
Pri vseli teh mahinacijah pa ostane neizbrisljivo dejstvo, sr prišel v naše mesto. Imel je kot lju-; , FULM?NCIMICIDA" po tako kratkem času vzbudil toliko nevošljivosti in po-ico neko prostitutko, iz neke tolerančne ' hlepnosti, ter prisilil mnogo njih do ponarejanja. To pa trebu pripisovat: hiše v ulici Fortino, kateri je tudi vkradel dobrim lastnostim tega izdelka, ki je neizprosen sovražnik tako nepotrebnih
-	1	■« r	i	. 'v,______•	4iunlin IrnlrAH <uk m4,>»i<>a !« ________1_! * _ a____
Dnevne vesti.
K 1 steklenica. NB. PREPRODAJALCEM POPUST. - Iščejo se zastopniki.
J. de Blasf
edini koncesijonir&nec, ulica Nuova 45. Trst
31"
E
Mirodilnica
ca Costantino Nussa ca
Trst, ulioa Molln grande 38
Droge, barve, pokost, petrolej, čopiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd.
Zaloga šip in steklenin.
Alojz Povh
Trst
■ urar =
9 pridejsno delavnico
Via del Rivo št.
26 Trst
bila razprava prekinjena za 20 minut. xu nafice je pobegnil dne t. m. iz pulja> se je splošno opažalo in se je živahno ko- t mentiralo med pavzo, ko je imel senat s preiskovalnim sodnikom Košutićem, državnim pravdnikom Accurtijem in njego- zlat prstan> Mornarsko zapovedništvo je , Živalic kakor 80 Stenice, in veliki uporabi istega, vim namestnikom Stožirjem v posvetoval- zahtevalo od policije, da se ima Morina!	Tedaj pozor meščani na falzifikacije in ponaredbe te^i izdelka. Za-
mci pogovor. (Kar se je tudi splošno opa - aretirati, a tudi imenovana ženska ga je htevajte Vedno Qd mirodilničarja pravi JKg6" FULHINCIMiClDA ^tt ki žalo). Na to je bila razprava odločena na ovadila Ker je: policicijski agent Oppel j Stane	" -
ponedeljek ob 7. uri zjutraj.	doznal, da se nahaja Marin pri omenjeni i
-■	lahkoživki. se je podal včeraj ob 12 3/4
'popoludne v omenjeni brlog, da bi Mo-i rina aretiral. Morin je sicer tajil, da bi ; Vesela vest za okoličanska posestnike, bil on iskani, je ipak sledil brez prigovora j 1 Municipalna delegacija je sklenila predlo- tunkcijonarju policije. Medpotoma je ipak ^iti mestnemu svetu, da se občinska zem- priznal, da je on iskani Morin zato je bil Ijišča v katastralnih občinah Lonjer, Ba- odveden v ulici Tigor, od kjer bi se imelo zovica, Padrič. Trebče, Gropada, Bane, telefonirati v mornarsko vojašnico, da bi Opčine, Prošek, Kontovelj, sv. Križ, v prišla ponj vojaška potrulja. Morin je kolikor ne spadajo v gozdni kataster in hitro vzel iz žepa revol .er, si ga nastavil v kolikor interesiram prebivalci izvršujejo na desno sence, ter izpustil en strel. Sina njih posestno in servitutno pravico romak, ki je močno krvavel od rane, je paše, pobiranja lesu itd., razdele med bil odveden na inšpektorat ulici Tigor, prebivalce in si občina pridržuje le potrebna od kjer so poklicali [geo. Ko je došel tla za razširjanje in uravnavo obstoječih, inšpekcijski zdravnik, mu je dal prvo po-gradenj novih cest, nasajanje javnih moč, ter odredil, da se ga spravi v bol-vrtov, postavljanje napajališč, trgov, šol, j nišnico, a je umrl mej potoma. Našlo se sploh javnih zgradeb.	:je pri njem 50 italijanskih lir, iz česar bi
S tem je slednjič zmagala pravica se dalo sklepati, da je hotel pobegniti v naših posestnikov in je dolgotrajna borba Italijo.
njih samih, a posebno še našega p o- j Umr' j® Karmel Principato, oni re-litičnega vodstva, ki je neprestano' gnikol, ki je 14. marca spustil v ulici z vso vnemo zastopalo to stremljenje oko-. Sette lontane en strel iz revolverja v hčanskih posestnikov, kronano zaželjenim , svojo ljubico in druzega sebi v prsa. vspeliom. Z velikim zadoščenjem beležimo '	enega udarca. 42 letni mizar
to pridobitev naših okoličanov.	, Peter Copelletti, iz ulice Belvedere št. 15,
K stvari se še povrnemo	Je pr»šel včeraj v prepir z nekim člove-
□ramatično društvo. Enketa za ureditev ; kom, ki ga je udaril s pestjo tako, da je gledališkega vprašanja ima svojo sejo padel in si pri tem zlomil desni komolec, danes zvečer ob K1/$ v rSiov. čitalnici-, ; Dobil je prvo pomoč od rešilne postaje; kamor so gg. člani uljudno povabljeni. a potem je bil odveden v bolnišnico.
: Vinski cvet (špirit) s
na debelo
Bakof & Moller - Trst
j Trikrat rektiflclr&ni 95°. o y sodih vaake količine. Denatarlr&nl 90% y izvornih sodih.
! == Lastna tvornica sodov ==
Tvrdka ustanovljena 1837.
