n Največji ilovouki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 1 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev v Ameriki. TEL&PON: CHELSEA 3878 NO. 150. — ŠTEV. 150. Entered as Second Glass Matter, September 21, 1903: at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 fhe largest Slovenian Daily in the United States. j Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK. THURSDAY. JUNE 27, 1929. — ČETRTEK. 27. JUNIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVII. NEMŠKI KABINET PROTI VERSAILLSKI POGODBI POGODBA JE BILA BAJE KRIVIČNIM IN NASILNIM POTOM VSILJENA NEMCEM Ob pit.liki desete obletnice sklenitve versaillske mirovne pogodbe bo nemški kobinet zncva napadel in obsodil ta dokument, ki je povzročil Nemčiji toliko gorja. — Oblasti se ne bodo udeležile demonstracij. BERLIN, Nemčija, 26. jur^ja. »— Nemški kabinet se je danes posvetoval glede izjave, ki bo izdana ob deseti obletnici pcdpisanja versaillske mirovne pogodbe. Izjavo bo popisal predsednik Ndmčije ter vsi člani kabineta. V izjavi bo ponovno rečeno, da Nemčija versaillske mirovne pogodbe ni prostovoljno podpisala, ampak da ji je bila vsiljena. Nadalje bo izjava vsebovala tudi dokaz, da Nemčija ni bila edina povzročiteljica vojne ter da je ta zavezniška trditev zgodovinska laž. Ob deseti obletnici podpisanja versaillske mirovne pogodbe se bodo vršile v Parizu velike svečanosti in demonstracije. Razen Nemcdv se bodo udeležili demonstracij WASHINGTON. D. C., 2G. junija Uradniki zakladniškega depart-menta so zanikali kakršnikoli namen, da bi širili prohibicijsko propagando v javnih šolah. To so izjavili, ko so videli pamflet, ki ga je sklenil prohibicijski urad razdeliti med učitelje. Pamflet poziva vse učitelje od držt, Maine do Californije, naj pomagajo vzgojiti šolarje tako, da bodo izpolnjevali Volsteadovo in tudi vse druge postave. Glede pro-hibicije pa ni v pamflatu ničesar posebej omenjenega. Pomožni zakladniški tajnik Low-man je izjavil danes po konferenci z visokimi suhaškimi uradniki da bodo ti letaki razdeljeni le med tiste šolske oblasti, ki bodo prosile zanje. Sole so pod kontrolo državnih oblasti in in državnih uprav in zastopniki vseh narodov, ki so bili pred desetimi Predmet šolanja je podvržen državni kontroli. Zakladniški department nima namena dajati šolskim oblastim nasvetov ali se pa posluževati šol kot propagandnega sredstva. V ŠOLAH NE BO HOOVER BO AGITACIJA ZA NAPRAVIL PROHIBICIJO! NAČRT Učitelji ne bodo dobili Diplomati upajo, da bede nobenih migljajev, kako naj širijo propagan-do za sušo. — Otroke naj uče uvaževati vse postave. leti zastopani v Parizu. — Za Nemce je boljše, da ne gredo, — je pojasnil kancler Mueller, — ker bi se prav lahko zgodilo, da bi kak nemški zastopnik zabrusil v razburjenju zaveznikom v obraz čisto resnico. To bi spravilo nemško republiko v neprijeten položaj ter bi utegnilo škodovati nemški zunanji politiki. ITALIJA POČASTILA MALMGREENA RIM. Italija, 26. junija. — Italijanska vlada je podelila dr. Malmgreenu, švedskemu znanstveniku, ki je umrl tekom žalostne ekspedicije zračne ladje "Italia" KARLSRUHE, Nemčija, 26. junija. — Nemški vzgojni minister je opozoril ravnatelje vseh nemških šol, da se ne sme noben profesor udeležiti ve- na severni tečaj, zlato svetinjo za like. demonstracije, ki se bo vršila v petek. Pri tej zasluge ter dala materi -ja. I * i j ki • i-i-i i- - Malmgreena letno penzijo nekako pmpKi bodo Nemci poudarjali, da so tudi zavezniki, oe pa samo Nemci povzročitelji vojne. V splošnem skuša vlada demonstracijo preprečiti, češ, da bo imela slab vpliv na bodoča pogajanja glede reparacijskega vprašanja. EKSPEDICIJA V AFRIKI Ekspedicija Field muzeja je dos&gla Nairobi, potem ko je šla skozi pokrajine, kjer še ni hodil beli človek. ITALIJANSKI POSLANIK _V VATIKANU RIM. Italija. 26. junia. — Prvi italijanski poslanik v novi pape-ški državi, grof de Vecchi, je predložil papežu Piju XI. svoje pove-rilne listine tekom zelo slikovite cerimonije. Poslanik je rekel papežu, da se smatra izredno počaščenim, ker je prvi italijanski poslanik pri papeškem dvoru, odkar sta se Vatikan in rimska vlada 500 dolarjev. Ob istem času je poslala materi tudi vse dokumente preiskovalno komisije, tikajoče sc nesrečne zračne ladje ter smrti dr. Malmgreena. Mussolini je včeraj sprejel sestro dr. Malmgreena, ki mu je zahvalila za velikodušnost laške vlade. Združene države napravile načrt za razerože-vanje na morju. — Mac-Donald je objavil celo serijo konferenc. LONDON, Anglija, 26. juni?a — Prihodnja poteza glede mednarodnega razorožor.ja mora priti direktno iz Washingtona. Najboljše je, če jo napravi predsednik Herbert Hoover. Tega mnenja so sko-ro vsi angleški diplomati. Nadalje so mnenja, da bi bila zadeva pospešena če bi se ameriška vlada bolj zanimala zanjo ter jc ne prepuščala diplomatom. Ministrski predsednik Ramsay MacDonald je včeraj v nekem svojem javnem govoru rekel, da bo v kratkem mogel natančno navesti dan. ko se bodo pričela pogajanja glede razoroženja. Omenil je tudi cilje, ki jih bodo zasledovali pri teh konferencah. Kljub vsem tem vzpodbudnim ugotovilom pa prevladuje vendar mnenje, da se bo položaj šele tedaj izboljšal, ko bo storil Washington svoje odločilne korake MacDonald je izjavil, da ga čaka v bližnji bodočnosti nebroj izredno važnih konference. NAIROBI. KENIA. angleška iz- ! sporazumela, točna Afrika. — Pod vodstvom kapitana Harold White-a. newyor-škega lovca ter raziskovalca, so dospeli včeraj semkaj člani ekspedicije člkaškega Field muzeja, vsi varni in zdravi. V skupini je sedem ljudi. Skupina je sapustila Addis Ababa dne 11. decembra ter so bili prvi raziskovalci, ki so dobili dovoljenje potovati skozi deželo brez omejitev. Preiskali so okraje Arussi, Ste-phanio in Rudolf ter številne pokrajine, ki dose daj še niso bili preiskani. _ , Med razkritji so bile številne živali, ki bodo poslane v Chicago. Dognali so tudi, da ni v Stephanio okraju te osem let deževalo. Kapitan White je rekel, da je našla ekspedicija kotišče kobilic. V nekaterih krajih je bilo mrčesi tako na debelo, da nI bilo mogoče videti tal. SESTANEK LUTERANCEV KODANJ. Danska, 26. junija. — Danes bo otvorjena tukaj luteran-ska svetovna konferenca, ko bo govoril škof Jo&tenfeld pred osemsto delegati v katedrali. Konferenci bo predsedoval dr. Morehead. Velika ameriška delegacija je dospela semkaj, da se udeleži te svetovne konference. V STOCKHOLM!] PRIČAKU JEJO UNDBERGHA STOCKHOLM, Švedska. 26. jun. Tukaj so mnenja, da bo polkovnik j Charles Lindbergh s svojo ženo v kratkem dospel na Švedsko, kjer žive njegovi sorodniki v Skania provinci. Švedski aeroklub nima o takem načrtu še nobenega poročila. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. VSTAŠI V VENEZUELI PRIJETI CARACAS, Venezuela, 26. junija. — Vstaški general, Jose Rafael Gabaldon, in njegov štab so bili ujeti v nedeljo od vladnih čet pri La Sabanita. v državi Zamora. S tem je končano vstaško gibanje na jugozapadu. — Vladnim vojakom je poveljeval general Juan Fernandez. PERZIJA IN HEDZAS STA SE SPORAZUMEA KAJIRA, Egipt, 26. junija. — Od-nošaji med Perzijo ter Hedžasom so sedaj skrajno zadovoljivi, kot je izjavil danes načelnik neke perzij- NASVETI RUIZA DUHOVNIKOM Nadškof Ruiz je pozvai mehiške duhovnike, naj se izognejo polit .ki. — Objavil je pastirske pi smo, v katerem se je za vzel za ločitev cerkve od države. MEXICO CITY, Mehika, 26. jun Nadškof Leopold Ruiz y Flores ji objavil pastirsko pismo, v kateren zahtva definitivno ločitev cerkvc jd mehiške države. Duhovni naj s;, ne vtikajo v krajevno politiko te. naj se pokore vsem postavam. V pastirskem pismu se je glasilo: Mi smo ponudili vladi sodelovanje z vsemi moralnimi in drugimi sikujii. da izboljšamo položaj naroda. Vsledtega sfvarim duhovnike in vernike, naj se strogo in dosledno drže vseh navodil, katere bo izdal episkopat v to svrho Iskreno upamo, da ne bo nihče obdolžil cerkve. da se neprimern« meša v oolit:ko. PRIZNAL UMOR SVOJEGA TOVARIŠA CHICAGO. 