Poštnina plačana v gotovini Leto XX. TRGOVSKI LIST Številka Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'h leta 90 din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din; za ino- zemstvo: 210 din. — Pia- m • m m m m m m m m ■ w ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. industrijo. obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaia T8ak ponedeljek. IZfitffd sredo in petek Ljubljana. petek 13. avgusta 1937 Cena Posameml f*CA Vtsna i te Vilki din » Kapitalizem in demokraciia V ameriški reviji »American Mercury« je objavil ameriški gospodarski strokovnjak Sokolsky članek o kapitalizmu in demokraciji. Članek odkriva čisto svojevrsten pogled na pomen in vrednost kapitalizma ter demokracije. Ker se tudi pri nas, zlasti pod vplivom raznih ekstremnih skupin, silno enostransko presoja kapitalizem, a prav tako tudi demokracija, smo prepričani, da je tudi za našo javnost članek Sokolskega zelo poučen in tudi potreben. Sokolski piše med drugim: L. 1918. sem živel v Uniji socialističnih sovjetskih republik. V tem času sem dvomil o krepostih kapitalizma, vendar pa sem bil pristaš demokracije. Nalo sem bil na Kitajskem in Japonskem, kjer sem videl prehod aziatskega despotizma v kapitalizem. Prišel sem do prepričanja, da radikalne teorije kolektivizma obsojajo posameznega človeka v suženjstvo do vladajoče manjšine. Prišel sem do prepričanja, da spremlja odpravo osebne lastnine vedno radikalna odprava vseh človeških pravic in da pomeni uničenje kapitalizma tudi uničenje demokracije; Kapitalizem je osnovno načelo proizvodnje in razdelitve blaga ter storitev po posameznih ljudeh in njihovega lastnega kapitala ter kot rezultat njihovega dela. Cilj je doseči dobiček, ki si ga podjetnik pridrži in do katerega ima zakonito pravico. Tudi prihranki in mezde se morejo naložiti v podjetjih, da se doseže dobiček. Žali-bog je delavec le redko v tem srečnem položaju, da si more nekaj prihraniti. Kapitalistični sistem nalaga posameznim podjetjem riziko. Toda ta riziko zadene le posameznika. Zaradi kapitalističnega sistema ne nastajajo nikdar izgube za vso družbo, razen če je korupcija ta sistem potvorila. Kajti blagostanje, ki se je enkrat doseglo, se ne more razdejati, razen z vojno in revolucijo, če se bogastvo potroši v eni obliki, potem se pojavi znova v drugi. Kar eden zgubi, to pridobi drugi. Navada, da človek prevzame nevarnosti, povzroča dostikrat napredek, ki se po drugi poti ne bi dosegel tako hitro. Riziko in upanje na dobiček sta več ko mnoge druge stvari pripomogla, da so se tehnični procesi tako hitro razvijali. Samo zasluga rizika podjetnika je, da se je tako zelo razširila potrošnja elektrike in da se tako zelo uporabljajo avtomobili. Riziko je spravil na svet na tisoče predmetov, ki so napravili življenje udobnejše in prijetnejše. Pod starim fevdalizmom sta deželni gospodar ali pa cerkev nadzorovala trg. Ta sta določala cene, mezde, delovni čas, obrestno mero ter sta ustvarjala ali priznavala monopole. Pod kapitalizmom pa je bilo omejeno gospodarstvo vlade v teh zadevah kot nekaj postranskega. Seveda obstoji še vedno neko nadzorstvo vlade, toda trg je svoboden in sodba posameznika je neodvisna. Vlade ne bi smele nikdar jamčiti določenih dobičkov ali garantirati vrnitev izgnb. Če 'Vlada to stori, potem znižuje ele-^ment rizika, ki je vžigajoča sila za 'pospešeno si: a iznajditdjstva in Produktivnosti. Kapitalizem je ustvaril množe-stveno proizvodnjo in razdelitev, a tudi umetno razpoloženje za po- vpraševanje. S tem je razširil proizvodnjo na velike trge ter znižal izgubo zaradi pokvarjenja blaga na minimum. Posledica tega je, da so postali vedno večji konfort, večja raznovrstnost blaga in večje storitve za vedno večje število ljudi dosegljivi. Noben drug sistem se ni izkazal tako sposoben za dvig življenjske ravni ljudstva. Samo v kapitalističnem sistemu je bilo mogoče brez nasilja doseči inczdc in življenjsko raven ameriškega delavca. Cezar ni imel nobenega avtomobila, Napoleon nobene elektrike, kraljica Viktorija nobenega frižiderja, dočiin so te in tisoč drugih udobnosti življenja za srednje sloje in za ameriške delavce sama po sebi razumljiva stvar. Živila iz vseh strani sveta prihajajo na mizo ameri- škega delavca: pomaranče iz Kalifornije, sadje iz Floride, kava iz Brazilije, čaj iz Kitajske, repi rakov iz Japonske, sir iz Kanade, gnjat iz Češkoslovaške in Poljske itd. A ne samo v Združenih državah Sev. Amerike, tudi v Veliki Britaniji, Franciji, skandinavskih državah Nizozemski, Švici in v vseh vodilnih kapitalističnih državah je življenjska ravan delavskega razreda na vsak način višja kakor jo dosežejo delavci v kateri koli drugi državi z drugačnim gospodarskim sistemom. Ne samo užitki so mnogo bolj razširjeni kakor v vsaki drugi deželi, tudi razdelitev lastnine je bila s kapitalističnim sistemom neizmerno razširjena. Ameriška telegrafska in telefonska družba ima 700.000 delničarjev, ki so iz vseh slojev prebivalstva. Iz vsega tega sledi, da ima kapitalizem svoje velike prednosti in da izven kapitalističnih držav ni nobene prave in resnične demokracije. V kapitalističnih državah je pojem človeške svobode in pravic posameznika ko tudi upor proti despotiji vlad osnova vsega političnega mišljenja. Po nazira-nju Amerike je demokracija esenca razvoja človeškega plemena. Demokracija ga ni samo osvobodila politično, temveč tudi intelektualno ter je osamosvojila njegov značaj. Če more demokracija uspevati le pod kapitalizmom, potem pa je treba tudi kapitalizem ali vsaj bistvene dele individualne gospodarske svobode posameznika na vsak način ohraniti! 