IZZ 13 diru, _____, um. izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem Inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113. c-Jr 34. Mev. NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO UUDSTVO Mapibop, dne 02. mapo» 1920« Proti zvišanju davkov. Narodni poslanec VI. Pušenja k. Finančni odbor že deluje dobrih pet mesecev , je že dvakrat razpravljal o dvanajstinah (proračunu) za ‘ aiutar in lebruar ter marc in april, ob -ravnaval je izdatke, katere izkazujejo posamezna miniotr^tva ter se sedaj lotil pretresa državnih dohodkov. Predloženi proračun za leto 1922 izkazuje primanjkljaj v okroglem znesku 1 milijarde dinarjev. Finančni odbor si je stavil nalogo doseči ravnotežo v državnem proračunu s tem, da najde pokritje za primanjkljaj. Prvotno se je mislilo, da se more v posameznih ministrstvih toliko prištediti , da se bode na ta način dosegla ravnoteža. Po preteku nekaj mesecev so se mogli člani finančnega odbora preprčati, da se ne bo dalo mnogo prište -diti, četudi se bo odpustilo precejšnje število urad-ništva, ker je radi draginje treba stroške za vz -drževanje pisarn, za kurjavo, razsvetljavo, za razne nabavke itd, povečati za 50% in še više. Nastopila jc nujna potreba, misliti na nove vire do -hodkov. Dva nova davka. Finančni minister sam je v linančnem zakonu predložil za pokritje primanjkljaja dve vrsti novih davkov in sicer davek na premoženje in izvanredno 100 % no doklado na vse neposredne davke. Davek na premoženje bi se pobiral enkrat in sicer piogresivno do največ 2% premoženja, Naš finančni minister je bil mnenja, da bo potom tega davka dobil okrog 600 milijonov dinarjev. Finančni zakon ima določbo, da bi ta davek služil, ako bi se dobilo več kot treba za pokritje primanjkljaja in za odplačilo dolga pri Narodni banki, Fi nančni odbor ie soglasno odklonil ta davek, ker je sigurno, da bi trebalo več let, prodno bi se izvr šile vse predpriprave tega davka, bi torej ne prišel ne v letu 1922, ne v letu 1923 v poštev, in ker ne sme premoženjski davek nikdar služiti za kritje rednih državnih izdatkov, temveč kvečjemu za investicije (gradnje železnic in aest) in poboljšanje .vrednost5 našega denarja. Večina finančnega od -bora je kljub protestu pisca tega članka in zastopnika muslimanskega, kluba sklenila, da bo v fin . zakonu pozvala finančnega ministra, da naj. izvrši priprave za predpis tega davka. Sigurno je, da. se te priprave ne morejo' tako naglo izvršiti in da smo nekaj let brez skrbi radi tega davka, pozneje pa trdno upamo, da se bodo razmere v toliko iz-premenile, da — — — ne bo mogoče takega dav -ka predpisovati. Izvanredna doklada 100%. Z izvanredno 100 % no doklado na vse neposredne davke misli finančni minister dobiti 400 milijonov u. carjev. Za to doklado se v finančnem odboru ogrevajo člani vladnih strank, ki trdijo soglasno, da kmet premalo davka plača, da mu treba le prodati dve kokoši (v Srbiji morda, pri nas ne — op. ur.) in more s tem skupičkom plačati vse davke, Gospodje ne pomislijo, da mora kmet svoje potrebščino dosti dražje plačati ko prej, da so se iste mnogo bolj podražile ko kmetijski pridelki, da treba drago plačati delavce, ne pomislijo, da je vlada sama z nesrečno gospodarsko in carinsko po litiko znatno povišala draginjo ter otežkočila, ozir, celo popolnoma onemogočila prodajo kmetijskih pridelkov (.les, živina, vino), ne pomislijo prav nič , da dnžava najmanj izda, za kmetsko prebivalstvo. Milijoni in milijoni se potrošijo vsako leto za gledišča, znanstvene in umetniške zavode, zdravstvene napi ave, vodovode, razsvetljavo, društva, izlete, u’doona prometna sredstva itd, itd. v mestih, a na deželo, na kmetske občine, pa odpadejo le samo drobtinice. Načelo mora biti, da naj oni, ki prejema neštevilno dobrot od države, v obilni me ri prispeva K kritju stroškov države, dočim se naj gospodarsko šibkega, ki prejema le malo dobrot iz državno blagajne, ščiti pri nalaganju bremen. V treh sejah se je razpravljalo o tej dokladi, pisec tega članka je odločno zastopal stališče, da je delavec, kmet, mali obrtnik in trgovec ter industriia-lec v Sloveni!i. Hrvatski, Dalmaciji, Vojvodini tako obremenjen z davki, da ne prenese nadaljnjega zvišanja. Naš kmet plačuje početverjen zemlji -ški davek z 150%. doklado, akoravno se je pri razpravi o proračunu za leto 1920-21 sklenilo, da se zemljiški davek v Sloveniji radi težjega obdelovanja in večjih režijskih stroškov kot v drugih po -krajinah, le potroji, osebno dohodnino, visoko trošarino, znatno zvišane takse (n. pr. pri prevzetju posestva 5%), za čas od 1917 do 1920 so mu odmerili tako visok davek na vojne dobičke, da je po -rabil vso razpoložljivo gotovino, oziroma svoje ipri-hranto, Slično se godi malim obrtnikom in trgov -cenr, kateri morajo nositi visok obrtni davek, po -leg tega pa še nov davek na poslovnt promet, «Od katerega pričakuje finančni minister v letu Ì922 250 milijonov dinarjev. Našo mlado, šibko industrijo treba na vse mogoče načine pospeševati, da postanemo neodvisni od inozemstva, da se izboljša naša trgovska bilanca in popravi naša valuta. Dela se baš nasorotno. Od v bilanci izkazanega čistega dobička se plača 10% posebna pridobjiina, k temu pride 90% državna doklada, SO % rentabilitet-na doklada, 20% invalidski davek, 200—300% občinske, oziroma okraine itd doklade, 1% davek na poslovni promet, obrtni davek, dohodnina ter. ,pla-čarina z dokladami za delavce in uslužbence; vsi davki znašajo čez 70.