Izvršuje v?ako popravljanje žepnih in sten^tu. ur kakor tudi v.sako zlatarsko in flraguljarsko Jelo > najzmernejih cenah
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanj?
- Slovensko podjetje ! -
Naše gieriašišće,
Xa sinočnjo predstavo „Graničarjev*.
Vesti iz Kranjske.
Ženska in krava v Ljubljanici. Minolo
ki je bila ob enem časten večer g. Ve- • sredo se je nekemu posestniku z dežele bleta, je prihitelo mnogo občinstva, kar na Sv. Petra nasipu splavila krava ter se kvitira z zadovoljstvom. Igralo se je ; skočila čez ograjo v Ljubljanico in splavala povsem povoljno, g. Vebletu je občinstvo do Sv. Petra mostu. Ker seje bilo pa na priredilo ovacijo in poklonjenih mu je obrežju zbralo mnogo radovednega ob-nekoliko darov, kakor tudi lovorjev činsiva. se žival ni upala iz vode, tnarveč
Dno
venec in cvetlice.
— Prva tržaška tovarna ----
oklopnih blagajtiic
in stavbinska kovačnica
Mario Fano
Trst, ulica Media št. 20.
Poprave vsake blagajn ce katerekoli znamke. =
H. F. tORZELLO
TRST. ulica S. Lazzaro 23.
Popravljanja gum. ćrev, specijelno vukani zovanje, prodaja in zaloga DI NLOP-OV
Avtorizovana pro- „PhanOlUOll' dajalnica koles 1
Delalnica za poprave ulica Glulia štv. 78 Jako zmerne cene
Zaloga olja, vina in testenir-
L Fragiacomo
Trst, ulica Giov. Bocaccio 14.
Prodaja olja na debelo. Brezplačno dostavljanj«■ na dom. Pristno oljično in bombaževo olje v vazah od 5. do 10 litrov.
Istrsko vino prve vrste in burgundec v kleoicah od 10 do 15 litrov in v sodčkih od litrov naprej.
Napoljske testenine v^u,ke oblike od 5 '1 10 kilogramov naprej se priporoča kon-umentoci
' je plavala skoraj do tovarne g. Drag-. . Hribarja, kjer jo je neki mesar vjel za j vrv ter jo potegnil iz Ljubljanice. — Y tem kraju je pa nasproti prala neka ženska, ki je seveda tudi gledala pribor. Zaverovana je bila tako, da je hipoma padla v vodo, iz katere je vsa mokra srečno pri-kobacala, le perilo je odnesla voda.
Gospodarstvo. j
Zadruga v službi kolonizacije. Francoskai
Tr*? V>ta gledaliiće.:
FtlNICK. Nocoj ob 8.15 uprizori ope-	! retna družba Mile Thercn novo opereto v treh dejanjih : „Kristina, gozdna čuvarica* (Fčirster Christl).
namreč nekoč birič in ta opazka jo je	5
huje /bodla, nego če bi kdo zasadil iglo	,
v srce . . .
«Glej. da se mi spravil takoj od tu '	kolonizacijska dru/ba se trudi, da bi olaj-
t e ne vržem sama Tvoj «cok in pok> skozi	sala naseljevanje v francoskih kolonijah,
vrata ' To je razgovorila s silno jezo.	zlasti v Alžiru. Naselnikom preskrbi vse
c Hvala ! Sem slišal' V dveh dneh se	potrebne pripomočke po nizki ceni. Dolg
Vam izpolni želja'« je odgovoril An-	imajo odplačati v .25 letih. Vsak naselnik
drej kratko a vendar tako mirno in pre-	dobi navadno 100 hektarjev dobre zemlje,
mišljeno, da se je lahko spoznalo, da to	ki je pripravna za obdelovanje. Družba je
misli z vso resnobo.	dosegla že prav velike uspehe. Da bi pa
In zgodilo se je res tako. Andrej je	naseljevanje še bolj pospešila, poprijela se
dobil drugo stanovanje, kjer je bil vsaj	je družba v zadnjem času se nekega dru-
nekoliko svobodneji. Gospodinja se je sicer	gega pripomočka. Ustanovila je namreč
kesala svoje izjave in se skušala Andreju	zadružno vas, ki nudi naselnikom vse pred-
pnkupiti — a ni nič pomagalo; Andrejev	nosti velikih obratov in skupnega dela.
sklep je bil trden.	Vlada je temu načrtu naklonjena in je za
Drugi dan se je Andrej preselil. Go-	prve poskušnje naklonila zdatno podporo,
spodinja tudi ni pozabila svoje materinske	Ako bodo uspehi tega poskusa ugodni,
dolžnosti. Maščevala se je nad Andrejem	ustanovili bodo podobne vasi tudi po dru-
z vsemi pripomočki, ki so ji mogli poraa-	gih kolonijah.
gati pri tem. Pismo starišem, poset pri Podraženje črevijarskih izdelkov. —
ravnatelju, opravljanje: in to vse na do-	Društva avstrijskih črevljarskih tovarnarjev ,.
stoj en način. Najbolj živo je predstavljala,	razpošiljajo sledeče se glaseče okrožnice :
kedaj je prišel domov in na kak način je	Ker se že nekaj časa sem cene usnja ne-
onečastil spomin nje ranjcega, dobrega —	prenehoma povišujejo in so se tudi vse
J^og mu daj večno luč ! . . .	druge črevljarjem potrebne reči znatno po-
Na novem stanovanju je dobil Andrej	dražile, smo bili primorani, tudi mi naše
za sostanovalca — osmošolca Ivana Boga-	izdelke povišati v ceni. Podpisana so društva
taja. Bil je ta zadnji, kos literata ...	iz Ćešfce. Dunaja. Moravskega in £lezije. i
Tvornica dežnikov in solčnikov
GIUS. EERRATA - TRST
11
n

Tovorna: ul. Kontscucco 13. Prcdnjalnlca: Corso 36.