1200 milijonov dinarjev za novo železnico Baniaiuka—Kralievo »Jugoslov. Kurir« poroča, da se bo najkasneje v oktobru začela graditi normalnotirna železnica Kraljevo—Banjaluka. Železnica bo veljala 1200 milijonov dinarjev in bo dograjena v petih letih. Tej vesti dodaja neki »strokovnjak za železniška vprašanja« v »Jugoslov. Kurirju« daljša pojasnila, ki so tudi glavni razlog, da se oglašamo v tej zadevi. Ta strokovnjak utemeljuje namreč potrebo nove železnice s tem in v resnici »strokovnjaškim« argumentom. Pravi namreč, da že površen pogled na železniško karto Jugoslavije dokazuje, da so Vojvodina, Hrvatska in Slovenija čisto črne od železniških prog (temu strokovnjaku se je menda res delalo črno pred očmi, op. ured.), dočim se v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini črte železniških prog komaj vidijo. K temu strokovnjaškemu gledanju na železniško karto pripominjamo samo to, da ‘je bilo leta 1935. na ozemlju ljubljanske direkcije 1146 kilometrov železniške proge ter 12 km v gradnji, torej 9kupno 1158 km, na ozemlju beograjske pa 2644 km proge in 219 km v gradnji, torej skupno 2868 km železniške proge, da se je moralo gospodu »strokovnjaku« res črno delati pred očmi, da skoraj 3000 kilometrov teh prog ni videl. V Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji je torej po mnenju g. »strokovnjaka« železniška karta kar črna od samih železnic, v Srbiji, Bosni in Črni gori pa so same bele lise, ker ni nobenih železnic. Zato se morajo najprej te bele lise odpraviti, potem pa se bodo mogle začeti graditi nove železnice tudi v Sloveniji, Hrvatski in Vojvodini. S tem nezaslišanim argumentom se upa ta »strokovnjak« zagovarjati zapostavljanje Slovenije pri gradnji novih železniških prog! Bodi torej temu dičnemu strokovnjaku povedano, da se železnice grade predvsem zaradi prometa, iz gospodarskih in končno iz strategičnih razlogov. Nikjer na svetu pa ne grade železnic zato, da bi z njimi odpravljali bele lise. Takšnih specialitet se res morejo posluževati samo notorični nestrokovnjaki. Prometni razlogi pa pravijo, da se grade železnice tam, kjer je že cestni promet velik, kjer je dovolj blaga in potnikov, ki bi jih železnica mogla prevažati. Železnica, ki nima ne tovorov in ne potni- kov, je vendar nesmisel, saj vendar ni železnica sama sebi namen, temveč le sredstvo, ki naj olajša promet. Najprej mora torej biti promet, potem ima šele železnica eksistenčno upravičenost. Vsaka železniška proga je nadalje gospodarsko podjetje, ki se mora obrestovati, ker se vendar ne grade železnice zato, da bi se povečeval državni deficit. Le izjemoma je dopustno, da se zgradi tudi pasivna železniška proga, če je ta strategično izredno važna, da se torej njen deficit nekako kompenzira s pozitivno pridobitvijo na drugi strani. Nobena bela lisa pa ni tako znamenita, da bi bila vredna tudi le enega dinarja deficita. Zaradi takšnih otroških argumentov niti Abderiti niso gradili železnic. Železnice se po vsem svetu grade iz gospodarskih razlogov, da se olajša izvoz, da se zboljšajo kupčijske zveze, da se pospeši tujski promet in da se dvigne splošno blagostanje dežele. Železnice so plodovita investicija, zato so večino železnic na svetu tudi zgradile zasebne družbe in ne država. ’ Povsod, kjer le količkaj vestno gospodarijo z državnim denarjem, tudi gledajo na to, da se grade železnice v prvi vrsti tam, kjer se more upati na rentabilnost. V naši državi je dokazano po samih podatkih železniškega ministrstva, da so bile železnice najbolj aktivne v Sloveniji. Tako so dale železnice v Sloveniji leta 1935. od vsakega kilometra proge železni-x,-! upravi 355.000 din'dohodkov, torej ški v Srbiji pa le 188.400 din skoraj še enkrat manj. Iz tega pa sledi, da bi se morale nove železnice graditi najprej v Sloveniji, ker tu bi bile železnice aktivne in bi s tem dobila železniška uprava tudi denar, da bi gradila manj rentabilne železnice ter s. tem polagoma odpravljala one famozne bele lise. Nobena nova železnica v vsej državi pa notorično ne bi bila tako aktivna in tako potrebna, kakor je železniška zveza Slovenije z morjem. Samo letna izguba na ladijskih pristojbinah, ki jih utrpe naša pristanišča zaradi pomanjkanja te zveze, znaša do 80 milijonov din letno. Povsod na svetu je prva skrb vseh vlad, na najprej zvežejo svoja morska pristanišča z zaledjem. Pri nas pa gledamo že kmalu 20 let, kako gredo naši tovori namesto na Sušak na Reko in Trst. In kje je še država, ki bi bila ravnodušna, če morejo prihajati v našo državo kupci le po tujih železnicah, ker je zveza po naših prenerodna. Stotine milijonov zapravljamo, ker nismo še zgradili železniške zveze Slovenije z morjem. Ne bela lisa, ampak velikanski madež za vso našo politiko je, da še danes te železnice nimamo. Ta dični železniški »strokovnjak« s svojim idiotskim argumen- tom belih lis, drugače ga res ne moremo oceniti, bi menda hotel, da se tako dolgo ne bi gradila v Sloveniji nobena železnica, dokler ne bo železniška mreža v Hercegovini in tudi v črni gori tako gosta kakor v Sloveniji. Vse gospodarsko življenje ene pokrajine naj po tem kolosalnem naziranju zamre, dokler ne pade na stopnjo najbolj gospodarsko zaostale pokrajine. Ali ta strokovnjak ne ve, da Slovenija zaradi svoje višje gospodarske stopnje plačuje tudi neprimerno višje davke? Ali ta strokovnjak ne ve, da se že skoraj dvajset let grade vse nove železnice iz davkov, ki jih dajejo Slovenija, Vojvodina in prečanski kraji. Ali naj te pokrajine bodo za svoje zvesto plačevanje davkov nagrajene s tem, da se njih gospodarska sila ubije? Kdo pa bo potem dajal denar za gradnjo novih železnic v davčno — ne pa tudi gospodarsko-pasivnih pokrajinah? Ali ta dični strokovnjak res nič ne misli? Obupno žalostno je, da morejo dobiti pri nas veljavo tudi najbolj abderitski argumenti. Argument z belimi lisami spada v vrsto takšnih argumentov. Vidi se, da nekaterim ne gre v glavo racionalno gospodarstvo, še manj pa gospodarska enakopravnost pokrajin. Ni se zato niti čuditi, če pri vsem velikanskem letnem prirastku, ki ga daje jugoslovanska zemlja, še vedno nismo mogli priti iz krize. Problem Podonavja Avstro-Ogrska je bila pred vojno velika gospodarska enota, ki je zlasti bila ugodna za gospodarski razvoj treh dežel: Češke, nemške Avstrije in Madjarske. Industrializirana Češka je mogla z lahkoto prodajati svoje izdelke v vse zaščiteno carinsko ozemlje monarhije. Prav tako je bilo vedno poskrbljeno za odjem