111., 26. junija. — Lawrence Downey, lastnik neke ob-I cestne krčme, je danes priznal, d? je ustrelil svojega tovariša Carol-la. s katerim se je prepiral zaradi j $35.00 dolga. Rekel je, da mu je posodil to vsoto pred šestimi meseci. V soboto zvečer pa je zahteval Caroli še petintrideset dolarjev, nakar se je unel prepir. — Ustrelim sem ga v silobranu — je rekel Downey, ko se je javil policiji. M ■H' . --- DRAGO JE PLAČAL ZA ZAMUDO TEMEŠVAR, Romunska, 26. jun. Neki luteranski pastor iz Marškoce se zelo kesa, ker se ni dosti hitro poročil. Bil je zaročen, na dan pred poroko je rekel, naj se vrši poroka v drugi župniji. Nevesta je silila, naj pospeši poroko, dočim se je on obotavljal, češ. da mora najprej ustanoviti svoj dom. Nevesti se je zdelo vse to nekam ske delegacije, ki je dospela v Ka- | sumljivo. S svojima dvema brato-jiro na svojem povratku v Perzijo, ma je vdrla ponoči v pastorjevo potem ko se je pogajala v Hedža- stanovanje ter mu odrezala z mesu s kraljem Ibn Saudom. j sarskim nožem nos in ušeta. S KONFERENCE ZA VOJNO ODŠKODNINO V PARIZU ISKANJE POGREŠANIH AVIJATIK0V Nekateri še vedno upajc, da so člani posadke španskega zrakoplova živi. Zrakoplovci pet'h narodov jih iščejo. MADRID Španska, 26. junija. — Ziakoplovci petih evropsk'ih narodov so danes zarčeli iskati pogrešane španske letalce. Razentega pa so poslale tudi Španska, Portugalska, Anglija in Italija torpedne' čolne in rušilce z naročilom, naj preiščejo morje med Portugalsko in Azori, kjer je španske letalce najbrže zadela nesreča v poskusu, da polete v Združene države. Danes je poslala tudi francoska vlada dva rušilca, da pomagata iskati. Iskanje je postalo še bolj intenzivno, ker so nekateri mnenja, da so letalci še živi. USODEPOLNA ZMOTA MEHIŠKEGA PILOTA! MEXICO CITY, Mehika, 26. jun. 1 Petnajst federalnih vojakov je bir j 'o ubitih ter petnajst nadaljnih pa ; ooškodovanih, ko je v nedeljo neki federalni avijatik po pomoti bom- I bardiral skupino federalnih vojakov pri Barranca Tamara, v dr- j žavi Jalisco, ker je domneval, da so vstaši. Vojni minister je odredil takoj j temeljito ter natančno preiskavo. ANGLEŠKI PRINC POZDRAVIL DAWESA -- LONDON, Anglija, 26. juni?a. — j Angleški princ je včeraj osebno pozdravil ameriškega' poslanika Dawesa ob priliki nekega obeda, — I Vsi vemo. da je general Dawes i "fest fant", — je rekel princ — j in vsledtega ga vsi prisrčno po- j zdravljamo. „ i Tudi admiral lord "ellicoe je pro slavij al Dawesove zasiuge za pospe sevanje mirovnega gibanja. UPOR FRANC. KAZNJENCEV Kaznjenci so se uprli, da pridejo čimpreje na Hudičev otok. — Čete so zadušile upor, ko je bilo od potovanje zavleče-no. OTOK DE LA ROCHELLE, Francija. 26. junija. — Hudičev otok, strašna francoska kazenska kolonija v Guiani. se je brez dvoma zdela nekaka obljubljena dežela 450 kaznjencem, ki čakajo depor-tacije. Včeraj so se uprli, ker ne pridejo tjakaj dosti hitro. Kaznjenci niso hoteli delati vče raj zjutraj ter se zbrali na glavnem dvorišču tukajšnje jetnišni-ce, kričeč: — Podrite vrata! Konečno so bili razpršeni od se-, negalsjcih vojakov, ki so jih pognali nazaj v njih celice. Vse delo je bilo puščeno. kajti jetniki so ves dan prepevali revolucionarne pesmi ter izpuščali bogokletne kletvice. Tukajšnja jetnišnica je zbirališče kaznjenicev iz vseh delov Francije Enkrat na leto jih nalože na krov kaznjeniške ladje "La Martiniere" nakar odptujejo proti Hudičevemu otoku v železnih ln jeklenih kur-nikih. Zadnje potovanje te ladje je bilo izvršeno dnq 3. aprila preteklega leta. Letošnje potovanje pa se je zakasnilo za cele tri mesece. Nekateri kaznjenci so tukaj žr petnajst mesecev in imajo navidez rajše sorazmerno prostost na vročih otokih Guiane. kot pa delo na tem krasnem, senčnatem otoku ob hladni obali Atlantika. Jetniški ravnatelj Michaeli je odredil, naj se pošlje 57 kaznjencev nazaj na celino. Tam bodo poslani v različne Jetnlšnice. dokler ne bo odplula jetniška ladja. ZEPPELINOV POLET KONCEM JULIJA FRIEDRICHSHAFEN, Nemčija, 26. junija. — Zeppelinske naprave so včeraj objavile, da bo "Graf Zeppelin" odletel proti Lakehurstu koncem meseca Julija ali v pričet-ku avgusta. DENARJA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Na sliki vidite zastopnike zavezniških narodov in Nemčije, ki so se udeleževali glede reparacij. v Pariza konference v Jugoslavijo Din. 600 ........ $ ».30 1,000 ........ $ 18.40 2,600 ........ $ 46.78 5,000 ........ $ 90.60 14 10,300 ........ $180.00 v Italijo Lir 100 ......................9 *.7» M J00 ......................$11.30 M 800 ......................$16.80 " 600 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.21 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam • t 'irzm kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na t% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneakov kot gora J navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljfte pogoj«. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da m poprej s nam ^parasumata glade izplačila po posti so redno izvršena v dveh oo trem tednih NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PR18TOJB1NO '756, SAKSER STATE BANK S3 COBTLANDT STREET, NBW XOSK, 21. X, Telephone: BamHm§ 0996 "O LAS N A R O D A** NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. ff Glas Naroda Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W 18th Street, Borough of Manhatan, New York City, N. Y.) GLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko! Za New York za celo leto ........57.00 in Kanado ................................$6.00; Za pol leta ....................................$3.50 Za pol leta ....................................$3.00 j Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za četrt leta ................................$1.50 j Za pol leta ....................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. '"Glas Naroda" izhaja vsa&i dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa ln o ;bnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, Drosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 slučaj Škofa cannona Teknili zadnje volilne kampanje je bilo večkrat t>li£ii-li ime "kota Jamesa Caiuiona mlajšega. »M < rž a k je eden prvih v svetu metodistovske cerkve v ViTginiji. Vee let vodi proliibicijski department metodistovske cerkve, in suiiači niso mogli izbrati boljši voditelja kakor je on. 1'stanovil je vohunsko službo ter jfSplačeval z liako-lcktauini cerkvenim denarjem ter je organiziral napade na lokale in privatne hiše, v katerih ni bilo vse do pieice tako kakor je določil gospod Volstead. Kot delavec za proliibicijsko stvar je doseirel neven-Ijivei zasluge. 'Tedanji senator Reed iz Missourija je rekel nekoč o njem v senaUu: , — Kolikor jaz vem, ga ni bolj umazanega značaja, ne bolj nizkotnega umazanca, ne bolj prostaškega duhovnika kakor je ta škof James Cannon, ki onc^ašča svojo duhovniško obleko. Senator Reed ga je dobro poznal, po vsej Ameriki je i-a postalo njegovo ime znano šele tekom zadnje kampanje. Kot znano, je organiziral po južnih državah 0110 pro-ti-Smithovo kampanjo, ki j a povzročila, da jc izgubila demokratska stranka elektoralne glasove po raznih državah. Umazani fanatik je vodil izredno uspešno kampanjo proti Smithu, katerega je kot mokrača in kot katoličana dvojno sovražil. Že takrat je bilo jasno, da je njegov srd obrnjen v pivi vrsti proti katoličanom. Borba za prohibieijo jc bila bolj stranskega pomena. Met enlist se je je s svojimi tovariši posluževal, da prikrije svoj dejanski cilj. Protestant v tej deželi so mnenja, da ima njihova cerkev nekak privilegij na predsedstvo ter da ne more lii-član kake druge cerkve vršiti najvišje službe v deželi. Prebivalstvo južnih dežel je v političnem oziru ne-z redo. Belci v južnih državah, ki so črncem volilno pravico »koro popolnoma odvzeli, so dosedaj le to vedeli, da mora-J jo voliti demokratski tiket, kajti če tvolijoi republikanski tiket, bi 44»igri" zopet postali enakovredni ljudje. In vs led toga so vedno, od leta do leta, glasovali za kandidate demokratske stranke. Da je bilo pri zadnjih volitvah nekoliko drugače, je pripisati razvijajoči se industriji na Jugu ter prizadevanjem Cannona, ki je iivedcl bojni pohod morale, kreposti ni čistosti proti Smithovi kandidaturi. Kaj jc pa izvedel sedaj svet -toapet torišče težke nesreče. DržaVna cesta na- pravi od odcepa pota na postaji Otoče proto Brez jam padec navzdol, na ozkem Peraškem kameni-tem mostu zavije v ostrem ovinku takoj navzgor v brežiški klanec, ki je znan eden najstrmejših te državne ceste. Po tem klancu se je pripeljal navzdol s kolesom zidar Ivan Gom-bec, doma iz OPrekmurja, sedaj na; stavljen pri tvrdki Josip Dedek. Kc je privozil v diru na most, ni mogel na mokri opolzki cesti več zaviti v ovinku, zaradi česar se je z vse silo zaletel s kolesom naravnost v kamnito ograjo. Sunek je bil tako močan, da je Gombeca vrglo s kolesa v loku čez ograjo v globino. Padel je 9 m globoko in priletel v nizko vodo. Bila je sreča v nesreči, da je padel v vodo ravno med dve skali, ki sta štr!eli iz vode, sicer bi bil na mestu mrtev. Gombečevo nezgodo so videli domači iz poleg stoječega mlina in gostilne Ankerst. Takoj so prenesli nezavestnega in močno poškodovanega moža v hišo in odhiteli na postajo v Otoče, da obvestijo kranjski rešilni oddelek. Smrtna žrtev Mure. Že 9. junija dopoldne je začela reka Mura naglo naraščati. Zaradi dosedanjih viht je bila zelo kalna in deroča. Ves dan je vladala precejšnja soparica ter je bilo pričakovati novih neviht. Pri Muri se je popoldne zbralo par fantov, ki so se hoteli ohladiti in okopati v kalni reki, ki se jim ni zdela nevarna. Med kopalci jc bil tudi 17-letni čevljarski va'jenec Ivan Lang. Ko se je oddaljil od svojih tovarišev, ki so se držali brega, so ga zagrabili valovi in odnesli s seboj s toliko naglico, da je bila vsaka pomoč nemogoča. Trupla prve žrtve v letošnji kopalni sezoni v Muri še ! niso našli. Strašno neurje nad Belo Krajino. 