%. čistega dobička, podjetjem ne preostajajo sredstva za nujno potrebne rezerve, investicije, popravijo strojev itd. Neusmiljeno se z davki izžema ubogi delavec jn uslužbenec v industrijskih podjetjih; v obliki davkov se mu odvzame več ko jedna četrtina vseh dohodkov. Upoštevati se mora, da prispevajo kmetje in delavci, ki tvorijo cgromno večino ljudstva v naši državi, kateri imajo mnogo otrok, največ k trošarini, ki znaša po budžetu 399 milijonov dinarjev. Kmet in delavec ječita pod težo neznosne draginje, ki raste od dne do dne, kmet je prišel radi toče in lanske suše v gospodarske neprilike, pomanjkanje in beda vlada v mnogih delavskih družinah in družinah malih: posestnikov. Vsako zvišanje (davkov zamore poslabšati gospodarske razmere kmetov, more pa tudi popolnoma uničiti eksistenco malemu posestniku, po' 'skemu in tovarniškemu delavcu. Mesto povišanja davkov na5 bi izvedel finančni minister popolno izjednačenje vseh davkov v celi državi, s čemur bi gotovo dosegel več, kakor z 100 % no doklado, davki bi bili pravično razdeljeni in izostalo bi mnogo nepotrebne jeze in razburjenja. Nujno potrebna bi bila davčna reforma, katero je Italija izvedla z zakonom z dne 24. novembra 1919, Nemčija pa z zakonom z dne 29. marca 1920, Pri nas pa nimajo finančni ministri za to časa. Delo naših finančnih ministrov obstoji v tem, da so ukinili o-ziromä zmanjšali davke v Srbiji (davek na alko -hol in zemljiški davek), v prečanskih krajih pustili vse avstrijske, oziroma madžarske davke, zvišali zemljiški davek ter upeljali nove (trošarina na vi_ no, davek na poslovni promet, takse na vozove i. t. d,). Smejati se nam mora vsakdo, če pogleda pestro sliko naših davkov! Nevarnost zvišanja neposrednih davkov. V finančnem odbora se odlaša odločitev glede ■100%nega povišanja neposrednih davkov. Vladne stranice niso voljne to povišanje privoliti in sedaj razpravljajo o dohodkih v posameznih pokrajinah v nađi, da se bodo isti v toliko zvišali, osobito do Hodki državnih’ podjetij, da ne bo treba zvišati neposredne davke, Iz poročil referentov smo posneli, da bodo neposredni davki v letu 1922 dali znatno več nego izkazuje proračun za leto 1920-21. V proračunu za leto 1920-21 znašajo vsi neposredni davki za Slovenijo 98,907,000 K, za leto 1922 se pričakuje 178,108 000 K, torej za okroglo 80 milijonov K več kot lani. Zvišanje davkov je odloženo, nevarnost obstoji pa še vedno, da se isto izvede, — Poslanci Jugoslovanskega kluba bomo v finančnem odboru in v skupščini odločno nastopili proti zvišanju davka, katero bi zadelo naše gospodarsko šibke sloje, osobito našega kmeta in delavca. Da bo naša borba uspešnejša, potrebujemo pomoči javnosti, Poziv! Pozivam vse občine, okrajne zastope, stanovske in gospodarske organizacije, krajevne odbore KmetsJke zveze. Delavske zveze, Obrtne zveze, da nemudoma razpravljajo o pretečem zvišanju dav -kov m pošljejo odločne proteste Jugoslovanskemu klubu v Beograd, Narodna skupščina. Zadnja ura bije, vsi v boj proti zvišanju davkov ! =__________ Reduciranje uradniška. Med državnimi uradniki in nameščenci v Sloveniji "je završalo,’ kakor v čebelnem panju, Če ga streseš Opravičena je bila vznemirjenost velikega dela slov ensku državnih uradnikov in njih obite -Iji Sedan h deraokratsko-ràdikalnohmuslimansko -samostojna“ vlada je s svojim koruptnim gospodar s*vom dospela tako daleč, da ji teče že voda v grlo. Proračun za leto 1922 je tak, da ga noben centralistični čudotvorec ne more tako sestaviti, da bi ne izkazoval več milijonov deficita. Ko je zunanji svet doznal za naš fiktiven budžet in ogromen nle_ gov deficit, začela ie naša valuta rapidno drčati navzdol. Da se reši budžet in se tako prepreči polom, sta nastali v Beogradu, dve struji, kojih vsaka si đomišljuje, da je najboljša rešitev finančne polomije „redukcija“ činovnikov, oziroma zvišanje davkov. Prva struja zahteva zopet večje davke in dru ge državne dohodke. Druga pa sloni na stališču reduciranja uradništva, izmanjševanju državnih iz Poštnina v državi SHS pavšalirana. „Straža“ izhaja v pondeljeh, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Marlboiu, Koroška cesia štev. 5. - Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 41. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113. Letnik XIV. datkov* Sedaj delujeta ohe struji. Prva išče našla vov, pod kojimi bi zopet navalila na hrbet ljudstva nova, bremena, A ta grupa si danes prav no upa 3 svojimi načrti na šolnce, ker noben stan — izvzemši vpjne dobičkarje — absolutno ne more prenesti novih bremen. Vsled tega je zmagala pa struja, ki je za reduciranje. In tako je prišlo najprvo do zmanjševanja državnih nastavljeueev, To idejo je sprožil srbski demokrat dr. Sečerov, ki hoče brisati samo v vrstah državnega uradništva in nameščencev ter točke budžeta za duhovništvo. Jugoslovanski klub’ in ž njim Slovenska ter Hrvatska ljudska stranka stojita na stališču,, da je pred vsem treba brisati budžet ministra vojne, i mornarice Tu bi se lahko črtalo toliko in sicer to brez škode za državo, da bi se prihranilo letno 1 do 3 milijarde. A Srbijanci, posebno vojaška struja, hoče armado še povečati, pa ne znižati. Tako hočejo sedaj demokrati reducirati državne uradnike vseh vrst, vreči iz službe nameščence z družinami vred, a da bi zmanjšali težko vojaško breme, o tem pa nočejo prav nič slišati. Naša stranka n(i stranka uradništva, ampak zastopnica vseh stanov našega naroda, Mi vidimo, da je velika večina našega uradništva izven naše stranke. Kljub temu pa ne kričimo, da je treba tirade zapreti, ker vemo, da bi potem" nastal kaos še večji, A nam je pred očmi pred vsem dobrobit naroda in ne interesi stranke. Uvideli smo iz namer demokratov dr, Sečera, dr, Timotijeviča ter Džordževiča, da se hoče v slovenskih in hrvatskih ali sploh v prečanskih krajih pod firmo „redukcije“ odsloviti iz državne službe do polovice sedanjega števila uradnikov in nameščencev. In ko bi se pozneje pojavil zastre v uradih in upravi sploh bi beograjski centralisti „polagoma“ začeli na mesto _ prečanov nastavljati nekvaffiiairajne Srbijance iz kroga svoje koruptne porodice, Radi tega je zastopnik Jugoslovanskega kluba v redukcijski komisiji z vso eneržijo zavračal dan za dnevom sum ničenle, da del prečanskega činovništva nima .,do-voij Ij-uhavi do države “ Tu so hoteli demokrati in Srbijanci dobiti varna vratca, iz katerih bi lahko vsak čas na podlagi hudobnih denuncijaoij vrgli na cesto naše uradnike in nastavljene?. .Take stoji stvar. V nekaterih ministrstvih in uradih pa je čaščenje neobhodno potrebno. N. pr. ministra za socijalno oolitiko sta demokrata dr, Kukovec in dr. Žerjav ustvarila pravcati Eldorado za gotove dela mržne ljudi. Ustanovilo je to ministrstvo celo ob -širno odelenje „za propagando,“ Čudno! V tem o-delenju so zasedli visoka uradniška mesta demokratski in socijaldemokratski agitatorji. Podrobnosti je o nastavljanju činovnikov v tem resoru že poročal za naše dnevnike telefon iz Beograda, — Tukaj se je moralo čistiti. Kako bo izgledala končna slika redukcije, se bo doznalo šele koncem tega mesca. Naš list bode točno obveščal svoje čitatelje o tem perečem vprašanju. Iz vsega tega’, kar se je dosedaj, posebno zadnje dni dogajalo v Beogradu pri sejah’ komisi ie za redukcijo, pa je razvidno, da v odločilnem trenutka ni bilo ne enega slovenskega demokrata (ne dr. Reisnerja in ne dr. Kukovca) in tudi ne nobenega socijaldemokrata (dr, Korun in Kristan se morata tvegati za centralistično vlado). In ča -so dsje teh' dveh strank ter gromovniki Kukovec , Peisner, Voglar Kristan in dr. Korun bodo zopet dajali državnim uradnikom in nastavljencem ob -ljube, obljube in obljube! V 76. številki «Balkana« čitamo sledeči uvodnik: «Kdo ne ljubi naše armade? Ali najdete zavednega in rodoljubnega Srbijanca, Hrvata ali Slovenca, kateri ne bi ljubil naše dične armade, ta naš nacijonalni ponos? Ona nas je dvignila, ona nas je osvobodila in ujedinila, ona je naše narodno ime razširila po celem svetu (!). Kateri sin našega naroda in zvest državljan naše države ne ljubi silne naše armade? Na žalost živi med nami — kakor povsod —. par nihilistov, ki uničujejo vse vrednote; našo «otadžbino« oku-žuje par anarhistov, ki rušijo vse veličine, in par stran-karjev, ki gledajo vojsko po strani, ker je iznad «partije« in utopističnih norcev, ki sanjajo o svobodi in miru brez oslona na vojsko. Vsi ti ljudje mislijo, da so spasitelji države, ako prikrajšujejo vojski priznanje in ji z demagoškim kričanjem kradejo avtoriteto. So tudi taki, ki hočejo postati popularni, zato agitirajo proti militarizmu in proti izdatkom za vojsko. Ti ljudje so v grdi zablodi. Sicer je res, da živimo v dobi raznih perverznosti, ali naša žilava rasa je poleg fizičnega zdravja očuvala tudi svojo duševno vedrino, ki jo dviga visoko ned motne oblake vsakdanje blaznosti. Naš zdravi in v strašnih izkušnjah prekaljeni narod ve prav dobro, da bo njegova sila trajala samo tako dolgo, dokler bo imel veliko armado in bo znotraj in zunaj užival sadove miru samo v senci silne vojske. Naš narod zna, da jé dandanes njegova vojska naša prva in največja vrednost. To je naša istinska vrednost^ to je v dnevih zavratnih in blaznih nakan nekaj lepega, nekaj zdravega v naši državi. Samo