madžarskih pridelkov, dočim so nemške avstrijske province zaradi svojega favoriziranega položaja tudi prišle bogato na svoj račun. Vse druge dežele pa so morale več ali manj delati za napredek teh treh privilegiranih pokrajin. Po vojni je nastal nov položaj. Nastale so nove države in češkoslovaški trg je postal premajhen za vse agrarne proizvode podonavskih in balkanskih držav. Avstrija je izgubila svoj favorizirani položaj, a tudi Madžarska je prišla zaradi konkurence novih držav v stiske. Začela se je gospodarska borba v Podonavju in nastali sta dve fronti: agrarna in industrijska. Kako potrebe obeh teh front izravnati, to je problem podonavskih držav. Iz političnih razlogov pa se to vprašanje ni začelo reševati tako, kakor bi se moralo. Strah, da bi postal nemški vpliv v Avstriji premočan ali da bi se podonavske države s skupnim sporazumom osamosvojile od vsakega vpliva v tujini je rodil rimske protokole, ki naj bi odtrgali Avstrijo in Madžarsko od skupnosti s podonavskimi državami ter jih obenem rešili pred odvisnostjo od Nemčije. V ta namen je priznala Italija Avstriji in Madžarski velike koncesije ter obema državama v času največje gospodarske stiske zagotovila neoviran izvoz. Toda v zadnjem času se pojavljajo znaki, da rimski protokoli niso več tako trdni, kakor so bili. Tako n. pr. smatra Madžarska, da ji danes ni več v posebno korist, Če ima z rimskimi protokoli zagotovljen odjem 20.000 vagonov pšenice v Avstriji, ko pa more danes to pšenico prodati za svobodne devize tudi v druge države. Avstrija zopet tudi ni več tako navdušena za ta preferencial, ko pa more s priznanjem enake ugodnosti drugim državam dobiti pšenico ceneje. A tudi Italija sama ni več tako navdušena za politiko riinskih protokolov, ki je zahtevala od nje velikih žrtev. Tako noče priznati preferencialov le Avstriji, temveč daje enake ugodnosti tudi Jugoslaviji, ker bi drugače pač ne mogla nič prodati v Jugoslavijo. Pa še na drugih mestih se krhajo rimski protokoli. Poročali smo že o pogajanjih med Jugoslavijo in Madžarsko, da se ustanovi skupna prodajna pisarna za agrarne proizvode, da si obe deželi ne bi več na tujih trgih konkurirale in si slabile kupčijo. Podobni sporazumi se pripravljajo tudi med drugimi podonavskimi državami, kar vse dokazuje, da se pripravlja v Podonavju nova grupacija sil. Ne bi več odločali le politični argumenti, temveč tudi gospodarski oziri bi začeli vplivati. Pripravljati se začenja sporazum med podonavskimi državami in s tem tudi njih gospodarska osamosvojitev. Nedvomno je, da bi bilo to najboljša rešitev za vse podonavske države, toda nevarnost je, da bodo velesile znova mogle preprečiti ta zdravi razvoj. Toda za vedno ga ne bodo mogle preprečiti, ker je pač ta razvoj prenaraven in v očitno korist vseh podonavskih držav. Moremo zato upati, da bo ta razvoj tudi zmagal. fitev. 91. .............. Za tolidarnott gotpodartkih stanov Predsedstvena seiaZveze skušata doeeti ustanovitev predlaganega akcijskega odbora. (Splošno odobravanje.) / V torek ob 10. dopoldne je bila fv ljubljanskem Trgovskem domu jpredsedstvena seja Zveze trgovskih združenj, ki je dokazala, da maša Zveza lepo napreduje in da se dobro zaveda svojih nalog. Posebno pomembna pa je bila seja tearadi predloga g. Pavlina, da se iekuša doseči sodelovanje z drugimi gospodarskimi stanovi ter tako [poveča njih vpliv, da bodo potem ■tudi njih težnje bolj upoštevane in Ida se bodo vsaj minimalne zahte-ive trgovstva tudi izvedle. Z izvajanji posl. Lenarčiča in zbornič-mega predsednika Jelačina je bil la predlog osvetljen z vseh strani m s tem je bila tudi dana smer ?vsemu bodočemu delu Zveze. Doseči solidaren nastop vseh gospodarskih stanov, to bo glavna in najodličnejša naloga Zveze. * Seja je bila zelo dobro obiskana ter so se je udeležili poleg predsednika St. Vidmarja, podpredsednikov Franca Čeha in Frana Rkrbca ter zborničnega predsednika Ivana Jelačina še naslednji de legati združenj: Pavel Stergar za Brežice, Fran Berjak za Kranj, Vinko Pavlin za Laško, Roman Golob, Stanko Florjančič in Pavel Fabiani za mesto Ljubljano, Jernej Logar in Ivan Rant ka Ljubljano-okolico, Venčeslav Vilar za Ljutomer, Stanko Lenarčič za Logatec, Fran Skaza za Maribor, F. Strmšek in M. Rantaša za Maribor-okolieo, Karl Koltaj za Mursko Soboto, Edmund Kastelic za Novo mesto, Milko Senčar za Ptuj, Josip Divjak za Ribnico, Mariin Sumcr za Slov. Konjice, Fran Žebrc za Škofjo Loko. Opravičili pa so «e: podpredsednik Ferdo Pintcr, g. Adamič iz Kranja ter združenja v Dolnji Lendavi, Celju-okolici, Ptuju-oko-lici in Slovenjem Gradcu. Predsednik Stane Vidmar je otvoril sejo in podal najprej kratko predsedstveno poročilo. Kon-statiral je, da so bili vsi sklepi rešilo vsaj za dravsko banovino. [To je vendar tako majhna in tako skromna zahteva, da bi se morala doseči. Ce se kljub temu ne doseže, po-jtem je razlog poleg že prej omenjene animoznosti proti trgovstvu, (tudi v premajhnem kontaktu med Zvezo in združenji. Vinko Pavlin je nato omenil [celo vrsto vprašanj, ki tarejo podeželskega trgovca. Tako se dogaja, da ima nekdo na deželi po [2 in 3 obrtne liste, a dobi potem od občine potrdilo, da je obrtnik in se mu pridobnina pavšalira, Idočim se odmerja trgovcu, ki se zadnjega občnega zbora Zveze iz-1 mora borili proti konkurenci tega vršenl ter vložene vse potrebne predstavke in spomenice finančnemu, trgovinskemu in kmetijskemu ministrstvu. Banski upravi je bila predložena izprememba pravil ter je banska uprava to izpremembo tudi odobrila. Zveza je poleg tega v smislu predlogov združenj s posebnimi vlogami zahtevala izpremembo §19. obrtnega zakona, ureditev oddajanja modre galice, protestirala proti povišanju davčne osnove, zahtevala, da se izda nova uredba o zapiranju in odpiranju trgovin, zahtevala poostren boj proti nelojalni konkurenci, nadalje izvedbo socialnega zavarovanja za trgovstvo, znižanje železniških prevoznin itd. Nato je takoj prišel na prvo točko dnevnega reda, na letoSnii vsedržavni kongres Že na zadnjem kongresu v Beogradu je