številka si&ste 12 w*
76* številka»
laročntea lišim: — Celo leto . . K 12'— Pol leta ...» 6’— Četrt leta . .	» 3‘—
Mesečno. . .	» 1‘20
Zunaj - Avstrije:-
Celo leto . .	» 15-—
Posamezne številke —	1© vinarjev. —
Maribor, dw« 23. septembra 1918.
Letnik
~w
JiSh.*
Inserat! ali oznanila
se računajo po 18 vit», od čredne petitvrste: ptf večkratnih oznanilih velik — popust. —
*3ira&s“ izhaja v pon* dtijsk ra petek popoldne
Rokopisi se ne vračajo»
Nobenega upa na mir.
Naš zunanji minister grof Bu ria,n, ki je pO naročilu cesarja Karla poslal mirovna pismo v sem vb -skujočim se državam ter tudi vsem nevtralcem, ni imel s svojo mirovno ponudbo nobene sreče, kajti z dotično noto je soglašala samo Nemčija, kar je pač umevno, saj je očividno, da je ona miru najbolj po -trebina,, ker se morajo njene armade na, francoskem bojišču stalno umikati pred premočjo ententinih ar -mairin ker, sodeč po danih razmerah, ni nobenega upanji, da bi se $e kedàj utegnile spremeniti raz mere v prilog Nemčije.
Iz raznih posvetovanj, ki so se nedavno vršila v nemškem glavnem stanu in katerih so se udeležili zastopniki vseh osrednjih držav, je pač sklepati, da Avstrija s svojo mirovno pogodbo ni postopala ila lastno roko, marveč, v popolnem sporazhmljenju Nemčije, Se več! Storila je tozadevni koralk po naročilu iz Berolina, Burianova mirovna pogodba mi tedaj mogla nikogar osupniti in iznenaditi, najmanj pa v Beroliöu, pač pa je osupnilo evropsko javnost dejstvo, da, je Nemčija še le dne 20. septembra, torej dva dni pozneje, ko so že vse ententine države od -klonile našo mirovno ponudbo, n;fz,na(uila, avstrijski vladi po svojem dunajskem veleposlaniku, da; soglar ša z avstrijsko mirovno ponudbo.
Čudna so pota za vozniške, politike med Avstrijo ip Nemčijo, Avstrija je brezdvomno v popolnem so* glasju i* takorekoč po naročilu Nemčije'-storila, tozadevni mirovni korak, ki je pa bil neuspešen in od ententinih držav odklonjen s takp naglico, ki je nač ni primere v svetovni zgodovini^ Avstrija je šla za Nemčijo, kateri že teče voda v grlo, v ogenj po kostanje in ravno Avstrija je sedaj s svojo mirovno ponudbo blamirana pred celim švetonr.^Prišlo je pač tako, kakor se je pričakovalo in kakjfr je tudi moralo priti: Vse ententine države so kakor na povelje kar kratkomalo odkonile avstrijsko mirovno ponudbo, Avstrija si je za, svoj korak izbrala zelo nesrečen tre -note k. Nai zalpadnem bojišču je začela Nemčijo zapuščati vojna sreča, njene armade se morajo pred i sovražno premočjo stalno umikati. Odgovori ententi-nfh držav na našo mirovno ponudbo so Sestavljeni v 1 sramotilnem, ironičnem tonu, v tonu veselja, češ, o-srednji velesili sta začeli pónujàti mir.
V imenu Anglije zahteva Balfour, da se mora Nemčija odreči Alzacije in Lorene ter vseh svojih prekomorskih naselbin, priznati mora ničevost sklenjenega miru v Brestu-Litovskem in v Bukarešti, izprazniti mora Belgijo in zasedene dele Francije ter povrniti vso povzročeno škodo. V istem smislu glasi se tudi Wilisonov odgovor: Dokler ni Nemčija premagana, nobenega miru. V imenu Francije pa, odgovarja Clemenceau s pozivom na boj s ciljem, Nemčiji narekovati mir. Konečno odgovarja še tudi Italija, ter ponavlja svoje znane zahteve po izpolnitvi njenih aspiracij* ki zahtevajo Trident in Trst.
A. Skratka povedano: Vsa Burianova akfija ni nič drugega, nego najnovejša blamaža naše diplomacije..
•v» '1 ' 'r •' *--—-—*.— _'• . •	. • • ■ . , « '~	' tp
Tolaži nas dejstvo, da ni morda sporadičen slučaj , marveč da je neozdravljiva in kronična bolezen nage Giplomacije: Priti vsepovsod ali prezgodaj ali prepozno, tokrat je pa, prišla veliko — prepozno.
----_------------)—-----—
Odličen učenjak o samo-odločbi narodov«
V „Bonifacijevi korespondenci“ piše profesor dr. Hilgenreiner:
Ne moremo preko tega vprašanja: Pravica sar moodločbe narodov se vkoreninja v zavest nagega sto-lot,ia. Za pravicami človeštva pravice narodov. „Pravica, samoofllooevanja“ bo našla sigurno v besednjaku javnega prava v; bodočnosti svoje mesto, kakor „pravice človeštva“, in nekdaj tako preganjana be -eedioa ..ustava.“ Kaj' hoèè reči ta samoodločba? Da h, če soodločevaiti o pravici zrelega (odrastlegn) naroda, o njegovi notranji in zunanji usodi, ne samo s Svojim delom in plačevanjem davkov v miru iu k temu s svojo krvjo v vojni, temveč tudi s svojim sve -tem in svojo voljo. To odobravajo tudi cesarjeve besede. Na tako dinastičnem mestu, kakor je nemški državni zbor, se je nedavno priznala pravica „samood-iočevanja“ narodov. Ne bilo bi vredno Čagtne politike, če bi se to razumevanje samo tam pustilo do veljave, kjer je obrnjeno proti sovražniku, a bi se vedno in povsod zatajilo tam, kjer bi se motilo lastne kroge. Bodimo odkriti! Kar izjavljamo in zahtevamo, da je pri sovražniku kot pravična zahteva, tudi ne smemo v lastni deželi zanikati. Stara dinastična politika se zdi, da 'fi že vedno bolj in bolj prestala; ne usoda vladarskih rodbin kot taka, temveč sreča narodov določuje notranje- in zunanjepolitični razvoj . V te: smeri smo napravili v vojni velike korake na -prej. Mi ne bomo obstali pri tem. Ni v teoriji, da, bi tukaj obstali; življenje gre preko teorije.“
Odlični duhovnik-učenjak bere s temi besedami levite Nemcem, ki se branijo samoodločbe narodov /, vsemi štirimi. Samoodločba narodov mora priti --že prihaja - o tem so si na jasnem raz-un vsenem-cev vsi treznomisleči ljudje vseh narodov. Kdor torej (borni, da dobimo Jugoslovani zaželjeno samostojnost - je človek, ki je prespal velike dogodke svetovne vojne.
snje vsenemško glasilo „Marburger Zeitung“, ki poskakuje kar veselja, ker so konečno vendar le našli sredstvo, kako bi na najbolj priprost način rešili to preklicano jugoslovansko vprašanje. Zato nam sve -tuje prijazno: Pojte vendar! Pojte!
Po mnenju tega neprostovoljno humorističnega lista bi izvedba te ženijalne ideje bila tako odrešilna in zadovoljiva, da jo je treba bolje učiti in delati na njeno uresničenje. To da bi bila najkrajša pot za s-plošno zadovoljnost in mir. Vendar to glasilo mariborskih vsenemcev niti ne zahteva, da bi se izselili vsi Slovenci, marveč samo oni, ki so pristaši majniške deklaracije. Razumemo! Slovenci, ki so zadovoljni z dosedanjo ulogo nemških hlapcev in sužnjev — lahko ostanejo. Ker ako odidejo tudi ti. kdo bode potem delal za nemško gospodo, da bo mogla, še nada-Ije zabavljati čez Slovence in živeti udobno na troike drugih. Toda, ne boš kaše pihal, Jaka! Mi ostanemo tu, na svoji zemlji in ne menjamo z nikomur . Pač pa bomo, ko dobimo Jugoslavijo — in to dobimo prav gotovo in že v kratkem, preje nego se to sanja raznim mazačem pri nemških listih — dali našim vse-nemcem na razpolago železniške vozove, da se po -peljejo v blaženi rajh, kamor iih tako vleče sree.
Nemški kurs, .
Brežice, 10. sept.
Pri nas se zelo pozna nemški kurz. Uradniška mesta, ki so bila prej v slovenskih rokah, so prešla v nemško posest. Naše okrajno glavarstvo je izmed, vseli spodnještajerskih najbolj slovensko, toda ka=kš-ni so uradniki glavarstva? Vsi ali Nemci ali nemškutarji. Edina res delavna moč. Slovenec-tajmk (seveda brez odlikovanja) je šel v pokoj. Njegovo mesto j,e zasedel glasoviti Jantscher. Načelnik, tukajšnje o-krajne sodnije, Slovenec, je šel lani v pokoj, njegovo'mesto je zasedel nasprotnik. Christi. J Sto se je zgodilo pri davkariji. Notarsko mesto je bilo dozdaj slovenska posest, zvemo pa že, da je to mesto prešlo v roke nekega Nemca Winklerja. Tako se dela tukaj na jugu, kjer ui o pravem nemštvu ne duha in ne sluha. Radovedni smo, kako dolgo se bo tukaj nemšku-tarim širila? Menda ne eno leto, kajti Jugoslavija se bliža, z brzimi koraki.
Z naie zemlje nas hočejo pregnati.