v to vrednost lahko polagamo nade, ako bi nas ogroževali notranji (!) ali zu- J. Suoi!. nanji sovragi. Otrovani in razrovani od partizanske in de-tetistične besnosti smo imeli vendar še toliko sreče, da je vojska, naša najpozitivnejša in najbolj moralna vrednost ostala popolnoma nepoškodovana. Vsekakor pripada prva zasluga starešinam vojske, našemu dičnemu oficirskemu koru. Pri dviganju te naše na-cijonalne vrednosti pa ne smejo sodelovati samo oficirji. To dolžnost imajo vsi zavedni državljani, vsi rodoljubi (!), vsi naši politiki, v prvi vrsti pa vlada in parlament, ki zakonito predstavljata narod in njegovo čuvstvovanje! Vojska mora biti naša prva in zadnja skrb! Lahko bi našteli .velike in malenkostne primere nezadostnega razumevanja in naravnost zločinske, destruktivne demagogije, ki škoduje naši armadi. Kadar se zahteva za vojsko in njeno vzdrževanje kako malenkost («Balkanov« člankar je mnenja, da je 6 milijard broječa postavka v letošnjem državnem proračunu malenkost ali «sitnica«, kakor pravijo orbi-janci; op. ured.), takrat se dvigajo brezvestni demagogi, z ogorčenimi protesti, dočim so tiho, kadar treba zadovoljiti neutemeljene zahteve, ki gredo v prilog partizanov, ministrskih in strankarskih prijateljev. Če je treba v dvorišču kake kasarne izčistiti studenec, da ne bi vojaki trpeli od žeje in nečistosti, se radi tega vrši huda birokratska in Earlamentarna borba, veliko večja, kakor za tisoče fran-ov, ki jih prejemajo razni partizani kot dnevnice za le-nuharenje v inozemstvu. Kadar je na dnevnem redu avan-zma kakega pukovnika, ki naj bi postal general, kričijo vsi, da požira vojska milijarde. V istem času pa predlagajo te kukavice «unapredjenja« stoterih inšpektorjev, direktorjev in ministrskih pomočnikov, ki stanejo državo več, nego dva polka pešadije, v to še pa ni všteta škoda, povzročena po brezdelju. Vse kriči proti generalom radi tolikih izdatkov, nihče pa ne vidi tri ducata novih in starih epis-kopov, od katerih nas eden s svojim konzistorijem vred veliko več stane, nego trije generali. Navsezadnje pa dolgujemo generalom vse, kar imamo, zato je naša dolžnost, da jim damo, kar jim gre po njih velikih zaslugah. Vojsko, gospodje na prvo mesto v skrbeh za narodni in državni dobrobit! Ona je čuvar te države na znotraj (!) in zunaj! Ona je naša zaupnica, naša dika, naša slava! —« Tako «Balkan«. Vsekakor zelo značilno. Kulturnemu, gospodarskemu in socijalnemu razmahu naše države nudijo «Balkanovi« uvodničarji res «sijajne« perspektive. Najbolj tužno pa je to, da se taki «Balkanovi« pisavi pridružuje velik del beograjskih prvakov, drugi, ki mogoče tega ne odobravajo, pa molče in puste, da se tako naprej piše in govori — kaj pa mi? — Dosti smo že povedali po naših poslancih, ki so bili pa ozmerjani po — «Balkanovih« pristaših. Na trezne in stvarne kritike, opomine in pozive v interesu naroda in države — padajo psovke iz tega neizčrpnega vira, ki se noče in ga menda tudi nočejo osušiti. _____________ Politični pregled. Kraljevina SHS. Na zadnji parlamentarni seji 20. I. m. je Jugoslovanski klub odločno nastopil proti razdelitvi Slovenije in Hrvatske, Minister za kon-si.fuanto dr, Trilkovič je zahteval, da se ukine z dnevnega r.eda razpravo o moratoriju in se začnejo razpravljati zakoni o razdelitvi države na oblasti. S pomočjo vladne večine je minister prodrl s svojim predlogom, dasi je slišal precej bridkih iz vrst poslancev JugosL kluba. Pr od zbornico je bila prečit an a dne 20. t. m. obtožnica generala Zečeviča, katero so podpisali: Jugoslovanski klub, socijalni demokratke, republikanci in narodna socijalista. Naši samosto.neži seveda ne! Obtožnica obtožuje bivšega vojnega ministra pregreška proti vojnim zakonom in zahteva naprarn n^emu sodno postopanje. Generala Zečeviča bi bili voljni izročiti sodniji demokrati, a se bodo izročitvi z vso silo uprli radikali, ki bi v tem slučaju prišli z zahtevo, Sa mora tudi g, Pribičevič pred sodnijo, Albanija. Albanska, začasno vstaška vladaje zopet pobegnila, prejšnja vlada se je zopet povrnila v Tirano in vzela v r.oke državne vajeti. ITALIJA. Nova italijanska v Ita d a je dobila v zbornici zaupnico. Za zaupnico je glasovalo 275 , proti pa 8'0 poslancev. Mnogo poslancev je glaso -vaio za zaupnico le vsled lega, da prepreči novo krizo. V zunanjem odseku zbornice je zunanji minister Schanzer preteklo soboto ponovil izjave glede Reke, kakor jih je podal v senatu. Izjavil jè , da so pogajanja z Jugoslavijo že v teku in da i -majo ta pogajanja prijateljski značaj. Na povelje notranjega 'ministra je bilo dne 19, t, m. aretira -nih v vsej državi do 800 fašistov, ki se bodo morali pred kazenskim sodiščem zagovarati, ker so kršili mir in, red v državi. Pred sodišče bo še tudi v kratkem pozvanih več kakor 1000 fašistov, ki so zakrivili manjše prestopke. Člani r,eške konsti -tuante se nahajajo pod vojaškim nadzorstvom, kajti