Izbera palic za sprehode.
Izvršujejo se poprave In prevlačenja.
J
0?
pisalni stroj
takoj vifao pisavo in decimalnim .*. tabulatorjem .*.
je znamka, katero rabijo poznavatelji.
GLAVNI ZASTOPNIK
A. E. ROEPER - Trst
ulica Istituto 10, Ul.
!G
V Tretu, 26. aprila 1909
..EDINOST" št. 119
Stran III
Mednarodna dvorljivost. j
Stara pravljica pripoveduje, da je bil j »r^g- od Boga s tako silo telebnjen z nebes na tla. da se je njegovo telo po
:ošćkih na ra/ne strani razletelo. Glava e oaje odletela na Špansko, srce v Italijo, :-e'ouh na Nemško, roke v Turčijo in Ta-Idrijo, noge na Francozko ; posledica temu v. da Francozi tako radi plešejo, Turki in Tatari tako krvoločno more in ropajo, Nemci nenasitno jedo, Italijani pa ljubijo :n se izdajalsko vedejo, in Španci da so velikodušni. Slovanom je ostala baje samo j cablica, ki jo je vrag padaje v rokah; držal, in na to se baje zaznamenujejo vse krivice, ki jih drugi narodi izkazujejo Slo- ; vanom. Zdi se, da je to morala biti 2e ako velika tabla in gotovo je, da ni na njej niti prostorčka več praznega.
Podobni reki in pregovori narodov o narodih so razširjeni po vsem svetu. Ne -oremo se čuditi, da naziranje enega naroča o drugih narodih navadno ni baš ^-oilno za tujca ampak obratno često celo elO grobo. Prosti narod ocenjuje neugodno i porogljivo vse, kar se ne strinja z nje-_ o vi m lastnim naziranjem. K. temu se še i '-::ružu;ejo često spominina mnoge spore.
so pogosto končali dolgimi in krvavimi bc;i, razven tega še narodno in plemensko j -cvražtvo. Pod takimi pogoji seveda ni -.lo možno doseči sporazum* v dobah evdalne vlade.
V takih smešnicah je bilo mnogokrat -oino sarkazma, da celo žalitve. C 'ehi se ni;o jezili, če so jim radjučeni Nemci po--c -'ijivo dejali rtrde butice-, rbetičasti eniJ. Dejali so marveč sami o sebi: »V, r:_ gobo, v glavi kamen : kresi, saj bo cr.alu plamen". Bili so tedaj jako vznet-; t vi in, ne razmišljaje preveč v vsem. -moglavili so često tudi v pogabo. Grobne -e ^lasi nemški pregovor o Cehih: »Polak n Ceh sta enaka: če je prišel k njim. L-er, so vkup trije tatovi.* Ali pa o Po-akih : »Cigane in Poljake naj vrag sku-•f>i jmelc". O Rusih pravi Nemec: ..O urasneš Rusa — renči medved" a Francozi spji: n Pogladi Rusa, zgladi sc Tatar".
vfieŽi govore o Rusih samo: »Bradati otroci« ; cikajo s tem samo na njih priro-
eno slovansko mehkobo.	;
i
Slovani niti med seboj niso preveč • ivorljivi. Poljak, tlačen od Rusa, kliče:; » -"raga zapodiš s križem, toda Rusa ni- ' <cli-, in o Malorusih pravi, da prihajajo epi na svet. In Moravan razlaga svojemu ■ »nku o bratih Cehih: »Cehi? So nori; /■cor mi, samo da malo neumnejši". Ha-: ki govore o Poljakih : rPoljaki po- < 'esenci«. Plemensko sovražtvo med Slo-j .c.ni in Nemci se ne da prikriti niti v pre- | tovorih. Na Češkem in v Galiciji pravijo, •oz oglji vo : »Govori ž njim, ko je Nemce, morast)«. In tu so tudi dobili nemški! imetje ime: „ Michel". Ostudnim rečem, ic prideva besedica rnemško". Tako pod- : ,ar.a »nemška miš«, žaba se imenuje! -nemški rak« in osat se imenuje ..nem-: ka roža*. Poljski otroci se uče peti : j
..Nemec vrl kure kral na goro jih znosil je Boga zaprosil, da bi hitro jih požri«.
Pri Cehih podobno: »Nemec brbra,[
e cokla...« Druge porogljive prislovice ! M, „Smeje se na to, kakor Nemec na ko-ač«, »Hvali se o tem, kakor hudič v j lemški obleki.« »Nihče ne prekata ženske j v ljubezni in Nemca v pisanju«, »Nemški j jrepir«, t. j. prepir, nastal brez vzroka.
