p0ifiiina plačana v a'j>tovta3
Domoljub
I ciutaitani, 3 /efcruar/a 1938
£el® 51 • Saev. 3
Denarno zadruzntsivo je oztveI
Fe mnogih težavah je ohtok den&r$a zagotovljen
Mnogokrat smo pisali r našem listu o težkih razmerah naših kmečkih posojilnic. Niti potrebnim vlagateljem niso mogle izplačevati njihovih prihrunkov. Težko je bilo voditeljem naših zadrug, ko so gledali preplašene obraze vlagateljev, ki so obupani premišljevali, ali je res njihov trdo prisluieni denar izgubljen. Kolike težkoče <*i Itile z ncpočakljit itni siiueži, ki so po nepotrebnem prihajali v pisarno vsak uradni dan in prt-žali, kak« bi v svojem pretiranem strahu nekaj svojega denarja — kot <so «ami mislili — v zadnjem trenutku rešili I Kakšne opazko so padale proti požrtvovalnim članom aačelstev, ki vendar niso bili ničesar krivi na tej veliki denarni stiski i Bilo je pa tudi mnogo res potrebnih vlagateljev. Tudi ti prepotrebni niso mogli do gotovine. Vse naše kmečko Ijud-Btve je trpi-lo veliko gmotno is n ravno Škodo. Prihranjen denar jc v tej dobi tekel v mesta, v tuje zavode, od koder ne bo več koristil kmečkemu gospodarstvu. Tudi mnogo iz posojilnice takorekoč izsiljenega denarja je Slo v tuje roke. Mnogi pa so se tudi odvadili varčevanja, češ, kaj mi pomaga zbirati dinar za dinarjem, če pa ne dobim, ko v resnici potrebujem.
Tega trpljenja je xedaj konec. Sedaj lahko i gotovostjo zapišemo, da bo — četudi seveda postopoma — obtok denarja v naših kmečkih po-sojllnieali obnovljen. Dones lahko mirno rečemo, dn je bil prazen strah, da bo kdo samo zaradi zamrznenja vlog kaj Izgubil. Začelo se bo spet mirno in uspešno delo naših podeželskih denarnih zadrug.
Kako ie peišio do denarne
stiske ?
Ob tej priliki je prav, da pogledamo nekoliko nazaj in se vprašamo, kako in zakaj je prišlo
'eh velikih težkoč. Iz izkušenj, ki smo jih "spravili, se !>omo mogli marsikaj naučiti.
Gospodarske stiske »o se v kmečkem življenju vedno ponavljale. Take krize, kot smo jo "oživeli v pravkar minuli dobi, nastopajo več-«at, včasih v milejši, včasih v ostrejši obliki. 'M najobčutnejše pa smemo šteti prav zadnjo, je začela leta 1929 in je potem trajala sko-"J do sedaj. IV, mestih in industrijskih krajih ,> *e ustavljale tovorne, delavstvo ni našlo pri-]. 6 ? delo, množila' se jo brezposelnost. Na delnitJC rK>stttl° v?«. kar je kmet imel in pri-finr ..,. z Prave vrednosti. Ničesar se ni dalo atisk1 ■ "a S ix> Pr'mern> coni. Ta gospodarska
dobila posnhno. nevarno sprem-ijevalko - dcnnrno ■	- - • -
krizo. V zgodnji pomladi nje* 'T" niWe ni mis!;il na kako Pomanjka-»ujar V"16 rjenarni zavotli so naravnost po-'T11 Posojila. Toda že maja meseca je pro-Kredltn,tt >unai" največja "Rotšildova banka, zavod. Za njim pa so začelo padati
razne velike evropske banke. Vmes smo neprestano sliSali o propadu ogromnega števila ameriških denarnih zavodov. Amerike in Evrope se jc polustila nezaupljivost, vse je pograbil strah, kaj bc z denarjem. Ta strah, kaj bo z vrednostjo denarja, je tudi pri nas izzval velik nemir. Saj še ni pozabljeno med ljudmi, kako so mnogi poskušali spraviti denar na varno, tudi preko meje! Višek tega strahu pa smo doživeli, ko je v jeseni t( ga leta naenkrat pade! angleški denar za tretjino na vrednosti. Ljudje »o modrovali rekoč: »Če se je to zgodilo nad angleškim denarjem, nad funtom šlerlingom, kaj bo šele z našim dinarjem!« Ta strah je dal v jeseni leta 1S3I prvi povod za naval na denarne zavode. Družilo se je nezaupanje do denarja z nezaupanjem do denarnih ustanov.
Drugod ustavili val nezaupanja
Ta val nezaupanja je pretresel vso Evropo. Toda povsod so države napele vse moči, da je »;peS hitro prišlo do rednega poslovanja bank in posojilnic. Nekatere države so žrtvovale naravnost ogromne vsote, da »o vzpostavile obtok denarja.
In haho prš gsas?
Pri nas tokratni oblastniki niso hoteli io tudi niso znali nanavit kuj učinkovitega. Ker so razmere v naših krajih od razmer v jugovzhodnih pokrajinah naše države tako zelo različne in ker po Srbiji ter Bosni, Macedoniji in Črni gori skoro ne poznajo kmečkih posojilnic, ni bilo v Beigradu razumevanja za težkoče naših podeželskih denarnih zadrug. Če je krlo opozarjal na ogromne težave, ki nastajajo za kmeta, obrtnika m trgovca zaradi neizplačevanja vlog, so se v Belgradu izgovarjali, da Narodna banka ne more ničesar napraviti, ker da mora skrbeti za varnost dinarja, da namreč dinar saim na vrednosti ne pade. Toda na videz hvalevredna skrb za dinar pa je trajala žalibog še dolgo potem, ko. so ljudje že davno pozabili na strah pred padcem dinarja, še dolgo je bila ta skrb za dinar dobrodošel izgovor, ko so imeli beograjski odločilni krogi gluha ušesa za obupne klice iz slovenskih krajev. Pa tudi razni denarni mogotci v središču naše države so kar nekam radi videli, da jo zadela nesreča slovenske in hrvatske kraje, kar je ronjki ministrski predsednik Srskič nasproti odposlanstvu, ki je prosilo pomoči, izrazil z besedami: »Naj se ljudje navadijo nalagati denar v državne zavode «
Ker se je rešitev zavlačevala, ko je bil obtok denarja v drugih državah hitro urejen, jc nezaupanje do naših denarnih zavodov še bolj piastle. Zlasti pa je bil občuten udarec za denarne zavode, ko se je zacčlc govoriti o zaščiti
kmetov, javno so govorili takratni Živkovičevi poslaDci tudi po Slovenskem, da bodo kmečki dolgovi popolnoma brisani. Bilo je to hujskaško geslo, s katerim so hoteli pridobiti kmete na svojo stran. Posledica tega hujskanja je bila, da so vlagatelji začeli takole razmišljati: »če bodo kmečka posojila popolnoma zbrisana, bodo posojilnice napravile veliko izgubo. Ker je velik del vlog izposojen naprej v kmečka posojila, lK>do morali velike izgube nositi vlagatelji« Tako se je nezaupanje zopet pomnožilo. Vrstile so se potem izpremembe za izpremembastu as. raznih uredbah o zaščiti kmetov. Vse to seveda ni moglo dvigati zaupanja vlagateljev Prišla je še uredba n zaščiti denarnih zavodov in marsi-komu, ki ni razmer dovolj od blizu poznal, se je zazdelo, da je usoda našega denarstva zapečatena.
Taka je nevesela zgodovina našega denarstva zadnjih 6 let, zgodovina, ki bo trajno pričala o nerazumevanju odločilnih krogov v sre. dišču države za utripanje gospodarskega življenja na mejah in o zapostavljanju sloveusikih krajev v dobi diktature.
Me pozabimo še eeaeg« vzraha — lastne hrivde!
Mislimo, da je čisto prav, da se ozremo še na en vzrok denarne stiske, ob katerem morajo vlagatelji in denarni zavodi sami pri sebi iskati krivde in skupaj obujali kessnje. Ko je bUo do. volj denarja in se je razvijala podjetnost trgovcev in iudustrijcev ns vsž strani, se je laiiko raz-posodilo denarja, kolikor je kdo hotel. Premalo pa so denarni zavodi mislili sia to, v kakšnem časn bodo ti podjetniki vračali posojila in če jih bodo tudi res mogli vrniti. Ker je biio povpraševanje po denarju veliko, je rastla obrestna mera za vloge Nekateri denarni zavodi so skušali hiitro pritegniti mnogo denarja z obljubljanjem visokih obresti. Drugi zavodi so sledili, tla ne bi vlagatelji pri njih preveč dvigali. Tako se je tudi vlagateljev prijela špe-kulantska strast, špekulirali eo, kako bi na obrestih hitro in veliko zaslužili. Vlagatelji in denarni zavodi so tako skupno licitirali obrestno mero na kvišku In kaj je bila posledica? De« nami zavodi so računeH tistim, ki so iskali denar, visoke obresti. Dolgovi so rastli, ker nišo bilo obreeii plačane. Nastopila je. gospodarska kriza. Naenkrat se je pokazale, da je msrsikako posojilo, za katero so se zaračunavale visoke obresti, postalo deloma izgubljeno. Ce ni bilo izgubljeno, pa se je pokazalo, •:!:; se vsaj ne da hitro izterjati. Dano je bilo na predolgo dobo. V stiski, ki je nastopila, denarni zavodi niso mogli pravočasno izterjati takih dolgoročnih nosojii. Špekulacij« z visoko obrestno mero j«
napravila ogromno škodo denarnim zavodom in vlagateljem. Za majhno trenutno korist je mar sikdo delal dolgo pokoro in utrpel občutno ško do Lc že je obrestna mera 7.a vloge in posojila sorazmerno nizka, prospeva vse gospodarstvo.
Po sesti h letih vendarle!
Ko je bila proti koncu septembra 19% izdana zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, po kateri je bilo nazadnje kmetom res precej brisRnega, je dala sedanja vlada zagotovilo, da se bo rešilo tudi vprašanje obtoka denarja pri denarnih' zavodih. Pa je le še dolgo trajalo, preden je prišlo do uresničitve. Treba je bito mnogo naporov slovenskih ministrov, da se je premaknilo to vprašanje z mrtve točke in da so bili končno napravljeni učinkoviti sklepi. Po šestih letih polnih težav in bridkosti se mora danes slovenski kmet in ž njim slovensko zadružništvo zahvaliti svojim zastopnikom ua najvišjih mestih, da moremo sedaj pisati o ozdravljenju kmečkega denarnega zadružništva. Naj bosta naša slovenska ministra prepričana, da slovenski kmei ne bo pozabil, da sta s poživitvijo naših posojilnic pomagala rešiti eno njegovih življenjskih vprašanj.
Kaho pride do obtoka?
Maoge mestne hranilnice so dobile preti letom, dni visoke vsote od Državne hipotekarne banke, da so mogle začeti vsaj nekaj izplačevati. Mesta, ki so dolgovala svojim hranilnicam, so si namreč izposodila denar pri menovani državni banki in ga vrnila svojim zavodom. Ti so tako začeli prvi osvobojaii zamrznjene vloge. V zadnjem času je Narodna banka na pritisk odločilnih krogov prevzela nalogo, da preskrbi bankam in raznim mestnih hranilnicam potrebne vsote za izplačilo hranilnih vlog do 10.000 din Ta denar morejo mestne hranilnice in banke dobiti . pri Narodni banki kot posojilo proti zastavi tega, kar imajo dobiti od Privilegirane agrairne banke za oddane kmečke dolgove. Tako bodo polagoma tudi zamrznjene mestne banke in hranilnice začele izplačevati vsaj manjšini vlagateljem.
Toda nas zanima, kako je s kmečkimi posojilnicami. Skrb za obnovitev zamrznjenih vlog pri teh je prevzela Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije Obljubila je dati zadrugam posojilo proti zastavi tega, kar imajo dobiti od Privilegirane agrarne banke iu proti zastavi državnih obveznic, ki so jih dobile posojilnice kot odškodnino od države za to, kar so izgubile pri oddaji kmečkih dolžnikov. Za Privilegirano agrarno banko oddane dolžnike dobi namreč vsaka posojilnica polovico od Privilegirane agrarne banke v 14 letnih obrokih, euo četrtino v državnih obveznicah na 20 let, in če ostale I četrtine ne more posojilnica sama pokriti, dobi od ržave še toliko obveznic, da ni izgube ob koncu leta. Polovico tega tedaj, kar od gornjega založe posojilnice, izplača tem Poštna hranilnica zaenkrat kot posoiilo. Tako pride v slovenske posojilnice nad 100 milijonov dinarjev. Na proš-, □jo posojilnic je Poštna hranilnica sedaj že začela izplačevati omenjene vsote
Ker bi to morda še ue zadostovalo, da se vzpostavi obtok denarja, zlasti ker so imele mnoge posojilnice naložen denar tudi drugod in ne samo v kmečkih posojilih, zato je pristala Poštna hranilnica na io, da dovoli še posebno posojilo dravski banovini v višini 63.000.000 din prav v ta namen, da se gotovo obnovi obtok denarja pri kmečkih posojilnicah in da se ua ta »inčiit zacelijo hude rane, ki jih jc zadala našim denarnim zadrugam gospodarska iu denarno kriza, Denar iz tega posojila je dala banovina na razpolago zadružništvu preko Zadružne zveze v Ljubljani, pri kateri imajo podeželske zadruge ogromno večino svojih naložb. Tako je na razpolago dovolj sredstev, da bo mogoče začeti z novim življenjem pri naših posojilnicah.
Prav posebno se mora naše kmečko zadruž-aištvo zahvaliti velikodušnemu pogumu gospoda bana dr. Marka Natlačena, ki se je odločil tudi
za morebitne žrtve banovine, ki zanjo odgovarja, samo da reši povoljno največje in najtežje vprašanje našega kmeta. To dejanje bo zapisano trajno v hvaležnih ljudskih srcih. Ker zna biti Slovenec hvaležen, tudi ne bo pozabil. da je glavni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milorad Nedeljkovič eden redkih med belgrajskimi de-narstveniki, ki je razumel ln zastopal kmečke koristi
Ne vlamltajte vrat, ko se odpiraio !
Zamrznjene vloge se bodo torej odtajale. Obtok bo popolnoma obnovljen. Zgodilo se bo to prav kmalu. Predpogoji so vsi izpolnjeni. Posojilnice bodo to objavile svojim krajevnim razmeram primerno Toda računali moramo z dejstvom, da so ljudje živeli šest let v ozračju nezaupanja do posojilnic in da je to nezaupanje mnogim prešlo v meso in kri. Marsikdo se je naravnost zaklel, da ne bo vložil nobenega denarja več v naše posojilnice ali po da sploh ne ho več hranil. Ta val nezaupanja je treba polagoma z]pmiti, da ne napravi neprecenljive škode kmetu in njegovim posojilnicam. Treba je polagoma zopet vrniti vero in zaupanje v moč in napredek na-šega denarnega zadružništva. Posojilnice bodo dobile točna naročila, naj ne izplačujejo takoj vsega, ampak naj začenjajo postopoma z izplačevanjem vlog. Najprej se bo odprlo nekoliko, potem pa polagoma več ia po preteku gotovega časa vse. Odpiralo se bo tedaj izplačevanje korak z» korakom, toda gotovo.
Kdo bo sedaj posojilnic?

Za pametnega in preudarnega človeka bo že to dovolj, da ima zagotovilo, da ne bo ničesar izgubil zaradi prestane denarne krize. In to j® danes gotova stvar, da pri posojilnicah, ki so imele denar naložen pri Zadružni zvezi, ne bo nihče ničesar utrpel. Dvigniti bo šel. kolikor bo postalo svobodnega, tisti, ki denar res potrebuje, drugi bo zaupal ln miroval. Nekaj sitnežev in hujskačev se bo seveda povsod dobilo. Treba pa je skrbeti, da ti ne obvladajo drugih.
Skušnje so pokazale, da je tako postopno odpiranje pravilno. Ko so nekateri zavodi osvobodili prvi dol vlog, »o pritisnili nezaupljivi vlagatelji v precejšnji množini. Ko so osvoliodili zopet večje vsote, ni bilo skoraj nikogar, ki bi dvignil, če ni bil res v potrebi. Ko so ljudje videli, da je mogoče dvigati, ko so zares videli denar v svoji roki, so se pomirili in vrnili zavodom zaupanje. Tako bo tudi sedaj. Zelo bi bilo želeti, da ne bi bilo preveč takih nevernih Tomažev, ki jih je potem aram prevelikega nezaupanja.
Zakaj se ne izplača g?$e naenkrat?
Tudi poprej v mirnih in rednih razmerah ni držal noben zavod doma toliko denarja, da bi mogel izplačati takoj vse vlagatelje. Vlagatelji hočejo naimreč naravno za svoj denar obresti. Če pa naj denar nosi obresti, ga je treba dati naprej v posojila. Naložen je tedaj v razna posojila, v hiše in posestva, v vrednostne papirje, naložen jo dalje pri drugih denarnih zavodih itd. Le majhen del denarja leži neobresiovan, v«e drugo pa je vezano v posojilih, ki »e jih ne da vseh naenkrat izterjati. Tako je bilo vedno v rednih razmerah in tako bo zopet sedaj. Dovolj bo denarja za vse potrebe, za vse liste, ki morajo iz potrebe dvigati, pa še tudi za kakega siineža povrhu. Vsega pa se ne da naenkrat izplačati, ker ne more nobena posojilnica vsega denarja držati doma v blagajni.
Pa zakaj še; Ne naenkrat!
Kam pa je tekel denar, ki so ga izsilili nepotrebni vlagatelji iz denarnih zavodov? Doloma je obležal doma v nogavicah in skrinjah. Nekaj ga jo bilo po nepotrebnem, zapravljenega Velik
NSŠS
V8r»in»n>e«ft«)i
e 2 tableloma Ta zavojček zmore odslej vsakiio. Prosimo napiavlie poizkus in prepričali ie boste o naglem ufinim pri glavobolu, zobnbolu In bolečinah zaradi ran.
VERAMON
Ovke z I« in 20 tabletami. Ovitek z £ tabletama
S. lir. 33 «is od t. oktobra M87.
del pa je tekel v tnie, nekmečke zavode in ai tako nič več prišel v korist kmečkem n stanu in kmečlii vasi Iz nezaupanja do domačih zavodov »o rastli tuji. Ali maj »e sedaj dopusti, da bi nezaupljivi vlagatelji, ki so še niso pomirili, prenašaj! denar iz kmetov v mesta? AH naj sc dela za tatove in vlomilce, ki čutijo, kdo skriva denar v skrinji? Ali naj dobe zbegani vlagatelji nepotrebno priliko za zapravljanje, de sc potem jeze? Treba je previdnega ia preudarnega postopka, da ljudje nvidijo, da ai nevarnosti, potem bo spet mogoča popolna svoboda.
Prehodna doba
Še na nekaj moramo opozoriti. Sknciiike vasi so ai res med soboj ze-io podobne, pa ima vendarle vsak kraj svoje posebnosti. Tudi vsaka posojilnica se giblje v svojih posebnih razmerah, Ena ima večje naložbe pri Zadružni zvezi, druga ima več kmečkih dolini, ko v, tretja ima zopet lepo Število nezaščitenih dolžnikov. Ene so večje, ene manjše, ene poslujejo že dolge dobe, druge so mlajše. Zaradi teh razlik bo tudi obnavljanje obtoka denarja v vsakem kraja nekoliko drugačno. Postopek se bo moral ravnati po razmerah v tistem kraju in pri tisti zadrugi.
1'udi na sledeče ne smemo pozabiti: Posojilnice bodo začele delovati. No bodo pa mogle kar takoj začeti z novimi posojimi v večji meri, da bi nosila visoko obrestno mero. Zato starih naložb ne bodo mogle naenkrat posojilnice obrestovati teko kot nove. Za nove vloge bodo dale noše zadruge takoj primerno obrestno mero, za stare bo še nekaj časa nekaj nižja. Toda to « bo v enem ali dveh letih izravnalo. Vseh težkoč, ki so se nabrale v teh šestih letih, se ne da naenkrat odstraniti. Eno ali dve leti bomo morali imenovati prehodno dobo. Ko "bolnik po !cžW bolezni ozdravi, mora nekaj časa zelo paziti, <la ae ne prehlada iii ds sc bolezen ne povrne.