vo.aški diktator poročnik Cabruna je dal pred vrata članom konstituante, ki so avtonomaši, postaviti vojaško stražo, da ne morejo pobegniti iz Reke. Predsednik konstituante Rudan, ki je hotel pobegniti iz Reke, je bil na «lici spoznan, pretepen in ujet. Diktator Cabruna namerava prisiliti vse člane konuiiluanfe da se udeleže seje konstituante in sestavi.o no\o vlado, seveda popolnoma v smislu fašistov. Pustolovec D’Annunzio je izdal legijonar-jem proglas, v katerem pravi, da rapallske pogodbe nista j odpisala dva naroda in da mora Reka dobiti «Listo reško vlado, katera je pa le tista, ki bo dvakra! italijanska. Dne 19. t. m. so italijanski legijonorji in karabinjerji obstreljevali našo ob -me no stražo v Or.aliovioi nad Sušakom. Naša posadka na italijanski ogenj — ni odgovorila. Busija. Sov;etski komisar za zunanje zadeve Cičerin je poslu! zopet eno svojih not in protestov zapad -i nim silam Tokrat se je obrnil na Poincarea. Ru- ■ si.a zahteva, da bodo na genovski konferenci za-; stapniki vseh držav popolnoma enaki, da se ne bo delalo kakoršnihkoli razločkov med zmagovalci in i premaganci ali pa kaj drugega. Opozarja tudi na vse, kar iz listov' govori in kaže, kako se v veliki in mali antanti pripravlja nastop proti Rusiji, svari pred tem ter imenuje vso to kampanjo ne -: pravično, 'pa tudi kratkovidno, H koncu navaja še j ukrene, katere je Rusija uvedia za svobodno trgo-j vino. . Amerika. V ameriškem senatu je povodom debate o pacifističnem paktu došlo do ostre obsodbe za-: veznikov ki bi se radi odtegnili plačevanju dol -; gov. Senator Lodge je naglašal da mora Amerika na vsak način in takoj zahtevati odškodnino za o- ■ kupacijske čete. Drugi senatorji so soglašali in e-• den e šo posebno ostro napadel Irahcosko vlado, ki bi se rada vseh obveznosti otresla* Radi tega zahteva, da se amerikanske čete takoj vrnejo iz Evrope iii da niti eden amerikanski vojak ne sme služiti v Evroni tem slabim plačnikom in zaveznikom. Beležke. Policajdemokrati polnijo svoje liste z raznimi „razkrili“ in senzacijami v varstvo svo.ega Pri -bičeviča. meneč, da bo v tej umazani stvari novinarska uslužnost izrekla svo-o soü*do — in ne sodnija. Pribičevič še do danes ni tožil Pro.tiča, njegovi lakaji se pa na vso moč trudijo, da bi ga o-pr.ali. Tako so pred kratkim „razkrili“, da ni Her-eigonja z ministrskim kurirskim dekretom šel čez me^o, temveč neki študent filozofije Ognjen Priča, rodom iz Bosne, in da Rudob Hercigonja sploh ni dobil tena dekreta, temveč njegov brat ali pa ta filozof Priča, To „razkritje“ je po nekem Gnjatiču nastalo v času, ko Price ni bilo več v Jugoslaviji in policajdemokrati so mislili, da mu nima kdo o-porekati. Sedaj se ga naenkrat oglaša Og. Priča iz Dunaja s pismom" v „Slobodni Tribuni“ št, 137. Na podlagi tega pisma in pa drugih okolnosti, ki so nam zanesljivo znane, podajmo v karakteristiko policajdemokracije sledeče : Priča je Bosanec , in Gn atič, stvarnik „razkritja“, je bil nekaj časa njegov sošolec. Priča ie študiral v Zagrebu in tu so ga začeli preganjati, Češ, da je komunist, Nazadnje so ga izgnali za pet let iz mesta domov v Bosno. Priča je bil v veliki zadregi, kje naj nadaljuje svojo študije, ko v Bosni ni univerze. To njegovo zadrego in stisko so skušali izrabiti 'policajdemokrati Poslanec dr, Budisavljevič ga je povabil v svojo pisarno in tu mu je več ur prigovar -j al, naj jim pomaga v boju proti Protiču, češ, da je ta največji nazadnjak, dočim mnogo demokratov simpatizira s komunfisti. Priča je poslušal in poslušal in ko je končno vprašal, kako jim naj po -maga, mu je reče dr. Budisavljevič, naj prizna, da je on . ai pismo Protiču, da se mu radi ; tega ne bo ničesar zgodilo in da se mu baš nasprotno v pro-tiuslugo celo izgon iz Zagreba ukine, — Priča se je za tako „službo“ in „uslugo“ zahvalil — in dobil je na vrat ves policijski aparat. Se predno je poslal izgon pravomočen in še predno je zapustil Priča Zagreb, so že dobili vsi policijski uradi daleč naokrog, obvestilo, naj prežijo nanj, da ne pojde čez mejo. Tudi v Mariboru so čakali nanj. — Kakor rečeno, ker ne more živeti v Bosni, je Priča vendarle šel čez mejo, da na Dunaju položi izpite in sedaj obljublja v pismu, da se takoj, ko dovrši študije, vrne domov ter si pred sodnijo ogleda „priče“ in še razne druge, ki „razkrivajo,“ — GnjatiČa itak pozna in pravil da je bil Pribičevi-čev štipendist in špijon. Nekaj časa je celo tudi opravl,ai ovaduško službo pri sarajevski policiji, kot relerent za komuniste, — Tako iorej, sedaj si dovoljujemo samo še vprašanje, ali se bode našlo na merodajnih mestih toliko (poštenosti, da se ta stvar spravi tja, kamor spada — pred sodnijo in to čim prej. Pribičevič ima pomočnike, ki so odvrgli že vso moralo in menda tudi vso logiko. Dr. Budisa-vljevič, o katerem govori nismo akademika Price . daje seda. v zagrebški „Riječi“ svojo izjavo. Pravi, da Pričo ni nikdar nagovarjal