Italijan sicer Nemca psuje, a vendar. ^ mu zopet klanja češ »Nemci imajo oremetenest v prstih*4. Vsi narodi sogla-1 šajo v tem. da so Nemci silni pivci. Nemci sami se ponašajo s to lastnostjo.; Pravijo „Der Sachs, det Ba ver, Schu ab' and Frank, sie alle iieben guten Trank. vladjarom slovanski pregovor ne laska preveč, ki pravi: ,.Madjari — betjari" (strgan i. berači), „Greh se rodi na Ogrskem4. ; A madjari vračajo milo za drago. Tudi Rus ne dolguje Angležem in Francozom ljih zbadljivk, zavrača jih z besedami : | ..Anglež ima svojo pamet v koncih prstov n Francoz na koncu jezika*. Angleži niti. sami sebe ne hvalijo ; pravijo • Anglija je rajom žensk, peklom konj in vicami slu-j žabnikov*. Grki sploh nimajo dobrega mena. Srbi govore o njih: ..Trije Turki.
in trije Grki, skupaj šest propalic*. Grki jim vračajo prijaznost z besedami: ..Glej starega Turka in mladega Srba" in jim brusijo novo žaljenje v obraz. Rusi trde, da ..Grki samo enkrat na leto resnico govore", ali pa: ..Cigana ukane Žid, Žida Grk, Grka pa samo hudič~. Tudi jako trgovska dežela Holandska se ni ognila zasmehu. Francozi pravijo onemu, ki je bil zaprt radi dolgov, da je šel na Ho-landsko in jedel holandski sir, ali pa, če je napravil kdo bankrot, pravi o sebi: ..Pojdem na Holandsko in moja sreča bo gotova. Psovke „tiama", „flamendr" in „pije kakor Holandec", kažejo na nesolid-nost Holandcev.
Italijanom se očita njih priliznjenos in premetenost. Francozi pravijo : „Premeten je kakor Taljan". Nemci se boje Italijanov, kajti : „italijanske kri ne stori Nemcu nikoli dobro". Dalmatinec pozna samo izdajalstvo Italijanov, kajti on pravi o njih : ,.Za denar Italijan tudi svojega očeta ubije". Ce je kdo zastrupljen, pravi se, da je umrl vsled laške juhe ali puščice. Židje veljajo za najprebrisanejši narod pri Poljakih. Pri njih je Žid toliko kakor drugje Grk. aaja se ugnati samo od vraga. Iz istega razloga ne morejo trpeti Židov tudi Rusi in pozabljajo, da govore o njih v Litvaniji : »Žid prekaša tri Nemce, toda Rus prekaša tri Žide«. Niti krščeni Zidje ne uidejo zasmehu. Znana je češka prišlo vica : „Ne veruj Židu, niti če bi z neba padel".
Tudi o Turkih pripovedujejo pregovori raznih narodov posrečene stvari. Pravi se sicer: „Močan in zdrav kakor Turk*'. toda manje lep je pregovor: »Nag kakor turski svetnik" a!i pa »Turška neumnost«. Ce kdo rad veliko, hitro in brezpomembno govori, pravi se: »Lovi besedo kakor Turk sabljo«. Kdor slabo govori materinski jezik, govori baje kakor Turk. Srb pravi o slabem človeku: »Gorji od Turčina« in Turk mu ni mil gost, pravi | „Ni /lega costa brez Turčina«. Turki so baje slabi v veri. ^Vera Turka leži na kolenu- — prav: Srb — »kadar vstane, vera pada»V vasi so Tuiki kakor na polju volkovi« Španci so malo znani ljudjj, radi tega imamo o njih malo pregovorov. Pomemben je pregovor: »To so španske vasi«, če nima o stvari kedo niti pojma. Italijani se boje Špancev in pravijo : „Ce pridejo Španci, odtirajo nam žene in nas ž njimi". Holandci niso nikdar verjeli Špancem in pravijo: „Špancem smeš verjeti, toda ne dlje. nego te tvoj nos dolg".
O priljubljenih poslih posamičnih narodov pravi Poljak: „Kdor Italijan, zdravnik, kdor Nemec, trgovec, kdor Poljak, hetman (poveljnik". Isto je veljalo o Cehih : rKdor Ceh, hetman", v časih Hu-sitov). Zanimiva je poljska prislovica : ..Kar Lah izumlja, Francoz izdeluje, Nemec razširja, Poljak neumni kupuje in Rus ga oropa". Poljak tudi karakterizira posamezne jezike na ta način: „Vrag je zapeljal Evo italijansko: Eva Adama češko: Bog je proklcl Adama in Evo nemško in angelj ju je izgnal iz raja maajarsko".
O literaturi posamičnih narodov si misli Italijan sledeče: „Angleži pišejo duhovito. Francozi prijetno. Italijani božansko, a Nemci mnogo.
O ženskah poje Slovan :
„Kjer Slovanka, tam je spev, kjer Madjarka, tam je gnev, kjer je Nemka, tam se laže, kjer ciganka, tam se krade."
Cehom Nemka ne ugaja, a poznajo koket arijo Francozinje. Češki pregovor pravi: „Nemka spada v nlev, Čehinja v kuhinjo, (ker zna najbolje kuhati) in Francozinja v salon". Španske žene so baje zaljubljene, nemške štedljive in hladne, francoske zapravljive, italijanske hudobne in angleške zapovedovalne in zlobne. Italijanske žene ljubijo baje s telesom, nemške s srcem, španske s telesom in srcem, francoske z razumom in ruske za zabavo.
O močnejšem spolu pripovedujejo Spanci sledeče : „Španec je v zakonu tiran, Nemec gospodar, Francoz naveza-nec. Anglež sluga in Italijan jetnišničar.
