Iz Jugoslavije. — Debata ^n razorave o programu UJU. Okrajna učit. društva opozariamo. nai razpravljajo na svojih zborovaniih o načrtu r>rograma UJU. ki ga prinaša Uč. Tov. Referate in sklepe naj pošljeio potem pov. UJU, da jih bo vedelo uvaževati. Opozarjamo. da so poverjeništvu poleg sklepov potrebni tudi celotni referati. ker se iz njih šele razvidi utemeljitev stališč: zato polaga poverjeništvo enako važnost na referate kakor na sklepe. Tajniki naj skušajo poleg sklepov podati tudi ekscerot debate. ker ie v debatj često marsikatero dobro iedro. »Učit. Tov.« bo otvoril posebno rubriko za sklepe in debato o programu UJU. Opozarjamo. da Ima sedaj vsjakdo priliko' se oglasiti k besedi in uveljaviti svoje nazore. Debata na.i se ne omeii zgolj na kritiko pred'!oženega načrta in na pobijanje nazorov, s katerimi se ne strinjamo temveč naj bo oozitVna v tem smislu, da stavimo kon- kretne in formulirane predloge kaj nai iz- oremenimo in s čim naj še izpopolntno orogratn. Kar pogrešate, o tem ooročajte! Društva in posamezniki na delo — ker dolžnost vseh ie, da povemo svoje mnenie in da sodeluiemo! — Savez drž. uradnikov v Beogradi« za izboljšanje našega položaja. Glavni Savcz Državnih Činovnika održao ie 19. ov. mes. svoju sednicu koioj ie prisustvo- vao i predsednik našeg Udruženja i na koioi je pročitan i orimlien tekst petidje koia ie upučena Kraljevskoi vladi i Na- rodnoi skupštini. U petic«ii se kao najj- glavnije 'Stiče. Da konsolidacija države i saniranie unutrašnjih odnosa zahteva da se neodložno dcneSe zakon o državiiiin čnovnicima i službenicima gradanskcg reda i da se do njemu izvrši brižnjiva revizija svega osoblja. zaposlenog u državnoi službi. i da bi sVako kolebanje i odugovljačenie stvorilo odrečeni ut sak da Vlada i Skuošt na ne misle činovn cima i službenic<ma ni na koii način da oomoenu. U isto vreme doneta ie odluka da Centralna Uprava Saveza Činovnika, u kojoi su oredstavnici svih činovnickih organizacija ove svoje zahleve dostavi lično i Nj. V. Kralju raoleči da u ovakim nesredenim prilikama Kruna uzme inlciiativu za stvaranje atkvog stanja u kome bi se zahtevi činovništva mo»li naibrže realizovati zakonodavnim putem. — »N. P.« — Proč s austrijanštnom! Poznato ie celom svetu da smo rai ovde do 1918. ir. bili uzgajani u austrijskoin dubu i za Austriju. u kojoi je gospodovao nemački duli. Nemački iezik bio je za sve nas aitanie kruha bez niega nisi mogao biti ni žandar. ni stražar pa ni — vojnik! I vojnik ie morao da nauči »links um — rechts um«! Nije čudo što se u takvim prHikama. učio nemački jezik i u slovenskim, odnosno hrvatskim osnovnim školama dok su više škole u Sloveniji i onako imale nastavni iezik nemački. Ali danas — ta to ie škandal! — zašto se ioš i danas, pet eodina posle smrti Austro-Ugarske. u slobodnoj državj Jugoslaviii uče deca u nekim slovenskim os-novnim škoJama. ma I neobligatno nemački?! Zašto se tai iezik kao i svaki drugi tudi jednoin notpuno ne izbaci iz osnovnih naših škola i zašto se u torn nogledu osvrčemo na neutemeljene želje nekih nesnih dačkih roditelja, koiima ie i sada nemstina mnogo milija od bratskog srbohrvatskotr narečja? Zašto se učenje tog iezika ne oirraniči tek na srednie i vise škole i zašto se ta austrljanština tolerira? Čemu da iueoslovanske mase uče tai iezik u osnovnoi škoii i da ea tako reči usisavaiu s materinim mlekom?! Zar se ioš gde na svetu uči u državnoj osnovnoi školi iezik druee države i drueog naroda?! Izgovor. da deca iz osnovne škole nr&laze u trTOvačke i obrtne škole. ede se traži neko nredznanie iz tocr iezika neozbiljan ie i jorazan. Neka te škde nrimaiu dake bez obzira na nemački iezik. neka