Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 1

V petek (-2/15 °C), soboto (1/14 °C) in nedeljo (1/16 °C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 17. marca 2016
številka 11 | leto 63
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
-VO
iu-> ■in
=o ■u-t ifo ;o
TAKO mislim
Zrelosti naproti
Gala večer dijakinj in dijakov zaključnih letnikov na velenjskem Šolskem centru je za več kot dvesto maturantov že del (upamo, da) prijetnih spominov na srednješolska leta, še sto pet maturantk in
maturantov gimnazije pa se bo zavrtelo jutri. Z maturantskim plesom so se oziroma se bodo simbolično že otresli srednješolskih muk in pomahali profesorjem, ki so jim enkrat nastavljali pasti, drugič jim
jih pomagali premagovati, se zahvalili staršem, da so jim omogočili izobrazbo, se poslovili od sošolcev in pozdravili študentska leta, nekateri pa že delovna. A pravi mejnik - matura ali zaključni izpit - več kot petsto mladostnikov še čaka, preden bodo zares dokazali zrelost.
• tf
Vodstvi HSE in SDH ignorantski do lokalnih skupnosti
Za ponedeljek predvidena skupna seja svetov občin Šaleške doline prestavljena zaradi odpovedi udeležbe najodgovornejših
Za ponedeljek popoldne napovedana izredna seja vseh treh svetov občin Šaleške doline je bila prestavljena. Nanjo so župani povabili vodstva energetskih kolektivov, resornega ministrstva in Slovenskega državnega holdinga. Pridobiti pa so želeli odgovore na številna odprta vprašanja, med drugim tudi o tem, če je v Termoelektrarni Šoštanj res 175 delavcev preveč. To je namreč povsem v neskladju z danimi obljubami ob daja-
nju soglasij za gradnjo šestega bloka.
Ker so iz vodstva Holdinga Slovenske elektrarne svojo udeležbo opravičili, so sejo prestavili, njihovo ravnanje pa so označili za neodgovorno. Datum naslednje seje so prepustili njim.
»Njihovo ravnanje je neodgovorno in jasen dokaz, kakšen odnos imajo do Šaleške doline, predvsem pa obeh energetskih družb in zaposlenih, ki terjajo odgovore. Zaposleni imajo vso
>
»Vodstvi obeh družb nista sposobni
socialnega dialoga«
podporo lokalne skupnosti,« pravi župan Velenja Bojan Kontič.
Odzval se je tudi predsednik SDE Branko Sevčnikar, ki je poudaril, da sta HSE in SDH z odpovedjo udeležbe pokazala ignoranco do lokalnih skupno-
Zarota v modrem ali ...
Tatjana Podgoršek
Afera facebook, ki je razkrila zrežirano policijsko zasedo za ministra Koprivnikarja, je prejšnji teden dobila začasen epilog. Generalni direktor policije je za sedem neposredno vpletenih v »akciji« podpisal izredno odpoved delovnega razmerja. Vrniti so morali značko in pištolo, med njimi tudi predsednik enega od policijskih sindikatov. Največja tovrstna afera v zgodovini slovenske policije, ki jo nekateri pojmujejo zarota v modrem, je na varuhe reda v državi vrgla ogromen črni madež, ki ga ne bo mogoče v celoti odpraviti, tudi če bo končni epilog morebiti v korist policistom. Sence dvoma, ali je šlo za maščevanje ali je bilo v ozadju kaj drugega, bodo obstajale tudi ob mnogih nadaljnjih akcijah policistov, pisanju kazni ... Če sem bila na začetku policijske stavke bolj na stranipolici-stov kot vlade, se danes, tako kot mnogi drugi, držim za glavo ob (tako je videti) sramotnem in nedostopnem ravnanju mož v modrem. To, da so krepko prestopili meje dovoljenega, je iz trenutnih dejstev jasno. Načrtno izbiranje tarče zaradi tega, ker se ji želijo maščevati zaradi nestrinjanja s stavko in ne zaradi tega, ker bi tarča ogrožala varnost v prometu, je nevarno za vse. Delo policistov je opredeljeno. Med drugim je, da ustavljajo vinjene, prehitre in objestne voznike. Ustavijo jih lahko kadarkoli in kogarkoli med njimi, tudi ministra. Ne smejo pa izbirati »tarč« zaradi lastnega dokazovanja, nasprotovanja... Je tako odveč vprašanje ali bom morebiti med naslednjimi tarčami zaradi tega pisanja sama, ker izraženo mnenje nekomu med policisti ne bo po godu? Ali je minister osamljen »tarčni« primer? Gre za naključje ali morebiti običajno prakso? Policisti niso društvo ali nevladna organizacija. So organ, ki, če je treba, z orožjem v roki zagotavljajo zunanjo in notranjo varnost državljanov. In zato morajo zanje veljati najvišji moralni in zakonski standardi. Policisti so prvi, ki morajo braniti zakonitost in enakost vseh državljanov pred zakonom ne glede na to, ali so v konfliktu z delodajalcem.
Glede na krizo vrednot, posameznike, ki ne izbirajo ciljev za to, da (za)vladajo nezadovoljnemu ustrahovanemu narodu, so tudi namigovanja o kakšni drugi zaroti v ozadju vredna pomisleka. Toda, tudi če bo aferi mogoče pripisati politični predznak, gre za dogodek, ki se v policiji ne bi smel zgoditi. Posledic namreč ne bo čutilo le sedem policistov in njihovih družin. Morda le majhen madež je umazal vse.
sti. »Obžalujemo, da niso zmogli toliko poguma, da bi se javno pogovorili o problematiki delovanja Termoelektrarne Šoštanj in posledično celotnega HSE. Odpoved udeležbe je samo še eden od kamenčkov v mozaiku, ki potrjuje naše mnenje, da vodstvi obeh družb nista sposobni socialnega dialoga in nista kompetentni za vodenje podjetij, ki sta v lasti slovenskih davkoplačevalcev in davkoplačevalk,« je dejal Sevčni-kar, ki je zapisal tudi, da so pre-
pričani, da odgovorni zavajajo slovensko javnost s prirejenimi podatki o katastrofalnih razmerah v energetskih družbah, saj je navsezadnje njihova bonitetna ocena boljša od državne srebr-nine, kot je Telekom.
Skupno sejo so podprli tudi v sindikatu SDRES Premogovnika Velenje. Njihov predsednik Bojan Zabukovnik poudarja, da nižanje cen elektrike pod razumno mejo ni sprejemljivo. »Država bo v zameno za odpuščanje dobila več sto socialnih vprašanj, zagrenjenih in propadlih družin,«
poudarja in dodaja, da bodo naredili vse, da obdržijo delovna mesta. To je tudi prioriteta prizadevanj sindikata TEŠ. Njihov predsednik Danilo Tajnik, ki je vesel podpore lokalnih skupnosti, nam je v torek povedal, da so pogajanja o kolektivni pogodbi pa tudi presežnih delavcev vendarle stekla. Znova se dobijo v sredo.
Informacij o tem, kdaj naj bi bila sedaj skupna seja, pa do zaključka redakcije nismo dobili.
Generalna stavka v energetiki?
Včeraj je presenetila tudi novica, da naj bi HSE z odpovedjo posojila EIB ogrozil celotno slovensko energetiko, v sindikatu energetike pa po besedah predsednika resno razmišljajo o generalni stavki zaradi številnih neodgovorjenih vprašanj. Napovedali naj bi jo jutri.
■
a
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

17. marca 2016
(T.
LOKALNE novice
Kaj zanima velenjske svetnike?
Še več pozornosti alkoholu in novim psihoaktivnim snovem
Velenje - Medobčinska LAS Velenje je leta 2014 izvedla raziskavo o razširjenosti uporabe drog med mladimi. Lani so najpomembnejše ugotovitve iz raziskave predstavili na več mestih. Te kažejo velik napredek pri informiranju mladih o škodljivosti in učinkih drog. Starost se ob prvi uporabi znatno zvišuje, pa je pokazala primerjava z izsledki raziskave, opravljene deset let pred to. Delež tobaka se znižuje, medtem ko uporaba alkohola pri mladih ostaja težava.
Alkoholu in novim hitro rastočim psihoaktivnim snovem ter preventivi bo LAS v prihodnje namenila še več pozornosti.
a mkp
Župan s predstavniki kulture
Šmartno ob Paki - Že priprava Strategije razvoja kulture v občini Šmartno ob Paki je med nekaterimi tamkajšnjimi kulturniki povzročila slabo voljo. Nič drugače ni bilo po sprejetju le-te na lanski decembrski seji občinskega sveta, zato se je župan Janko Kopušar v minulih dneh na to temo pogovarjal s predstavniki kulturnih društev, javnega zavoda Mladinski center, Knjižnice Velenje, tamkajšnje osnovne šole in Območne enote Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje.
Po njegovih besedah omenjeni na sprejeto strategijo niso imeli pripomb, so pa poudarili nekatere aktualne pereče težave, s katerimi se srečujejo pri izvajanju dejavnosti. Na pogovoru so se dogovorili za oblike in organizacijo občinskih proslav ob državnih praznikih ter se dotaknili meddržavnega sodelovanja društev in lokalne skupnosti. Pri tem bo letos osrednja pozornost veljala obeležitvi 40. obletnice podpisa listine o pobratenju z Novim selom iz Srbije.
• Tp
Plazovi ogrožajo cesto in objekte
Šmartno ob Paki - Padavine so v zadnjih dveh mesecih na območju občine Šmartno ob Paki povzročile kar nekaj težav. Tako so se predvsem na območju naselja Slatina začeli pojavljati večji in manjši zemeljski plazovi, ki med drugim ogrožajo lokalno cesto in stanovanjske objekte. Enega od plazov je lani lastnik zemljišča skupaj z lokalno skupnostjo že uredil, vendar se je drsenje zemljine ponovno pojavilo v še večji obliki. Razmere na terenu si je ogledal strokovnjak in dal navodila lastnikom zemljišča in občinski upravi, kako naj ukrepajo.
Občinska uprava je o pojavih obvestila Upravo za zaščito in reševanje ter pristojne službe ministrstva za okolje in prostor, saj želi pospešiti sanacijo. Po prvih ocenah bodo ukrepi dokaj zahtevni, predvsem pa bodo predstavljali velik finančni zalogaj, ki ga občina iz sredstev proračuna ne bo zmogla.
■ tp
Delavnice za vse generacije
Šmartno ob Paki - V javnem zavodu Mladinski center Šmartno ob Paki pravijo, da so delavnice, ki jih organizirajo za vse generacije, vedno bolje obiskane.
Počitniških ustvarjalnih delavnic se je v povprečju udeležilo 20 otrok. V enih so otroci ustvarjali le iz reciklažnih materialov, v drugih so osnovnošolke in dijakinje izdelovale nakit. Tudi teh se je udeležilo od 15 do 20 deklet.
V marcu potekajo kulinarične delavnice Mali kuhar. Otroci ustvarjajo kar v dveh skupinah. Otroci z izjemnim navdušenjem sami priskrbijo vse potrebne sestavine za jedi, pripravijo in okrasijo mizo, izdelajo tudi kakšen dekorativni izdelek, pospravijo in pomijejo posodo. Pred nedavnim je v sejni sobi Hiše mladih potekal tečaj ličenja, na katerem se je 17 udeleženk pod vodstvom poklicne vizažistke lahko naučilo, kako poudariti in polepšati svoje oči, 14 udeleženk pa se je udeležilo delavnice izdelave nakita. Prihodnji mesec bodo v dvorani Marof pripravili kulinarične delavnice za mlade in malo starejše, morebiti tudi za upokojence.
■ tp
Turizem in lokalno podjetništvo
Ljubno - Občina Ljubno bo gostiteljica devetega posveta o delovanju skupnih občinskih uprav v Sloveniji. Posvet pripravljajo ministrstvo za javno upravo, Skupnost občin Slovenije, združenji mestnih občin in občin Slovenije, tema posveta pa bo Turizem in lokalno podjetništvo.
Na dogodku bodo predstavili svoje izkušnje z omenjenih področij strokovnjaki, predstavniki občin in skupnih občinskih uprav. Posvet bo v mali dvorani kulturnega doma na Ljubnem 23. marca, začeli pa ga bodo ob 9. uri.
■ tp
Kriterij za kopalne vode naj bi spremenil
Andreja Kuzmana (NSi) je na zadnji seji zanimalo, zakaj Velenjsko jezero ni uvrščeno med kopalne vode. V Uradu za urejanje prostora mu odgovarjajo, da status kopalnih voda določa država, ki Velenjskega ni uvrstila na ta seznam zaradi povišanih vsebnosti sulfata in molibdena. Ta kriterij tukajšnji in še nekateri drugi strokovnjaki ocenjujejo za neprimeren, saj je po vodni direktivi opredeljeno, da se upošteva primernost vodnih teles za rast in razvoj vodnih živali in rastlin. Zaradi neustreznosti kriterija, na katerega opozarja več pobudnikov, med njimi tudi Mestna občina Velenje, na Ministrstvu za okolje in prostor razmišljajo o spremembi te zakonodaje. Zadnja štiri leta je Mestna občina Velenje sama naročila vzorčenje in spremljanje vode v Velenjskem jezeru. Vsi odvzeti vzorci, jemali so jih enkrat tedensko, pa so izkazovali, da je voda primerna za kopanje.
Nadzor nad redom pri avtobusni postaji pogostejši
Na pobudo Andreja Kuzmana (NSi) je občina naročila dodatno čiščenje in poostren nadzor na območju avtobusne postaje Velenje, še posebej med konci tedna.
Najbolj problematičen je prostor, ki je rezerviran za skate park (projekt je še vedno v načrtu, a zanj še niso zagotovili sredstev).
Prostor za zbiranje odpadkov morajo urediti stanovalci
Mersad Derviševic (SD) je opozoril na slabo stanje »ekološkega otoka« ob Šaleški 19. Na Uradu za komunalne dejavnosti mu pojasnjujejo, da ne gre za ekološki otok, ampak za zbirno mesto mešanih komunalnih in bioloških odpadkov. Zanje morajo poskrbeti stanovalci. Občina skrbi za ekološke otoke, na katerih se zbirajo ločene frakcije.
Dodatne točke za WI-FI v centru
Mihael Letonje (SLS) je opozoril na težave z vzpostavljanjem internetne povezave prodajalcev na tržnici s Finančno upravo. Mestna občina ima pretežni del mesta pokrit z brezplačnim internetom, a so ugotovili, da bo tu treba zagotoviti novo dostopno točko in postaviti dve dodatni anteni. Reševanja so se že lotili.
Pogostejši odvozi papirja
Dimitrij Amon (SD) je predlagal pogostejše odvoze papirja z ekoloških otokov v Vinski Gori.
Ti zabojniki so namreč nenehno polni. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da so se s koncesionarjem dogovorili, da bo štiri mesece spremljal količino papirja v vseh ekoloških otokih in nato tudi ustrezno ukrepal.
Sistem »Lokalc GUTS« nadgrajujejo
Dimitrij Amon je opozoril na težave, ki so bile z aplikacijo GUTS, s katero je mogoče spremljati tudi stanje v Bicy postajah. V Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da je bilo to med letnimi vzdrževalnimi deli, v sistem pa tudi niso bile vključene postaje na območju Šoštanja. Zdaj je to odpravljeno, poleg tega pa sistem nadgrajujejo, Mestna občina Velenje je namreč pridruženi partner in nastopa
kot testno mesto izdelovalcev tega sistema.
Potok Trebuša je treba očistiti
Franc Sever (Vsi v isto smer sever) je poudaril nujnost očiščenja potoka Trebuša, saj bi večji pomladanski naliv lahko povzročil težave. Na Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da bi za to morala poskrbeti Agencija za okolje in prostor, ki pa nima dovolj sredstev, zato v Mestni občini Velenje na pobudo župana Bojana Kontiča že nekaj let organizirajo udarniško čiščenje vodotokov. Delno so lani očistili tudi Trebušo, kjer redno nadzirajo in čistijo rešetko zadrževalnika. Podobne aktivnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje.
a mz
Ura za Zemljo tudi v Velenju
Mestna občina Velenje vsako leto sodeluje pri projektu Ura za Zemljo. Letos bo ta potekala v soboto, 19. marca, med 20.30 in 21.30. To je čas, ko naj bi povsod po zemlji ugasnili luči. Med drugim ugasnejo tudi luči, ki osvetljujejo največje svetovne znamenitosti. V Velenju bodo tako ugasnili luči na Velenjskem gradu, ob pešpoti na Velenjski grad, v temi pa bodo tudi Šaleški grad, vila Bianca, Mladinski hotel Velenje, Hiša bendov ter Titov trg. Pridružite se Uri za zemljo in vsaj za ta kratek čas tudi sami ugasnite luči in elektronske naprave.	a mz
Savinjsko-šaleška naveza
Enim črna pika, drugim nagrade
Policisti in zagovorniki - Nagrade tudi »tujcem« - Tudi dan čebel - Velikonočnice mamijo
Mnogi ne vedo, kaj je slabše: da policisti že tako dolgo stavkajo ali da so si privoščili tako »ministrsko«posredovanje. Pa čeprav naj bi bilo po svoje nekako povezano. Zadnje dni nismo zvedeli kaj bistveno novega, saj so se prizadeti policisti po grožnji z odpovedjo delovnega razmerja zavili v molk. S predsednikom enega od policijskih sindikatov, nekdanjim policistom celjske policijske uprave Zoranom Petrovičem vred. Seveda, zdaj so glavno besedo prevzeli njihovi odvetniki. Mi pa lahko le pričakujemo, kako se bo vsa zadeva odvila. In kako bodo nekateri vso to zadevo še politično obarvali.
Kot da težav ne bi imeli dovolj že doma, nas je doletel še en hladen tuš iz Bruslja. Tam niso zadovoljni z našim proračunom, ker da smo prekršili evropska pravila. Finančni minister sicer pravi, da vse ni tako hudo, ker da pač še nismo mogli upoštevali vseh stroškov za migrante. Za »desnico« pa je to še en razlog več za napad nanj, za Mramorja pa je takšna reakcija Bruslja lahko še en razlog več, da ne podpre Erjavčevega predloga za uskladitev pokojnin. Dogajale so se tudi prijetnejše stvari. Gospodarska zbornica je podelila nagrade za gospodarske in podjetniške dosežke, tri so odšle tudi na celjsko območje. Med velikimi podjetji je tako priznanje prejel Andrej Poklič, direktor podjetja GKN Driveline iz
Zreč. Gre za nekdanji obrat Uniorja, ki je prešel kasneje v angleške roke in je znani dobavitelj delov za avtomobilsko industrijo. Nagradi sta prejela še Borut Triplat, direktor žalske družbe Omko Fenix, ki je tudi v tuji lasti, ter Miran Rauter iz celjskega družinskega podjetja Hermi. Zadnji čas mnogi kažejo tudi na uspešen prodor žalske družbe Mikropis na Kitajsko. VŠanghaju je namreč v dveh supermarke-tih vpeljalo svoje samopostrežne blagajne, kar je za to veliko državo novost. Blagajne, po katerih so znani tudi pri nas, so prilagodili še za kitajski trg. Na Kitajskem je Mi-kropis tudi ustanovil hčerinsko družbo, saj na ta veliki trg in druge države Daljnega vzhoda resno računajo. Z dejavnostmi, v katerih imajo bolj »postlano z rožicami«, so se zadnji vikend ukvarjali na Celjskem sejmu, na pomladanskem sejemskem trojčku. Veliko pozornost je pritegnilo tudi srečanje čebelarjev: ne le zaradi znanih zapletov z zdravljenjem čebel, ampak zaradi pomembnega mednarodnega dogodka. Predstavniki Črne gore, Češke, Srbije, Madžarske, Avstrije, Francije in Slovenije so namreč podpisali deklaracijo o podpori slovenske pobude, da postane 20. maj svetovni dan čebel. Idejo, da Slovenija vloži tako pobudo Združenim narodom, je dala naša čebelarska zveza. Velikonočno
rožnato pa je že nekaj časa tudi na Boleti-ni pri Ponikvi, največjem od štirih slovenskih rastišč velikonočnice. V bližini je še na Boču. Velikonočnica je letos pohitela - saj je tudi ta veliki praznik letos zelo zgodaj. Za to cvetko se ljudje zelo zanimajo, nekateri bi jo kar vzeli s sabo. Zato člani tamkajšnjega turističnega društva kraj tudi varujejo. »Stalno pripravljenost« opravljajo prostovoljno.
Všmarški občini pa se nadaljujejo kadrovske težave. Pisali smo že, da tudi v drugem krogu le svetniki te občine niso potrdili vnovične kandidature dosedanje direktorice zdravstvenega doma, zdaj se je zapletlo še pri imenovanju direktorja občinske uprave. Prijavilo se je sicer ducat kandidatov, a po mnenju komisije v pogovorih ni nihče dosegel zahtevanega števila točk. Sedanja vede-jevka Zlatka Pilko se ni prijavila, ker odhaja v pokoj. Mandat ji poteče 1. aprila, zato bo župan za pol leta znova imenoval vršilca dolžnosti direktorja. To niprvoaprilska! Medtem ko se v Celju pripravljajo na otvoritev posebnega paviljona na Glavnem trgu, kjer bo ob drugih izkopaninah, najdenih v bližini, na ogled tudi stari mozaik - repliko so izdelali mojstri iz Turčije, je knežje mesto pred dnevi obiskala skupina dijakov iz turškega mesta Gazientep, ki je od leta 2014 pobrateno s Celjem. Mladi zaradi muhaste zime niso več mogli smučati na Celjski koči (lahko so skupine iz nekaterih drugih pobratenih mest, ki so Celje obiskale prej), so pa kolesarili in si ogledali Celje. Najboljši dijaki treh srednjih šol iz tega mesta so obiskali tudi Gimnazijo Celje - Center. Pa še to: marsikje si močno prizadevajo, da bi namestili še več defibrilatorjev. Zaradi težav, v kakršnih smo, so namreč naša srca močno obremenjena.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 3
17. marca 2016

Stečajni postopek Vegrada se končuje
Postopek bo morda zaključen do konca leta 2017 - Na rok vplivajo pravde in prodaja premoženja - Premoženja ni ostalo več veliko
Tina Felicijan
Ob začetku stečajnega postopka podjetja Vegrad je stečajna upraviteljica Alenka Gril priznala terjatve v vrednosti okoli 400 milijonov evrov. Od tega je dobrih 10 milijonov terjatev priznanih zaposlenim. »Bistvo tega postopka je v tem, da je bilo praktično vse premoženje zastavljeno tako, da je večina izkupička od prodaje premoženja šla za poplačilo stroškov, preostali del pa ločitvenim upnikom - predvsem so to banke. Doslej opravljenih delitev od te posebne razdelitvene mase, to se pravi mase od premoženja, ki je bilo zastavljeno, je bilo za približno milijon evrov.«
Nekaj premoženja prodanega, nekaj ga še čaka
Na dan začetka stečaja je bila vrednost premoženja ocenjena na 20 milijonov evrov, a se je med prodajo pokazalo, »da ta ni potekala tako, kot smo si želeli. Na to je malo vplivalo dejstvo, da za prodajo premoženja niso ravno najboljši časi. Vsaj po letu 2010 je ponudba premoženja velika, povpraševanje pa manjše. Zadevo pa je dodatno otežilo dejstvo, da Vegrad ni imel ravno atraktivnih nepremičnin na nekih zanimivih lokacijah, zato smo premoženje, ki ga imamo, prodali na peti ali šesti dražbi po bistveni nižji ceni, kot je bilo ocenjeno,« je povedala stečajna upraviteljica.
V Velenju je podjetje imelo štiri lokacije. Nova uprava in kompleks Selo Paka nista bila več last stečajnega dolžnika, saj so bile že lizing pogodbe, sklenjene na način 'sell and lease back' (prodaj in vzemi v najem). »Plastiki Skaza pa smo prodali osrednji del Selo Paka, kjer se bo očitno odvijala proizvodna dejavnost. Veseli smo bili, da se je našel kupec iz lokalnega okolja. Ocenjujemo, da bo podjetje na tem območju širilo svojo do sedaj uspešno dejavnost.«
Tretjino premoženja še imajo. Gre za kompleks zemljišč v Ljubljani, s prodajo katerih po petih letih stečaja še ne morejo začeti, ker za te nepremičnine že od leta 2008 poteka sodni spor. »Pozi-
vamo k prednostni obravnavi te zadeve, ker imamo interesente za nakup, a dokler sodni spor teče, prodaje ne moremo začeti,« pojasnjuje.
Delavci še čakajo na poplačilo
V času stečaja Vegrada je bilo zaposlenih še okrog 570 ljudi, podjetje pa je dolžno več kot tisoč delavcem. »Vegrad že nekaj časa pred stečajem ni izplačeval plač. Ljudje so sicer odhajali, a svojo terjatev v stečaju prijavili, zato je tudi znesek tako nenormalno visok. Gre torej za neizplačane plače in odpravnine tako tistim, ki so odšli pred stečajem, kot tistim, ki so šli po njem, potem so še poškodbe pri delu, materialna nado-
AKTUALNO
mestila, prevozi, potni stroški,« našteva Grilova. Del dolga so tisti, ki so na dan začetka stečaja še bili zaposleni, prejeli od jamstvenega in preživninskega sklada, ki nekako nadomesti izplačilo, nato pa sklad stopi v položaj teh terjatev. »Žal pri poplačilu delavcev ne bo prišlo do večjega zneska. Popla-čevali bomo samo stroške tako zaposlenim kot dobaviteljem iz postavke prisilne poravnave, ki je trajala od 1. septembra leta 2010 do začetka stečaja 6. oktobra istega leta. Poplačilo je predvideno letos spomladi. Ker so zaposleni pretežni del plače za september leta 2010 dobili že od jamstvenega sklada, poplačila ne bodo posebej visoka.« Strošek prisilne poravnave, vezan na plače, je 900 tisoč evrov, od tega pa 465 tisoč prejme sklad, ki je založil delavcem in jim kmalu po začetku stečaja izplačal del terjatve do Vegrada.
Stečaj naj bi zaključili do konca prihodnjega leta
Alenka Gril upa, da bodo pravde zaključili do sredine priho-
3
dnjega leta. »Želim si tudi bolj aktivnega sodelovanja upnikov. Imamo več kot 500 upnikov, ki so v stečaju prijavili izločitvene zahtevke. To pomeni, da so ugotovili, da je bilo stanovanje, ki so ga kupili od Vegrada, na dan začetka stečaja v zemljiški knjigi še vedno vpisano kot last podjetja. Dobro smo organizirali, kako je treba urediti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo. To se še vedno lahko uredi pri notarki Frančiški Persea Cetin v Velenju. Ugotavljamo pa, da veliko upnikov, ki jim je bil izločitveni zahtevek priznan, ni uredilo vpisa v zemljiško knjigo. Tam je še vedno vpisan Vegrad, kar nam otežuje zaključek stečajnega postopka. Zato upnike pozivam, naj uredijo vpis lastninske pravice za svoje nepremičnine.« Sicer pa upniki čakajo, da bodo ob zaključku stečaja od države dobili vsaj vračilo DDV-ja za terjatve, ki v stečaju Vegrada ne bodo poplačane.
a
izboljšanje varnosti občanov
Sestal se je Sosvet za
Tokrat so se poglobili v poročila
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 9. marca - Mestna občina Velenje je bila med prvimi občinami v Sloveniji, ki je ustanovila Sosvet za izboljšanje varnosti občanov. Ta predstavlja posvetovalno telo različnih udeleženih skupin, ki jim je skupen cilj zmanjševanje števila varnostnih težav in večanje občutka varnosti.
Sosvet vodi župan. V njem je poudarjeno partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstva, zdravstva, izobraževalnih ustanov, svetovalnih služb, formalnih in neformalnih organizacij in združenj ter občanov.
Člani sosveta se sestajajo po potrebi, vsakič pa se na začetku leta poglobijo v letna poročila. Na tokratni seji, ki je bila v sredo popoldan, so obravnavali
letno poročilo Policijske postaje Velenje, Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Brezplačne pravne svetovalne službe ter Medobčinske LAS Velenje.
Komandir Policijske postaje Velenje Božidar Debelak je poudaril, da so policisti na področju kriminalitete zagotovili visoko stopnjo varnosti za občane, kazniva dejanja s hujšimi posledicami so bila večinoma preiskana. Sonja Gla-žer, vodja Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, je povedala, da so najpogosteje nadzor opravili nad mirujočim prometom in s tem povezanimi kršitvami, upoštevanje omejitev hitrosti s stacionarnim radarjem, nadzor nad taksi prevozi, zunanjim oglaševanjem, ločenim zbiranjem in ravnanjem s komu-
nalnimi odpadki. Predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Karl Drago Seme je poudaril postopno delovanje Sveta v smeri »ničelne vizije« in veliko sodelovanja z občankami in ob-
čani, od najmlajših do najstarejših. Pravna svetovalka v Brezplačnem pravnem svetovanju Polona Kramer je med drugim omenila, da se je lani brezplačnega pravnega svetovanja udeležilo blizu tisoč
občank in občanov, največkrat pa so potrebovali pomoč, povezano z družinsko in delovnopravno zakonodajo.
Medobčinska LAS Velenje pa je lani finančno podprla tudi delo v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov Breza in svetovalnico za otoke, mladostnike in starše, ki deluje v sklopu Inštituta Integra. Marko Pritržnik je povedal tudi, da še naprej spodbujajo delovanje Dnevnega centra za zmanjševanje škode zaradi drog, ta deluje preko Slovenskega združenja za duševno zdravje.
Prvič pa je na seji sosveta sodeloval komandir Postaje prometne policije Celje v Velenju Vinko Mlakar. Prometna policija je v Velenju prisotna 24 ur na dan, kar je dobro ne samo za promet, njihova prisotnost »blagodejno« vpliva tudi na potencialne storilce kaznivih dejanj.
a
Več bolnikov z ledvično okvaro
Na preventivni akciji ob svetovnem dnevu ledvic v velenjskem zdravstvenem domu 110 občanov
Tatjana Podgoršek
Velenje, 10. marca - Tudi ob letošnjem svetovnem dnevu ledvic, katerega sporočilo je bilo: Od otroštva najprej na svoje ledvice glej, sta Zdravstvena vzgoja Zdravstvenega doma Velenje in Oddelek za dializo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec že 11. zapored izvedla v prostorih velenjskega zdravstvenega doma preventivno akcijo. Na njej so udeležencem merili prisotnost beljakovin v seču ter krvi tlak. V štirih urah je možnost meritev izkoristilo kar 110 občanov.
Izjemno visoka
ozaveščenost
prebivalstva
Predstojnik oddelka za dializo v omenjeni bolnišnici, primarij
Bojan Vujkovac, je ob tej priložnosti povedal, da vsakodnevna obravnava bolnikov ter udeležba na akciji potrjuje visoko ozaveščenost prebivalcev v koroški in Saša regiji glede bolezni ledvic. V razvitih državah obišče zdravniško pomoč pred odpovedjo ledvic prepozno 30 do 40 odstotkov bolnikov, v omenjenih regijah so ti podatki bistveno nižji. »Ljudje so danes zelo osveščeni, ob vsaki najmanjši nepravilnosti delovanja ledvic nas obiščejo in nam s tem odpirajo terapevtsko okno. Zdravniki se lahko tako odzovemo veliko prej, prej lahko začnemo zdraviti, s tem pa lahko preprečimo večino bolezni ledvic.«
Število bolnikov s težavami ledvic se sicer povečuje, a predvsem zaradi staranja prebivalstva. Po
podatkih se v razvitem svetu vsaka štiri leta podaljša življenje za eno leto. Pri 85 letih ima tri četrtine ljudi 4 ali 5 kroničnih bolezni, med katerimi je zelo pogosta okvara ledvic.
Namen osveščanja o kronični ledvični bolezni je zaustaviti epidemijo kronične ledvične bolezni in zmanjšati s tem povezano veliko umrljivost. Bolezen je namreč zelo pogosta, ima jo vsaj eden od 10 odraslih ljudi. Večinoma je posledica nezdravega načina življenja, ki privede do nastanka sladkorne bolezni, zvi-šanega krvnega tlaka in srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji jo ima več kot 180.000 odraslih ljudi, več kot 2.000 pa se jih zaradi odpovedi ledvic zdravi z dializo ali presaditvijo ledvice.
Tudi za letošnjo preventivno akcijo je bilo veliko zanimanja.
Dializni center v Velenju le na papirju?
Po podatkih reševalne postaje velenjskega zdravstvenega doma je v Šaleški dolini v tem trenutku 24 dializnih bolnikov. Polovica se jih vozi na dializo
v celjsko bolnišnico, preostala polovica v Slovenj Gradec, kjer je drugi najstarejši dializni center v državi. Da bi jim prihranili pot do centrov, sta pred 5 leti takratni direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Jože Zupančič in direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Janez Lavre podpisala pismo o nameri o ureditvi pogojev za opravljanje dialize v prostorih velenjskega zdravstvenega doma. Janez Lavre nam je povedal, da so projekt kmalu ustavili, saj zdravstvena zavarovalnica ni pokazala pripravljenosti za uresničitev projekta. »Aktivnosti v zvezi s tem ni nobenih. Če pa bi se nam uspelo dogovoriti za plačilo za storitev (z zdravstveno zavarovalnico), tako kot se je ta z zasebnimi di-
aliznimi centri, bi bili mi zanesljivo zainteresirani za dializni center v Velenju.«
Bojan Vujkovac pa se bolj kot za strokovni prevzem dializnega centra v Velenju nagiba k ureditvi cestne povezave med Velenjem in Slovenj Gradcem. »Smiselno bi se bilo pogovarjati o di-aliznem centru v Velenju, če pa bi se spremenila strategija na tem področju tako, da bi bolniki opravljali dializo ponoči ali na domu. Sicer pa menim, da je Velenje tako veliko mesto, da bi si zaslužilo zelo močno polikliniko oziroma ambulantni del dejavnosti, ki bi bil zelo blizu ravni bolnišnice,« je menil Bojan Vujkovac.
■
Naš čas, 25. 2. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