Neki prifrknjen nemški knez, ki čuje na ime Heinrich Orsini in Rosenbach, je napisal sledečo — j modrost: „Ako se hočejo Slovenci na vsak način ločiti od Avstrije, bi bilo pač najbolje, da bi menjali z nemškimi kolonisti v Rusiji. Potem bi dobili Kranjska in Štajerska pravo nemško zaokrožene.“
To — Bog nam grehe odpusti — oslarijo pie -meni tega nemškega kneza je hlastno pograbilo tukaj-

Naredni Svet.
(Dopis iz Dravske doline.)
'Za. Štajersko se bo torej ustanovil te dni pokrajinski pododbor Narodnega Sveta. Mi obmejni Slovenci ga pozdravljamo kot svojega rešitelja. Slovenci, ki bivamo severno od Drave, na črti od Ma-renberga do Lipnice, čutimo že sedaj, da veje drug, veter. Ce smo vzdržali do sedaj, ko smo bili takore -koč nrenuščebi lastni usodi, hočemo in moramo vz -držati i v bodoče. Ravno mi tukaj z neko vzvišeno
-4-
LISTEK
Luč
dijaški almanah za leto 1918. Uredila Jože Stabej in x Josip Stipančič,
V mrkih, zapuščenih kamenitih gradovih zbo -ruje zadnji zbor naša preklost (str, 9). To čutimo; prav glasen je ta zbor. Kriči po nemškem časopisju, tuli na volkstagih, hrešči na starikava usta suhih mumij, ki se imenujejo avstrijski in madžarski ministri. Slovanom napovedujejo noč, a skozi oblake ponočne burje prodira luč, napoveduje se nov dan. Med glasnike novega dneva smemo šteti’ tudi 218 str, bro-ječo knjigo z rjavkastimi platnicami — Luč. Ne samo vsebina, marveč vodilne ideje in za nje združene mlade moči opravičujejo naše nade,. Mlada Jugdsla -vij a in spomin možu, ki ji je dal formulo, to je glavna misel, ki preveva celo knjigo. Na Čelu nosi sliko tega moža - dr. Jan. Ev, Kreka, njegovo zadnje naročilo tvori uvod. Knjiga obsega raznovrstno poučno in zabavno berilo, v pesmi in prozi. Zastopano je kakih 50 pisateljev hrvaških in Slovenskih, večinoma mladih, nekaj tudi starih.
Poučni članki se naravnost ali vsaj posredno pečajo z dr, Krekom. Na prvem mestu je toplo pisan, na ozko občevanje s Krekom oslonjen članek Iv. Dolenca. ki razpravlja o Kreku in našem svetnem iz -obraženstvu. Z drobnimi sličicami podaje^ zanimivo celotno podobo Krekovega značaja. Dobro je storil g. pisatelj, da se je koncem članka dotaknil načelnega vprašanja o razmerju med svetnimi izobraženci in
duhovniki. Mislimo, da so pisateljevi nazori celo pravilni. Čutil je tudi potrebo, reči nekaj v obrambo izobraženih laikov krščanskega mišljenja zoper oči tanje, da premalo delajo. Veseli nas, da je mogel pisatelj pokazati nasprotno. Upamo, da je ravno ta almanah znamenje novega, duha, da smemo iz vrst mla-dega zaroda, kolikor se ga bo rešilo iz sedanjega klanja, pričakovati vrlih delavcev ne samo v politiki, marveč tudi na tihem socijalnem. dobrodelnem, leposlovnem in znanstvenem polju ter da bo izginila dosedanja nevesela prikazen, da največji idealisti cli-! jaških let v „zlati praksi“ umolknejo In se skisajo . Kajpada vsa čast dr. Sipljem v Milčinskega povesti ; „Ptički brez gnezda“, ki žive le za svoje družine in za vzgojo svojega številnega zaroda, store najlepšo o-slugo domovini. Toda nekdo se mora za javne in društvene zadeve tudi brigati, To delo pa. bodi pre -mišljeno, realno, ljudstvu res koristno, ne pa. da se izvrstne ’duševne in fizične moči absorbirajo le s prirejanjem „narodnih veselic“, od katerih ima pozitiven uspeh le krčmar, ljudstvo se pa navaja k lahko-mišljeni zapravljivosti in sie mu jemlje zmisel za resne reči.
V hrvaškem jeziku je spisal dr. Kuntarič svoje spomine na Kreka, ko je prišel ž njim v, dotiko kot jurist na Dunaju v zimskem semestru 1912-13. Kuntaričev članek dopolnjuje Članek dir. St. Pelza: „|Uh spomena na dr. Kreka.“ O, L. Kalac je očrtal Kreka celo kot profesorja filozofije. Sploh vsi Članki o dr, Kreku so prožeti z visokim spoštovanjem in po -polno vdanostjo do'tega izrednega moža, kajpada so pisani v panegiričnem (proslavljajočem) tonu in se iz tega stališča morajo tudi presojati.
V sociologijo zasegajo članki: Dijaška organi-Eaoija (ji. 'Stanovnik), Organizacija socijalnog rada i opčine (dr. Kuntarič), O imperializmu. Za učitelisku organ maci j u (M. Vunič). Tudi ti članki slone več ali manj na Krekovih socioloških idejah, V obče kulturno področje spadajo Članki: Kulturno tekmovanje (dr. Mahičin), Ä. Bezenšek in jugoslovanska stenografija (Er. Šegula), 'Jos, Stabej razpravlja v članku „Za. ali proti?“ vprašanje o nagoti in umetnosti, Cedomil Cekada govori o poklicu za duhovski stan. Aktualen je kratek Članek P, Matijeviča Isus i apstinencija , in zavrača dva skrajna nazora: sovražniki krščan stva se norčujejo, češ, Kristus ni vedel, kaj so opojne pijače, ker jih je sam pil, zagovorniki alkohola, na katoliški strani pa se sklicujejo na njegov, vzgled, hoteč dokazati, da je abstinenca nepotrebna, škodljiva in nemoralna, piti vino pa dolžnost. Pisatelj je dobro rešil vprašanje, dasi seveda predmet ni izčrpal. Uporabil bi bil lahko še Zveličarjev resen opomin, če te pohujša roka ali noga ali desno oko . . .. in iz tega izvedel ne samo dopuščenost, marveč tudi relativno obveznost abstinence. Pri sv. 'Jeronimu in drugih cerkveaih očetih beseda „abstinentia“ nima tistega pomena kakor dandanes: popolna zdržnost od opojnih pijač, marveč pomeni post. Zanimiv je tudi članek Jos. Andriča o katoliški hrvaški književno -sti-	...
Z leposlovnimi proizvodi se radi pomanjkanja prostora ne moremo podrobneje pečati. Knjigi je do -dan tudi precej obširen književni pregled. Med temi poročili in ocenami nas je najbolj zanimal spis Mel-ka Cepeliča: Spasovajmo narodno naše tkivo in vezivo. Ta, članek bi si naj natančno prebral vsak iz-
radostjo slišimo klic našega voditelja: Dvignite glase, ker bliža se naše odrešenje 1“
Kako naj nam pomaga N, 'S.? Stiri glavne za-dače si naj zapiše nova organizacija na svoj prapor: gola,, u r ai d ;n i š tj v o, izobra z b a 1 j u jd s t -v a in narodna j) o s e s t.
Zakaj smo izgubili v zadnjih 50 letih v ozem -lju	Dravograd—Želeni Travnik—Lipnicia— Maribor
postojanka za postojanko? Ker nas je sovrag oropal narodne šole, ker je vladni sistem poslal k nam samo nemško in renegatsko uradništvo, ker se v mnogih krajih ljudstvu ni dalo izobrazbe in ker je tujec ter renegat se polaščal posestva za posestvom, ker je pritegnil na sebe skoro vso trgovino in industrijo . Samo trije kraji, lahko rečemo, so ostali v ozemlju severno od Drave trdno naši : Remšnik, Sv. Križ in Sv Duh, Drugod pa smo povsod nazadovali, rapid-no nazadovali. Zdaj je že mnogo bolje. Napredovanju nemškutarije je napravila naša deklaracija konec. Ljudstvo je probujeno, zmerni odpadniki se zopet spokorujejo. Narodni Svet se naj z vso silo vrže na Jeraje severno od Drave. Boj za narodno šojo, za slovenske uradnike, za izobrazbo ljudstva in za ohranitev slovenske posesti naj bo vzvišen ideal N S,
Se eno odkrito besedo: N. S. imej tudi upliv na naše časopise. Kot resen narodni delavec odkrito priznam, da je slovensko časopisje preveč pozablja-to na naše ogroženo ozemlje. Dokler nimamo drugih sredstev, naj bo slovenski list pionir velike naše misli na točkah severno od Drave. Slovenske časnike v vsako gorsko kočo! Listi naj si poskrbijo za stalne in dobre dopisnike v, teh krajih. V N, S., vsaj v našem štajerskem pododboru, se naj osnuje odsek za časopisje, Ta odsek nai skrbi, da bo vse jugoslovan-1 ko Časopisje dobro poučeno o naših razmerah. Na vsak način pa zalnevarno, da bodo naši obmejni kraji primerno zastopani v pododboru.
Poziv Narodnega Sveta.
Zgodovina človeštva stoji na pragu veliki h dogodkov. Tudi za prihodnjost našega naroda je sedala doba odločilna. Mi in naši otroci bomo uživali toliko svobode, kolikor bi je sedaj priborimo. Sedaj je č;us, da si ustvarimo srečno bodočnost za nas, ki živimo in za naše pozne rodove. Gorje, ako zamudimo te usodepolne trenutke!