10. junija se je nad Žumberkom utrgal oblak in povzročil ogromno škodo v žumberkii samem in v njegovem bližnjem okolišču. Neurje je divjalo deloma nad jastre-barskim srezom. deloma pa prešle tudi na černomeljski okraj. Že podnevi se je nopovedovala nevihta ki pa je šele zvečer prihumela z vse divjostjo. Oblak. ki se je utrgal nad Žumberkom. je valil vodovje v hudournik Sušico. ki se izteka pri Metliki v Kolpo. Sušica je trenutno narasla na 4 metre globine Pobesneli vodni element je hipoma odnesel 2 mlina. Razdejanje je bilo tako temeljito, da se o onem mlinu ne da ugooviti. kje je stal. Obenem so vodne mase odnesle vse mostove nad hudournikom Sušico. Na posameznih mestih ob strugi hudournika sploh ni poznati, kjer so preje ležale njive in tudi obširnejša polja, ker je hudournik v kratkih minutah vse razril in uničil tudi vse posevke. Kjer je pred nevihto stala visoka pšenica se sedaj niti ne pozna, da jc bila tamkaj vsajena. Prav tako je voda odnesla ves krompir in izruvala koruzo, tako da je škoda prav občutna. Posebno pretresljivi prizori so se odigral ina nekem mlinu, v katerem se je nahajala žpna s tremi o-troci. Voda je začela vdirati skozi okna. Videč nevarnost, je žena hipoma pograbila svoje otroke in i i njimi zbežala na krov hiše. Nevihta je povzročila v Žumber-ku kakor v černomeljskem okraju ogromno škodo, ki jc še ni mogoče oceniti. Rešitelj življenja. Joška Freiiha, 6-letnega sina tovarniškega delavca na Savi so poslali po cigarete v Žvanovo trafiko. Deček se je spustil po strmem desnem bregu Save tik pod Savskim jezom navzdol, da bi reke prebredel in prišel tako po mnego krajši poti do trafik^, Voda pa je zaradi zadnjega deževja precej narasla. Valovi so zgrabili dečka ter ga v svojem toku zaganjali ob skale, da je takoj izgubil zavest ter tako odplaval kot igrača močnih valov. K sreči je zagledal nesrečnega otroka tovarniški delavec Miha Šronc, ki se je solnčil nad visoko škarpo poleg svojega stanovanja. Z visoke škarpe ni mogel prihite-ti na pomoč in je na ves glas klical druge, ki bi se nahajali ob vodi. Na oni strani Save je slišal njegovo klicanje 20-letni vrtnarski pomočnik Anton Lukah, ki se je takoj oblečen zagnal v deročo reko. Srečno je prinesel malega Joška, ki je v rokah krčevito držal par dinarjev za cigarete, nezavestnega na breg ter ga je kmalu obudil k življenju. Deček wje zadobil več manjših prask, kar pa je junaško prenašal in je že drugi dan čil korakal v o-troški vrtec. Tedaj, ko je plaval v smrtni nevarnosti, njegovih staršev ni bilo doma. Ko so ga vprašali. če bo še hodil preko Save po cigarete, se je odrezal, da bo počakal. dokler ne doraste. Mladenič Lukan zasluži za svoje junaštvo in požrtvovanje častno priznanje. Peter Zgaga Albanski kralj Zogu je zbolel. Če je njegova bolezen resnična bolezen, je možak pomilovanja vreden kakor vsak bolnik. Toda "bolezni" kraljev in diplomatov, posebno pa na Balkanu, so včasi povsem drugačnega izvora in drugačne nature. Ko postane prebivalstvo ž njim nezadovoljno, je prisiljen zapustiti deželo iz "zdravstvenih razlogov". * V narodnem Kapitolu v Wash-ingtonu je bil pred kratkim inštaliran novi hladilni sistem. Stroj izčrpa vsako minuto iz o-zračja poslanske zbornice pet kvartov vode. Že vsaj pravijo, da je voda. Za izvajanje suhaške postave so potrebni agenti, ovaduhi, puške, strojne puške, obveze, zdravniki, bolniške strežnice in pogrebniki. KAHN HVALI DANSKEGA KRALJA KODANJ, Danska, 2 6. junija. — Znani bankir Otto Kahn iz New Yorka je pohvalil dansko kraljevsko družino, češ, da je skrajno demokratična. Včer^ je bil gost kraljevskega jahtnega kluba in tekom pojedine se je pogovarjal s kraljem. f Nesreča ne počiva Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK f Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnica, Joseph Pishler, Ely, Minnesota. Neki učenjak pravi .da jc denar korenina vsega zla. Morda ima možak prav. toda jaz bi se nič ne pritoževal, če bi bile na mojem vrtu samo take korenine. * Državni urad jc dognal, da živi v inozemstvu štiristotisoč Ameri-kancev. Izmed teh jih živi 250.000 stalno v Kanadi. Koliko jih pa gre tja le začasno pogledat, se ne da dognati. Njihovo število jc nepreračun-ljivo. Namen njihovega potovanja je pa splošno znan. * Nekemu modremu človeku so povedali. da govori njegov sosed slabo o njem. — Čudno, čudno. — se je začudil modrijan. — Saj mu nisem še nikdar posodil denai'ja in mu tudi drugače nisem storil nikake u-sluge. * J Največji suhač pod solncem, kar ; jih premore Amerika, je senator Heflin. On je suhač, njegov sin je pa ro-govilež in pijanček. V zadnjem času je bil že dvakrat aretiran, ko je vozil avtomobil v pijanem stanju. Pa seveda takoj nato izpuščen. Njegovo ravnanje je pojasnil se-' nator z besedami: — Mlad je še, toda upam da bo i postal dober in koristen človek. Nesreča zanj, ker mu je umrla mati, ko je bil star štirinajst let. Fant nima prave vzgoje. Ako bi se senator Heflin malo bolj brigal za vzgojo svojega sina kot pa za politiko, bi bilo dosti boljše za oba. * Gostilničar je vprašal gosta: — Torej jutri zjutraj že zgodaj odpotujete? Ob kateri uri hočete, da vas hišnik zbudi? — Mene nI treba nič buditi. Jaz se sam zbudim, kadarkoli hočem. — O. to je izvrstno, — je odvrnil gostilničar, — pa pokličite hišnika. ko boste vstali, kajti on se nobeno jutro sam ne zbudi. Tekom zadnjih dveh tednov se je število newyorških beznic zmanjšalo za dva tisoč. Navzlic temu jih je pa v New Yorku še vedno trideset tisoč, ki obratujejo s polno paro. In če bi policija vseh teh trideset tisoč beznic zaprla, bi se jih kmalu trideset tisoč novih pojavilo. Čednemu fantu, ki se je . . j \ i vi« i NE* YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1929 FR. t.\ SKAVT GOVORI RESNICO Tako se namreč glasi prvi skavt- petdeset tisoč, enega več ali manj, ki zakon. Skavtski zakoni seveda s predmestji pa petinšesetdeset tine lažejo, zato Je res. da skavti go- soč. voro resnico. in jo je govoril tudi ' No," je dejal gospod profesor, ko i^avt Peter, pa naj je bila komur- veš. zakaj pa ne poveš?" koli prijetna ali neprijetna j Vljudno je odgovoril skavt Peter Včasi namreč resnica ni prijetna "Pardon! — Vprašali ste me. koliko onemu ki jo govori. prebivalcev ima Ljubljana. Tega ne N. pr. če te vprašajo: * Kdo je po- vem. Niste me vprašali, koliko ste tri uro?" ali "Kdo neroda je razbil gospod profesor rekli, da jih ima." šipo?" ali "Kateri pujs je posvinjal "Mar ne verjameš mojim bese-tla?" in če poveš resnico in vljudno dam? Mar sem lažnjivec?" odgovoriš: "Pardon, to sem bil jaz!' Dejal je skavt Peter: "Pardon, ne pričakuj bogve kako prijaznih tega nisem rekel! Tudi ne moren, pogledov in besed nikakor ne! Zato reči, da ste lažnjivec, dokler sam nc jc marsikdo rajši potuhne in pravi, preštejem prebivalstva. Ce želite, da nič ne ve. in da ni bil on in da gospod profesor, da po svoji vesti se je nemara potrlo, ubilo, posvinja- povem resnično in zanesljivo število kar samo od sebe. j lo. prosim odloga in dopusta tri me- Toda ta, ki tako govori, nI skavt j sece, pa jih bom preštel." Skavt Peter se je neizprosno izogi- Ves rezred je bruhnil v smeh it bal sleherni laži ln je skušal biti se smejal z ustmi, rokami In noga-5kavt in resničen nc le v besedah, mi. nego tudi v mislih, nikdar ni v svo- Gospod profesor je zagrmel: "Ti-jiti misli zahrbtno prikrival. To mu ho! Sedi, falot, in