— H. —
Sirite EDINOST
41 THKm C&aJ
TRST, Corso 4 GORICA, Corso Verdi II Specijelna tvrdka za
gumijev, predmete
Gumijeve cevi. gum. posteljnine, gum. poSvzglavniki itd.
POTREBŠČINE ZA POSTREŽBO BOLNIKOM.
RANO DELNIŠKO ORODJE IZDELOVANJE ORTOPEDJČNIH APARATOV.
Kitni pas\ op&cnice. nogcvice in obveze sa krtice, r&vnodržaji, ortopedični oplečki itd itd.
Snspenzerji, iriptorji, sitalice, iialatorji ia mrzlični termometri.
Mila, dišave, toiletne potrebščine in ščetke. PRISTNI ANSLEŠKI PLAŠČI. """" RUSKE GALOŠE.
HIG JENIČNI PREDMETI "M
M11IIUI ifflW"-
jjgt^ Nova prodajal, obuvala ^
§ REMIGIO BOMO
^	Trst, uiica Msdonnina 1
V Velika izfcera in specijaliteta vsakovrstnega
O obuvala /.a možlr*. ?n ž.enace in /.« otroke
po jako zmernih cenah. Vsaki kup°c
dobi poseben blok s >t^vilko. Hotičoi, ka-teremu naleti št. 50. dobi v dar r**"" An nar £ sirila v. "Ih v
__en par čevljev. __
^OOOOOOOOGOO^
flRTORO RflCK
Trst - nI. Gaspare G oz/A - Trsi
j| G. ERRAS - Trst
O Zaloga umetnih gnojil
{jjiin svakov.stnih potrebščin za poljedelsf. ■..
©Ret1 ilni praški z:t živino, j Smola proti mrčesi. Sredstva za ćiSćenj-r
!	— hlevov. —
g-fr Raznovrstno olje in masti za pol -jd. stri- . CENIKI in UZORCI na zahtevo brezplačno i-* poštnine prosto.
Pomladna sezona!
V dobroznani prodajalnici
Maccari & Prosa
TRST, ulica Malcanton št. 9
Kovaška in mehanična delalnica v . Ldot>l 3 vehka^zb^ MU. kovačnica. ««9» 'j^S
Sprejme vsakovrstna dela kakor : držaje, i po cenah. da so nI bati konkurence, železna vrata dela za stavbe i. t. d.
Največja natančnost ter zmerne cene,
- NAČRTI ZASTONJ.-
Specijaliteta: pana in blaga za moške obtoke
TrpeiM termo maso U Domftalevme za Mm.
4
Oglase treba naslovljati na Inseratni oddelek „Edinosti"
i
R. Gasperini - Trst
SkiaDišče šivalnih strojev
d. Trani
TRST, ulica Barriera vecchia št. 19.
Cene iopTone, Plačilo m obrate.
Sprejme S9 popravljanja šivalnih strojsv vsakega zistema. Prodaja igel. olja in aparatov.	,
Kupuje in prodaja že rabljene TeIefon 1974 ~ špediter - T^r-
bivalne stroje.	Prevozno podjetje
--i: c. kr avstrijskih državnih železnic.
.VLEKS. FRANC MAVEK - TRST	Sprejme
ŽGALNICA KAVE ; razcarinanje kakeršnegasibodi blaga i: telefon 1743.	mitnic, dostavljanje na dom, pošiljatve
Najboljši vir za dobiTanje pečene kare. potega kOVČegOV. _____ ;	Najdogororncjše cene.
GOSTILNA
„Rll'antica Pompeiu
T UST
Piazza Carlo Goldoni 4
Ulica Giosue Carducci l Izvrstna kuhinja italijanska in nemška. Pristno vino
__Najboljša reklama za trgovce
obrtnike, rokodelce in zasebnike splor so ,MALI OGLASI' v .Edinosti*.
Prodajo potnih In vsakoorst. dragih košev lastnega izdelka
■lica Campanile_1i. — Piazza Ponteross«
Točna ta »olldna poatrežoa.
I Pno iiraorsko podjetja a piažaiie ion in spin. m Isl Rudolf Exner. Trst
== VIA BELL A STAZIONE Štev. 17 —=
Filijalko: v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU
' 1
podjetje!
§
it, j Prevažanje pohištva na vae kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, tri se jemljejo na potovanje in prevažanje blatta na vae avetovne prote.
j* i Spreienia ss tuli pooižtvo iD firme predmete v shrambo 7 lastna ja to pripravil ena suha sfclaliSča.
■	EDINI TKŽASKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE UAPIKM Pl FA^FD^
■	hh IN SHRANJEVANJE PREPROG «wMVUIII ULtMIlLn
Točna in aolldna postrežba.
Ifovo pogrebno podjetje M
pisarna in prodajalna Dia Oincenzo Belllnl št 13.
Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št 1402 Zaloga oprave nlica Kaiaimo D' Azeglio it. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v edpnih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima boga-o »alogo vseh potrebščin la mrliče, kakor: kovmaste in lepo okrašene
ra-Jcve ; Čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana ln perL Boga&ji taloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nirice, da se nI bati ktokorcno«
Za &ittč«y potrebe se uljudno pripoiodajo HENRIK ST1BBLJ in drugi.