Ker si je naš narod svest visokega pomena sedanjega časa, si je zbral Narodni Svet v Ljubljani ket naj višjo politično stopnjo. Narodni Svet bo sku -šal lajšati bremena, ki težijo naš narod. On bovodil borbe našega naroda za svobodo, samostalnost in neodvisnost — da postane na naših tleh iz tlačanov samostojna, svobodna država — Jugoslavija. Predno pa dosežemo ta veliki cilj, nas Saka obilo težkega dela, A ne strašimo se ga, ker vemo, da je pravica ria nagi strani.
Da bo mogel premagati Narodni Svet ogromno delo, ga mora podpirati ves narod, ga mora podpi rati moralno in gmotno. Narodni Svet ne more pobirati davkov, pač pa je dolžnost naroda, da si sam naloži ta narodni davek. Prostovoljno naj naš narod plačuje ta davek svoji najvišji politični stopnji.
Delovanje Narodnega Sveta bo odvisno tudi od gmotnih sredstev, ki mu bodo na razpolago. Zato poživljamo vsakogar, ki ljubi jugoslovansko' domovino, da plača po svojin močeh narodni davek našemu vrhovnemu vodstvu — Narodnemu Svetu v Ljubljani,
Prispevki se pošiljajo na naslov Narodni Svet v Ljubljani, sprejemala pa jih bodo za naš račun drage volje tudi upravništva naših listov.
V Ljubljani, dne 21. sept. 1918.
Dr. Anton Korošec.
Svarilo.
(Dopis iz Slov. Bistrice.)
Kakor svetovno klanje, tako se bliža tudi uresničenje združenja jugoslovanskega naroda svojemu vrhuncu. Pametni Nemci na jugu so to že davno u-
videli in zato hitijo s prodajanjem svojih hiš in po- | sestev, da še pravočasno pobrišejo s svojimi culami j v svojo pravo domovino. Naši nemčurji, katere na- 1 rava ni tako obdarila z razvitimi možgani, so Še le j zadnji čas opazili to strašno jugoslovansko brezdno, i ki jih baje hoče požreti. Sedaj, ko je: začela tetka \ „Tagespošta“ tako malodušno jokati in obupavati, jih j t je pa kar mrzlica prijela. Večina premišljuje, kako : f bi se najlažje prelevila čez noč v Jugoslovane, dru- j I gi spravljajo svoja Šila in kopita, da jo ob grozečem j I trenutku pobrišejo, nekaj pa jih tava sem ter tja. I
IPrej pa bi se še radi znesli nad zmagovitimi Sloven { ci in zato se posebno njihov, vodja, kateremu pravi j bistriški Fricl „gramski Ceho-Slovak“, s sladkim ob- j ražom pridružuje raznim Slovencem in začenja u - jj j drihati po bistriških nemčurjih, potem jo udari čez f j raihovske Nemce in nazadnje zapoje slavospevi Slo-I vanom, češ, zdaj že vidim, da je nemštvo izgubljeno, j ! Možakar sicer govori resnico za nas, vendar pa. sva- j I rimo bistriške Slovence pred vsako nepremišljeno be- j j sedo, kajti nemčursko hinavstvo je jasno in danda- j j n es ni treba prav nikaldh nepotrebnih žrtev. Vsak | f Slovenec stori najbolje, če se hinavskemu in hudob- | nemu nemčurju že oddaleč izogne. S takimi ljudmi ne j moremo imeti danes, ko smo '-pred ustajienjem Jugo- f slavije, prav ničesar skupnega, najmanje pa draža- j bne stike.	• ;
Nekaj Slovencev se je žalibog zopet tako daleč | spozabilo, da so dali svoje otroke v nemško Šolo, Si- j cer se nad tem ne žalostimo, pač pa si bomo te lju- i di, ki nam delajo takšno sramoto, 'dobro zapisali za j našo lepšo bodočnost.
Prihodnji meisec otvorita voditelja bistriški^ I nemčurjev nek trgovski kurz, v katerem pa se učen- f ci ne priuče prav nič za življenje, ampak se jim sa- j
mo vceplja spoštovanje do nemštva, kar je za n aro- j dno Čuvstvovanje za slovenske gojence tem pogubne- | je, ker so ravno v cvetu duševnega razvoja. Da smo I si na jasnem: Kdor pošilja svoje otroke v ta strupe- f ni nemČurski zavod, ni vreden, da stopi v našo Ju- jj goslavijo !	j
Ali sm§ kmet dati delavca zrnje namesto plače v de-
j	nar ju?
Jz mariborskega, okraja prihajajo pritožbe od f strani kmetov radi postopanja okrajnega glavarstva.
I Prej je okrajno glavarstvo stalo na stališču, dai molj rajo kmetje določeno množino žita oddati „prostovoljci nO“, potem ne bo rekvizicij in; kmetje lahko z ostalo l množino poljubno razpolagajo. Sedaj, ko so kmetje l žito že oddali, pa se je postavilo okrajno glavarstvo ' na nasprotno strogo stališče in hoče celo zabraniti, 5 da ne bi kmetje niti mlatičem več dajali zrnja, ka - i j kor je bilo to do sedaj običajno že stoletja sem. Tudi I I težaki baje ne smejo dobiti nič plačila v žitu, Kaj je I j pravica?
I Odgovor: Kmetje si smejo po § 3 znane cesarli ske naredbe zraven semena itd. obdržati toliko žita, j kolikor ga potrebujejo za prehrano cele svoje druži-? ne in delavcev za celo leto. Tudi je najvišje sodišče ! na Dunaju že lansko leto ponovno (n. pr. dne 9. no-? vembra 1917, št, Kr III 80-17, in dne 13. novembra I 1917, št. Kr III 176-17) razsodilo, da smejo poliedel-j ci tudi takim poljskim delavcem, ki jim samo začas-f no pomagajo pri gospodarstvu, zlasti pri žetvi in pa I mlatičem plačati v zrnju, kjer je to običajno, seveda I v tisti meri, kolikor smejo dotičniki porabiti ,za sebe. j Te razsodbe je najvišje sodišče uradno objavilo in j bi jih torej moralo okrajno glavarstvo v Maribora i I poznati, da ne bi delalo kmetskemu prebivalstvu sit-I nosti in jim povzročalo celo potov na sodnijo! Naj i raje zasleduje mariborske trgovce in obrtnike, pri jj katerih že kmet sploh ničesar več ne more dobiti, če l ne prinese živil s seboj! Ali smejo tudi obrtniki za-\ k levati plačo v zrnju, še najvišje sodišče, kolikor je nam znano, ni razsodilo. Mislimo pa, da sme kmet o-brtnikom, ki delajo za njegovo gospodarstvo, n. pr. kovaču, kolarju, sedlarju plačati v mali množini tudi v zrnju, ki mu je po oddaji ali rekviziciji ostalo , in da radi tega ni kažnjiv.
Obraženec. Ne samo tkanine in vezenine, sploh ljud- | sika umetnost zasluži več pozornosti. Naša narodna j navdušenost ima premalo konkretne vsebine. Kriva | je temu v znatni meri vzgoja in šola v tujem duhu; f vtepa se nam v glavo veličje nemške kulture, doma- | Si slovenski element se sistematično prezira. Narod- j ni smo, a srce lastnega naroda nam je tuje, premalo | se brigamo za domačo ,zgodovino in umetnost, za | ljudsko psfihoUoigjiijo in f^ozolpo jezikja, preleviamo J „Lepa naša domovina“, a naši leposlovci ne vedo iz- \ vabiti estetskega momenta iz domače zgodovine, iz j domoznanstva in narodnega življenja. Mlada gene - i racija: prižgi nam tukaj nove luči!
Naš dijaški almanah obsega spise v hrvaškem 1 in slovenskem jeziku. Tudi opomin mladim ljudem! jj Jugoslavija nam ne bodi fraza! Slovenska mladina | se uči hrvaščine, hrvaška slovenščine! Vrh lega | vam bodi resna stvar nova trozveza: Poljaki, Cehi, j Jugoslovani in nova pot od Gdanskega do Trsta! U- j cite se, mladi ljudje, Češčine in poljščine! Med vojno | so je tudi proslula nemška kultura pokazala v čisto ? posebni luči. Treba bo nove orientacije v znanstvu, § leposlovju, sploh kulturi. Učite se svetovnih jezikov, I da bodete videli v kulturnih stremljenjih malo dalje f čez nemški plot
Mnogotere so naloge, ki čakajo mladi rod. Iz j osrčja krščanskega svetovnega naziranja dobivajte f polet, Rna najlepših toček aristotelske filozofije se mi S zdi nauk o energiji: v razvitju delavnosti je polnost f bitja. Dbrni to vsak sam nase!	P, K,
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišča se veieofenziva entea-tiuih armad nadaljoje. Alasti badi so bili angleški napadi jažno od mesta Cambrai, kjer skušajo angleške čete predreti za vsako ceno nemško front©. Na črti med mestoma Cambrai — SL Quentin so se Nsmei vzhodne od mesta Efehy umaknili na črto Villers — Guislans in Bellicourt. Na črti St. Quentin — Tillers so pa bili angleško francoski napadi odbiti. Na ostalem delu fronte zlasti saed rekama Ailtette in Aisae kudi artilerijski boji. Sadi na tem delu fronte so se morali Nemci nekeli-ko umakniti.
Ameriški topovi obstreljujejo nemško trdnjavo Metz.