h kaki izjavi, in da mu za to ni ničesar obetal, Na koncu izjave pa meni, da Pcica itak lahko pride nazaj, ker mu je vendar dovol.eno bivanje v Zagrebu do rešitve njegovega rekurza. To je višek! — Kakor hitro i e Priča odbil Budisavijevičevo ponudbo in njegovo prigovar janje, že so vsepovsod prežali nanj policaji. Mar tudi radi tega, ker še ni rešen njegov rekurz in ker mu je bivanfe še dovoljeno? Oči-vidno je, da so hoteli policajdemokrati fega aka -demika spraviti v ječo, da jim ne bi mogel biti — škodljiv in če bi se sedaj na take „izjave“ vrnil, bi se seveda tudi tam znašel. Separatizem od zgoraj. Novosadski „Dunav“ piše: „Ce se pri nas govori o separatizmu, se nehote in takoj imenuje Hrvatski blok. Po pravici, a vendar s to razliko, da Hrvatski blok ni edini ši-ritelj separatizma. Se bolj se širi separatizem po korupci i, nevednosti, a največ po slabi upravi. — „Dunav“ je v svo.i zadnji številki pokazal sliko beograjske čaršije in politikov, ki so z njo zvezani, tu leži tudi separatizem. Pri tem pa je najbolj žalostno, da sama vlada širi separatizem in to ona vlada, ki ;e s lakim pompom proglašala, dale samo v centralizmu leži rešitev naše države, Primer ^ vzamemo iz ministrstva pošte, V Mitroviči, i Rumi, Petrovaradiim morajo poštni upravitelji pre-i pustiti svoja mesta samim radikalom, ker hoče i-! meti minister svoje ljudi po Sremu, Ne gleda se ! na interese službe, na eksistenco uradnikov, na širjenje nezadovoljstva in ne na državno blagaj-; no, glavno je partizanska politika. Žalostno in ne-i varno je tako početje, ki celo iz uradnikov dela i nezadovoljnike, najnevarnejše je pa to, da se ■% j Beograda širi na.hu,ši separatizem,“ j Novo afero, nov napad na državno imovino razkriva j beograjsko «Videlo«. Nezaslišna korupcija se kuha v Beo-: gradu in glavno zaslombo ima v ministrskih, sobah hudo je ogrožena gospodarska neodvisnost, kakor tudi čast ; naše države. Izkoriščevalci ne nameravajo nič več in nič I manj — kot železnice spraviti v svoje roke ter si kovati \ milijonske profite. Društvo, ki se poteguje za koncesijo, j razpolaga z rusko-amerikanskim kapitalom baje v iznosu od 187 milijonov in 500.000 dolarjev. Načelniki društva so ruski knezi Kondukov, Izadinov in Lavov, ki bodo društvo zastopali javno, za kulisami je pa vse polno, visokih in vplivnih oseb, ki bodo skrbele, da se nakane izvedejo. Vse štrene in zaključke te izkoriščevalne bande pa prikriva in senči dolga, bela brada našega Pašiča, ki se že sedaj muza in oblizuje v nadi lepih dobičkov. — V pro- .,,ru^tva sPao njegovi združitvi v nebesih hrepenela; tukaj je tudi hotela vmreti in biti pokopana v bližini Kristusovega groba, t. j. v dolini Jozafat, kjer se še danes kaže Marijin studenec in lepo poslopje z njenim grobom. Po ustnem izročilu in lepem poročilu sv. Janeza Da-maščana ter trdnem prepričanju vsega krščanstva — tudi prvih stoletij — pa je bilo trohnobe oteto blaženo telo, ki je nosilo božjega Izveličarja in tako pomagalo pri našem odrešenju streti glavo peklenske kače, ter je bilo vzeto v nebo in zopet združeno z njeno dušo. In vse to nam izraža beseda assumptio: vzetje v višave, tega nas spominja praznik Vnebovzetja Marijinega, to nam povejo različne pesmi in molitve ter to nam predstavljajo slike največjih umetnikov, pred vsemi Ticijanova Assunta v Benetkah. V oratoriju nam «zgodba« poroča o Marijinem pogrebu ter o tem. da je bil grob tretji dan prazen; «preroški glas« pravi, da pač ne sme v grobu ostati in strohneti ona, ki je kači glavo strla, «zbor« pa ob praznem grobu zasmehuje pekel in smrt, katere se je Marija iznebila. Pesnik se zamisli v oni veličastni trenutek, ko zagledajo angelski kori in nebeški duhovi to Mater božjo. Zdi se jim, kakor jutranja zarja, vzhajajoče solnce in svetla luna po strašni nevihti, ter vprašujejo «kdo je ta?« Takoj pa se sliši odgovor in pozdrav: ave, Marija, polna božje milosti! Rajska devica, nebeška Gospa, zgodnja danica, le- ru zastopnika mestne občine, katerih predniki so zagrenili prof. Ferku bivanje v Ptuju, kot hvaležnost za to, ker je prof. Ferk podaril eelo svojo zbirko starin in knjižnico mestu Ptuju in v spopolnitev slednje (v letu 1899.) vo-tiral svoto 5000 goldinarjev. Dr. Ljudevit Jenko, zdravnik v Ptuju je odložil sicer j mandat kot občinski odbornik, à iz stranke NSS- ni svoj izstopil. Vzrok zgornjega je bila disciplinarna preiskava proti mestnemu upravitelju, v kateri je on bil predsednik. Ali, ker je kot prejšnji mestni fizik tudi sam .zainteresiran pri vsej stvari, je moral odstopiti. Dr. Senčar, kot prejšnji gerent, prisostvuje pri disciplinarni preiskavi, hoče vplivati na izpovedbe prič, kar pa je popolnoma neumestno. iz Maribora. Kje je „memorandum“, kje so zaupniki? „Ta-bor“ molči, molči tudi „Jutro“, ki je serviralo isto „razkritje“ „Radičevih’ stopinj“ in še drugih stvari v vodstvu SLS in njenih zaupnikov, — Edina istinita beseda