>tran IV
..EDINOST- štev. m
V Trstu, *2«'». aprila 100«)
fU :" m&U OGLASI
je računžio po 3 - jt. besedo; mastno tiskane besede se rafunajo enkrat ve?. MajmanjJa pristojbina stane 40 stotink. ---P\zU se takoj. — — —
X	—"i. i ■■■■■
TforiPnci/n Učitelj iz Pariza daje praktične I lolll/UonU. vaje. (Razume hrvatsko in slove n* ko). — A vele, ulica Gatteri 26, I.	742
S101 f^ mizarski m.jster, Trst, ulica
Josip oiui i ci Beivedere štev. 8, izvršuj«
vsakovrstna mizarska deiai	38
i/rnmnif za 861116 Koza. Ida. Velebit, Kamnik IVl Ullipil itd. Edina semenBka zaloga v ulici ' ;»an Maurizio 2, Anton V a t o v e c.	756
Ugodna prilika! gerjevih šivalnih strojev za družinsko uporabo. Isti so novi ter zajamčeni za 3 leta. K 64.—. - Preprodajalcem popust. Ulica Caterina 9, dvorišče, skladiSče 1, A.	760
Ndvnoiliflm slavnemu občinstvu, da odprem nedZlIdllJcilll v soboto dne 24. t. m- osmico. Točim svoj domaći pridelek po 56 stotink liter.
T e n c e Andrej, sv. Križ št. 148.__759
dobro izvežbana, išče dobro idočo gostilno v okolici ali drutrje. v najem ali na račun oziroma po dogovoru. Ponudbe pod „Gostilničarka". glavna poŠta Trst. i
__7661
fcoba pri sami dvojici ae odda v najem za K 20. Ulica Madonnina
768
Gostilničarka
Meblirana
•"M, IJ. n.
TfOSStj1 •-• Kg*
Tržaški g.^alidai zavod
Trst, Pia/./.a deli a Borsu iS. — Telef. 743
Najnatančnt-je izdelovanje
pag" pečatov iz kautchouha.	m
ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji.
--Lastna mehanična delalnica--
CENE JAKO ZMERNE.	Dela izvršena tehnično natanjko.
Odhajanje prihajanje vlakov C. k. državne že!ezv?2ceQ
'(Izvleček iz voznega reda, veljaven ud 1. oktobra 1908)
(Časi za prihod, oziroma odhod io zaznanjecS i v srednjeevropejakem času. t
K^VI DO SOBI. V dobroznani prodajal niči oblek
Alla citta di Triestc-, Trst
Velika izbera moških oblek od K 14 do 4-4. deških od K 9 do 28 — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tn- tn inozemakoga blaga za
obleke po meri, ki se izvršujejo v iastni delalnici. Specijaliteta hlač. jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. -----—
, Aiia citta di Trieste" Trst. ui. 6. Cartiuc i 40 (prej Torreats)
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—rula (Dura])
5 55 0 Herpelje—(Kanl'anar-Rovinj)—Pula Direkta
voz I. in II razreda) 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljana - Dunaj j. ž.)
■i.50 0 Herpelje—Pula (Direktni voz l in II. rat 4.20 0 Herpelje—(Kanfanar-Rcvinj)—Pula Divača-Gorica-Dunaj j. ž >. (Direktni voz I. iu II. raz. i 8.10 0 Herpelje (potem brzovlak) Puia Direktni voz I. in II. raz.)—Divača—Ljubljana—Dunaj f
SoŽEESSSa
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. Členom
v nedeljo dne 14. min. meseca
_ na	_ na
,N. D. o.'
gostilno
13 i ? >*<
da sem odprl
ti Jelenu
* k
Sola za ženska dela ' čipkanje (belo,
barvano in zlato) slikanje na porcelanu, le*u in pornografija. Belvedere 52, prvo, Pikusch.	735
7nmliicPO na Pr°daj s kamnolomom po K 4 £cimJloLt? klafter. Proda se rudi silnega odhoda. — Kojan. gostilna pri Menigii, zraven tramvajske postaje.	'54
finctilnirar KuIot t elj frijateijiis- v
VUO LillllUOI Gorici se pript n ča z dobro
kuhinjo in izvrstnim vinom.	_677
sem odprl v t. ici S-n Lazzaro št 22 Točim istrsko vino I vrste./a družine belo po 56, črno po 52 stot. — Vinko Duša. 66<»
Osmico
TVSDKA
ikm Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I. n.
zraven Kestavraetje Cooperatlva ex Hat ker)
prodaja na mesečne ali
tedte tiske ofj^ak© obleke in površnike za moš^G, perilo i. tv d.
Na^dogc vornejše ©ene.
I DANIELE PILLIN
I T&ST - ulica Acquedotto 94
telefon 241	.
f Velika zaloga gašenega in f
živega apna.
Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči
v ulici Domenico Rossetti štev. 3
kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi lOpolo po 80 8t. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkim; in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij In Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udani JOSIP FUBIiAN, lastnik dobroznane gostilne pri Francu v ul. Geppa^
Gr. WIO!tf
ELEKTR. DRUŽBA.
INSTALA OIJS jO BUREAU ■ TRST
Ulica Lazzaretto vecchio štv. 37. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TR1EST.	TELEFON 14-90.
Električne napeljave vsake vrate.
Velika zaloga elekričnega materijala
Ulica Lazzaretto vecchio 41.
Novici ^ Novice
ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno ss;
Matteo Stoppar, Trst
ulica S. Giacomo št. 7 (Corso)
F i. i jal k a: Via Giuseppe Caprin štev. 9 (fe kjer najdete bogato in veliko iibero Konfetov bomboniere in 1 aladičic po zmernih cenah. - Vina in likerji OTLv IfS^ cotilkah.	^
&
£ &
te
rs
m.