bilo sklenjeno, da bodi prihodnji vsedržavni kongres v Zagrebu. Zaradi posebnih razmer, ki vladajo v Zagrebu ter tudi zaradi nesoglasij v vrstah zagrebških trgovcev samib, pa si Zagreb ne upa prevzeti odgovornosti za eklieanje kongresa v Zagreb. Zato je sklical predsednik Centralnega predstavništva g. Nedeljko Savič za Četrtek v Beograd sejo Centralnega predstavništva, na kateri naj bi se odločilo glede trgovskega kongresa. V Zagrebu predlagajo, da bi bil kongres v Ljubljani In verjetno se bo temu predlogu pridružil tudi Split. Potreben pa bi bil kongres predvsem zaradi .vprašanja veleblagovnic, ker poteče v oktobru uredba o prepovedi .veleblagovnic. Prosi zlasti ljubljanske delegate, da se izjavijo, če ‘bi bil v Ljubljani trgovski kongres letos mogoč. ' Zbornični predsednik Ivan Jelačin je nato razložil mnenje ljubljanskega trgovstva. V številnih iosebnih razgovorih se je to vprašanje temeljito preučilo. Kakor bi Atilo razveseljivo, da bi bil ta kongres v Ljubljani, tako pa je treba naglasiti, da je tehnično čisto iz jključeno, da bi se mogel v tem kratkem času kongres pripraviti. Pa tudi finančni razlogi govore proti sklicanju kongresa v Ljubljani. Kongres bi zahteval ogrom- »obrtnika«, pridobnina od davčnega odbora. Ko so se uvedle skupne ban« vinske trošarine, se je reklo, da se bodo te uporabljale za vzdrževanje ljudskega šolstva hi da se bodo potem občinske doklade znižale. V rest vici pa so te ostale ne-izpremenjene Kmetijski odbori prodajajo moko po din 2‘50, to je v očitno izgubo. Primanjkljaji pa se krijejo potem s prispevki občin. Kako naj proti takšni konkurenci uspe trgovec! Vse to povzroča, da je danes vedno manj trgovcev, ki še životarijo in zato živi trgovec vedno bolj le od rezerv prejšnjih let. Stojimo pred katastrofo, če ne najdemo rešitve iz tega položaja V ta namen je treba izdelati podroben načrt, da bomo vedeli, kaj hočemo in da bomo izvedli vsaj svoje minimalne zahteve. Na našo parlamentarno delegacijo se ne moremo zanesti in moram kar odkrito povedali, da v njo nimamo nobenega zaupanja. V vsej proračunski debali je stvarno govoril le posl. Mohorič, ne žrtve, kj jih Zveza danes ni- N je bi, tu(J. e(lilli p08,,Bee> ki kakor ne bi zmogla. Končno pa tu di politični razlogi govore za to, da je bolje, če se kongres odloži. Predlaga zato, da ostane v veljavi sklep, da bodi prihodnji kongres v Zagrebu, če pa Zagreb leto« tega kongresa ne more prirediti, naj se odloži na kasneje. [je glasoval proti zadružnemu zakonu. Vse debate in glasovanja |v skupščini dokazujejo, da gre v [skupščini le za navadno licitacijo, |kdo bo cenejši. Pri takšnem političnem položaju in pri takšnih razmerah ne .. Ipreostaja nič drugega, kakor da Ta predlog je seja tudi soglasno Ip V * * ’ odobrila in tudi zi primerja bi h ■» zastopnikov Zveze Centralno predstavništvo predla- J«*T8k,hn ‘Trgalo sklicanje kongresa v Beograd ***.;!”!" za časa novega beograjskega Vele- ^ Društva indu- 8e!”‘a- . . . .. , . , I strijcev in veletrgovcev Sledila je nato kratka debata o| _ veleblagovnicah. Soglasno je bila I akcijski odbor, sprejeta zahteva, da re uredba o ki ^ usmeril stremljenja vseh prepovedi veleblagovnic podaljša {eh or„anizaci: v eno smer. Oprt in izpopolni v smislu predloga na vge [e organiitaf.jje u> imel la zbornic. akcijski odbor tako veliko moral- Prav tako se soglasno sprejme no ^ da ^ mogel Ul
  • bo ustanovila še druge podružnice, tako predvsem v Leskovcu. Nemški klirinški čeki se moraio po sporočilu Narodne banke vsem denarnim zavodom od 12. avgusta dalje realizirati v 15 dneh od dneva izdaje. Pogajanja s francoskimi upniki se bodo nadaljevala v septembru. Sodi se, da bodo pogajanja uspešno zaključena. Posojilo, ki ga je sklenil kitajski minister Kung v Franciji, znaša 400 milijonov frankov in se bo uporabil za utrditev kitajske valute. Jadranska letovišča so postala predraga Po podatkih turistične zveze v Splitu je letos zelo padlo število turistoT. Čehoslovakov je letos za 30 odstotkov manj ko lani, padlo pa je tudi število Poljakov, Avstrijcev in Nemcev. Vzrok: ja dranska letovišča so poslala predraga. To velja zlasti za boljša: kakor Crikveniea, Rab, Hvar in Dubrovnik. Manjša letovišča so še dobro obiskana, ker so tudi cenejša. Zlasti ph so previsoke razne takse, ki jih mora plačevati tujec. Vse premalo se stori za razvoj tujskega prometa in zato doživljamo vedno nova razočaranja? Kako dolgo še? Sirite »Trgovski list«/ Politične vesti Romunski kralj je sprejel v avdienci ministrskega predsednika Tataresca, ki je po avdienci izjavil, da so vse govorice o demisiji vlade prazne izmišljotine. Vlada bo nemoteno še nadalje izvrševala svoj program. Bivši romunski ministrski predsednik prof. Jorga je napisal za pariški »Temps« članek, v katerem zavrača trditve, da bi se Romunija hotela izneveriti Franciji. V članku med drugim poudarja, da bo Romunija, dokler bo Francija zagovarjala mirovne pogodbe, s katerimi so bile priznane sedanje romunske meje in dokler bo imela Francija svojo čudovito armado, s katero more braniti svojo politiko, tudi vedno na strani Francije. Zaradi notranje politike Romunije ne bo izpremenila svoje zunanje politike. Mussolini je nastopil v torek veliko inšpekcijsko potovanje po Siciliji ter se bo nato udeležil velikih skupnih manevrov italijanske pehote, mornarice in zračnih sil v in ob Siciliji. Važnost Mussolinijevega potovanja po Siciliji se poudarja posebno zato, ker je danes Sicilija veliki most Italije k njenim afriškim kolonijam ter je zato dobila posebno velik strategičnl pomen. Italijanski listi tudi slave Sicilijo kot otok imperija, ki s svojo centralno lego odločilno vpliva na vojaški in strategičnl položaj Italije v Sredozemskem morju. V posebnem govoru, ki ga je imel Mussolini v Messini, se je sicer ta potrudil, da poudari miroljubne in konstruktivne namene svojega potovanja po Siciliji. Njegova namera da je samo ta, da dvigne Sicilijo na isto gospodarsko stopnjo, kakor so jo že dosegli drugi kraji Italije. V Cataniji pa je imel Mussolini naslednji