boš koncem leta c bilo včasi prijetno, včasi neprijet- rajši štel svoje cveke! Ti bo treba no. celega leta, da jih prešteješ! — Pa ti vstani, Pavle Tinta! Koliko prebivalcev ima Jugoslavija?" Rekli smo, da ima resnica včasi prav prijazno lice, pa se je tisti hip taka zdela tudi Pavlu Tinti in je strumno vstal in odgovoril: "Go- N. pr. se skavtu Petru ni zdelo neprijetno, če je mogel na promenadi in je z iskreno besedo razodel dami pardon! da linija njenih nogavic ne ustreza zakonom lepote, in pardon! da so ji ustnice preživo barvane, na - ( okoli pa je stalo obilo hvaležnih po- spod profesor ste včeraj rekli, da t-iušalccv. Toda štejejo dame vsako Jih ima dvanjast milijonov, enega in kakršnokoli resnico rade za ža- ali manj." litev in jim je pri rokah policaj, pa "No, pa jih ima ali jih nima?" jc se lahko zgodi, da pokaže rcsnica sladko vprašal gospod profesor in roge in postane neprijetna. Zlasti so se mu v očeh skrivali bliski. ko ima policija za svoje nazore jako tehtne razloge, ki se jim pravi pen-drek. Neustrašen in neutruden se je skavt Peter uril v resnici in je dose- drzen, je bila nespodobno in predrzna le resnica in naj bi resnica dobila cvek in ne on! Pa je vzrasel še gospod katehet: "Zapomni si, jezik nemarni: če si zemljepis je vprašan, zemljepis je od govarjaj in ne resnico! Kadar boš vprašan resnico! Pa te ne bo nikdo izpraševal resnice — za resnico si še premlad. Glej ga, mokronosarja.! Sedi! Oziroma stoj, se bova še midva pomenila nekoliko iz "Zgodb"! — Povej mi, kdo in kaj je bii Gc-aeon?" Skavt Peter je slutil svojo zlo u-sodo in je klavrno odgovoril: "Gospod katehet ste povedali...." "Ne vprašam te. kaj sem povedal jaz nego te vprašam, kdo in kaj je bil Gedeon?" Skavtu Petru ni dalo, da bi zatajil resnico, in je povedal: "Na svoje oči nisem videl Gedeona, na svoja ušesa ga nisem slišal, zato sam nič ne vem o njem. V "Zgodbah" stoji zapisano na stran 84 ..." "Kdo te je vprašal, kaj stoji v knjigi! Sedi! Cvek! Še v razredno knjigo te vpišem, čakaj me!" In je gospod katehet hitro odprl ka- % \ t* j. i iSf^H The LA&G EST SLOVENE D AIL* In tf. S.* A. Roparski umor pri Maribora. V noči od 9. Junija na 10. junij so neznani zločinci na prav besti-jalen nači umorili in oropali 77. letno posestnico Lizo Viher iz Pi-volijev v Spodnjih Hočah južno od Maribora. Občani so v nedeljo dopoldne našli truplo umorjene pred njeno hišo in obvestili o zločinu domačo orožniško postajo, ta pa mariborsko policijo, ki je takoj po obvestilu uvedla strogo preiskavo Liza Viher je že več let živela sama v svoji hiši, za katero se nI brigala. Hiša je bila popolnoma v raz-sulu, tako da se je iz sobe preselila v šupo. kjer je spala na slami Živela je prav čudaško življenje i n^če in se ni brigala za sosede, kakor se tudi oni niso brigali za njo. Že pred tremi tedn i je bila napadena, pa je to prikrila in se izgovarjala, da je padla po stopnicah. Bržkone je napadalce poznala, pa jih je hotela utajiti. usmrtil svojo žrtev. S krepkim u-darcem ji je med spanjem sredi čela udri lobanjo, nato pa zavlekel truplo na prosto in dokončal svoje bestijalno delo. Truplo je bilo skoro golo, čeprav je starka spala oblečena. Preiskava je bila zelo otežkoče-na. ker se na nobenem predmetu niso dali ugotoviti prstni odtiski. Vsekakor pa gre za roparski umor, kajti zločinec je vdrl tudi v hišo, oropal in razmetal vse stanovanje Kaj je našel, oziroma kaj je ukradel, se ni moglo ugotoviti. Umor je tem bolj zagoneten, ker v vasi ne ve, koliko premoženja je imela starka. Policija j? poizkusila izslediti zločinca tudi s psom. ki je od mesta, kjer so našli okrvavljeni kol, vohal sled preko bližnjega potoka kakih 800 m daleč. nakar pa je zmanjkala uspešna sled. Preiskavo je otežkočilo zlasti dejstvo, da si je mesto zločina Pretekle dni pa je bil napad po n ovij en in je zločincem tudi uspel. Z€ d°P°Idne ogledalo nekaj stotin Truplo z močno razmesarjeno gla- vo so našli 2 m od hiše. v kateri jc 1 Zločin bo najbržc po dosedanjih stanovala, poleg trupla pa okr- ugotovitvah ostal nepojasnjen, vavljen kol. s katerim je morilec OBRAVNAVA PROTI LJUD0-ŽRCEM KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., HEW YORK, N. Y. 99 MOLITVENIKI: manjka in dični mu očn. Pa se je zgodilo, da je skavt Peter prijaznega pomladanskega dne razkladal očetu in so mu žarela li- Pa je Pavle Tinta sledil bleščečemu zgledu skavta Petra in odgovoril da ne ve, ker da jih ni preštel. "In si želiš tri leta odloga, da jih prešteješ, kaj ne?" je preljubeznivo gel na tem polju tolikšne rekorde,'dejal gospod profesor. Potem pa je da so nazadnje doma rekli in v šoli zabliskalo in treščilo: "Sedi cvek na da tako ne gre naprej. , kvadrat, izdajalec domovine in sra- Zgodilo se je in ga je vpraašl go-, mota novega veka!" — Ta cvek na •spod profesor, koliko prebivalcev kvadrat je bila gorjupa stran resni- ca- da ^do skavti letošnje poletje šteje Ljubljana. Pa je skavt Peter ce- njena sladka stran pa je bila j taborili na otoku Krku in kako da vstal in spodobno odgovoril, da čisto' ta- da ie tudi Pavle Tinta žel zvr- j se veseli morja, nikdar da ga ni še hano mero navdušenega grohota, I in valov in parnikov in po- en sošolec je kar z glavo butal ob marančnih deves in rib in fig, ki klop,, drugemu pa se je pričelo kol-cati in bi se bil skoraj zadavil. Gospod profesor je razjarjen od-ropotal iz razreda in je pozabil to-bakiro in očala in robec in seveda tudi dežnik, toda je bil dežnik pozabil že prejšnji teden in je bil ne- teder pa so s katedra padla očala !M*rlJa Varhinja: - . , . . , . . .... i v platno zvezano.............SO m tobakira m robec, ki so leza.! v fino I>latno .............. 100 tam še od prejšnje ure. Očala so se rabila, tobak se je stresel. Raz- ' red pa je drvel iz klopi, da pobira . pa je neusmiljeno pričel kihati in en basovski glas je dejal, da je ro Gedeonov meč in kazen božja. Nato ni bil v razrednico vpisan le skavt Peter, nego mu je druščino delal ves razred. O napredovanju skavta Petra v resnici in njegovem nazadovanju v šoli sta zvedela tudi mila mu po resnici ne ve, koliko da' jih šteje, kajti da jih ni štel. "Predrzni poba!" se je hudo val profesor, "Kdo ti jih je ukazal šteti! Mar si spal zadnjo uro, ko sem razlagal LJubljano?" Skavt Peter je spodobno odgovoril, pardon! da ni spal in da je go- spod profesor zadnjo uro povedal, da ima Ljubljana prebivalcev triin-' mara sploh P°zabil- da J« P° I9VVVMH I z de lani? Lx poflum'. S pomočjo Severa'« E»ork» se izne-bit« potrtosti. Zanesljiv* odvajalna tonika, ki pr«. žene neprebavo, vzbuja tek, po nji boJJie spite in se počutite bol J i«. Vprašajte lekarnarja. ESORKA zabil. V konferenčni sobi se je bridko pritožil, kaj se mu je zgodilo, kako rastej o ta m, in bo s seboj nesel tjakaj riža in sladkorja in čaja za štiri tedne in zobno krtačko in dve limoni in obveze in skicirko in čokolado in obliž in sveder in nož in klobaso... "Stop!" ga je ustavil oča. Resno je gubančil čelo in majal je košato glavo: potem je dejal, da ni lepo in da ga boli, da mu rodni sin tako malo spoštuje resnico, ki ;e v usnje vcza&o ............ I.ij0 v fino usnje vezano........ 1.70 Rajski glasovi: v platno vezano ...................1.— v fino platno vezano................1.10 v usnje vezano ........................1.50 v fino usnje vezano Skrbi za duš«: v platno vezano____ v fino platuo vezano v nsnje vezano ...... v fino usnje vezano 1.70 .80 1.1:0 1.65 1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami): v platno rezano ............ .00 r fino platno vezano ...... 1.50 v fino usnje vezano ........1.60 Nebesa Naš Dom: v platno vezano .... v usnje rezano .... v fino usnje rezano Kvišku srca mala: v platno rezano v celoti! rezano v fino usnje vez.... 1.— 1.50 l.SO .80 1.20 1.50 Koncem junija t. 1. bomo prvič pripisali vlogam pri nas obresti za pol leta po 44% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo do vite vsi 12. julija t. L že od prvega julija naprej, vabimo zlasti one rojake, ki se nimajo naše vložne knjižice, da si jo preskrbe tekom te ugodne prilike. Nadaljnje vloge se obrestujejo od prvega v meescu po vlogi. " Varnost denarja je vsakemu zagotovljena, naša postrežba je v popolno zadovoljnost posameznikov. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. in zakaj, in da je v razredu pričela božJa hči; tega da se ni nadejal od razsajati resnica. j niega, tem manj, ko je skavt. Zemljepis ju je sledil veronauk in Nepričakovane očetove besede so je bil prvi poklican skavt Peter. j presunile skavta Petra. Oče pa je "Tako, tako," je dejal gospod ka- nadaljeval: "Ne razumem te, moj tehet in si mel roke, "slišal sem,1 sin! Kako se drzneš in govoriš o da si bil pri zemljepisu nespodoben ietošnjem poletju, ko ga še nisi in predrzen — to ni prav!" J doži5fel in ne veš, ali bo. Tudi oto- Skavt Peter je ponižno odvrnil, dd' ka Krka nisi še videl na svoje oči, je govoril le resnico; če je bil po-'™ kako morež karkoli o njem trdi temtakem kdo nespodoben in pre-' li brez £reha zoper resnico? Res- > niča je zgolj ta, da ne veš, ali je sploh Krk in ali še bo poleti, ako bo sploh poletje. Skavt naj vedno govori resnico! In morje in otok — kje si ju videl? Ali in kdaj si se prepričal na svoje oči, da je morje in da je morje baš pri Krku, ako je sploh Krk na svetu, in da so na morju parniki in ribe in fige ia pomaranče? Ha?" "Toda, oča!" je vzkliknil skavt Peter in je bil ogorčen. "Stop!" ga je ustavil oče in oko~ li ust so mu igrale gube. "Nič toda! Vem, da .nekateri profesorji in take vrste ljudje trde, da sta morje in Krk in da uspevajo tamkaj fige in ribe in pomaranče ln parniki; tudi vem. da se dobe knjige, kjer je je vsa ta reč razložena in natisnjena. Toda skavtu Je zakon edi-nole čista resnica in ne to, kar profesorji uče in knjige. Ne spodobi se skavtu, da govori, o čemur se ni prepričal sam. Torej uveri se najprej na svoje odi, potem boš smel tja!" Skavt Peter je dejal: "Kako se naj uverim na svoje oči, če ne smem prej tja?" Potem je frrijel očeta za rokav: "Oča, ti mi nagajaš!" Oče se je začudil: "Kaj, ali se da z resnico tudi nagajati? Pa ne, da tudi ti nagajaš z resnico in tako loviš cveke? Kaj? Glej ga ptiča!" Pa je skavt Peter sprevidel, da kaže iiekoliko odnehati pri resnici in je odnehal. Hrvatski molitveniki: (Jtjeha starosti, fina rez.........1._ najfinejša rez ..............1.66 Slava Bogu » mir ljudem, fina rez 1.50 najfinejS ..vez ..............1.60 Zvončee nebeški, v platno ...... ,80 fina rez ....................L Vlenac, najfinejša ves ..........1.61» Angleški molitveniki: 1 (za mladino) Child's Prayerbook: v barraste platnice rezano .. .30 v belo kost vezano ..........l.io Key of Heaven: v usnje vezano ............. 70 t najfinejše usnje rezano ....1,20 (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ........ 1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano ........ 1.30 Ave Maria: v fino nsnje vezano........ 1.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski .............25 Angleško slovensko berilo ........3.00 (Dr. Kern) Amerika in Amerikanei (Trunk) ..5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši...........10 Mlekarstvo ......................1.— Nemškoangleški tolmač ....____1.40 Najboljša slov. Kuharica, Gt>8 str. lepo rez. (Kaliušek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom, trd. rez. 1.— Naše £Obe. s slikami. Naročila za spoznavanje užitnih in strupenih gob ..........................1.40 Nemščina brez učitelja: 1. del .......................30 2. del .......................30 Nemško slovensko slovar ........ 1.— Slovenske nemški slovar ........ .80 Ojačen beton .................. J>0 Obrtno knjigovodstvo ............2.50 Petrotninarstvo, trd. rez.........1.80 Perotninarstvo, broS.............1.30 Prva čitanka, vez................7o Prva pomoč, Dr. M. Rus ........1.— Pravila za oliko ...............65 Prikrojevanja perila po ži volni meri s vzorci ..................1,— Psihične motnje na a'.koholski podlagi .........................75 Praktični računar ...............75 Pravo in revolucija (Pita m k* > .. .30 Irrdliodniki in idejni uteme'ji ruskega i dejal i z ma ..............1.50 Ročni slov.-nemški in nemško-slov. slovar .............................90 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, rezano ..................2.— broširano ....................L75 Računar v kronski in dinarski veljavi ..........................75 Solnčenje .........................50 Spolna nevarnost ...............25 Slike iz živalstva, trdo rezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani . ............1.50 Slov. italljansk iin italijanski slov. slovar ........................ .90 Srbska začetnica ................40 Spretna kuharica, trdo rezana ....1.15 Sveto Pismu stare in nove zaveze, lepo trdo rezana ..............3.— Sadno vino .....................40 Slovenska slovnica (Breznik) trdo rez...................1.20 Učna knjiga in berilo laškega jezika ......................... .60 Uvod v Filozofijo (Vuberr) ......1.30 Veliki vseredež ................ JJ0 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 V procesu proti ciganskim morilcem je nastal nepričakovan preobrat. Cigan Aleksander Filke, ki je doslej vse trdovratno tajil, je v svoji celici predsedniku sodišča med štirimi očmi skesano priznal vse umore. Na naslednji razpravi je predsednik pozval Filkeja, naj svoje priznanje ponovi tudi pred porotniki. Filke: Gospod predsednik, ne bi rad govoril vpričo ostalih obtožencev. Vi ne poznate strašno maščevalnost ciganov. Ce sedaj izpovem proti drugim, bodo njihovi sorodniki čisto gotovo pobili moje sorodnike. Predsednik je odredil, da so o-stale obtožence odvedli iz dvorane, nakar je Filke začel opisovati u-more. Iz njegove izpovedi sledi, da so štirje cigani 27 mesecev po nedolžnem sedeli v ječi in sicer Pec-si, Rudolf in Jožef Rybar ter smrt-nobclni Alp dar Koyna. Filke je izjavil, da je bil pri u-moru Inlinga navzoč in da jc Pavel Rybar izvršil ta umor. Predsednik: Ampak Pavel Rybar je dokazal svoj alibi, on jc bil te-I daj v bolnišnici. Filke (odločno): Izključeno je. da bi bil v bolnišnici, on ni bil samo navzoč, marveč je tudi celo tolpo vodil in umor sam izvršil. Nato je Filke zaporedoma opisoval svoje strašne zločine. Brez strahu je imenoval svoje pomaga-če in tudi morilce. Pavel Rybar je bil vedno zasnovatelj ln vodja in je izvršil večino umdfov s pomočjo Hudaca in mojo pomočjo. Oba gluhonema sta bila tudi vedno zraven. Hoteli so umoriti tudi nekega župnika in nekega trgovca, pa jih je Filke pregovoril, da tega niso storili. Končno je Filke opisal še umor Ružnjaka. S tem je bilo zasliševanje Filkeja končano. Z njim sta svoje zločine priznala tudi cigana Julij Jano in Emil Rybar. S STRUPOM IN SMRTNIMI ŽARKI PROTI MOŽU .50 .40 Voščilna knjižica ............. Zdravilna zelišča ............ Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva .............t......1.50 Zbirka domačih zdravil ........ jBO Zgodovina Umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srhih..........1.90 Zdravje mladine ................1.25 Zdravje ih bolezen V domači hiši. 2 zr. ................ Znanost in vera (Veber) ........1.50 RAZNE POVESTI ia ROMANI: Amerika, povsod- dobro, najbolje .........................................65 Agitator (Kersnik) broS. .............80 .__. .. , . , . Andrej Hofer-............... JM Angleaka-slev. »a angl. slovar .90 Arsene Lupin ...... . & ^fJuL^™ bote2nim ...... -2 Pepeška v«dežev>ika .........ii! M . ................I* ftelgrajski biser ..................35 g—*« živinordravnik. trd. rez. ..1.60 BeU mecesen ......................................40 Domaži živinozdravnik, broS.....1.25 ffefe noči, mali Innak M flomači zdravnik Knaipn: : Balkaftska-Turška T0j*a ...... M broširano ....................1-25 Balkanska rojaka, * Bilkami .... .23 uovodareia ....... .........l^t Pterac s stopnj|c pri sv. Roka .. i« ..... ..............1.— Wajfajna. Velikega vojvode ...... .6« Jugoslavija, Mellk L zrezek ....130 Boy, roman .....................fo 2. zvezek, 1—2 snopi« ......L80 Barska vojska . ..................40 Kubična rsčnnica, — po meterski Bilke (Marija Kmetova) .............J5 meri....................... „75 Beatin dnevnik ................................j« Kletarstvo (Skalkfay) ..........2J»1 Božični darovi...........................45 Kratka srbska gramatika ....... ^0 i Božja pot na Šmarna gora...... Knjiga o lepem vedenju: jBoija pot na Bledu ............ frrofi. ......»...... .fo Boj in zmaga, povest ....................M trdo vezano ................1—| Cankar f ferta Kriza^ema ........fc Kratka zgodovina Slovencev. Hrva- OreSnik Lenard. bro3... .W tov in Srbov .201 življenja ............M Kako se postane državljan Z. D. Cvetke ..........................................M KaM se postane ameriški državljan .15 Cesar Jažef U. ....................M o dostojnem vedenju .... .50; Cvetina Borograjska...................J0 ................... Liberalizem ...... Materija in mBrtiJa Mali: Materinstvo ............. Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka trd. rez. broS. . čebel 1 ca ............. Črtice is življenja n is JU Drobiž, salbi car in razne povesti — j spisal Milčinskl .............. .00 1 Darovana, zgodovinska povest .. .50 I Dekle Eliza .....................40 {Dalmatinske povesti .............35 Dolga roka .................... «50 Do Ohrida ln Bitolja ...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem .................50 Don Ki&ot iz La Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starka — (MeSko) .....................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj ....................50 Dedek je pravil; Marinka in Skra-teljčki ........................40 Elizabeta .......................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba .............. .60 Fra Diavolo .................... .50 Gozdovnik (2 zrezka) ...........1.20 Godčerskl katekizem ............ .25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mytologlja .............. 1.— Gusarji .........................75 Hadži Mnrat (Tolstoj) .........60 Hektorjev meč ................ .75 Hubad pripovedke .............. .50 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hedvika........................ .35 Helena (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. zv.* ........ .35 Humoreske, Groteske ln Satire, rezano ..................... JS0 broširano .................. .00 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti pri rod«.............. J*Q Iz modern era vse ta, trdo vez. 1.60 Igračke broširano ............. JS0 Igralec ...................i.....75 Jagnje .........................30 Janko in Metka (za otroke) .... JJ0 Jernač Zmag orač. Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broS. ........................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 1O zvezkov, lepo vezanih..................10.~ Deseti brat ....................................1.25 3. zv. trdo vez. Sosedov sin, broS. ...............4t . d. zrezek: Dr. Zob«1 — Tugotner ; 'broSirano ...............0*. .71 Juari Miserija (Povesti Iz Spnaskegaj. življenja .....:.;.....^...... .60 . H. zv.: - Deseti bra*, trdo res. ..l.l| Kako sem se Jas likal (AieSorec) L e-ezek .......... M. sem se jat likal (Ale56vec) II. zr.................60 Kako sem se jaz likal ( AleSorec) I IT. zrezek.........00 Korejska brata, povest Is m laiJonov v Koreji .............. M Kruh. trdo vezano ..............L—- broS. ............. ......... JO Krvna osveta .................. .30 Kuhinja pri kraljlei gosji nožici Kaj se je Maifcarn sanjalo...... .25 K»*»ki .................M Kmetske povest, trda Vez....... 1,— KraOevtt berač.,;.... Križev pat roman (Bar) trd. res. 1.10 Krttev pat patra KapUenika .7« Kal so je Izmislil dr. Oks.......45 Levstikovi zbrani sipsi ......... Jf I. sr. Pesmi - Odo in elegije — Sonet je — Romance, balade In (Levstik) ...7t Pred poroto v Bielefeldu na Nemškem se je vršii proces v zadevi, ki bi bila vredna srednjega veka. Obtoženka. žena poljedelca Stute-je iz Poedighausna, se je z 22 leti na pritisk staršev poročila z dosti starejšim možem, ki je bil sicftr dokaj bogat, toda pijanec in surovei prve vrste. Poleg tega je bolehal na kostni tuberkuozi. česar nesrečnež pred zakonom ni povedal. Tako je popolnoma naravno, da re je zagledala v mladega ključavničarja Kleinebrandta ln je začela misliti na to. kako bi se moža 1 znebila. Tudi ključavničarja je posvetila v svoje načrte in on ji je ob' ljubil svojo pomoč, tem bolj. ker mu je vzbudila nadejo. da postane po smrti moža gospodar na posestvu. Izmislila sta si vsakovrstne vraž,-je stvari, da bi dosegla svoj cilj. Nekoč je Strutejeva pomešala md-žu v narastek živega srebra iz razbitega toplomera, a sredstvo je o-stalo brez uspeha. Drugič sc je podala s Klcinebrandtom k nekemu mazaču. "fernologu", ki jima jeza velik honorar obljubil, da bo mo£a uničil neopazno s smrtnimi žarki iz daljave. Sc^da je bila ta trditev dobičkarski bluff. Po raznih drugih neuspelih poskusih umota sc je žena obrnila končno do nekega zdravnika, da bi JI pomag&l. Obljubila mu jc 2000 mark nagrade. Zdravnik si je dal to pismenih potrditi, obenem si Je preskrbel pričo, ki je pogovoru na skrivaj prisosvovala. Nato je Stutejevo 0-vadil. Prišla je pred sodnike, ki so jo obsodili na tri leta Ječe. Nje ljubimec je dobil leto in mesec dni jč-če, "frenologa" pa so zaradi slepar-stva zašili za tri mesece. zv. Otročje igre v pesem ah — Različne poezije — Ssbarljlce in pnsice -- Jeza na 1'arnafl. — Ljudski Gals — Kraljedvorskl ro-k OBQDJB ^......"i^P BRDSILXI KAMEN Bergamo' ilOTIKA .......... PRALCA .................. RIBEŽEN za rep z 2 ndema Poštnina prosta. MATH PEZIIR box jmchr N&.tta. rgamo' J& N*w V« 'GLAS NARODA' NEW YORK, THURSDAY, JUNE 27, 1929 ■ h The LARG EST SLOVENE DAILY In U. S. A Rdeče rože. R O M A H. Z4 Uia« Naroda priredil O. P. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE—Jugoslav Bureau OPOROKA POD YESALI NOVE PP'SEIJE VIŠKE KVOTE. (Nadaljevanje.) lako je aedel ter listal dnevnik Joste. Cital je v duši njegove mlade žene. ki je živela le zanj. Čital je, kakšno ulogo je igrala pri vsem tem Gerlinda in bil je ves iz ^ebe od bolesti, da se ni znala njegova ljubljena žena boljše zavarovati pred škodljivim uplivom Gerlinde. Cim dalje je čital, tem bolj jasno mu je postajalo vse. Ko je končal, je skočil pokonci ter pritisnil knjigo na svoje srce. Moja žena, moja ljubljena žena. — kaj sva si storila v najini bedasti zmoti! Tako Je šepetal, a na to je pogledal na uro. Zvonček je zapel in rlužabnik se je prikazal. Pripravite stvari. Jaz se hočem preobleči, v pol uri mora biti voz pripravljen. z Služabnik je izginil, a Rajner je stekel v iztočno krilo, k svojemu bratu. — Jaz bom sam prinesel dnevnik v Waldow. Henning. V pol ure odpotujem. Naj prvo pa sem se hotel zahvaliti tebi. moj dragi fant! Henning se je z biestečimi očmi ozrl v svojega brata. Te oči so mu povedale vse. Za trenutek se je vzbudila v njem se bolest. Nato pa se je spomnil Gladys in postal je zopet srečen. — Hvala Bogu, Rajner, tvoje oči mi razodevajo, da bo vse še dobro. Zahvaliti se mi ni treba, vendar pa me vzemi s seboj v Waldow, — kajti jaz bi se rad osebno zahvalil Gladys, da mi je pomagala popraviti vse. Rajnei se je za trenutek trdno zrl v svojega brata. Nato pa je rekel: — Torej pa pojdi. Henning! Pol ure pozneje sta se oba brata odpeljala. Grof Rajner je brzojavno naročil v Schellingen voz za postajo. Vez je že čakal, ko sta oba gospoda stopila iz vlaka ter ju kmalu pri-vedel v Waldow. z Pustila pa sta voz v gostilni v vasi. ter odšla peš po kratki razdalji do gosposke hiše. Padajoča tema je pospeševala namen obeh in približala sta se neopažena hiši. Na srečo ju ni nikdo drugi videl kot! Maggie, ki je stala pri glavnih vratih ter pričakovala ooštnega sla, ki naj bi prinesel dnevnik. Maggie je olajšano vzdihnila, ko je spoznala oba gospoda. Henning jo je takoj nagovoril v angleškem jeziku. Prosim vos, sporočiti Miss Gladys, da sva tukaj. Delajte pa ta- ! ko, da ne bo tega zapazila grofica Josta. Midva bova čakala tukaj ter j prosiva Miss Gladys, naj pride dol za trenutek. Skrbite za to, da se j ogrne s kožuhom, da se ne prehladi. Maggie je odhitela. Dogovorila se je z Gladys, da bo stopila k njej v sobo s kakim nedolžnim vprašanjem, kadar bo dospel dnevnik. Sestri sta sedeli v stanovanjski sobi, pri kaminu. Josta je čitala naprej. Tedaj pa je vstopila Maggie. — Miss Gladys, ali hočete za trenutek pogledati, če je motila o-bleka pravilno izpremenjena? Nato bi jo rada dovršila. Gladys je vzdihnila. To je bil signal, da je dnevnik prišel. — Jaz pridem takoj, Maggie, — je rekla. Ti počakaj tukaj name. draga Josta. Jaz bom prišla takoj zopet semkaj, kakorhitro si bom pomerila obleko. — Le pojdi, Gladys. Jaz ne bom medtem zbežala proč, — je rekla Josta, smehljaje ter brez najmanjše slutnje. Takoj je padla v sanjarije, kakorhitro je bila sama. Ko Je stopila Gladys ven, je stala tam že Maggie, s kožuhom v roki. — Kje Je knjiga, Maggie? Maggie se je zasmejala. naglas. — Nikake knjige. Miss, — a oba grofa stojita spodaj pri vratih ter čakata na vas. Oba izgledata zelo srečna. Gladys je smuknila v kožuh ter bolj odletela kot pa odšla po stopnicah. "takoj nato je stala pred obema gospodoma. Vsak nju je prijel