17. marca 2016
Velenjska občina varčuje z energijo
Skladno s sprejeto lokalno zasnovo, nad katero bdi Zavod KSSENA, Mestna občina Velenje iz leta v leto zmanjšuje porabo energije. Kot pravi Sašo Mozgan, so te ukrepe nadaljevali tudi lani, ko so energetsko celovito oziroma delno prenovili devet javnih stavb. Energetske obnove so bile izvedene na objektih Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, Podružnične osnovne šole Pesje, Osnovne šole Livada, Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, krajev-
nih skupnosti Staro Velenje in Škale ter na domu krajanov Pesje. S pomočjo evropskih sredstev so energetsko preovili tudi Vilo Rožle, Regijsko galerijo Velenje in Podjetniški center Standard. Pri izboljšanju učinkovitosti javne razsvetljave so izvedli štiri projekte - na območju krajevne skupnosti Konovo, pri občinski upravni stavbi in pri osnovni šoli Gorica so stara potratna svetila in reflektorje zamenjali za energetsko učinkovitejša. V energetski sanaciji daljin-
skega sistema ogrevanja pa so prenavljali toplovode in vročevode.
Lani so izvedli tudi nekaj projektov pri uporabi obnovljivih virov. V Paki pri Velenju so postavili samozadostne ulične svetilke ESUS. S pomočjo evropskih sredstev pa so izgradili energetsko igrišče Rudarska vas v Sončnem parku in kupili električno delovno vozilo za potrebe Centra ponovne uporabe.
Citycenter Celje še vedno raste
Največje nakupovalno središče v regiji praznuje 10. rojstni dan - Uspešno minulo leto -Številne prireditve za praznik
Celje - Prejšnji teden so v Ci-tycentru Celje sklicali tiskovno konferenco, na kateri so se lahko pohvalili z lanskoletnimi rezultati. Ustvarili so namreč 104,4 milijona evrov prihodkov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Kot je povedala vodja centra Darja Lesjak, je za njimi najuspešnejše poslovno leto v 10-let-nem obdobju poslovanja. Lani jih je obiskalo tudi rekordno število kupcev, in sicer 5,4 milijona. Sicer pa so v desetih letih zabeležili več kot 50 milijonov obiskovalcev.
Darja Lesjak je prepričana, da je takšen rezultat prinesel skrben izbor vrhunskih domačih in tujih blagovnih znamk, nenehnih prizadevanj odlične ekipe in osvežitve centra z novimi sodobnimi rešitvami. V prazničnem marcu pripravljajo ob 10. rojstnem dnevu velik modni spektakel, Zdravstvenemu domu Celje pa bodo
Boštjan Brantuša, direktor SES Slovenija, in Darja Lesjak, centrova
menedžerka
ob jubileju donirali 10.000 evrov za nakup mobilnega ultrazvočnega aparata.
Nena Horvat, vodja marketinga, je dodala, da se je v tem času pri njih zvrstilo več kot 2000
različnih dogodkov. Posebej je ponosna na otroški park Džungla, ki ga vsako leto obišče več kot 60.000 otrok. Z navdušenjem omenja tudi Citycentrovo srce, akcijo, s katero vsako leto ob-
darijo otroke. Do 19. marca vas prijazno vabi na različne rojst-nodnevne prireditve. Na glasbe-no-modnem spektaklu (od danes do sobote) se bo zvrstilo 6 modnih revij, predstavili bodo modne kolekcije blagovnih znamk iz nakupovalnega središča. Dogodek bo potekal v slogu »Alice v deželi mode«, modne smernice se bodo predstavile v najnovejši luči te pomladi in prihajajočega poletja. Vse kolekcije so že na policah njihovih prodajaln.
Boštjan Brantuša, deželni me-nedžer SES-ovih nakupovalnih središč, je na Citycenter Celje še posebej ponosen, saj je tu pred desetimi leti položil temeljni kamen in center do leta 2009 tudi vodil. Meni, da je celjski Citycenter res center z dušo, ki temelji na najsodobnejšem modelu upravljanja nakupovalnih središč in na vrhunsko usposobljeni in predani vodstveni ekipi. a
Izdelki taksni, kot bi jih delali zase
V Pekarni Rednak iz Luč butična ponudba ročno izdelanega kruha in pekovskega peciva - Brez povezovanja, skupnih nastopov, nabave, delitev dela dolgoročno ne bomo preživeli
Tatjana Podgoršek
Pekarna Rednak iz Luč deluje od leta 1987 in ne glede na tolikšno ponudbo kruha in pekovskega peciva ostaja zvesta butični proizvodnji. Z njo uspešno konkurira večjim pekarskim proizvodnim podjetjem ter trgovskim centrom. Je dolgoletna tradicija tista, ki ji to omogoča?
Tradicija, naravni izdelki, pošten odnos do potrošnikov
»Tradicija je pomembna, a je za obstoj in razvoj podjetja premalo. Na trgu je treba pozorno slediti novim trendom, potrebam potrošnikov in veliki konkurenci. Ta je neizprosna in vse bolj zahtevna,« se je odzval lastnik pekarne Miroslav Rednak. Na vprašanje, kako se prilagajajo omenjenemu, je sogovornik odgovoril, da predvsem s poštenim odnosom do potrošnikov, s kakovostnimi ročno izdelanimi vrstami kruha in pekovskega peciva, pripravljenimi po klasičnih receptih. Njihovi izdelki
so brez aditivov, raznih drugih kemijskih dodatkov, s pomočjo katerih ti ohranjajo obstojnost in svežino. Uporabljajo moko iz starih slovenskih žit v kombinaciji še z drugimi vrstami moke, skrbijo, da so izdelki vedno sveži. Vsakdanjo ponudbo ob določenih dnevih (prazniki) obogatijo.
Po besedah sogovornika je zaradi butične proizvodnje nemogoče zadovoljit vse dnevne po-
Miroslav Rednak
trebe potrošnikov ter vse trende. »Vse od prvega dne je naša usmeritev biti čim manj industrijski, umetni, a čim bolj naravni. Izdelki iz naše ponudbe so takšni, kot bi jih pripravljali zase.«
Kakovost in cena
Miroslav Rednak pravi, da še vedno potrošnika naprej zanima cena, nato kakovost izdelka, zato so najrazličnejše akcije za
večino »magnet«. A je opaziti, da ta počasi izgublja svojo moč. Vse več ljudi namreč kupuje »z glavo« in posega po izdelkih, ki so jim všeč in kakovostni. To je sicer priložnost za takšne pekarne, kot je njihova, a na dolgi rok se malim kljub temu ne piše najbolje, razmišlja sogovornik. »Brez povezovanja, skupnih nastopov, nabave, delitve dela, skupnih prodajaln ne bomo preživeli. Glede na učni sistem v državi pa tudi kadra s potrebno izobrazbo ne bo.«
V prihodnje z ženo Tatjano načrtujeta razširitev dejavnosti, a ne preveč, kajti butična proizvodnja ima svoje meje, teh pa ne nameravata prestopiti. Za zdaj ostajata s svojimi prodajalnami v Zgornji Savinjski dolini in v Šmartnem ob Paki. Nameravata pa pekovski dejavnosti in lokalu Kavarna in picerija Prpek v Mozirju dodati še turistično dejavnost, ki predstavlja zanju nov izziv.
GOSPODARSKE novice

Rok za prodajo Gorenja Surovine podaljšali
Velenje - Družbi Gorenje ter Tesla Recycling sta 24. junija lani sklenili kupoprodajno pogodbo za lastniški delež v družbi Gorenje Surovina. Takrat sta se dogovorili, da bosta prodajne postopke sklenili najkasneje do konca marca letos. Ker pa trajajo postopki dlje, kot so načrtovali, so 4. marca sklenili dogovor, da rok prodaje podaljšajo do konca maja letošnjega leta.
Med nagrajenci tudi Rauter
Ljubljana, 10. marca - Gospodarska zbornica Slovenije je na slovesnosti v Linhartovi dvorani Cankarjeva doma v Ljubljani 48-ič podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke gospodarstvenikom. Nagrajencev je bilo 7, prihajajo pa iz 5 slovenskih regij in 5 dejavnosti.
Nagrado za leto 2015 so med drugimi prejeli tudi Velenjčan, nekdaj uspešen smučar Miran Rauter - direktor podjetja Hermi Celje, Andrej Poklič, direktor podjetja GKN Driveline Slovenija iz Zreč, in Borut Triplat, direktor podjetja Omco Feniks Slovenija iz Žalca.
Kmetijstvu in podeželju letos več
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila razpis za dodelitev pomoči pri ohranjanju in razvoju kmetijstva in podeželja v letu 2016. Pravilnik o dodeljevanju pomoči so sprejeli lani in bo veljal do leta 2020. Občina letos spodbudam pri razvoju kmetijstva in podeželja namenja 10.000 evrov več kot lani - 36.000 evrov. Največ denarja si lahko obetajo tisti, ki bodo podali vloge za naložbe v kmetijska gospodarstva. Rok za oddajo vlog je 4. april, izjema so vloge za zavarovalne premije, te bodo na Občini Šoštanj sprejemali do 16. avgusta.
V Evropi deflacija
Bruselj - Svet Evropske centralne banke je sprejel več pomembnih ukrepov v boju proti zelo nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti. Inflacija v območju evra je februarja znova zdrsnila v negativno območje. Cene življenjskih potrebščin so na letni ravni upadle za 0,2 odstotka. Ključno obrestno mero so zato znižali na nič odstotkov, mesečni obseg odkupovanja obveznic pa bodo aprila povečali na 80 milijard evrov.
Poslabšanje proračunske ocene Slovenije
Bruselj - Potem ko sta Evropska komisija in evroskupina novembra lani ocenili, da je predlog slovenskega proračuna za leto 2016 pretežno skladen z zahtevami v okviru pakta stabilnosti in rasti, je po zasedanju finančnih ministrov držav z evrom prišlo presenetljivo sporočilo - obstaja tveganje, da slovenski proračun za leto 2016 ne bo skladen s pravili. Sicer nismo edini. To velja za skupino sedmih držav, v katerih obstaja tveganje neskladnosti njihovih proračunov z evropskimi pravili. Poslabšanje proračunske ocene Slovenije za strokovnjake menda ni bilo presenečenje, finančni minister Dušan Mra-mor pa meni, da so bruseljske zahteve po znižanju proračunskega primanjkljaja pretirane. Največja težava je po njegovih besedah dolgoročna fiskalna nevzdržnost zaradi staranja prebivalstva.
Slovenija se zadolžuje
Ljubljana - Slovenija se tudi letos dokaj pridno zadolžuje. Prejšnji teden je prodala za 68,5 milijona evrov zakladnih menic. Gre za šestin dvanajstmesečne zakladne menice. Dražba je bila druga kratkoročna zadolžitev v tem letu, v prvi, izvedeni pred mesecem dni, je Slovenija prodala za 62 milijonov evrov zakladnih menic. Zgolj za potrebe financiranja izvrševanja proračuna se je država letos že zadolžila za več kot 1,6 milijarde evrov. Lanskega decembra sprejeti program financiranja državnega proračuna za letos pa predvideva zadolžitev okoli 6,8 milijarde evrov. V plačilo letos zapade kar za 4,6 milijarde evrov dolga, od tega za nekaj manj kot 3,6 milijarde evrov glavnic in za nekaj več kot milijardo evrov obresti. Za kriminalno vodenje države politiki ni treba odgovarjati, pa bi bilo prav, če bi se bistveno manj amaterjev in populistov prepiralo za politične stolčke.
Posojila malim in srednje velikim podjetjem
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarski razvoj je pripravilo ukrep, ki je pisan na kožo malim in srednje velikim podjetjem, izvedbo ukrepa pa je zaupalo SID banki. Malim in srednje velikim podjetjem zdaj ponuja posojila za financiranje obratnega kapitala in naložb. Glavne prednosti teh pa so dolga ročnost, dolg moratorij na odplačilo glavnice, lažje zavarovanje in ugodne obrestne mere. Tako so ročnosti posojil od 8 do 12 let, moratorij za odplačilo glavnice pa polovica ročnosti posojila, vrednost posojila je lahko od 100 tisoč do 5 milijonov evrov.
Vlada pričakuje milijone
Ljubljana - Finančna uprava je imela doslej z uvedbo informacijske podpore za delovanje davčnih blagajn za 1,7 milijona evrov stroškov, dodatnih 80.000 evrov stroškov jo predvidoma še čaka. Vlada zaradi strožjega nadzora nad gotovinskim poslovanjem letos pričakuje 75 milijonov evrov več pobranih dajatev, po mnenju finančnega ministra morda tudi več.
a mz, tp, mkp
a mz
■
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 5
17. marca 2016
"'WAS
GOSPODARSTVO
5
PREJELI smo
Odgovor HSE
Spoštovani,
Odzivamo se na članek avtorja Vlada Šege »Nujen bo sestop«, ki je bil objavljen v časopisu Naš čas v četrtek, 10. marca 2016. Avtor v članku nekatere podatke prikazuje zavajajoče, zato v nadaljevanju podajamo celovito sliko sponzorstev in donacij družb Holding Slovenske elektrarne, d. o. o. (HSE) in Dravske elektrarne Maribor, d. o. o. (DEM).
Zanikamo trditev, da krovna družba skupine HSE, torej HSE d. o. o., preprečuje sponzoriranje kulturnih in športnih aktivnosti odvisnim družbam v lokalnih okoljih. Dejstvo je, da je bil v začetku leta 2015 ustanovljen Center za družbeno odgovornost (CDO) skupine HSE, ki prejema vse sponzorske in donatorske vloge, ki jih transparentno obravnava, vrednosti posameznih sponzorstev in donacij pa odobrava na osnovi predlogov posameznih družb ter v skladu s sprejetim poslovnim načrtom. Z ustanovitvijo CDO smo se želeli ogniti podvojenemu sponzoriranju in donatorstvu ter doseči, da se v lokalnem okolju pojavlja predvsem družba, ki tam deluje. Spodnja tabela jasno kaže, da družba DEM, d. o. o., v lokalno okolje letno ne nameni malo sredstev. Sponzorstva in donacije družbe DEM, d. o. o., v obdobju od maj 2014 do marec 2016 v lokalno okolje
2014	330.695 €
2015	308.740 €
2016	65.580 €
Skupaj	705.015 €
Vir: http://www.dem.si/sl-si/Informacije-javnega-znacaja
Drugo dejstvo pa je, da so nekatere družbe skupine HSE zaradi razmer na trgu in drugih razlogov v situaciji, ko so prisiljene zategniti pasove na vseh področjih delovanja, torej (žal) tudi pri sponzorstvu in donacijah.
Družba HSE, d. o. o., je v okviru sponzorske in donatorske politike podpirala enega največjih slovenskih košarkarskih klubov - Košarkarski klub Olimpija (pogodba se je v letu 2015 iztekla in ni bila podaljšana), še zdaj pa podpira Slovensko kajakaško zvezo in Olimpijski komite Slovenije - pri obeh gre za vseslovenski organizaciji, ki sta pristojni za šport na ravni države. Preostala sredstva družba namenja tako ljubljanskim kot drugim organizacijam, društvom, klubom in posameznikom, v skladu s sponzorsko in donatorsko politiko. Sponzorstva in donacije družbe HSE, d. o. o., v obdobju od maj 2014 do marec 2016 namenjena v okolje
	Ljubljana	Maribor
2014	20.750 € + 505.000 €*	19.000 €
2015	29.000 € + 325.000 €**	10.750 €
2016	3.300 € + 175.000 €***	0,00 €
Skupaj	53.050 € + 1.005.000 €	29.750 €
Vir: http://www.hse.si/si/hse/politika-vodenja
* Od tega 300.000 € Košarkarski klub Olimpija, 100.000 € Kajakaška zveza Slovenije, 105.000 € Olimpijski komite Slovenije.
** Od tega 150.000 € Košarkarski klub Olimpija, 85.000 € Kajakaška zveza Slovenije, 90.000 € Olimpijski komite Slovenije.
*** Od tega 85.000 € Kajakaška zveza Slovenije, 90.000 € Olimpijski komite Slovenije.
Opomba: Sponzorstva in donacije, ki jih je družba HSE, d. o. o., v naveden obdobju namenila organizacijam v drugih krajih Slovenije, v zgornji tabeli niso zajeta.
Naj za konec poudarimo, da nismo ena tistih družb, ki bi družbeno odgovornost smatrala kot nepotreben in odvečen strošek, zavedamo se, in tako po najboljših močeh tudi delujemo, da je potrebno okolju, v katerem delujemo, tudi vračati. Tudi zaradi tega je obračunavanje preko medijev še toliko bolj nesmiselno, saj najbolj prizadene tiste, ki jim v tem trenutku zaradi situacije, v kateri smo, kot družba in skupina HSE ne moremo nameniti toliko sredstev, kot bi želeli.
a Majna Šilih,
Strokovna sodelavka za korporativno komuniciranje skupine HSE
Odgovor ELES
Glede objavljenih podatkov o donacijah družbe ELES v članku »Nujen bo sestop« (za obdobje od maja 2014 do januarja 2016, primerjava med Ljubljano in Mariborom) moramo opozoriti, da njihova predstavitev brez pojasnila, od kod ta razlika, ni verodostojna in bralce zelo zavaja.
Vse velike športne zveze, med katere, kot je znano, sodijo npr. Smučarska zveza Slovenije, Atletska zveza Slovenije, Zveza za nordijsko hojo Slovenije, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Triatlonska zveza Slovenije in druge, imajo namreč sedež v Ljubljani, zajemajo pa seveda celotno Slovenijo. Pri donacijah, ki jih ELES podeljuje športnim društvom, PGD društvom, pa tudi za humanitarne namene (neurja, poplave) itn., pa so sredstva po regijah veliko bolj razpršena.
V družbi ELES svojo odgovornost do družbenega in naravnega okolja, kamor posegamo s svojim delovanjem, odražamo tudi s strateško načrtovanim sponzoriranjem. Ker ustvarjamo dodano vrednost za družbo in izboljšujemo kakovost življenja, smo dejavni tudi kot donatorji.
Tako ELES z dobrodelnimi donatorskimi prispevki podpira pomoči potrebne posameznike, organizacije in humanitarne ter okol-jevarstvene projekte. Sicer pa v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja objavljamo vsa sponzorska in donatorska sredstva na spletni strani družbe ELES.
a Miroslav Jakomin, po pooblastilu vodje Službe za odnose z javnostjo
Gorenje lani z izgubo, letos bolje
Uprava Gorenja seznanila nadzorni svet z lanskimi poslovnimi rezultati - Po dolgih letih rasti prihodki nižji - Ruski in ukrajinski trg oklestila prodajo - Zadnje četrtletje in letošnje poslovanje ugodnejše
Mira Zakošek
Velenje, 10. marca - Uprava Gorenja je nadzorni svet že ob koncu lanskega leta seznanila z ocenami poslovnih rezultatov, tokrat pa tudi s konkretnimi številkami. Te kažejo, da je Gorenje po dolgih letih nenehne rasti ustvarilo manj prihodkov kot v letu poprej. Celotni prihodki so bili tako doseženi v višini milijarde 225 milijonov evrov, kar je 2,3 odstotka manj kot v predlanskem letu. Uspešnejša je bila osnovna dejavnost (izdelki za dom), ki jim v strateškem načrtu dajejo tudi prioriteto. Z njo so ustvarili dobro milijardo evrov, s čimer so načrte presegli za 1,2 odstotka. A končna računica je 8 milijonov evrov izgube.
Tečajnih razlik za 13 milijonov evrov
Na poslovanje v lanskem letu, o tem smo veliko poročali, so močno vplivale tečajne razlike, in to tako med evrom in dolarjem kot
evrom in rubljem. Izkazali so jih v višini 13 milijonov evrov. Poleg tega pa so jim dobre obete prekrižale tudi zaostrene razmere na ruskem in ukrajinskem trgu, kjer so v panogi bele tehnike beležili padec kar za 35 odstotkov. Brez teh vplivov bi Gorenje leto sklenilo z dobičkom in po načrtih. Težave so bile tudi na nekaterih drugih trgi, a je Gorenje na njih ohranilo ali pa celo povečalo svoj tržni delež.
8 milijonov izgube
Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo je znašal dobrih 80 milijonov evrov in je bil za 6,4 odstotka manjši, kot so ga izkazali v letu 2014, vendar kar za 12,4 odstotka manjši od načrtov. Po obračunani amortizaciji pa so izkazali za 8 milijonov evrov izgube.
Zadnje četrtletje dobičkonosno
Gospodarske razmere so se v Gorenju lani zelo spreminjale. Še posebej težko je bilo na začetku leta, potem pa so poslovali iz meseca v mesec bolje in zadnje četrtletje so že iz-
kazovali dobičkonosnost. Največjo rast so v tem obdobju dosegli zunaj Evrope s premij-skimi in visokocenovnimi aparati blagovne znamke Asco. To je bilo tudi četrtletje, v katerem se lahko Gorenje pohvali z največjim dobičkom pred amortizacijo. Ustvarili so ga v višini 29 milijonov evrov. Rekorden je bil tudi izid iz poslovanja (18 milijonov evrov). Zadnje četrtletje so tako sklenili z dobičkom v višini 1,4 milijone evrov. V tem obdobju so ustvarili tudi pozitiven denarni tok v višini 64,7 milijona evrov. S tem so zmanjšali zadolženost na raven iz leta 2014.
Dobri trendi zadnjega četrtletja se nadaljujejo
Uprava Gorenja pravi, da so se ugodni trendi zadnjega lanskega četrtletja prenesli v letošnje leto. Tako je bila prodaja v prvih dveh mesecih letos ugodnejša od primerljive lanske in tudi poteka po načrtovani dinamiki.
Približuje se rok za oddajo letnih poročil!
Gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva in politične stranke morajo po predpisih predložiti letna poročila za leto 2015 prek spletnega portala AJPES do konca tega meseca. Prostovoljske organizacije predložijo tudi poročila o prostovoljstvu.
Vseh poslovnih subjektov, ki morajo AJPES-u predložiti tovrstne podatke, je okrog 167.000. Podatkov iz letnih poročil za javno objavo in za državno statistiko pa ne predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni na osnovi ugotovljenega dobička z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe in nimajo statusa samostojnega podjetnika (notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni delavci, samostojni kulturni delavci, športniki, novinarji, nekateri drugi poslovni subjekti in civilna združenja).
Pa še novost, ki velja od letošnjega leta. Od 1. januarja morajo gospodarske družbe, zadruge in samostojni podjetniki, za katere se je začel postopek stečaja ali likvidacije oziroma so bili izbrisani v letu 2016, predložiti zaključno poročilo na dan pred začetkom postopka oziroma na dan pred prenehanjem.
SPESS na Premogovniku vodi Simon Lamot
Velenje, 12. marca - Na Premogovniku Velenje je potekal drugi krog volitev za predsednika sindikata SPESS. Izbirali so med Darkom Grušovnikom in Simonom Lamotom. Izvolili so Lamota. Dosedanji dolgoletni predsednik Ferdinand Žerak za to funkcijo ni kandidiral.
a mz
NLB zapira poslovalnico
Ljubljana - NLB nadaljuje z zapiranjem poslovalnic po državi. Letos bo s 1. junijem zaprla še osem poslovalnic, med katerimi je tudi poslovalnica v Nakupovalnem centru v Velenju. Za prenos poslovanja bo v celoti poskrbela NLB.
Kot pravijo v banki, optimizacija poslovne mreže spada med nujne ukrepe zniževanja stroškov poslovanja, s katerim se prilagajajo razmeram na trgu. Kaj to pomeni za zaposlene niso zapisali.
L,
j
MESTNA OBČINA
VELENJE
Mestna občina Velenje obvešča, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izšel 11. marca 2016, objavljen
Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/ prireditev, ki niso predmet drugih financiranj iz proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016.
Javni razpis bo odprt do 30. novembra 2016 oziroma do porabe sredstev.
Mestna občina Velenje bo za sofinanciranje dejavnosti/programov/projektov/prireditev izbranih preko razpisa namenila 90 tisoč evrov.
Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave).
Vse bralce vabimo na enkraten dogodek v Studio Gorenje Velenje, v sredo, 23. 3. 2016 ob 15.00 uri,
kjer boste lahko pozdravili svetovnega prvaka Petra Prevca in vse ostale orle. V prijetnem druženju, ki ga bo popestril 6pack Čukur, se boste lahko z orli fotografirali in se veselili njihovih uspehov. Samo ta dan boste vsi kupci deležni posebnih ugodnosti ob nakupu izdelkov Gorenje.
Pridite v Studio Gorenje in se veselite skupaj z nami.
gorenje
STUDIO
a
a mz
a
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