Zakaj opozarjamo posebno na obrestno mero? Ker se vedno dobi kak posameznik, ki bi ue-se, za pol odstotka višje obrestne mere svoj denar tudi v najbolj oddaljeno mesto. Pri f® tak človek prav nič ne pomisli, da dela škodo svojemu domačemu kraju im svojemu domačemu
Bodimo torej pripravljeni na nekako "»hodno dobo, zlasti kar se tiče obrestne mere, •Dočakajmo hladnokrvno, da se razmere do
fncfl urede. Bodimo zaenkrat zadovoljni, da ihče ničesar ne izgubi in da je zagotovljen razvoj nasiti podeželskih posojilnic.
Kdo ie imel prav?
Na3 IM je v teh težkih letih vedno opozarjal naj ljudje kljub vsem težkočam ne izgube zaupanja Trdil je, da naše posojilnice niso izgubljene iri da se bodo zopet okrepile. Učil je, naj nihče ne naseda hujskačem. Izkazalo se je, da smo imeli prav. Kdor je ostal miren, je v tej krizi najbolje opravil. Naj naši bralci tudi sedaj poslušajo naš glas in naj o tem pouče druge.
Kmečki de«®? v kmečke zavode l
Res je na kmetih manj denarja, kot ga je v mestih Toda nekaj ga je Tedno in to povsod. Ta denar mora zopet ves v naše posojilnice. Naložen ho ta denar, ki je ležal sedaj doma po skrinjah, kot nova vloga in ho vedno v polni meri izplačljiv. S tem, da vsakdo vloži ves «voj prihranek v domačo posojiliiioo, največ koristi kmečkemu stanu Žalostna usoda kmeta je namreč, da !ki vedno rabil večja ali manjša posojila. Eden mora dujati dote in sc zadolžiti, drugega zadene nesreča, ki posebno na kmetih nikoli ne počiva, tretji mora z boljšati hleve ia travnike, četrti rabi denar za stroje. Ni vsako posojilo prekletstvo, treba je le, da ga vzame kmet res po potrebi in p<> razmerah, v kakršnih živi. Vedeti mora pač, da je treba dolgove tudi vračati. Kmet pa ne prenese visoke obrestne mere za posojilu. Zato je nujno potrebno, da išče denar pri domačem zavodu, ki ga oni more doti po nizkih obrestih tako more kmečka posojilnica z ni/.ko obrestno mero biti največji dobrotnik kmečkega stanu. Da pa more to nalogo vršiti, mora posojilnica kmečki denar dobiti kot vloge.
Mnogo se govori o kmečki skupnosti in vzajemnosti in li jM) se sliši, da si mora kmet sa-m pomagali z združenimi močmi. Vsakdanje življenje pa nai uči, da eo le prevečkrat te besede za marsikoga kot bob oh steno. Sliši jih, tudi verjame jim, a ne ravna se po njih. Za trenutno osebno korist i/da kmečke skupne koristi, kdor nosi svoj kmečki denar v tuje zavode, je take vrste izdajalce kmečke koristi,, čeprav se morda na prvi pogled to trdo sliši. Ne tedaj preveč besedi o kmečki zavesti, ampak več dejanj. Sedaj je prilika, da z dejanji pokažemo, da nam ni za prazne besede. Naj pride seiu-j do resnične veljave beseda: kmečki denar v ksnečke posojilnice!
Sedaj torej, ko začno znova delati naše posojilnice, naj vsi tisti, ki so držali denar doma, vse prineso kot novo vlogo v posojilnico. Tisti, k> so ga zanesli v tuje zavode, naj ga polagoma zopet vrnejo v domače roke. Tisti, ki »e je za-f ■ nc !>° doma ničesar več naložil, naj to zakletev pozabi. In tisti, ki je sklepal, da ne bo Vcc ^Ofčeval in hranil, naj ta svoj slabi sklep »Pusti, /.naik naše slovenske naprednosti je bilo •arčevanje, smisel, da je treba v dobrih časih ' l. 1 zo slabe. Nikar sedaj ne nazadujmo! Naj , ® Z0I,et stari pregovor: Komen do kamna " aca' zrno do zrna pogača.
heia po notni
Minila so težka leta za naše kmečke posojilne m naše kmečke vlagatelje. Zahvalimo predse * (,n 8mo 7Aypct h največjih težkoč tn Prilv"Ja novo gospodarsko življenje. Ob tej L ; „se spomnimo, kako je bilo po svetovni •M. tadla je vrednost krone in vlagatelji so »ara.	2av°dih izgubili skoro vse. Bilo je
zašli v° !?""g0 °l»npovanja, kajti mnogi .so ros lcta in k"'"? <P?nvc- |Jft s« prišla zopet boljša Deu I1™«!" jo bila pozabljena velika nesreča.
"" zav°di so znova začeli poslovati in via-
ASPIRIN
i »Tkw53l
SPftCOAJ ZADAJ
Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
Severni sij nad Slovenijo
Dne 25. januarja 1938 po deveti zvečer j® ne samo našo domovino, arnpak tudi vso Evropo razburil nenavaden nebesni pojav: v nekaj trenutkih je zažarelo vse nebo in postalo je svetlo, kakor po dnevi. Z vsakega kraja je bilo videti, kakor da v sosednem kraju gori nekaj velikega, zlasti pri nas v goratem ozemlju. Skoraj povsod so prvi hip mislili, da je za sosednim gričem velik požar. V Ljubljani o tej prikazni ni bilo ne duha ne sluha, ker je nad mestom ie-žala debela megla in nebo ni bilo vidno. Drugod, zlasti po Srednji Evropi pa so gasilske na. prave imele polne roke dela z raznimi klici na pomoč. In vendar ognja ni bilo. Ljudi je razburil le severni sijaj, ki je v naših krajih zelo redka prikazen.
Severni sij svet že dolgo pozna, vendar je Šele v najnovejšem času znanost dognala, odkod izvira ta svetlel« 111 kaj je njen vzrok. Strokovnjaški poskusi na j rove j Sega časa so šele razjasnili bistvo severnega sija. Poprej so dolgo mislili, da je severni sij le nekaka zemeljska luč, ki jo zemlja izžareva iz sebe. Pozneje so začeli trditi in dokazovati, da je vse skupaj le električne narave. Najnovejša dognanja severnih raziskovalcev pa so dognala, da je severni sij nekaj docela drugega. Iz sonca izžarevajo razni žarki, ki so v zvezi s sončnimi pegami. Ti žarki se približajo zemlji ter križajo njeno magnetno polje, katero jih odvrne na tečajsko stran. Tamkaj kakih 100 km visoko nalete na molekule (tnale prostim očesom nevidne drobce) zračne plasti, ki obdajajo zemljo. Ti zračni delci sprejmejo vase žarke in začno sami žareti. Tako nastane
gateljd znova hraniti. Tieti, ki so V teh šestih letih obupavali, naj sc spomnijo na to dobo in črpajo iz tega nauka nov pogum, kajti črnogled liost je smrt vsakega napredka. Pogumno naj se lotijo znova dela voditelji naših zadrug. Slani načelstev in nadzorstev, pogumno naj gledajo v lepšo bodočnost kmečki vlagatelji in vos nai kmečka stan.
V Parizu stoji na leipem trgu spomenik francoskemu voditelju iz dobe revolucije Dan ionu. Na spomeniku je napis: »Pogum. pogum, pogum«. To so bile besede, ki jih ie zaklical Francozom, ko eo bili stiskani od tujih vojska. Pogum jih jc rešil, da so štrli vse nasprotnike. Zato 90 iz hvaležnosti zapisali te besede Dantonu na spomenik.
Beseda o pogumu velja tudi vsem zadrugar-jem in vsem vlagateljem ob prehodu iz dosedanjih težav k novemu razvoju naših posojiluic.
severni sij. V severnih tečajnih krajih je ta prikazen nekaj navadnega. Sedaj, ko teaa vlada polarna noč, se vsak dan oziroma vsako noč prikaže za obzorjem ta severni sij, ki je navadno bleščeče se bele barve. Kadar pa je severni sij nenavadno velik, takrat zadoM drugačno barvo in postane celo krvavordeS, Znani strokovnjak na polju zvezdoznan-stva g. kanonik Sušnik je povedal te dni tudi sledeče: »Iz svojega življenja s© spominjam na dva primera lake prikazni. Prvič sem ga opazoval 1. 1872 kot srednješolec v Ljubljani. Spominjam pa se le toliko, da je bilo tedaj nebo zvečer polno rdeče svetlobe; bilo je prav tako pozimi kakor lelos. Spominjam se tudi na ženske govorice, kako so ženske ugibale, kakšne strahote ta pojav napoveduje. Drugič sem videl ta nebesni pojav okrog leta 1888 ali 1884, ko sem služboval kot kaplan v Seieih, Tedaj sva bila s tovarišem kaplanom v župni-šču pri večerji, nekako med 7 in 8 uro zvočen Tedaj prihiti domača dekla in vsa preplašena pripoveduje, da mora biti nekje velik požar, ker je vse nebo čez in čez živo rdeče. Vsi ljudje iz Selc so bili na nogah, opazovali so ta prizor in ugibali, kje bi utegnil požar izbruhniti. Seveda smo šli vsi trije na prosto in opazovali svetlo nebo, ki je bilo rdeče kakor da bi krog in kiog nas goreli požari. Ljudje so neprestano ugibali, kje bi gorelo, vendar nihče ni mogel označiti kraja, kjo bi to bilo. Opazoval sem vzhodno nebo, na katerem so bili sem in tja temni oblaki, jasno nebo pa rdeče, ko je vendar pri vsakem požaru umljivo, da je odsev požara na oblakih rdeč, nebo pa obdrži svojo običajno barvo, ker se svetloba od požara pač nima kje odbijati. To me je takoj napotilo na misel, da ta pojav ni od požara, temveč drugega izvora. Spomnil sem se, da utegne biti to severni sij. Ko sem svojega župnika na to opozoril« ml je ta to svojo misel odločno potrdil, da imam prav iu obsi sva skušala ljudem to dopovedati, da namreč rdeče nebo ni odsev požara, ampak da je to le teko imenovani severni sij. Svetloba se nahaja pač v nadoblačnih plasteh in rdeči nebo. Šveda ljudje temu niso radi pritrdili ter so bili svojega mnenja, da je to bil le požari«
pravi dolenjski dobite 1
Centralni ninernl v Milani
V vsako hišo domoljuba!
3»
KAJ JE NOVEGA
osebne vest!
d Upokojen je ravnatelj državnih železnic v Ljubljani dr, Aleksander Faiur. Za novega železniškega ravnatelja .v slovenski prestolnici je imenovan dr. Franc Bončina, doslej poročevalec v prometnem ministrstvu v Bel-
Žr!Uld 60 letnik je postal g. Franc gpindler, župnik in duhovni svetnik pri Sv, Lovrencu na Dravskem polju. Živeli!
domaČe novice
d Zadružno šolo so razširili aa dra letnika, To se je zgodilo v ponedeljek, 24, januarja 1938. Navzoč je bil poleg drugih uglednih osebnosti tudi ban dr. Natlačen, ki je povedal navzočim tudi tole: Iz poročila gospoda ravnatelja Gogaie smo slišali, da bo Zadružna šola slavila letos 30 letnico svojega plodonosnega delovanja. Mnogo zadružnih delavcev je izšlo iz te šole, saj izkazuje šolski letopis, da je doslej obiskovalo Zadružno šolo v Ljubljani 734 učencev, od katerih jih je 674 dovršilo šolo s povoljnira uspehom, Mnogo je med njimi takih, ki so danes v zadruž-štvu na vodilnih mestih po vsej naši slovenski domovini, mnogo pa jih deluje pri raznih zadrugah med bratskim hrvatskim narodom. V zadružništvu so potrebni taki ljudje, ki znajo zapostaviti svoje lastne koristi, ki so nesebični in požrtvovalni za druge. Ko je dr, Krek predlagal ustanovitev Zadružne šole, je gotovo imel v mislili, da ta šola nima samo namena, da vzgaja svoje učence strokovno, temveč da je nič manjša, če ne še bolj važna njena naloga, da vzgaja učence nravuostno, da jih krepi v nesebičnosti in požrtvovalnosti, da jih utrjuje v ljubezni do bližnjega, do svojega naroda, do države.
d Viajemno delo, ne boj, tako je prav. V mesecu maju lanskega leta so ustanovili v Britofu pri Kranju pomožno blagajno »Preskrba delavcev tovarne Zabret & Komp«, Člani te zadruge imajo pravico do starostne, invalidske, vdovske, otroške in pogrebne preskrbe. Tovarna Zabret & Komp. v Britofu je prispevala svojo znatno podporo in organizirala to zavarovanje. Pomožna blagajna »Preskrba delavcev tovarne Zabret & Komp. v Britofu« je kupila v Britofu iepo hišo in jo preuredila v primerna delavska stanovanja. V nedeljo, 23. januarja pa je bila že blagoslovitev te hiše. Cerkvene obrede je opravil g, župnik Ign. Zupane iz Predoslja, prisostvoval ji je tudi lastnik tovarne g, Joško Zabret z vsemi svojimi delavci. G. župnik je po blagoslovitvi prikaza! lastnika tovarne kot vzgled vsem tovarnarjem, ki pozna v vsakem svojem delavcu človeka, ki je prav tako otrok božji kakor on in vedno hoče nuditi svojemu delavcu tako življenje, ki je vredno človeka. Lastnik tovarne je dal vzgied, kako se dejansko rešuje socialno vprašanje po naukih svete Cerkve, Delavci ljubijo svojega delodajalca in gledajo v njegovo dobro, tako vlada med njimi zgledna krščanska ljubezen in medsebojno spoštovanje.
d Nepopolna rešitev. Po zakonu o učnih knjigah za ljudske, meščanske, srednje in učiteljske šole i* leta 1929. bi se morale uvesti enotne učne knjige za vso državo. Sedaj je
prosvetno ministrstvo na temelju pooblastil v finančnem zakonu za leto 1937-38 .zdelalo načrt sprememb. Po tem načrtu sta poleg državnih izdaj učbenikov dopustni po dve zasebni izdaji za vsak predmet, ki ju priporoči glavni prosvetni svet in odobri prosvetni minister. Posebej se za šole v Sloveniji (dravski banovini) razpiše poseben natečaj za učbenike k narodnega jezika in jugoslovanske književnosti. Učne knjige v dravski banovini bodo imele slovensko besedilo; te iste knjige s srbskohrvatskim besedilom se bodo mogle uporabljati tudi v drugih banovinah. Za prevajanje daje odobritev prosvetni minister. Odobreni učbeniki državne izdaje se bodo tiskali po potrebi glede na jezikovne posebnosti posameznih krajev. — Slovenci se ne moremo zadovoljiti samo s slovensko pisanimi knjigami, Glavno je duh, ki veje v njih. Zato dajte Slovencem knjige slovenskega duha in slovenskega srca.
trpi večkrat radi neredna stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo jo Dar mol. Je dobrega okusa in deluje brez bolečin. Vzemite zato fudi Vi D a r m o I.

d Hvalijo, da bi Škodovali? Beigrajska »Politika« je za nedeljo objavila članek o gradbeni delavnosti Ljubljana v preteklem letu. V velikem naslovu beremo, da je bilo v Ljubljani samo preteklo leto zgrajenih 135 novih zgradb ia se človek kar čudi, kje so te zgradbe, ker jih v Ljubljani ni nikjer videti. Še davčna oblast bo morda pozorna na ta veliki napredek Ljubljane, še bolj pa tisti, ki odločajo, v katero pokrajino se bo obrnil državni denar v podpore m investicije, Ljubljana napreduje, gradi, torej ne potrebuje veliko, saj je zgradila 135 zgradb v enem letu. Če se potrudiš in prebereš ves članek, pa izveš, da si je Ljubljana pridobila le 450 stanovanj v 135
»zgradbah«, ki ao torej 1» »krojna« hlSice, komaj tristaaovanjske, ki se gradijo iz prlhranje-seda denarja po predmestjih. To j« pa kaj k!a-vern napredek, saj j« v Beigradu preteklo leto zrastlo 312 zgradb, ki se mnoge lahko imenuje, jo palače. Sicer je Belgrad glavno mesto in središče, v katerem se vse steka, pa kljub temu ne bi bilo treba govoriti o napredku Ljubljaue, 6e j« tako pičel, zlasti ie, ker vemo, kakšno korist imamo od take izmišljene Hvrle,
d Po pogosti nosečnosti morejo žene s dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Franz-Joseiove* grenke vode saužitss na te-Me, z lahkoto doseči izpraznjene črev in urejeno delovanje želodca, »Frans-Josefova« voda je davno preizkušena, najtopleje priporočena in se dobiva povsod,
Ogi. 8. si. 8m74ab.
d 457.008 din je nkradeL Tatu, ki je iz
poštnega voza v Osjeku ukradel vrečo s 457 tisoč dinarjev gotovine, še niso prijeli. Policija preiskuje in zasleduje sumljive«, vendar je imela le pri enem delen uspeh: prijela je sum-ljivca, ki je po osijeških trgovinah kupoval nove obleke, čevlje, srajce in podobno. Ko so ga prijeli in mu pretipali vest, so dognaii, da imajo v pesti tatu, ki z ropom poštne vreče sicer nima zveze, pač pa je denar ukradel zagrebškemu obrtniku Kodriču pred dnevi. Po mestu se je bila ta čas že razširila vest, da so prijeli pravega roparja.
d Obrtnik, ki dela sramoto svojemu stanu. Na nečloveški način je mučil svojega vajenca kovaški mojster Stjepan Ožegovič v Sisku. On iu njegovi pomočniki ao z vsakim vajencem grdo ravnali in mu nalagaii najtežja dela. Če deček ni mogel vsega naročenega izvršiti, je bil kruto tepen. Na prav nečloveški način pa je pomočnik v Ožegovičevi kovaški delavnici kaznoval vajenca Jovana Gojiča. Vzel je žarečo podkvico in jo pritisnil dečku na lice. V strašnih bolečinah je vajenec pobegnil in se zatekel k orožnikom. Pomočnika so seveda takoj zaprli.
d 50.000 nemških delavcev pride na letovišče v našo državo. Nemški delavski fond se je pred kratkim obrnil na naše trgovinsko ministrstvo s ponudbo, da bi rad posiai 50.000 nemških delavcev, ki bi svoj plačani dopust preživeli na našem morju. Nemški delavci hi se pripeljali z nemškimi ladjami v večjih sku-
12
tona v
Rim in vsa Italija živita pod vtisom velikega dejanja, ki so ga preteklo dni izvršili italijanski letalci Bruno Mussolini, polkovnik Biseo in kapitan Moscatelli. Ti so v dveh poletih prevalili skoraj 10.000 km dolgo pot iz Rima v Rio de Janeiro v Braziliji, Letala so se dvignila z letališča Guidonije pri Rimu in so letela čez Sredozemsko morje, Tunis, Saharo v Dakar. Nad Saharo je polet precej oviral drobni puščavski pesek. V Dakarju so letalci prenočili, vzeli bencin in olje ter se naslednji dan dvignili na pot čez Atlantsko morje. Ob 19.9 so dosegli južnoameriško celino pri Natelu ter preleteli mesto Pernambuso, Eno izmed letal, Moscatellijevo, se je moralo zaradi pokvare na motorju spustiti. Bruno Mussolini in polkovnik Biseo pa sla brez pristanka letela na jug proti Riu de Janoiru, kamor sta prišla ob 21.40. Okrog letališča, v iir/,-noameriSkem Riu do Janeiru je bilo zbranih nad 300.000 ljudi, ki so nestrpno poslušali po-
ročila radijske postaje. Letalca sta "-v redu pristala. Takoj po pristanku je moralo letališče zapreti vojaštvo, ker bi bili sicer navdušeni gledalci letala in letalce dobesedno štrli. Pod vojaškim varstvom so odvedli italijanske pilote v palačo letalskega poveljstva, ki jo je navdušena množica oblegala poano v noč. Uspeh italijanskih letalcev., ki so večino poti leteli v skupini, nima primere v zgodovini letalstva. Skoraj 10.000 m dolgo progo so preleteli v dobrih 23 urah s povprečno hitrostjo nad 420 km na uro. Ta uspeh dokazuje, da je italijansko letalstvo v celoti danes ue lo najbolje organizirano, marveč po kakovosti strojev in pilotov prvo na svetu, s čimer morajo računati ziasli vse evropske države, predvsem Francija, ki je po krivdi ljudske fronte zaostala v svoji obrambi tako, da nima niti enega letala, ki bi se moglo meriti 7, italijanskimi stroji, kakršne so imeli trije zmagovalci Oceana.
nah po 6000 oseb. Skupine bi potoval® od Zdornjega Jadrana do Kotorja po 14 ia 31 dni.