za eno njeno roko, — Gladys, naša mala, draga svakinja! Gladys se je boječe ozrla v oba. — Knjiga, prosim vas, — dajte mi jo, kajti položiti jo moram nazaj na prejšnje mesto! Nato je hitro sporočila, kako je nenadno izginil ključek. Grof Rajner ji je razburjen poljubil roko. — Kje je je Josta? Gladys je pokazala z roko kvilku. — V stanovanjski sobi. Kje pa je knjiga? Rajner pa je že pohitel v hišo, mimo nje ter odšel z velikimi koraki po stopnicah. Henning pa je še vedno držal roko Gladys. — Knjigo imam tukaj, v svojem prsnem žepu. Rajner mi jo je ravnokar dal. Imeli bomo dovolj časa, da jo spravimo na določeno mesto. Gladys. Josta bo sedaj zelo dolgo časa zaposlena z Rajnerjem. Medtem pa mi morate dovoliti, da vam delam druščino. — O, moj ljubi Bog, kakšen strašen strah sem imela! Ah nisem napravila veiike neumnosti? Henning je zrl očaran v njene plašne, velike oči. — Ne, Gladys. — moja majhna, pogumna svakinja! — Zakaj pa se je Rajnerju tako mudilo? Henning se je zasmejal. — Njega je strah, da mu sreča zopet na ubeži Veliko, krasno dejanje ste izvršili, Gladys! Ona se je veselo nasmehiila ter vzdihnila. — No, potem ga hočemo pustiti, da zbeži k svoji sreči! Ali mislite, da bo Josta sedaj srečna? — Jaz upam. to zagotovo. Ali mi hočete sedaj pustiti, da vam povem, kako je cela stvar? — O, Jaz sem zelo radovedna. Najprvo pa mora priti knjiga zopet na svoje mesto. Ali hočete iti z menoj? Stopati pa morate zelo potiho. Henning se je pustil odvleči od nje. Njena majhna, gorka roka je ležala v njegovi in imel je občutek, kot ga vede ta majhna roka k njegovi rešitvi. Kot dva zarotnika sta se splazila po stppnicah navzgor, v sobo Joste, ki je bila ločena od stanovanjskega prostora s par sobami. Dočim je stal Henning na jjtraži je zaprla Gladys knjigo v pisalno mizo. Nato pa je zamišljeno zrla na ključ. — Kaj naj sedaj storim ž njim? Na njegovo mesto ga sedaj ne morem spraviti, kajti tam je Josta. Tudi Henning je hotel sorazmišljati ž njo. Tedaj pa se je Gladys potrkala po čelu. O, kako neumno od mene! Ključ mora za vedno izgiinti! Takole.... Vrgla ga je v visokem krogu preko sebe. — Tako, sedaj sem serčna, ker je ključ iz mojega žepa ter knjiga zopet na svojem mestu. Moja ljuba Josta, kakšen strah, sem užila radi tebe! Sedaj pa mi morate vse povedati, grof Henning, ker ho- j čem vedeti sleherno stvar! Če nisem jaz napravila neumnosti, potem Jo Je « bo tnalnc povečana t_a i-odlagi novegi s:.stema. Sedanja kvota ki predstavlja 1 odst ugoslovanskih tujer -dcev. živečih v Združenih državan leta 1890, znašala je 671. Nova kvota bo 845 na leto. Do te številke se je prišlo taxc, da se je poskusilo ugotoviti število ljudi v Združenih dr-žr.vali, ki po rojstvu ali prednikih ir;i i o iz jugoslovanskega ozem-Ijč. To število napram številu celokupnega belokožnega prebivalstva Zcruženih držav stoji v raz-mciiu nove kvote napram 150,000. Enostavni račun nam pokaže, da je ko,nieija ustanovila, da živi v Ai: viiki 530,000 ljudi jugoslovanskega izvora. Kajti 94,820,915:150,000 = 530.000:345. Vzporedba s kvotami nekaterih dežel je zanimiva: Države Nova k v. St. kv. Avstrija 1.413 735 Bolgarsko 100 100 Čehoslovaška 2.874 3.073 Francija 3,086 3,951 Nemčija 25,957 51,227 Velika Britanija - in Sev. Irska 65,721 34,007 Grška 307 100 Irska 17,853 28,567 Italija 5.802 3.845 Ogrska 689 473 Norveška 2,377 6,453 Poljska 6,524 5,932 Rusija 2,784 2.248 Romunska 295 603 Švedska 3.314 9,561 Jugoslavija 845 671 Mohamed Kalafaki je bil eden najbolj nevarnih razbojnikov, kar jih je kdaj strahovalo po Turčiji. Deset let so ga zaman zasledovali, končno, ko je sam Kemal-paša izjavil, da bo dal obesiti smirskega razbojnika, so se še posebe potrudili in ga ujeli. Obsodili so ga po kratkem procesu na smrt na veša-lih. Na morišču se je zločinec skušal iztrgati krvnikom in so jim morali priti pazniki, policisti in vojaki na pomoč, preden so ga u-krotili. Ni hotel, da bi ga obesili, češ, da je bil zaprosil Kemala za pomilo-ščenje in da se je bil v zadnjih vojnah junaško boril za turško stvar, pri čemer je bil tudi večkrat ranjen. Šele, ko so mu povedati, da je Kemal njegovo prošnjo zavrnil, se je vdal. Hotel pa je še napraviti testament. Povedal je in točno popisal, kje ima v gorah skrite svoje nagrab-Ijene zaklade, ki jim je postavil za glavnega dediča društvo turškega zračnega brodovja. Omenil je, da je bil vedno navdušen oboževalec zračnih ladij. Ko je še oporoko podpisal, so ga obesili. Nato so se odpravili iskat zakladov. Doslej so pa iztaknili eno samo skrivališče, v katerem so našli 700 angleških funtov. J 1 * -lam* M4miko« ^hlDpint; Hf 28 junija: i'i-sia. iite Wilnoit. Trst Statendam, Boulogne *ur Mor. Hut tertian. 29. Junija: Beigeniand, Cheroourg, Antweroei* Miuretania Cherbourg New York, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte tlrande, N'apoll. Uerjova Miiinrkahda, Boulogne aur Mer. 1. julija: France, Havre 2. Julija: Columbus, Cherbuurj Bremen Kjndam. Boulogne air Mer. K<>« lerdara 3. julija: c ll<-int»ric\ Cherbourg President Haraing, Cherbourg Bremen 4. julija: Milwaukee, Chertv-urjr. Hamburg. Muenchen. Boulogne aui Mer. bre men 5. julija: lie civ Krnm-e. Havre Veendain, Boulogne aur Mer. tardam Augustus, NapolJ. Uenovt VATIKANSKE ZNAMKE. Iz zgornjega je razvidno, da je bila nemška kvota znižana na polovico. Tudi kvote za Irsko in za škandinavske dežele so bile znatno skrčene. Angleška kvota pa je znatno poskočila. Slučaj je pač na-nesel, da si kvote mnogih južno-in vzhodno-evropskih dežel dobile prirastek, dasi zagovqrniki sistema narodnostnega izvora niso to ravno želeli. Za nas je zlasti interesantno, da je avstrijska kvota za 40 odst. večja od jugoslovanske. Vsakdo zna, da priseljevanje iz slovanskega juga biv?e monarhije je bilo znatno večje kot ono iz nemškega dela Avstrije. PStč pa je res, da so se mnogi Jugoslovani pri nabiranju statistik radi izdali za Avstrijce in s tem prispeli k manjši kvoti iz Jugoslavije. ROsAKI, NAROČAJTE SE NA "QLA8 NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Ko je italijanska vlada leta 1870 prevzela ali zaprla papeževe poštne urade, so prišle plošče za tiskanje starih vatikanskih znamk v zasebne roke. S pomočjo teh plošč so tiskali in prodajali zbiralcem vedno nove naklade znamk, dasi so jih poznavalci po papirju in drugih okolnostih lahko ločili od originalov, tem bolj, ker so bile plošče že obrabljene in deloma pokvarjene. Veliko težje je bilo spoznati ponarejene znamke te vrste, ki so jih ponarjevalci lepili na stare ovitke in jih žigosali s ponarejenimi žigi. Prve znamke je izdala cerkvena država leta 1852. Novih naklad teh prvih znamk po propadu papeževe države niso mogli natisniti, ker sc bile plošče tedaj že davno uničene. Pač pa so jih trgovci z znamkami že prej pridno ponarejali in prodajali. Sčasoma so se te potvorbe porazgubile, tako da jih je le prav malo ohranjenih. Baš radi svoje redkosti pa so dandanes dosti dražje nego prtve znake! Ko se je papeževa država leta 1859 povečala za vse štiri province Romagne, je izdala zanje posebno vrsto znamk, ki niso nosile papeževega grba Tudi plošče teh znamk so prešle leta 1870 z zasebne roke in so služile za nove natise. Toda te neprist ne znamke je lahko spoznati, če jih primerjaš z nežigosanimi pravimi znamkami. Starokrajska porota* (Dalje prihodnjič.) Ljubljana, 10. junija. ZVITA GOLJUFICA. Danes se je morala zagovarjati ' pred porotniki Fran j a Pravstova. Senatu je predsedoval višji svetnik Antloga prisednika sta bila svetnik Lajovoc in sodnik dr. Do-brovšek, državno tožiteljstvo je zastopal sodnik Javoršek, zagovarjal je pa obtoženo odvetnik dr. Ravni -har. Že predlanskim je sedela pred I porotniki Pravstova Franca, trgovska potnica iz Prebačeva in je bila zaradi goljufije obsojena na 1 leto težke ječe. To pa komaj 19-let-ne deklice ni spametovalo in je zopet zašla na kriva pota. Franica je prodajala srečke in obveznice vojne škode. Že 1. 