dan drug govor, ki je izzvenel mnogo manj miroljubno. Dejal je, da se bo v Cataniji zgradila nova vojašnica in da je vse delo Italije usmerjeno v to, da se poveča vojaška priprava italijanskega naroda. Zgodovina dokazuje, da so narodi, ki niso znali nositi orožja, kaj kmalu postali sužnji drugih narodov. Zgodovina pa nadalje dokazuje, da mora narod, ki se boji vojne, le prehitro izbirati med bedo in suženjstvom. Svoj govor v Cataniji je zaključil Mussolini s proslavljanjem ustanovitve italijanskega imperija, o katerem je že sanjal Crispd in ki je največji dogodek v zgodovinskem razvoju Italije. Svoj govor je zaključil z besedami, da bo tudi Sicilija dobila svoje pravice, katere ji bodo dali njeni zvesti vojaki in koloni. Italijanski listi živahno pozdravljajo Mussolinijev govor ter ga komentirajo v imperialističnem smislu. Iz Španije zopet poročajo o no vih bojih ter o poskusih obeh strani, da bi si zboljšale svoje pozicije. Obe stranki tudi poročate, da so bili vsi napadi odbiti. V Toledu se po angleških vesteh zbirajo novi italijanski prostovoljci, kar dokazuje, da bo Franco v kratkem začel novo ofenzivo. Vojno ministrstvo valencijske vlade pa poroča, da je prišlo na več krajih Francove Španije do bojev med nacionalisti in nasprotniki tujih prostovoljcev. Več oficirjev Francove vojske, ki so nastopili proti tujim »prostovoljskim« četam, da je bilo ustreljenih. V bojih je padlo tudi več italijanskih in nemških oficirjev. V Kremlju je bilo veliko zborovanje vodilnih sovjetskih vojaških osebnosti. Poleg maršala Bliicherja sta se udeležila sestanka tudi Stalin in Litvinov. Takoj po seji se je odpeljal maršal Blucher v Mongolijo, kjer je bil sprejet z velikimi častmi. Tudi drugi oficirji so se takoj po sestanku odpeljali na svoja službena mesta na Daljnem vzhodu. Nemška oficialna agencija javlja, da so bili v Rusiji poklicani pod orožje novinci 1. 1915. in 1916. ter vsi oni, katerim je bil dosedaj dovoljen odlog vojaške službe. Dimitrov je bil odstavljen kot glavni tajnik kominterne in na njegovo mesto imenovan Ježov. Baje se bo tudi iz temelja spremenila sovjetska zunanja politika Stalin da bo opustil komunistično propagando v tujini in se ves posvetil notranji konsolidaciji Rusaje Za Španijo se Rusija ne bo več za nimala in nekateri vedo celo po ročati, da pride do zbližanja med Nemčijo in Rusijo. Mnogo da je k temu zbližanju pripomoglo to, ker se je Nemčija odločila za kitajsko stališče in zato tudi ni odpoklicala svojih oficirjev iz Kitajske. — To da možno je tudi drugo ozadje vseh zadnjih sprememb v Rusiji. Janonski vojni minister je izja vil, da je položaj silno resen, ker Kitajci niso držali svoie besede ter je Japoncem pošla njih potrpežlji vost. Niti razvajeni diplomati ne bi mogli pobahati sc z večjim cinizmom. Kitajska vlada bo svoj sedež prenesla iz Nankinga v Hankov. Japonski oficialni krogi so začeli odkrito dolžiti sovjetsko Rusijo, da podpira Kitajsko in da je Rusija Dobro telesno razpoloženje je dostikrat samo od tega odvisno, kako ravnate z Vašimi notranjimi organi. Ako jih vedno le obremenjujete z novo hrano in ne skrbite obenem za redno čiščenje, nastane kmalu nered, ki mu sledijo razne motnje. Takim zanemarjenim motnjam v - prebavi pa sledijo dostikrat / \ • težka notranja obolenja. Pre- izkušeno u hranilno sredstvo proti temu je Rogaška Slatina! — Pri rednem uživanju Vam ona na prijeten način čisti prebavni aparat in poveča njegovo odpornost. Povrne Vam se zopet splošno dobro razpoloženje! — Preizkusite tudi Vi! Pred sestankom Gospodarskega s Predlog za enoten carinski zakon za vse tri države s tem kršila svojo nevtralnost. Tako pravijo, da so poslali sovjeti v čahar 200 najboljših ruskih oficirjev, da bi pripravili kitajsko armado za boj proti Japonski. V provinco pa da so prišli številni ruski komunistični agitatorji. J Praški »Pravo Lidu« objavlja zanimive informacije o bodoči konferenci Gospodarskega sveta Male antante, ki se najbrže sestane dne 15. oktobra v Pragi. Konferenca bo po teh informacijah razpravljala v prvi vrsti o carinskih vprašanjih. Dela se na tem, da bi se vse carinsko postopanje med državami M. A. uredil« na novo ter da bi «i vse tri države priznale medsebojno razne ugodnosti. Ta stvar se že dolgo pripravlja ter je bila že ponovno predmet strokovnih razprav. Končno je dobila Jugoslavija nalog, da izdela načrt novega carinskega zakona, ki bi veljal za vse tri države Male antante. Jugoslovanska carinska oblastva tudi že dalj časa izdelujejo ta načrt ter so njih dela tako napredovala, da bo že na jesenski konferenci Gospodarskega sveta Male antante predložen ta načrt v pretres. Treba pa je upoštevati, da ne prihajajo pri ureditvi gospodarskih odnošajev Male antante v poštev samo carinski predpisi, temveč še drugi. Vendar pa so carine osnovno vprašanje, ki najbolj ovira gospodarski promet med državami Male antante. Tako zlasti češkoslovaške zaščitne carine za njene agrarne proizvode zelo ovirajo delo Gospodarskega sveta Male antante ter preprečujejo popolni razvoj vseh gospodarskih možnosti, ki bi jih mogla nuditi ena zavezniška država drugi. Na drugi strani pa ovirajo te zaščitne carine češkoslovaško industrijo samo, da ne more najti na balkanskem trgu popolnega uspeha. Praški listi pravijo zato, da težavna pogajanja Češkoslovaške s posameznimi balkanskimi državami niso v čast njeni agrarni zaščiti. Posledica tega je, da je n. pr. Jugoslavija pri vsem spoštovanju svojih obveznosti na temelju pogodbe o zvezi držav Male antante smatrala za potrebno, da se zbliža tudi z drugimi državami. Vsaki očitki Jugoslaviji v tem pogledu pa so čisto neumestni, ker je sam ministrski predsednik dr. Stojadi- 7. vprašanje čim hitrejšega transporta blaga na namembno postajo. V Grčiji se tudi namerava ustanoviti podoben urad. Imenovana je bila posebna komisija z nalogo, da prouči, v katerih krajih bi se moglo vinogradništvo bolj intenzivno razviti. V Trakiji in Mace-doniji nameravajo gojiti isto trto, ki jo goje na Bolgarskem. V vseh grških mestih, iz katerih