Trgovinsko ministrstvo je sprejelo ponudbo in začelo pripravljati vse potrebno, da bi mogli dalmatinski hoteli sprejeti naenkrat toliko le-toviščarjev. Izračunali eo S«, da bi Dalmatine! zaslužili okrog 40 milijonov dinarjev.
d Mrzli vel prihod? Is nemlkega Hamburga poročajo, da divjajo pO vsem Severnem in Baltiškem morju straJni viharji, ki jih spremlja silen mraz. ¥ itski jo slaraotla površina vode za 3 ažetre, Parmifcl promet na ustju reke ie zeio otežkoeen, Tudi te Rusije poročajo, da divjajo silni snežni ineteži po skoraj vsem ozemlju evropske Rusije, da je promet skoraj popolnoma ustavljen. Ha Donu in na Krimu so občutili močne potresne sunke. Z Dunaja poročajo, da je mrzli val začel prodirati iz Francije ln Nernčije v obdoaavsko nižino. Tako so bili te dni po vsej Nemčiji od Hamburga do Bavarske veliki hirali snežni viharji, ki so jim sledili nalivi, tako da je voda v Donavi narastla skoraj za 3 metre nad običajno višino.
d Hrasti ki so ga podirali štirje en tad«s< Na Prešigalu pod Tepanjskim vrhom pri Slovenskih Konjicah je stal hrast, last kmeta Matije Napotnlka, ki je največji v Sloveniji, V višini pr* ja trije moški niso Mogli objeti) marveč je bil obseg še za cel komolec večji. Za ohranitev tega edinstvenega slovenskega hra» sta s« je zanimala celo b&nsk« uprava ln se pogajala z lastnikom Napotnikom, da bi to redkost ohranil. Do sporazuma pa ni prišlo, Sedaj ga je Napotnik prodal Huterj« v Kočevje za furnirje. Podirali so ga Štirje ves teden Poznavalci lesa trdijo, da je bil hrast star nad 300 let.
d Vsi, ki mndgo jedo ln statno sede 1» trpe zaradi tega prav pogosto aa trdi stoSfci, naj pijejo vsak dan čaSo naravue »FfaM-Josefova« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in prlžoana »FrnflK-JoSSfova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku ln prijsni porabi.
O®!, rei». a. <». 80474/33.
d čujte, kdo je oskruni! mrtvašnico! Zadnjič smo poročali o oskrunitvi mrtvaSnice prs Sv. Krištofu v Ljubljani. Ta Žalosten dogodek, ko so bili odneSevi vsi kovinasti in železni predmeti iz mrtvašnice, poleg tega pa je bito opienjeno sosednje evaugeljško pokopališče, je zbudil mnogo pozornosti in zgražanja. Policiji je sedaj ugotovila, da je na oba pokopališča vdrla ono noč tolpa petih mladoletnikov, in sicer treh bratov v starosti 18, 14 ia 10 let, nekega drugega 16 letnega dečka in njegove 39 letne sestre in Se nekega 15 letnega dečka, li mladi ljudje so najprej ukradli fla evangelj-skein pokopališču 3 metrov dolgo in 2.50 metrov široko ograjo, tast Rudolfa Reichela iz Ljubljane. Ograja je bila vredna 3000 din. Nato «o pa še opienili mrtvašnico ter odnesli od t&m železno peč, dve mali mrtvaški cinasti kisli, Sest svečnih podložnikov, tri stojala za petrolejsko svetiljko in medeninasto kljuko z Okovi. Vse to so prodali nekemu brezvestne-mu trgoyeU s starim! kovinami.
n,?!! P?J*P«>deriteiSsj isissa takoj »a trajno od-E"*» S«i3@p©s. - Varaj® obutev & ln .Si* v Iek®roah, drq«or!J«h, parfimierijftb
igl«,. Srake* trg.	^
Či*. d Ko BO lra»*i*l««i pri »oUtvL V km*
t . sa»«stamu v Makarski »s tatovi Z< Z b!»S*Ja» Vnesli 50.000 dia io-n6' Ta so frstnftilLani zbirali, da bi j
dobro namočeno, napol oprano
dogradili svojo cerkev, ki jo grade že Sest iet. Preiskava ja dognala, da sta denar ukradla dva Slovenca, namreč Edvard Bratina in Pave! Crkanec, ki sta bila hlapca v samostanu. Pri Crkancu so našli 15.000 din, za ostanek 35.000 din pa domnevajo oblasti, da jih je Bratina izročil nekemu svojemu sorodniku iz Ljubljane, ki je bil pred nekaj dnevi v Makarski. Oba tatova »ta bila aretirana in sta pfi&nala tatvino. Oba sta izjavila, da sta viouiiia v blagajno dvakrat) in sicer »ta prvifi ukradla 30 tisoč dinarjev in drugič p a 20,000 din, obakrat, ko so bili frančiškani v cerkvi pri molitvi.
dV Splita bodo 30. marca v morje spustili pr¥a dva tiaia moden?«, torpedn« rušile«, ki sta bila izdelana v siaii ladjedelnici. RuMlc« sta dolga po 100 ai i« ju bodo krstili, prvega % imenom »Zagreb«, drugega pa »Ljubljana«. Nova torpedno	st« iuteg« tipa in iste
velikosti kakor prejšnji ruSilec »Belgrad«, ki ga je pred nedavnim napravila za Jugoslavijo neka francoska ladjedelnica.
d Dalmatine! a« pohvalilo a k»p«šj»i M p* naži vinogradniki? V Dalmaciji imajo zelo
dobro vinsko kupčijo, V vseh vinorodnih krajih so prodali I« večji svojega pridelka. SprVa so prišli v Dalmacijo kupovat samo trgovci iz notranjosti držav®, decembra in januarja pa so v čedalje večjem Številu prihajali tujci. V nekaj dneh so m Visu prodali 30 tisoč hektolitrov, tako da je ostalo doma komaj 10.000 hektolitrov. Pred par dnevi je odplul iz (splitskega pristaasSča nemški parnik »Ra-sha«, eetovorjca % It vagoni kaltoiimkega vina,
d Ogroaiisa Rlfei« k Trpnja a« polotoku PoIj<ižsa so te dni ujeli »groma® rfbo, ki jo imenujejo »fotuja«. Ribiči so t« ribo prepeljali v Sarajevo, fcfsr so |o raoMskaH in razprodali m sarajevskem triMi«, Ta egron-na rib« je tehtal« ekr-f m ki. Ribiči m ribi takoj, ko eo jo ujeli, odsekali *«j>, k« m ee bali) da me bo bi pois?* branil* i repo« in pobil* kakSsssia človeka. Riba je bik m*, ob-raetla % lil*}i.
d hlt^^im eo aplaša dihali Potopljeno avstrijsko bojno ladjo »Sveti Štefan ki ie apedaia med največje j m najmodernejše
f* ■
Polovica nesnag© v vodi za namakanje!
Skoraj n« bi ¥©rj©1?, ko* !ll<o ntsnag«; odstrani .Žersik« fivtffls, l«l vsebuje? Sehfekfovo mil©, pred pranjem b; perila. Tod« io se občuti let« pri pranju I Vsak . -meacfti kos bo poproj i'« laž« popolnoma list.
Stran 6-
bojne ladje v bivši monarhiji, in katero so j Italijani potopili ob dalmatinski obali, bodo skušali zdaj dvigniti. Delo bo začela neka dunajska družba, ki prodaja stare železo. Cene železu so zaradi vojnih priprav tako zraste, da se splača dvigati celo potopljene iad|e.
d Tramvaj v konkurzu. Dubrovmški tramvaj, ki vozi med Dubrovnikom in Gružcm, je pred leti povozil več oseb. Tramvajska družba je bila obsojena na milijonsko škodo ponesrečencem. Dubrovmški tramvaj je prišel v konkurz. Za upravitelja konkurza je bil imenovan dr. Saraka, ki je sedaj zahteval, da se mu poleg običajne plače prizna tudi stroškovnik 180.000 din za izredno delo. Sprva je bilo to odklonjeno, dr. Saraka pa je nato odloži! mesto upravitelja. Končno pa je dr. Saraka pristal na to, da ostane upravnik konkurza, .dokler se ne reši vprašanje njegove nagrade.
d Hčerke m možitev prodajajo. Prodaja hčerk, godnih za možitev, je med Albanci prava navada. Zgodi se, da se ta navada prelevi v pravo trgovino z belim blagom. V Gosti-varju vedo za nekega Šarka, da je vzel k sebi neko Romunko, ki jo je bil njen mož Albanec pognal od svoje hiše. Ko je Šarko našel primernega ženitnega kandidata, je Romunko prodal za 400 dinarjev. Rekord pa je odnese! Albanec Abaz Sajditiovič iz Strajana. Svojo starejšo hčerko je proda! nič manj kakor sedemkrat, svojo najmlajšo pa dvakrat istočasno. Starejša hčerka je bila močno grba-sta. Pa že od rane mladosti jo je oče skrival, da jo nihče v vasi ni poznal. Pred leti pa je preslepi! nekega mladeniča, da mu je za »zalo« hčerko da! 12 jurjev. Komaj je mladenič pripeljal domov nevesto in spoznal, da je grba-sta, jo je že pognal, od Abaza pa ni mogel več dobiti denarja nazaj. Abaz jc na podoben način proda! svojo hčer še šestkrat ia zaslužil pri tem okrog 35 jurjev.
d Da morejo biti starši tak« zverine. Dvanajst svojih otrok sta pomorila takoj po rojstvu in jih potem zakopala brezvestna zakonca Ljubica in Stojan Ružič iz Postriča pri Da-nivarju. Pred dnevi je še! posestnik Kostadi-novič v gozd in zagledal sveže prekopano zemljo, Iz radovednosti je odkopa! zemljo in »a
Takile so biti prvi bicikiji prfd 50 i«i
svoje začudenje odkril trupelce novorojenčka, ki je že nekoliko razpadlo. Orožniki so kmalu dognali, da je otroka rodila Ljubica Ružič, zakopal pa ga je njen mož. Ko so Stojan a še nadalje izpraševaii, so prišle na dan naravnost neverjetne stvari, Ružičeva sta na tak način ubila in zakopala že dvanajst otrok. Vsakega sta po rojstvu takoj ubila in nato zakopala, Stojan se je zagovarjal, da je vse otroke razen zadnjega zakopal njegov oče. Ljudi v vasi se je polastilo silno razburjenje, ker ne morejo verjeti, da morejo biti starši take zverine.
d Pri zaprtja ali pa pri motnjah v prebav: vzemite zjutraj na teščr kozarec naravnf »Frani-joset« vode
d Mladeniči vekraU! Oni, ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ali skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru — informirajte se ia uredite svoje zadeve pravočasno! Ako ie rok zamujen, se ne da več pomagati. — Vsa pojasnila uaje proti malenkostnemu plačilu konceeionirana pisarna P e r Franc, kapetaa v p., Ljubljana, Maistrova ul. 14, — Za odgovor priložite ltolek ali znamko za 6 din.
iz domače POLITIKE
d Priprave za senatorske volitve na Hrvaškem. Obe listi za volitve v senat, ki sta bili vloženi za savko banovino pri okrožnem sodišču v Zagrebu, sta bili potrjeni. Prva je lista b. HSS, druga pa JRZ. Na prvi je označen kot nosilec predsednik HSS inženir Avgust Košutič, na dragi pa finančni minister Dušan Letica. Volilni seznami pa še aiso gotovi. V spisek bo treba vnesti še nekaj novo imenovanih banskih svetnikov za savsko banovino. Le to je gotovo, da nimajo voliine pravice tisti narodni poslanci, ki niso prišli v skupščino in tam položili prisege. To so pa vsi poslanci z liste dr. Mačka razen tistih treh srbskih, ki so kasneje le šli v skupščino. (Eden od teh je med tem že umrl.)
laz lisn varatem kozo!
Rdeča, hrapava in razpokans koža dokazuje, da Vaša koža nima dovoli odporne site, da ie toret slaba Zato se potrebno, da jo krepčaie in sicer z NI VEG. Kajti NIVEA vsebuie »Eucerit« in prodira skozi kožne tukniice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji avišuie odporno silo. Zato uporabljale redno N1VEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kliub vlažnemu tn hladnemu vrejnenu!
d »Politike fiakastja« so se naveličali. Celotna krajevna organizacija bivše Hrvatske seljačke stranke v vasi Gornja Bebrina pri Slavonskem brodu je prestopila v JRZ. Za ta korak so se odločili na javnem zborovanju, kjer se je zbralo okrog 140 ljudi. Prestopili so pa zato, ker se jim zdi politika vlade zlasti na gospodarsko socialnem polju daieč bolj učinkovita in plodna, kakor pa politika večnega čakanja, ki jo vodi v Zagreb.
d Finančni odbor naroda® skupičine bo začel pretresati finančni zakon, ker so bili proračuni vseh ministrstev že v obravnavi in so bili vsi sprejeti. Zadnji je bi! sprejet proračun ministrstva za telesno vzgojo, ki znaša 18 milijonov 864.525 dinarjev. Finančni minister Dušan Letica je imel naključni govor, v katerem je ponovil v glavnih obrisih značaj in vsebino celotnega proračuna, za katerega je prepričan, da bodo dohodki znašali toliko, kakor so predvideni v proračunu, povsem upravičeno. Poudariti je, da gre zvišanje dohodkov na račun gospodarskega izboljšanja, ne da bi se povečali katerikoli davki in druge dajatve.
d Zdravilišče za orožnike. Posebno zdravilišče za jetičue orožnike so zgradili na Ozre-nu blizu Sokobanje v Srbiji. Zgradba, kakor tudi notranja oprema zdravilišča je docela modema, saj je bilo stroškov nič manj kakor 15 milijonov dinarjev. Zdravilišče ima 250 oddelkov. Od Sokobanje pa do zdravilišča so zgradili posebno cesto, prihodnje leto pa bodo zgradili še vodovod, posebno električno centralo ter nekaj pritiklin, ki so za zdravilišče nujne. Z instrumenti vred, ki so potrebni za operacijske prostore, bodo še vsa nadaljnja dela stala 20 milijonov dinarjev.
d Niso še prenehali z nasiljem. V Dolnjem Logatcu izvoljeni naš župan g. Oblak Gabrijel je preje! te dni grožnje, da bo ob življenje, če bo v občini izvedel gotove ukrepe. V noči od sobote na nedeljo, nekako ob pol dveh, so neznanci s kamenem napadli stanovanje gospoda
nhlaka mu razbili okna in seveda povzročili l'k strah vsej njegovi družini, ko so žven-TZIa razbita stekla in je začelo padati ka-Jnie v spalnico, kjer *pe otroci in župan sam. p,i vsem tem je jasno, da so napadalci morah , pol dveh ponoči nekje prebiti, kjer se je tudi Plodil njihov sklep. Javnost je razburja m zahteva, da orožništvo odločno preišče zadevo, dalje, da uvede strogo nadzorstvo jja(j gostilniško policijsko uro in zadržanjem nočnih gostov za zaprtimi vrati po kuhinjah itd' Dokler tega ne bo, bo ostalo ljudstvo ne-zaupno do vseh korakov, ki bi jih oblasti v tem pogledu storile.
d Novega prirastka davčnega vijaka ne bo. Finančni minister Letica je v tem pogledu povedal v finančnem odboru tudi sledeče: Nekateri kritiki so dvomiti v možnost proračunskih dohodkov v predlaganem znesku brez uvedbe novih ali povečanja obstoječih dajatev. Na to opazko bom odgovoril z najnovejšimi podatki o odnosu proračunskih dohodkov za dobo od aprila do decembra 1937 po tekočem proračunu za 1937-1938, Dohodki v tem razdobju znašajo 8.884,?,12.200 din aH 108.58% proračunske ocenitve za prvih 9 mesecev. Doseženi presežek dohodkov znaša v nasprotju s proračunskimi Številkami 701.8 milijona din. Meseca decembra 1937 je znašal donos 1.021 milijonov 164,811 din ali 112.3%, December je peti mesec tekočega proračunskega leta, v katerem presegajo dohodki po vrsti eno milijardo dinarjev (avgust—december). Takšnega donosa ni bilo v zadnjih sedmih letih. Ker znaša presežek dohodkov za prva tri tromesečja tekočega proračunskega leta 702 milijona dinarjev, smemo na koncu leta po pravici pričakovati presežek v znesku ene milijarde dinarjev. Zato lahko pričakujemo po proračunu za prihodnje leto 19:58-1039 še 270 milijonov. O kakem novem pritisku davčnega vijaka ni govora, pač pa bo še popustil.
d Društveni delokrog so piekc.ačili Oblast je razpustila nemško akademsko društvo v Mariboru, v katerem so bili včlanjeni vsi nemški visokošolci iz Maribora, Ptuja in Drav-r ske doline in ki večinoma študirajo v tujini, Društvo je bilo razpuščeno zaradi prekoračenja delokroga. Kakor se govori, so člani tega društva izdajali protizakonite letake v obliki časopisa, ki so ga razmnoževali na razmnoževalnem stroju in je nato krožil v Mariboru med Nemci in nemškutarji.
nesreče
d Malo je manjkalo, da ni zmrznila. Marija Kolar, kočarica pri Sv. Primožu na Pohorju, se )e vračala proti domu. Nenadoma jo je med Potjo objela slabost, da je obležala v snegu nezavestna, Ker pa je bil hud mraz, so ji udje »dreveneli. V snegu jo je naše! neki delavec, W je hitro poklical pomoč. Prenesli so jo v bližnjo hišo. Ko se je reva prebudila iz nezavesti, je trpela grozne bolečine zaradi ozeblin.
d Rešil pa ga je le. Na sodišče v Litijo sta >la oni dan povabljena soseda z moravških hribov. Prvi kot obtoženec in drugi je pričal
2°per njega. Vito pot sta se nekam izogibala; naključje ju je naposled zbližalo v čolnu na »rodu čez Savo. Lojze, tftko ie menda ime oolozencu, je stal na sredi, dočim se je so.-.ed povesenim obrazom pritisnil na rob čolna. s 50 so odrinili od kraja med valove, Čobaič ročo Tdno zazibal in mož je omahnil v de-dob° ° ^ Lojzetu se je zganilo: »Vrni mu , 10L.Za hudo!« Urno se je sklonil in v skraj-m hlP« ujsl soseda za nogo. Otei ga je go-
tove smrti. Delo pa Sa ni bilo končano. Drža! ga je sicer t obema rokama, « ga nI mogel spraviti v čoln. Razen voznika, ki ni «mel izpustiti vesla, ni bilo nikogar, da bi mu bil pomagal. Reiilcu ni kazalo drugega, kakor: »Drži ga in pazi na glavo!« Tako ga je srečno privlekel d« kraja in spravil na suho. Mokra sta bila oba: sosed, ker je padel v vodo, Lojzetu pa je zaradi napora lil znoj curkoma po obrazu. Rešil ga je pa le, četudi brez klobuka, ki ga je odnesla Sava.