Že več dni, odkar so se Nemci umaknili na črti St. M i hiel— Poni-a-Mousson ob frairi eosko-ppjla^iji-gijski meji ter prepustili to ozemlje ameriškim Četam, ki se bojujejo na tem delu fronte, obstreljujejo ameriški topovi, ki streljajo na veliko daljavo, najmoč nejšo nemško trdnjavo Metz v Lotaringiji, V 3 dneh je padjo na to trdnjavo 10 granat, O povzročeni škodi ni nobenih poročil. Švicarski listi pišejo, da je ob-
streljeVanje Metza smatrati kot nekako povračilo za svoječasno nemško obstreljevanje Pariza iz daljave 120 km.
Na drugih bojiščih.
Na italijanskem bojišču večji spopadi na gorovju Dosso alto, kjer smo zavzeli nekaj sovražnih jarkov. — Na ostalem delu fronte zlasti med Piavo im Breste hudi sovražni napadi, ki so pa bili odbiti, — Na maeedonskeia bojišču večji boji med Gevgelijem in jezerom Dojmn. Na alba a s k e m bojišču živahni spopadi pri mesta Fieri. — Na turških bojiščih hudi boji v Palestini na črti Nablus — Jeruzalem, kjer so se Turki umaknili na vzhodno stran železnice.
V Adriji potopljen francoski pod« vodnik.
Eden naših podvodnikov je dne 20. t. m. zjutraj pred rtiče» Rodonijem (severno Drača) potopil s torpednim strelom velik francoski podvod-nik. Razven drugega oficirja tega podvodnika, fre-gatnega poročnika Evgena Lapeyrea, ni bilo nikogar mogoče rešiti.
Politične vesti.
Koroški slovenski soc. demokrati za samoodločbo narodov. Na konferenci socialnih demokratov v Celovcu je bila sprejeta sledeča resolucija: Slov. delavstvo Koroške protestira energično proti nadaljevanju vojne ter zahteva, da se sklene mir in sicer tak, da ne bovpovišanih in ne ponižanih. Slovensko delavstvo Koroške stoji na stališču samoodločbe narodov in želi, da zavlada povsod enakopravnost. Zato pozdravlja sklepe nemških socialnih demokratov iz alpskih dežel v Zell am See, Pridružuje se zato vsem sklepom slov. delavskega dne v Ljubljani.
Združenje političnih strank medi Slovaki. Poslanec Juriga, kliče in vabi prvake slovaških strank in sicer slovaške narodne stranke, slovaške ljudske stranke, 'slovaške napredne stranke in slovaške soci] alnodemokratične stranke na posvetovanje, na katerem naj bi se dogovorili za uresničenje enotne slovaške politične stranke.
Rum unij a se pripravlja na novo vojno. „Norddeutsche Allgemeine Zeitung“ poroča:	V Rumuniji
se spletkari na to, da se Rumunija zopet pridruži en-ienti in napove vojno osrednjima velesilama. Marg -hilomanova vlada nosi z ozirom na te spletke veliko odgovornost. Osrednje velesile pazino zasledujejo ta razvoj in jih ni mogoče presenetiti. Njih koristi so popolnoma enake, Mir, ki si ga je zagotovila avstro-ogrska monarhija v Bukareštu, je v nevarnosti, kakor tudi nadvlada Bolgarije na Balkanu.
Biigarija in Francija sta odgovorili na Burianovo noto. Bolgarija seveda soglaša, Francija pa odklanja.
Tedens&e n&vftce.
Bogoslovje v Sombotelju. „Novine“ poročajo: ,.V Sombotelskom seminišči devet bogoslovcev mamo. Inda sveta je bilo 30, Te dni ešče pridejo ništeri vo-I jaški bogoslovci i trije taljanski vlovleni bogoslovci.“'
Dijaška kuhinja v Maribora ima svoj letošnji občni zbor prihodnji ponedeljek dne 23,- septembra, ob %8* uri zvečer v Narodnem domu z običajnim dnevnim redom. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala-Mili dobrotniki in prijatelji učeče se mladine, se s tem vabijo na obilno udeležbo pri občnem zbora. — Od-bDE«
t Nadučitelj Franc lorn. V Gradcu je dne 20. t. m. «mrl nadučitelj v št. Lovrencu na Dr. polju Franc Šorn. Pokopali so ga v Gradcu dne 22. t.
m. N. p v m!
Za slovenskega trgovca. Pri župnijski cerkvi • v Slov. goricah je na prodaj hiša, v, koji je lepa ve-I lika štacuna z magacini in stanovanjem. Hiša je v j najboljšem stanu, kakor nova. Lahko se odda tudi j nekaj zemlje, ako se želi. To objavljamo, da bi po -I sestvo prišlo v slovenske roke. Oglasiti pa se je tre-! ba takoj, ker je stvar nujna. Prva pojasnila daje u-I pravništvo „Straže“ v Mariboru, j „ «Goriška Straža* «e imenuje nov list, ki je i ®a*el izhajati dne 19. t. m. v Gorici kot glasilo j združene S. L. S. na Goriikem. Prva številka je j izborao urejena. Naročnina znaša do novega leta j 6 K. »Goriška Straža« se riaroča v Gorici, Go-j spoaka uli©a 4. ■— Priporočamo!
Koncert v Ljutomera. Naše Slovensko pevsko društvo nas je po štiriletnem odmora dne 15, sept. t-L razveselilo z lepim koncertom, 'Že dolgo nismo i -meli takega umetniškega užitka kakor ta dan. Težko nalogo si je določilo društvo, obširen spored in težke pevske točke. Nastopil je moški zbor, ženski zbor in mešan zbor in vsi so to težko nalogo rešili res častno in popolnoma zadovoljivo. Na sporedu je bil tudi j bariton-samospev (Prešernov „Mornar;“,, ugL Vilhar), l ki ga je z navdušenjem in čustvom pel g. Janko Di-I jak; ta samospev nam je tako hgajal, da bi bili naj-
rajši, Pe bi se ponovil. Veselilo bi nas, če bi g. Dijaka še večkrat slišali., Občudovali smo dalje moški zbor, da ima kljub vojnim razmeram toliko in tako izvrstni]) moči.. Zapel je Foersterjevo „Povejte ve planine!“ Ali tudi ženski zbor nikakor ni zaostal za moškim; z nežnostjo in z zvonkimi glasovi je zapel pesem „Slovenskim mladenkam.“ Za spremembo bile so na sporedu lepe glasovirue točke. Nekaj posebnega pa je bil na tem koncertu nastop absolventa bu-'đimpeštauskega konzervatorija, in virtuoza Mehmeda Ali, ki se kot zet tukajšnjega ključavničarja g. Ludo vik a mudi zdaj v Ljutomeru in ki je ob spremljanju na glasovir pokazal svojo umetnost v igranju _ na klarinet. Igral je Bassijevo fantazijo po operi „Rigo-letto.“ Ta čudna dovršenost njegovega igranja in ti krasni in čisti glasovi so nam napravili res poseben umetniški užitek. Bodi mu hvala za njegov trud! — Po končanem sporedu je bil srečolov z res lepimi in •času primernimi dobitki, za kar gze posebna zafiva-ia vsem požrtvovalnim ljudem, ki so k temu prispevali, posebno pa cvenski občini, ki je največ darò -vala v denarju in blagu. ’Od dobička se j|0 darovalo 500 K za slovenske oslepele vojake, 400 K za mari -bursko slovensko šolo in 400 K za ljutomersko šolo.
— Da se je vse tako lepo vršilo, gre pač hvala, vsem pevcem in pevkam, ki so res z neutrudljivo požrtvovalnostjo zahajali od blizu in daleč k, peviskim vajam, in njihovemu požrtvovalnemu in delavnemu pevovo’ dii g. Fr. Zacnerla. Pevci in pevke! Vaš trud ni bil zastonj. Pripravili ste nam res obilo veselja in užitka; Storili ste, da smo za nekaj časa pozabili na, težek jarem, ki nas žuli, spodbudili ste nas k upanju na boljšo bodočnost. Zato pa radi žrtvujte še nadalje svoje moči in nam pripravite kmalu zopet kako tako veselje !