17. marca 2016
OD SREDE do torka Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 9. marca
Slovenci, ki delajo v Avstriji in morajo v Sloveniji doplačati razliko dohodnine, ki jo plačujejo v Avstriji, so vložili pobudo za razpis referenduma o medijski noveli.
je britanski televiziji Sky News izročil USB ključek z imeni, naslovi in telefonskimi številkami 22 tisoč borcev te organizacije.
Petek, 11. marca
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar se je v Selnici ob Dravi srečal z nekaterimi župani in jim zatrdil, da se je pripravljen dogovarjati o financiranju občin in iskati rešitve.
Sindikati in študenti so po več francoskih mestih protestirali proti predlaganim reformam de-lovnopravne zakonodaje.
Iran je opravil dva nova preizkusa balističnih raket dolgega dosega.
Makedonija je neuradno zaprla mejo z Grčijo. Po nekaterih virih povsem, po drugih pa je meja delno prepustna. Makedonska policija je sporočila, da od zaprtja dalje v državo ni vstopil noben migrant.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce se je kritično odzval na dogovor voditeljev držav Evropske unije in Turčije; ta po njihovih besedah pomeni kršitev človekovih pravic.
Četrtek, 10. marca
Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o varstvu okolja, ki je sicer razburila tudi civilne iniciative, ki so ob sprejemanju novele organizirale protest pred državnim zborom.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pred sejo vlade poudaril, da zaplet s policisti ne sme vplivati na odnose vlade s sindikatom.
Makedonija je zaprla meje.
Predsednik vlade Miro Cerar je v intervjuju za nemški časnik Die Welt kritiziral ravnanje Nemčije v prebežniški krizi, češ da Berlin po eni strani trdi, da ima odprte meje, po drugi strani pa postavlja omejitve, ki jih občutita Avstrija in Slovenija.
Šolska ministrica Maja Mako-vec Brenčič je pojasnila, da je trenutno v izobraževanje v slovenskih osnovnih šolah vključenih 20 otrok prosilcev za azil, 36 pa jih še čaka na vpis.
Turški predsednik Erdogan je ustavnemu sodišču zagrozil z ukinitvijo, ko je to iz pripora izpustilo dva časopisna urednika, ki sta bila zaradi poročanja obtožena poskusa državnega udara.
Slovenija bo iz Italije in Grčije sprejela 567 oseb.
Vlada je sprejela izvedbeni načrt premestitve beguncev iz Italije in Grčije, v okviru katerega bodo v Slovenijo premestili 567 oseb, prve že aprila.
Predsednik Srbije Tomislav Ni-kolic je po pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Puti-nom v Moskvi dejal, da bi morala Srbija ostati vojaško nevtralna.
Razočarani borec skrajne islamske skupine Islamska država
snost ob stoti obletnici, kar je plaz pod seboj pokopal ruske ujetnike pod Vršičem, kjer je danes Ruska kapelica.
Na ulicah Varšave se je zbralo več 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti poljski vladi in od nje zahtevali spoštovanje ustave.
V Helsinkih se je zbralo okoli 3000 kmetov z več kot 600 traktorji, ki so blokirali promet v prestolnici in protestirali proti katastrofalnemu stanju v kmetij-sko-predelovalni panogi in sankcijam proti Rusiji.
Nedelja, 13. marca
Na volitvah v treh nemških zveznih deželah je vladajoča stranka CDU kanclerke Angele Merkel doživela občutne izgube.
Švica utegne postati prva država na svetu z zagotovljenim temeljnim dohodkom.
Švica je odločila, da bo 5. junija odločala o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, da bi torej vsak član skupnosti prejemal redni mesečni prejemek, s katerim bi lahko živel.
Sobota, 12. marca
V Kranju je na shodu 400 udeležencev nasprotovalo rasizmu in pozivalo k solidarnosti, v Mariboru pa je 50 ljudi opozarjalo na islamizacijo Slovenije.
Predsednik republike Borut Pahor je ruskega predsednika Vla-dimirja Putina povabil na slove-
dnega ministra Ahmeda Al Zin-da, ker je v televizijskem intervjuju dejal, da bi aretiral »tudi preroka«.
Merklova pravi, da volivci protestirajo.
V Ankari je znova odjeknila eksplozija. Umrlo je 37 ljudi, 125 je bilo ranjenih. Turški telekomunikacijski operaterji so po eksploziji na zahtevo oblasti onemogočili dostop do Twitterja in Faceboo-ka, potem ko so se po družbenih omrežjih razširile fotografije, ki kažejo žrtve eksplozije avtomobila bombe v Ankari.
Skupina več močno oboroženih moških je napadla hotel v letovišču Grand Bassam v Slonokoščeni obali. Po policijskih podatkih je umrlo 14 civilistov, 2 vojaka in 6 napadalcev.
Na beograjskem letališču Nikola Tesla so v prtljažnem prostoru letala družbe Air Serbia našli raketi z eksplozivnim polnjenjem.
Ponedeljek, 14. marca
Prebežniki so se še naprej skušali prebiti prek makedonske meje - trije so utonili med poskusom prečkanja reke, ki odpira pot v državo. Makedonska policija je ob tem sporočila, da bo vse, ki so nelegalno vstopili v državo, vrnila v Grčijo.
Iz Sklada ZN za otroke so sporočili, da je vojna v Siriji prizadela okoli 8,4 milijona oziroma več kot 80 odstotkov sirskih otrok.
Predsednik egiptovske vlade Šarif Ismail je odstavil pravoso-
Tudi nova hrvaška vlada se z arbitražo ne bo ukvarjala.
Severna Koreja je zatrdila, da lahko z medcelinsko raketo, na kateri bo vodikova bomba, popolnoma uniči New York.
Torek, 15. marca
Predstavniki vlade in policijskih sindikatov so nadaljevali pogajanja, vendar so, kot so dejali sami, dosegli »le manjši premik v smeri ustrezne rešitve zapadlih obveznosti«.
Finančni minister Dušan Mra-mor je na izredni seji državnega zbora zavrnil očitke o netran-sparentnem in negospodarnem upravljanju državnega premoženja.
Prva ruska letala so zapustila Sirijo.
Koalicijski vrh je razpravljal o reformah, s poudarkom na pokojninski.
Belgijska in francoska policija sta v Bruslju izvedli skupno akcijo, povezano z iskanjem osumljencev terorističnega napada v Parizu. Osumljenci so pobegnili, v akciji pa so bili štirje policisti ranjeni.
Po obljubi predsednika Putina so prva ruska letala zapustila Sirijo, čeprav je bilo jasno, da bo Moskva zračne napade nadaljevala.
Spet o beguncih?!
Kdaj to na glas poveste ali pa vsaj na to pomislite? Meni še ni »uspelo«. Nikakor ne morem na drugi strani videti ekonomskega migranta ali pa potencialnega terorista ... zgolj človeka. Kaj je narobe z menoj? Sistematizacija beguncev je iz dneva v dan bolj dorečena - ve se, kdo je kdo oziroma za koga nas sploh ne zanima, kdo je. Četudi ga Špela Kožar s tem pošljemo nazaj v povojno, torej kaotično domače žarišče.
-	Ne, vojna je predpogoj.
Samo več kot 700 milijonov nas je. V Evropi. In samo več kot 10 milijonov jih je zbežalo iz Sirije. A Evropski uniji je težava že milijon. Tudi tega ne razumem. Kako ne? Ta »stvar« - kot je begunce pred kratkim poimenoval starosta slovenske politike, kmet Ivan - je prav tako povsem deduktivno sklepajoča: Že en sam je preveč! Kajti ta »stvar« želi Evropo islamizirat. Evropo, ki temelji na krščanskih vrednotah!
-	Na spoštovanju in sprejemanju raznolikosti, torej?
Se še spomnite, ko je prva Janševa vlada predsedovala Uniji, ravno je bilo leto medkulturnega dialoga. In v preteklih dneh njegovi strankarski kolegi stojijo, se smejijo, vzpodbujajo, skratka se družijo na shodih proti prihodu beguncev. Bili so celo prva stranka, ki je dojela daljnosežnost, torej nujnost Or-banove žice. Morda pa je prav to spodbodlo premierja, da je posnemal madžarskega kolega? Kajti tudi ta primer kaže primesi medkulturnega dialoga - oboji smo se na kulturen (beri: brez nasilja) način »rešili« beguncev.
-	Kako pa je to zgledalo na mejnem prehodu Obrežje, lepo vas prosim ... Popolnoma nedostojno za neko državo v Evropski uniji. Ne, veliko bolj dostojno ravnanje slovenske vlade je, da se pohvali z zaprtjem balkanske poti. Ker nas je »rešila« pred begunci, ki so od sredine septembra razmišljali o posiljevanju naših žena, nam kradli kumare z naših vrtov, v naše kraje vpeljali mnogotere nalezljive bolezni tretjega sveta - vse to, da bi nam naposled vzeli še službe! Hm, spet ne razumem - kaj ni bila revščina že veliko prej, kaj ne tiči izvorni greh v privatizaciji, torej v prvi slovenski vladi, njen razmah v podeljevanju tajkunskih kreditov, torej v prvi Janševi vladi, veliki pok pa se je dokončno zgodil s spremembami socialne politike, torej s Pahorjevo vlado? In ko smo že pri vladi, mar ni zaradi nesposobnosti najmanj zadnjih štirih vlad v tujino odšlo na tisoče mladih, kar pomeni, da smo tudi Slovenci (v času begunske krize!) ekonomski migranti?
No, če že naštevam, še nekaj me bega - nepoznavanje zgodovine, čeprav smo se v šoli učili o islamu kot o pomembnem tvorcu tudi evropske zgodovine. Ali pa ta podoba izrednih vrhov, sej, konferenc, da bi razrešili begunsko vprašanje - mar ne spomni na konference, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja potekale zaradi judovskega vprašanja? Fašizem ima najrazličnejše preobleke, nanj je treba biti nenehno pozoren, je dejal Umberto Eco.
Na svetu si vedno sam, ne glede na družino ali prijatelje. Sam se rodiš, sam to zemljo zapustiš. Sam brodiš skozi življenje, se soočaš z vzponi in s padci. Se dvigneš in greš naprej. A ne zmoreš vedno. Zato je nekaj najlepšega, če ti takrat nekdo poda roko. Da lahko zadihaš svež zrak. To je v bistvu tisto najbolj človeško v nas - pomagati sočloveku, ne glede na vse.
-	Mi pa smo jih poslali nazaj proti morju, simbolu njihovega pogroma.
Praznovali materinski dan in dan žena
Predsednik Pahorje v Slovenijo povabil Vladimirja Putina.
Bele Vode, 13 marca - V želji, da počastimo dva pomembna praznika, smo se zbrali v dvorani nekdanje šole. Predsednica KS Anica Pudgar je pozdravila prisotne in v uvodu namenila besede mamam, ki imajo v življenju vsakogar najpomembnejšo vlogo. Poudarila je, da ne smemo pozabiti tudi na druge sopotnike, ki nas spremljajo na naših vsakdanjih poteh. Zato smo na
praznovanje povabili kar vse krajane. Otroci so pripravili pester in izviren program. Ob tem smo se še bolj zavedali, da so naše največje bogastvo. Uživali smo v njihovi dobrosrčnosti, razposajenosti in preprostosti, Špela Potočnik pa je poskrbela, da so svoj nastop vzorno opravili.
Vse zbrane je čakalo tudi prijetno presenečenje. Z glasbeno točko je program popestril Ma-
tjaž Ograjenšek. Na koncu je župan Darko Menih prijazno nagovoril vse prisotne in čestital za praznik.
Po uradnem delu je sledila bogata pogostitev. Dobre volje ni manjkalo. Tudi pete smo si lahko pošteno nabrusili. Za to so poskrbeli člani ansambla Kratek stik. Prijetno druženje se je zavleklo v pozne popoldanske ure.
a Društvo Vulkan
■
Naš čas, 24. 3. 2016, barve: CM K, stran 5
24. marca 2016

MED VAMI
"'WAS	7
Se bodo sporazumeli o Sporazumu?
Brez tega in denarja, ki iz tega izhaja, v Šoštanju ambiciozno zastavljenega programa naložb ne bodo mogli izpeljati
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Kako povezati želje občanov, potrebe Občine, zakonsko predpisane naloge in razpoložljiva sredstva, je vprašanje, s katerim se dnevno srečuje (tudi) podžupan Občine Šoštanj Viki Drev. Še pogosteje je to, odkar država občinam nalaga vse večje obveznosti, denarja pa je iz leta v leto manj.
V	občini Šoštanj se tudi zato vse bolj trudijo v svoje okolje pritegniti nove podjetnike, ker vedo tudi, da bodo z njimi prišla nova delovna mesta.
Kaj pa lahko lokalna skupnost naredi,
da jih privabi?
»To je vprašanje, ki si ga večkrat zastavimo tudi sami. Občina lahko podjetjem ponudi ugodnejše pogoje pri nakupu zemljišč, plačilu komunalnega prispevka, nadomestilu stavbnega zemljišča. Kaj več pa težko.«
V	zadnjem letu ste bili kar uspešni.
»Zelo veseli smo, da podjetje Turna
svojo dejavnost iz Velenja seli na območje bivše Notranje opreme. Opazujemo, kako obnavljajo stare prostore in pripra-
vljajo potrebno tehnično dokumentacijo za novo proizvodno halo. Tako za občino kot celotno dolino pomeni to tudi nova delovna mesta. Vsako pa je še kako pomembno.
>
Država za sanacijo treh večjih plazov že zagotovila sredstva, za tri ga še bo
Dobro se je razrešila tudi drama, povezana z Vegradovimi opuščenimi prostori v Metlečah in mestu Šoštanj, kjer se že odvija dejavnost.« Delovno mesto, ki je v neposredni bližini bivanja, je tudi za delodajalca najcenejše. Seveda pa od tega nekaj kane tudi v občinsko blagajno, sploh če zaposleni plačo pustijo na območju občine. Je v proračunu dovolj za načrtovane naložbe?
»Naš proračun je letos precej ambiciozen, imamo pa nekaj težav zaradi ne-spoštovanja sporazuma med Termoe-
V teh dneh odpiramo ponudbe za izbor izvajalca za obnovo Aškerčeve ceste od Trga svobode pa vse do pošte. Cesta bo širša, imela bo pločnik in urejeno javno razsvetljavo.
Nadaljevali bomo z odpravljenjem plazov. Država nam je za te namene zagotovila dodatna sredstva za sanacijo treh večjih plazov, za še tri pa ta sredstva
>
Prednost bodo imele naložbe, ki jih sofinancira država.
Podžupan Viki Drev: »Zelo veseli smo prihoda Turne v Šoštanj.«
lektrarna in Občino. O tem se bo treba še pogovoriti.
Izdelali smo prednostni vrstni red letošnjih naložb. Prednost bodo imele naložbe, ki jih sofinancira država.
odobrila. Gre za plazove, ki so se sprožili kot posledica žledu in poplav pred dvema letoma. Občina Šoštanj je bila doslej pri tem zelo uspešna, to se lahko pohvalimo, pohvaliti pa je treba tudi državo, ki nam pri tem pomaga.«
Kaj pa nove naložbe?
»Uredili bomo spominsko obeležje pri Žlebniku v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je padel pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Čakamo na gradbeno dovo-
ljenje. Prav tako čakamo na gradbeno dovoljenje za gradnjo prizidka h glasbeni šoli. Če bo financiranje iz TEŠ urejeno, kot pričakujemo, bi lahko jeseni začeli gradnjo. Želja pa je še več. Radi bi prenovili avtobusno postajo, in ker so parkirišča v Šoštanju še vedno zelo potrebna, uredili garažno hišo pri Vrčkovniku.«
Pripravljate celostno prometno strategijo. Kako daleč ste?
»Večina občin v Sloveniji, tudi naša, pripravlja razpis. Želimo si, da bi v prometu znotraj mesta dobili prednost pešci, potem kolesarji in šele nato avtomobili. Strategija bo nekakšen program, ki ga bo Občina kasneje izvajala. S sprejeto strategijo bomo lahko kandidirali tudi za evropska sredstva, ki so v tej perspektivi predvidena za te namene. Občina Šoštanj pa je bila izbrana tudi kot tista, ki ji bo s sredstvi pri tem pomagala tudi država.«
Kaj pa ceste po občini?
»Ker je denarja vsako leto manj, potreb po urejenih cestah pa vse več, smo se odločili za podelitev koncesije. Potrebni postopki za izbiro koncesionar-ja se zaključujejo. Upam, da bomo izbrali ustreznega. V zelo kratkem času bo moral obnoviti ceste, ki so obnove nujno potrebne. Gre za približno 44 kilometrov cest in 36 usadov oziroma manjših plazov.«
a
Mladim ne manjka idej
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline valilnica dobrih kadrov - Malo denarja ali zanimanja v občinah Zgornje Savinjske doline
Tatjana Podgoršek
Gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline že od svojih začetkov pred več kot 30 leti dokazuje, da ni namenjeno samemu sebi, ampak je to lepa priložnost za učence zadnjih razredov osnovnih šol ter dijake srednjih šol, ki hočejo nekaj več kot le tisto, kar lahko pridobijo pri rednem pouku. In takih je bilo v gibanju v tekočem šolskem letu 67 (od tega 25 osnovnošolcev in 42 srednješolcev), izdelali so 42 raziskovalnih nalog (od tega je 18 osnovnošolskih), kar je primerljivo s številom sodelujočih v gibanju 2014/2015.
Upajo na najvišje uvrstitve tudi na državnem tekmovanju
Ne le število raziskovalnih nalog, tudi njihova kakovost je
-	pravi Gašper Škarja, predsednik programskega sveta gibanja
-	povsem primerljiva z lansko bero. Na osnovi javnih predstavitev in prvih ocenah recenzentov lahko znova pričakujejo, da bo kar nekaj nalog, ki se bodo uvrstile najvišje tudi v državnem merilu. »Nič presenetljivega ne bi bilo, če se bo katera od njih uvrstila še na mednarodno tekmovanje. Veseli nas lahko še, da kljub »starosti« gibanja mladim ne manjka idej. »
Letos nobene naloge iz šol Zgornje Savinjske doline
Med sodelujočimi devetimi osnovnimi šolami jih je sedem iz občin Šaleške doline, prvič sodelujejo učenci Osnovne šole Šempeter v Savinjski dolini, ponovno učenci polzelske šole, ni
pa tokrat niti ene raziskovalne naloge iz šol Zgornje Savinjske doline. »V lokalnih skupnostih omenjene doline so prisotne težave glede financiranja dejavnosti mladih raziskovalcev. Prispevek šole oziroma občine, iz katerih prihajajo avtorji osnovnošolskih nalog, je potreben. Proračun gibanja je skromen, saj pokrivamo le osnovne stroške, stroške recenzentom, minimalne nagrade učencem in dijakom.« Na vprašanje, koliko denarja je potrebnega za gibanje, je sogovornik odgovoril: »Od 200 do 300 evrov na učenca. Pri tem pa moram poudariti in se zahvaliti glavnim donatorjem: občinam Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki in tudi ostalim sodelujočim občinam, katerih šole sodelujejo v gibanju.«
V začetku gibanja so se vanj vključili tudi študenti. So to možnost opustili? Sogovornik ovir
za to ne vidi. Je pa to tema, za katero meni, bi jo bilo smiselno znova podpreti.
Še večja vključitev gospodarstva
Glavni namen gibanja je, da mladi s pomočjo raziskovalne dejavnosti pridobivajo dragocene izkušnje, se naučijo delati v skupinah, spoznavajo metode raziskovanja, ki jim bodo koristile pri nadaljnjem študiju, zato bi radi vanj pritegnili še več strokovnjakov iz gospodarstva. Ti bi lahko sodelovali kot mentorji, recenzenti ali kako drugače. Delodajalci bi tako lahko spoznali bodoče štipendiste, sodelavce. Zato bodo poskušali sodelovanje z gospodarstvom še okrepiti, naloge s tržno zanimivimi idejami pa predstaviti zainteresiranim vlagateljem v okviru Podjetniškega centra Standard.
Srednješolski zvonec bo kmalu odzvonil
Pretekli konec tedna je 74 maturantk in maturantov elektro in računalniške šole ter 64 dijakinj in dijakov zaključnih letnikov šole za storitvene dejavnosti, 32 strojne in 22 rudarske šole zaplesalo na maturantskem plesu. Ta je na koledarju ravno v času, ko so se začele zadnje priprave na zrelostni izpit, s katerim bodo mladenke in mladeniči trkali na vrata univerz ali delodajalcev. Tik preden so se zavrteli in vsaj za eno noč pozabili na obveznosti, ki jih še čakajo, smo jih povprašali po sladkih in grenkih spominih na srednješolska leta, občutkih pred maturantskim plesom in načrtih za prihodnost.
Mirian Jurkic, elek-tro in računalniška šola: »Ni mi žal, da se bliža konec srednje šole, saj nas čakajo nove stvari v življenju, na katere se je v teh štirih letih vsak pripravil. Čaka nas celo življenje. Najbolj si bom zapomnil naš razred, saj smo vse leta sodelovali,
si pomagali in - kot to pač gre v srednji šoli - malo zafrkavali profesorje s kako potegavščino. Jaz sem sodil v zlato sredino. Zdaj načrtujem zaposlitev in nato izredno nadaljevanje študija, če se bo dalo. Pred plesom pa imam malo tiste pozitivne treme.«
Klara Jovan, gimnazija: »Po štirih letih se že malo veselim, da bo konec, je pa res, da bom pogrešala prijatelje. Mislim, da mi bodo ekskurzije najbolj ostale v spominu. Imeli smo tudi dober razred in smo se zelo povezali med sabo. Definitivno je bila najtežja matematika. Vseeno mi je všeč, samo to leto ne gre, kot bi lah ko šlo. Verjetno bom študirala na ekonomski fakulteti v Mariboru - odvisno od tega, kako bo šla matura. Pred plesom imam kar nekaj treme. Glede na to, da je moj maturantski ples naslednji teden, mislim, da bo tisti bolj poseben zame.«
Lovro Habe, turistična šola: »Čeprav smo tik pred maturantskim plesom, nimam niti malo treme. Obetam si, da bom čim bolje odplesal s čim manj napakami in bodo tudi starši ponosni name. Da bodo vedeli, da sin zna plesati. Po eni strani mi je
žal, da gre srednja šola h koncu, saj sem s sošolci že štiri leta tu, poznam ljudi, po drugi strani pa se veselim, ker komaj čakam, da grem iz Velenja. Študiral bom v Ljubljani. Ena od srednješolskih dogodivščin, ki si jih bom najbolj zapomnil, je maturantski izlet, ko mi je padel telefon v vodo, kar že vsi vedo. V spominu pa mi bodo ostali tudi sošolci, ker sem z njimi preživel veliko časa, zato mi bo kar žal. Neprijetnih izkušenj pa ni bilo ali pa se jih trenutno ne spomnim.«
Ivona Pavic, gimnazija: »Nič mi ni žal, da se srednješolska leta iztekajo. Veselim se študija. V Ljubljani bom študirala prevajalstvo. Moj najljubši spomin na srednjo šolo bo verjetno šola v naravi v tretjem letniku, ko smo se kot razred in cela generacija zelo povezali. Najtežji v teh letih pa so bili testi in zame predvsem naravoslovni predmeti. Treme nimam, sem zelo sproščena in komaj čakam, da začnemo plesati, ker v tem zelo uživam.«
Edvin Babajic, ekonomski tehnik: »Pred začetkom maturantskega plesa sem malo nervozen, ampak bom preživel. Obetam si lepe spomine in upam, da bo to ena najlepših noči v mojem življenju. Ko sem začel hoditi v srednjo šolo, sem si mislil, da bodo to dolga štiri leta. Zdaj, ko sem že četrti letnik in gledam nazaj, pa vidim, da so minila zelo hitro. Žal mi je, da to že zapuščam, ker vem, da bo na faksu čisto drugo življenje. Nov list obračam, upam pa, da bom s sošolci čim dlje ostal v stiku. Rad se bom spominjal veliko stvari, verjetno pa še posebno projektnega tedna v Rakovem Škocjanu. Posebno težko pa ni bilo nič - vse se je dalo rešiti.«	a tf
■
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 8
8
ZDRAVSTVO