se izvaža grozdje, bo vlada zgradila posebne hladilnice. Kdaj pa se bo pri nas začelo res delati za povečanje našega izvoza grozdja? In kaj so v tem oziru storile pozitivnega tako zelo hvalisa n e zadruge? novič odkritosrčno izjavil, da je dober trgovec in da bo v interesu Jugoslavije sklenil trgovinske pogodbe z bolj tesnimi gospodarskimi in političnimi zvezami z vsemi državami, ki nudijo tudi same Jugoslaviji več ugodnosti. Jugoslavija bi vsekakor želela, da bi bila v čim bolj ozkih stikih s Češkoslovaško, ker bi bila zamenjava blaga med obema državama naravnost idealna, ker bi izvažala v Češkoslovaško agrarne proizvode, uvažala pa češkoslovaške industrijske izdelke. Ta zamenjava bi bila tako naravna, da bi bila živahna tudi brez ozira na dobre politične od-nošaje med obema državama. Toda češkoslovaška agrarna carina te dobre gospodarske odnošaje preprečuje. Program jesenskega zasedanja Gospodarskega sveta Male antan te je izredno bogat. Najprej bo naloga sveta, da prouči in preceni sklepe dubrovniškega zasedanja in da se nekateri sklepi korigirajo. To bi bilo zlasti potrebno glede določil o plačilnem prometu. V zvezi s tem pa bo treba tudi rešiti vprašanje tujskega prometa. Nikakor ni na primer umestno, da priznava češkoslovaška Italiji mnogo večje ugodnosti ko Jugoslaviji in Romuniji. Čeprav je res, da so bile te ugodnosti potrebne zaradi češkoslovaških premogovnih dobav Italiji, vendar bi se mogla najti rešitev, ki bi bila zadovoljiva tudi za tujski promet Jugoslavije. Poleg tega pa bo treba rešiti tudi vprašanje ureditve železniškega vprašanja, da bo sodelovanje držav Male antante bolj ži vahno. Končno pa je treba *udi urediti poštni promet med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo, da si bodo vse tri države priznale neke ugodnosti. Upamo, da bo Gospodarski svet MA tem svojim nalogam kos in da bo njegovo zasedanje res v korist poglobitvi in razširjenju gospo darskih stikov med državami Male antante. Olajšajmo tujim turistom prihod v našo državo Severni kraji naše banovine imajo idealne pogoje za razvoj tujskega prometa, žal pa ta ne doseže zaželjenega obsega, ker je pač naš domač turizem preslab. Pač pa bi bilo mogoče v teh krajih dvigniti dotok inozemcev — Avstrijcev, če bi se dosegle nekatere olajšave v pogledu sedaj veljavnih predpisov o izdajanju turističnega vizuma. Po sedanjih predpisih se izdaja v inozemstvu turistični vizum po znižani ceni din 10 —, toda le pod pogojem, da biva turist pri nas najmanj 3 dni. 'J’a ugodnost velja za turiste, ki se odločijo za daljši dopust v naših krajih. Je pa v bližnji tujini mnogo več ljudi, ki bi radi preživeli pri nas samo weekend — soboto popoldne in nedeljo. To so poslovni ljudje, ki si ne morejo privoščiti daljšega dopusta, ki pa bi gotovo prihajali v naše kraje v velikem številu na kratke izlete. Ne morejo pa se posluževati ugodnosti turističnega vizuma za \veekend izlete v naše obmejne turistične kraje, ker znaša taksa za navaden vizum din 100'—, kar jim je seveda veliko predrago. Sedaj je Tujsko-promet-na zveza v Mariboru opozorila pristojna oblastva s posebno vlogo, da bi bilo umestno, če bi se izdajali znižani turistični vizumi tudi onim izletnikom, ki prihajajo v našo državo samo za soboto in nedeljo. Ukine naj se pogoj tridnev nega bivanja ali pa naj se vpelje izletniški vizum za eno- in dvodnevne izlete iz bližnjega inozemstva. To bi zelo dvignilo tujski promet v obmejnih turističnih krajih, koristilo pa bi tudi notranjim letoviščem, saj bi izletniki z avtomobili in motocikli lahko pohiteli celo do jadranskih kopališč. Tovarnar Rudolf Zal oker Na povratku z Ljubelja, kjer je uredil zadnje formalnosti za nedeljske motorne tekme na Ljubelju, se je tovarnar Rudolf Zaloker med Zaborštom in Ihanom smrtno ponesrečil. Ogniti se je hotel kmečkemu vozu, na ovinku pa ga je zaradi velike hitrosti vožnje rglo čez cesto, da se je avto dvakrat prekotalil. Ponesrečenca so prepeljali v Leonišče, a je že med poljo izdihnil. Rudolf Zaloker je bil sin znanega industrialca Maksa Zalokerja ter se je rodil 1. 1891. v Ljubljani. Pred leti se je osamosvojil in si uredil lepo tovarno za izdelovanje slada, diaslada in kvasa. Kot dober gospodar je tudi dosegel lepe uspehe, da je njegovo podjetje lepo napredovalo. Pokojnik je bil tudi izredno vnet športnik. Bil je predsednik moto-kluba Ilirija, že pred vojno je napravil pilotski izpit, sam skonstruiral letalo ter vneto podpiral tudi druge športne panoge. Za slovenski šport pomeni smrt Rudolfa Zalokerja naravnost nenadomestljivo izgubo. A tudi slovensko gospodarstvo je z njegovo smrtjo težko zadeto. Bodi mu ohranjen častni spomin 1 Težko prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! Zunanja trgovina Izvoz gr iz balkanskih Tzvoz svežega grozdja iz balkanskih držav se je gibal v zadnjih štirih letih takole: 1933 1934 1935 1936 v tonah Jugosl. 566 3.538 3.74« 5.215 Bolgar. 10.503 23.040 37.176 25.057 Grčija 12.532 9.933 10.703 8.750 Kakor se iz le statistike vidi, raste sicer naš izvoz svežega grozdja stalilo, vendar pa še dolgo ni dosegel one višine, ki bi jo moral doseči z ozirom na naš zemljepisni položaj ter kakovost na- šega grozdja. Da bi se naš izvoz svežega grozdja povečal, bi se moral izvoz grozdja bolje organizirati. Bolgarska, ki je dosegla z izvozom grozdja posebne rezultate, je ustanovila poseben urad za izvoz grozdja, ki ima sedem podkomisij. Te podkomisije rešujejo naslednja vprašanja: 1. transport in nakladanje blaga; 2. pregled domačega trga: 3. zaobala in kontrola zaobale; 4. proučevanje možnosti kompenzacije; 5 proučevanje tujih Irgov; 6. poveče vanje in zboljšanje proizvodnje in novi naslov: Sv. Petra c. 4 TELEFON 25-97 Optimistično razpoloženje na velikih borzah V preteklem tednu je prevlado valo na velikih svetovnih borzah optimistično razpoloženje. Samo v Berlinu in Pragi so teča ji nekoliko popustili. Gibanje tečajev kaže na slednja tabela: koncem 1927 24.7. 31.7. 7.8. = 100%. 