3»
sa »i
§5 m
b
Sf
ZALOGA PIVA
STEINFELD
V mirodilnici
i/, tovarne
Bratov Reining-haus
in iz me>čai;ske tovarne^
Mario Ferlio
! • • v ^)dčekih kakor tudi v buteijfeah • •
ANTON SKERi
erehaaik, »»prlaeSeni iavetlfcnoo
TRST. C ar lo Goldonijev trg štev. »f
Zastopnik tovarne koles m mototoles,Jssi
Sapen^vft ralogm ulektrtćnlh »'orfior. .-ti 1r proJijfc »<»
c-.oionov. iciM-rouov. Id focografov. Zaloga priprav » toćit. p'.-
: r.Btn» delr.vt.1«. r?. pepravijanje ilv. nroie*. kole*, uiotocc.*« ^
Velika zaloga pripadkov po tovar, canaft
TELEFON štđv. >734.
v. Mar. Ma^d. Zgornja št. P. 3
vosal ulice deli' latria, blizo 4ol dobi V KUKA IZHERA KRAM ENI J, BARV, 6lP ŽEBLJEV. PETROLEJA, clilnl prii*k zt pitanj* avtnj. krav. konj, UA. lak I>r T1NKOOZT-J* v Ljubljani. Frodajn na droboo 1» l«b«lo
Z A L O A
11»!!
__

Brivnica
— TRST
Piazza delle Poste 4
(palača Galatti) TARIFA :
Obrit je brado . . . . st. - 40 ostrizenje lasi ali brade - 60 umivanje na ieljo . . .. ---50
MESEČNE NAROČNINE:
Enkrat v tednu .... K 2.--dvakrat „ . ... „ 3"-Vsaki drugi dan . . . 4 — Vsaki dan : cene po dogovoru.
Vse priprave 3e sterelizi-rajo s soparo in formalino.
Sprcijaliteta tuzmiskih in inozemskih parfumov.
sprejme se ?sako delo le stroke.
Giesshcibier
vodno »veže kislo vodo j.ri
ANTONiO 0EJAK, junior
TRST, via degii Artisti 9 in I!.
TELEFON oOS.
Zaloga porešk. vina
Trat - Ul. Coroneo 3 - Tret ||
— — (LASTNI IZDELEK)	**
i2 kleti g. Sebastiana Sbisa
izbrane irsti. Posebno nm za ktim-
Prodaja n? dronno in na debelo.
::: POSTREŽBA NA DOM. :::
Teran . . po 48 stotink liter. Belo vino po 64 stotink liter.
5 50 7.45
2 S5 3.50
7 25 —.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih: 2.15 0 Ricmanje—BorSt—Draga- Herpelje Trst—Buje—Porefi. •*> 10 M Koper—Baje—Poreč in medpoetaj. 3 10 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. /.10 M Koper in medpoataje (le do Buj). 8.20 M Koper—Ižola—Portorose—Buje.
fr»t—Sorica—Jesenice—Celovec —Dunaj—Drazdrti* Berlin— Manakovo
do Gorica (1'rvnčina—AjdovSčiaal Gorica <L^rvačina—Ajdovščina) Jeđoaioe, Beljak (Direktni voz I. in II. raz.) Celovec. Dunaj j. ž. {Dirk. voz I. in II. ran:.) L:nec, Praga (Direktni voz J., II in III. iaziedM Draždane, Berolin. '..55 0 Gorica —Jesenice—Ljubljana—BeijaK—Frsn-zeusfeste—Bolcan — Griss—Tnoraost — Mor.* kovo—Celovec—Solnograd -Dunaj uah >dr,< kol.)
Gorica (Prvačina — Ajdovščina Jesenice -Trbiž—Ljubljana—Celovec. Gorica—Jeaenice —Ljubljana—Belja<—Fr« ~ zensfeste—Bolran —Gries—Inomost—Mon . kovo—Celovec—Lioec—Dunaj (če/. Ljubn 5.HO B Gorica—Jesenice—Trbiž—Beljak, Celover Linec, Praga (dirk. tok I in II. raar.) Dunaj—MousVjivo—Draždane—Beroli. 0 Gorica (iu medpostaje).
0 Gorica—Jesenice (če/. Podružnico v iie!;s?. (Dirk. voz I. in II. raz.) Inomost—Mooakov
Zabavna vlaka ob uedeijah in praznik:h 2.40 0 Gorica (in medpostaje)
Prihod v Trst.
Puia-(Rovinj)—Trst. i ti U iz Pule (direktni vo? I in 11. ra/.r ) K i —Herpeljs (Jeaenic in Gorict?; 3 *i) <j iz Pule 'kg.) Dunaja—Ljubljane. 1*:vk<-""""" Rerpelj iu medpt>st:aj.
r-0 0 iz Pule (k. g.) (Rovinja) Duna.s -1. .r ljart- Divače -Herpelj in medp 0,V*> S iz Pule, (osebni vlit) (Kovirjja) v ■
brzovlas iz Dunaja—Ljubljane j. i Divače — He> pelj.