celega „razkritja“ bo menda „tajno“ , ker vodstvo stranke kakega „memoranduma“ ni sprejelo in ker „Taboriti“ nočejo povedati, kako so si stvar izmislili, oziroma, kje so si osnutek dali napraviti, ali kje so ga ukradli. Sicer, pa, ako že hočete, s senzacijami tudi lahko mi (postrežemo, — Želje vaših pristašev — kolikor jih še imate — bi se v obliki kakega „memoranduma“ prav čedno brale« Prav čedni in popolnoma vas vredni spisi bi 'o bili; fašistovska divjaštva, podlo ovaduštvo in zarotne «bkane proti svobodi in življenju ogromne narodne večine! — Pomnite pa, da vse, kar med tlačeno in izmozgayano ljudsko maso vstaja, slično ali enako vašemu „razkritju“ — ni ničesar drugega kot plod vaše nasilne, brezvestne politike ter. diktature. Požar v Melju. Včeraj zvečer, dne 21. marca, je nastal v spodnji Meljski cesti, v bližini lesnega podjetja „Drava“, požar, in sicer približno ob pol 8. url. Zgorela je tvornica in skladišče za kemične izdeike gospoda Jelena. Pogorelo vse. Prihiteli ste mariborska in pobrežka požarna bramba na lice mesta in lokalizirale požar. Za god je dobil neugnani razgrajač in i agi st Jože VOK.ač, železniški uradnik v Studencih, hude bunke in sunke, ko je v svoji pijanosti naskdcil ne ko družbo v nedeljo zvečer blizu studenške cerk -ve. Enakih darov ie bil tudi deležen njegov p a j -daš Lojzek Strašnik, faktor Mariborske tiskarne! Pijana sta bila kot muhe, sitna in zdr.ažljiva pa ko ose in dobila sta, kar sta iskala. Prvi se sedaj doma drži, drugi pa hodi »višnjev in marogast naokrog, Slučaji usode hodijo pač svoja pota in za Sarhom je prišel na svoje tudi Lojze Strašnik in Jože Vokač. Tega je usoda v pesteh ljudi, ki ne morejo vsega prenašati, baš na godovni dan pestila in ker je revež vpil po revolverju, s katerim je že tolikokrat grozil in razsajal, ga je še hujše prijela. Kdor išče, ta najde in Vokačevih bunk ne bo ohladilo sočutje znancev, ki sicer pravijo, da je dober fant — če je trezen, ,pri tem pa nikdar ne pozabijo pristaviti; in zverina, če je pijan,“ — Mogoče bomo zopet čitali o kakih „nemčurjih“, sveti, sveti, sveti Sin in Duh, od vekov pri Očeti!« Potem s pa se poklanjajo svoji kraljici: «Aleluja! zdrava, počešče- ■ na, v zarjo božjo vsa odeta Žena!« in jo pozdravljajo z j najlepšimi in najmilejšimi naslovi, kakor mi v lavretanskih j litanijah: «Hram miru in sprave, hiša zlata, božja mati in j nebeška vrata!« Kaj pa Marija? Kako se naj zahvali za tako povišanje ’ in toliko odlikovanje? Ko jo je nekdaj na zemlji pozdravil ; Gabriel: ave, zdrava, češčena, milosti polna . . ., in ko jo j je Elizabeta občudovala z besedami: «odkod meni to, da pride mati mojega Gospoda k meni?« je Marija prekipe- j va joče ljubezni do Boga zapela: «magnificat — moja duša j Stvarnika veliča in moj duh se v Boga veseli, ker se je j ozrl na svojo deklo in veliko storil mi reči. Glej, od vzho- ; da zemlje do zahoda blaženo zdaj moje bo ime, od naroda j do naroda vsi jeziki srečno me slave. Večno je usmiljenje j Gospoda, vsem je on obljubam svojim zvest. Z močno j roko je povzdignil nizke in ošabne vrgel s prvih mest!« j Z ravno istim slavospevom hvali zdaj v nebesih božjo ; dobroto za tako velike reči in proslavlja vse rodove od j vzhoda zemlje do zahoda, ki jo otroško častijo in ljubijo ; ter se njeni mogočni priprošnji zaupno priporočajo. In ravno to otroško zaupanje v njeno materno ljube- i zen in moč vzbuja recitator z besedami: «Povišana je sveta božja Porodnica nad kore angelov v nebeškem kral- \ jestvu. Veselimo se vsi v Gospodu!« j boto, na praznik Marijinega Oznanenja, dne 25. marca ob 5. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma akademijo. Na sporedu je petje in štiridejanska igra «Sv. Just«. Vsi prisrčno vabljeni. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Cirilovi tiskarni. Dvadneven tečaj za članice JSZ in Poselske ? reze se vrši 25. in 26. t. m. Predavanja vsak dan ob pol Ö. uri popoldne y dvorani JSZ, Splavarska ulica 4. Udeležba za vse člane odvezna. Povabljene pa so tudi nečlanice. Krščanska ženska zveza v Mariboru ima v nedeljo, dne 26. t. m. zjutraj v stolnici skupno velikonočno pobožnost. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo. Vse članice ste vabijo k polnoštevilni udeležbi. Sestanek drž. nastavljencev vseh vrst so se vršili 18. in 19. marca v Mariboru in sicer 18. t. m; ob 5. uri popoldne v gostilni Meierseidl, zvečer ob 8. uri v dvoran» JSZ in 19. t. m. ob 11. uri dopoldne pri Nekrepu v Vetrinjski ulici o vprašanju redukcije državnih urednikov in nastavljencev je na vseh treh sestankih poročal narodni poslanec Žebot. Prorituberkulozna Liga v Mariboru. V petek, dne 24. * t. m. ob 6. uri zvečer se vrši 10. odborova seja PTL v dvorani okrajnega glavarstva. Vsi gg. odborniki se vabijo, da se zanesljivo udeleže te seje. AjnateytfongayTi ?