iednoni prime do znania da smo u .Tu_ oslaviji i neka se u tom noelcdu reformišn! A ako noiedini roditelji baš lioče da niihova deca pored slovenskosr i srbnhrvatskog- narečia uče ioš ' nemački neka ip izvoTe u nrivatnim nrnstoriiama nrivntno noučavati! Nije nam ipoznato. u ko.iem se onseeu tai iezik uči n noiedinim slov. osn. školama tek znamo. da se on noučava 2 do 3 sata sedmično u školi u kojoi notpisani predaie srbohrvaštinu. Unozoravamo koleere. koiih se to tiče da se u buduče ne osvrcu na želje roditelja u tom pogledu. več. ako treba neka daiu iz toe nredmeta privatne satove van školske zsrrade. Takav nasti'i. sa strane učiteljstva imače ujedno uzeoinu vrednost za sve one naše eradane koii misle da smo ioš i ada austrijska. provinciia. A za slučai da ima mcdu nama ioš ko stoii nod sugestijom nedavne naše mračne orošlosti dovikujemo mu: Ustani. brate! Ne spavai! Sunce ie več odskočHo visoko! Gore elavu. eore srce! Jedan smo narod od Soče do Vardara f iedna nam je država! Naš ie jezik naša svetinia a narodna škola niezin hram! U tom hramu treba da se čipii zvuknvi sam.o iednoea narodnoe jezika! - P. S. -- Za sejo elavtiega odbora UJU. ki se vrši dne 6 maia 1923 v Beosrradu ;e elasom Nar. Pr. dovolil minister nrosvete čianom elav odbora. ki se udeleže seie. za to notrebni donust. — Pred 50fetnico tnariborskoga okr. učVeliske^^ dnistva! Glasom sklena Łrorriies. a društva v zborovaniu 19. t. m. obha'a i«to že meseca iuniia t. 1. slovesno obletnioo svoieea 50letneea obstanka. Treba ie. da z ozirom na le kratko odmerieni čas ^rir.nftmo brž s notrebnimi nripravami na to izredno slovesnost. Zato vse tovarišice - nevkp in tovariše-nevcp nu.ino nrosim in vab'm- 1. dn se \-> T. MohorJeve npsninrice nanče nosmi št 52.. 56. 58.. 64. 65. in iz IT. Mohorieve nesmarice nesmi št. 34.. 47. 53.. 57.- 73. ter 9 da nrideio ^anesliivo prvi četrtek v rnaiu t. i. dne 3 maia k nrvi nevski va'i ob 10. uri nrednoldne v malo dvorano »Narodnega doma« v Mariboru. Tovariše šolske voditelje prosim, da posebe.i povabijo vse na šoli službujoče tovarišice in tovariše k te] udeležbi ter mi predčasno na »Šolsko vodstvo Šmarjeta ob Pesnici« poročajo imena in glasove udeležencev. Tovarišice in tovariši. ki so prejeli leta 1920. od mene razne note, nai iste orineso seboi k vaji ali mi iih vrnelo drugim ipotom. Torej, brez pomiš-ljania — brez cineanja kot prejšnja leta — v s i k v a j i! — Za pripravljalni odbor — pevovodja. — Belokranjsko u&teljsko društvo ]e vsled sklepa z 14. aprila 1923. 1. Vložilo prošnjo na prosvetno ministrstvo da: a) izposluje pri železniškem ministrstvu znižano vožnjo za udeležence društvenih zborovani: b) izposluje pri finančnem mlnistrstvu ukinienie taks za šolske prireditve v izvenšolskih prostorih. 2. Pridružilo se je resolucijam. s^rejetim na zborovaniu državnih uslužbencev 11. marca 1923. izreklo Osrednji Zvezi javnih nameščencev zaupanie in io pozvalo, da prične z izvedbo groženj. kajti nasa beda je na vrhuncu. Tovariška društva storite tudi ve tako! (Enake vloge je napravilo že Pov. UJU v Ljubljani. — Op. ured.). — Prekmurje: Vkljub slabemu vremeini smo se napotHi dne 16. aprila t. 1. na šolarsko orireditev enorazrednice v Pečarovcih. Zbralo se je lepo število obiskovalcev zlasti staršev. Jako nas je oresenetilo krasno ubrano oetje in oirnjevite deklamacije. Očarani smo bili, ko so nroizvaiali malčki ierico »Darežljivi otroci«. Vsi smo bili ginieni matere so na srlas zaoiakale, tudi na trdih od dela in skrbi razoranih lic očetov so lesketale solze. Kai takesra nismo nričakovali. posebno v Pečarovcih ne. Največia za1iva'a za krasen užitek a:. š. v. Drago Berdonu. učiteLi