Zah&tna %iaka 'h nedeijai' iti {raznit P.2S 0 iz Herppji in ir^dp^star
Porsč—Bula—Trst. ^.l)« 0 Iz B» j, Ktipra "'u medpostaj \'1A0 M iz Poreč* Buj. Kopra in medposi.* M iz Poreča, Buj, Kopra in icedpovta
Mrnskovo-Praga — Ceioveu — Jesenct- -Garici f>.Lr> i/. Dunaja — Solnograda Celovca - '' * sova direk voz I. in II. razr.) In i>tfl Bolcan a. Beljaka (k. g.), Ljubljane. Je< r-Gorice.
7 35 0 iz Gorice (Ajdovščini i in medpostaj >».0'D 0 iz Duraj*—Ljubi ane—Divače Hort r. 1.20 8 iz Berolin« Draždau — Prage—Linca ;v. > ja—Celovca—Beljaka fp-enic—G-ri Ajdovščine).
2'io 0 iz Celovca — Trbiža L i ubijane (> -(AjdorUtae) Beriina - - Draž.lan -- Priujt D ii naj a.
9.45 0 iz Celovca —Monakova—lno»nusta i < ••:»; i —C<rieaa—Beljaka — Ljubljane Gorice.
S 00 B iz Berolina Draždan.	(direi:: .i v
- !.. I!, in I1L razr.) Liuca, Dunaja j (dirkt
voz I in 11 razr.) Celovca, Inonn.sta :
,	Ijaka, Jesenic, Gorice dri. />*! Ai«l '
i 10.50 0 tz Celovca—1 rliiža—Ljubliane ( , —
Zabavna viaka «-b ne?!:! ai. praznit.! 9.12 CJ y (tiirioe in me'p«.-«ta
v b'- -
Alilau t M.n*
I
_
S
anzler
Slovenci in Slovani v Trstu
Doi. nost je	1» se poslužujete 1« ▼
Slovanski brivnici ^
▼ tiici siTsno Itrntiirr i:it. ! (tJn iirutit u:U:-.»> —	V. O JU BI*, brftvaa.
1.	Največja hitrost v pisanju
2.	Vedno vidna pisava
3.	Neposredni papirni vod.
4.	Premenljivi voz.
5	Največja prebitna moć.
6	Pet različnih vrstnih odstavkov.
najpopolnejši pisalni stroj sueta,
z vidno pisavo od :>rve do zadnje Črke
Pisalni stroj „Kanzler* ima sledečih 12 glavnih prednosti:
7. Jako lahka menjava traku. H. Lahko reguliranje cilind ki vodi papir 9. Komodnost v menjavi vseh tipalk tli deloma.
tO Najnavadnej&a konstrukcija. II. Tišji nego vsak drugi zistem. 12. Lahek udar.
GLjAVNO ZASTOPSTVO za TRST in PRIMORSKO
G. ERRASi TRST - ULICA ROMAGNA ŠT. 2
Proga Tržič—Ćervinjan.
Smer Tržič—Ćervinjan.
5 45 iz J r-:a j ž. (B ;t 701). izi Gori« .. iz Tržiča t».4K. princi v l.ervnjan i j ue'ke 0.4"» h zvezo na Fadovo. Veroi; Bolonjo. Florenco. Ki>n ppalni v z-.v j. ž. — Benetke). H.OO iz Trata j. f < > ^'i). -'2 Gorice , iz Tržič - 10.4.r> v i ervinjau 11.3<>.
12.15 m. Tnta j. 2 •» 713) iz Ržiča 1.13
""" iioti v i ervinjau 2.05 v Bene k- 5 iJU -za t'adovo. Verono in Milan. ♦;.50 iz Trsta j. ž. (B U. 703), ia • lonce
iz Tržiča 7.47, prihod v < enrinjan 8 »3 pr :.nd v Beuelke 10.35. B zvfzo na Pa i Verono, .Milan. Bolonjo, Florenco, Kim 9.1« iz Trs«ta i. ž. (t) St. 717). iz Gorice j
... v*. .n	-t i _ .'<____:_:___ in t;
>33
9 13,
iz Tržiča 10 10. prihod v Ćervinjan 10 43
Smer Ćervinjan Tržič.
i/. Lervinjana (O >t,ev. 7lJ), prihod v trži^ v Trat j. ž. 7.42, v Gorico j. ž. 7.1-; -:0 iz Benetk B 5t- 70*2) «z Cervinjana	iz
Tržiča 9.49, prihod v Trat 10.:«, v (i, riet . ž. 11.10, h zvezo it Kima, Florence. Bolonje Milana, Verone, Padoce. 12.43 iz Cervinjana »o ^t. 714) jz Tržiča ! 14 prihod v Trst i ž. 216, v Gorico j. /.. t 56 2 25 iz Benetfc <> 5t. 719) iz Cervinjana j 6. Tržiča 5.37. prihod v Trst j. .:.7.I0 v Goric> j ž. 6.JI. - i'.vezo iz Fiort-nf>-. BoIonje.Miiana Ver»n»-. Padove, (spalni v Benetke — l>uoaj j. ž.)
6 50 iz Benetk <B. :t- «04.. i/. ' t:\injana9.22. pri hod v Tržič 9 47. v Trat i ž. 10 50 • G ic
ž. 10.47. h zvezo iz Kima. Kiorence. B . nje Milana. Padove.
Direktni vozovi L. II. in II! razreia « pr' vlakih štev. 701, 702 703, 7U4. 74:;, 71- rne-1 Irstom j. ž —Benetkami in nazaj.
P.5. Podčrtane številke zhh> ijo popolu * • 0 osebni vlak. — B brzi vlak. — N niešar.f