d Voz mn je žel čez prsa. Te dni se je v Trbovljah pripetila nezgoda, ki je terjala smrt mladega hlapca, 19 letnega Franca Pov-šeta iz Trbovelj. P o vse je na poledeneli cesti spodrsnil in padel po nesrečnem naključju pod kolo voza. Voz, ki je bil težko naložen, mu je šel čez prsa in mu prizadejal tako hude notranje poškodbe, da j» Povše obležal nezaver sten. Z večernim vlakom ob 18.10 so Povžeta prepeljali v Ljubljano. Hudo poškodovani Povše pa je že med vožnjo od notranje izkrva-vitve izdihnil.
d izza bližnjega ovinka je privozil vlak. Posestnik Kokoi Fraac iz Zgornjega Gajsterj«. Sv. Jurij v Slov, goricah, je vozil v sredo v Prekmurje naprodaj male prašiče. Ko je prašiče prodal, se je precej pozno vračal a praznim vozom proti domu. Tako je prispel Kifkol ob 18,15 tik do križišča banovinake ceste x železniško progo pri Gornji Radgoni. Isti hip, ko je konj stopil na železniško progo, je prš-vozil izza bližnjega ovinka večerni vlak- ia Gornje Radgone, ki vozi proti Ljutomeru. Kokol je zapazil nevarnost zadnji hip, ko je z bliskovito naglico skočil z voza. Ta hip je lokomotiva že zagrabila konja in ga vlekla po progi 130 m. Pri tem je konja strahovito razmesariio. Voz je popolnoma razbila in razmetala po progi. Vlakovodja je pretečo nevarnost takoj zapazil in potegnil za zavoro, ker je bil vlak v polnem diru, ga ni bilo mogoče pravočasno ustaliti. Koko! je pri tem pade! v nezavest. Šele po dolgem času se je prebudil. Posestnik trpi pri tem škode nad 5000 dinarjev, sam pa je lažje poškodovan zaradi naglega skoka iz voza.
d Živa bakla. V vasi Bezgarji pri Osilnici sta bila dveletni sin Vladko in njegova šestletna sestrica sama v kuhinji, domači pa so
Slovenski dom
JS MAS CENENI POP0LDNBVNIK. iO SVOJIM CiTATKLJKM TOPLO PKIPOKOČA-M0. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB L® 8TANB MESEČNO SAMO 12 DLNAKJKV ZA ONEGA, KI 81 NiS MOKE NAROČITI »SLO-VENCA« JR »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUB. LJANO, NAJ VAM FOALJR 8KKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED,
bili po opravkih okrojJ hiše. Igrala sla ae pri štedilniku, brskala po žerjavici tsr prižigala treske, Po nesreči pa ja dečko zažgai krilo svoji sestrici, katero je začelo takoj tleti ia se spremenilo v plemen. Deklica se je ustrašila in začela vpiti na pomoč; zbežala ie v vežo in tam tekala. Izgledala, je kakor živa bakla. Na klice so takoj prihiteli domači ia »trgali z nje gorečo obleke. Deklica je bfca grozno opečena po vsesa telesu in se je zvijala v strašnih bolečinah. Trpele je tri ure, nakar se je onesvestila in naslednji dan umrla,
d Angel varak je bil pri »fe®a» V jeseniški želczotovarni je šestnajstletni tekač Lado Vol-čini padel na tir normalna proge tovarnišk« železnice ra^sio ko je privoščila lokomotiva s Več vagoni. Mali tekač je bil tolikanj prisoten, da se je stisni! k tlom ter tam ždel, dokler niso šli vagoni in stroj čez njega. Vse je bilo trdno prepričano, da bo na tiru najti samo še mrtvo truplo nesrečnega tekača, A gfef, Ladko se je dvignil in zdelo m je, ds. sploh nims>, nobene poškodba po života. Zdravnik pa je le ugotovil, da ima po hrbtu vso kožo odrgnjeno in tudi na glavi je bil ranjen, vendar bo v par dnevih mali Lado, katerega je angel varuh brez dvoma rešil gotove srnici, zopet dober.
d Za romaa-sko-ialetna potovanja na Trsat, v Split m razne druge kraje, bodo objavljena v romarskem listu »Po božjem svetu« podrobna navodila. List dobi vsakdo zastonj. Priglasite se »Družini božjega sveta«, Ljubljana^ Sv. Petra nasip 17.
Mun:ctjska tovarna zletela t? zrak
Dne 29. januarja 1938 je v Segniju, ki leži 60 km od Rima zletela v zrak ena največjih italijanskih tovarn streliva. Francosko časopisje poroča, da jo prišlo do eksplozije ono soboto zjutraj ob pol osmih m da je bil zračni udarec tako silen, da ee je dvorana, v kateri so se zbirali delavci, kar sesula kot da bi bila iz lepenke. Pod seboj je pokopala vse delavce. Po vseh obratih so delavci v popolni zasedbi delali ob ari nesreče. Po eksploziji je izbruhnil požar, ki s® je s strahovito hitrostjo razširil po vseh obratih tovarne. Ob desetih je zavzel požar tako mož, da »o se morali gasilci, ki so prihiteli iz vseh krajev, tudi iz Rima, umakniti. Takrat je plamen zajel stavbo, v kateri je bilo skladigče za posebno nevartie eksplozive. Stavba jo aagorela in kar naenkrat je sledil strahovit pok, ki je pretresel vso tovarno. Iz stavbe pa so švigali proti nebu ognjeni zublji. Vs» ozemlje naokrog je bik> ko po potresu. Tej drugi, najstrašnejši eksploziji je sledilo še nekaj rnanj-Sih. Bobnenje eksplozij so zelo dobro slišali
tudi v Rimu. Gašenje in reševanje je bilo zaradi prevelike vročine onemogočeno in so številni gasilci in delavci pri reševalnem del« dobili smrtnonevarne opekline. Sele ko je nastopilo vojaitvo in fašistična milica, so mogli požar nadvladati ter začeti reševalna dela. Do opoldanskih ur so potegnili izpod razvalin 168 razmesarjenih človeških trupel. Tovarna- j© podobna ogromnemu kopu razvalin, h katerega štrli proti nebu ožgano želez je v nepopisni zmedi. Mesto Scgni, ki leži v bližini ja trpelo veliko škodo. Vojaštvo je dostop do tovarniškega ozemlja, iz katerega se še vedno vale črni dimi proti nebu, na vseh straneh zar stražilo in nima nikdo dovoljenja, da se pogorišču približa. Reševalna dela še niso končana, tako da ni mogoče povedati, kako visoko je žteviio smrtnih in ranjenih žrtev ta nesreče, ki sjiada med največje te vrste v zgodovini. Na kraj nesreče so se takoj odpeljali italijanski kralj in kraljica ter voditelj Italije g. Mussolini, Kraj nesreče je strogo zastražen.
Z'
RAZGLED PO SVETU
,-11 ,,„11 miDUiujTit-""*......I ———— tf
**
Bratomorna vojna v Španiji
V preteklem tednu je časopisje mnogo poročalo v bojih pri Teruelu. V tem pogledu so si vesti nacionalističnega in komunističnega tabora zelo nasprotne. D oči m poročajo nacionalisti, da so vse hude komunistične napade odbili, pišejo naši liberalni in rdeči prijatelji španskih »frontarjev« o komunističnih zmagah. Po njih poročilih so komunistične 6ete dosegle velik uspeh, ker so baje severno od Teruela malone že obkolile 40.000 Fran-kovih borcev. To je seveda prazna časnikar, eka raca in zanimiva le v toliko, v kolikor služi kot vsakodneven dokaz, da so tudi v naši sredi ljudje, ki srčno žele, da bi postala
STALI J A
b Drobiš. V Podgori pri Gorici je umrl posestnik iu gostilničar Anton Terpin. — V Ročah je preminul 75-letni cerkveni ključar Anton Klemenčič. — Za pokrajinskega tajnika fašistovske stranke za Goriško je imenovan Mario Macola, dosedaj nadzornik beneškega fašija. Slovenci pričakujejo, da bo novi pokrajinski tajnik doumel življenjski pomen mirnega iu plodnega sožitja med slovansko manjšino in italijanskim narodom v Julijski krajini, kakor to želita vladni načelnik Mussolini in zunanji minister grof Ciano. — V Italiji živi 600.000 Slovencev in Hrvatov, priznava Italijan Tumagalli v almanahu (koledarju) za leto 1938. — Iz Gorice poročajo, da se je smrtno ponesreči! znani Ivan Vižintin iz Standreža. Peljal se je s tramvajem in ko je skoči! iz njega, mu je spodrsnilo na ledenih tlah ter je tako nesrečno padel, da je udaril z glavo po tleh in si razbil lobanjo ob kamnu, ki je štrlel iz ceste. Pobrali so ga nezavestnega, toda že med potjo v bolnišnico je umrl. — Pri Teruelu je na Francovi španski fronti padel tržaški zdravnik dr. Bruno Bocuzzi. — Nesreče od starega streliva se čedalje bolj množijo. V Kanalu je postal žrtev stare gra nate Justin Bajt, v Volčjem dolu Anton Bra-tina in v Grgarju pri Gorici Franc Stergar.
Češkoslovaška
s Pred začetkom iz t res njen ju? Kakor je snaiio, je češkoslovaška republika bila dosiej v precej prijateljskih stikih z ruskimi sovjeti. Gospodarsko je od tega res nekaj imela. Sovjeti pa so, kakor v Franciji, tudi v Češkoslovaški znali razviti veliko agitacijo za boljševizem, kar večini češkega prebivalstva ne gre v račune. Razmere so privedle tako daleč,
zmagovita Španija — sovjetska zmešnjava.
Na Španskem so dan na dan hudi boji v zraku. Nacionalisti mečejo bombe na mesta, ki jih imajo v oblasti rdeči, komunisti pa divjajo narobe. Pri tem seveda pade mnogo nedolžnih žrtev. Zadnji večji napad na komunistično Barcelono so izvršili nacionalni bombniki dne 30. januarja. Časopisje piše o tisočih mrtvih in nebroj velikih poslopij je bilo zrav-nanih s tlom. Vojna je pač vojna in, kdor hoče ostati pri življenju, ne sme v kraj, oziroma se mora izseliti iz kraja, kjer se zbira vojaštvo, orožje, streijivo in kjer poslujejo tovarne v vojno svrhe.
da je te dni prišlo do prvih razčiščeni v vladi. Predsednik največje vladne stranke, to je agrarne ali kmečke stranke, je izjavil, da bodo njegovi ljudje zahtevali temeljite spremembe tako v notranji kakor v zunanji politiki. V notranji politiki je zahteval odmik proč od levičarskih strank, v zunanji politiki pa odmik od takšnih zavezništev, ki so državi kvarna in jo ovirajo, da bi popravila svoje odnošaje z nekaterim sosedami. V tem smislu se bo baje izvedla v prihodnjih tednih tudi preosnova vlade,
ŠVICA
s Za tako »Zvezo« je vsake pare škoda, »Zveza narodov« spet zboruje v švicarski Ženevi. Da je za tako »Zvezo« vsake pare ško-
da, dokazuje tudi sledeče: Kitajski zastopnik je zahteval, da naj se ZN ostro izreče proti Japonski kot napadalki, da naj 7-.čne izvajati gospodarske in finančne ukrepe proti Japonski. Eden in Delbos pa sta odgovorila kitaj, skemu zastopniku, da bi izvajanje takih ukre-pov povzročilo hude mednarodne spore, in zato bo najbrž sedaj sprejeta glede Kitajske v Ženevi izjava, ki bo nekoliko ostrejša od one, ki je bila izglasovana v oktobru 1937. V tej resoluciji bo svet ZN zopet obsodil napadalca, ki se je dvignil proti neodvisnosti in zemeljski nedotakljivosti Kitajske in tako prekršil člen 10 pakta ZN. Kar pa se liče sankcijskih določil, bo svet ZN najbrž samo samo povabi! vse članice ZN, da naj na svoj način podpirajo Kitajsko. Ce se bodo tudi Združene države izrekle v tem stnialu, tedaj ni izključeno, da bodo sklicali drugo bruseljsko konferenco. V tem smislu so sinoči že obvestili ameriško vlado v Washingtonu. Ce bo ameriška vlada sprejela ta postopek, tedaj bo najbrž naročila svojemu poslaniku, da naj se udeležuje pogajanj v Ženevi. Tako so slavne velesile pustile tudi Kitajsko na cedilu. Kaj briga fe ljudi pravica in poštenje. Oni se boje samo močnih, moderno oboroženih držav,
belgija
s Tepež morajo davkoplačevalci plačevati. Hud pretep je bi! oni dan v belgijski zbornici po govoru bivšega prometnega ministra Jasparija, ki se je zagovarjal na očitke rexistov (to so nekaki fašisti), da je kot minister dajal dovoljenja za pošiljate v orožja v rdečo Španijo. Med prerekanjem je bivSi minister udaril nekega resistovskega poslanca po glavi, nakar se je začel splošen prelep, v katerega so po svoji dolžnosti posegli tudi apostoli svetovne revolucije in pretepa, komunisti, Predsednik je moral poklicati policijo na pomoč.
francija
s 6000 granat v zrak. V Villeuifu pri Parizu je prišlo do grozne eksplozije, pri kateri je bilo mnogo mrtvih in ranjenih. Nesreča se je zgodila zaradi neprevidnega ravnanja, ker so zložili na en kup 6000 granat, od katerih jih je nekaj padlo z visokega kupa na tla, na-
Vojntt na Daljnem vzhodu
V severnem Santungu povzročajo mali	tam ob kitajski meji z vsem potrebnim in
kitajski vojaški oddelki Japoncem še vedno	aeroplanov imajo nič koliko. Menimo pa. da
nema le neprilike. Tudi sicer menda imajo	je vse to le demonstracija in da sovjetski ba-
Kitajci na posameznih delih bojišča nekatere	taljoni ne bodo zapustili sovjetskega ozemlja,
uspehe. ■	Kitajski zunanji minister je te dni izjavil,
Mnogo pišejo o velikih vojaških pripra-	da bo nudila Kitajska odpor vse dotlej, do-
vah sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu. Več	kler ne izginejo japonske čete iz kitajskega
stotisoč ruskih vojakov je baje že zbranih	ozemlja.

ge je ta strašna množina razletela. — Žuncoskl frank je v zadnjih dveh dneh »pet Milino padel in kaže, da ae bo njegov« vred-0 . |t, naprej zmanjševala. Padec pripisujejo nrimanjkljaju v zunanji trgovini. - Ena naj-ietiih francoskih predilnic je zgorela v Lilleu severni Franciji. Zaradi požara, ki Se traja, , morale oblasti izprazniti del mesta.
„ Velesilam grozijo. Na neko vprašanje v japonski zbornici, je ministrski predsednik Konoje odgovoril, da »kitajsko-japonski dogodek« še ni vojna po besedilu mednarodnega prava. Zatorej se tiste države, ki pošiljajo orožje Kitajski, že ne pregrešijo proti nevtralnosti tako dolgo, dokler vojna ni bila uradno napovedana, kar se do sedaj Se ni zgodilo. Morda bo to postalo potrebno. Vendar pa si glede podpore, ki jo inozemske državo pošiljajo Kitajski, dovoljuje izpovedati sledeče: >Ce bodo tretje države podpirate kitajsko vlado generala Čankajšeka, eo bo pač kitajsko-japonski spor za toliko podaljšal. Posledice bodo tem hujše za pomiritev Daljnega vzhoda. Japonska vlada bo poskusila prepričati tretje države, naj prenehajo s podpiranjem Cankaj-žkove vlade. Angleška vlada je sporočila in priznala, da angleške tvrdke pošiljajo orožje in streljivo na Kitajsko, toda ker angleški uvoz predstavlja le majhen del vseh vojnih dobav, ki jih Kitajska dobiva iz tujine, morajo biti potemtakem že druge države, iz katerih prihaja orožje na Kitajsko. Opozarjam vse tretje sile. da se bo kitajsko-japonski spor samo podaljšal, ako bo inozemska podpora Kitajski trajala še dalje, čeprav samo pod na-slovom trgovinskih odnosov. Vsako posredovanje kakšne tretje države med Japonsko in fankajškovo vlado pa japonska vlada odločno in za vselej odklanja.«
DROBNE NOVICE
7,150.000 ion petroleja so dali leta 1937 romunski petrolejaki vrelci.
Leonn Biumu jc umrla Jena; pokopali so Jo po judovskem obredu na pariškem pokopališču.
Edini angleški konzulat v Rusiji bo od zdaj naprej v Ljeningradu; drugim so sovjeti prepovedali delovanje.
Angleškim častnikom so vzeli »burše«, a zvišali plače, da bodo lahko imeli civilno slu-iinčad.
1500 čeških prostovoljcev je odšlo do zdaj v rdečo Španijo za nje so zbrali češki so-drugi poldrug milijon čeških kron.
Hode poplave so bile te dni po osrednjih pokrajinah Ameriških združenih držav.
Albanski kralj Zogu se bo menda v kratkem poročil z madžarsko grofico Oeraldino Apponyievo.
150 milijard *a oborožitev predlaga ameriški državni predsednik Roosevelt.
Mednarodni pratialkoholni muzej so otvo-rili v poljski Varšavi. Zastopanih je 25 držav,
Nov nakan o deltt predloži nova francoska vlada parlamentu.
Zvesa narodov pomeni nevarnost sa Švica, piše švicarsko časopisje.
De 50% je snižala davke malim posestnikom vlada v Egiptu. Volitve se bližajo.
Nove ai&tnike je dal v kovanje Vatikan,
30.000 bojnih letal lahko izdela Anglija, če bi bilo to zaradi vojne potrebno. Bo težko resi
Milijon dolarjev 7?. pomoč Kitajcem hoče »brati ameriški Rdeči križ.
Zaradi pomanjkanja učencev so v 39 avstrijskih šolah odpravili prvi razred.
VeJ kot p«! tone zlata so Izkopali v enem letu po različnih rudnikih v Abesiniji.
Fvunc Ži
Bil je kakor vodno sredi dela, Sa 19. januarja je oddal na pošto cerkvene račune iu matične prepise, pa ga je v začetku tedna stresla zima, pojavila se je influenca, kateri se je pridružila pljučnica. Poklical je za spoved patra iz Novega mesta, v soboto proti večeru pa je umrl v rokah svojega kaplana, ko je preje še prejel sveto popotnico. Zapeli so zvonovi peeem smrti, zajokala jo podgorjanska stopi šk a župnija. — Pokojni župnik Žitnik je bil rojen v župniji Šmarje pri Ljubljani 1. 1884 ter bii v mašnika posvečen 1. 1908. Na-slednje leto je bil nastavljen za kaplana v Mokronogu, čez štiri leta pa ga je škof Jeglič poklical v škofijsko pisarno za svojega kaplana in tajnika pisarne. V tej službi je ostal zopet štiri leta ter bil 31. avgusta 1917 umeščen na župnijo Stopiče, kjer je tudi ostal. Bil je mož reda in dela, vsestransko delaven ter se je udejstvoval prav v vsem, kar bi moglo versko, kulturno ah gospodarsko koristiti župniji. Najlepši spomenik si je postavil s cerkvijo, ki jo je dal preslikati ter okusno prenoviti zanimive baročne oltarje.
Pogreb je bil v torek, dne 25. januarja. Niso še videlo Stopiče takega pogreba, ni še poteklo toliko solza kakor ob tej priliki, ko so nesli mrtvega dušnega pastirja po vasi in so ga sreča-vali verniki. Posamezne družbe in versko organizacije so nosile veuce, počenši z zelenjem otrok pa do kit in vencev, ki so jih nabavili odrasii.
Pogreb je vodil novomeški prošt g. K, Čerin, ki je tudi v cerkvi govori! rajnemu v slovo. Vsesplošni jok je bil odmev njegovega poslovilnega govora. Pogrebno mašo je opravil ob asistenci pokojnikov sošolec kanonik J, Sesek, Udeležilo pa se je pogreba veliko duhovnikov i:: dekanije, pa tudi sošolcem in prijateljem. Ob odprtem groba je govoril g. župan F'. liruJc.
Župnika žitnika so pokopali poleg križa v Stopičah, kjer ho sredi svojih Stopičauov čakal vstajenja. Počivaj v miru!