1937 London Pa riz Berlin Milan Praga Bruselj 73.7 76.3 52.8 52.6 49.1 49.0 129.0 130.4 102.7 102.9 59.9 63.0 Amsterdam 68.8 69.4 Stockholm 29.3 29.9 Dunaj 66.5 66.7 Curih 67.9 68.4 Nevv York 118.6 119.6 Mednarodni borzni indeks dvignil za 15% na 76.5%. V njih 8 tednih je napredoval in pol odstotka. 76.3 57.0 48.5 131.1 102.6 65.8 72.3 30.5 67. 68 121 se je zad za V Dubrovniku se začno 9. septembra nemško-jugoslovanska pogajanja za ureditev turističnega prometa. Jugoslovanski zastopniki bodo zahtevali, da Nemčija poviša devizni kontingent za nemške turiste, ker se je izkazal dosedanji kot popolnoma nezadosten. Gozdarska statistika se namerava v vseh državah Male antante poenotiti. Nadalje je namera, da se dogovore enaki prodajni pogoji lesa držav Male antante za Madžarsko. Po francoski statistiki smo uvozili v prvem letošnjem polletju v Francijo blaga za 42,6, izvozili iz Francije pa za 32,6 milijona fr. frankov. Kapaciteta bolgarskih keramičnih tvornic je dosegla že 450.006 kg letno ter more sedaj Bolgarska kriti že 75% svoje potrebe. Najbolj ,e napredovala proizvodnja porcelana. Fino porcelansko blago pa bo morala Bolgarska še nadalje uvažati. Italijanska vlada je določila, da se mora pri določevanju uvoznih kontingentov upoštevati tudi devalvacija lire. Proizvodnja petroleja v Homani-,|i pada. V začetku letošnjega leta je znašala še dnevna proizvodnja 2466 vagonov, sedaj le še 1600 vagonov. Prihodnji teden se začno na Dunaju avstrijsko-italijanska pogajanja za ureditev avstrijskega lesnega izvoza v Italijo. Ker se “v lanskem septembru sklenjena pogodba ni več obnovila, je avstrijski lesni izvoz v Italijo čisto zastal. Nemčija je začela povečevati s konopljo in lanom zasejano površino, da bi dosegla tudi na tem polju avtarkijo. Naše organizacije Uradni dan Zborniee za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj in ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Sobolo in Dol. Lendavo v četrtek, dne 19. avgusta v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj — Narodni dom. — Uprava združenja trgovcev v Ptuju. Že v 24 barva, plerira ta kemično tanil obleke, klobuke Itd. Skrobl la svetlolika srajce, »vratnike la manšete. Pere. snšl, mnoga ta lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Seleoburgova ni. B Telelon št 22 72. Ob kitajskem zidu so se začeli veliki boji. Kitajski vojaki se bore izredno hrabro, da so Japonci nad močnim odporom kitajskih čet zelo presenečeni. Šef generalnega štaba iraške vojske in šef iraškega letalstva sta bila na letališču v Mosulu ubita. Umor ima baje politično ozadje. Gen. Franco je odgovoril na angleški protest zaradi bombardiranja angleške trgovske ladje, da niso bombardirala ladje njegova letala temveč ruska, ki da hočejo na ta način izzvati spor med Anglijo in nacionalisti. Vsi Kitajci so začeli zapuščati Japonsko in Korejo. Samo iz Koreje se je izselilo nad 5000 Kitajcev. Ameriški drž. podtajnik za zun. zadeve Wales je predlagal, da se sprejme v U. S. A. zakon, po katerem sme wa,shington.sk,a vlada prodati določeno število vojnih ladij južno-ameriškim državam. To nikakor ne bi bilo v nasprotju z dobrimi sosednimi odnošaji U. S. A., ker bi se te ameriške ladje takoj vrnile washingtonski vladi, kakor hitro bi se začele sovražnosti med južno-ameriškimi državami. Angleško vojno ministrstvo je zboljšalo službene pogoje za rezerviste. Dosedaj so imeli pravico do pokojnine samo vojaki, ki so služili v vojski več ko sedem let. Samo izjemoma pa se je dosedaj dovolilo posameznim vojakom, da so služili več ko 7 let. Sedaj bodo mogli rezervisti zopet služiti v aktivni službi in si s tem pridobiti pravico do pokojnine. Računajo, da se bo s tem angleška vojska pomnožila za 88.000 mož. Pri nočnih zračnih vajah nad Londonom se je izkazalo, da bi sa- — 22.15: Vesel konec tedna! (igra Radijski orkester). Nedelja, dne 15. avgusta. 8.00: Radijski orkester — 9.00: čas, poročila, spored — 9.15: Radijski orkester — 9.45: Verski govor (gosp. prior Val. Učak) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.00: Havajske pesmi (plošče) — 11.30: Otroška ura: Teta Marička kramlja in prepeva — 12.00: M. Ravel: Bolero (plošča) — 12.15: Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj — 13.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.15: Plošče — 17.00: Kmet. ura: Mlekarstvo in tujski promet (Ivan Benko) — 17.30: Prenos iz Rogaške Slatine: Plesna glasba: Adamičev jazz — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Mesečni kulturni pregled — 19.50: Radijski orkester: Lahka glasba — 20.30: Prenos iz Rogaške Slatine: Smetana: Prodana nevesta. Dirigent: A. Neffat, v odmoru: čas, vreme, poročila, spored. Ponedeljek, dne 16. avgusta. 12.00: Koračnice slavnih skladateljev (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 13.15: Lucienne Boyer in Josephina Baker (plošče) — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored — 19.30: Nac. ura: Mi in anglosakson-ci (o naših prejšnjih kulturnih in socialnih zvezah z Anglijo in Ameriko) — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Kazaške pesmi (plošče) — 20.10: Zdravstvena ura (dr. Ivan Matko) —■ 20.30: Operne speve s spremlje-vanjem Radijskega orkestra poje ga. Zlata Gjungjenac — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Radijski orkester. mo 30% bombarderjev moglo izpolniti svojo nalogo, ne da bi bili sestreljeni. Nad Londonom so bili veliki nočni manevri zračne vojske, pri katerih je sodelovalo 400 letal. Vlada San Salvadorja je izjavila, da iz gospodarskih razlogov izstopa iz Zveze narodov. Veliko rusko letalo, ki se je ponesrečilo ter padlo v Romuniji na tla, so baje uničili s peklenskim strojem protivohuni, ki so hoteli preprečiti, da bi vohun na letalu odnesel važne dokumente. Dotični vohun pa je nekaj slutil ter je že preje iz letala izstopil, da so postali žrtve atentata samo nedolžni ljudje. Pariško razstavo je dosedaj obiskalo 8,930.000 ljudi. bor v Dubrovniku, ki pa se je razpustu uprl. V mnogih hrvaških mestih so bili te dni evharistični kongresi, katerih se je povsod udeležila velika množica vernikov. Mahrovo