17. marca 2016
Največ prihranili pri stroških dela, manj pri zdravilih
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec lani poslovala pozitivno -Zdravstvena zavarovalnica plačala celo presežek - Preiskave z magnetno resonanco predvidoma septembra
Tatjana Podgoršek
Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je drugo leto zapored sklenila poslovno leto brez minusa. 166 tisoč evrov več prihodkov, kot je bilo odhodkov, je rezultat - zagotavlja direktor bolnišnice Janez Lavre - varčevanja na vseh ravneh. Največ so prihranili pri stroških dela, saj so zmanjšali število zaposlenih za odstotek, manjši pa je bil prihranek pri zdravilih. Lavre razloge za to pripisuje centralnim razpisom, pri katerih je cena praviloma višja kot pri razpisih bolnišnice. Na ugoden poslovni izid je vplivalo tudi to, da jim je zavarovalnica prvič po letu 2004 plačala vse opravljene storitve, tudi za 20 odstotkov presežen predvideni program. »Ob tem pa moram povedati, da zaradi izgub v preteklosti nismo na zeleni veji pri dobaviteljih. Dolg do njih znaša 3,5 milijona evrov. Odprte terjatve plačujemo v 60 dneh, vsak mesec pa skrajšamo ta rok za en dan.« Največja upnika sta ustanovitelj - Ministrstvo za zdravje RS, kamor morajo odvajati amortizacijo, ter zavod za transfuzijsko medicino.
Preiskave z magnetno resonanco septembra
V bolnišnici so že pred časom napovedali možnost izvajanja preiskav z magnetno resonanco (sedaj jih v Mariboru), a se za zdaj to še ni zgodilo. So pa aktivnosti, tako Lavre, v polnem zamahu, kajti najeli so kredit za nakup naprave, tudi razpis je stekel, izgradnja prizidka, v katerem bodo izvajali storitev, poteka. Po napovedih bodo prve
preiskave v bolnišnici opravili septembra. »Takrat bomo precej skrajšali čakalne dobe. Te zdaj znašajo približno 80 dni. So pa omejitve na drugih področjih, zato ponekod presegamo zakonsko dovoljene čakalne vrste. Najbolj izstopajo operacije krčnih žil, operacije kil ter pregledi v urološki ambulanti. Če bi nam zdravstvena zavarovalnica povečale te programe, bi tudi te čakalne vrste skrajšali.«
Urgentni center brez večjih težav
Poleg pridobitve obratovalnega dovoljenja za heliport je La-vre med lanske dosežke uvrstil
line opravljamo tudi v pediatričnem urgentnem centru, v katerem beležimo približno 20 odstotkov več napotenih otrok iz tega območja kot doslej.«
Do konca leta »naseljena« še dva nova objekta
Janez Lavre je med letošnje prednostne usmeritve poleg ureditve preiskav z magnetno resonanco uvrstitev še opremo dveh novih objektov, ki zgrajena samevata že kar nekaj časa. V tem trenutku zaključujejo pripravo razpisne dokumentacije za njuno opremo, v nekaj dneh pričakujejo sklep ministrstva za zdravje
Pri delovanju urgentnega centra večjih težav ne beležijo.
tudi odprtje urgentnega centra. Večjih težav pri njegovem delovanju še niso zaznali.
So med napotenimi na urgen-co tudi bolniki iz regije Saša, za katere je sprva kazalo, da bodo zanje poskrbele ekipe v celjskem urgentnem centru? »Seveda so, ker ostajajo stvari urejene tako, kot so bile. Storitve za območje Šaleške in Zgornje Savinjske do-
Lani je bolnišnica ustvarila 39,4 milijona evrov prihodkov, odhodki pa so presegli 39,2 milijona evrov. 52 odstotkov odhodkov so znašali stroški dela, še pred nekaj leti so ti dosegli blizu 60 odstotkov. V bolnišnici je zaposlenih 737 delavcev, od tega je 146 zdravnikov.
in objavo razpisa za nakup 9 milijonov evrov vredne opreme. Do konca leta naj bi v nove prostore preselili centralni operacijski blok, oddelek za ginekologijo, pediatrijo, porodni blok, center za dializo, centralno lekarno in centralno sterilizacijo. Od predvidenih vlaganj ostaja na »dolgu« še nov kirurški blok, vreden 22 milijonov evrov. Glede tega začenjajo, pravi Lavre, politična dogovarjanja in argumentiranje, zakaj morajo sedanjo stavbo zamenjati za novo.
Izpadanje las ne sodi na urgenco
V celjskem urgentnem centru v prvih dveh mesecih obravnavali blizu 12.600 pacientov - Težave zaradi nedokončane gradnje -Kako rešiti veliko prostorsko stisko?
Tatjana Podgoršek
Celje, 8. marca - »900 tisoč evrov več prihodkov kot odhodkov za leto 2015 je spodbudnih, a razlogov za zadovoljstvo ni. Težave se porajajo pri delovanju
tretjini med delavniki. Skrb vzbujajoče je, da je bilo med napotitvami kar tretjina takih, katerih obravnava v centru ni bila nujna. »Izpadanje las ne sodi med nujne primere. Med strokovno neupravičene napotitve ne sodijo tudi
Dejavnost urgentnega centra je namenjena reševanju zapletenih zdravstvenih primerov, poudarjajo v celjski bolnišnici.
Splošna bolnišnica je lani ustvarila 93 milijonov evrov prihodkov, ki so bili za dobra 2 odstotka višji od doseženih v letu 2014 in za 1,5 odstotka višji od načrtovanih. Odhodkov je bilo manj za 900 tisoč evrov. Pri tem, pravi Marjan Ferjanc, je treba vedeti, da je presežek odraz varčevanja na vseh ravneh, polovico pa jim je pri tem »navrglo« priznanega več denarja za amortizacijo. Pomembno se mu zdi, da so celo leto ohranili likvidnost ter zaupanje pri pacientih in poslovnih partnerjih.
urgentnega centra, ki jih sicer počasi odpravljamo, v ospredje pa prihaja velika prostorska stiska,« je na novinarski konferenci med drugim dejal v. d. direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjan Ferjan. Njegovim besedam je pritrdil tudi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar.
Nedokončana gradnja in pomanjkanje potrebne opreme
V prvih dveh mesecih delovanja urgentnega centra so v njem obravnavali blizu 12.600 bolnikov ali v povprečju 240 na dan. Tretjino vseh pregledov so opravili med konci tedna, preostali dve
primeri, v katerih poskušajo posamezniki zaobiti čakalne vrste pri specialistih za bolezni, ki ne ogrožajo njihovega zdravja ali ker ne želijo k osebnemu zdravniku. Vse zdravstvene domove in koncesi-onarje smo zato dodatno seznanili z delom v urgentnem centru in napotitvami ter jim omogočili možnost konzultacije s posameznim specialistom po telefonu,« je povedal Vindišar.
Lani so v bolnišnici zdravili nekaj manj kot 34 tisoč bolnikov ali 490 več, kot so načrtovali.
Analiza obiska na interni-stiki v prvih dveh mesecih je pokazala na povečan obisk ob ponedeljkih in petkih.
Po Vindišarjevih besedah v tem trenutku tudi ne zagotavljajo dosledne delitve dela po dogovorjenem triažnem sistemu. Rešitev vidijo, vendar bo za ustrezne pravne podlage moralo poskrbeti ministrstvo za zdravje.
Dodatne težave pri delovanju centra povzročajo nekatera gradbena dela in nameščanje potrebne opreme, ki je za zdaj niso imeli. Uvajajo tudi šele elektronski sistem razvrščanja in seznanjanja bolnikov ter njihovih svojcev o poteku pregledov. Dokler ta ne bo zaživel, bo še vedno prihajalo do nepotrebne gneče na hodnikih. Poleg omenjenega je Vindi-šar opozoril na nedorečeno financiranje urgentnega centra in na še nekatera druga nerešena voprašanja.
Nekateri oddelki preveč zasedeni
Vse večje težave povzroča bolnišnici prostorska stiska. Marjan Ferjanc je povedal, da so že pred devetimi leti začeli projekt novogradnje, ki bi danes že morala stati. Zato so manj vlagali v stare prostore, kjer pa več kot polovica bolnišničnih oddelkov danes kaže potrebo po temeljiti posodobitvi in izpolnitvi vseh higienskih normativov. Z največjimi prostorskimi težavami se srečujejo na internistiki, kjer so oddelki zasedeni tudi več kot 100-odsto-tno. V nadomestnem načrtu, ki so ga predložili ministrstvu za zdravje, lastniku bolnišnice, so izrazili potrebno po pridobitvi vsaj 5 milijonih evrov za ureditev najnujnejšega, edina rešitev pa je - po mnenju Ferjanca - novogradnja, katere vrednost je 80 do 90 milijonov evrov.	a
a
Rak lani odnesel 176 življenj
Odzivnost na presejalne programe Svit, Zora v Šaleški dolini dobra - Priznanja za člane velenjskega društva za boj proti raku
Tatjana Podgoršek
Velenje, Ljubljana, od 7. do 11. marca - Tudi letošnji teden boja proti raku (prejšnji teden) je velenjsko društvo za boj proti raku zaznamovalo s preventivnimi dogodki, na katerih je informiralo o raku in pomenu zgodnjega odkrivanja bolezni, predvsem pa ljudi spodbujalo ter pozivalo, naj se odzovejo na preventivna vabila presejalnih programov Zora - zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu, Dora - zgodnje odkrivanje raka dojk, in Svit - zgodnje odkrivanje pre-drakavih sprememb in raka na debelem črevesu ter danki. Praksa namreč
kaže, da lahko preventivni pregledi rešijo življenje.
Podatki za Šaleško dolino solidni
Po podatkih Onkološkega inštituta je bila odzivnost v program Svit lani v Sloveniji nekaj manj kot 60-odstotna. V Šaleški dolini je bila odzivnost boljša v občini Velenje (nekaj manj kot 63-odsto-tna), v preostalih dveh pa slabša, in sicer v občini Šoštanj dobrih 56- in v občini Šmartno ob Paki več kot 58-odstotna.
Podatki o pregledanosti žensk v programu Zora kažejo, da je bila ta v obdobju 2012-2015 v upravni enoti Velenje slabih 74-odstotna, v Sloveniji 71,5-odstotna.
Podatkov o programu Dora ni na voljo, ker celjska regija in s tem tudi občine v Šaleški dolini vanj še ni vključena.
Po zadnjih podatkih Registra raka, dostopnih za leto 2012, je za rakom na območju pristojnosti upravne enote Velenje v omenjenem letu na novo zbolelo 254 prebivalcev (130 moških in 115 žensk). Med petimi najpogostejšimi raki pri moških v velenjski upravni enoti je bil v letu 2012 na prvem mestu rak prostate, nato rak kože, debelega črevesa in danke, rak sapnic in pljuč ter rak želodca. Pri ženskah pa je bil najpogostejši rak dojke, nato rak kože, debelega črevesa in danke, rak sapnic in pljuč ter rak materničnega vratu. V omenjenem letu je
zaradi raka v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki umrlo 110 občanov, od tega 66 moških.
Dobitniki priznanj
Zveza društev za boj proti raku je tudi letos v tednu boja proti raku v sodelovanju z ministrstvom za zdravje pripravila svečano sejo. Na njej je med drugim
S predstavitve programa Svit v Velenjki
nekaterim prostovoljcem, ki delujejo v društvih za boj proti raku po Sloveniji, podelila priznanja. Med dobitniki so bili tudi člani velenjskega društva, in sicer je srebrni znak prejela Sonja Turk, bronastega Andja Damjanovič, priznanje pa Ivan Planine, ravnatelj osnovne šole Gorica Velenje.
a
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 9
17. marca 2016
""WAS
KULTURA
9
Slovenske jedi so boljše
10 dijakinj 'Obrtničke škole' iz Koprivnice na praktičnem usposabljanju v Velenju - Nepozabna izkušnja
Tatjana Podgoršek
Od 29. februarja do 14. marca je Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje (ŠCV) v okviru mednarodnega projekta mobilnosti Erasmus + »Kuharske zgodbe« gostila na praktičnem izobraževanju 10 dijakinj programa kuhar, slaščičar in pomočnik kuharja 'Obrtničke škole' Koprivnica.
Dijakinje so se pod vodstvom mentorjev šole za storitvene dejavnosti učile priprave različnih slovenskih jedi, hkrati so jim učitelji praktičnega pouka predsta-
vili še sodobne metode pri strežbi tradicionalnih jedi ter jih seznanili s sodobnimi trendi v kuharstvu.
Dijakinje iz Hrvaške ter njihovi mentorji pa so jim predstavili nekatere svoje specialitete, vključile so se še v ostale aktivnosti na šoli in sodelovale pri samem pouku. Gostitelji so goste iz Hrvaške popeljali na strokovne ekskurzije ter jim predstavili nekatere kulturnozgodovinske znamenitosti Velenja in Slovenije.
Dijakinje in njihove mentorice iz Hrvaške so povedale, da je bilo praktično usposabljanje v Ve-
lenju zanje nepozabna izkušnja. Veliko novega so se naučile, spoznale nove ljudi. Sploh všeč jim je bila peka kruha in potic v krušni peči ter priprava velikonočnih jedi na kmetiji dijakinje Šole za storitvene dejavnosti ŠCV v zgornjih Ravnah pri Šoštanju. Ob obisku na omejeni kmetiji nam je mentorica dijakinj Adri-jana Manojlovič dejala, da so recepti nekaterih slovenskih in njihovih jedi enaki, a je tehnika za pripravo drugačna. Na vprašanje, katere jedi so boljše, pa je odgovorila: »Slovenske«.
Na kmetiji v zgornjih Ravnah so dijakinje pripravile mizo z velikonočnimi dobrotami, ki so jih pripravile
same.
Hotenjevci z novim vodstvom
Šaleški literati na skupščini 7. marca v Šoštanju
Člani šaleškega literarnega društva Hotenja so se v ponedeljek, 7. marca, sestali na letni skupščini v Mestni galeriji Šoštanj. Pregledali so delo v minulem letu, sprejeli plan dela in izvolili novo vodstvo.
Leta 2015 so šaleški literati izdali dve publikaciji, in sicer 24. in 25. številko Hotenj (pregledna antologija šaleškega literarnega zbornika 1981-2015). Sodelovali so na številnih prireditvah in objavljali svoja literarna snovanja v številnih revijah in zbornikih, izdanih pa je bilo tudi več samostojnih literarnih del članov društva.
Poleg sodelovanja na literarnih večerih se v društvu najbolj veselijo izida 26. številke Hotenj
septembra, oktobra pa bodo v Šaleško dolino povabili krakovske literate. S tem želijo vrniti obisk in nastop Hotenjevcev na Poljskem.
Na skupščini so se za prizadevno in uspešno vodenje društva zahvalili Milojki B. Komprej.
Izvolili so novo vodstvo: Dušan Pirc (predsednik), Tatjana Vidmar (tajnica), Matjaž Šalej (član), člani nadzornega odbora: Stojan Špegel, Jan Vodušek in Božena Tajnšek.
a Hinko Jerčič
Vadili temelje igre
V soboto, 5. marca, je v organizaciji JSKD - OI Velenje, ZKD Šaleške doline in KD Gledališče Velenje potekal gledališki seminar »Vse od A o gledališču«, ki ga je vodil dramaturg Dejan Spasic. Udeleženci seminarja so se spopadali s temami igrati ali biti?, fokus, dialog, poslušanje v dialogu, jasnost, obrt, posneti ali ustvariti?, opazovanje, odprtost in širina, pogum in človekoljubje, umetnost, žurka.
Mladi glasbeniki spet navdušili
Prvonagrajeni: Jona Zamrnik, Rok Tadej Brunšek in Loti Mršnjak
V Sloveniji že od leta 1972 poteka Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije, ki ga od leta 1992 organizira TEM-SIG - član evropskega združenja European Union of Music Competition for Youth. Gre za zelo zahtevno tekmovanje, ki poteka vsako leto, in sicer v različnih tekmovalnih disciplinah (ki zaokrožijo na vsaka tri leta) in na različnih lokacijah.
Tekmovanje je v letošnjem marcu potekalo že petinštiride-setič, tokrat na glasbenih šolah primorske regije: v Kopru, Novi Gorici, Tolminu, Idriji, Cerknem, Postojni in Cerknici. Mladi glasbeniki so letos tekmovali v klavirju, petju, pihalih (flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet in fagot), diatočni harmoniki, komornih skupinah s trobili in jazzovskih komornih skupinah. Za tekmovalce je bilo februarja organiziranih sedem regijskih predtekmovanj, ki so
potekala po vsej Sloveniji, med drugim tudi v Velenju. Najboljši so se uvrstili naprej in tako je na letošnjem državnem tekmovanju nastopilo 713 glasbenikov (571 solistov in 36 komornih skupin).
Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje je na tekmovanje poslala 38 solistov in eno komorno skupino, ki so se s tekmovanja vrnili z odličnimi uspehi. Osvojili so kar 9 zlatih plaket, 17 srebrnih in 12 bronastih plaket ter 1 priznanje za udeležbo.
Zlato plaketo so dobili flavtistke Nika Oder, Lara Oblak in Lara Govek, Rok Tadej Brunšek (klavir), oboistke Hana Ravnak, Jona Zamrnik in Viktorija Raz-devšek, Loti Mršnjak (fagot) in Lara Ramšak (klarinet). S srebrno plaketo so se vrnili pianisti Miha Unterlehner, Lara Opre-šnik, Matej Ferlež, Pia Lande-ker, Manca Ernst, Matjaž Čelan in Neža Tovšak, flavtistki Klara Kikec in Tara Rus, pevka Nina
Kreča, saksofonista Lenart Kuko-vec in Anže Koprivec, klarinetisti Tea Zupanc, Ema Kač in Katarina Dermol ter Enej Jezernik (fagot). Srebrno plaketo je dobila tudi komorna skupina v sestavi Luka Ovčjak, Oskar Rednak, Jure Hrovat in Gašper Poprijan. Bronaste plakete pa so prejeli pianisti Vita Hofinger Mihelič, Jan Pušnik, Lenart Šonc in Anja Vo-došek, flavtistka Lara Grazer, saksofonisti Matjaž Auberšek, Urban Vesel in Timotej Šalamon ter klarinetisti Jakob Hauptman, Tia Jakob Kukovič, Anej Doler Črep in Blaž Peter Brunšek. Priznanje za udeležbo je prejela Katica Ze-mljak (petje). Hkrati so najuspešnejši med njimi prejeli posebne nagrade - prvo nagrado so dobili Rok Tadej Brunšek, Loti Mršnjak in Jona Zamrnik, drugo Hana Ravnak, tretjo pa Viktorija Raz-devšek in Lara Ramšak.
a Urška Šramel Vučina
Delali rože in snope
V Turističnem društvu Topol-šica se trudijo ohranjati ljudske šege in navade, zato so v ponedeljek, 14. marca, v prostorih Doma krajanov v Topolšici organizirali 1. delavnico izdelave rož in
velikonočnih snopov. Odziv je bil presenetljivo velik, na delavnici je bilo več kot 40 udeležencev.
S pomočjo starejših krajank in krajanov so se učili izdelovati rože in snope, saj v Turističnem
društvu med drugim želijo prenašati šege in navade na mlajše generacije. Želja vseh udeležencev pa je bila, da delavnico organizirajo tudi naslednje leto in tako ponovijo predpraznično druženje.
Za Univerzo pester marec
Marec se je začel za Univerzo za tretje življenjsko obdobje obetavno. Tako kot je že tradicionalno v navadi, ker so vezi med člani vse tesnejše, je tudi praznovanj različnih osebnih jubilejev veliko, še posebej takrat, ko praznujejo godbeniki. Ta ponedeljek smo pripravili za varovance Doma za varstvo odraslih praznovanje gregorjevega. Jutri, 18. marca, bo ob 18. uri
ob dnevu staršev koncert vokalne skupine Lastovke in članov krožka kitare. V torek, 23. marca, bo redni letni zbor članov univerze. Na njem bo Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje, predstavila načrtovano gradnjo varovanih stanovanj v Velenju. Predsednica Univerze Marija Vrtačnik pa bo ocenila opravljeno delo in spregovorila o nadaljnjih načrtih. Vesela bo, če se bodo člani udeležili srečanja v čim večjem številu. Prihodnji četrtek, 31. marca, bo ob 17.
uri v vili Bianci otvoritev likovne razstave krožka Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, vodi ga Danica Arzenšek. Razstava bo odprta do 15. aprila. V petek, 1. aprila, pa bodo odprli še razstavo Kaligrafija v velenjski Knjižnici.
Poleg tega zbiramo tudi prijave za prostovoljca za leto 2015.
O svojem delu tudi redno poročamo na Radiu Velenje. Prisluhnete nam lahko vsak torek ob 17. uri (na frekvencah 88,9 ali pa 107,8 MHz).
a Marija Skrt
■
■
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA

17. marca 2016
Manjka jim še malo kilometrine
ALTERNATOR
Zanimivo srečanje otroških folklornih skupin
Šoštanj, 9. marca - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje ter Zavoda za kulturo Šoštanj sta v dvorani kulturnega doma v Šoštanju pripravila območno srečanje otroških folklornih skupin Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter širšega celjskega območja. Na njem je nastopilo šest sestavov (med njimi dve skupini osnovne šole Gustava Šiliha Velenje), njihov nastop pa je strokovno spremljala Martina Prhaj iz Dobrepolja.
Ta nam je povedala, da je bila prireditev prijetna. Presenetila jo je polna dvorana in kulturno spremljanje nastopajočih. Pohvalila je trud mentorjev in otrok, hkrati pa opozorila na to, kje jim še »škripa«. Poleg kostumov so to »plesni elementi, zato sem predlagala, da tem namenijo še več pozornosti. Pogrešala sem tudi nastope starejših otroških folklornih skupin, saj so bili med nastopajo-
čimi učenci do 12 leta starosti. Tako kot ob ogledu drugih folklornih skupin po Sloveniji v preteklih letih tudi pri teh zaznavam, da potrebujejo še veliko spodbud, navodil, da jim manjka nekaj kilometrine. Sicer pa verjamem, da so se vsi trudili pripraviti najboljši program.« Po njenih dosedanjih izkušnjah se najpogosteje uvršča-
jo na regijska srečanja otroške folklorne skupine iz osrednje Slovenije ter Dolenjske.
Po mnenju Prhajeve lahko folklorna dejavnost mladim veliko daje. Spodbuja jih k raziskovanju preteklosti njihovih prednikov, ohranjanju tovrstne kulturne dediščine, pomembno je druženje, veselje mladih, nadobudnih in
razigranih otrok.
Letošnja prireditev v Šoštanju je bila izbirna za regijsko srečanje. Ali se bo katera od nastopajočih skupin v Šoštanju uvrstila nanj, pa se bo odločila po ogledu vseh devetih območnih srečanj od Koroške do Celja.
■ tp
Plesalci Mdance tekmovali na Dunaju -j PX";
tukajšnjem okolju, je sodelovala na mednarodnem tekmovanju Vienna dance open na Dunaju. Prijavljenih je bilo več kot 600 plesnih točk, kar pomeni, da je plesalo več kot 1.000 plesalcev iz Avstrije, Hrvaške, Romunije, Slovaške, Češke in Slovenije, ki jo je zastopala Mdance. Njihova mlajša skupina je osvojila drugo mesto, v njej pa plešejo Aneja Blazinšek, Rene Abram, Tina Podgoršek, Ana Nastja Mastnak, Hana Fijavž, Katarina Kladnik in Nika Glušič.
Njihova druga skupina, ki je prav tako plesala v plesni zvrsti street dance style, vendar v starejši starostni kategoriji - senior, je s svojo točko kljub zelo ostri konkurenci osvojila 4. mesto.
Prihodnji mesec se odpravljajo na tekmovanje v Sarajevo, maja Velenjski plesalci Mdance na Dunaju pa v Zagreb.	a
Svet skozi objektiv dveh generacij
V petek, 4. marca, je župan Občine Polzela Jože Kužnik na Gradu Komenda odprl prvo skupno samostojno razstavo dveh članov likovne sekcije KUD Polzela Rudija Friškovca in mag. Tatjane Štinek, očeta in hčere. Rudi, ki je tudi dolgoletni član Društva šaleških likovnikov, pod okriljem katerih že vrsto let razstavlja likovna dela, je bil vesel udeležbe Velenjčanov in predsednika Sa-liha Biščica. Več kot 100 udeležencev dogodka je Blanka Božič popeljala skozi večer fotografije, glasbe in poezije skupaj z Mojco
Korošec - vodjo likovne sekcije, Julijo Juhart, Stanko Kopu-šar, Zdenko Kolenc in Nikito Pe-ternel. Avtorja se predstavljata s 46 fotografijami, razdeljenimi na tematske sklope, zaokrože-
ne v barvo zmage in ognja, odseve v modrozelenih odtenkih, osrednjo temo pa predstavljajo motivi morja in gora.Tem sledijo arhitekturne zanimivosti ter utrinki iz sveta, ki nas obdaja.
Radirka
Bojan Pavšek
Se zgodi, da imajo prsti kdaj poln kufer tipkovnice. Takrat mi desno dlan okupira (najraje) svinčnik. Piše, riše. Na vsem mogočem papirovju, ki je na dosegu roke, se znajdejo trenutni prebliski, spiski za trgovino, ideje za predal ali pa zgolj kracarije, da si um malo spočije. Včasih se roka tudi (ne)namerno zmoti in pokliče na pomoč radirko. Več jih je v stalni pripravljenosti. In vedno poležavajo nekje v okolici. Izbira med njimi je vse do zadnjega trenutka pogosto nepredvidljiva. Včasih najbližja, spet drugič tista z vonjem po žvečilki ali pa ona, ki ne paca preveč. Vse so izbrane z istim namenom. Izbrisati zmoto, zamegliti podobo, odstraniti črto, popraviti črko. Postanejo uporabno orodje, ki skrbi, da je rezultat na koncu kolikor toliko skladen z mojimi pričakovanji. Res je tudi, da njihova pretirana uporaba lahko doseže ravno obratni učinek. Sunkoviti gibi zmečkajo list, preveč potez na enem mestu ga stanjša ali celo pretrga, da o nepopravljivih razmazih v strukturo papirja sploh ne govorim.
Za fotografiranje sta se oba avtorja navdušila že v otroštvu in zanimivo je bilo slišati, kako je potekal razvoj fotografije v več kot 60 letih.
a Sara Štinek
Podobni učinki so v zadnjem obdobju opazni v lokalnih intervencijah precej večjega merila. Po večletnih tihih in dokaj subtil-nih topografskih preobrazbah, skritih predvsem pod gladinami jezer, je napočil čas velikih sprememb. Namig leti na spremembe krajine zaradi izkopavanja premoga, ki ga spremljajo izraziti vertikalni in horizontalni premiki površja predvsem na območju med Družmirskim jezerom in Gaberkami. Narava se skriva za obronki nasipov, medjezerskimi deponijami in nivelirnimi posredovanji bagrov, kot da bi se sramovala svoje iznakaženosti. Daleč od oči, daleč od srca? Edini pravi upornik ravno zaradi svojega hudourniškega značaja ostaja le še potok Velunja. A tudi njegovo brazdanje v zemljo, ki se bliskovito spreminja v jezerski mulj, bo kmalu brez haska. Zato drži kot pribito, da tam, kjer včeraj še kmetic je z voli oral, tam veliko bo mlakuž in poplav. Vso to tektoniko bi samoumevno vzel v zakup, če bi imela za povračilni rezultat blagostanje lokalnih skupnosti in v njih živečih bitij. Trenutno stanje priča ravno nasprotno. Velika energetska radirka ne riše, samo briše. Briše rodovitna polja. Briše gozdne površine. Briše porečja. Briše dragocena naravna zaledja industrijske krajine. Briše habitate, polne življenja. Briše horizonte. Briše vse z namenom vzdrževanja energetske neodvisnosti naše domovine. Briše lokalno, da ustvarja globalno. Njen karakter se je začel med množičnimi vodstvenimi testiranji v obeh šaleških energetskih gigantih tudi zelo spreminjati. Sedaj ne izbira več, kaj vse briše. Briše skrb za okolje, v katerem giganta uradujeta in ga degradirata. Briše iskren odnos odgovornih do okoliških skupnosti in prebivalcev. Briše mnoge obljube o ohranjevanju in povečanju delovnih mest. Briše vezi zaupanja med mesti in industrijo, ki so za svoj nastanek porabile desetletja, če ne celo stoletja. Edino, kar postaja vse bolj jasno, pa je to, da bolj, ko briše, bolj se tudi sama izrablja. In če se bo nadaljevalo s takšnim enosmernim tempom, bo na koncu tukaj (po)stalo ... nič. Zato je zdaj pravi čas, da postane Šaleška dolina ponovno dvosmerna: put-out/put-in.
Galerijo eMCe plac 'zasedla' Slavka Popovič
Velenje - Dijakinja aranžerske smeri celjske šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, 20-letna Slavka Popovič, je za razstavo, ki bo v galeriji eMCe plac na ogled do 12. aprila, izbrala nekaj svojih slik in risb, s katerimi izraža svoje občutke v različnih obdobjih. Med drugimi je na ogled postavila upodobitev marca, v katerem je rojena, zmaja, ki ji je dajal moč za učenje, 3D portret očeta, ki živi na morju in ga redko videva, zato mu je naslikala tudi barko. Najraje ustvarja s čopičem na platno, sicer pa vse, kar ji pride pod roke, uporabi kot izziv. S svojimi deli ljudem sporoča, da je lahko vsak svoj. »Vsak si lahko kroji življenje, samo upati si mora,« je povedala na otvoritvi, za svoje življenje pa si želi, da bi bilo čim bolj nepredvidljivo in bi bil vsak dan nov izziv.
a tf
a
Naš čas,
17. 3. 2016, barve: CM K, stran 11
17. marca 2016