R A Z N O
99-letni 2akon<ki jubilej
»Ia nedavno praznovala v Drapoljah v .Srbiji 107-let-ni Veljko Živanovič in njegova žena .lerina. Dva sinova častitljivega para «ta stara 89 in 87 let, nada Ije živi 6 vnukov, 14 pra-ynu ,ov, 15 prapravnukov !n celo že vnuček petega rodu. Slavju 90-letnice je prisostvoval tudi ženinov oral, 103-letni Pavle. Da ee pomerita v moči, »ta se skušala v kajenju in je Veljko pokadil 19, Pavle pa Mamo< 14 cigaret zapored.
Kje je zlato? Največ zls-aev Ameriki, ki ga ima tretjino več kakor vsa Evropa in eicer nad 7' mili-lard zlatih dolarjev. Sledi >ia z domala dvema m Irjardama, za njo Fran-
o Nem'j-ll,a^° in P0'' na-'o Nemčija, Španija (pred-
naveden:!, evropskih dr-
£&'*«' zIai« »loge z 3 le!<™ manjšajo, v '"h evropskih drživah
ie Iiu,i'ia in 'talija, P°veem neznano.
ka0 rnriv"moril8c-
«i«lahI" ie n^avno
Z«H„' (;kunienle o ne-fred 50 leti 86 v Pristanišču Le Ha-
L. Oanghofer:
62
fiornan is začetka 18. stoletja Poslovenil Blaž Poznlft
»Mar hočete ubijati božjega služabnika, zapeljani po tem krivem pastirju? Zaženite kamenjel Mahnite s pestmi po moji glavi... poglejte, ne ganem se, da bi se branil, in si zvežem roke samk Oklepajoč križ, je iztegnil roke, kakor bi bile zvezane, ljudem nasproti. Tedaj so utihnili, povesili pesti, izpustili kamenje iz rok in zastrraeli plaho v meniha: čulo se je samo še Šumenje Ahe in ihtenje dekle, ki je čepela Hiltidii pri nogah. Valdram se je vzravnal ln dvignil križ. »Ali zdaj čutite, da sem močnejši nego vi s svojim kamenjem in pestmi? Ali vas je prevzel strah pred Tistim, ki prebiva nad oblaki in je moja pomoč. En dihljaj iz Njegovih ust, in kakor listje ste v vetru, izročeni pogubi. Toda Bog, ki je Gospod, noče vašega trpljenja v pogubljenju, poslal me je, da bi vas rešil. Poslušajte me, sirote, ki ste ogoljufani! Ce se nočete za večno pogubiti, zapustite tega moža, ki je bil vaš krivi paatir, volk v vaši čredi!«
Vse oči so se uprle v Hiitišalka in neki moški Je dejal: »Zini, brat Hiltišalk, zini vendar kaj! Zakaj puščaš, da tako govori o tebi? Ti, ki si vedno ravnal 7. nami kakor oče z otroki!«
»Kakor oče?« jo zadonel Valdramov glas. »Kakor slab oče, ki peha svoje otroke v stisko in trpljenje! Zaradi vašega zveličan ja: stopite stran od njega, kujti tla, ki se jih dotika njegova, noga, so prokleta!« Ena izmed žensk je segla po svojem sinku in ga potegnila iz bli-
žine hromotnega para, nekaj mož je zmajalo z glavami in se pomaknilo proti lipi, medtem ko so drugi z zmedenimi besedami ogovarjali Hiitišaka n je Valdram 8 povzdignjenimi rokami glasno zavpil. »Odtrgajte se od njega, ki jo prelomil cerkveno postavo in sramotno živel v grehu! Odtrgajte se od njega, ki je žalil Boga, omadeževal duhovno obleko in oskrunil to sveto hišo!«
Eden izmed mož, ki so stali pri Hiltišalku, ga je stresel za laket in zavpil: »Govori vendar! Govori! Od tebe samega moramo čuti, ali si to storil! Govori vendar! Govori!«
Hltišak je začel nrazumno bebljati in se zbegano ozirati naokrog.
»Vidite, kako mu Bog hromi jezik in duši laž na njegovih ustnicah!« V hipu, da so se ženske in možje prestrašeno odmaknili, je stopil Valdram pred starega duhovnika, z okamenelim obrazom in plamtečimi očmi, ko demon maščevanja in jeze. »Tako ti jemljem sveto znamenje, ki si ga oskrunil!« je zavpil in strgal leseni križec starčku s prsi. »In Euj sodbo po postavi Cerkve: izobčen si, nevreden svoje službe in duhovske častil Izbrisano je posvečenje s tvoje glavo — kar si. zavezal, je razvezano, kar si blagoslovil, je prokieto!« Obrnil sa je proti prvi ženski: »Ali ti je krstil otroka? Izročil ga je peklu! Odtrgaj ga od njega, bodi mati svojemu otroku, odnesi ga v cerkev in ga položi na oltar —■ pomagati ti hočem, moliti hočem, da se Bog usmili tvojega otroka!« Bleda in trepetajoča je vzela ženska svojega fantka na roke in so opotekla v cerkev, vtem ko jo Valdram prijel za roko moškega: »Ali ti je odpustil tvoje grehe? Ali ti jo položil zakrament na ustnice? Nesrečnik! Tvoje srce je obremenjeno s pregreho itt nevredno si zaužil sveti Kruh? Delai pokoro, zgrudi so
Stran 10.
3-DOMOL.RTBc, dne 8. februarja 1938.
S te v. 5,
PO DOMOV
Pogreb Šnek&ve mame
?,e 263 let vpisujejo župniki šenčur-ske fare svoje farane v mrliške knjige, pa še nikomur niso mogli vpisati iako visoke časti, da bi ga bil po-kopal škof. Prva je dosegla to čast mati točasnega gosp. škofijskega ravnatelja — Ivana Jagodic, doma iz Visokega, ki smo jo pokopali v četrtek, 27. januarja v Šenčurju. Prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rozman š 25 duhovniki in nad !500 pogrebci je spremilo rajno mater k zadnjemu počitku na farno pokopališče. Nad 10 vencev, visoski in šenčur-ski pevci, številne članice ŽMD, III. reda in bratovščine sv. Uršule so ji izkazovali časi na zadnji poti. Na Visokem se je pred domačo hišo od rajne le posebej poslovil načelnik viscških pevcev, g. Kokalj Valentin z ganljivim govorom, v katerem ije rajno poveličeval kot veliko podpornico visoške-ga cerkvenega petja. Saj je nešteto večerov žrtvovala za pevce, ko jim je kpt blaga hišna gospodinja nudila krov za pevske vaje. V Šenčurju so farant med pogrebnim opravilom napolnili vso cerkev. Človek je imel vfia, kakor da se vrši pogreb kakega župnika. Rajna Snekova mama, ki ! je vse življenje prebija v tihi skromnosti in v, trdem domačem delu, pač niti sanjala ni, da bo zadnja pot njenega življenja poveličana na tako izredno veličasten način! To veliko spoštovanje 'ji ni prineslo bogastva, ne visok socialen položaj, ampak le zvesto krščansko življenje, polno žive, dejavno vere! Spet enkrat se je jasno izkazalo, da vernost še vedno uživa silen ugled med slovenskim narodom! Po pravici je govornik pri odprtem grobu rajne matere poudarjal, da bodo rajnico pogrešali visoška žalostna Mati božja, vsa
šenčurska fara in še posebno domača hiša. Na visoško žalostno Mater, božjo je bila rajna mati s svojim ljubečim srcem kakor priraščena. Je pa« čutila, da se njuni zemeljski poti tako čudovito ujemata! Saj je tudi ona, kakor Marija, doživeta na tem svetu dneve sitne radosti, vmes pa tudi bridke ure, ko ji je bolečina kakor meč prebadala srce! Noben družben shod, nobena farna prireditev aH pobožnost ni minila brez Šnekove mame. Udeleževala se je tako vneto farnega življenja predvsem iz zavednosti, ker so je čutila dolžno, da tudi ona vsaj s svojo udeležbo sodeluje pri gradnji farne skupnosti I Svoji domači hiši je bila kakor svetla zvezda, ki ji je z besedo in zgledom neprestano kazala pot proti nebesoml Ob njej se je učila domača družina, kako treba živeti iz vere in samo za vero, kako treba iz dneva v dan neprestano delati in moliti, kako treba spoštovati duhovski stani Ni čuda, da je eden izmed njenih devetih otrok postal duhovnik, da je njen dom postal priljubljeno shajališče duhovnikov in celo cerkvenih knezovi Daj Bog rajni, nepozabni, materi bogato plačilo, nam pa še mnogo tako živo in globoko vernih slovenskih maier!
šmarjeta. Kdo bi verjel, da Zoranovega očeta iz Toplic ni več v svojem »letovišču« v Grčovju? Kot vesten bralec >Domoljuba) je že 1. januarja plačal celoletno naročnino, pa niti četrte številke Bi učakal. Zoranovemu očetu so akordi na harmoniki utihnili, utihnilo j« tudi srce. Kdo ga ni poznal? Poštenjak brez para, kljub bolezni nikdar potrt, nasmeh vedno na ustih, roka vedno postrež-ijiva, morda še preveč! Njegovo živfj'ehje je bilo življenj® Za druge. V GrčSvju pfi dobri ženi ja bii nad vse zadovoljen. Dvema hčerkama je brez oklevanja dal očetovski blagoslov, da sta vstopili
v samostan, drugim otrokom dal blagoslov za zakonski stan in samo pij.; najstarejši hčeri je tik; ob smrti postal desetič stari oče. Zoranov oče, pošten muzikant na neštevilnib ženitnmah, neumoren pomočnik pri zidavi župne cerkve, stalni odbornik pri hranilnici, član moške Mar. družbe,
mož molitve in trpljenja, podporni član »Prostor, gasilska čete«, ki ga je nosila in spremila na re<!-nji poti! Mi in vsi, ki ste ob strani njegove dobra žene bili deležni njegove gostoljubnosti in dobr« volje, ne pozabimo Zoranovega očeta 1
Arabrus. Po ostri zimi je nastopilo že pravo pomladno vreme. Pred nekaj dnevi je zopet padlo nekaj snega, da jo vsa pokrajina zopet pobeljena 3 snegom. Ljudje večinoma že zdaj nimajo niti zrna koruze, ki jo poleg krompirja glavna hrana našega kmeta. Edina tolažba jim je, da si bodo pri gradnji dolgo obljubljenega vodovoda prislužili vsaj za nujno potrebni živež. Samo Želimo, da bi se z delom res pričelo. •— Naša društva pridno delujejo. Ono nedeljo je imela občni zbor gasilska čela. — Tudi člani fantovskega odseka pridno prihajajo k večernim sestankom. — Knjižnica prosvetnega društva je odprta vsako nedeljo pa popoldanski službi božji. Ljudje zelo radi pri-hajajo po knjige. -- Tudi pri nas je bila vidna krvavo-ognjeiia svetloba. Ljudje govore, da bo kmalu vojska, drugi pravijo, da bo sodni dan itd. — Vse informacije glede naroSitve iu plačila listov se dobijo pri zastopniku našega Časopisja, Ambriis št. 12. .
Raka pri Krškem. Nebesni pojav v noči prešlega torka, ko je bilo videti redko prikazen, se. verno polarno svetlobo, je tudi pri nas povzročil vsemogoča ugibanja. Da so se »nebesa odprla« so menili eni, drugi pa so trdili, da mora biti v daljavi ogromen požar. — Zaradi metljavosti je tudi pri nas ie izhiralo nekaj govedi, Umevno je, da tako občutne nesreče živinorejec ne bo iahko prebolel. — V boljše življenje je odšla priletna Jožefa Sive » Planine. Skromni v življenju- skromni v smrti bodi tole v skromen spomin!
Gradeit. Pred nedavnim časom je bil priobčea v »Jutru« članek, v katerem se dopisnik jezi nad kmeti iz Gradeža pri Turjaku zaradi neke živčno bolne občinske reve, ki hodi po hišah na hrano in stanovanje. To revo je videl dopisnik, da je spala v svinjaku. Huduješ se, češ, kmetje ne skrbe dovolj za bolno revo. Ta članek pa je neresničen in krivičen. Resnica pa je tale; Kmetje so opravljali svojo dolžnost in so hoteli celo prisiliti Frap-co, da bi spala v hiši. A tej se je bolj dopadla stavba, ki jo imenuje g. dopisnik svinjak. Res je sta! tam nekdaj svinjak, a tega je lastnik prezidal v majhno stavbo in precej sliči dopisnikovi: hiši. Poleg toga pa dopisnik najbrž ni imel časa napisati, da je umobolni občina dovolila, da sme
na kolena in moli, da ti bo Bog milostljivl« In moški je odšel za žensko, plaho se oziraje po sivolasem paru.
Nekaj glasov je Zamrmralo, toda mtična meriibova beseda jih je preglasila. »Pojdite za menoj, vi vsi, ki vas je ta krivi pastir odvrnil od Boga in vodil po poti pogube. Pokleknite in vpijte k Bogu, da se vas usmilil Drugače se utegne zgoditi, da bo konec prizanašanja in bo Bog v svoji jezi izročil oskrunjeno svetišče plamenom!«
;>Saj je strela že udarila v cerkev,« je zavreščai ženski glas, »in je zbila z nje križ in požgala streho!« In zopet so se razredčile vrste okoli Hiltišalka.
Valdramove besede so padale, kakor bi udarjal bat; žgoči ogenj, ki je razpaljal menihovo srce in m ti udarjal z ustnic, je zajel te trepetajoče ljudi. Hiltišalk in Hiltidiu sta vzgojila svojo Melinjce v vse predobre kristjane, da ne bi njihovih src prevzelo piaho spoštovanje in težka bojazen pred nebesi in peklom, katerega jim je čaral pred oči Valdram. Videli so nebesa zaprta in pekel odprt in so v strahu iztegnili roke po pomoči. Maia cerkvica se je napolnila in samota je zavladala okoli stare dvojice, ki sta stala izgubljena v brezupni žalosti, ozira joč se, kakor bi se podiral pred njima svet. . Od vseh, ki so bili obdajali Hiltišalka in Hiltidiu, je ostala pri njima ena samcata: zmešana dekla. Toda ihtela ni več; s krčevito sklenjenima rokama, s spače-mm obrazom in z razprtimi oCmi je čepela na tleh ... »Mar se hočeS Ii edina upirati Bogu?« je zavpil Valdram in jo zgrabil za roko. »Tako te bom a silo iztrgal peklu!« Hropeč se je dekla branila, toda Valdram jo je potegnil k cerkvi in jo pahnil skozi odprla vrata
Hiltišalkove roke so sunile v prazno; zdelo se je da ]h> padel, toda Hiltidiu je pritekla in ga prestregla; 8 težavo je dušila solze in mu prigovarjala s svojim
rahlim, tihim glasom; pa kar tudi je rekla — stresa! je z glavo in se jezno branil z rokami. Kaj naj bi mu beseda tudi pomagala? Bazbit je ležal svet, ki sta mu ga čista vera in ljubezen zgradili v srcu, razrušena je bila hiša, ki je v njej prebival v sreči in miru. Šestdeset let je sejal — in kakšna je sedaj njegova žetev? Uničena v kratki uril Od česa naj se sedaj hrani? Kako naj že živi?
Z zbeganimi očmi se je ozrl na svojo cerkvico, na svojo hišo. na osipajočo se lipo in na grobove; potem je dvignil pogled na sive oblake in hropeče se mu je izvilo iz prsi: »Vpiti morami Vpiti! Ako me ni še nikoli slišal — danes me mora slišati! In četudi ne smem vež v svetišče — pojdi, Hilti, pojdi, vendarle vem za prostorček, kjer bom smel vpiti, za košček zemlje, kjer ms mora slišati!«
Zgrabil je 3tarico za roko in jo potegnil za seboj, z dvorišča ven, tja dol na kolovoz ob bregu šumeče Ahe, proti tihemu gozdu in Zbrisani Ahi.
21
Bilo je blizu poldneva, toda v Vacenianovem gradu je bilo še vse mirno in tiho. Perjad je bila pozaprta po hlevih in v oboru je sedel čuvar, da je miril pse. Slu-zincad, ki je opravljala svoje delo na dvorišču in v pod-zidju, se je izogibala vsakega ropota; zakaj po nočeh kakršna je bila pretekla, Vaceman in njegovi sinovi niso bili trušču kaj prida naklonjeni.
Gospod Vače je ležal oblečen na svojem posteijišču z mokrim obkladkom okoli čela, in žvečil irnulje, da bi grenki kožuh na svojem jeziku razmegil z grenkobo Vča« se je zarit z obrazom v medvedjo kožo in si sto ■ Imtlsm! P**" ^ senca. Gospoda Vaceja so bo
| vre dogodili števibii umo-i ri, ki fi'o razburjali vso javnost, Sef policije je poveril zadevo slovečemu detektivu Ledni, ki se j« nahajal v Le Havru. Ledru 68 jo takoj lotil dela, a ni mogel preprečiti, da se j« med njegovim raziskava-njem neke noči v istem hotelu, v katerem je stanoval sam, pripetil nov umor. Najnovejša prilika mu je prišla koi nalašč, in je takoj raziskaval okoliščine umora, nekaj ur nato pa se je podal kot »lena bled v Pariz in poročal najvišji pravosodni oblasti. Javnost ni izvedela o rezultatih ničesar drugega, kakor da je Ledru takoj nato stopil v pokoj in se pofivetii kmetovanju. Kaj je Ledru poročal eo«l-nikom? Dognal je, da jo bil morilec sam in sicer je speč v nočeh ustrelil a svojim revolverjem dohajajoče nove goste. Zadevo so prikrili, da varujejo čast francoske policije. Ledru sam je šel z 36" leti v pokoj in je umrl pred meseci. Sedaj so za njim uničili še zadnje akte fltra'ne vsebine.
Muslimanski »papei«. Aga Kan, predsednik Društva narodov v ženevi, je sicer »princ bre* z-tanlje«, vendar vlad« eni
„0 hiSah. Ako pa ta nikakor ni hotelu tega. krivi. Dopisnik naj bo prihodnjič bolj
""""bmetic krivi. Dopisnik naj W%1 uben in vse stvar prej preišče, potem
jfjele v tisk.
„„ Gregor. Naša »naj hita hribovska župnija je , „® jne 3 februarja posebno Mti izredno svečano -jie Obhajali srno namreč 40 letnico, odikar je ' tušnopastirako službo pri Sv. Gregorju .vrini« Fr. Kmmpemtar. Vsak praznik razgiba fevlnaših faranov, da bi pa vedeli za veselje, f tlelo v naših srcih za ta praznik našega dra-
' .	^ trjzAlrfai an ii» ?oidit?il
i 'le-jip Obnajaii »UM/ -u*	r
^ze' dušnopastirsko službo pri Sv. Gregorju
r"J^-it Fr. Kmmofcmt
čustva
tu S^rpastiVjat 2« večkrat si je zasluži! nUiik m svoje zasluge javno pohvalo, A on t v svoii skromnosti vse to do aedaj odklonil m L«! da ie vse, kar smo prejeli dobrega od njega, E,''podelil. Aii vendar ot ne moremo kaj, da ga «Aiiradi obilnih njegovih zaslug za v« farane nočastjli !lKii 08 tcm mestu- p<> r<Kiu Oorenjec, L„a iz luni c on Kamniku i« je gotovo narava eaina i!nela velik vpliv »ia duševne lastnosti in značaj g. svetnika. Trd, odločen, jeklen značaj, ki ee ie koval Ob irtogočmh skalah Kamniških planin, vedrega duha, kot je vedra Bistrica, ki privre iz-«v! teh veličastnih gora. Prava, pristna gorenjska vedno šegav i« dobre volje. Za vsakega, ki pnd« k njemu, ima prijazno besedo sn mu dobro-liottio nudi pomoč. V v-w.tn njegovem delovanju se izraža izrek: »Za druge emo, ne zase!« Vse svoje izredne dušne in telesne sposobnosti žrtvuje Bo^u «a čast in v biagor laraitov. »Po njegovih 6adovih m lahko spoznate!« Njegov je prosvetni »Gregor-ski doni«, spomenik njegov, trd ko bron! Njegova velika vneiost za čast božjo je pa izražen« predvsem v lepoti naše cerkve. Opremljena je, po zaslugi g. 6velnika, z mogočnimi zvonovi, ki so v ponos gregoreki fari. Pa tudi v notranjosti ie vsa prenovljena, kar jasno priča o njegovi veliki požrtvovalnosti. In kaj vse je g. svetnik storil za dušni iti telesni blagor faranov, vc le Bog. Vsa lara mu kliče ob lepem jubileju iskreno zahvalo za vse dobrote in želi, da bi ga ji Bog ohranil še mnogo let.