Za, slovensko šolo v Mariboru so. nadalje darovali; Šolski ravnatelj, Franc 'Jurkovič v Šmarju p. ‘Jelšah, polovico čistega prebitka otroške predstave 1. septembra 114 K; pisarna dr. Ivana Tavčar v Ljubljani, plačala Alojzij in Celestina Glavnik 30 K-; P. Stefan, c. kr. profesor na višji vojaški realki v Mariboru o priliki krsta Mravljakove Alenke 30 K; M, [Oset, trgovec na Mufi, nabral na poroki Gustava in Marije Kompolšek 100 K; vesela družba pri Brinov-©u na Vranskem 40 K; Hranilnica in posojilnica v Središču 200 K; Alojzij Cižek, o, kr. divizijski župnik, 100 K; nadporočnik dr, Lipold 100 K; dr, Irgolič v Mariboru, nabrano na njegovi gostiji v slavni piTekaji 82 K; djružba jugoslovanskih častnikov v zasedeni Italiji 80 K; Fr. Ks, Osterc, vojni kurat v Gradcu, 50 K ; dr, Franjo Rosina v Mariboru na račun pokroviteljnine 100 K; Ivan Kejžar, nadrevident južne železnice v Lj-ubljani, zbrali ljubljanski železničarji v veseli družbi 61 K: upravništvo „Slov, Naroda“ 100 K; Marta Gobec, učiteljica v St. Janžu , Dravsko polje, nabrala med učenci II. razreda 12 K ; Anton Lasbaher, kaplan v Celju, dar Slovenskega katoliškeGa izobraževalnega društva v Celju 100 K; Dramatično društvo v Mariboru del čistega dobička prireditve v Narodnem domu v Mariboru dne 18. avgusta 1000 K; vojni kurat Marko Krajnc 176.50 K , (vnovčeno vojno posojilo); Jalcob Blažon, c. kr, davčni upravitelj v, Celju, nabral dne M- septembra v gostoljubni hiši g. župana Borovnika v Legnu pri Slovenjgradcu 68 K; upravništvo „tSlov, Naroda“ K 45; Matiia Gomilšak, posestnik, pri Sv. Bolfenku v Slov. gor., 10 K; Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru, delni prebitek koncerta dne 15. septembra 400
K.	— Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboatf Ma -gajnik Franc Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek,
Koliko Slovencev je umrlo v Gradcu v času od 1. januarja do L julija 1918. Umrli so:- Dne 12, Jan. Leš Franc, rojstni kraj; Flekušak pri Sv. Jakobu v Slov. gor., rojen leta 1885; dne 18. jan, M alko Fr., Braslovče, 1874; dne 22. jan. Strafela Aloj,z, St, Vid pri Ptuju, 1875; dne 23. j«n. Schwan Jurij, Trbovlje, 1885; dne 25. jan. Stanoga Rupert, St. Ilj v Sl. gor., 1868; dne 31,i jan, Herneč Franc, Pobrežje pri Ptuju, 1876: 'dne 4. febr. Golob: Vincenc, Remšnik, 1896 ; dne 4, febr, Sarlah Franc, D rensko rebro. 1. 1882; dne 13. febr, Weber Ivan, Vosek pri Sv, Marjeti, 1882; dne 17, febr. 'Jesenk Jurij, Vuzenica, rojen 1868; dne 19. febr, Starkel Emerih, Maribor rojen 1877; dne 27. febr. Capi Jurij, Tinje, 1880; dne 15; marca Strakel Anton, Janišberg pri Radgoni, 1. 1898; dne 18. marca Obran Jurij*, Lalionci, 1875.; dne 20. marca Jarc Ivan, Jelenče priMariboru, 1897; dne
22.	marca Marijak Ivan, Sevnica, 1871 ; dne 27 marca Blanko Jakob, Dobje, 1896; dne 28. marca Vidovič Jakob, Gruškovec pri Ptuju, 1871; dne 3. aprila Krainc Alojz, Ljubno, 189B; dne 4. aprila Tabor V.,, Zidan Most, 1899; dne 4. aprila Mušič Mihael, Konjiška okolica, 1898; dne 7. aprila Pfeifer Ivan, St. lena,rt v Slov. gor., 1879: dne 7. aprila Feršič Ivi, (Tinje, 1899; 'dne 28. aprila Koren Jožef, Vel. Varnica, 1880; dne 1. maja Vaupotič Tomaž, Jabloveo p. Ptuju, 1874; dne 2, maja Muc Friderik, Pobrež^ pri Konjicah, 1898; dne 12. maja Jafchel Edvard, Ljutomer^ 1838: dne 16, maja Paradiž Jožef, Trofin, 1897; dne 17, maja Esih Alojz, Boč pri Mariboru, 1874; dne 17. maja Vučina Jožef, Smolinci, 1894; dne 25. maja Fischer Ferdinand, Maribor, 1875; dne 3. jun. Pompe Viktor, Sevnica 1881; dne 3. jun. Kondrič F, Dornava pri Ptuju, 1872; dne 6, jun. Wolferl Anton, Kozi e 1894; dne 17. jun. Kaučič Ferdinand, Trotko-va, 1885:- dne 16. jun. Muzek Alojz,, Lancova vas, 1. g 1867; dne 18. jun. Mayer Stefan, Podova, 1841; 'dne 18, jun. Klampfer 'Andrej, Sv. Križ nad Mariborom, 1880; dne 22, jun, Bolkovič Vincenc, Sv. Tomaž pri Drmožu, 1888. — Te Številke govorijo dovolj. Koliko naših najboljših ljucli umre po raznih bolnišnicah vsled ran in bolezni, ki so si jih nakopali na fronti. Žrtve slovenskega naroda so res ogromne.
Mariborska kmet. podružnica poslala je na vse druge podružnice neko okrožnico v zadevi odpo-
moči proti rekviziciji živine.. Kakor izvemo, je osrednji odbor Kmetijske družbe že pri svoji zadnji seji zadevo obravnaval in rešil, tako da, — pri sedanjem obilnem delu ni za reševanje veliko časa — Kmetijske podružnice gornjo okrožnico lahko mirno odložijo kot rešeno.
«Jesensko zasedanje mariborske porote se zac-c ne v ponedeljek, dne 22, t. m. in sicer se vrše ta tc \ den sledeče razprave: V ponedeljek, dne 23. t. m,
I zoper Franca Rojko zaradi umora; v torek, dne 24, i. m., zoper Martina Vamberger zaradi poneverbe; v sredo, dne 23,. t. m., zoper Jakoba Capellaro in B„ Tomaniča zaradi uboja in zoper Janeza Lešnik zarodi tatvine; v četrtek, dne 26, t. m., zoper M, Matkoviča zaradi tatvine in zoper Janeza Stanič zaradi repa; v petek, dne 27. t. m., zoper Karla Arbeiter jo Franca Gräber zaradi tatvine; v soboto, dne 28. t. m., zoper Mihaela Zaveo, Antonijo Hojs ln Aloizi-’o Geiger zavoljo tatvine.
Pošlljatve vojnim vjetnikom v Rusijo in od vo>-nih vjetnikov iz Rusije. C, in kr. vojno ministrstvo je dogovorno s c, kr. in kr. og. trgovinskim ministrstvom odredilo: Navadna pisma, dopisnice in počil -jatve ljubavnih darov je mogoče sedaj pošiljati avst-ro-Oigrskim vojnim vjetnikom V Rusiji po potu črez Nemčijo., Enake vrste pošiljate v od strani vojnih v-jetnikov so torej tudi dopustne v smeri iz Rusije.
Pisma se morajo sedaj frankirati z znamko po ( 20 v, dopisnice pa po 10 v. Mnogi Še 'denejo na pisma samo znamko za 15 v in na poštne dopisnice ne pridenejo znamke za 2 v. Naše upravništvo mora radi tega dan na dan plačevati kazen.
Gospodarske novi»e.
Sladkor za mesec september. Prehranjevalni urad mariborskega okrajnega. glajvairstMa naznanja, da bo za mesec september določeno množino sladkorja prejel Še le v prvi polovici meseca oktobra. Prebivalstvo mariborskega političnega okraja se opozarja na to okoliščino s pripombo, da bi bilo odveč, če bi prebivalstvo tozadevno s prošnjami nadlegovalo o-menjeni urad. Kakor hitro prejme gori imenovani u- j rad sladkor, kakor tudi sladkor za vkuhavanje, se j bo takoj javilo.
Preskrbite se za zimo! Soditi po sedaj nem položaju bo prihodnja zima in spomlad zelo huda. Primanjkovalo bo živil. Svetujemo našim ljudem : Preš- j krbit» se sedaj! Nakupite si, kar se da, seveda tar ko kakor znate in veste in po načinu, ki je dovoljen. Shraaite pa' dobro, da vam živil tatje ne ukradejo ! Sušite sadje, kolikor morete,	j
Mletje brez kart. Ptujsko glavarstvo naznanja j občinskim predstojništvom : Po časniških poročilih J so nekateri kmetovalci vozili v Rengov mlin nai Bregu zrnje brez mlinskih kart, ker se jim je baje , pravilo, da za ta mlin ni treba kart. Kdor je bil na ta način vsled sadnje revizije škedovan, naj se zglasi pri okr. glavarstvu v Ptuju. Vsakemu, ki j se zglasi, se spregleda kazen. Občinski urad naj to običajno splošno razglasi.
Za vino nobenih ravnalnih cen. Centralna preizkuševalna komisija je po poročilih dunajskih listov razveljavila dosedanje ravnalne cene za vino ter ne bo več določila novih ravnalnih een za vino.
Dalmatinsko vino za Nemčijo. List „Nova Doba“ poroča: Našemu vinu preti letos velika, nevar -nest. Na gre le za rekvizicijo sto ali dve sto vagonov vfna, nego za mnogo težje reči. Nemčija potrebuje vina, ali dobiti ga hoče po ceni. ‘Sedaj je prilika, da se izkaže „nibeluriška" zvestoba zaveznice Avstrije. Ogrdkai ima dovolj vina, ali tam niketo ne misli na rekvizicijo ali na najvišje cene, še manj mislijo na kaj takaga na Spodnjem Avstrijskem, Ali ako vlada n« pozna Dalmacije, kadar treba kaj 'dati, hitro se je Spomni, kadar jej treba kaj vzeti. Dalmacija je vojno področje, tukaj se more storiti vse, tukaj se ne v-praša po pravici in zakonu. Pripravljajo nam rekvizicijo in najvišje cene; kaj to pomeni, o tem so nas podučile številne gorke izkušnje tekom vojne. Ali to še ni vse, kajti vlada pripravlja ogromen davek na vino in to že letošnjo jesen. J
Uvoz mlinov in mlinskih -strojev omejen. Vojno-žitno-prometni zavod, podružnica v Gradcu, razgla -ša: Mlinarji in tudi drugi se opozarjajo, da je uvoz mlinov in mlinskih strojev ter drugih tozadevnih mlinskih potrebščin iz inozemstva dovoljen le tedag , ako podeli tozadevno dovoljenje urad za ljudsko prehrano in sicer samo v takih slučajih, ko je treba zaradi kake poškodbe izmenjati mlinske stroje ali dele strojev, ki so bili naročeni v inozemstvu. Torej raznih mlinov iz inozemstva ne bo več dobiti brez po -sebnega 'dovoljenja.