1927 je prodala Matiji Žvanu v Boh. Srednji vasi dve obveznici za 300 Dinarjev proti odplačilu v 18 mesečnih obrokih. Ž van ji je plačal prvi obrok 150 dinarjev. Pozneje je mož zbolel in umrl. Njegova žena je prospekta založila in ni plačala nikakih obrokov. Pa je prišla lani Pravstova in ji pričela lagati, da je zadela obveznica in da bo dobila ženica 125.000 dinarjev. "Dobitek bo izplačan 18. februarja leta 1929. a na račun zapadlih obrokov plačajte še 4471 dinarjev", je dejala Franica in Žvanova je plačala .Nekaj dni pozneje je Pravstova zopet prišla in povedala Žvanovi, da je tudi druga obveznica zadeta in da ji mora na račun teh obrokov plačati 2918 Din. Oglasila se je še večkrat in pripravila lahkoverno Maričko skupaj ob 16,398 dinarjev. Obtožena je svoje dejanje skesano priznala in rekla, da bo Žvanovi vse poravnala. Glede prigo-Ijufanega zneska pa pravi, da ga je porabila, ker se je vozila v Zagreb in Beograd ter se skrivala pred pravico, ko je zvedela, da je naznanjena. Porotnikom je stavil sodni dvor samo eno vprašanje o krfdvdi goljufije, ki so ga porotniki soglasno potrdili, nakar je bila Franja Pravstova obsojena na 3 leta težke ječe z mesečnim postom. Ljubljana, 10. junija. nUDODELSTVO POŽIGA. Letos 13. maja je zgorela drvarnica in hiša Ivane Medved v Do-bu. Obtožnica dolži Adolfa Gregori-na, 28-letnega delavca iz Doba, da je on zanetil ogenj. Adolf je ljubil nekdaj Justo Kržanovo, ta se mu je pa izneverila. Ko je usodni večer videl, da nekdo pri nji vasuje, se je hotel maščevati, šel je za hišo k drvarnici in zažgal butare. Zgorela je hiši«. in tudi drvarnica, da je lastnica oškodovana za 10 tisoč dinarjev. Obtoženi je pripovedoval, da ni imel namena zažgati. Usodni dan je precej pil. Zvečer je bil že precej pijan. Pred hišo si je svetil z vžigalico in po nesreči so se butare vnele. Pred hišo je tudi zaspal, i pozneje je bil plat zvona in tudi gasiti je pomagal. Ta izgovor, nasproten izjavam v preiskavi, ni obveljal. Porotniki so potrdili vprašanje požiga, a zanikali dodatno vprašanje, da bi bi-j ' - .. la nastala kaka občutna škoda, nakar je bil Adolf Gregorin obsojen zaradi hudodelstva požiga na 3 in pol leta tsžke ječe. Ljubljana, 10. junija. - PREDRZEN TAT. Jakob Lampreht je delavec nestalnega bivališča, star 25 let, iz Poljan nad Škofjo Loko. Zaradi tatvine je bil že 7-krat kaznovan, tudi pred poroto. Po stricu v Ameriki je podedoval čez 17.000 Din., ki jih je lahkomiselno zapravljal po kranjskem okraju. Letos koncerr februarja je šel na Bled. kjer je pričel krasti. V vili dr. Lukmana, v katero je zlezel skozi okno, je ukradel neka obleke, damsko kolo in več drugih stvari. Dvakrat je vlomil tudi v vilo "Zlatorog", prav tako skozi okno. Koncem marca pa je posetil Kranj, vlomil v delavnico ključavničarja Markiča, kateremu je u-kradel kolo in več drugih predmetov. Naslednjo noč je obiskal Lampreht tudi brivski salon Jurija Ši-munaca v Kranju. Tudi tu je odnesel kolo in parfum ter razne predmete. Iz Kranja je odšel v Škofjo Loko, vlomil aprila v občinsko pisarno, kjer pa ni dobil drugega kot tiskovine, katerih je več vzel s seboj. Vse ukradeno blago je cenjeno na 59,666 dinarjev. Obtoženec je priznal večino tatvin. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje krivde, nakar je bila izrečena obsodba na pet let težke ječe s posti. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK, g DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za Dotovanje na ooromnih oarnikih: FRANCE 1. julija; 19. julija (6 P. M.» (Ob polnoči) ILE DE FRANCE 5. Jul.; 26. jul. (Ob polnoči) (7. P M.)' PARIS 12. julija; 2. augusta.1 i Ob polnoči) •Vajkra JSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabin! s vsemi modernimi udobnosti — Pijana ln slavna rranr<>-ka kuhinja. Izredno nizke cene. VpraAaJte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW VORK. N. Y. COŠlMčHtrNE nagla vožnja v jugoslavijo Prihodnje od plut je: S. S. PRES. WILSON 28. JUNIJA M. V. VULCANIA 12. JULIJA — 23. AVGUSTA M, V. SATURNU 2. AVGUSTA — 10. SEPTEMBRA Saturnia in Vulcanla ijrekaSa vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici tor nudi najboljšo službo v Evroi»o. Posebne cene tja in nazaj, Več novosti na teli motornih lartjab vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. & CO. Gen Aj-entje 17 Battery Place, New York «. JuJ.ja: Mintieferfaka. Cherbourg Arabic, Cherl>ourg, Arilwerpen I >eut»chland, Cherbourg, Hamburg Republic. Cherbourg. Bremen 7. Julija: Aquitaiiia Cherbourg 9. julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: vit» . ..u.i.l, Cherbourg, Humburg 12. Julia: Pari?. Havre VulcanJa. Trat Uxlet) I^apland, Cherbourg. Anlvnrpnn Volendam, Houluogna aur M»*r Kot« liTrinm Minne*"ta, Boulogne aur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 15. Julija: LJereiig;.«ria. Cbt-rbnurit 10 julija: K^rlpruhe. Boulogn* sur Mer. Bra-men Rotterdam, Boulogne aur Mer. Rotterdam 17. julija: fTewideiit Roosevelt Cherbourg, Bra-men IB. julija: Stuttgart, Boulogne aur Mer. Bra-men 19. julija: France. Havre Olympic. Cherbourg I'erinland, Cherbourg, Antwerp?!! 20. julija: Minn^tonka. Cherbourg Albert nallin, Cherbourg. Himburg Conte Bianramano. Napoll, Genova 23 julija: IWlin, Cherbourg. Bremen 24. Julija: M a n ret a n la. Cherbourg Gforg^ Washington Cherbourg, Bremen 26. julija: lie fie Krani-e, Havre (Clavnt oolet- ni izlr-t) H'»mi-ric. Cherbourg Br »'men. Cherbourg, Br^m^n New Amsterdam. Boulogne aur Mer Rnma. N*ai>oH, Gel ava 27. julija: Bflgf nlwnd, Ch-rbourg. AntK^riwn St. Lou in. Cherbourg. Hamburg l.evi.ithan. Cfipr-h——-Minnekahda. Boulogne «ur M«r 31. julija: Ltreaden. Cherbourg Rrecpen America. Cherbourg. Rr»«-i^r» KOPALNI KOSTUMI V ITALIJI. Že nekajkrat se je letos pisalo o strogih ukrepih rimske vlade napram kopalcem in kopalkam v italijanskih kopališčih in letoviščih. Podoba je, da se bodo morali italijanski državljani in tudi tujci v italijanskih kopališčih kmalu kopati le še v hlačah dopetačah in v bluzah, ki bodo imele rokave do zapestij. Prefekt ligurske pokrajine je namreč zadnje dni izdal novo naerdbo. ki prinaša še strožje zadevne predpise. Kopalni kostumi in plašči morajo biti tako prireza-ni. da v resnici pokrivajo cel život. Noben moški se ne sme kopati samo v kopalnih hlačah, dame pa ne smejo nositi trikotaže, ki se tesno oprijema života. Zabranjeno je sprehajanje v kopalnem kostumu kakor tudi pose-devanje za mozo v restavracijah in okrepčevalnicah. Kdor bo zasačen. da pleše v kopalni opremi, zapade težki kazni. Kopalci smejo nositi kopalne plašče samo na peščini in ko jo za-puste, morajo biti preoblečeni, kakor zahtevajo predpisi za ulico in družbo. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi lre.5 •« Jedilna diftar«, K na. J po v o ječmenovo kavo In tm-portlrana domača sdravila, katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Plilte po brezplačni cenik. ▼ katerem Je nakratko popisana vaaka rastlina ga kaj se rabi. V ceniku bodete naSIi mnogo drugI b koristnih rtv ari. Math. Peidir •ox 772, City Hall Sta. New York, N. V. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t iu» rt kraj. Je potrebno, da Je pootai • potnih Ustih, prtljagi ln druglli atvareb. V »led oaSe dolgoletne 1» kušnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila ln priporočam«, redno le prvovrstne brsoparnlke. Tudi nedriaTlJanl aamorejo potovati r atari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje alt permit, ia Washington«, bodisi za eno leto ali • mesecev, in se mora delati proicj« vsaj en mesec pred od potovanjem ta to naravnost r Washington. D. U* aa generalnega aaaelnlikega koaU> aarja, titanom od red ne. Ki Je stopila v veljavo 11. JnliJa 19SI se nikomur več ne po&IJe permit po poAti, ampak ga mora Iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniAkl a-rad ali pa ga dobi ▼ New iorka pred odpotovanjem. kakor kdo * proftnjl zaprosi. Kdor potuje ven dovoljenja, pot oje na »vajo MtM odgovorno«. kako dobiti bvojcs iz stake ga kraja Od prvega JnllJa Je v veljavi m-rs smerlAka priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ameriški državljani dobiti svoje tens In neporočene otroke Izpod 21 leta ter amerifike državljanke svojs a» •e • katerimi sc bile pred 1 Jnnl-Jem 1028. leta poročene, laven kvota. Jugoslovanska kvota znaAa As redno «71 priseljencev letno. Do polovice te kvote so apravlčpnl iU-rili ameHSklh državljanor, mnij« amerlflkih državljank, ki so se pe 1. junija 1028. teta poročili Is poljedelci. odroma fieos ln neporo-•eni otroci tzj>od 21 leta onih n* državljanov, ki so bili postavno prlpufičenl v to delelo sa stalno hi. vanje tu. Val t! Imajo pfednnef v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neč«. klnj Itd., ki spadajo v kveto brm vsake prednosti r Jati pa se a« •prejema nlkaklb proftaoj aa rlkanske viae Je. SAKSER STATE BAN* l DVE RT/S K IN GLAS NARODA ZASTAVE, REG ALI JE, VSE DRUGE DRUŠTVENE POTREBŠČINE. — PIŠITE PO 1'ZORCE IN CENE NA VEČLETNEGA ROJAKA-TRGOVCA.