St. Jernej, Preteklo leto ie bilo v našj župniji rojenih 180, umrlo jih je 95, poročenih 39 parov. Župnija šteje nad 0.500 prebivalcev. Slaba letina, posebno povodnji imajo za posledico, da moramo kupovati koruzo, da se preživimo. Pokupili 6mo je že 4 vagone, pa je še deset ne bo zadostovalo.
—	Mesec januar je bi! določen za časopisno agitacijo. Kako jc izpadla, bomo povedali poztieie.
—	Sil pa je januar mesec mrličev. Umrlo jih je nič manj kot 20, med njimi tudi najstarejše dekle
Strajnar Uršuia, ki je biia žc dopolnila 89 tet. Poslovila ee je s eveia tinti Mariia Strojin z Mihove«, ki je bila kot dekte dolgo let certtvena pevka, v srečnem zakonu pa je s svojo Jjufeezaijo vzgajala otroke, izmed katerih je najstarejši inženir. "Deset ki je bila bolna in 6e«t tet stalno na nostelji. — Električna luč bo zagorela v nedeljo, 13. febr., ko bo slovesna otvoritev.
Vižmarje. Iz Cfe-velanda nam poročajo žalostno vest, da je za srčno kapjo umrl dobro znani rokaj Bizjak Peter, star 56 let. Po domače bo mu rekli Ja-nov Peter. Pokojni je bil doma iz Vižmar-jsv. Poleg žalujoče soproge Terezije rojene Knific, zapušča tudi sinova Petra iu Rafaela ter hčerko Valerijo in brata Pavla. V stari domovini pa zapušča 4 setre, katerih ena je redovnica. Pokojni je bil mirnega značaja, dober in skrben gospodar in oče svoji družini. Svojo staro domovino je neizmerno ljubi!. Kjer Je govoril o Sloveniji, ni nikjer pozabil omeniti prelepe Šmarne gore, katero je tako želel še enkrat videti v življenju. V veliko veselje mu je bilo, če mu ie kdo poslal s Šmarne gore ali planin cvetko, katero je vedno hranil kol drag spomin! Počivaj v Bogu, blaga duša! Preostalim iskreno sožalje!
Sv. Gregor. Dne 29. januarja je odšla v nebeško domovino Marija Adamič iz Hojč, žena tukajšnjega zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Rajni bodi zemlja lahka ia Bog dober plačnik. Žalujočim naše globoko sožalje! — V krogu joihilejnih naročnikov »Domoljuba« sta tudi Marolt Franc s Pustega hriba in Dotšati Franc v Vintarjih, ki ima shranjenega »Domoljuba* od prve številke, ki je izšla. Bog živi zvesta oaša naročnika!
Zalog pri Ljubljani, železniška uprava je v zadnjem času sprejsla okrog 40 mladih fantov k železnici. V Zalogu sedaj ni več običajnega nočnega rogoviljcnja. Najboljše zdravilo proti komunističnim hujakarijam je pač košček, čeprav skromen košček kruha. — Z javno električno razsvetljavo pa nismo nič kaj zadovoljni. V Zalogu in Sp. KaJslju je zasvetila elektrika šele pred bo-
žičnimi prazniki, ko je drugod že več mesecev gorela. Ko so zdsj nekatere luči nadomestili, pa se je naenkdat menda nekaj pokvarilo in zopet vlada v Zalogu egiptovska temu. Naj se nas usmili, kdor ima to reč »čez*. — SuŠljajo, da se po novem voznem redu osebni vlak v Zalogu ne bo več ustavljal. Kakor odobravamo, da bo vozila »rezerva« do Litije -- če je vest resnična -- pa odločno v imenu najmanj S00 delavcev, dijakov in drugih, ki vsak dan v Zalogu stopajo na vlak, protestiramo, da bi se Založanom zgodila omenjena krivica. — Zaloški krajevni šolski odbor je s [»močjo banovine in iz svojih sredstev obdaroval" tudi letos z blagom okrog 70 šolskih otrok. Starši se tako šolskemu krajevnemu odboru kakor tudi šolskemu upraviteljstvu. ki se z vnemo brigata za zaloški revni sloj, iopto zahvaljujemo.
Horjul. Potreba ureditve ceste Horjul—Dobrova je res velika. Upamo, da bo tudi to vprašanje v kratkem času rešeno, tako da bo ta del ban. ceste v stanu vzdrževati današnji promet, kar brez dvoma vse prebivalstvo tukajšnje doline že dolgo pričakuje.
Moravče. Nemila smit je ugrabila iz naših vrst vernega moža, uglednega posestnika in mlinarja Alojzija B r o d a r j a iz Podbrda. Pokojni se je odlikovat po svoji izredni varčnosti, skrbljivosti in vzornem gospodarstvu. Posebno veselje je imel do živinoreje. Počivaj v miru, dragi Lojze! Ohranili te bomo v trajnem spominu v naših molitvah.
Sneberje - Zado-brova, V Žgor. Zado-broni je praznovala te dni 60 letnico rojstva po vsej farj znana in spoštovan« Oblakova mama. Pred 30. leti se je poročila z Janezom Obiskom, odličnim katoliškim možem, kateremu je rodila enajst otrofe, od katerih jih živi še devet in so vsa lepo krščansko vzgojeni. Jubilatinja je že nad let babica v t»ašem okolišu in vrši svojo službo v splošno zadovoljstvo. Na pc-fi v to oatouo dolino te pomagala že 1955 novorojenčkom. V njenem prijaznem domu je »Domoljub? stalen gost. Gospa Oblak je tudi velika prijateljica in
najmočnejši verski skupini, mohamedancem. Kot jiotomec Alija, Mohamedovega zeta, sc je 1. 1924 potegoval za mesto kalifa. ki je bilo zaradi ukinitve turškega sultanata prazno. Postal je duhovni vodja, nekak papež indijskih muslimanov, ki tvorijo četrtino indijskega prebivalstva. — Njegova verska oblast je tako ve-hka, ua je niti njegova Poroka z neko Franeozi-«10 m mogla omajati.
Kovinske barve. Razne <ovine, kakor svinec, baker, aluminij, cink, kositer, med in bron, je mogoče kupiti v tekoči obli-" 111 [»rabiti kot bar-™> proti rji in drugim razjedalcom železa. Enkratno barvanje s svinjam varuje vsako kovino „,. , n?]bujšimi kislina-' trojna plast svinca pa
žarke °Ze CC'° m0Žile X'
in naviliaiiček. Lovec izgubi sled za ob-streljenm, zajcem. Pa sre-»AM 2 ln vPiT,Sa: zal „9 Vldei fod mil"o te* !. j - Fantek: »Sem.«
Ti ,7(Fanl<!k; »Ta!£». dve leti in Pavlu
CIT*J »DOMOLJUBA«!
leii lasje; res jih ni ime! več dosti, toda ti redki so ga boleli tembolj.
Bila je trda urica za staro Ulo, ko je morala za silo spraviti družinsko izbo v red, da bi pripravila mizo za opoldne. Pri najmanjšem ropotu, ki ga je povzročila, ji je priletela kakšna stvar, ki v dosegu Va-cemanovih rok ni bila pribita in privita, na glavo ali pod noge, in za njo Še sočna kletev. Ko je prinesla težki vrč medice, se je prijel gospod Voce za glavo in zavpil": >Ven z brozgo! Gabi se mi! In mir hočem, mir! Ne bomo Se jedli! Dokler nisem lačen ja?, sam, naj ne žre tudi nihče drugi! Kje so fantje?«
»Ležijo šek je zašepetaia dekla.
»Naj ležijol In Reka?«
»Se pred dnem je odjezdila.«
»2e zopet? Dan za dnem! Ka.i še prodajaš zijala?
Ven!«
Ula je počakala in vprašala plaho: »Gospod, ali naj ponesem kaj hrane v ječo?«
>Ven, ven!« gospod Vače je bil razmetal že vse naboje; aatno lesena pručica pred posteljo je še ostala; toda preden se je utegnil dotipati do nje, je Ula že pobegnila iz izbe. »Hrano v ječo?« Gospod Vače se je napol vzpel, zabodeno pogledal, segei po ključu na svojem pasu in se zasmejal. »Hrano? Čemu neki? Far je vajeti postal Zvija naj so, orneči naj se, preden se spustim /, njim v besedo! In če mi ne izroči Gadena na pismo in pečat, pod prisego pri svojem patronu, ne bo več ugledal beiega dne! Hočem...« Režanje mu je zadušilo besedo. Stokajoč si je pritisnil pesti na raz-boljeno 2 rep i njo in omahnil nazaj na medvedjo kožo. Čez malo časa je spal in smrčal,..
Ob isti uri je zapusti! Ebervajn ribičevo domačijo, in Zigenot ga je spremljal; stari planšar in Viho sta sledila za njima z uosilnico, na kateri je počival Huce. Ko so prispeli do Ahe, je prijel Ebervajn ribiča za roko. »Daije ne smeš hoditi z menoj. Vrni se in čuvaj lastni dom! c
»Tega mora čuvati nekdo drugi, ki je močnejši nego jaz!«
Ebervajn je globoko dihal, in medla rdečica se mu je prikradla na bledi, žalostni obraz. »Da, Zigenot, Bog je pomočnik za vse! Toda mi sami ne smemo držati križem rok in tjavendan čakati in klicati: zdaj pokaži, Bog, koliko premore?! Zanašati se moramo tudi na lastno moč in moramo misliti, kako se bomo zavarovali pred sovražniki in se jih ubranili. Ali poznaš kakšnega zanesljivega sla?«
»Kam naj bi odšel s naročilom?«
»Daleč tja ven na ravnine, na dvor bavarskega vojvode.«
Moj mlajši planaar ima urne noge in zvesto srce. Pošljem ti ga k Lokijevemu kamnu, ko se vrneta domov ta dva.«
Ločili so se. Zigenot jo gledal za njimi, dokler se niso izgubili med drevjem.
S povešeno glavo, zatopljen v vroč boj svojih občutkov in misli, je stopal Ebervajn za nosilnico. Tudi se m ozrl, ko so šli blizu mimo šenavskih pologov, kjer so ljudje v naglici spravljali z njiv zadnje snope.
oaMšt fimmik »Si,GVENiG«
e
»JOMOIJUB«. dne 3 februarja 193&_
podpora ia aaiegz PeMato^f« društva «a muaon-tvedalje Ob Jepem živijMi^itm jubileja j) m jsfc-eiio testi tsmo. N« mnoga
šanrtia pri Klasja Bog jf poetom k «t>: po vtOttpm trojemu Martiee Drsfeter očt!a osmih otprKirlrffajt! oteofc. Zeto grdo eo m rajtjema irpias odiolfik t*ii pogreta. ki »o po pogreba »h v gost Jao. kjer jc pod vplivom alfcotolz pt*to ao pretep«'. In mečejo k»j grdo toč »a tiste, ki so t* '.tke izpeactbiii.
Trebsie. Pn posestnika L»j»lu Gabri)«* iz Roda* so dknifci odnesli 15.«» d« v gatomi » precej i>U£r. M obiske. Nekaj bi*«« m izfiolov-fjfsiiiii otMek so odcfsi; tudi iiviiji. Viomika eo Bajprej od mani zavezati kljuke pri vratih, nato ps m &e podstrešje epšsstiU v sobo as svoj tarinski posel vsi Je:;mo. da bi uzmoviči pr.šk ekorii v roke pravice. — feieči kril «e ■trni v ne-detjov Trctajem cbdei zbor Po uradnem deiu jt bjj predvajati posčee edravetvesi film Bti» smrt
Svibso pri Radečah. V naši Sari se j« lan: rodilo 20 Uranov, umrlo jih je pa 1& Poročnih j» bilo 13 paiov. V jaasarm pa sta umrla 73!ctn; Ansoa Katar k 3»Setni }m*z Krsišeft. Nt; počivala v d»I — Uosfca slaba iefio* j« prinesli isfcoto ie pomsniktoje v našo Ure. tsrsko Je"-o so prščeJi z gradnjo nove prepotretiee ceste iz Jagnj*-eice aa Svibao. Dda so sedaj po zimskem prt-stamka v poke® teku. Nova cesta bo v veliko fcoruet sam ia nem sssim kateri hi na« radi oblikovali.
St. Aadrai t Halozah. Dne 118. januarja smo položili k večnemu počitku blago ieao in mater Boaika Viadtf t! Sp. Leskove«, ataro kom®] 3S Iti. Sedeš« Bedoraslih otrok je agubilo avoto dobro meter. Sajasiajit j« star komaj ii dni. Mata so videli Letskertoni tako ganljivih ia lepih pogrebov. kakrc je bit pogreb Vindiševe Sozlke. Na doma se je poslorii od rajne g, kaplan, ob odprtim grobu pa g. dekan Skamiee. Pevei ssj tapeti tri pretresljive šaiojiinke. — Draga Rozikal Upamo, da »e veseliš v rajskih višavah. Ostaneš nam vedno t spominu'
Crosijrfje. Dolenjska ie zapaKeoa. Pa smo v marsičem sami krivi. Saj k se dalo mareiJtsj ure- i i,n, bi držal: skupaj. Pri n« nameravajo zgladiti Zdravstveni dom. Toda vprašanje se oe premakne i mrtve točke. V tej zadevi b: moralo ijati cafeks. ds se vzame tisti svet ki je v vsakem ozira ceibečj prniereo za zgradbo, ce glede aa
A kdo t* ****** f&i&iil1
odloči* suokovajaki, oe (* tisti, ki iim greza UMCe se n* bo Uko napravilo. *e o™0
dom tfcrisslipod ^^ Poltm bomo ps a»pe: taroak, da je Do^nska namesto da bi se trkali «a svoja prsa ■-£*'ne^j «no pa ie oapredovaii. Otrajso	JJ^
iisJo uradne dneve vsak dmjo četrtek v m £.-osi:p«ijskem županstvu. 2a;o se jih pa (josn -sai gre naš priljubljeni okrajni načelnik df. Mtriif !;udent v vsakem oziru r.i roko.
Studenec pri Sevetct. Dopie v zidnji številki tis:* je tretja r«umeti lako, ds je omenjeno vsoto za Baragovo semenišče zbrara siupa) vsa Ura ip ne morda le ena vas. Toliko v pojasnilo, da se morda ae bo kdo čutil zapostavljenega.
Kadete pri Zidaaesa rnoMa. Dsse 18. januarja ie obfea/sl v krt><Ti svoje dnižiae (Gletnico svojega rojstva g. Simonftč Janko Bil je vse ekozi delavec v weh naših organizacijah in jaenib ustanovah :er upamo, da bo še nadsije Kar pa je poeeiioo hvale vredne je številna, lepo vzgojeni družina, pooos oašega jubilanta. V kratkem bo dovr^f pravne šludiie njegov sin ŽieSo, predsednik FO v Radečah. Delavnemu in zaslužnemu jubilantu kličemo: oa mnoga leui — Duhovne vaje za Uate bodo v naše lari od % do 6. februarja. Na aaa bost* po
dva govora, ki jih bo imel g. misijonar iz Ombej; Vabijeni vsi laotjel SU. »i, priporo&te »vojim 8'' Dovom i«leležt>o!
Dolenjske Benetke. Letos se davčni upravi jefe modi. Nenavadno hitro »mo prejeli potataic« M zemljarino. Kaj oič ne vedo kako malo tiam ,« dala prav to leto zetn!|«, rt k«tero bo treba od. rajtovati davke? - Ljudje »tradakj Cel« vmt ljudi oblegajo ol>čin»ki urad, kjer dele potrebnim koruzo. Ifvaleini «mo vsem. ki eo pr»ico«li «tra. dajočim na pomoč. — Elektrika lepo služi svojemu namenu. Z-idovoljai eo z njo tudi tisti, ki «u t« pri zadnjih občinskih volstvah Se norčevali ij nj{ Upamo, da bo letos zsavetila še po on,h naših vaseh, ki je dosiei še ntto dobile.
Šmartno pn Litiji. V Poocvičais j* že v ti tednov kmetijski tečaj, ki « g« ».leleJuje okiog 100 i jod-:. Tečaj je priredita CArajaa kmečka yym, — Proračun obtrt« it pnaadejat obč-mM« možem rnooe« preglavic, da so mogU ostati pfj starih dok: sds h. Vendar je za popravo naših predvidenih precej več tisočakov kator lansko tem, fako da bo rnogoče v«aj staj&oij nujna poprivili izvriiti. — Otroe; iz liberšk* podobčio« so pravi reveži. Po dve uri daleč morajo sekateri v' ioio po slabih poiih, elabo <®lečeni se afeiti, io s^ee nimo šote v Kosovni« v .k)?o r Šmartno. Treba
d Besnita je samo edm, tel kot entga iivljenja vredno... V Studenem pri Postojni je umrla niati soproge slovenskeg-a učitelja Jankoviča v MeHebachu v Framciji. — V Hocli-v/aidu j« preminul Stepee Dominik iz Čateža na Dolenjskem. — V ?egru pri Prevorju je sapustii šolano dolino posestnik itd. Martin Vrečko. — N« Visokem pri Kranju je zaspala v Gospodu posestnikov« žen« in vzorna slovenska gorenjska mati Iva a a Jagodic, mati ravnatelja Škofijskih uradov gosp. Jožeta Jagodica. — V Drag! je kdihuila svojo duSo Marija Domino. — V Njujorku v Ameriki je umrl jugoslovanski časnikar Ivan Mladineo. — Pri Sv. Juriju ob jui železnici so p<>kopali
Franceta Fendreta, la j tli kit okr. glavarstva v Gornjem gradu. — V Rajtovljsh pri Brasiov-čaii je zapustil« ta svet Ana TuroSek rojenj Vodovnik. — V ItilMiici na Dolenjskem so po-ložili v grob Margareto Bregar. — Na Mlinera pri Bledu je odšla po sečaoat Marija Kajdiš, — V Mariboru »o pokopali kapetana Lovm Vodtiška, — V Celju je leapei mrtvaški zvon Matildi Barilli. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: višji sodni svetnik v poknju dr. Ivaft Modic, Ivan Letna r, žena posestniki Ana Pokovee, podoba r in i.--'>xieUr Karel Co-tzel, eobnt tehnik Aleksander I^ttkei banla Delistorič rojena KraSovee, Kattrir.a Miku.i rojena Mulej, nadučitelj v p. Tomaž Biten« in soproga ravnatelja Delavske zbornice v p. Beti Kopač. Gospod, daj iim ve^ni mir!
Gnttav Krciša.