Hmelj. Zveza hmeljarskih društev za Avstrijo, s sedežem v Žatcu na, Češkem je izdala pregledno letno poročito o pridelovanju hmelja v zadnjih desetih letih, iz katerega posnamemo sledeče najvažnejše točke: Leta 1918 se bo pridelalo v naši državi okrog 45.000—50.000 stotov hmelja, stot po 50 kg, dočim pje ga je pridelalo leta 1917 okrog 135.000—140.000 stot. Na Češkem se ga bo letos pridelalo okrog 40.000 do 45.000 stotov, na Štajerskem 2400 do 25:00, na, Moravskem 200 'do 300, na Gornje-Avstrijskem 100 do 200 in na 'Ogrskem 1500 do 2000 stotov. Leta 1908 je v naši 'državi znašala površina hmeljskih nasadov 26.506 ha m se je pridelalo 392.904 stotov hmelja.. Od leta 1908 nadalje je stalno padala, površina hmeljskih nasaaov Leta 1914 je bilo še 21.438 ha s hmeljem na’ saj en epa zemljišča in se je pridelalo 382.280 stotov hmelja. Leta 1917 je znašala površina hmeljskih nasadov 12.000 ha in se je 140.00,0 stotov hmelja pridelalo. A letos je pa padlo to število na 9300—9500 ha in se ga bo pridelalo komaj kakih 45.000 do 50,000
stotov. Leto 1918 torej izkazuje najmanjšo površino hmeljskih nasadov in tudi najmanjšo množino pridelanega hmelja. Tako slabe hmeljske letine že ni bilo od leta 1903, kakor je letošnja. Leta 1903, torej pred 15 leti, se je kljub slabi hmeljski letini pridelalo v Avstriii 88.470 stotov hmelja, torej še veneči r zn približno 40.000 stotov več, kakor leta 1918, ko imamo-najslabšo hmeljsko letino.
Solnčnlce kot konjska klaja nerabne. Ponekod je razširjeno mnenje, da je gornji del solnčnic brez zrnja, takozvano satovje, dobra konjska klaja. Opo -I zarja se, da, temu ni tako ter da so sofnčnice kakor j klaja, kot je dognano, naravnost Škodljive.
i
Razne novice.
v
Nesreča ¥ Wöllersdorfn. Vsled eksplozije v tovarni za izdelovanje municije v Wöllersdorfn pri Dunajskem Novem mestu dne 18. septembra je bilo mrtvih 2Ä0 oseb, okrog 140 oseb je pa bilo ranjenih.
Milijea K za konja. ¥ Budimpešti je ponudil neki kupec za konja dirkača »San Gennaro« 1 milijon K, a lastnik ga še za to ceno ni maral prodati. Konj-žrebec je najboljši dirkač v celi državi.
Roparji odpeljali župnika. V vas Dragelja pri Bosanski Gradiški je udrla roparska tolpa, na čelu ji begunec Zorič. Tolpa je s silo odpeljala tamošnjega pravoslavnega župnika Sipaka in njegovo ženo ter zahteva kot odkupnino visoko svoto od sorodnikov odpeljanih, sicer oba umorijo. Roparje zasledujejo vojaki.
Ustanovitev paroplovne centrale. V Budimpešti bodo te dni ustanovili novo avstro ogrskonemško-nemško-bolgarsko paroplovno centralo z glavnico več sto milijonov kron. Nova centrala bo zgradila veliko pristanišče ob Donavi, kjer se bo tudi nahajalo centralno skladišče za blago. Umevno, da j l odo imeli pri tem podjetju zlasti madžarski Židje j g ave o besedo.
Sovražne bombe na Pulj in Reko. Dne 15. septembra so metala italijanska letala bombe na Pulj, ki pa niso povzročile nikake škode. Istega 'dne je tudi priplul ameriški zrakoplov nad Reko, Zrakoplov je ' bdi sestreljen, še predno je mogel metati bombe na mesto.
250 oseb vsled gob zastrupljenih. V neki praški baraki je pred dnevi zbolelo 250 oseb vsled zav -Živanja strupenih gob. Več obolelih oseb je že tudi I umrlo.
. V višini 14.000 m. Glavna ovira, zakaj da ne nore človek v nedogledne, brezmejne, sinje visočine, je ta, ker vsebujejo visoke atmosfere premalo kislica, s katerim se hranijo pljuča, ko vdihavajo zrak. Avijatičarji si pomagajo sicer s tem, da se opremijo z nekakšno kisikovo bombo, lei jih preskrbuje s kisikom. Toda tudi to pomožno sredstvo ne more služiti dolgo, ker se kisik v bombi vsled letalčevega dihanja onečisti z vodenimi hlapi in ogljikovo kislino. Vendar bi bilo možno doseči z uporabo vseh pomožnih sredstev letalen višino 14.000 m. Mnogokrat iz-proženo vprašanje, ali bi se mogei človek z lastno-močjo povzpeti v zrak, mora zadobiti nikalen odgovor, ako pomislimo, da ima normalen človek le samo dve konjski sili, Idočim bi potrebovalo 70 kg težKo telo najmanj 4.5 konjskih sil, da bi se zamoglo dvigniti od tal.
Židovsko vseučilišče so ustanovili dne 25. julija t. 1. v Jeruzalemu. Navzoč je bil pri tej otvoritvi angleški general Allemby in francoski konzul A* Goulondre.
Dopisi.
Maribor. Enonadstropno hišo v. Koroški cesti št. 102 je kupil za 40.000 K Janez Debelak, kmet v Lovniku pri Poljčan ah. Zopet ena slovenska hiša več!
Markör. Mestno prebivalstvo dobi drva za zimo, Na bele karte «e dobijo drva v Rozmanitevem gozdu v Radvanju dne 3. in 4. oktobra mod 2 do 5 uro popoldne. Drva se morajo plačali 23 — 25 septembra popoldne pri podžupanu na magistratu. Za siva karte (manjpremtžni pomožni odsek 2—3) s* dobij* drva v potek dne 27. septembra v knez. škofijskem gozdu (zraven Waldtonija). Prinesti se mora karta in družinski nakupovalni list. Št. 2. dobi drva dopoldne, število 3. popoldne med 2 do 5 »ro. Drva je plačati v gozdu.
Ruše. Na Smolnik« je dne 22. t. m. ajmtraj mirno v Gospoda zaspal veleposestnik g. Karel Harič, star 88 let. Pogreb bo jutri, torek dne 24. sept. ob 10. uri predpoldne na ruško pokopališče. Rajni je bil vzor katoliškega Slovenca. Svetila mu nebeška luč!
Sv. Jakob v Slov. gor. Vojni kurat j;e poročal, da je padel junaške smrti za. domovino in cesarja na italijanskem bojišču mladenič Edvard Kraner. Služil je pri 'domačem 47. pešpolku. Bojeval se je na ruskih in na italijanskih tleh. Bil je tih in blag mladenič , bi je ‘doma. lepo izpoljnjeval svoje verske dolžnosti. Rodbini Kranarjievi, ki je že v vojni izgubila tretjel-ga sina, enega pa že od začetka vojne pogrešajo, izrekamo sožalje!
Murščak pri Kapeli. Minuli mesec avgust je nam prinesel prav. Žalostno novico, da je leta 1917 v mesecu novembru daroval svoje mlado življenje na oltar domovine blagi mladenič Matija Markovič, Bil

je star še le 23 let, podpora svojih staršev. Na svi -eie rij e v nebesih pri Jezusu in Mariji !
Sv. Peter pri Radgoni. Žalostno poročilo je prejela spoštovana rodbina Kehler iz 'Stanovskega Vrha od č. g. vojnega kurata, da je padel na laškem bojišču sin Anton, star komaj 19 let. Bil je dober sin in priden delavec. Ni mu bilo več dano videti svoje domovine. Na svidenje nad «veeđami !
Sv. Bolfesk v Slov. gor. Ni še preteklo 1 leto, kar je pobrala smrt očeta in mater Alojza in Marijo. Kramberger iz Biga. Letos vi začetku meseca avgusta pa je ugrabila sina Ignaca Kramberger, še komaj 30 let starega. Fant je služil pri 47. pešpolku, kjer si je nakopal sušico. Popolno dve leti je bil pri vojakih še celo zdrav. V tretjem letu pa je po velikem prehlaje-jjiu zbolel tako, da so ga dali na dopust. Iskal je pomoči že pid vojakih in tudi tukaj doma. Pa žalibože noben zdravnik ni našel zdravila, da bi ga rešil, Fant je bil miroljuben. Nikdar v njegovem življenju ni bilo slišati, da bi napravil komu najmanjšo sit nost. Radi tega so ga vobče ljubili in spoštovali. Zato: Njegov lepi zgled si utisni, predraga mi mladina globoko v svoje srce ! Bodi mu lahka domača slovenska zemlja!
Sv. Anton v Slov. gor. V soboto, dne 31. avg.. je po mučni bolezni, spreviden s sv. zakramenti, u-mrl mlad vojak Ivan Rek. Zvesto se .je bojeval na i-talijanskem bojišču pri 26. strelskem polku. Jetika je ga spravila pod prerano grudo. Blag ti spomin in večni mir !