107,8 MHz
11
Radijski in časopisni MOZAIK
Javna razprava o medijih tudi v Velenju
Ministrstvo za kulturo, pod katerega sodimo tudi mediji, se je intenzivno lotilo priprave nove medijske zakonodaje. Ministrica mag. Julijana Bizjak Mlakar je pripravo tega dokumenta zastavila tako, da potekajo po Sloveniji javne razprave, na katerih prisluhnejo pobudam, ki bodo osnova za sooblikovan-je ključnih strateških ciljev medijske politike.
Razprava je bila prejšnji teden tudi v Velenju, in sicer na temo podeljevanja radijskih in televizijskih frekvenc, oglaševanja in odgovornosti operaterjev do vsebine in kakovosti medijske ponudbe. Okroglo mizo, na kateri je bila tudi ministrica, je vodila dr. Sandra Bašič Hrvatin, ki je tudi vodja stro-
GLASBENE novice
kovne komisije za pripravo predloga. Udeležili pa so se je tudi predstavniki drugih slovenskih medijev.
Temo smo velenjski radijci izkoristili za predstavitev naše težave, saj oddajamo kljub številnim prizadevanjem in obljubam še vedno v »time sheringu«. Tudi tokrat so nas razumeli in resnično upamo, da bo prišlo do te razrešitve, seveda pa sodi ta tema pod AKOS, ta pa pod ministrstvo za infrastrukturo. Prav tako tudi menimo, da ni sprejemljivo, da bi morali radiji in TV z večdesetletno tradicijo pod enakimi pogoji kot ostali ponovno prositi za frekvence (pojavljajo se namreč tudi takšni predlogi).
Zelo smo bili veseli množične udeležbe na tej okrogli mizi (tudi po besedah Baši-čeve je bila ena boljših doslej), predvsem pa podpore tukajšnjega lokalnega okolja. Podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol je med drugim poudaril, da tudi s pomočjo medijev v tem multikulturnem in večnacionalnem okolju ohranjamo sožitje in strpnost. Boris Brinovšek iz Gasilske zveze je poudaril naš pomen za promocijo njihove dejavnosti, še bolj pa našo vlogo v izrednih razmerah. Vlado Vrbič in Peter Groznik sta poudarila naš prispevek h kulturi. Vsem razpravljalcem hvala za spodbudne misli.	a
Pevec AC/DC se poslavlja od nastopov
Morda se obeta konec legendarne avstralske hard rock skupine AC/DC. Zdravniki so namreč njihovemu pevcu Brianu Johnsonu svetovali, naj preneha nastopati, saj ga v nasprotnem lahko dole-
stopili v Hali Tivoli. Pevec skupine David Coverdale je dejal, da se veselijo ponovnega nastopa v Hali Tivoli v okviru svetovne turneje, ki bo najverjetneje tudi njegova poslovilna dvoranska turneja po več kot 40 letih ustvarjanja. Skupino je leta 1978 ustanovil David Coverdale, ki
sto lestvice. Glasbenik je poskrbel tudi za to, da se bo ohranila njegova dediščina. Svoj orjaški zasebni arhiv, ki obsega več kot 6000 enot, je prodal Univerzi v Tulsi v ameriški zvezni državi Oklahoma. Odslej bo dostopen za raziskovalne namene, javnosti pa ga bodo predstavljali na razstavah.
ti popolna izguba sluha. Johnson se je skupini pridružil leta 1980 po smrti prejšnjega pevca Bona Scotta in sodeloval pri snemanju njihovega najuspešnejšega albuma Back in Black, ki je za albumom Thriller Michaela Jacksona drugi najbolje prodajani album vseh časov. Skupina AC/DC, ki je evropsko turnejo napovedala za maj in junij, je že preložila deset koncertov v ZDA, a predstavniki skupine obljubljajo, da bodo koncerte nadomestili, najverjetneje z gostujočim pevcem. Skupino v zadnjih letih tare kar nekaj težav. Septembra 2014 so sporočili, da je bil kitarist Malcolm Young prisiljen zapustiti skupino zaradi demence. Tik pred izidom plošče Rock or Bust v novembru 2014 pa je bil Phil Rudd, ki je bil njihov bobnar kar 40 let, prisiljen zapustiti skupino zaradi obtožbe za poskus umora, grožnje z umorom ter za posedovanje prepovedanih mamil.
Whitesnake začenjajo poletno turnejo v Ljubljani
Legendarni britanski rockerji Whitesnake se bodo v okviru poletne evropske turneje The Greatest Hits Tour 12. julija ustavili tudi v Ljubljani, kjer bodo na-
je takrat zapustil skupino Deep Purple. Skozi leta se je zasedba veliko menjala, nekaj vmesnih let pa tudi ni delovala. Leta 1984 so izdali album Slide It In, ki je v ZDA dosegel zlato naklado. Naslednji album Whitesnake (1987) je skupini omogočil velik preboj, za kar sta zaslužni predvsem uspešnici Is This Love in Here I Go Again. Album so prodali v več kot osmih milijonih izvodov. Skupaj so izdali deset studijskih albumov, zadnji, Fo-revermore, pa je izšel leta 2011.
Bob Dylan z novim albumom na turnejo
Ameriški glasbenik Bob Dylan je napovedal izid novega albuma, ki ga bo pospremil s turnejo. Njegov 37. studijski album z naslovom Fallen Angels bo izšel 20. maja, štiri dni pred njegovim 74. rojstnim dnevom. Turnejo bo Dylan začel 4. julija v bližini Se-attla. Album Fallen Angels bo izšel le slabo leto po glasbenikovem zadnjem albumu Shadows, v katerega je vključil priredbe znanih skladb. Album je sicer že v prvem tednu pristal na vrhu Billboardove lestvice, Dylan pa je pri 73 letih postal najstarejši glasbenik, ki se mu je uspelo uvrstiti na prvo me-
Phil Collins po več kot petih letih znova na odru
Phil Collins, ki mu je preboj med glasbene zvezde uspel v 80. letih, je po petih letih znova stopil na oder. 65-letnik se je z nastopom v Miamiju minuli petek končno vrnil iz pokoja. Na koncertu, na katerem so zbirali sredstva za dobrodelno ustanovo Little Dreams Foundation, ki jo je ustanovil s svojo nekdanjo ženo
Orianno Cevey, je zapel sedem pesmi. Med njimi tudi velike uspešnice, kot so Another Day in Paradise, Easy Lover in In The Air Tonight. Postregel je tudi z dvema priredbama, My Girl skupine Temptation in Knockin' on Heaven's Door Boba Dylana. Pevec za zdaj še ni razkril, ali lahko kmalu pričakujemo tudi nov album. Njegov zadnji avtorski album z naslovom Testify je sicer izšel že davnega leta 2002.
Tinkara Kovač in Bobby Solo
Tinkara Kovač in legenda italijanske zabavne glasbe Bobby Solo sta združila moči in skupaj posnela skladbo z naslovom La cura e vivere, ki bo v slovenski in italijanski različici uvrščena na nova Tinkarina albuma. Oba bosta luč sveta ugledala 2. aprila. Bobby Solo, sicer znan po skladbah Una lacrima sul viso (zmagovalna pesem San Rema 1964), Zingara, ki jo je odpel s priznano Ivo Za-nicchi (zmagovalna pesem San Rema 1969) in Se piangi, se ridi (Eurosong 1965), je Tinkari podaril svojo najnovejšo pesem, in sicer na povabilo producenta Alberta Zeppierija, ki je v Tinkari prepoznal odličen vokal. Bobby priznava, da ga veseli sodelovanje z dobrimi vokalisti, ki lahko njegovemu delu vdahnejo nekaj svežega. Po navdušenju producenta Alberta Zeppierija nad italijansko različico skladbe Mars in Venera pa se za italijanski trg obeta še single Marte e Venere.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	NUŠA DERENDA - Tip top
2.	KVATROPIRCI - Se bova res ozrla stran
3.	FRENK NOVA & KATAYA - Svet je tvoj
Nuša Derenda, ki si z Darjo Švajger deli najboljšo slovensko uvrstitev na Evroviziji (7. mesto), se je po šestih letih letos spet vrnila na Emo. Nastopila je s skladbo Tip Top, dinamično pesmijo, katere avtorja sta Žiga Pirnat in Andraž Gliha. Ponoven preboj v evrovizijski cirkus Nuši sicer ni uspel, je pa z novo skladbo gotovo spet opozorila nase.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Mladi odmev - Ne jamram, iščem rešitve
2.	Ansambel Toneta Rusa - Vrni se domov
3.	Spev - Ona diši po pomladi
4.	Vrisk - Muskontarska bogatija
5.	Vikend - Mala
6.	Kvintet do jutra - V naši družbi
7.	Toni Sotošek z družino - Je važno srce
8.	Aplavz - Študent
9.	Harmonk'n'roll - Mini kikl'ca
10.	Zaka' pa ne - Pod poncami
www.radiovelenje.com
nikoli samiJ^Q^ g:
zelo NA KRATKO
ANJA RUPEL
Anja Rupel je z Davorjem Gobcem, pevcem slovite hrvaške zasedbe Psihomo-do Pop, posnela priredbo skladbe Kako bih volio da si tu kultne zasedbe Videosex, pri kateri je v 80-ih začela svojo glasbeno kariero. S skladbo Anja napoveduje izid albuma Opus.
ANAY
Mlada slovenska pevka Anay, ki se uspešno prebija na glasbeno sceno s plesnimi in priljubljenimi EDM ritmi, predstavlja pesem A ne štekaš. Avtor besedila je Igor Pirkovič, kot avtor glasbe pa se podpisuje Milan Lončina.
NEISHA
Skupaj z energično rock skupino Mama rekla je posnela pesem z naslovom Nekaj naju mami. Pesem, ki se je sicer že vsidrala v koncertni repertoar rockerske zasedbe, je zdaj dobila akustično preobleko in ob spremljavi godal, akustične kitare in
klavirja drugačno glasbeno podobo.
BALLADERO
Balladero predstavlja nov album z naslovom Perfect You. Njegov prihod je pred časom napovedal single Zlati časi. Snemanje novega materiala je tokrat potekalo v Nemčiji v studijih Achtung Music iz Münchna. Snemanje je vodil priznani nemški glasbenik Uwe Bossert, sicer tudi kitarist svetovno znane skupine Reamonn.
DAMIR AVDlC
V soboto, 19. marca, ob 21. uri bo v velenjskem eMCe placu nastopil bosanski glasbenik Damir Avdic. Bosanski Psiho, kot ga tudi imenujejo, si je s številnimi nastopi po državah bivše Jugoslavije pridobil status enega najpomembnejših avtorjev in najostrejšega pesnika Balkana. Ob njegovem velenjskem koncertu bodo zavrteli tudi dokumentarni film Pravi človek za kapitalizem, ki prikazuje zgodbo o njem.
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 12
12
k k Zavzeti člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob rr Paki (od desne proti levi) Stane Vodovnik, Franc Podgoršek, Franc Malus in Jože Kovačič so dojemljivi za nasvete. Seveda ne za vse in od vsakogar. Brač Slavek Januš - Houtar (prvi z leve) je pritegnil njihovo pozornost. Po izrazih na obrazih poslušalcev sodeč so ti njegove nasvete in priporočila različno razumeli. Malus in Podgoršek bolj »z rezervo«, Vodovnik in Kovačič pa bolj resno. Zakaj prvi, Čvek ne ve, Kovačiča pa je najbrž ob tem zaskrbelo bližnje praznovanje njegove 60-letnice, ki bo zanesljivo prej izpraznila sode s kakovostno modro frankinjo, kot bi si želel. Morda mu ostali »fantje« kaj primaknejo.
Profesorica matematike na Šolskem centru Velenje Mar-
jetka Herodež je tako svoj razred tehnikov računalništva kot druge četice elektro in računalniške šole povedla v mnoge bitke z enačbami, krivuljami in izračuni. Na maturantskem plesu pa jih je pospremila tudi na plesišče, kjer so se morali pri štetju korakov sami znajti. Po radetskem maršu in četvorki, ko so njene dijakinje in dijaki pravilno korakali po stranicah in diagonalah geometrijskih likov, ni bila nič manj ponosna kot ob prihodu na prizorišče.

^^ Pravo in umetnost gresta skupaj? Kako da ne! Če ne drugje, vsaj na kakšnem srečanju, pravita Bogomir Brložnik, višji svetovalec za pravne zadeve v Občini Šoštanj, in kipar, ustvarjalec v lesu Franc Ravnjak, ki sta se tokrat srečala na umestitvi kipa hranilničarja Petra Musija v Spominski park pred šoštanjsko osnovno šolo. Sicer pa ju je redko videti skupaj.
ZANIMIVOSTI
Rešena skrivnost Bermudskega trikotnika?
Bermudski ali Hudičev trikotnik je že vrsto let znan kot skrivnost, ki se razteza od obale Floride do Puerto Rica in točke v Atlantskem oceanu - v tem predelu naj bi izginilo precej plovil, čeprav nekateri strokovnjaki ugotavljajo, da število v resnici ni nič večje kot na kakšnem drugem kosu oceana. Znanstveniki so

Japonke naj na ponovno poroko čakajo vsaj 100 dni
Japonska vlada je predlagala spremembe zakonodaje, po kateri bi morale japonske državljanke po ločitvi na ponovno poroko čakati sto dni (sedaj veljavna zakonodaja jim narekuje šestmesečno obdobje čakanja). Po predlogu se bodo sicer ločenke lahko znova poročile takoj, če bodo imele zdravniško potrdilo, da ni-
zdaj na tem delu morja odkrili krater, ki bi lahko razjasnil skrivnostna izginotja: pol metra široki in 45 metrov globoki kraterji namreč nastajajo zaradi kopičenja metana v komorah, ki v nekem trenutku eksplodirajo. Ko pride do eksplozije komore s plinom, bi lahko energija, ki se ob tem sprosti, ogrozila plovila, ki so na gladini.
moške ni nikakršne omejitve,« so poudarili. Ob tem so bili predstavniki odbora kritični tudi do japonskega zakona, po katerem morajo imeti poročeni pari enak priimek. Kot so poudarili, je ta praksa do žensk diskriminatorna, saj morajo v večini one prevzeti možev priimek.
Vendarle
premagal
računalnik
Južnokorejski velemojster igre go Lee Se Dolom, ki se je minuli teden pomeril z računalniškim programom AlphaGo in trikrat zapored izgubil, je pred dnevi le zabeležil prvo zmago. Čeprav ima 33-letni Lee kar 18 medna-
rodnih naslovov v tej starodavni japonski namizni igri z belimi in črnimi kamenčki, je bil računalnik skupno boljši. »AlphaGo je igral konsistentno od začetka do konca, medtem ko je Lee, ki je vendarle človek, pokazal nekaj duševne ranljivosti,« je povedal eden od velemojstrovih nekdanjih trenerjev Kwon Kap Yong. Po doseženi zmagi pa je bil Lee vendarle zadovoljen.
Dvojčka imata različna očeta
V Vietnamu so odkrili dvojčka, ki imata različna očeta. Gre za izjemno redek primer, odkrili pa so ga, ko so na dvojčkih zaradi izjemne razlike v njunem videzu opravili genetske teste. Genetsko testiranje dvojčkov je
so noseče. A odbor Združenih narodov o odpravi diskriminacije žensk v Ženevi je opozoril, da predlagane spremembe niso zadostne. »Čeprav je vrhovno sodišče predlagalo skrajšanje roka s šestih mesecev na sto dni, državljanski zakonik še vedno zgolj ženskam prepoveduje ponovno poroko v določenem roku po ločitvi, medtem ko za
zahteval domnevni oče, saj je želel ugotoviti, ali je res oče obeh. Testi so pokazali, da je moški v sorodu le z enim otrokom, potrdili pa so tudi, da je mati dvojčkov biološka mati obeh, s čimer so ovrgli pomisleke, da so otroka zamenjali v porodnišnici. »To je redek primer ne le za Vietnam, temveč za ves svet,« je poudaril profesor Le Dinh Luong iz laboratorija za preizkuse DNK v Ha-noju. Takšen pojav je posledica tega, da jajčece matere med ločenima spolnima odnosoma in med istim ciklom ovulacije oplodijo semenčice dveh moških.
Uporaba po občutku
Newyorški župan Bill de Blasio je podpisal izvršni ukaz, ki dovoljuje uporabo javnih objektov, kot so stranišča, savne, bazeni ali sla-čilnice, po občutku. Ali povedano preprosto: oseba, ki se počuti kot ženska, lahko gre na žensko stranišče ne glede na to, če lahko malo potrebo opravi tudi stoje. Mesto naj bi po novem tudi gradilo objekte, ki bodo spolno nevtralni. Kako bo to delovalo v praksi, bo pokazal čas. Županov ukaz je sicer namenjen odpravi diskriminacije transseksualcev in ljudi, ki ne sprejemajo spola, ki jim ga je določila narava - v mestu naj bi jih bilo okrog 25 tisoč.
17. marca 2016
frkanje
» Levo & desno «
Zgolj pomoč
Že res, da so velenjski nogometaši izgubili proti Mariborčanom, a to je bila le pomoč temu klubu, da ulovi Ljubljančane. Celjani so mu pomagali tako, da so z Olimpijo remizira-li. Vse v borbi, da ne bi šel naslov čez Trojane.
Pravi jezik
Če so včasih starejši želeli, da jih otroci ne bi razumeli, so vpričo njih govorili nemško ali angleško. Zdaj to nič več ne pomaga. Mogoče bi bila rešitev taka, da bi pred otroki govorili pravilno slovensko.
Nič izrednega
Sogovornikov iz vrst HSE in Slovenskega državnega holdinga ni bilo na sklicano izredno sejo vseh treh šaleških občin o problemih energetike. Nič izrednega.
Dovolj in premalo
Imamo valentinovo in gregorjevo. Pa na splošno premalo ljubezenskega gruljenja in kljunčkanja.
Lastovke
Lastovke se bodo kmalu vrnile v naše kraje. Po mnogih zapletih mnoge zanima, kdaj bo končno svobodno poletela tudi polzelska. Ji bo država le dala krila?
Vsaj nekaj
Če že nič drugega, se Slovenija vse bolj utrjuje vsaj na turističnem zemljevidu sveta. Pri nas tujci celo vse več prenočujejo. Z vidika zaslužka upam, da tudi ponočujejo.
Ne cveti
Premogovniku posli menda ne cvetijo najbolj. Bo res bolje, ko se bodo po zavetnici (hotel Barbara) poslovili še od rože (hotel Oleander)?
Pika po piki
Ker so policisti dali ministra na piko, so dobili grdo črno piko.
Bo kaj pomagalo
Na smučiščih na Golteh so se na smučanju zbrali duhovniki, redovnice in še nekateri podobnih dejavnosti. Ker so poudarjali, da jim je bilo tu res lepo, bodo morda temu centru oni zgoraj kaj bolj naklonjeni.
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 13
17. marca 2016
»»WAS
MED VAMI
13
Smučanja naučili 480 petošolcev
Vsako leto več udeležencev tečajev Smučarskega kluba Velenje - Vzgajajo tudi uspešne tekmovalce - Srečanje generacij v soboto
Mira Zakošek
Letošnjo zimo je velenjski smučarski klub zelo dobro izkoristil. Smučali so vse od 28. novembra, zdaj pa upajo, da bo še kar trajalo in trajalo. Zadnje dni so smučarske razmere na Golteh sanj-
>
19. marca se bodo na Golteh srečale vse generacije Smučarskega kluba Velenje.
istočasno na dveh mestih, res veliko, a obenem srečen. »Toliko razposajenih in srečnih otroških oči, kot sem jih srečal to sezono, in toliko sreče, kot sem je videl tokrat, nisem še nikoli doživel,« pravi.
Uspešno so izvedli dva smu-
Lidlom, odpeljejo jih na Golte in skrbijo zanje ves dan, ko jih potem pripeljejo nazaj. Ob koncu pripravijo zanje tekmovanje, pa tudi prijeten družaben zaključek s podelitvijo priznanj.
Drugi zelo obsežen projekt, ki poteka vso zimo, je akcija, ki jo vodi Športna zveza Velenje in sofinancira fundacija za šport
prav so med njimi seveda tudi takšni, ki za smučanje niso preveč zainteresirani, vse navdušimo za ta šport in praviloma tudi pri vseh doseženo, da se ob koncu tedna lepo spuščajo po strmini in znajo uporabljati tudi sedežnice,« pravi David De Costa. Njihov smučarski klub je smučanja naučil 480 petošolcev.
volj snega. Zato so se odločili, da tudi te otroke za en dan peljejo na Golte. Ta program so izvajali ravno v teh dneh, ko je zima na planini res lepa in so otroci seveda navdušeni nam vsem in z njimi tudi zelo radi odhajajo.
Vse leto izvajajo v klubu tudi Alpsko smučarsko šolo, ki je pravzaprav nekakšna pripravljal-nica za bodoče tekmovalce. Začnejo septembra s suhimi treningi. Tudi za to šolo je iz leta v leto več zanimanja. Začeli so z enim kombijem, s katerim so prevaža-
ske. Že zelo dolgo namreč niso imeli možnosti smučati na več kot meter debeli snežni odeji, in to iz naravnega snega. David De Costa, športni direktor kluba, je te dni sicer že močno utrujen, saj je trenutkov, ko bi moral biti
čarska tečaja, enega med božično-no-voletnimi prazniki in drugega med zimskimi počitnicami. Zanimanja za to je iz leta v leto
več, letos so na Golte vozili poln avtobus tečajnikov. Skupaj se je tečajev udeležilo okoli 140 mladih smučarjev. Poskrbijo za vse. Otroke »poberejo« zjutraj pred
na državni ravni »Naučimo se smučati«. Vanjo vključujejo prav vse petošolce Šaleške in Zgornje Savinjske doline. En teden se vsak dan vozijo na Golte. »Če-
Tradicionalno so prve korake na smučeh »omogočali« tukaj v dolini tudi najstarejšim skupinam velenjskih vrtčevskih otrok. Vendar pa letos v dolini ni bilo do-
pa bodo do konca junija nadaljevali s suhimi treningi. V tej šoli mlade smučarje pripravljajo tudi že na tekmovanja.
Nadgradnja tega je tekmovalna skupina, v kateri imajo že kar nekaj dobrih tekmovalk in tekmovalcev. Letos so se udeležili tudi mednarodnih iger šolarjev v In-
>
Otroci so nad smučanjem navdušeni.
li mlade smučarje na smučišča (največ na Golte, občasno pa tudi drugam), zdaj pa potrebujejo že tri. Ko so smučarske razmere ugodne, seveda smučajo, potem
V dveh smučarskih tečajih so letos smučanja naučili 100 osnovnošolcev, v akciji »Naučimo se smučati« pa 480 petošolcev.
nsbrucku, kjer je njihov tekmovalec Jakob Jurjevec dobil zlato medaljo v skicrossu, veliko pa stavijo tudi na Lano Pušnik. David upa, da bodo njihovi tekmovalci kmalu zaznamovali mnoga tekmovanja.
Sezono bodo zaokrožili s tradicionalnim srečanjem generacij smučarskega kluba v soboto, 19. marca, na Golteh. K sodelovanju vabijo vse nekdanje tekmovalce in člane kluba. Kot se za smučarje spodobi, bodo začeli ob 10.30 s smučarsko tekmo, nadaljevali pa s smučarskim piknikom za vse udeležence. a
Za sajenje drevja je še čas
Z drevesnico pri hiši je dela dovolj v vseh letnih časih - Jelenovi bodo v teh dneh začeli cepiti - Če bi ljudje sadili, kot so po žledu, bi bilo posla več
Tina Felicijan
Pri Klemšetu, kakor domačini imenujejo Jelenovo domačijo v Arnačah, je drevesnica pri hiši že od dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je prva drevesa zasadil njegov takrat še mladoletni oče, je začel pripovedovati današnji gospodar Florjan Jelen. Drevesnica je bila včasih pri skoraj vsaki hiši v Šentilju, zato se je oče pri drugih kaj naučil, potem pa se sam začel pečati s tem. »Pred vojno je imel precej lepo drevesnico. Zasadil je po 15 ali 20 tisoč drevesc. Zdaj pa je ostala majhna. Imam dva do tri tisoč sadik.« Spomladi ponujajo mlada drevesca, jeseni pa zrelo sadje. Sicer zadnja leta od pridelkov ponujajo le jabolka in hruške, češpelj pa že nekaj let ni bilo. V drevesnici pa vzgajajo jablane, hruške, slive, marelice, breskve, nektarine, češnje, višnje, ribez, nekaj je nešpelj in kutin, ki se jo da dobiti jeseni.
ska, tako da se je v drevesnici marsikaj dalo postoriti že prej, tudi obrezati starejše drevje. »Za to že ne sme biti pod ničlo, da te ne zebe v ušesa,« je s šalo posvaril, da drevja ne gre obrezovati, ko temperature še ne zdržijo nad
Florjan Jelen posebnih načrtov za letošnjo sezono nima, razen tega, da bo sadil nekoliko manj, ker je tudi parcela manjša. Upa pa, da bo pridelkov
jeseni veliko.
Mila zima jim ni pustila počivati
Pomlad je čas, ko se kmetovalci, vrtnarji, sadjarji ponovno spravijo v poln pogon. Letos pa je že zima bila tako spomladan-
lediščem. Staro drevje je v glavnem že obrezal, a je dela še veliko. »V drevesnici je treba pore-zati divjino in na novo cepiti, kar se avgusta ni prijelo.«
Te dni je v drevesnici aktualno cepljenje. Ko se zemlja osuši -proti koncu marca in v začetku
aprila - pa sajenje. Sicer pa je opravila bolj potrebno prilagoditi vremenu kot koledarju. »Dobro je, da se mlado drevje obšti-ha že v jeseni. Za obrezovanje pa se nič ne mudi, saj lahko pride še kaka pozeba. Drevje, ki je obrezano, je še bolj dovzetno in lahko nastane še večja škoda.« Bolje je počakati in obrezovati kasneje kot pa hiteti in tvegati, da pomrzne, sploh če imamo malo drevja. »Kdor pa ima drevja toliko, da ne more vsega postoriti v enem mesecu, pa mora začeti že v jeseni.«
Mile zime, kakršna je letošnja, drevja ne prizadenejo, le nekoliko prej začne poganjati. Več tveganja je aprila, včasih še maja, če se temperatura spusti pod minus štiri, saj cveti in popki sploh na izpostavljenih legah pozebejo. »Drevje, ki raste ob steni, bolje preživi pozebo. Pokrijemo ga lahko s ko-preno, še najbolj pa zaleže, če je pod streho.« Sicer pa narava naredi svoje.
So opravila v drevesnici zahtevna, je potrebnega veliko znanja? »Znanja že ni potrebnega ne vem koliko, bolj je važen dober križ, da te ne boli preveč, ko se pri delu pripogibaš ali veliko čepiš,« odgovarja v šali. Predvsem je treba znati prepoznati dobra drevesca, da lahko kaj pričakujemo od njega, ko ga posadimo, ter izbrati pravi čas za sajenje. »Če bo nehalo deževati in bo vlaga toliko usahnila, da se zemlja ne paca, lahko začnemo saditi vse sorte. Tiste v lončkih pa lahko sadimo celo leto.« Načeloma pa ves ma-
rec in do sredine aprila. Namreč, ko sadike enkrat poženejo liste, lahko začnejo veneti, zato je takrat že prepozno za sajenje.
Škropiti je treba po navodilih
Ko drevje požene in začne razvijati plodove, se začne zmerno škropljenje. »Pravijo, da starih sort ne bi bilo potrebno škropiti, jaz pa pravim, da škoduje že ne. Je pa treba škropiti pred sončnim vzhodom ali po njem, ko čebele že gredo v panje. V času cvetenja ne smemo škropiti z insekticidi, kajti če čebele ne oprašijo cvetov, tudi pridelka
Kjer sadimo, zemlja ne sme biti zbita, steptana, saj drevo ne bo raslo. Dobro je saditi v vrtno zemljo, dodamo lahko kompost. Če ne moremo izbrati lege, ki je vrsti primerna, raje izberimo vrsto, ki bo na določeni legi bolje uspevala. Za nizke temperature so bolj občutljivi koščičarji - breskve in marelice, ki zgodaj cvetijo in so bolj izpostavljene poznim pozebam, če so na izpostavljeni legi. Zato jih je bolj zasaditi na zahodno ali južno lego. Jablane in hruške pa so lahko tudi na severni, a ne preveč senčni legi.
ni,« opozarja Florjan.
Sicer pa je škropljenje vedno bolj zapleteno, saj lahko uporablja le registrirane pripravke in za skoraj vsako vrsto kaj drugega. »Še jaz, ki sem včasih že znal škropiti, zdaj pa očitno ne več, moram iskati nasvete,« pravi in dodaja, da posebnega trika ali skrivnosti za zdravo drevje ni.
Želi si, da bi ljudje zasadili več
drevesc. Namreč po žledu je bilo povpraševanja veliko, zdaj pa spet upada. Sadike še ima na zalogi in so krepke. »Tu so že navajene slabega, ker rastejo v težki zemlji. Tudi okolje je pri nas takšno, kot je na območju Šaleške doline in Koroške, tako da so prilagojene pogojem,« je še naštel prednosti svojih drevesc.
Znova zmagali Šmihelčani
Ravne pri Šoštanju, 12. marca - Društvo podeželske mladine Šaleška dolina je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje organiziralo regijski kviz Mladi in kmetijstvo. Kviz je potekal v dvorani večnamenskega objekta Reks v Ravnah pri Šoštanju.
Na njem je sodelovalo osem ekip iz celjske regije. Največ znanja je pokazala ekipa Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem, ki bo sedaj zastopala celjsko regijo na državnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo. Šmihelčani so na državnem tekmovanju doslej tekmovali že večkrat.
Gašper Kuhar, predsednik Društva podeželske mladine Šaleške doline, je povedal, da je kviz tekmovanje odlična priložnost za druženje mladih s kmetij, hkrati pa omogoča, da pridobljeno znanje tekmovalci in tudi obiskovalci kviza uporabijo pri opravljanju vsakodnevnih opravil v hlevu, na polju, pri spravilu pridelkov in podobno. Dejavnost šaleškega društva, je še povedal sogovornik, je po daljšem času znova zaživela, zato sedaj namenjajo pozornost pridobivanju novih članov, se udeležujejo aktivnosti zveze podeželske mladine Slovenije, veliko pa se tudi družijo.	a Tp
Ekipa Društva podeželske mladine Šaleška dolina je
osvojila peto mesto.

Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 14
14
VELENJKA SE PREDSTAVI
«»^AS
17. marca 2016
Velenjka > efi
Trgovski center Velenjka je največje tovrstno nakupovalno središče v Velenju in Šaleški dolini. Ponaša se številnimi privlačnimi trgovskimi in gostinskimi lokali ter izjemno pestro ponudbo. Piko na i predstavlja velika odprta garaža, kjer lahko kupci v času nakupovanja ne glede na vremenske vplive udobno parkirajo svoja vozila. Obisk Velenjke je možen tudi z brezplačnim velenjskim avtobusom, tako imenovanim Lokalcem. V kratkem pa se obeta tudi izposojevalna postaja sistema Bicy, kije brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo koles v Velenju. Vsekakor je trgovski center Velenjka s svojo bogato izbiro blaga »od A do Ž« več kot pomemben dejavnik ponudbe na našem območju.
Velenjka
- nakupovanje, druženje, zabava
Največji nakupovalni center v Šaleški dolini iz leta v leto raste
Velenje - Velenjka je največji nakupovalni center v Šaleški dolini. Zadnja leta postaja tudi vse bolj priljubljeno zbirališče, primerno za druženje. Obiskujejo ga kupci iz Šaleške ter Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Koroške. Vse pogosteje pa v Velenjki opažajo tudi kupce iz celjskega območja.
Nakupovalni center so kot Veleja park odprli septembra leta 2009. Čeprav začetki niso bili lahki, so vztrajali in to se jim je obrestovalo. Iz leta v leto beležijo večji obisk, ta pa se odraža
Trud in vztrajnost se že
S obrestujeta
tudi v zaključnih računih.
»Tega smo zelo veseli, zahvaljujemo se obiskovalcem in obljubljamo, da bomo tudi v bodoče skrbeli za to, da se bodo pri nas počutili kot doma,« pravi Janez Korpič, Centrov menedžer.
Velenjka, ime, ki ga nosi danes, je nastala pred dobrimi tremi leti z zamenja-
Janez Korpič, Center manager: »Ponosni smo, da Velenjka iz leta v leto raste.«
vo lastnikov in strategije, novimi pristopi ter spremembo imena. Veliko vlagajo v podobo in vsebino.
Nakupovalni center Velenjka se razprostira na 33 tisoč kvadratnih metrih, od tega je v njem kar 18 tisoč kvadratnih metrov čistih prodajnih površin. Ponaša se z velikim, urejenim in pokritim parkiriščem, ki vozila poleti ščiti pred vročino, spomladi in jeseni pred
dežjem, pozimi pa pred snegom.
»Med najemniki trgovin in lokalov v Velenjki so sama zveneča imena. Pokrivamo srednji razred blagovnih znamk, s temu primernim cenovnim razredom. Tudi nekaj malega praznih prostorov si želimo zapolniti z atraktivnimi znamkami, takimi, s katerimi bomo ponudbo v Velenjki še dopolnili. Povpraševanje je. Zelo pomembno nam je, da se ponudba navezuje ena na
drugo. S tem ohranjamo kakovostni in cenovni nivo,« poudarja Janez Korpič.
V zadnjem obdobju so ponudbo popestrili z novimi 'shoping' partnerji, odprli so prenovljeno restavracijo, ugledno trgovino z avdio in video tehniko, trgovino s čevlji še razširili, pred kratkim so ponudbo nadgradili še s trgovino z otroškim tekstilom priznane blagovne znamke ... To bodo počeli tudi v prihodnje. Kmalu bodo odprli no-
vo kavarno, potekajo pa tudi pogovori o umestitvi pekarne.
Obiskovalce privabljajo tudi s številnimi dogodki, ki jih pripravljajo, vključno z občasnimi razstavami.
»Gotovo smo edini nakupovalni center v Sloveniji, ki se ponaša z umetnostno galerijo,« pravi Centovr menedžer.
a mkp
Promocijsko besedilo
Prodajalna MOBTEL VELENJKA
GSM: 051 344 244 f prodajalne mobtel
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!

LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1, 3320 Velenje www.lekarna-velenje.si
Lekarna Trebuša Velenje (NC Velenjka)
Telefon: 03 897 03 78
Poslovni čas: pon. - pet. 9.00 - 21.00, sob. 8.00 - 21.00 nedelje in prazniki ZAPRTO
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 15
17. marca 2016

VELENJKA SE PREDSTAVI
15
Nagradna križanka Mobtel
ehe
SimPLE
Frizerski salon Simple Velenjka
Kupon za 3 €
Pri plačilu za opravljeno storitev (velja do vkLj. 22.4.2016)
I
t
rsulio

www.radiovelenje.com
88,9 Mhz 107,8 Mhz
Hiša žganja in daril | Caff&
Po&itano
Velenjka - 2. nadstropje GSM: 070 375 774
Izberite enega izmed paketov Mobitel Brezskrbni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 19,95 € mesečno.
Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Prpek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 3. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Simpatična in izvirna darila - predvsem SLOVENSKEGA porekla:
Rojstni dnevi Poroke Obletnice Rojstva
Obhajila, birme Krsti
Za vsako priložnost
Lahko zavijemo in lično aranžiramo!
K izdelki Kristal Rogaška
f
Doživite
pridih Italije
v Velenjki!
Velenjka - GSM: 041/ 208 719
K
r ®s
Odlična izbira - super cene:
•	sveže rezano cvetje lončki in lončnice
s aranžiranje daril
•	šopki za vsako priložnost
•	žalni aranžmaji, venci, ikebane
•	poročni aranžmaji
•	nagrobne sveče
Trgovina PRVA LIGA vas vabi v 2. nadstropje Velenjke.
www.nascas.si • www.issuu.com/nascas • www.dlib.si
www.prva-liga.si
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 16
16
ŠPORT
Jezili so se na sodnika
Rudar tekmo z Mariborom končal z dvema igralcema manj - V nedeljo v Ljubljano brez treh igralcev zadnje vrste
Aktualni prvaki so v Velenju zmagali s 3 : 0. Imeli so močno podporo tudi pri svojih navijačih in po vsakem golu je med njihovimi violami zagorela tudi kakšna bakla. Ve-lenjčani so tekmo končali z dvema igralcema manj. Že v 29. minuti je moral v slačilnico zaradi drugega rumenega kartona Jaka Ihbeisheh, v 87. pa še Elvedin Džinic. Gostje so tekmo začeli zelo napadalno, a se je ob nevarnih strelih Gregorja Bajdeta in Milivoja Novakovica zelo izkazal domači vratar Matej Radan. Nedvomno je zgodnja Ishbeiheje-va izključitev aktualnim prvakom olajšala pot do zmage. Samo ugibamo lahko, kaj bi bilo, če ne bi storil nespametnega prekrška za drugi rumeni karton daleč od svojih vrat, ko ni bilo nobene nevarnosti
za gol. Ta karton je bil upravičen, vprašljiv pa je prvi v 15. minuti, ki ga je dobil zaradi po sodnikovem mnenju igranja z roko. Ihbeisheh ga je prepričeval, da ga je žoga nesrečno udarila v roko. Tako je trdil tudi po tekmi. Samo nekaj minut po izključitvi je Amir Derviševic popeljal goste v vodstvo. Nema pa je ostala sodnikova piščalka v obetajočem domačem napadu. Leon Črnčič je prejel žogo pred robom kazenskega prostora in stekel z njo vanj. Znašel se je v sendviču Marka Šulerja in Željka Filipovica, ki sta ga tako močno ovirala (vlečenje z rokama), da je izgubil ravnotežje in padel po tleh. Mnogi so bili ob tem prepričani, da bi videli najstrožjo kazen, če bi bili vlogi zamenjani. Seveda je to samo novo
ugibanje. Drugi polčas so oslabljeni domači nogometaši začeli zelo spodbudno in v 48. sprožili prvo nevarno žogo proti vratom Jasmina Handanoviča. Po podaji Črnčiča je s slabih 20 m močno streljal Nikola Tolimir, gostujoči vratar pa se je izkazal z odlično obrambo in žogo izbil v kot. Po rahli domači premoči je nepričakovano sledila nova kazen. Gregor Bajde se je po prodoru Novakoviča najbolje znašel v gneči pred Radanom in sledilo je povišanje rezultata. Isti igralec je v 73. minuti dosegel še svoj drugi gol in končni rezultat te tekme. Na tribu-
ni je bilo slišati negodovanje, češ da je bil trenutno najboljši gostujoči strelec v prehitku. V 80. minuti so domači imeli še drugo veliko priložnost vsaj za častni gol. Milan Kode je po podaji Črnčiča, ki je začel napad na sredini igrišča, v bližini leve zastavice kota preigral Željka Filipovica, nato poslal žogo pred vrata, kjer jo je z razdalje približno šestih metrov z vso močjo iz prve udaril Luka Prašnikar. Handano-vič pa je znova posredoval izjemno, žogo odbil z roko ter preprečil, da doseže visoki Šmarčan svoj peti gol v tem prvenstvu. S štirimi je še ve-
«»^AS
dno najboljši Rudarjev strelec, dosegel pa jih je v uvodnih krogih, ko je priložnost dobival od prve minute. Nekaj minut pred koncem tekme je Novakovic prejel dolgo žogo. Stekel je z njo v domači kazenski prostor. Tesno (vzporedno) z njim je tekel Džinič. Zdi se, da se je gostujoči napadalec spotaknil na žogi, sodnik pa je menil drugače. To se je zgodilo v bližini bele točke, s katere se izvaja najstrožja kazen. Pričakovati je bilo, da bo ob rdečem kartonu domačemu branilcu pokazal tudi na belo točko, vendar je prekršek 'potegnil' na rob kazenskega prostora. Je spoznal, da je bil prestrog? Tudi mariborski napadalec mu je menda dejal, da ni bilo nič. Po dvoboju je bilo na domači strani tako med gledalci kot navijači slišati besede Maribor je bil boljši, zato mu ni bila potrebna pomoč sodnik(a)ov. Predvsem so jim zamerili, da pri presojanju prekrškov v dvoboju, v katerem je aktualni prvak zaradi razočaranja v obeh uvodnih letošnjih tekmah 'moral' zmagati, niso imeli enakega kriterija. To je bila prva letošnja zmaga Maribora, Rudar pa doživel drugi poraz. Ker je Olimpija v Stožicah igrala samo neodločeno s Celjani, ki so v prvem spomladanskem krogu odnesli vse tri točke iz Ljudskega vrata, so aktualni prvaki zaostanek za Olimpijo zmanjšali na štiri točke. Celjani pa so si priigrali že peto točko v drugem delu. V nedeljo bodo rudarji gostovali v Stožicah pri Olimpiji. Trener Javor-nik bo imel precej skrbi s sestavo moštva, saj bosta morala ob Davidu Kašniku, ki je bil izključen v prejšnjem krogu v Kopru (prepoved
17. marca 2016
igranja na dveh tekmah), počivati tudi Ihbeisheh in Džinic.
Se bodo zbrali do Olimpije?
Jernej Javornik, Rudarjev trener
Ob vljudnostni čestitki gostujočemu trenerju za vrnitev v slovenski nogomet in za zmago je povedal: »Niti v sanjah nismo pričakovali, da bo imela tekma takšen razplet. Fantom ne zamerim nič. Igrali so agresivno, borbeno. Pokušali smo, nismo uspeli. Žal smo že po slabe pol ure ostali z igralcem manj, v zadnjih minutah z dvema. Težko je igrati brez enega igralca, kaj šele brez dveh. Še zlasti, če se to zgodi v tekmi z Mariborom. Zgodnja izključitev je zanesljivo vplivala na našo igro. Žal mi je, da je rezultat takšen, kot je. Na to so vplivale tudi nekatere drugi stvari, ki pa jih raje ne bom omenjal. Poraz in dogajanje na njem moramo čim prej pozabiti, se zbrati in se čim bolje pripraviti na gostovanje pri Olimpiji«
Pravi pristop
Darko Milanič, trener gostov: »Tekmo so začeli zelo dobro, zbrano. Bili smo bistveno boljši od nasprotnika in imeli vseskozi ves njen potek pod nadzorom. Bili smo zelo nevarni pred vrati že do izključitve domačega igralca. Po prvem zadetku smo se nekoliko umirili in nismo imeli več takšne pobude kot do tedaj. Na začetku drugega polčasa smo zelo hitro spet vse vzeli v svoje roke. Spet smo bili pravi in popolnoma zasluženo zmagali. Igralci so pokazali pravi pristop do igre in to je zelo pozitivno«
■ S. Vovk
So trenutki ...
Rudarjev trener ob vprašanju na novinarski konferenci, kako igralci prenašanja zamudo s plačami; menda jih niso dobili že od septembra. »Ni nam lahko. So trenutki, ko je vse dobro, pridejo takšni, ko je težko igralcem, nam vsem. Upam, da se bo vse uredilo. Rudar ima tradicijo, Rudar se bo kljub zahtevnemu položaju, v katerem je, pobral. Reševanje finančnih zadev ni naša naloga. To ni naše delo, to je naloga drugih. Naše delo je na igrišču, kjer se trudimo čim bolje igrati.«
TAKO so igrali
Visoka zmaga Gorenja
Celjani in Velenjčani še vedno z ramo ob rami - V soboto v 'Rdeči' njihov prejšnji trener Gregor Cvijic s Slovanom (ob 18.00)
V	22. krogu državnega rokometnega prvenstva za moške so v derbiju kroga Celjani z 29 : 23 premagali Mariborčane in se jim s tem oddolžili za doslej edini poraz. Velenjčani so gostovali v Kopru in imeli veliko lažje delo kot aktualni prvaki. Zmagali so z rezultatom 38 : 24.
V	prejšnjih sezonah so medsebojni dvoboji teh dveh nasprotnikov veljali za derbi kroga. V nedeljo od tega ni bila niti črka d, saj so bili gostje tako rekoč za razred boljši. Razlog? Tudi na ta dvoboj so se zelo dobro pripravili, in kot je dejal po prepričljivi zmagi kapetan Staš Skube: »Nasprotnika smo vzeli resno«. Najbrž pa tudi niso pozabili, da so v Rdeči dvorani zmagali 'samo' s sedmi goli razlike.
Začeli so silovito. Z golom Nika Medveda ter po dvema Staša Sku-beta in Maria Šoštariča so povedli s 5 : 1. Po dobrih dvajsetih minutah igre so z dvema zaporednima goloma Michala Sczybe, ki bo po končani sezoni po vsej verjetnosti rokometno pot nadaljeval v Švici, prednost dvignili na +6 (13 : 7), nato je bilo nekaj minut domačih, ti so se jim približali na 13 : 15. Zadnji gol v prvem delu je dosegel Skube za vodstvo s 16 : 13. Podprvaki so se povsem razigrali v drugem polčasu. Proti koncu so domačim nekajkrat uhajali za petnajst golov, zmagali pa z razliko štirinajstih.
Po takšni igri je bil trener Marko Šibila upravičeno zelo zadovoljen:
»Koper je kakovostno moštvo, polno mladinskih reprezentantov. Doma so še posebej nevarni. Konec koncev so tukaj premagali tudi Maribor. Takšna naša zmaga je za nas pomembna spodbuda. V nobenem
dna lestvice je Slovenj Gradec proti Izoli gotovo načrtoval zmago, zadovoljiti pa se je moral le s točko.
Po 22. krogu so v vodstvu s po 41 točkami Celjani in Velenjčani, Koper na tretjem in Maribor na četrtem za njima zaostajajta za dvanajst točk, peta Krka za štirinajst in šesta Loka za petnajst točk. Ta moštva (pa morda še sedma Ribnica, za Loko zaostaja le za točko) so trenutno tudi najbliže uvrstitvi v končnico za
trenutku tekme nismo dovolili domačim, da bi prevladali na igrišču. V obrambi smo bili dobri in zato moram čestitati svojim fantom.«
V korist gostujočih moštev je bil rezultat še v dveh dvoranah. Novo-meščani so bili v Ormožu boljši od domačih z 29 : 26, Ribnica pa v Ško-fji Loki od Loke s 37 : 24. V boju za obstanek in v derbiju tekmecev z
prvaka. Do konca rednega dela so le še štirje krogi. Nasprotniki Gorenja pa bodo: v soboto v Rdeči dvorani Slovan, nato še v gosteh (24. krog) J. Ormož in Krka (26.), vmes (25.) pa bodo gostili še Ribnico. Celjani bodo doma igrali še z Loko in Slovenj Gradcem, gostovali pa v Trebnjem in (zadnji krog) Kopru.
a S. Vovk
Prva liga Telekom Slovenije,
25.	krog
Rudar - Maribor 0:3 (0:1) Strelci: 0:1 Derviševic' (33.), 0:2 Bajde (57.), 0:3 Bajde (73.). Rudar: Radan, Kocic', Knezovic', Džinic', Ihbeisheh, Bolha, Črnčič, Trifkovic', Tolimir (od 76. Prašnikar), M. Babic (od 69. Pišek), Etero-vic (od 36. S. Babic). Trener: Jernej Javornik. Maribor: Handanovic, Janža, Šuler, Fi-lipovic, Mertelj, Derviševic, Vršič (od 89. Rahmanovic), Bajde (od 81. Bohar), Ibra-imi, Tavares (od 77. Mendy), Novakovic. Trener: Darko Milanič. Rumeni kartoni: Ihbeisheh (15, 29.), S. Babic (57), Črnčič (80); rdeča kartona: Ihbeisheh (29.), Džinic (87.). Vrstni red: 1. Olimpija 51 (55:18), 2. Maribor 47 (58:24), 3. Domžale 42 (35:18), 4. Gorica 40 (38:36), 5. Zavrč 32 (27:29), 6. Celje 28 (19:36), 7. Koper 25 (26:40), 8. Krka 25 (26:40), 9. Rudar 25 (19:37), 10. Krško 25 (15:38).
26.	krog (20. 3. ob 14.55): Olimpija -Rudar
1. NLB Leasing liga, 22. krog
Koper 2013 - Gorenje Velenje 24:38 (13:16)
Gorenje: Zaponšek (4 obrambe), B. Buric (11 obramb); Cehte 4, Medved 6, S. Buric 3, Ovniček 3, Levc, Szyba 4, Skube 4, Gol-čar 1, Šoštarič 7, Kleč 3, Ratajec 2, Nosan 1. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Koper 3 (1), Gorenje 5 (5); izključitve: Koper 4 minute, Gorenje 8 minut.
Drugi rezultati: Celje Pivovarna Laško -: Maribor Branik 29:23 (14:14), Slovenj Gradec 2011- Istrabenz Plini Izola 30:30 (16:14), Jeruzalem Ormož - Krka 26:29 (12:12), Trimo Trebnje - Dobova 28:22 (11:11), Urbanscape Loka - Riko Ribnica 24:37 (12:17), Slovan - Sevnica 36:24 (16:14).
Vrstni red: 1. Celje 22 - 41, 2. Velenje V 22 - 41, 3. Koper 2013 22 - 29, 4. Maribor 22 - 29, 5. Krka 22 - 27, 6. Loka 22 - 26, 7. Ribnica 22 - 25, 8. Jeruzalem-Ormož 22 - 22, 9. Trebnje 22 - 20, 10. Dobova 22 - 14, 11. Izola 22 - 11, 12. Slovenj Gradec 2011 22 - 10, 13. Slovan 22 - 8 (-1), 14.
Sevnica 22 - 4.
23. krog (19. 3., ob 18.00): Gorenje -Slovan
Liga Telemach, zadnji krog
Portorož - Elektra Šoštanj 87 : 67 (67 : 49, 39: 34, 21 : 18) Elektra Šoštanj: J. Kosi 17 (3-4), Omladič 2, Praunseis 8 (1-2), T. Kosi, Bukovič 4, fiu-rica 19 (10-12), Hasič 13 (3-3), Purnat 4 Vrstni red: 1. Rogaška 31, 2. Zlatorog Laško 28, 3. Helios Suns 27, 4. Šenčur Gorenjska gradbena družba 26, 5. LTH Castings 25, 6. Portorož 22, 7. Lastovka 20, 8. Hopsi 19, 9. Elektra Šoštanj 17
Kegljanje, 2. liga - vzhod 17. krog
Hrastnik: Šoštanj 5 : 3 (3262: 3225) Šoštanj: Sečki - 528 (0), Šehič - 222 -Fidej - 260 - 482 (0), Jug - 527 (0), Ha-sičič - 581 (1), Arnuš - 557 (1), Petrovič - 550 (1).
Cm; BUMEi
n
RK Gorenje Velenje
RD Slovan
Sobota, 19. marec 201 S, ob iS.O o Velenje, Rdeča dvorana
H
S
t
gorenj | ■■
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 17
17. marca 2016
«»SÜAS
ŠPORT
17
V pomlad tudi rudarke
Z nedeljskim 12. krogom bodo začele boje za prvenstvene točke tudi nogometašice - Igralke Rudarja Škale v nedeljo na Gorenjsko
Prejšnjo nedeljo sta bili odigrani polfinalni tekmi za slovenski ženski pokal. V finalu, ki bo tudi letos 25. maja v Kopru kot predtekma moškega sklepnega pokalnega dejanja, se bodo pomerile aktualne državne prvakinje, igralke Teleing Pomurja in Radomelj. Beltinčanke so v Vele-sovem zmagale s 5 : 1, Radomljan-ke pa so bile v Ankaranu boljše od domačih nogometašic s 5 : 3. Zmagovalke je odločilo šele izvajanje enajstmetrovk. Po rednem delu je bilo 1 : 1.
Branilke naslova, nogometašice Rudarja Škal, so izpadle v četrtfina-lu. Žreb se je poigral z njimi, saj jim je za nasprotnice namenil Pomurke, ki so jih izločile z rezultatom 3 : 2. V prejšnji sezoni sta se ti ekipi udarili šele v finalu, v katerem so bile Velenjčanke boljše s 6 : 4 in osvojile pokal.
S polfinalnima pokalnima tekmama se je začel tudi drugi del sezone in v nedeljo bodo nogometašice v prvi ligi s tekmami 12. kroga začele boje za prvenstvene točke. Po jesenskem delu so v prepričljivem vodstvu Pomurke, ki seveda načrtujejo, da bodo na vrhu tudi na koncu prvenstva. Med drugim bodo močnejše za dve makedonski reprezentant-ki, igralke Rudarja Škal pa bodo sezono nadaljevale v enaki zasedbi. V klubu poudarjajo, da želijo ohraniti vsaj drugo mesto. Ali so njihove želje stvarne, bosta delno pokazali že uvodni tekmi, torej nedeljska v Cerkljah na Gorenjskem pri igralkah Ve-lesovega (po jeseni četrte) in v Mariboru, šele v 14. krogu pa bodo v tem delu prvič igrale doma. Gostile bodo po jeseni četrte nogometašice Radomelj. Z zelo velikimi ambicijami bo drugi del gotovo začela tudi Olimpija. So klub, v katerem menda nimajo finančnih težav, še zdaleč pa ne takšnih kot v Velenju. Ljubljanski
klub se je pred nadaljevanjem zelo okrepil. Najresnejše kandidatinje za naslov so še vedno Pomurke. Pred drugimi Velenjčankami imajo osem točk prednosti, tretjo Olimpijo pa deset. Četrte za njimi, Radomljan-ke, zaostajajo za enajst točk, pete Velesovke pa že sedemnajst.
V pripravljalnem obdobju so rudarke odigrale šest tekem, trener Dušan Uršnik pa poudarja: »Delamo kvalitetno in ob takšnem odnosu je uspeh navadno tu. V spomladanskem delu si želimo še malo športne sreče in seveda nobene poškodbe.«
Prvi reprezentančni gol Prašnikarjeve
Slovenska članska ženska A reprezentanca je v sklopu priprav za nadaljevanje kvalifikacij za evropsko
Za nekatere 'članice' Rudarja Škal se je drugi del sezone začel že prejšnjo nedeljo, za tiste igralke, ki lahko igrajo še za kadetinje oziroma v ligi deklet U-17. Na na igrišče z umetno travo ob jezeru so s 4 : 1 premagale vrstnice iz Ajdovščine. Strelke za domače so bile Sara Agrež, Eva Vodušek, Lara Pra-šnikar in Loti Lukek.
prvenstvo v začetku tega meseca sodelovala na mednarodnem turnirju v hrvaškem Umagu. Selektor Damir Rob je v reprezentanco povabil tudi rudarke Laro Prašnikar (17), Marušo Sevšek (21) in Larisso Šoronda (20). Po porazih proti reprezentancama ZDA do 23 let (0 : 3) in Franciji B (0 : 2) so Slovenke v zadnji tekmi s premiernim reprezentančnim članskim golom Prašnikarjeve z 1 : 0 premagale Poljakinje.
a S. Vovk
Elektra se bori za obstanek
V sredo drugi del prvenstva
V Portorožu so košarkarji Elektre zaključili prvi del tekmovanja. Mladi Šoštanjčani so prikazali solidno igro, predvsem v prvem delu so se enakovredno borili z izkušenejšimi gostitelji, ob koncu pa so jim vendarle morali priznati premoč. Portorož je slavil s 87 : 67.
Pri Elektri sta bila najbolj razpoložena Durica, ki je dosegel 19 točk in tem dodal še 9 skokov, in Jan Kosi, ki je poleg 17 točk pobral 7 žog pod obročema.
Do polčasa je bilo srečanje izenačeno, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, nobena pa si ni priigrala obču-
tnejše prednosti. V tretji četrtini so Šoštanjčani popustili, dovolili domačim, da se razigrajo in si priigrajo več kot deset točk prednosti, ki je do konca srečanja niso več spustili z rok. Kljub porazu je bil po tekmi šoštanjski trener Maličevič zadovoljen: »Morda bo zvenelo čudno, a fante moram pohvaliti. Zelo dobro smo igrali v prvem polčasu, v tretji četrtini so sicer nekoliko padli, a se v zadnji četrtini spet dobro kosali s tekmeci. Naši mladi fantje na teh tekmah pridobivajo prepotrebne izkušnje. Dojeli so, da te tekme niso mučenje, ampak priložnost za njihov napredek in razvoj. V preostanku državnega prvenstva moramo še naprej igrati pošteno. Počasi se tudi že pripravljamo na mladinsko ligo.«
V drugem delu tekmovanja se prva liga razdeli na dve skupini. V prvi so prve tri ekipe rednega dela, ki so se jim pridružili še Tajfun, Olimpija in Krka, ostalih šest ekip igra ligo za obstanek. Prvi dve ekipi drugega dela se bosta po koncu dvokrožne-ga sistema priključili prvi skupini v izločilnih bojih za naslov državnega prvaka.
Liga za obstanek se je začela že sinoči, ko je Elektra ponovno gostovala v Portorožu. Tekme si sedaj sledijo v ritmu sreda - sobota. V soboto tako prihaja v Šoštanj LTH Castings, v sredo, 23. marca, pa Elektra gostuje pri Lastovki v Domžalah.
Živahno na stadionu pod vilo Široko
Z daljšimi in nekoliko toplejšimi dnevi so oživele tudi zelenice pod vilo Široko. Vse selekcije šoštanjske-ga nogometnega kluba se zavzeto pripravljajo na novo sezono - najmlajši še sicer v dvorani, ostali pa
že na zunanjih površinah. Toplejši meseci so tudi priložnost za rekreacijo na prostem.
Nogometni klub Šoštanj omogoča najem igrišča z umetno travo, in sicer za ceno 15 EUR na uro oz. 25
EUR na uro, kadar bi potrebovali tudi reflektorje. Za najem za daljši čas omogočajo tudi popust. Vse zainteresirane vabijo, da jih pokličejo.
Mednarodni sabljaški turnir
Velenje - Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje bo to soboto, 19. marca, po več kot 15-letnem premoru v prostorih Šolskega centra Velenje organiziral mednarodni turnir v sabljanju z naslovom »Pokal Velenja 2016«. Turnir se bo začel ob 9. uri s sabljanjem v skupinah. Po skupinskem delu bodo eliminacijski dvoboji, finalni dvoboji za najvišja mesta pa se bodo začeli okoli 15. ure. Vljudno vabijo, da si sabljanje, ki je bilo v preteklosti pomembno za preživetje, danes pa je to borilni šport, ki je na programu olimpijskih iger že od samega začetka, tudi pobližje pogledate.	a mz
Nordijska kombinacija
Osterc 8. na DP, ekipa 4.
V	torek, 8. marca, so se v Planici smučarski skakalci pomerili za naslov državnega prvaka v smučarskih skokih v kategoriji mladincev do 20 let. Aljaž Osterc je dosegel najvišjo uvrstitev med člani Smučarsko skakalnega kluba Velenje. Uvrstil se je na 8. mesto. Vid Vrhovnik je bil 24., Matevž Samec 28., Gašper Brecl 33., David Strehar pa 44.
Organizatorji so izpeljali tudi ekipno tekmo. Za ekipo Velenja so nastopili Aljaž Osterc, Vid Vrhovnik, Matevž Samec in Gašper Brecl ter osvojili 4. mesto.
Rok Jelen državni prvak
V	sredo, 9. marca, so v Planici izvedli državno prvenstvo v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za mladince in mladinke do 16 let. Med mladinkami v smučarskih skokih je Jerneja Brecl osvojila odlično 3. mesto. Med mladinci je Ožbej
Jelen osvojil 8. mesto, Jan Bombek je bil 15., Denis Pikelj 21., Rok Jelen pa 22.
Ekipa SSK Velenje, za katero so nastopili Ožbej, Jan, Denis in Rok, je osvojila 3. mesto.
V	nordijski kombinaciji pa so Ve-lenjčani zopet dominirali. Rok Jelen je s 5. mesta, ki ga je zasedal po skakalnem delu, pritekel na 1. mesto in osvojil naslov državnega prvaka. Ožbej Jelen je vodstvo po skokih izgubil in zasedel odlično 2. mesto. Jan Bombek je s 7. mesta pritekel na nehvaležno 4. mesto.
V	sredo, 9. marca, so se v Planici za naslov državnega prvaka pomerili tudi nordijski kombinatorci v kategoriji mladincev do 20 let. Po skakalnem delu, ki so ga opravili dan prej, je Vid Vrhovnik zasedal 3. mesto, Gašper Brecl pa 6. Na tekaški progi, dolgi 5 kilometrov, je Vid z najboljšim časom teka pridobil eno mesto in osvojil 2. mesto. Ga-
šper je končal na 6. mestu.
FIS pokal
V	Planici je v nedeljo, 6. marca, potekala še druga preizkušnja smučarjev skakalcev za točke FIS pokala. Aljaž Osterc je po prvi seriji zasedal 11. mesto. V drugi seriji je izhodišče nekoliko pokvaril in končal na 14. mestu.
Jelenko na celinskem pokalu
V	nedeljo, 6. marca, je v francoskem Chaux Neuvu potekala še druga preizkušnja za celinski pokal za nordijske kombinatorce. Marjan Jelenko je po sobotni zmagi ponovno nastopil dobro. Po skakalnem delu je s skokom, dolgim 106 metrov, zasedal 5. mesto. Za vodilnim je zaostajal 56 sekund. Na tekaški progi, dolgi 10 kilometrov, je s 13. časom teka končal na zelo dobrem 4. mestu.
Tekvondo
Spet med najboljšimi
V soboto, 12. marca, je v Prnjavor-ju v BIH potekalo mednarodno odprto prvenstvo v tekvondoju verzije ITF. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci Taekwon-do kluba Skala skupaj s trenerjem Petrom Landeker-jem in sodnikom Petrom Rozonični-kom. Na prvenstvu se je pomerilo 34 ekip s preko 400 tekmovalci iz desetih držav. Skalčki so slab mesec pred evropskim prvenstvom znova
potrdili svojo dobro pripravljenost. Vsi slovenski klubi so nastopili kot Team Slovenia in v skupnem seštevku z dvakrat večjim številom točk zanesljivo osvojili naziv najboljše ekipe prvenstva. Uspeh sta dopolnila še Velenjčana Jerneja Jenšterle, ki je postala najboljša mladinka, in Klemen Vogler, ki je postal najboljši mladinec tekmovanja.
Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Domen Zabukovnik (mladinci, borbe črni pas, I. dan), Klemen Vogler (mladinci, forme črni pas, II. dan), Jerneja Jenšterle (mladinke, forme črni pas, II. dan in borbe -64 kg), Dean Vukančič (mladinci, bor-
be -57 kg), Nejc Rakuša (mladinci, borbe -51 kg),
Srebrne medalje so si priborili: Patrick Pasarič (mladinci, forme rdeči pas), Nejc Rupreht (mladinci, forme črni pas, I. dan) in Renato Vogler (mladinci, borbe -51 kg).
Tretja mesta pa so osvojili: Erazem Rozoničnik (dečki, forme modri pas), Nejc Rakuša (mladinci, forme črni pas, II. dan), Luka Krel (mladinci, borbe +75 kg), Patrick Pasarič (mladinci, borbe -51kg) in Klemen Vogler (mladinci, borbe -63 kg).
Kegljanje
Za obstanek v ligi s Korotanom
Srečanje v Hrastniku je odločalo, kdo si bo krog pred koncem že zagotovil obstanek v ligi. Domačini so tekmo začeli v najmočnejši postavi in si priigrali neulovljivih 134 kegljev. Gostujoči strateg je že po 60 lučajih moral napraviti menjavo. Čeprav so domačini povedli z 2 : 0, Šo-
štanjčani niso obupali, ampak so se zbrali in zaigrali tako, kot znajo. Po dveh igrah so domačini vodili s 3 : 1 s prednostjo le 79 kegljev. O zmagovalcu srečanja je tako odločala igra tretjega para. Za domače je nastopil nekoliko slabši par, gostje pa so nastopili s trenutno najmočnejšim parom. Šoštanjčana sta začela odlično, a na koncu nekoliko popustila in prav ti keglji so zmanjkali za zmago. Tako bodo o svoji usodi in o prvaku odločali v soboto, ko se bodo na domačih stezah pomerili s trenutno
vodilnim Korotanom. Tako Šoštanjčani kot Korošci nujno potrebujejo obe točki. Navijači lahko pričakujejo odlično tekmo, zato so vabljeni na srečanje, ki se bo začela ob 14. uri. Pred zadnjim krogom vodi Korotan z 22 točkami, pred Ceršakom z 21 in Dravogradom z 20 točkami. Na dnu razpredelnice pa bije boj za obstanek. 8. mesto pripada Pergoli hiše s 14 točkami, sledijo Šoštanjčani s 13 in De Vesta z 12 točkami.
Streljanje
Invalidi dobri strelci
Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje je izvedlo Območno strelsko prvenstvo invalidov. Nastopilo je kar 43 tekmovalcev iz Slovenj Gradca, Mežice, Raven, Laškega, Žalca, Dravograda, Mozirja, Radelj in domačini Velenja. Največ
uspeha so dosegli velenjski invalidi. V moški konkurenci v streljanju s serijsko zračno puško v kategoriji SH2 je zmagal Viktor Hrast s 359 krogi, 2. Bojan Lesnika 346, 3. Rafael Rednak 340, vsi Velenje. V konkurenci žensk je zmagala Doroteja Kunst iz Velenja s 359 krogi. V skupini SH1 je zmagal Vlado Homan s 306 krogi, Mežiška dolina, 2. Jože Cverle 269, Laško, 3. Ljubo Durde-vic 212, Mežiška dolina. V streljanju s standardno zračno puško je zma-
gal Mitja Ribičič s 343 krogi, Žalec. V skupini NAC med moškimi je bil 1. Franjo Žučko, 339, 2. Miran Svetina, 333, oba Velenje, in 3. Leon Pe-sman, 313 Žalec. V ženski konkurenci 1. Mihaela Sušec, 338, 2. Lilijana Brodej, 338, obe Slovenj Gradec, 3. Marija 316, Velenje. Normo za državno prvenstvo je izpolnilo 17 tekmovalcev, prvenstvo pa bo 9. aprila v Ljubljani.
a Franjo Žučko