■ Začenja se čas ustvarjenja, čas delà za nas Da bo mogoče doseči kak lep uspeh, vabimo vse amaterje našega mesta, da se strnem v naš odsek, da pristopijo lin ne delujejo sami zase. Zasebno delo se popolnoma razgubi ter ne pride do prave veljave. Pridite, tovariši ama terji, v četrtek, dne 23, marca, ob 20, uri na sestanek odseka amateriotogralov SPD v, gos^Üno Holzknecht, kjer se strnemo k skupnemu delovanju. Prinesite tudi s seboj nek.ai posnetkov naših , osobito štajerskih gora, dolin, slapov in tudi drugih znamenitosti. Mestno električno podjetje obvešča cenjene odjemalce, da radi snaženja in popravil ukine v soboto, dne 25. marca tok na celotnem omrežju in sicer v času od 5. do 8. ure zjutraj. Zemljani pa se že itak zavedamo, da ostane Marija tudi v nebesih «naša usmiljena mati in naše življenje in up in sladkost«. Zato se radi k njej zatekamo, «ko žalost nas bega, napaja grenkost, trpljenja vihari nad nami oblast in s pota do večnega, srečnega doma skušnjava nas vabi in greha nečast«; trkamo na njeno materno srce: «O, mati, ozri se na naše gorjé, odkleni nam svoje srcé!«; jo zaupno prosimo svoje pomoči: «pokaži nam svoje premile oči, usmili se, mati, nas ti!« ter vzdihujemo: O, daj, da posije na temni naš pot,. obvaruj življenja pogubnih nas zmot in k sebi trpine privedi nas kdaj — v nebeški preblaženi raj!« Veličastni oratorij zaključuje z jedrnatim Amen, kar pomenja potrdilo: tako je! in obenem prošnjo: tako bodi! Ko sem čital in razmotrival prelepo besedilo tega oratorija, še neprimerno bolj pa, ko sem poslušal to največjo vokalno skladbo Jugoslavije sploh, ki se je v Ljubljani proizvajala z največjim uspehom že štirikrat, sem se nehote spominjal S. Gregorčičevih besed: »Jaz tukaj na pragu kot romar stojim, Rad v tvoje svetišče upiram očesa, In groza skrivnostna srcé mi potresa, V lepoto čarobno zamaknjen strmim. Ko zrem u svetišče nadzemeljsko to, Srcé mi neskončno je polno tako, Kot zrl bi v odprta nebesa.« Sadna drevesa osst 200 komadov mašanegerja, belie- J fleurja in kalvila, 24 kom. hrušk maslenk, 26 kom. ranih črešenj in I4 kom oreha (Papiemüsse), ; se dobe takoj pri Ing. Smodlaka t v Mariboru, Tattenbachova ul. : št. 17, po K 45 — komad, ozi- : roma v Šent liju po K 45-—. j Drevesa se oddajejo le onim,! ki pridejo sami po nje. I26 II mtiAm želim hišico z *f najem malo zemljiiščem, kjer bi bila branjarija ozir. se kupi. Naslov v upravi. r—2 _ 127 ^ __ Kot vodja iÄilSr energičm, zmožen in isprašan tesarski mojster, jugoslo-vanski državljan. Ponudbe naj: Ljubljana, poštni predal I27. 3 -3 119 £!»>■«{*.#* in izurjeno dekle, ki kTlQflU je že služilo, se išče k slovenski uradniški rodbini 3 oseb. Plača 400 K. Naslov pove uprava. 2-2 121 Žepna ure SffiJ vtja najsolidneje tvrdka R. Biz-ax, Maribor, Gosposka ulica štev. 16. 24—30 ♦»éft I Tnspistovski sir j I vsaktvrstjutaije | * se dobi prvovrstno pri | ! Matija Lah-u | I Maribor, Glavni trg 41 Maribor. Aleksandrova c. 57, Telefon 88 trgovina z deželnimi pridelki, drvami, premogom in vinom se priporoča za nakup in prodajo — po najugodnejših cenah. — Brzojav: Andrej Oset Maribor. 4-6 I07 , Kot vodja mizarstvo se i iščeintel. energ. zmožen mi zareki mojster, jugoslovanski državljan. Ponudbena: Ljubljana, poštni predai I27. 2-3 lavna zahvala. Gospod železniški zdravnik dr. Vilko Marin v težki bolezni zelo požrtvovalno zdravil mojo soprogo in ji rešil življenje. Za ta human in plemenit čin, izrekam gospodu dr. Vilkotu Marin svojo najprisrčnejšo zahvalo. Ivan Stherag ključavničar Južne železnice. Na drilli! Na dušili#! kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast. bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski « v t), fi >1 konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardin-. Maggi v r nkah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vn;s;.> 1 : .. sovo kislino galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini MILOŠ OSET, Maribor Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru. Tijefoti it. 15. 108 tmm zmerne* pestipSta tetina ! neifeeUii »»stranski znsfuieki 2—2 Ds Nabirajte divje rastoče zdravilne rastline kot 'listje, cvetje, korenine) ! Natančnejša pojasnila daje G* H affinasi st & Comi, Maribor, Kopitarjeva ulica 11, (Wielandg.) GRADBENI MATERIJAL • ■ * m sicer: opeka, vrata, okna i. t. d. na prodaj od de- molacije hiše v Mariboru. Aleksandrova cesta štev. 6 od 20. t. m. naprej. „Jugoslovansko inženirsko podjetje11 v 3-3 IT4 Mariboru, Vetrinjska ulica 30. 3>a.,žiio platee Klobuke 95 pepilo čevlje dokolenice (gamaše), obleke, dežnike, palice, tržne torbice, potovalne košare, ročne torbice, motvoz (špaga) nudi v veliki izbiri po solidni ceni JakobLah, Maribor, Glavni trg2 Na drobno TRGOVINA Na debelo emajlov«, steklene, porcelanaste in majolične posode se priporoča ceuj. občinstvu Albert Vicel, Maribor, Glavni trg 5. Izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.« Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Maribora.