domačin. ki ie z neutrudljivim delom pokazal krasen usoeh. Doiinačini in prišleki Dosnemajte! Pr šlek. — Nova želozniška proga v Prskmur_u in šolske ootrebe. Z velikim navdušeniem se je začelo delovanie ori novi železniški progi iz Murske Sobote v Ljutomer. Sliši se, da bo v Prekmuriu do Murske Sobote samo ena oostaia. in sicer pri Lioovcih. Iz iužnih vasi Prekmurja. kakor iz Dokležovja. Ižakovcev. Melincev Gornje, Srednie in Dolnie Bistrice naj hodijo 'judje v Lipovce ali na onostran Mure na oostajo? — Dobro bi bilo če bi dobile oostaio tudi južne vasi Prekmurja. Tudi za šolstvo je to velikega pomena. Prekmurski crimnaziici in učenci meščanske šole hodijo v Mursko Soboto iz iužnih vasi Prekmurja i)eš ali s kolesom. Ali ie to zdravo. da moraio mladi neodrasli otroci hoditi dvakrat na dan peš in s kolesom 7—8 km daleč? Ne! To ni zdravo. ker bodo eotovo v oozneiših letih čutili oosledice. Nikakor ne bi bilo umestno. čc bi morali šolarii hoditi peš a!i s kolesom za viakom. ki bi vozil preko že omenienih vasi. Prosimo torej meroda.no oblast, naj se ozira na to prošnio in naj ukrene. da se naoravi nostaia tudi ob Muri. če pa to ni motroče. naj sc vlak ustavi v tem okolišii vsai za 2—3 minute. — Iz Murske Sobote nam poročajo, da v Dobrovniku šolski pouk trpi škodo zaradi tega, ker finančna straža noče izprazniti občinske hiše, katera je določena za učno sobo. Šolsko vodstvo in občinski urad v Dobrovniku je prejel odlok okrajnega glavarstva iz Murske Sobote, da naj odpove stanovanje finančni straži, ki n.ii stanovanie iznra^ni '/a šo_o.. Občina je odpovedala stanovanje finančni straži, a kljub temu ga ista noče izprazniti. Zaradi tega zelo trpi šolski pouk, ker se v eni učni sobi poučuje 118—120 otrok. Ali je to pravično. da se v eni učni sobi poučuje 118—120 otrok in ker v stanovanju, katero ie določeno za šolo stanujeta dva financarja? Ne! To ni oravično! Mislimo. da ie važnejše za našo bodočnost, če se poučuje namesto 120 otrok samo 60 otrok v eni učni sobi. kakor da stanujeta 2 financarja v za šolo določenem stanovanju' Prosimo torej merodajno oblast, da takoi ukaže stanovanie izprazniti za šolo! — Obmejjna šola pri Mariji Snežnl. Tukajšnji malčki so darovali za neodrešene bratce in sestrice »pirhov« v znesku 160 Din. I.ep znak, da se obmejna deca vrača v roke jugoslovenske majke. Šolska mladina v Ponikvi ob južni železnici je nabrala za »pirhe« neodrešenim bratcem in sestricam 178 Din 10 par. — Tovariši tovarišice. Pred 10 leti smo si sesrli v roko in voščili dmg drugemu srečno ioot v življenju. Zaiedno smo naredili obljubo: Cez 10 let na svidcnje! Minula ie doba. izpolnimo obljubo. Slelier- <ni na.i blaeovoli navesti krai sestanka na naslov Vadav Drža.i telovadni učiielj Krani. — P. S. Upoštevali se bodo le resni in primerni nredlogi. — Petrovče. Učenci tukajšnie netrazredne osnovne šole so nabrali na »Pirhih« za neodrešene bratce in sestrice 250 D. za revne mske visokošolce v Liubljani 50 Din in za crradnio doma »Materinskemu udruženju« v Beogradu 44.55 Din. — Uubljanske člane(ice) Slov. Šolske Matice prosim. da .prideio čim prej po knjige za leto 1922.; dobiti jih je vsako dopoldne v šoli na Ledini. Knjig še niso prejeli: Učiteljstvo šo>le na Barju. I. dekliške meščanske šole. I. dekliške osnovne šole. manjšinske šole. V. deške osn. šole Lichtenthurnov zavod, državno vzvrajališče, Sežun Andro, Franke Lena, stud. phil. Leskovic Viktor in Pretnar Miroslav. Poverienik. — Težko ie obolel tovariš Ivan Kvac, nadučitelj v Šmartnu ori Cdju. Prepeljan ie bil v celjsko bolnico. ker so ga operirali na slepiču. Vsled zastarelega gnojeiija se ie pridružilo vnetje trebušne tnrene.