hišo v Ljubljani je iz-dražila mestna občina za 3,6 milijona din. Aretiran je bil starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Čupriji Mihajlo Janovski. Stavka natakarjev v Zagrebu bo najbrže doživela neuspeh, ker je velik del natakarjev že začel delati. V Beograd sta prišli znameniti francoski letalki Marie Basiid in Suzanne Tillie, ki sta se proslavili s svojim poletom čez južno Atlantsko morje. Od Francovih vojnih ladij je bil zadržan jugoslovanski parnik »Plavnik«, last družbe »Oceania«, pa čeprav ni imel na krovu nobenega prepovedanega tovora, šele po treh dneh so Francove oblasti izpustile parnik. Bivši bolgarski zemljedelski minister Gičev, ki se je ločil od Stambulijskijevih pristašev, je bil takoj po svojem povratku iz Pariza aretiran in nato konfiniran. Intervencija njegovih prijateljev, da bi bila konfinacija preklicana, je bila zaman. Pred sodiščem v Burgasu se je začel te dni velik proces proti bolgarskim političnim voditeljem, ker so kršili zakon o razpustu političnih strank. Obtožence zagovarja 50 odvetnikov. Zaslišanih bo nad 150 prič. Za proces vlada naravno v vsej Bolgarski naj večje zanimanje. Ruski zunanji komisar Litvinov je prišel na Dunaj. Namen njegovega prihoda je popolnoma neznan. Nemški listi vedo poročati, da je bilo v Irkutsku od sodišča obsojenih na smrt 72 višjih sovjetskih uradnikov. Sodba da je bila nad vsemi izvršena. Nj. Vel. kraljica Marija je z obema kraljevičema prispela na Bled, kjer -je zbrana sedaj vsa kraljeva rodbina. Želimo naši vladarski rodbini čim srečnejše bivanje v Sloveniji. Vojvoda Windsorski pride s soprogo v drugi polovici avgusta v Dalmacijo. Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič se je na Krfu sestal s predsednikom grške vlade. Zagrebški »Obzor« je objavil opomin združeni opoziciji, zlasti demokratom, da sprejmejo predlog zemljoradnikov. »Obzor« pravi, da so se zemljoradniki trudili dve leti, da so izdelali načrt, ki ga je sedaj odobril tudi dr. Maček. Če sedaj združena opozicija na ta načrt ne pristane, potem je prav resna nevarnost, da se združena opozicija z b. HSS sploh ne bo mogla več sporazumeti. V Zagrebu je umrl trgovec Ilija Guteša, ki je bil dolgo vrsto let predsednik društva trgovcev z mešanim blagom. Uglednemu hrvat-skemu trgovcu bodi ohranjen časten spomin! Za rektorja ekonomsko-komer-cialne visoke šole v Beogradu je z ukazom imenovan dr. Aleksander Jovanovič profesor te šole. Naš znani ladijski lastnik Evgen Matkovič je kupil v Ameriki 6000-tonski motorni parnik na 2200 konjskih sil. Kapetan Matkovič ima sedaj skupno 6 ladij z več ko 20.000 tonami. V Sarajevu je bila konferenca gospodarskih krogov, na kateri je bila sprejeta zahteva, da se zniža prevoznina na ozkotirnih železnicah. Osrednji odbor Združenja vojnih invalidov je razpustil krajevni od- Štev. 8394/37. Nabava Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 1. septembra 1937 neposredno pismeno pogodbo za dobavo raznega električnega materiala za potrebe rudnika Velenje in Zabukovca. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku. Direkcija držav, rudnika Velenje, dne 10. avgusta 1937. Sobota, dne 14. avgusta. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas spored, obvestila — 13.15: Plošče — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Freudovi učenci (prof. Emil Hrovat) — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Muzikalen pisan večer — 22.00: čas, vreme, poročila, spored Pisalne in knjigovodstvene stroje strokovno popravlja Dvofakova 3, tel. 24-07 Od 5. do 11. septembra 1937 Tehniftii in poljedelski sejem do 12. septembra Veliki srednjeevropski trg Razstavljalci iz 20 držav. — Kupci iz 72 dežel. Brez potnega vizuma! Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom prost prehod čez mejo v Avstrijo. Madžarski tranzitni vizum se izdaja na podlagi velese j mske legitimacije na meji. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu in Jadranskem morju ter zračnem prometu. Vsa pojasnila, kakor tudi velesejmske legitimacije (po Din 50’—) se dobe pri Wiener Hesse, A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tjrršcva cesta 31; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyrševa cesta 1; v Ljubljani: Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik), podružnica Hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora; Tujsko prometna zveza »Putnik« Maribor, Celje, Gornja Radgona, St. Ilj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor. Vsemogočni le nenadoma poklical k sebi našega dobrega soproga, vzornega sina, ljubljenega očeta, brata, strica In svaka, gospoda industrijalca Pogreb dragega nam pokojnika bo v soboto, dne 14. avgusta ob 16. Iz hiše žalosti, Gllnce — Tržaška cesta 8. LJUBLJANA, dne 12. avgusta 1937. ŽALUJOČI: Marija Zaloker, roj. Wendllng, soproga, Maksimiljan Zalo-ker, oče, Makso, Rudolf, Bariča, Stana, Zinka, otroci izdelek veležganjarne in rastlinske destilacij'e Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Naznanilo! Naznanjam svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi ostalemu občinstvu, da sem preselil svojo trgovino s klavirji iz Gregorčičeve ulice 5 v novo preurejene trgovske lokale na ZAHTEVAJTE PONUDBE! Zaloga sveže pražene . kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba/ — Zahtevajte cenik! Miklošičevi cesti 4 Svojo trgovino sem izpopolnil z godalnimi, pihalnimi in ubiral' (trzalnimi) instrumenti ter vsemi potrebščinami. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporoča R. Warbinek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4 od 29. avgusta 60% popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZvamSni biro lajpeiškog sajma, Beograd — Knez Mihajlova 33/1. do 2. septembra In častni zastopniki: Ing. G. T O N NI E S , Ljubljana, Tyrševa c. 33. Tel. 27-62 in Jos. Bezjak — Maribor Gosposka ulica 25. Tel. 20-97. LJUBLJANA Tyri«va cesta It. 6? Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace, TVORNIOA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v LjubljanL