MrsU je nsjptej fcoUU pohvsJiti sanic sebe, 8»t® je » ^ledOB! pogteAlla, ko? t-eiega k-aha. ki jrt je driais r rtiki in omenila;
»foglej. kaksea len bel kruhek imam. Da. pri nrn je sik-m !tT>vi>!f Ir, Ss-Barja!1 Ke manfla se ca! Ii Amerike ici pošilja sestra nič koliko in anK«	ko nosi« <ji»<S«B drobnarije is.
fi»mm ras palta ier jo pnatlam r vag. £>s, d«, pri nsf >? res dohro isvljeaje. da msloije tsko!e
Rese je postni« nestrpna :
Mi*!*, uj resi. da si a* konj«! Toda io reodtrie ai aikaiu »sms«! Menda si mislila povedati nekaj drugegs! So. 5« brž i beses!o ms rias •<
'NppočaktiToa?!. uepoJtkovia! Čakaj, da m oddahnem in vse pore®, ssj m«ad» ne gori vodat Tista Vera. rež. tMM «sgjj«?jera * krik«, ss; vei, tista sirot* u3k»p . .<
»I, saj iras rUrie!«
>5o, pasti ase co izgovoriti! Vei, Vero &Ib s»rfe ufivdiia oa	Pri jerisi, m. ni tik
da aisa ctrok krf	taw jmki 'm «*
»eflil tisti «iro; t Emeljmkit, p« gt numea oeinaaa m zearaia Ampak auMdaJ* je p* Je imeli am, m j* ostal« irssi« ti«mmi imtwb6>a toneta. <i< » Urit Sa noč postat gospod Sara temeSjuSki m it " »TOjfls« kJTOkegt tavaj, ia aj ter
>Sa! ne povai, M^tof To je pa res velika *yMC*- »o, aa 5» ms® iai fcurt .-uj aMmilm ta teJJe. saj to X mSmb«
»J** ^^ »*r* «
KJii* DUŠ gmpod inpsik steresa jeift* m fcM, d« M MM^ja ssrsrfi p*«*, i/s-aa M zanpaih. aa; jim* ptne.tr,-
snet "mST ^^ ^ *	J*
* ' «5»
>Xo. no. se bo i«? le iboljsaio, ssj se ji 'no-lesee vleee ia menit ** ji bo še. Tona? bo »daj kito popravil in }v*5al;'saL Xa Jcriševem bo pa tudi vse spremenjero. Tomslek je še ;.,-.kj vrhom ia aaraerava tisio oglar;so bajto podreti in si sezidati res dota, ia V. tudi za starše prostor. Ta taut se Je trsko prikupil gospodarju, ds ga je vnel prejttnalca lesa is mu dobro plačuje Vidiš, vse se izpreminja! In zdaj bo Vera gospa, še na Izmeljnik pride, boš videla! Pravijo, da je mladi graJSakinji tako všei, da jo hoče za prijateljico.« >Bezš. buli Mreta' Ta je pa bosalt »I. pa ae! ProdJE kot kupim in ainen! Pn zbogom
M.eta je biia takoj užaljena, a Rezi se je danilo Kovico raznesli po vasi.
Ko je bila potovka že zunaj vasi, je beli kruh ^ao janla v rute ter ga spravila v cekar iz katerega je vzela kos ajdovca, ki ga je pričela otepsti kakor a stsvo:
rM?^^' M a°vek »««j«je iu se kaže ljodni bogatep. samo da ga bolj spoStujejo! Bsl kruhek tir,»m le. da ga kaiem, saj e že suh
»	P* uživam In ie vesele
sam. da gs iriaci:
Ki»ah, je in hlipai* počasi v hrib.
./S"	«« to adavnaj prehl-
kle-^r	ki F,i i0	mahnila
rito. r.T^^	"t** ko
^Trenutek je pre.eJfaiita So globoko šegi, po
»Nisem vedela, da me bo vodenica un-čila, pa tn? bo vendarle Zdaj ste vsi kolikor toliko pre skrbijeni in jaz iahko grem. Morda sem bila r« dotlej vsem potrebna, kajti mati dri' družino skupaj. Zdaj bo drugač-. ltodite srečni in radi m imejte kot sem jr.z vas insela. Ja t: u!»g: divji lovec, ki si begal dan in o^č okoM. Tuu! t! bodi srečen Zdej se spoiij v Ilvii^aju, t j.n <-e bnm
v smrti! Veni, da pe bol oddahnil ker 'i rešen tegobnth skrbi in s!o&o ima! kakor pravit. Novo livljeuje vaju faks in Bog r.sj vaja bia!os!ov!!t Starka je s pogledom objela svojega nioia. Sveča v roki se mu je tresla, debele solze so ws kapljale v sivkasto brado. Trsidsraia se tnu je smehnila:
-Janez, moj Janez, misli na me in kaJar bo! užival košček sreče, «e spoemi tudi na radon-i! e veža sva bila vse iivljenj« in vendarle tudi srečna, saj nnnia je v tej bedni oglarski koji cve-jela ljuberen. ki je najlepše kar asm more Siv* Ijenje dati! Janez, moj Janez, slkogera'«
Dvitmila se te nekoliko ie la i* padla mrl" na ležišče.
Oglar je medtem ie stisnil svffo v roke To-naču In objel svojo Agato ter Jo Sa enkrat polf bil na osinel« ustnice. Ko Ja ie i>pu«til je M® mrtva	' 1
KONEC
_ Cigan Vrba je utari ? j»totikš bolnišnici. C" i ka je isitro jetiko fe pob,*!« g« j« kar aci* doat«	"
HmeljaiJkl Suvaj Andrej it aaSei kma!« svojo iirolje-nko PomžH j* teJdiam hčerko Mtri* i
Ker Je Meiiiek rad prirej«! *e»elio* la* Jwve je aapravi) Mte na sr»l« strOke MfBk!» ta \ srfM nv-tiKj kar	enj tettlai	j
mčT pr®fcv*lit1 ®v»jeg* iiiftasBicega to»»riša
Med mti je bil (artf ,79^5. ki Je bil »rk 10 resea. Vsi ««	ds, t» (»rotil krep«"
enkrat misliti r«mo na to, da bo tudi t» dobiia evojo žok>, za katero e »vet že
a / je z« Božič obdarovala 20 uajpotrfiv vK nk e čevlji ia živežem, Posnemanja vral-^ dejanj* je levilo hvaležnost v srcih obdaro-
'""si Vid pri Stični. Umrl je 25 letni lože Kokelj , t>,i«t«vlie v*si. Rajni je bil zaveden katoličan io dir	Vdiko ^ bral. Poe^ao »Sloveu-
„7m »Domoljuba* je redno prebiral. Oče mu jt S, 1914 brez sledu tzgKiil na ruskih bojižčih, zU leti mu je umrla mati, siato njegov brat Ou-Sj 6edn j je pa po dolgi bolezni Ae «am odšel f&ljše življenj«. Naj podiva v miru! - Naša Ln-nTcesta je v obupnem stanju. Po cesti zevajo Ste jan*. d« je promet zelo oviran m eo nesreče «f dnevnem redu. Kaj mi morajo misliti tujo o uši uprav1 ko vidijo take obupne cesie pri nas, Ljt,4 ko beremo, kako veliko važnost polagajo na ceste j» vseh drugih državah.
Sv Marjeta niže Ptuj«. NaSi ljudje so v dobrih litinah prodali mnogo vagonov krompirja, letcc pa morajo kupovati koruzo, da se za tnlo srežive Lanska slaba letina in aime eo povzročile, da ljudje marsikje stradajo. Oebula j« jeseni gnala it so jo ljudje prodajah po par, sedaj bi jo lahko prodali po dva dinarja. — Zelo cvete konjska kuniia Cene so kir dobre. Kupci prihajajo iz Mcd&nurja in tudi iz Avstrije. Pravijo, d«, kupujejo Honje za Kitajce. — Pripravljalno ee na elektrifikacij« na-ših krajev. Potrebna pa je morda že bolj zgradba mostu čez Pesnico «i ureditev cM.te pri brodu na Dravi ter poglobitev in regulacija Pesnice ter Drave. Želimo fcim več javne pomoči, kajti sami sc ne moremo premakniti z mrtve točke nikamor naprej.
Sodraiic«. Pretekli teden emo prikopali Jane-fevtga očeta iz GlobeK. Bii je veren mož in zvest čitatelj katolikih knjig in časopisov. Umrlemu naj sveti večna luč! — Naša gafilt?* druživa eo proslavila rojstni dan kraljeviča Tomislava, pokro-vitelia gasPstvr e tem, da eo oe v kroju udfoležila ev. ma5e. Posebej moramo omeniti gas četo Za-mostec, ki e« jc ;<* jx> pravilniku ravnala pri službi božji. — Že nekaj tednov vozijo les iz Podpresfce in to§k«ga potoka tovorni avtomobili, kar je za našega kmeta, ki živi od vožnje lesa, ; 2elo velika škoda. Sedaj bo ie ta mali kmetov ze-eluick izginil v roke samo avtopodjetnikov.
deklo Teklo, pa se ni mž ineull za njo. Tudi je prav imel, saj se je naenkrat prijel bolj brigati m mladenko mladi Mešičkov Filip sam. Ko je prišel ii Italije, je postal resnsjgi in materi je lejal, da bo deklo kar poročil. Oče je sicer go-Irnjal, ko pa je videl, da je gin ugnan, ee jc rdal.
Ojilar Jernej je naposled ostal sam v svoji iiosti, saj so se Jengevi v«i preselili v dolino k ronafevi materi, a stari Jaka je prav tisto leto
dooglaril za vedno.
In tu ko je Jernej kuhal oglje toatran goro Mm Cesto ga je zaneslo tudi na planine, kjer je polezkoval kar več ur in premišljeval. Vesel je bil samote in vedno bolj čudaSki je postajal. V dolino je malokdaj zaSel. Kadar pa je obiskal svoje prijatelje, se je z njimi res poveselil in se rad opijanji, gole tedaj je postal zgovoren in je kaj povedal. To je bilo pa redko, komaj dvakrat ®? Iel° In tedaj je pripovedoval o svojih samot-n>" urah v gozdu in na planinah, o lepoti in skrivnosti prirode, ki jo Je vedno bolj ljubil in čutil * "Jo vedno glob'je. Njegova duša je bila jiač »tino Mize naravi, brez katere aploli ni več mo-,el živeti. Vedno bolj je bil Mgledan v njene
5x1,e "J fu5s m" le postajala svobodna In »pro-l "a ,!.akor mogočna planinska ptica, ki čuti le naravi vso sile. svoje prostosti in moči. Kakor so bili drugi srečni ker so se poročili.
tako Bki
njemu ni bilo nikoli žal, da je ostal sam. Irehp i' • or biL le imel tako majhne pote f \ v afi5>® v objemu prirode lanko zatrl Wi ePenenje po družici. V svoji samoti, »epih planinah in hostflfi je naše! silo novega, POROiSnega življenja!
..................
[ zidate ttrlcf® ii tele isi za* J8« prireiat® mišljene, ako m znate ■Porabllati ©raija katei. časopisja.
Šmartno pri Kranju. Fantovski odsek ln dekliški krožek priredita dne 6. Iebruarja ob 8 pop.
* dvorani našega doma telovadno akademijo z bogatim sporedom. Bratski odseki vabljeni I
Brexoviea. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 6. februarja ob 3 popoldne in ob S zvečer v kat. domu na Brezovici veseloigro »Danes bomo tičic. Prijatelje poštene zabave vljudno vabimo.
Breg pri Kranju, Prosiov. gae. čela uprizori v nedeljo, dne fe. febr., veseloigro »Dva para ee ieaita«. Vljudno vabimo!
Moravče. Občni zbor Kmečke zveze za rnorav-£ko dolino bo v nedeljo, dne 0. Iebruarja popoldne po litanijah v Ljudskem domu. Poroča načelnik g. Janez Brodar. Za člane je udeležba obvezna. Vabimo pa tudi one, ki v gosjxxlarski združitvi kmetov ne vidijo izhoda iz današnjih slabih časov.
Komenda. Naš veliki prosvetni dom je že pod •treho. Ce bodo sredstva dopustila, da bo izvršen vee načrt, bo to eden najlepših in majvečjih prosvetnih domov v Sloveniji. Glavno breme dela in skrbi nosita naš neumorni gosp. župan štroin in stavbenik Befcjan V sprednjem del« stavbe bo tudi proetor za občinsko pisarno in kopališče, ki ga pomaga graditi Higijenski zavod iz Ljubljane. Pomagajmo vsi po enojih močeh, da bo ta ponosna stavba naše žare ciro prej dovršena.
Laze pri Planini, Lep užitek eo nam nudili minilo nedeljo otroci naš« šole. Uprizorili so kar dovršeno lepo igrico »Grudica«. To eo vam modrovali ti mladi junaki I Človek ci vedel, kaj naj bi bolj občudoval, aii le mlade, bistre glavice ali gdč. koliko upraviteljico, ki je položila toliko svojega truda, da je to igro omogočila, in to eedaj ob sklepi prvega polletja, ko da šola toliko dela in ko je sama os naši dvorazrednki. Dvorana je bila nabito polna. Zelo lepo in primerno je tudi bilo petje v odmorih med posameznimi dejanji. Prav sako! Gdč, Šolski upraviteljici vse «a§e priznanje is zahvala!
Kadovica. Pri nas bomo zidali gasilni dom. Pesku s ii io navozili, prostor za stavbo imamo. To bo zares nekaj velikega! Stavba bo 12 m dolga in So Široka. Sosri bo shramba za orodje in prostor za gledališko predstavo. Priporočali bi pri tcir. tudi, da bi si nabavili novih cevi, da bi ob priliki požara — teh je ksr preveč — mogli tudi hitro nastopiti z gašenjem.
Ljutomer. Na Svečnico se je poročil g. Lipovec Franc g pridno gdč. Viktorijo Košič. Da] Bog, da bi bilo srečno' — Preteklo nedeljo ja bilo zborovanje krajevne kmečke zveze in otvoritev vinarskega in sadjarskega tečaja v Katol. domu. Na zborovanju eo govorili: g, okrajni načelnik dr. Farčnik, g. Erjavec iz Ljubljane in g. Munda iz Ormoža, Po zborovanju je bilo filmsko predavanje o škodljivcih sadnega drevja in o Škodljivcih in bolezni vinske trte. Zborovanja so je udeležilo lepo število kmetov in viničarjev. Tečaj o vinarstvu in sadjarstvu se je pričel v ponedeljek in traja ves teden. Udeležuje se ga lepo štcoilo mož, fantov In deklet, največ, viničarjev,
Preska. Kaše prosv. draStvo priredi v nedeljo, dne 8. febr. ob 3 pop. v domu veseloigro v treh dejanjih »Zameteni vlake. Okoličani vabljeni. --Pred kratkim je društvo priredilo dve zanimivi nedeljski predavanji. Pri prvem je poročal domačin Iz sosednje tare o žalostnih razmerah v Kusiji, kjer je preživel 20 let io se letos jjrnil v domovino. Pri drugem pa smo slišali govor o pomenu časopisa in o širjenju dobrega tiska. — Prirejamo tudi mesečne večerne sestanke. V marcu nas bo obiskal rojak Vinko Zor z zanimivim govorom. V juniju ali juliju bomo priredili tudi javno tombolo.
Bojanja vas pri Jladovici. V jesaui smo tudi pri nas ustanovili prosvetno društvo in to največ po zaslugi našega Toneta Moleka, ki je v službi v Belgradu. Imamo že nekaj knjij? za našo bodočo knjižnico. Prvo dramatično predslavo smo imeli v soseskini hiši na Antonovo nedeljo Ves spored lepe prireditve so sestavili društveniki sami, sami so si bili učitelji in režiserji. - Nekaj leiiega je bilo tudi, da so je vsa Bojanja vas skupno prejšnji dan posvetila presv. Srcu Jezusovemu, čigar podoba krasi tako lepo soseskino dvorano.
Bojevniki. Bliža se nedelja, ko bodo bojevniki
polagali ovoj račun o delu poživljene Zveze bojevnikov. Zato vabimo vse včlanjene skupine til vse bojevnike, ki Se niso filaui in ki ae strinjajo
z načeli Zveze bojevnikov, t. j. ohraniti materinski jezik, čuvati vero svojih dedov, pomagati bednim vojnim tovarišem isi zapuščenim kadroveem in nikdar pozabiti dragocene slovenske krvi, ki ae je pretakala na krvavih bojnih poljanah svetovne vojne, da se udeležijo občnega zbora dne 6. februarja ob 8 dopoldne v Delavski zbornici v veliki dvorani na Miklošičevi cesti, Delegati skupin, ki ste dobili osebno vabilo, ne pozabite s seboj pripeljati tudi ostale tovariše. — Odbor.
Društvo železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani ima v nedeljo, dne 6. februarja t. I. ob 2 popoldne v spodnjih prostorih hotela Metropol (Miklič), nasproti glavnega kolodvora, v Ljubljani, svoj redni letni občni zbor. Člani se vljudno vabijo, da s« ga v polnem številu udeleže. — Odbor.
Duhova« vaje it dekleta bodo na Mali Loki pri Ihanu od 12. februarja do 16. februarja. Zdaj, v zimskih mesecih, imate zlasti kmečka dekleta več časa, da poskrbite za svojo duše. Priditel Oskrbnina za ves čas znaša 85. din. Priglasite se na naslov: Doni Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p, Domžale.
Katoliška akcij«, odsek za dekleta, vaba podeželska dekleta na duhovne vaje in tečaje KA, kr' bodo v Domu Device Mogočne »d 19, do 25. tebr; Začetek prvi dan ob 6 zvečer, konec zadnji dan zjutraj. Prispevek, za vko oskrbo znaša 130 dia. Priglasite se do 8. februarja na naslov Lojzka Strajnar, šmartiaska cesta 15, Ljubljana. — Odbor.
Za kmečko mladino jc izšla v založbi Kmečke zveze v Ljubljani knjižica »Razori«, ki jo je na-pieal g. Ludovik Puš, dolgoletni vzgojitelj kmečka mladine na grnsski kmetijski šoli. Knjižica obravnava najvažnejša vprašanja, ki zadevajo slovensko mladino na kmetih in načrt po katerem naj mladi ljudje primejo za deb. Vsem kmečkim staršem toplo priporočamo, da za svoje doraščajoče otroke knjižil« kupijo. Velja za čiaue Mladinske kmečke zveze 2 din, za vse ostale 3 din. Sleherna slovenska kmečka hiša jo mora imeti.
Simon Gregorčič: Poezije. Uredi! ta z življenjepisom opremil dr. Ivan Dornik. —- L zvezek, 140 strani, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 1919, Cena 10 din, vez. 16 din. Oblika majhna, žepna. — Na te njegove »Poezije« opozarjamo vse ljubitelje lepe poezije, zlasti pa njegove primorske rojake, katerim je postu! pravi vzor slovenskega rodoijubja. Njegove pesmi so čustvene, izpoved njegove notranjosti, torej tega, kar je duhovno ali duševno doživel, mislil, čutil. Zelo Sievihie in obenem značilne ao njegove rodoljubne, domotožue — preroške pesmi (V pepel-nični noči, Soči, Nazaj v planinski raj, Oj, z Bogom ti planinski svet — in druge). Ža vsakega zavednega Siovenca je torej narodna dolžnost, da pesmi »Goriškega alavčkac ne le pozna, ampak jih tudi poseduje. Zato priporočamo i
Borba srbsko cerkve. V založbi Jugoslovanske knjigarne je izšla pod navedenim naslovom na 60 straneh brošura s sledečimi podnaslovi: 1. Borba srbske cerkve, II. Bojni kriki. 111. Golljat in David IV. Kdo si lasti zemeljsko kraljestvo. V. Viri, VI. Boina taktika, VIL Proti konkordatu, VIII. Usodna napaka. Brošura — spričo grdih napadov na katoliško Cerkev — mirno, naravnost z angelsko potrpežljivostjo, vendar z največjo stvarnostjo kaže ua krivce, ki r, ostudnim, nad vse iažljivim bojem proli katoliški veri in Cerkvi se-jejo med državljani versko nestrpnost in tako — v popolnem nasprotslvu z načeli pokojnega kralja — naravnost izpodkopsvajo tla državi, ki ji niso katoličani nič manj vdani kot pravoslavni. Skoda, da nima brošura vsaj deset nadaljnjih strani točnih prevodov peklenskih napadov na katoliško Cerkev iu njesne ustanove, ki so znijledali beli dan ne samo v letakih, ampak tudi v raznih pravoslavnih cerkvenih listih iu pravoslavnih pastirskih ■ poslanicah.
do 18. februarja 1»38,
Dne 7. Mlinarje: živ. in kram., Novo mesto, Gornji Logatec, Šmartno pri Litiji. — 8. febr.: živ. in kram.: Metlika, živ. Kamnik. --- 9. febr-,: živ. in kram. Grahovo, Mengeš, Zagorje ob Savi. — lž. februarja: živ. in kram.: Motnik.
DELUJE dobro pri obolenju želode?, jeter in ledvic.