Sv. Marko niže Ptuja. Ljudje zelo umirajo. iV mesecu septembru je umrlo že devet oseb. Med temi predstojnik iz prvenske občine, Martin Strelec, ka -terega je zadel mrtvoud; dalje mladenič Jak,, žavee iz Nove vasi in starosta naših veteranov Janez Lešnik iz Sobotinc, M je umrl star 82 let. Bil je menda Ifren zadnjih onih vojakov,- ki so spremljali rajnega Maksimilijana kot cesarja v Mehiko. Po njegovi nesrečni smrti pa se je vrnil z drugimi vred v Evropo na svoj dom. Domači veteranci so mu izkazali zadnjo čast. Bil je mož stare korenine, moder gospodar in veren kristjan.
Gradec. „Gradec je nemško mesto“, si misli tujec, ko zagleda iz daljave graški Schlossberg. A jaz mislim, da se marsikateri začudi, ko sliši na graški ulici nško govorico, Ce pride Slovenec v Gra-kam bi šel. Lahko trdim, da bo težko na-•o družbo, če nima znanca. Tako se godi davkom in drugim uslužbencem, ki so
. ua leto dni tukaj, pa ne vejo, da je v Gradcu is.ako slovensko društvo, kjer so vsakemu Slovencu na razpolago slovenski časopisi. Vprašali me boste, kaj je temu krivo? Najbolj premala agitacija. Notice v kranjskih časnikih najdeš le malokedaj, v štajer -skih skoro nikdar (Opomba uredništva: Zakaj nihče ne piše? Sprejemamo prav radi poročila iz Gradca.), pa še tedaj brez natančnega naslova slovenskega društva, tako da tujec zopet ne ve, kje se nahaja dotično društvo. Kriva je tega tudi tukajšnja sloveoskf inteligenca, ki gre svojo pot in ravno ta bi se morala malo demokratizirati, ker tudi slovenski delavec, delavka in drugi uslužbenci niso tako neinteligentni , aa se ne bi smeli pokazati v njih družbi. Najdejo se seveda tudi izjeme. Nekateri se trudijo za slovenska društva. Vsa čast jim! Ce teh ne hi bilo, bi zaspalo itak vse tukajšnje slovensko družabno življenie. Veliko preglavic nam dela tudi pridobitev primernih prostorov, ker je vsako slovensko društvo Nemcem trn v peti. Res že imamo tukaj skoro cele ulice, kjer imajo hiše slovanske lastnike, a kaj pomaga to, Ko pa — ? Morda se oglasi kdo in prepusti večje zasebne sobe v društvene namene, ker bi še bili ta„ prostori bolj pripravni nego gostilne. (Zakaj pa ne navedete sedanj ih' naslovov graških slovenskih društev ? Op. ur.)
Slov. Bistrica. 1164 knjig je izposodila „Vošnjakova ljudska knjižnica“ v Slov. Bistrici v zadnjih 6 mesecih 730 čitateljem. Ker so čitatelji povečini sami kmetski ljudje, se moramo ukaželjnosti teh naših obmejnih Slovencev naravnost Čuditi, ker so krneli e zadnji čas tako obloženi z gospodarskim delom, da si Še niti v nedeljo ne morejo privoščiti počitka. A videti pa je, da ima knjižnica tudi vzorno vodstvo, ker že šteje 648 knjig in je imela 442 K dohodkov . Poživljamo vse zavedne Slovence, da še vnaprej med ljudstvom razširjajo smisel za izobrazbo in knjižnico priporočajo, ker si je ista nabavila ta mesec zopet 50 novih knjig, tako, da je sedaj poskrbljeno za mladino, kmetske čitatelje, kakor tudi za inteligenco, na kar opozarjamo pred vsem duhovščino in učiteljstvo* ker si knjižnica naroči vsako novo slovensko knjigo. Knjige se izposojujejo vsakemu Slovencu ob nedeljah od 9. do 10. ure predpoldne v hotelu Avstrija v Slov. Bistrici.
Ribnica na Pohorju, Ribnica ni kmalu imela takega pogreba, kakor je bil Ivana Zapečnik, Umrl je mož, da je malo takih. Veleposestnik, dober gospodar, velik dobrotnik cerkve, občine in ubogih. Doi-go vrsto let je bil župan in nad 20 let cerkveni ključar. podpornik bralnega društva in kmetijske po -družnice in neumorno delaven ud hranilnice. Z vz-gledno potrpežljivostjo je prenaša) svojo hudo težko bolezen. Osem duhovnikov ga je spremljalo k zad njemu počitku ter darovalo sv, maše za njega. Od doma je vodil sprevod preč. g. profesor dr. Medved, od cerkve pa po levitirani maši njegov veliki prija -telj mil. g, arhidijakom iz Konjic Franc Hrastelj . Ganljivo je bilo ob grobu poslavljanje od njega po mil. g. arhidijakonu in domačem g. župniku. Mnoge solze so spričevala ljubezen in hvaležnost do rajne -ga. Blagi mož naj počiva v miru, ostalim žalujočim pa naše sožalje!
Ribnica na Pohorju. Med mnoge, ki jih je vojna vzela, spada v najnovejšem Času organizator tu -kajšnje mladine, vojak F. Miklavc. V bolnici v Biblici je vsled malarije umrl blagi mladenič, katerega
bo močno pogrešala naša mladina. Mladeniči bi ga naj posnemali v življenju in marsikateri bi srečen o-stal. Na svidenje, dragi Franček, nad zvezdami!
Slovenjigrad.ee. Več mesecev urez moKe, še več brez zabele, celo brez soli nas je pustil naš grof Clary najbrž za kazen, ker smo tako pohlevne duše, Z aigaof vxstd morajo gospodje uradniki, čeprav nemškega poBolenja, otepati suhe hruške. Reveži brez mo -ke, brez zabele in vendar še precej lepo r/gledajo. Potem uaj kdo še reče, da se ne godijo čudeži! Res nimajo napornega dela, vendar je tu nekaj tajiiistvie-nega vmes: Kolomanov žegen. Jaz no poslušam rad hudobnih jezikov: da se tako le vse pod roko razdeli, da vlada benjaminstvo, no ja, seve. Samo to pač hočem reči, da naj bi se gospodje v svu.o korist mala bolj pobrigali, ker bi se prav lahko pripetilo, da j bi tj čudeži prenehali, Kaj pa potem? Najbolj mi je f v mislih vladni zastopnik, Gospod doktor, mojih be-* sed ne boste razumeli, ako Vam jih kdo ne prestavi, ! vendar se predrznem:	Ubrali ste sicer pot Vašega
j prednika, ali Vi niste baron, da bi Vas pripeljala ta I pot v ministrstvo. Čeprav se trudite na vse prelege,
Ì še odlikovani niste bili. Sami stradate, mi Vam po -l magamo, a. vse nič ne pomaga, To je hvaležnost te -! ga sveta. Pustite višje ozire in delujte več za ubogo
? I Hdtvrv 7! nr»rwni l i in \rniciiri c?c» irlo
* ljudstvo, Z orožniki in vojaki se da še izhajati, a
j srce si ne pridobite. Groza me obide, ko slišim pre -j klinjanje stradajočih in na čigav račun gre vse to? \ Pc dolgem času ste nam preskrbeli nekaj moke, pa
de utori:a
pekov
Vam je v obraz povedala, da, iz te
I moke ne bo kruha. Še svinje je nočejo. Kaj boste pa I jedli Vi in Vaši tovariši? Re.včeki, smilite se mi! — Lani je bila suša. Gelo posestniki na deželi so bili navezani na krušne karte. Dan za dnem so hodili v mesto po moko, katere pa ni bilo. Ste lih li videli?! Se Vam niso smilili ? Po več ur daljno pot, doma dela Čez glavo, bosi, raztrgani, izstradani, zamazani, (saj veste, kako je z milom, kako se postopa pri oddaji obuvala, obleke; kdor prinese jajc in drugih živil, tega se upošteva). Ne vem že katera previdnost Vas je spravila na to mesto, a vendar zavedajte se svoje odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Noben oče ne sme imeti zakrknjenega srca in biti udan štrebar-stvu na račun svojih podložnikov. Malce več samostojnosti, saj ni konec zemlje v Gradcu.