a
a
a

Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM 
K, stran 18
18
modroBED! kronika
«»^AS
17. marca 2016
Reševalci ogorčeni nad anonimko
Ostro obsojajo tiste, ki manipulirajo z imeni in priimki brez njihove vednosti
Velenje, 6. marca - Na pismo, podpisano z »Anonimni delavci Reševalne postaje Zdravstvenega doma Velenje«, vsebino katerega je direktor primarij Zdenko Kikec tudi v Našem času že zavrnil, so se zdaj z imeni in priimki in dvajsetimi podpisi odzvali tudi zaposleni v reševalni službi, ki vsebino anonimke ne samo da zavračajo, ampak tudi obsojajo.
Spomnimo - anonimneži (več ali eden?) so v pismu namigovali, da naj bi se v zvezi z vzdrževa-
njem interventnih vozil v Zdravstvenem domu Velenje dogajale nepravilnosti, kar bi bilo nesprejemljivo in neodgovorno. Res bi bilo, če bi držalo.
Vodja reševalne službe Damijan Ločičnik v imenu reševalcev zagotavlja, da reševalna služba Zdravstvenega doma Velenje sodi v sam vrh pri vzdrževanju in ohranjenosti voznega parka tako reševalnih kot patronažnih vozil in obsoja tiste, ki želijo reševalcem škoditi in na njihovo delo
metati slabo luč. V pismu pravijo, da so odprti, da lahko vsak trenutek pokažejo, kakšna so njihova vozila in kako so vzdrževana, ter dodajajo, da se uporabnikom njihovih storitev in njihovim svojcem niti za trenutek ni treba bati, da svojega poslanstva ne bi opravljali strokovno in še najprej tako odlično kot doslej.
a mkp
Dobro obiskane okrogle mize Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Velenje - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je lani skupaj s krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi pripravil več okroglih miz. Obravnavali so različne teme, od mobil-
nosti v zrelih letih, zakonodaje, večpasovnih krožišč, varnosti v cestnem prometu do pogostih vzrokov prometnih nesreč. Okroglih miz se je udeležilo več kot 300 oseb.
Posebej dobro obiskana pa je
bila akcija Starejši voznik. Teoretičnega dela se je udeležilo 95, v praktičnem delu pa preizkusilo kar 205 starejših voznikov.
a mkp
Udarniški boj proti nasilju
Prostovoljci skupine Udarnik smo ob dnevu žena s kampanjo proti nasilju nad ženskami želeli opogumiti žrtve, naj poiščejo izhod
Ideja za projekt Udarniški boj proti nasilju je nastala, ker menimo, da je nasilje še vedno tabu tema, ki ostaja za štirimi stenami. Še vedno je število žrtev nasilja po svetu grozljivo - tudi v Sloveniji in tudi v našem mestu, v Velenju. S projektom želimo dati žrtvam kakršnegakoli nasilja (psihičnega, fizičnega, spolnega, ekonomskega ...) upanje, pogum in moč, da izstopijo iz začaranega kroga trpljenja, krivde in žalosti, ki se nikoli ne konča srečno.
Hočemo zelo glasno povedati, da smo odločno proti nasilju, in pozivamo vse, ki poznajo žrtve nasilja, naj jim pomagajo, ukrepajo, predvsem pa nasilje prijavijo. Ne zatiskajmo si oči, ne obra-čajmo se stran, to je vaša stvar, to je naša stvar, to je stvar celotne družbe.
Nočemo živeti v svetu, v katerem si ne pomagamo, ne pazimo drug na drugega. Ne samo na ljudi, ki so nam blizu, ampak na
-flj JEÍE ZASLUŽILA"
GA JE EZWAIA" -TO HI MOJ ttiOBLEiir -MOČEM SE VUÉSAVA
SF
■I/
m*
■i
:J
POMAGAJ, PRIJAVI NA5IUGWw
Poleg fotografij, ki smo jih Udarniki razširili po spletu, smo posneli tudi tri videe, s katerimi želimo ljudi motivirati, naj pomagajo žrtvam nasilja, žrtve pa opogumiti, naj pomoč poiščejo.
kogarkoli, ki potrebuje pomoč. Ne moremo spremeniti mišljenja vseh ljudi, ne moremo vplivati na njihove odločitve, lahko pa smo dober zgled. Želimo varen in boljši svet, v katerem ne
pozabljamo drug na drugega. V katerem človek pomaga človeku. V katerem se človek nikoli ne utrudi pomagati človeku. a Špela Verdev, Udarnik MC Velenje
Nepravilno prehiteval
Velenje, 10. marca - Prejšnji četrtek ob 16.15 so velenjski policisti obravnavali prometno nesrečo v bližini križišča ceste za Dobrno. Povzročil jo je voznik osebnega avtomobila, ki je nepravilno prehiteval. Nastala je materialna škoda, povzročitelj pa bo plačal tudi kazen.
Po nesreči pobegnil
Šmartno ob Paki, 12. marca -
V soboto ob 9.30 je na velenjsko policijsko postajo poklical domačin in policistom povedal, da je na mostu pri Hudem potoku na vozišču poškodovano vozilo, ki ovira promet. Ko so tja prišli policisti, avta ni bilo več na mostu.
So pa lastnika vseeno našli, saj je v nesreči, ki jo je sam zakrivil, poškodoval zaščitno ograjo. Napisali so mu zajeten plačilni nalog.
Težave z očimom
Velenje, 9. marca - Prejšnjo sredo ob 18.50 je na velenjsko policijsko postajo prišla občanka, ki je policistom zaupala, da ima težave z očimom, ki naj bi bil do nje psihično nasilen. Policisti preverjajo, kaj se dogaja za štirimi stenami njihovega doma, saj se je občanka prvič odločila, da jim pove, kaj doživlja. Če se bodo njene besede potrdile, bodo ukrepali.
Vrstniki so ga nadlegovali
Šmartno ob Paki, 10. marca - Prejšnji četrtek sta na velenjsko policijsko postajo prišla zaskrbljena mama in njen sin iz Malega Vrha. Povedala sta, da se fant vozi v šolo v Velenje z vlakom. Med vo-
Všeč jim je bilo
zlato
Braslovče, 11. marca - Tudi v minulem tednu dolgoprsti nepridipravi niso počivali. V petek so vlomili v stanovanjski hiši v Ka-menčah in Podvrhu pri Braslov-čah. V obeh primerih niso imeli preveč težkega dela, saj so v hiši prišli skozi odprta okna. Odnesli so več kosov zlatnine.
Tudi hlevi niso
varni
Mozirje, 12. marca - V soboto so neznanci vlomili v gospodarsko poslopje ob stanovanjski hiši v Žlaborju. Ukradli so kompresor in starejšo zračno puško.
Izginil golf
Velenje, 9. marca - Prejšnjo sredo je s parkirišča Koželjske-ga ulice na Gorici izginil avto VW Golf, svetlo modre barve, serije VI, letnik 2009, registrskih
številk CE KK 127. Policisti avto in novega »lastnika« še iščejo.
Neznanec ga je zabodel v vrat
Velenje, 9. marca - V sredo ob 08.30, so policiste poklicali iz dežurne ambulante ZD Velenje. Povedali so jim, da je pri njih občan, ki ga je napadel neznanec. V napadu ga je z nožem zabodel v predel vratu in ga pri tem lažje poškodoval. Policisti so ugotovili, da je bil občan iz Pesja okoli 05.30 zjutraj na sprehodu po Uriskovi ulici v Pesju. Do njega naj bi stopil neznanec in ga zabodel v vrat, potem pa pobegnil. Okoliščine prav srhljivega kaznivega dejanja policisti še preverjajo.
Pretep zaradi dolga
Velenje, 10. marca - V četrtek zjutraj je na velenjsko Policijsko postajo prišel domačin in policistom povedal, da ga je pretepel znanec. Policisti so takoj za-
Iz POLICIJSKE beležke
žnjo naj bi ga nadlegovali trije sovrstniki. Policisti so v jutranjem času opravili kontrolo vlaka, z nasilnimi najstniki in njihovimi starši so opravili razgovor. Upajo, da bo to zaleglo, če ne bo, pa bodo ukrepali.
Preglasni za nočni mir
Velenje, 11. marca - V petek okoli 23. ure so policisti posredovali v lokalu VIP caffe na Selu pri Velenju. Tam je soseda motila glasna glasba in glasni gostje lokala. Policisti so ob prihodu v lokal ugotovili, da ni pretiraval, zato bo najemnik lokala plačal kazen, ker je motil nočni mir.
Kdo je tu nor?
Šoštanj, 11. marca - V petek popoldne so policisti mirili medsosedski spor v
Florjanu. Eden od sosedov je drugemu s prstom, usmerjenim proti svoji glavi, ponazoril, da naj bi bil zmešan. Drugi sosed si je gesto predstavljal drugače. Policisti so soseda, ki se prepirata zaradi meje, s pogovorom umirili.
Sin jezil mamo
Velenje, 13. marca - V nedeljo popoldne sta se v Bevčah sprla mati in sin. Sin je poslušal glasno glasbo, nakar ga je mati večkrat opozorila. Ker besede niso zalegle, mu je vzela telefon. Sin se ni pomiril, to ga je očitno še bolj razjezilo, saj je napadel mamo, v spor pa je posegel še njen sedanji partner. Ta je jeznoritega sina napodil iz hiše. Policisti so se o njegovih odnosih s starši z njim pogovorili,
čeli preiskavo, v kateri so ugotovili, da je bil znanec pretepenemu občanu že dlje časa dolžan 3.600 evrov. Dogovarjala sta se, da dolžnik opravi prepis vozila na upnika in tako zaključita z dolžniško-upniškim razmerjem. A med dogovarjanjem sta se sprla že po telefonu. Potem sta se srečala v bližini bivšega Gostišča Obirc, kjer je dolžnik pretepel upnika. Policisti obravnavajo kaznivo dejanje nasilništva, dolžnik pa bo sedaj denar dolžen še državi.
Dobrota je sirota
Šmartno ob Paki, 11. marca -
V petek opoldne so velenjski policisti prejeli obvestilo starejšega občana iz Šmartnega ob Paki o drzni tatvini. Bil je na pošti v Šmartnem ob Paki, kjer je do njega pristopil neznanec, ki je pobiral prostovoljne prispevke. Občan mu je želel dati 20 evrov, v tistem trenutku pa je osumljeni iz njegovih rok iztrgal denarnico in pobegnil. Pri drzni tatvini ga
je oškodoval za 520 evrov. Neznanec je bil oblečen v modro obleko, več pa za zdaj policisti ne vedo. Zato bi jim pri preiskavi prišlo zelo prav, če bi se pri njih oglasil kakšen morebiten očividec, saj drznega tatu še iščejo.
Skoraj filmski pretep v Pit Stopu
Velenje, 12. marca - V soboto zjutraj okoli 7.50 so velenjski policisti posredovali v lokalu Pit Stop, kjer se je sprlo kar 5 gostov. Začelo se je z izzivanjem, nadaljevalo pa s pretepom. Pri tem je eden od gostov dobil udarec s steklenico po glavi, drugega pa je preteplo več oseb. Eden od oškodovancev je šel po delovno sekiro in se z njo v roki vrnil v lokal. K sreči so policisti v lokal prišli pravočasno in s tem pomi-
rili strasti razgretih gostov. Vse pretepače so zaslišali, ogledali pa si bodo tudi posnetek vide-onadzora v lokalu. Ta jim bo v pomoč, ko bodo razreševali kaznivo dejanje z elementi nasilja.
Nezgoda na Premogovniku
Velenje, 15. marca - Na Premogovniku se je danes zgodila delovna nesreča. Kot so potrdili v Premogovniku Velenje, je okrog 12.30 na odkopu B na koti-80 v jami Pesje prišlo do nezgode, v kateri je bil poškodovan rudar. Pri rezu kombajna je utrpel udarec potezne naprave v predel med prsnim košem in desno ramo. Pri tem se je lažje poškodoval, ni pa šlo za hujšo nesrečo, so zatrdili. Delavec je ostal v bolnišnici na opazovanju.
ker je kršil javni red in mir, pa so mu napisali tudi globo.
Ne sme ji več blizu
Velenje, 14. marca - V ponedeljek ob 17.30 je na velenjsko policijsko postajo prišla občanka, ki je policistom povedala, da se je sprla s partnerjem. Med prepirom ji je ta zvijal roki, ona pa ga je v samoobrambi udarila. Policisti so hitro ugotovili, da se prepir med partnerjema ni zgodil prvič, saj so v preteklosti v tej družini že ukrepali zaradi nasilja. Zato so nasilnemu partnerju izrekli ukrep prepovedi približevanja. Napisali bodo tudi kazensko ovadbo, zato bo moral svoje ravnanje pojasniti na sodišču.
»Gluhonemi« prevaranti beračijo
Tudi v naši dolini se je pred leti, v zadnjem času pa spet pojavilo beračenje pred trgovskimi centri. Gre za goljufe, ki pod pretvezo dobrodelnosti prežijo na dobrosrčne ljudi in jih prosijo za denar, ki naj bi ga zbirali za gluhe, društva ali druge invalidske organizacije. Gluhota je ena izmed najtežjih invalidnosti, ker pa je očem nevidna se je prevarantom najlažje izdajati za gluhe oz. celo gluhoneme.
Kot Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ki imamo status društva, ki deluje v javnem interesu in status invalidske organizacije, za osebe z okvaro sluha izvajamo posebne socialne programe. Sredstev nikakor ne pridobivamo preko beračenja, na nezakonit način. Tovrstni dogodki tako mečejo slabo luč na društva gluhih in naglušnih in na osebe z okvaro sluha.
Zato javnost opozarjamo, da gre v teh situacijah za prevaro in, da osebe nikakor niso gluhe in denarja ne zbirajo za društvo. V kolikor ste priča takšnemu dogodku, o tem prosim obvestite policijo.
a Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 19
17. marca 2016
«»SÜAS
UTRIP
19
»Vrtnarjevih« osem križev
HOROSKOP
80 let Jožeta Skornška, »očeta« Mozirskega gaja
V petek (11. marca) se je list koledarja za en dan ustavil na Šmi-helski cesti v Mozirju, na domu družine Skornšek. Tam je pred pol stoletja postavil hišo mož (z ženo Milico), ki je vse življenje posvetil vzgoji rož. Njihovo malo posestvo je postalo veliko ugledno vrtnarstvo, ki ga še danes uspešno vodi družina sina Jožeta ml. »Vrtnar«, kot kličejo priljubljenega sokraja-na Jožeta Skornška Mozirjani -brez izjeme, pa je že kmalu odkril še drugo »domovanje«. S prijatelji je poprijel za idejo, da bi na občinski zemlji, kjer je bil krajevni odpad - zamočvirjena gmajna ob Savinji, očistili zemljišče ter naredili mali cvetlični park. Zaorali so in 'z rokami rožcam prst postlali, da je danes tam sveti kraj, daleč
Jože Skornšek »Vrtnar« še vedno neumorno plete vrbove figure za Mozirje in njegov gaj. (Foto: Jože Miklavc)
naokrog znamenit Mozirski gaj'.
Vrli Mozirjan, ki se je najprej izšolal za vrtnarja in nabiral prakso v Ljubljani, se je tako najlepše vrnil v rojstni kraj ter vanj pognal svoje delo z vsemi »koreninami«. Med Mozirjani je sčasoma postal eden
najbolj zaupanja vrednih ljudi, prijazen in nasmejan sogovornik in prvi človek, oče Mozirskega gaja. To ni bilo samoumevno, saj so park cvetja in hortikulture pestile naravne nesreče, uničenje, odnašanje zemlje ter skrb za tisoče sadik
cvetja. Jože Skornšek pa je z gajem rastel in »cvetel« ob številnih uspehih, razstavah, prireditvah ter druženjem s slovenskimi vrtnarji. Ob sebi je vzgajal sodelavce in skupaj z nekaterimi ljudmi iz lokalne skupnosti, vrtnarji in podporniki širil in sadil gredice s sto tisoči cvetovi, grmovnicami, urejal stezice in objekte neprecenljive etnografske vrednosti. Zasluge za obetaven turistični razvoj Mozirja in doline gotovo lahko v veliki meri pripisujemo prav »prvemu« slovenskemu vrtnarju, ki raste in cveti s Savinjskim gajem. Slavljenec je klen in dovolj zdrav dočakal lepo starost, da se lahko veseli žuljev in idej ter uspehov svojega dela. V sodelovanju z uradnim upraviteljem in vzdrževalcem Mozirskega gaja, Ekološko hortikulturnim društvom Mo-zirski gaj, društvom Mlajevci, svojo vrtnarsko družino ter še mnogimi drugimi je v teh dneh nedvomno deležen pozornosti, ki je je vreden.
a Jože Miklavc
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj v letošnjem letu praznuje 6 let samostojnega delovanja. V tem času je društvo izvajalo predvsem aktivnosti, povezane z ohranjanjem spomina na osamosvojitveno vojno. Najvidnejši znak teh aktivnosti je spominsko obeležje vojni za Slovenijo v Kajuhovem parku v Šoštanju. Na pobudo članov vsako leto organizira tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško ter ribiško tekmovanje. Člani se aktivno udeležujejo prireditev in družabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga območna združenja. Društvo trenutno šteje 193 članov, od katerih je skoraj polovica aktivno udeleženih pri dejavnostih in delovanju društva.
V soboto, 5. marca, je potekal redni letni občni zbor društva, na katerem so člani potrdili poročila o delovanju društva v preteklem letu in sprejeli program dela za letošnje leto.
Zgodilo se je...
od 18. 3. do 24. 3.
-	18. marca 1933 je v Zagrebu umrl Vendelin Vošnjak, ki je bil rojen 13. septembra leta 1861 na Konovem pri Velenju; Vošnjak je bil provincial frančiškanskega reda na Hrvaškem ter profesor filozofije v Zagrebu in Varaždinu; leta 1963 se je začel postopek za njegovo razglasitev za blaženega;
-	18. marca 1963 so na seji Republiškega zbora skupščine Ljudske republike Slovenije po 6. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o območjih okrajev in občin v Ljudski republiki Sloveniji sprejeli sklep o preimenovanju občine Šoštanj v občino
Najpomembnejši del občnega zbora je bila podelitev bronastih plaket OZVVS Šoštanj članom, ki aktivno sodelujejo v društvu od njegove ustanovitve, ter članom, ki prispevajo k prepoznavnosti društva z dobrimi rezultati na strelskih tekmovanjih. Priznanje so prejeli: Leon Stropnik, Franc
Velenje in preselitvi občinske uprave v Velenje;
-	18. marca 1976 so v japonski ladjedelnici Mitsui Shipbuilding splavili linijsko ladjo Splošne plovbe Piran z imenom Velenje; ladja Velenje je 9. junija 1998 v tropskem ciklonu nasedla v bližini pristanišča Kandla v Indiji; reševanje se je končalo šele 11. avgusta 1998, ko so jo vlačilci po umetno izkopanem kanalu potegnili nazaj v morje; z zava-rovatelji je bil sklenjen komercialni dogovor, da se ladje ne popravlja, zato je bila prodana za staro železo in razrezana v Alangu v Indiji;
-	18. marca 1989 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v latinskoameriških plesih;
-	20. marca 1938 se je v Šoštanju rodil znan slovenski fotograf Joco Žnidaršič, ki je poleg nagrade »World Press Photo« dobil še Puharjevo plaketo za življenjsko delo in nagrado
Ravnjak, Črtomir Urbašek, Stanislav Rajšter, Zdenko Slatnar, Roman Dreu, Alojz Konovšek, Van-da Zajc, Zdenko Zajc, Klemen Mi-klavžina, Ivan Juvan, Darko Menih, Franc Oštir, Robert Borovnik in Jože Čanč.
Občni zbor so zaznamovali tudi gosti - župan Občine Šoštanj ter
predstavniki sosednjih območnih združenj. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili željo po dobrem delovanju društva tudi v prihodnje.
a Alenka Slatnar
Vendelin Vošnjak (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
»Consortium veritatis« - najvišje slovensko priznanje za novinarsko delo;
-	20. marca 1978 so v Velenju ustanovili Zvezo telesnokul-turnih organizacij, ki se je kasneje preimenovala v Športno zvezo Velenje;
-	marca leta 1986 so v vseh prostorih velenjskega zdravstvenega doma prepovedali kajenje;
-	22. marca 1970 je bil v velenjski občini referendum za prvi
samoprispevek »Za napredek vasi in mesta«;
-	23. marca 2001 so v velenjskem Gorenju v prisotnosti takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana predali namenu novo tovarno hladilno-zamrzovalne tehnike in novo galvano;
-	24. marca 1918 je bil v Šmar-tnem pri Velenju deklaracijski shod v podporo majniški deklaraciji, na katerem je govoril državnozborski poslanec, Ve-lenjčan dr. Karel Verstovšek; več kot 1500 udeležencev shoda se je soglasno izreklo za majniško deklaracijo in izrazilo zaupanje dr. Antonu Korošcu in svojemu poslancu dr. Verstovšku; v enem od časopisnih poročil o shodu v Velenju je pisalo: »Živio - klici so doneli proti nemškutarskim gnezdom v dolini«;
-	24. marca 1974 je bilo v Velenju balkansko prvenstvo v krosu.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Zvezde vam redko napovejo zatišje ali celo dolgčas. Tudi v naslednjih dneh bo tako, saj vas čaka ne le veliko dela, ampak tudi veliko razburljivih dogodkov, ki vam bodo vračali energijo. Planeti vam napovedujejo velike premike na področju ljubezni. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo v obstoječem dogajalo, kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Boste pa vseeno nekoliko zmedeni. Ne boste namreč vedeli, ali delate prav ali narobe. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno prirojena značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse planirano in začeto. V naslednjih dneh boste doživeli toliko sprememb, kot že dolgo ne. Večina bo dobrih in lepih. Zato bo tudi počutje odlično.
Bik od 21. 4. do 21. 5.
Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje čase res veliko pomeni. Tudi zato, ker sploh ne veste, zakaj vam tako močno polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti, ki se jim tokrat res ne boste mogli izogniti. Vse bo šlo kot po maslu, zato bodo napori hitro pozabljeni. Prihodnji teden se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, ker se ne bo dogajalo nič novega. Posvetili se boste bolj odnosom doma kot pa prijateljem in znancem. Tudi zato, ker v zadnjem času niste spoznali nikogar, ki bi vam pognal kri po žilah. Prišel bo, ko boste najmanj pričakovali. In vas popolnoma očaral. A čas zato še ni zrel.
i
Dvojčka od 22. 5. do 21. 6.
Do konca meseca marca bodo vse naravne sile na vaši strani. Ne mencajte, izkoristite njihovo moč. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in da boste užili prav vsak dan posebej. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s seboj, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Drugi bodo v tem času predvsem vaši spremljevalci, z njimi se ne boste imeli ne časa ne volje ukvarjati. V tem času boste od začetka precej uporniški, kasneje pa boste spoznali, da je zadevo bolje speljati nekoliko bolj diplomatsko. Naslednji dnevi bodo za vas polni odličnih idej. Naenkrat boste vedeli tudi, kako izboljšati svoj položaj. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih. Med njimi je ena, povezana z vašo kariero, ki ne sme čakati. Ukrepajte.
£
Rak od 22. 6. do 22. 7.
Najraje vse delate sami, saj se težko zanesete na druge. Žal, pa tokrat vsega ne boste mogli opraviti sami. Dela bo namreč krepko preveč. V tem tednu se boste bolj kot s seboj in s svojimi potrebami ukvarjali z drugimi, zato bo teden za vas precej naporen. Jezilo vas bo, ker se prav nič ne bo premaknilo iz mrtve točke. Tudi vaše delo bo zato zastalo in ravno zato boste tokrat morali prositi za pomoč. Če boste še tako jezni, spremeniti ne boste mogli prav nič. Začelo pa se vam bo odpirati tudi na drugih pomembnih življenjskih področjih. Nerodno bo, ker boste tudi tokrat marsikdaj prehitri, zato lahko to gre krepko v nos vašemu največjemu tekmecu. Da boste to diplomatsko rešili, se bo treba kar potruditi. A vi to znate. Na finančnem področju bo vse dobro. Celo bolje, kot ste računali. Zato se boste nagradili in si kupili nekaj, kar si že dolgo želite.
Šoštanjski veterani podeljevali priznanja
Lev od 23. 7. do 23. 8.
Pred vami je dokaj miren, nič kaj poseben teden. Zatišje, ki je po velikem projektu zavelo v vašem življenju, pa žal ne bo več dolgo trajalo. Veliko skrbi boste še vedno imeli na finančnem področju, saj obeti ne bodo dobri. Ne bo ne prvič, pa tudi zadnjič ne, zato ne boste preveč črnogledi. Si boste pa zato naredili plan, da končno pospravite in dokončate stare, zanemarjene in nedokončane zadeve. Tokrat ne bo ostalo le pri načrtih, ampak se boste dela dejansko tudi lotili. To vam bo prineslo dober občutek in veselje, potem pa tudi dovolj ustvarjalne energije, da boste preostanek meseca speljali v veliki meri po svojih željah. Pazite pa, da ne spregledate datuma neke zelo pomembne uradne zadeve. Če ga boste, bo udarec po žepu močan. Tega si trenutno ne morete privoščiti, saj imate svoje prihranke že razporejene za nekaj mesecev vnaprej. Ljubezen? Želeli si je boste več.
Tngp
Devica od 24. 8. do 22. 9.
V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato ste seveda poskrbeli sami, saj ste se že pred časom začeli več ukvarjati s svojim telesom in zdravjem. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, lahko tja do konca marca dosežete res veliko. Zvezde vas opozarjajo, da pri tem pazite, komu se boste zamerili, ker bo vaš tempo hitrejši, kot ga bo imela večina tistih, s katerimi delate. Dejstvo je, da boste na več področjih učinkoviti kot že dolgo ne. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. Imate veliko želja, a tudi dosti volje, idej in znanja, zato le pogumno naprej. Če bodo želje le prehude, vam jih ne bo težko zmanjšati. Z denarjem pa ravnajte zelo previdno. Kot kaže, bo zamudnikov s plačili vsak dan več. Če ne boste previdni, se boste morali zadolžiti. To pa močno sovražite.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Tudi, ko bo čez nekaj dni v deželo tudi uradno prišla pomlad, boste ostali odločni kot že dolgo ne. Odločitev, da se boste tokrat šli zares, in to do konca, boste začeli uresničevati že danes. Vse, kar boste začeli v teh dneh, boste tudi uspešno dokončali. In to prej kot sami verjamete. Največ težav boste imeli s tem, da se dnevno umirite, poiščete ravnovesje v sebi in si priznate, da vam pravzaprav nič ne manjka. Tudi če vam kdo reče, da si vzemite urico časa zase ali za nabiranje energije s sedenjem na kavču ali kakšnim podobnim brezdeljem, si tega ne boste privoščili. Ker se tako ne znate iti. To je trenutno največja napaka, ki jo delate. Telo vam bo kmalu sporočilo, da ste že predolgo napeti. Slej kot prej se to odrazi prav pri zdravju. Ne zatiskajte si oči, ko se telo oglasi z bolečino. Ukrepajte, preden se to zgodi, če boste zamudili, pa tudi ne zatiskajte oči pred resnico.
m/
Škorpijon od 24. 10. do 22. 11.
Pred vami je eden lepših tednov v letošnjem letu. Kar se tiče uspeha pri delu, kariere in vašega statusa v družbi, bo vse odlično. Pravzaprav še bolje, kot si lahko želite. Pa čeprav ste bili še pred nekaj dnevi zelo skeptični do tega. Ker ni vse zlato, kar se sveti, vaši dnevi ne bodo ne enolični in ne enostavni. A sedaj veste, da se bo trud vendarle poplačal, zato boste brez težav vztrajali. Če vam bo ta teden ušla kakšna neprijetna beseda, ne bo nič čudnega. Preveč boste namreč delali, da bi se lahko sprijaznili s tem, da nekateri ne izpolnijo svojih nalog. Vsako prosto minuto izkoristite za delo v naravi, še bolje pa bo, če poskrbite tudi za redno telesno aktivnost. Hrbtenica in sklepi vam bodo hvaležni. Vaši živci tudi, saj boste prav tako sprostili vso telesno napetost. Če boste pazili še, kdaj in koliko jeste, se boste v svoji koži počutili vsak dan boljše. To pa je vaša največja želja, kajne?
Strelec od 23.11. do 22.12.
Prihaja čas, ko boste morali priznati, da nimate vedno prav. Čeprav ste vse doslej mislili, da so vaše finančne težave preteklost in da ste vse postavili na zdrave temelje, boste ta teden spoznali, da je vaš račun vse tanjši. Vsekakor bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. In to ne zaradi sebe, ampak zaradi sorodnika. Treba bo zategniti pas, brez oklevanja. Če ga ne boste, boste spet imeli težave z glavoboli, ki so vas nekaj časa pustili povsem na miru. Če razmišljate o kreditu, bodite previdni. Dobro se pozanimajte, preden se odločite zanj. Poskrbite tudi, da bo višina takšna, da ne bo preveč vplivala na vaš življenjski slog. Kar se ljubezni tiče, bo najlepše tisto, kar boste sanjali. Realnost bo precej pusta. Tokrat ste krivi tudi vi, ne le partner. In to prav dobro veste, a nimate želje, da bi se potrudili, da to spremenite.
Kozorog od 23. 12. do 22. 1.
Naslednji dnevi vam žal ne bodo preveč všeč. Pa ne bo tako po vaši krivdi. Tudi vi se boste namreč bolj kot s sabo morali ukvarjati z drugimi in njihovimi težavami, v katere se boste težko vživeli, saj podobnih sami še nikoli niste imeli. Zato ni izključeno, da boste tokrat krepko jezni sami nase. Zdelo se vam bo, da ste do vseh preveč dobri, da preveč popuščate. Pravzaprav bo to kar držalo, saj se zgodba nenehno ponavlja. Morda vas v to, da nenehno pomagate drugim žene občutek, da vas bodo imeli ljudje raje, če boste dovolj pridni, skrbni in solidarni. Čeprav pregovor pravi, da se dobro z dobrim vrača, v tem primeru to ne bo šlo skozi. Prej bo šlo za to, da nekdo odkrito izkorišča vašo dobroto. Odprite oči in temu naredite konec. Bolelo bo tako vas kot njega, a že čez nekaj dni se boste počutili bolje. Zdravje bo ves teden precej občutljivo. Največ težav boste imeli kronični bolniki.
Vodnar od 21.1. do 18.2.
Zaljubljeni boste v naslednjih dneh srečni, kot že dolgo ne. Tudi zato, ker ste čustva dolgo skrivali, kot vse kaže pa je prišel čas, ko bo to spregledal tisti, ki se mota po vaši glavi že nekaj dolgih tednov. Dobesedno se vam bo zdelo, da se vam odpira nebo. Pa čeprav na poti do srečnega konca ne manjka ovir, saj se boste za nekaj časa verjetno znašli v ljubezenskem trikotniku. Ne po svoji krivdi. Tega si nikoli niste želeli, a tokrat boste pripravljeni tudi na to, da vaš izbranec konča prejšnjo zvezo, preden jo resno začneta vidva. Slabe vesti za čuda tokrat ne boste imeli. To bo znak več, da si novega partnerja res želite. Strah vas bo le, da ste vse skupaj preveč idealizirali, dokler ste si zvezo samo močno želeli. A kaže, da bo tokrat šlo za tisto pravo, iskreno ljubezen. Polno bo zaživela, ko bo v deželo tudi uradno prišla pomlad.
X
Ribi od 19. 2. do 20. 3.
Rekli si boste, da se morate spremeniti. Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub, tako starih kot novih. Žal pa se jih drugi ne bodo, zato spanec v naslednjih dneh vseeno ne bo najbolj miren. Strah vas bo, da boste kaj zamudili in da ne boste pravočasno končali dela, ki vam veliko pomeni. Tudi zato, ker gre za preizkus, ki lahko močno spremeni vašo prihodnost. Čeprav večjih sprememb v življenju nimate radi, so včasih te nujno potrebne. In prav to občutite v teh dneh. Predolgo ste odlašali, sedaj morate ukrepati, če si želite, da boste živeli bolje in bolj mirno. Odlične ideje o tem, kako se lahko izvlečete iz tega, v teh dneh še ne bo, čeprav se rešitev že kaže. In to tam, kjer si želite. Ali se bo izšlo, je še prezgodaj reči. Ljubezen? Pogrešali boste nežnosti in dolge pogovore. Partner bo čisto odsoten. Tako psihično kot fizično. Preden ga česa obtožite, previdno poskušajte ugotoviti, kaj ga žre. Potem boste lažje ukrepali.
Četrtek, 17. marca
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 20
TV SPORED