POMAGA pri arteriosklerozi in hemoroidi!!. POLAJŠiiJE muke in bolečine pri revmatizmu in protinu.
UBLAŽUJE bolečinč pri mesečnem perilu in meni.
k ODSTRANJUJE motnje pri debelenju in aL. napravi vitko.	A
Dobiva se v vseh lalcaroah.
-Igjfeft, Bog. 8. br. J&830/9S0 ^/jBm
LJUBOVA SO L A
Pod f,klerikalno
Avstrijska politika je v tej dobi vedno očitnejše kazala svoje nemško nacionalno kopito. Slovanski narodi so bili medtem politično dozoreii in vedno glasneje tirjali svoje narodne pravice, a Nemci so se vedno bolj bali za svojo nadoblast v državi, zato so uporabljali vsa sredstva, da si jo ohranijo. Posebno hudo nevarnost so čutili vladajoči Nemci od mladih slovanskih državic na Balkanu, zato je šlo stremljenje Nemcev za tem, da jih pritisnejo ob tla in s tem preprečijo, da ne bi zlasti Jugoslovani dobili od njih kakih aiorainili opor v svojem narodnem boju, V to svrho so pričeli na eni strani s smotreno dušitvijo Hrvatov in Srbov v monarhiji sami in s smotreiiim ponemčevanjem slovenskega ozemlja zlasti na Koroškem in na Štajerskem, na drugi strani so pa izzvali leta 1908 tako zvano aneksijsko krizo zaradi Bosne, v kateri bo hoteli z vojaško silo zlomiti naglo se razvijajočo malo in mlado Srbijo.
Seveda so to namere glasno odmevale tudi v avstrijskem državnem zboru in tedaj je imela SLS priliko zavzeti svoje stališče ne le napram vsej smeri avstrijske zunanje politike, temveč tudi napram jugoslovanskemu vprašanju, ki je začelo z vso silo stopati na plan. In reči moramo, da se jo bila tedaj ravno SLS postavila na čelo vsega boja za popolno preusmeritev vse avstrijske zunanje politike v slovanskem smislu in da se jo bila že tedaj glasno in jasno izrekla za popolno bratsko vzajemnost s Hrvati in Srbi.
Odslej narodna vprašanja, zlasti še jugoslovansko vprašanje sploh ni več izginilo z dnevnega reda. Tedanje, po večini liberalno misleče avstrijske vlade so skušale z vso silo zs vedno utrditi nemško nadoblast v Avstriji, v Slovani so se jim upirali z vedno večjo žila-vostjo. Ako listamo danes po zgodovini tistih časov, moramo priznati, da je stala tedaj v dunajskem parlamentu razmeroma šibka SLS na čelu vsega neizprosnega narodnega boja in njen načelnik dr. šusteršič je ponovno z izredno spretnostjo in uspešnostjo vodil vso slovansko armado proti Nemcem, zaradi česar je uživala SLS navzlic svoji maloštevilnosti tudi izreden ugled in veljavo. Njeni poslanci niso komodno sedeli doma, kakor a. pr. danes Hrvatje, temveč so znali s smotrenim in neizprosnim bojem od vladajočih Nemcev izsiliti eno pravico za drugo, tako da si sovražna nam dunajska vlada nikoli ni upala uvajati proti nam ukrepov, kakršne smo doživljali n. pr. po vojni tolikokrat.
Se vidnejši je bil pa napredek dama. S prihodom SLS na krmilo kranjske deželne upravo se je začelo tu pravo novo življenje in delavnost, kakor je naša deželna uprava ni poznala ne prej in ne pozneje. Ce je našla slabe zakone, jih ni vlekla naprej, temveč je izpreminjala kar enega za drugim (n. pr. lovski zakon, cestni zakon, volivne rede itd. itd.). V vsakem zasedanju dež. zbora je prišla e kopico novih, najmodernejših pobud, ki pa niso ostale prazno govorjenje skozi okno, temveč jih je potem deželni odbor tudi izvaja! kar enega za drugim. Zidali so ceste, šole in .vodovode, »ačeli s širokopotezno elektrifika-
cijo, začeli s smotrenim podpiranjem kmetijstva in obrti, zadružništva Ln ljudske izobrazbe, skratka: na vseh poljih se je začela delavnost, kakršne Kranjska ni pomnila in vsak dan so se pokazovali tudi novi sadovi tega dela. Napredovali smo naglo na vsej črti, v naše ljudstvo je prihajala samozavest, gospodarsko smo se naglo krepili in tudi dotlej precej okorele občinske uprave so se pomladile spričo ogromnega ljudsko izobraževalnega dela, ki ga je vršila SLS.
Liberalci so igrali v tej veliki dobi kaj žalostno vlogo. Njih oblast je bila potisnjena le še v nekatera mosta, kjer so imeli priliko dokazovati svoje nazadnjaštvo, nesposobnost in brezprogramnost. Med tem ko je vrela vsa dežela v naglem napredku, se pa ta liberalna mesta niso ganila nikamor, temveč so po svojem umazanem časopisju io psovali SLS, njene voditelje in nage ljudstvo. Skušali so v enem ali drugem delu posnemati SLS, toda bili so preleni in preneaposobni zanj, zato ni čudno, Če je stranka nevzdržno propadala. Tik pred vojno se je pojavilo sicer tudi v njenih vrstah nekaj mladih izobražencev z dr, Žerjavom, dr. Kramerjem in Ribnikarjem na čelu, ki so skušali vliti propadajočemu telesu nekaj novega življenja, toda v svoji zaletelosti so povzročili le rame škandale in polome. Kar je bilo treznega protikatoliškega izobražen&tva, se je zato raje nagibalo k socialnim demo-
kratom, ki so skušali organizirati našo industrijsko delavstvo, a jo bil njih program tako tuj dušd našega ljudstva ter razmeram in potrebam našega naroda, da tudi ti niso mogli nikoli pognati pravih korenin med Slovenci.
BADiO> LJUBLJANA
V«a» (lam: I« !'l(»Afa. S2 Vreui«, poročita, 18 Caa. spored, obvestila 13 16 PloMSa, M Vrein«, borza, 19 to 23 Css, vrenia. poročila spored, obvestila.
Čelriek, a febr.: 18 Plošče, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.30 Nac. ura, 19.30 10 minut zabave, 20 Plošče, 20.10 Valentin Vodnik, 22.15 Rad. ork. — Petek, 4. febr.; 10 šolska ura, 18 2«i©ka ura, 18.20 Plošče, 18.40 Francoščina, 19.30 Nac, ura, 19,50 10 minut za planince, 20 Slovenske narodne, 20.50 Plošče, 2) 15 Pevski koncert, 22.30 Angleške plošče — Sobota, 5. febr.: 17 Rad. ork., 17.40 Pri-roda io rasa v zgodovini, 18 Fantje «a vasi, 18 40 Pogovori s poslušalci, 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 O zunanji politiki, 20.30 Večer mua-tamedijaiitov, 22.15 Radijski orkester — Nedelja 6. febr.: 8.30 Koncert, 9 Napovedi, poročila, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Koncert, 11 Otroška ura, 11.30 Pdošče, 12 Zbor malih harmonikarjev, S6 Plošče, 17 Kmetijska ura, 17.30 Vojaška godba, 18 »Svet«, komedija, 19.30 Nac. ura, 19.50 Slovenska ura, 20.30 Radijski ork,, 22.15 Pevski koncert. — Ponedeljek, 7, febr.: 18 Zdravstvena ura, 1820 Plošče, 18.40 Kulturna kronika, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Plošče, 20.30 Prenos iz Prage, 22.15 Prenos z »Nebotič-nika«. — Torek, 8. febr.: 11 Šolska ura, 18 Rad. orkester, 18.40 Zgodovinska poia židovstva, 19.30 Nac, ura, 19.50 Zabavni zvočni tednik, 20 PreSer-nov večer, 22.15 Piošče. — Sreda, 9. febr.: 18 Mla< din&ka ura. 18.40 Nova pravila bratovskih ekLadmc, 19.30 Nac. ura, 19.50 Šahovski kotiček, 20 Koncert, 21.10 Lahka glasba, 21.20 Pevski jaiz, 22.15 Rad, orkester.
OBIŠČITE
meseca februarja maš l|l 8j| jg^ ££ Sf^^&S VSAKOLETNI priljubljeni ||P fffl tgg? f||| g B
ko damo na naše že Itak nizke, v izložbah označene cene se
107« »OBUsfta	-------_—--_
Mikdo ¥as ne b® vprašal, Ce kupite kaj -- »ti ne i
Mostni trg 2&
Stritarjeva 1-3
Barve v zvitkih. Človeška iznajdljivost je zopet naredila noy korak proti deželi nenavadni li Budoviiosti. Danes laliko pravilno in pošteno ]h>-barv&š svojo sobo v istem Sašu kot prej z leplje nj«m barvastega papirja. Oblika novega barvila je iste kot oblika papirnatih preprog, ki so tako krčevito zvijejo, da jih le s težavo raztegneš. Barva je močna, oljnata, namazana na čisto tanko platno. Na rid moraš najprej namazati tanko plast cementa ali kleja in raztegniti po njem mehke zvitke barve, ki zakrije, vse razpoke, luknjice in grde lise, ostane trdno in gkoraj nespremenjeno 10 do IS lei na zidu in kljobnje najhujšemu vremenu.
BREZPLAČEN POUK V IGRANJU!
Klavirske
«■ harmonike od Din 480"-
Zahterajte brezplačni kaixi£<£ I
Madrffecer št. IG*/
» Kit zadel v parnik. V Arabskem morja je p,av?° Z!ir!e® nemški parnik v kita ia ga ubil. Parnikov kiju« se je tako zaril v kitov® meso, da ni bite mogOž« isBebiti se tega lire-wena in ga je parnik nekaj časa vlačil s seboj, -udni primer so opazili, ko je neosdonia začela ladja počasneje voziti. Opozoril« jih j« na' to ovojna vodna brazda za parnikoM. Da sa rešijo ovirajočega bremena, je kapitan zapovedal z vso silo voziti nazaj, nakar se je kit snel z ladijskega kljuna in potopil v morsko globoČimo.
Brinie in fige
PRAN POGAČNIK d
TyrSi
Z O. Z
Pošljite iiaročnii
prvovrstno blago dobite pri tvrdki
, LJUBLJANA
eva (Dunajska) e. 38. Javna skladišča (Balkan
hranilne fcnfUUce ■ vse, ludi podeželske, * /o obveij;n|ce M 1,kvid. litceikih dolgov,
retfnostne papirje stalno kupujem po najvišji nem in proti takojšnjemu izplačilu,
^;pmmm - mm®
"Samita ag«ss«wr» batt&nib pe»8fflw
Beethovnova gL14jI-fetalni 35-10
iC^ JT inoi
otrokov obraz pri
Čeprav imate morda dovolj izkušenj v gospodinjstvu - Vaše perilo bi mogfo biti vseeno ie lepše: i pomočjo Radional V primeri x bfeKeČo belino z Raciotiom opranega pori!«, se zdi vsako drsjg® jperifo sivkasf©. in zakaj? Ker navadna mila in pralna sredsfva samo površno odpravijo nesrsago. Radio« pa vsebuje kisik, ki skupaj s peno tzbornega Scniento-vega mila prodira skozi tkanino Ssi opero vsako parilo temeljilo in snežnobelo, Zato je ž Rad ionom oprano perilo bolj SchŠcfotov balo itogo drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion, ki Vam bo pomagal, da bost® dobi!) stsežnobelo perilo.
so ni
— Oprostite, gospod, moram Vam tole povedati: Ko »m davi prišel semkaj mi je naš nočai čuvai pravil nekaj groznega. Prav io noč je v sanjah videl razbito letalo, s katerim se mislite sedaj odpeljati. In pod razvalinami je videl — Vas! Ker veni, da nekaj dasie na sanje*.,
»okler firma razprodala ne zamudit«
ugodnosti za n«kup raznega aiamiiakturnega blaga, lšatercua prodaiamo po neverjetno znižani razprodaj ni ceni. Savnik Anton, ftkofja Loka.
Priložnostni nakup
. „„., por-rezljivih šivalnih strojev Snger, PfaH, vLt« DUrkopp, Muodio«, Gritzner, Kny«er io 86 •Uinib kolee po neverjetno nizkih cenah napro-gj"ff ".ProM«*4* (nasproti Britanske cerkve).
Obrtniki, ohrtaice. Vsem zavednim slovenskim obrtnikom i« ofortnicam priporočamo, da se oaroče rr K,t »Slovecski obrtnik«, ki fe glasilo Zveze •tovenekih obrtnikov. List bo vsakemu obrtniku Svkorist io spodbudo do svojega stanu, kakor ta* do stanovat« organizacije, List izhaja me-Lta prinaša razne strokovne Sanke, odredile, ki ee' tičejo obrtnikov. Vodi borbo za zboljšanje obrtnega stanu, za njegov ofastaaek in napredek, ijgt »Slovenski obrtnik« mora imeti vsak zavedni jtoveneJi' obrtnik. Staar letao samo 18 dinarjev. Niročite ga pri upravi, Kolodvorska ulica št. 25 v Ljabljani.
Pred natopim
dvokolea m šivalnih strojev si oglejte mojo veliko zalogo svetovno priznanih, najboljših znamk, ki Vam jih nudi tvrdka
Janko Polfnsi%
p« Ljubljani
Mislila je, daje Sredina obleka bela...

Ljubljana
Komenskega nL4 Teiefosi St, 86M
Dr. Frane DH-gane itf-jtiMn) Vin115.jdi.tp. Ordlnlr«: U.—t
v veliki izbiri in po ugodnih
..........___cenah nudi državnim urad
ni kom tudi na mesečno odplačevanje
„„.„________ ¥
Tyrževa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Do preklica vzamemo /a vse vrste msnufakture v račun tudi hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
@1NI
izdelek
___ najboliSi,
enak inozemskim, nad! polovico cenejši, 10-letna garancija, izdeluje
ms&su CIRIL, is 14?
PRI LJUBLJANI
Ž® pred leti sta iilSi važni knjigi:
Dr. Josipa Tirana
Bdi nalezlii¥im Sfernim,
Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego
bolnikov (l->0 strani) Sedanja znižana cena 18'- din, po pošti 1'5!) din več.
Dr. Ferda Kerna
Prsfs peme! ponesrečenim Živalim
Id nekatera druga navodila lastnikom domačih
živali (128 strani). Sedanja znižana cena 23 - din, po pošti l'f>0 din več.
Že sama naslova in njun obseg kažeta važnost obeh knjig. Knjigi sta lepo ilustrirani. Za kmeta je elavna skrb za živino zn gospodinjo pa skrb za njeD naraščaj! Kako se varuje ero in drugo, se bere v teh knjigah! Ser. i te po teh knjigah, gospodarji in gospodinje!
Knjigi se dobita v knjigarnah Tlakom« sadraga v Ljubljani, ietanbua-'-
§j@wa 3 in » M«rSS»«™, fUaksandrovc 13,
pa tudi v vseh drugih knjigarnah.

Ob priliki prerane izgube nafie ljubo mamice, gospe
Salomon, m lirami«*
bo najtonleje zahvaljujemo voem, kl so zadnjikrat počastili spomin pokojne, nam bili v tolažbo. Prl-poročaiuo jo v molitev.
Ljubljana - Kal pri St. Janžn na Dol., 26. X. J988
žalujoči: Anton, soprog; Franci, aln; Anica, Mor; rodbina Kramžer, ter ostalo sorodstvo.
novo oddaja po ugodni cen Ivan Jelačin, Ljubljana, Emonska cesta 8.
Malt
Vsaka drobna vrstica al, nje prostor veli* za enkrat Din 5. Naročnik; »Domoljuba« plačajo aarno polico'ako kupuieio kmetiislfe potrebščine ali prodajajo svo.e pndelke al. i ceu> obrtniki pomočnikov ali vatencev in narobe.	Pristojbina na male oglase ae plaču.e napre,.
Poštenspa Itfapca
za vsa kmečka dela sprejmem v Ljubljani. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Kme-iija-uiesto« št. 1317.
suh,
kupujem v manjših količinah, kakor tudi vse ostale trde lesove. — Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika, Idrijska cesta 2.
Z tesna 8818
menjam za lažja (lain-ca). - lic L., Goricavas štev. 47, p. Ribnica.
■t dežela želi meslo v podeželski gostilni. Nastopi lahko takoj. Kavcije zmožna. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 1464
celo dobra mie-karica, s teličkom naprodaj. Franc Lenarčič, Vnanje gorice št. 90,
vzamem v najem. Ponudba z navedbo kraja upravi »Slovenca* pod »Naiem« 1360.
Hlsnpa m!a šegasprej-nisjlijg ,ne takoj Franc Keber, trgovec in mesar, Šmartno p. Moste.
na katerem se redi krava in par prašičev, hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanju, blizu Rade'' poceni naprodaj. — Naslov v upravi lista pod št. 190.
al8«83I!iE6 tornT0"
pogon, o; od a m ali zamenjani za ročno. — Stefe Janez. Predoslja štev. fl. Kranj.
1S00 Sin e iinara
lahko dobite, zato ta-koi naročite list »Rejec malih živalic, Ljubljana, K&runova ulica 10.
Brano z nož! !Xai*
črpalko, skorai novo, prodam. Križaj, Zavrh št. 10, p. Medvode.
Z hlapca ^V"
dekle, od 16 let naprej, Bpreimem v okolici Ljubljane. — Franc Grad, Zg, Kašelj, Dev. Mar. v Polju.
h konjem in za druga poljska dela ter krepak in zdrav delavec za mlinska in poliska dela se takoj sprejmeta. — Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod št. 1429.
sredmili let, samska, išče službe pri krščanski družini (ne v uo-stiini). Opravlja tudi druga hišna dela in zna tudi nekoliko šivati. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 1431'
za vpo-kojenca ali druga starejša zakonca, ki sta vajena malega vrtnega in sadjarskega dela. Dobita lepo stanovanje brezplačno v bližini Lju-bliane, Naslov v upravi Domoljuba pod št. 1389
F^TišlSŽ
poslopjem in 12 ha zemlje v bližini mesta. Cena Din 52'00 >. Informacije pri g. Strniša Franc, Dev. M. v Polju pri posiaji.
Hlanra spreime Ahlin, nlOUM Jezica 16, pri Ljubljani.
vajena konj ln kmetijstva sprejmem takoj. Viktor Zadnikar, Hruševo, Dobrova pri Ljubbani.
n.bin iz krščanske S.8M& družine, se sprejme naltmetijo blizu Ljubljane. Dimnik. Jarše 6, p. Moste-Ljublj.
Ppiisžnssttii nakup
Partija pogrezljivjh šivalnih strojev: Smger, Pfaff, Vesta, Diirkopp,
Mundloa, Gritzner. Kayser in 36 prvovr-t. nih koles po neverjetna nizkih cenah naprodaj samo pri »P r o m e t« v Ljubljani (nasproti Križanske cerkve).
Prodi!!! tassi
a teličkom. Mrak L, Notranje gorice St. 43, Brezovica.
mlekarice na prodaj in hlapca sprejme takoj Kralj, Nadgorica št 8, Ježica.
M\t sesalno
zaokroženo, kupim. Ponudbe z navedbo cene in kraja upravi »Slovenca« pod »Posestvo« štev. 1361.
simendol-ka, prav
Lipi krasa
dobra mlekarica. s teletom naprodaj. Vrtač-nik Vič 175, Ljubljana.
od 17 do 20 let, zdravo, njožno, rabim za na malo posestvo in gostilno pri fari. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Poštenost« štev. 14»).
LJUDSKA POSOJILNICA
V UODUANI
registr, zadruga z neom, zavezo
OBMJIM, NthlošlCcva ccsfa o,
v lastni palači
obrestuje hranilne vloge ll&fngotlncfe
Nmt YlO$C vsak čas razpoložljive obrestuje po 4% proti odpovedi po 5%
|»	,zduja'dj: dr"	- Urednik: Jož. KoS^k.1^ <ZVAnčo ISkarnos^^ardCefi. Ul>r*|'e' ^