Ponikva. C, M. P. na Ponikvi ob južni žel. je priredila oh ogromni udeležbi iz vseh krajev dne 25. avgusta veliko ljudsko veselico na prostem. Proti 6/ uri zvečer pa, ko je že zavladalo na. veseličnem prostoru najbolj živahno vrvenje, stemni se naenkrat nebo. Po malem začnejo padati kapljice in nihče ni slutil kaj hudega. Pa prišlo je drugače. Nastal je takšen piš in naliv, da ljudje že dolgo ne pomnijo takega neurja. Blisk za bliskom je švigal po nebu, med nebom in zemljo, treskalo in grmelo je, da so ljudje, stisnjeni v prostornem kozolcu in po obširnih sobah g. F, Žliičar j a, kamor so	se	bili	zatekli,	strahoma
pričakovali, kaj da pride.	In	ne	zastonj.	Naenkrat
blisk in tresk in ne dolgo potem se že zasveti kakor velika goreča baklja na Luterskili gričih. Vse pre -plašeno sprašuje, kam je udarilo, kje gori? Le prehitro se je zazvedelo, da je tako nepričakovano doletela nesreča eno najbolj uglednih ponkovških obi -telj in sicer Ždolšekove, po domače „pri Koceliju.“ Kakor se je pozneje zazvedelo, udarila je strela v listnico tik hiše in namah	je	bilo	kljub silnemu nalivu vse v ognju. Zgorela	je	hiša	ter vse	gospodar-
sko pošlo o l e z vsem do tal. Rešila se je le živina, nekaj gospodarskega, orodja in pohištva. Ves dosedanji letošnji pridelek je do pičice uničen. Kakor govorijo ljudje, se je mlada gospodinja, Rozika, katere mož je že čez štiri leta na bojnem polju, istotako njen svak Tone Zdolšek, poprej učitelj,»sedaj nadporočnik, u-prav heroično obnašala. Niti za trenutek ni izgubila samozavesti in kar je rešenega, je skoraj vse le njeno delo. Vsa čast tej mladi in pogumni kmetici. Kakor se čuje, se snuje odbor, ki bo imel nalogo, skočiti v tej stiski nesrečni rodbini na. pomoč. Škoda z-naSa n aid stotttoč K, zavarovalnina pa le nekaj tisoč K. Ugledni rodbini naše odkrito sočutje! — Da vsled nepričakovanega neurja ter vsled gornje nesreče ni nepričakovanega neurja ter vsled gornje nesreče ni" bilo več na veseličnem prostoru prazničnega razpo -loženja, ie samoobsebi umevno. Vendar se je veselica vnKla napre). Neumorne Ponkovljanke so v gnječi razpečavale srečke za preobilen srečolov, krasne, šopke tei- razno drugo blago. Proti pričakovanju je torej gmotni uspeh veselice prav zadovoljiv in sicer iznaša Čisti dobiček 846 K, kateri se je tako razdelil: C. M. D. dobi 446 K, dijaška kuhinja vi Celju in v Mariboru vsaka po 150 K ter oslepeli vojaki domačega pešpolka Št. 87 K 100. Srčna, hvala Vam vsem, a prav r oseb n o pa Vam, vrle domačinke, ki ste s svojimi bogatimi darili pripomogle k temu uspehu, ter Vam v; g. Culek in g. Recelj za. Vajino požrtvovalno delovanje! Bog plati vsem in na sigurno srečnejše svidenje pri prihodnji prireditvi! — Apački.
Sv. Jurij ob južni žel. Dne 12. t. m. je bil J. Mlinar težko zadet od sovražne kroglje na južnem bojišču. 'Odpeljali so ga v neko poljsko bolnico.
Žalec. V torek, dne 3. t. m., smo položili k zar d njemu počitku Apolonijo Flajs iz ugledne Flajsovo hiše. Ranjka je bila zelo milega značaja in usmiljenega srca, posebno napram ubožcem. V dolgotrajni bolezni, ki jo je naposled položila na smrtno postelj, je ostala, vedno udana v božjo voljo. Kako priljubljena je bila uri ljudstvu, je pokazal njen veličasten pogreb. Vsi Žalčani, brez razlike, so se udeležili njenega pogreba in pokazali svoje globoko sočustvova -nje z bridko izgubo, ki je zadela Flajsovo hišo. Bog naj tolaži Flajsovo rodbino, dragi raniki pa svetila večna luč!
Št, Jurij ob Taboru. Naš' rojak Karel Blatnik, računski akcesist, je bil od cesarja zopet odlikovan in sicer z zlatim zaslužnim križcem na. traku lirah- ; rosine kolajne.
Trbovlje, Blagoslovi j en je nove zastave trboveljskega Orla se vrši dne 13. oktobra, ob enem bo javen nastop Orlov. Opozarjamo na. to bratska društva, vse pa vabimo k obilni udeležbi! Svojo navzočnost pri slavnosti so obljubili tudi naši narodni vo ditela.
Bobova. Dne 9. t. m. je po kratki bolezni umrl 34 let stari Andrej Krošelj, posestnik in trgovec, zapustivši žalujočo ženo in dva mala otroka. Domači farni cerkvi je izročil za popravila 1000 K. Na zadnji poti so ga spremljali mnogoštevilni prijatelji ia znanci. Obiteljima Krošelj in Škerlec v Podsredi naše srčno sožalje!
Žetale. Nad vse veličastno se je izvršil dekliš-ki shod v nedeljo, dne 18. avgusta, pri M'ari ji Tolažnici, Ogromno število romarjev je obiskalo našo To. lažnivo, posebno veliko je došlo Hrvatov. Dekletom je pridigoval pri poznem opravilu kapucin o. Jože Lapuh, slovesno sv, mašo je opravil domači novomaš-nik J. Mikolič. Dekliško zborovanje se fe vršilo pot vodstvom župnika. Gomilšeka, Lepo in navdušeno so govorila naša dekleta. Vogrine Leniča (Žetale), pov-darja: V dušnih in narodnih stiskah smo prihitele j Mariji Tolažnici, Dueman Marija (S,v. Florijan) pn, slavlja Bernardko kot vzgled slovenskim dekletom Stojnšek Terezija (Rogatec) opiše naše dolžnosti dj Marije, Sbodič Neža (Sv. Peter na Medvedovem seli pa navduši tovarišice za apostolsko delo v Marijini družbi. Novomašnik Janko Gberški (Taborsko) poroI ca hrvatski o vielegrajskem shodu ter o apostolstvu sv. Cirila in Metoda. Nato zberejo dekleta 202 K zi slovensko misijonsko zvezo, Vele Antonija (Stopere govori, v Čem je sreča slovenskih deklet, Širec Tills (Ptujska gora) pa vse vnema, kako bi naj bile v Ma ri ji vesele. To olovec- Amalija) (Leskovec;) povadrj* Zveste Bogu in Manji se izobražujmo in bodimo v zon.;, kmetska dekleta Žolnir Marija (Sv. FAriiaii razlaga, kako naj ljubi dekle poštenje in svojo slot,’ domovino. Kmetec Jera (Leskovec) deklamuje pesen „Zjasni zvezde mu temne!“ Hrvatski bogoslovec M Tepeš poroča o trpljenju jugoslovanskih otrok in n; vdušuje za Jugoslavijo, Navzoči duhovniki zberejj takoj 62 K za gladujoče otroke. Vindiš Jera (Lesk«, vee) deklamuje pesem „Mi vstajamo!“ Drofenik Ne; (Sv. Peter na Medvedovem selu) pai vneto razlaga, kako naj kažejo slovenske mladenke, svojo ljubezei do slovenske domovine. Župnik Gomilšek k sklepu povdarja: Shod nas je vse navdušil za Marijo, izobrazbo, za našo domovino, za Jugoslavijo in za šega svitlega vladarja. Ves zbor navdušeno zapo cesarsko pesem. Vmes smo zapeli mnogo Marijinih rodoljubnih pesmic. Shod je bil krasna šola za nai dekleta. Gotovo obrodi lepe sadove. V cerkvi spregi vori dekletom župnik Gomilšek in kaplan Rakun sklene slavnost s petimi litanijami. Prava iugosloi slavnost je bila ta prireditev,, ker so se shoda ude žile tudi Hrvatice in sta na shodu navdušeno govoi la tudi dva hrvatska govornika
\	LISTNICA UREDNIŠTVA.
Stražar: Prijatelj, sedaj ko. izhajamo v I ko mali obliki, pač ni prostora za taka dolga „raz • miišfljevanja.“ Pišite raje kaj zanimiviega. — Rib-\ niča: Preosebno. Takih dopisov ne priobčujemo j C © t o v o d j a Šepetave: Pustimo ptujsko rem f pri miru. Jugoslavija se bliža, dnevi so mu šteti, Pfr I zdrav; — Slov. Bistrica : imamo dekade vw» { da je dotična res prvovrstna agitatorica za vsenei ške ideje, da ie najeta od schnlvereina in da j luje povsod proti slovenskemu narodu. Ali naj mi da slovenski list ljudi take baže celo hvali? Vpi : šajte slovenske starše in izvedeli boste dovolj.
Izgubila
*• je 16. sept. ženska zlata ! ara z verižie® aa Glavee» { trga in Gosposki uliei, Ma-\ ribo»; kdor jo je našel, naj jo odda proti nagradi na po-> liciji v Maribora. 214
Dekle
za
40 K. Kavarna
vse
n
SüdhahDlü
Tegetthoffstrasse 36, bor.
Maribor. Gospa Vertnik je premestila dni svojo trgovino mešanega blaga iz Koroške ceS v svojo lastno hišo, Sodnijska ulica Št. 17. Se pril* roča y, obilen obisk.
Na najvilje domilo Njeg. c. gfe in Kralj. apost. Vel čanstf
45. ces. kr. državna loterij»
za civilne dobrodelne namene,
Ta loterija v denarja vsekaje 22.747 dobitkov v • e e vini v skapne» zne»k» 700.000 k*on. • •*
»S' ISC'
Glavni dobitek znala :
250.000 kroi
Žrebanje je javno in se vrši na Dunaju dne 3. okt, $ CENA SREĆKE & Iv R OA
Dote se srečko v oddelke za dobrodelne loterije n» llnnaju, lil., Vc^l Zellamtsstr. S, pri kr. ogrskem loterijskem ravnat, v Budimpešti IX., ra carinsko poslopje, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v dajjj pogtno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za Ki O • srečk brezplačno. — 8re8ke se dopoSiljajo poštnine prosto. “
C. kr. generalno ravnateljstvo za drž, loterf
|C (oddelek sa dobrodelno loterije.) *90 1
JsKteJateij in založnik: Kousorcii „Straža.*
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupaa.
ffeBSEB» SSVs OeCB K	S3’