17. marca 2016
Petek, 18. marca
Sobota, 19. marca
Nedelja, 20. marca
Ponedeljek, 21. marca
Torek, 22. marca
Sreda, 23. marca
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobrojutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.40	Turbulenca: Kam po osnovni šoli?
12.20	Blisk, 11/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Nova Planica, dok. film
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Brez meja, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	V boju s časom (II.), 3/13
16.25	Profil
17.00	Poročila ob petih
17.30 Ugriznimo znanost: Električna
letala
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Sodevci
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: GH Holding
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum
00.30	Ugriznimo znanost
00.55	Profil
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Dnevnik, ponov.
02.40	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem! kviz
11.450	Ugriznimo znanost: Električna
letala
12.25	Blisk, 12/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Narobe svet
16.35	Duhovni utrip
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozabav. odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	M - mesto išče morilca, nem. film
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.30	Dnevnik, ponov.
02.25	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Vse o Rozi, ris. 07.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.30 Maks in Rubi, ris. 07.35 Roli Poli Oli, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris. 08.00 Emilija, ris. 08.05 Zgodbe iz školjke: Vrt 08.45 Točka, glasb. odd. 09.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz
St. Moritza 10.45 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
kvalif., prenos iz Planice 12.05 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. iz
St. Moritza 12.50 Halo TV
14.10 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz
Hanti-Mansijska 15.35 Kino Fokus 16.05 Čas za Manco Košir: Zavist 17.00 Halo TV
17.55 Hotel poldruga zvezdica, 15/15 18.30 Hotel poldruga zvezdica, 1/10 19.00 Pajkec Piko, ris. 19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Diagonala norcev - telo na
preizkušnji, dok. odd. 21.25 Razsodba, belg. film 23.15 Hladna vojna in njena zapuščina,
dok. odd. 01.10 Točka, glasb. odd. 01.55 Halo TV 02.55 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
kvalif., posn. iz Planice 04.15 Alp. smuč., sp, SVSL (M), posn. 05.10 Točka, glasb. odd.
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Hrček Miha, ris.
08.10	Vetrnica, ponov.
08.15	Zgodbe iz školjke: Vznemirljiva
Turčija
08.45	Točka, glasb. odd.
09.40	Prisluhnimo tišini
10.40	O živalih in ljudeh
11.05	Na vrtu
11.55	Alp. smuč., sp, ekipna tekma,
prenos iz St. Moritza
13.20	Posebna ponudba
14.10	Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz
Hanti-Mansijska
15.15	Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Planice
17.45	Hotel poldruga zvezdica, 2/10
18.25	Hotel poldruga zvezdica, 3/10
19.00	A veš, koliko te ima rad, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.15	Firbcologi, ponov.
19.40	Infodrom
20.00	Dva dni v Parizu, koprod. film
21.40	Tv arhiv, dok. odd.
22.40	Bučke, satir. inf. parodija
23.00	Polnočni klub: Črni oblak nad
zemljo
00.15	Točka, glasb. odd.
01.00	Zabavni kanal
02.15	Športni posnetki
05.10	Točka, glasb. odd.
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Lahko noč
07.15	Čebelica Maja, ris. nan.
07.40	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
08.00	Studio kriškraš: Materinski dan
08.25	Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.45	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa,17/26
09.05	Male sive celic, kviz
09.50	Guin in zmajevka, igrani film
10.05	Infodrom
10.20	Kdo si pa ti?, 7/10
11.00	Tv arhiv
11.55	Tednik
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	O živalih in ljudeh
13.50	Na vrtu, svet. odd.
14.30	Ambienti
15.00	Generacija Zemlja, 1/3
16.00	Zaljubljeni v življenje
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Posebna ponudba
18.05	Sladkanje z Rachel Allen, 11. del
18.30	Ozare
18.40	Zu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Vse je mogoče
21.35	Fortitude, 10/12
22.25	Poročila, vreme, šport
23.00	Izgubljena ura, danski film
00.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00	Dnevnik, ponov.
01.55	Info-kanal
TV SLO T
06.00 Na lepše
06.25 10 domačih
07.00 Najboljše jutro
08.20 Nord. smuč., sp, Planica, vrhunci
včerajšnjega dne 08.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja,
prenos iz St. Moritza 09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz St. Moritza 09.45 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
ekipno, prenos iz Planice 12.00 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
prenos iz St. Moritza 12.40 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž),
prenos iz Hanti-Mansijska 13.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja,
posn. iz St. Moritza 14.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos iz Hanti-Mansijska 15.25 Slovenija danes 16.45 Avtomobilnost 17.30 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
ekipno, posn. iz Planice 19.20 Infodrom 19.30 Kdo si pa ti?, 7/10 20.00 Zgodilo se je v Saint-Tropezu,
franc. film 21.35 Zvezdana
22.20 Neverjetni Jonathan Goodwin,
razved. odd. 23.05 Bleščica, odd. o modi 23.40 Aritmija
00.10 Dan D - koncert DNA D, dok. film
01.10 Športni posnetki
sledi Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
ekipno, posn. 02.40 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posn.
03.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.
04.15 10 domačih, ponov. 04.45 Polnočni klub: Črni oblak nad zemljo, ponov.
06.00 07.00 07.10 07.15 07.30 08.00 08.05 08.15 08.30 09.25 09.55 10.55 11.10 12.05 12.20 13.25 14.30 15.30 16.30 16.50 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.20 22.55 23.50 00.45 01.35 02.10
05.10 Točka, glasb. odd.
P°P nnn pop
24ur, ponov.	| ^^ ** | ^^	06.00 24ur
24ur, ponov. Florjan, gasilski avto, ris Veseli avtobuski, ris. Zebra Zigbi, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Lena Lučka, ris. Tv prodaja
Italijanska nevesta, nan. Tv prodaja KomisarRex, nan. Tv prodaja
Zdravnica malega mesta, nan Tv prodaja
Moja mama kuha bolje! Usodno vino, nan. Plamen v očeh, nan. Italijanska nevesta, nan. 24ur popoldne Komisar Rex, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur
Usodno vino, nan. MasterChef Slovenija 24urzvečer Na kraju zločina, nan. Kosti, nan.
Vohun v nemilosti, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči
©
06.00	24ur
07.00	Florjan, gasilski avto, ris.
07.10	Veseli avtobuski, ris.
07.15	Zebra Zigbi, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Maša in medved, ris.
08.05	Lena Lučka, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Italijanska nevesta, nan.
09.25	Tv prodaja
09.55	Komisar Rex, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Obtoženi dijakinji, nad.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Plamen v očeh, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Bitka parov
21.30	24ur zvečer
22.05	Eurojackpot
22.10	Ljubezen je slepa, am. film
00.25	Generacija X, am. film
02.45	24ur zvečer, ponov.
03.20	Zvoki noči
06.00
07.00
07.01 07.30 07.55 08.00 08.25 08.50 09.15 09.20 09.45 10.10 10.25
12.15 13.15 13.30 16.10 18.10 18.55 18.58 20.00
22.15 00.30 02.40
24ur
Oto čira čara Želvica Lulu, ris. Tačke na patrulji, ris. Mašine pripovedke, ris. Harold in vijolična voščenka, ris. Trgovinica za živali, ris. Wendy, ris. Lego mesto, ris. Lego Star Wars, ris. Transformerji, ris. Tv prodaja
Dnevnik nabritega mulca: Pasji dnevi, am. film Čista hiša, am. ser. Tv prodaja
Znan obraz ima svoj glas Popolna slika, am. film Takle mamo, nan. 24ur vreme 24ur
Dobrodošli doma, Roscoe Jenkins, am. film Veliki padec, am. film V zraku, am. film Zvoki noči

08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn: Mary Rose, Čuki
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Prodajno TV okno
12.15	Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.10	Prodajno TV okno
17.25	Napovedujemo
17.30	Strokovnjak svetuje:
Poljubljanje, vikanje, tikanje
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Mami
rad te imam
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videospot dneva
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, ans. Nemir in Srčni
muzikanti
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Jesen življenja, dr. Metka
Klevišar, Dom Sv. Jožefa Celje
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža, ans. Nemir in Srčni
muzikanti
11.50	Strokovnjak svetuje:
Poljubljanje, vikanje, tikanje
12.20	Prodajno TV okno
12.35	Videospot dneva
12.40	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV : Še pomnite
prijatelji, 1. del
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjajmo s fimo maso in perlicami, otroška oddaja
09.40 Ustvarjalne iskrice (152),
Lutkovno gledališče v škatli 10.00 Folklorna skupina Maribor iz
Argentine 11.00 Kuninjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek jaka, Čiv čiv čiv
18.40 Dotiki gora: Brana
19.00 Videospot dneva
19.05 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2373. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Ozi bu, ris.
07.15	Poldi, ris.
07.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
07.30	Timi gre, ris.
07.40	Kioka, ris.
07.45	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.55	Prihaja Nodi, ris.
08.05	Sara in Raček, ris.
08.15	Medo in Mica, ris.
08.20	A veš, koliko te imam rad, ris.
08.30	Muk, ris.
08.45	Zu, ris.
08.55	Frančkov Fonzek, ris.
09.05	Knjiga o džungli, ris.
09.20	Moj prijatelj Zajec, ris.
09.40	Pujsa Pepa, ris.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Pika Nogavička, ris. nan.
10.50	Sledi: Ana Wambrechtsamer,
dok. odd.
11.20	Ozre, ponov.
11.25	Obzorja duha: Slovenci in
usmiljenje
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozdrav, ponov.
15.05	Pobič, am. nemi film
15.55	Romar, am. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Broadchurch (II), 2/8
20.50	Intervju: Irena Šumi
21.45	Poročila, šport, vreme
22.10	Ali pred sodiščem, dok. odd.
23.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.10	Dnevnik, ponov.
01.05	Info-kanal
06.10	Utrip
06.25	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladkanje z Rachel Allen, 11. del
10.35	10 domačih
11.05	Vem!, kviz
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?
12.20	Blisk, ris.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Panoptikum: Nove medijske
politike
14.20	Osmi dan
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.40	Pujsa Pepa, ris.
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.
16.25	Točka preloma, ponov.
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Kdo si pa ti?, 8/10
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.15	Emilija, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pisave
23.40	Glasbeni večer
00.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.10	Dnevnik
02.05	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem, kviz!
11.55	Obzorja duha: Slovenci in
usmiljenje
12.30	Blisk, 14/15
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Studio city, ponov.
14.20	NaGlas!
15.00	Poročila
15.10	Lučka, tv Lendava
15.40	Muk, ris.
15.50	Srečo kuha Cmok, ponov.
16.25	Profil: Maja Gal Štromar
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Zgodbe izza obrazov: Sabina
Dermota, 1/3
17.55	Novice
18.00	Utrinek, izob. odd. 18.05 Muk, ris.
18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Anno Domini, 1/12
20.55	Skrivni načrti Radovana
Karadžica, dok. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Pričevalci: Franc Kvaternik
00.50	Profil: Maja Gal Štromar
01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.40	Dnevnik, ponov.
02.35	Info-kanal
TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Duhovni utrip 06.10 Posebna ponudba 07.00 Zaljubljeni v življenje 07.50 Glasbena matineja 08.20 Nord. smuč., sp, Planica, vrhunci
včerajšnjega dne 08.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz St. Moritza. 09.25 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), prenos iz
St. Moritza 09.45 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
prenos iz Planice 12.30 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja,
vključ. vprenos 12.55 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos
13.45 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos
14.15 Biatlon, sp, skup. start (Ž), posn. 15.10 Na poti, 3/3 15.40 Zvezdana 16.30 Ambienti
17.15 Zaključni večer slov. izora za Evrovizijske mlade glasbenike 2016, posn. 18.30 Slovenija danes 18.55 Nord. smuč., sp, smuč. poleti,
posn. iz Planice 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V divjini z Benom Foglom:
Avstralija 20.45 Pohlep, 4/4 22.10 Vse je mogoče, ponov. 23.40 Vikend paket, ponov. 00.50 Športni posnetki 05.30 Zabavni kanal
pop
06.00 24ur, ponov.
07.00	OTO čira čara
07.01	Želvica Lulu, ris. 07.30	Tačke na patrulji, ris.
08.00	Harold in vijolična voščilnica, ris.
08.25	Trgovinica za živali, ris.
08.50	Gospodična Žuža, ris.
09.00	Lego mesto, ris.
09.05	Lego Star Wars, ris.
09.30	Tv prodaja
09.45	Črni lepotec, am. film
11.30	Ubežnikovo maščevanje, am. film
13.15	Tv prodaja
13.30	Čista hiša, am. ser.
14.30	Družinska preizkušnja, am. film
16.15	Bitka parov
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Znan obraz izma svoj glas
22.40	Glasba in besedilo, am. film
00.40	Ločena ob rojstvu, am. film
02.20	Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Ustvarjajmo s fimo maso in perlicami, otroška oddaja
09.40 2372. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 Športni torek, športna informativna oddaja 10.25 Strokovnjak svetuje: Nevarne kemikalije na delovnem mestu 10.55 2373. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Urgentni center Slovenj Gradec 11.55 Iz arhiva VTV: Mediafest Plitvice, 3. del
13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.10 Prodajno TV okno 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje:
Poljubljanje, vikanje, tikanje 18.00 Ustvarjalne iskrice (151),
Pomladni nakit 18.20 Mladi za Veleje: 45 let
Folklornega društva Koleda 19.00 Pop corn: Mary Rose, Čuki 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Nemir, Srčni
muzikanti 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Bolezni ožilja
23.50 Videostrani, obvestila
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Eva in kozel
08.10	Zgodbe iz školjke: Igrajmo se
08.45	Točka, glasb. odd.
10.00	Živeti kamen, dok. film
11.20	Duhovni utrip
11.35	Dobrojutro
14.05	Polnočni klub: Črni oblak nad
zemljo
15.30	Ljudje in zemlja
16.20	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
18.00	Hotel poldruga zvezdica, 4/10
18.30	Hotel poldruga zvezdica, 5/10
19.10	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.20	Bacek Jon, ris.
19.30	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
19.35	Guin in zmajevka, igrani film
20.00	Zakon srca, 10/14
20.45	Če bi midva se kdaj srečala, dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu Downovega sindroma
22.20	V soju uličnih svetilk, dok. odd.
23.05	Spomini: Slava Dolenc
00.15	Halo TV
01.15	Točka, glasb. odd.
02.00	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Pixi in čarobni zid, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Maša in medved, ris.
08.05	Lena Lučka, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Italijanska nevesta, nan.
09.25	Tv prodaja
09.55	Komisar Rex, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Obtoženi dijakinji, nad.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Trdoglavci, nan.
14.30	Plamen v očeh, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24ur zvečer
23.05	Na kraju zločina, nan.
00.00	Kosti, nan.
00.55	Vohun v nemilosti, nan.
01.45	24ur zvečer, ponov.
02.20	Zvoki noči
©
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.30	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Hrček Miha, ris.
07.10	Vetrnica: Badminton
08.15	Zgodbe iz školjke: Lahko noč
08.45	Točka, glasb. odd.
10.00	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.40	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.10	Dober dan
17.05	Slovenija danes
17.30	Sprejem športnikov zime, prenos
iz Ljubljane
19.00	A veš, koliko te imam rad, ris.
19.10	Bacek Jon, ris.
19.15	Štiri ušesa sredi lesa, ris.
19.25	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
19.30	Studio kriškraš: Materinski dan
20.00	Nenavadne ganske krste, dok. o.
20.55	Neverjetni Jonathan Goodwin, 2/5
21.45	Na poljih Flandrije, 7/10
22.45	Ambienti, ponov.
23.20	Slovenska jazz scena
00.00	Točka, glasb. odd.
00.45	Sprejem športnikov zime, posn.
02.15	Zabani kanal
05.10	Točka, glasb, odd
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.55	Pisave: Saša Vuga, Milan Dekleva
12.25	Blisk, 15/15
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Intervju: Irena Šumi
14.15	Prava ideja: GH Holding
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Male sive celice, kviz
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Turbulenca, izob. odd.
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Dane
18.05	Sara in Raček, ris.
18.15	Simfonorije, ris.
18.20	Vem! kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Gospodična pri šestdesetih, nem. film
21.40	Kino Fokus
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Ermesinda, 1/2
00.35	Turbulenca
01.00	Profil, ponov.
01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Dnevnik, ponov.
02.45	Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Ozi bu, ris.
07.05	Vse o Rozi, ris.
07.15	Nodi v Deželi igrač, ris.
07.25	Maks in Rubi, ris.
07.35	Roli Poli Oli, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Na rolki
08.10	Zgodbe iz školjke: Juvi
08.15	Zgodbe iz školjke: Zakaj
modrovanje ni modre barve
08.35	Lučka, tv Lendava
09.20	Točka, glasb. odd.
10.20	10 domačih
10.50	eRTeVe
11.10	Dobro jutro
13.30	Vikend paket
15.05	Dober dan
16.10	Za pogledom, dok. film
17.30	Nogomet, prijat. tekma,
Slovenija : Makedonija, prenos iz Kopra
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Bučke, inform. parodija
20.20	Čas za Manco Košir
21.15	Ko je Bjoerk srečala
Attenborougha, dok. fim
22.00	Operne arije
22.05	Bleščica, odd. o modi
22.40	Aritmija
23.10	Aritmični koncert
00.05	Točka, glasb. odd.
00.50	Nogomet, prijat. tekma,
Slovenija : Makedonija, posnetek
02.50	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
Točka, qlasb. odd.	^■kmhmm
pop POP
06.00 24ur, ponov.
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2373. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativa oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	SVIT: Enostavno in hitro
testiranje
18.30	Regionalne novice 2
18.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.00	Videospot dneva
19.05	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Župan z vami
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Koncert Big banda Orkestra Slovenske vojske z gostom Vlatkom Stefanovskim
22.55	Iz oddaje Dobro jutro
00.25	Videospot dneva
00.30	Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Pixi in čarobni zid, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Maša in medved, ris.
08.05	Lena Lučka, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Italijanska nevesta, nan.
09.25	Tv prodaja
09.55	Komisar Rex, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Obtoženi dijakinji, nad.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mami kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	Takle mamo, nan.
22.40	24ur zvečer
23.15	Na kraju zločina, nan.
00.10	Kosti, nan.
01.05	Vohun v nemilosti, nan.
01.55	24ur, ponov.
02.30	Zvoki noči
©
08.40	Prodajno TV okno
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Župan z vami
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.55	Prodajno TV okno
12.10	Videospot dneva
12.15	Videostrani, obvestila
17.40	Prodajno TV okno
17.55	Napovedujemo
18.00	Cesarjeva nova oblačila, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Tinkara
18.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.50	Videospot dneva
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2374. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Športni torek
20.35	Dotiki gora: Planina Blekova
20.55	Napovedujemo
21.00	Jesen življenja, dr. Metka
Klevišar, Dom Sv. Jožefa Celje
21.30	Iz arhiva VTV, Festival Okarina,
Decouter
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.40	Videospot dneva
23.45	Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Veseli avtobuski, ris.
07.05	Pixi in čarobni zid, ris.
07.15	Želvica Lulu, ris.
07.30	Smrkci, ris.
08.00	Maša in medved, ris.
08.05	Lena Lučka, ris.
08.15	Tv prodaja
08.30	Italijanska nevesta, nan.
09.25	Tv prodaja
09.55	Komisar Rex, nan.
10.55	Tv prodaja
11.10	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.05	Tv prodaja
12.20	Moja mama kuha bolje!
13.25	Usodno vino, nan.
14.30	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.30	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChef Slovenija
22.15	24ur zvečer
22.50	Na kraju zločina, nan.
23.45	Kosti, nan.
00.40	Vohun v nemilosti, nan.
01.30	24ur zvečer, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
08.40 08.55 09.00 10.30 10.35 10.55 11.00 11.10 11.35 11.50 11.55 17.40 17.55 18.00
18.15
18.45 18.50 19.10 19.15 19.55 20.00
21.00 21.05 22.05 23.35 23.40
Prodajno TV okno Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2374. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športni torek
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Ustvarjalne iskrice, (UI 153), Velikonočni pirh
Medved išče pestunjo, gledališka predstava Vrtca Velenje, OE Najdihojca Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila
Dober večter, gospod predsednik - Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev Regionalne novice 3 Pop corn: Pop dizajni, Gušti Iz oddaje Dobro jutro Videospot dneva Videostrani, obvestila
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 21
17. marca 2016
«»SÜAS
PRIREDITVE
21
KNJIŽNI kotiček
G
ISOL: Družinska skrivnost
ml - mladina / C-S - Cicibani-slikanice
Kaj se zgodi, če nekega jutra vstaneš bolj zgodaj kot po navadi in po naključju ugotoviš, da tvoja mama nekaj skriva pred tabo? Kaj, če je nekdo drug? Hudomušna zgodba o deklici, ki je prepričana, da je odkrila veliko družinsko skrivnost, vas bo nasme-
in priporočil naših prednikov. Zakladnica znanja, ki je preizkušena in se je prenašala iz roda v rod, je v praksi najbolj preverjena, hkrati pa uglašena z naravo in preprostimi, naravnimi metodami za vzgojo domačega pridelka. Sprehod skozi setev in sajenje, gnojenje in nego, zaščito rastlin ter shrambo izdelkov je poln poučnih nasvetov in starih kmečkih modrosti, knjigi pa so dodane nazorne fotografije in skice, ki vabijo, da primere preizkusimo tudi v naravi.
PRVIČ
ml - mladina / M - leposlovne knjige od 13. leta dalje
Zbirka kratkih zgodb, uvrščena med kakovostno mladinsko branje, iz različnih zornih kotov osvetli eno najpomembnejših
jala in prepričala o tem, koliko podob lahko imamo, a smo vendarle enaki. Zgodbo je napisala argentinska umetnica ISOL, ki je za svoja dela dobila že vrsto nagrad za mladinsko književnost. Besedilo je oblikovano po priporočilih za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo, dodana pa je tudi različica zgodbe v španskem jeziku.
JANIČIČ - Holcer, Jelena: 101 način, kako svojemu otroku pokažete, da ga imate radi
od - odrasli / 37 - Vzgoja. Izobraževanje
Ljubezni, ki jo izkazujete svojim otrokom, ni nikoli preveč. Priročnik vam bo v pomoč, kako na zanimive in ustvarjalne načine poveste svojim otrokom, da jih imate radi. Če mislite, da boste s tem razvadili otroke, se motite; razvajenost je le posledica varovanja otrok pred izkušnjami in izzivi, ne pa obsipavanje z ljubeznijo. Prepričanje otroka, da ga imajo najbližji radi, bo okrepilo njegov občutek varnosti in samozavest, to pa je ena najpomembnejših vrednot na poti skozi odraščanje. Ustvarjalne zamisli so razdeljene v dve starostni skupini, branje priročnika pa bo zagotovo sprožilo nove ideje za izkazovanje ljubezni.
KERN, Andrea: Stare vrtnarske modrosti
od - odrasli / 635 - Vrtnarstvo
Strokovnjakinja za vrtnarstvo nas ob priročniku popelje v svet vrtnih dejavnosti predvsem na poudarku bogatih izkušenj
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 17. 3., Biotržnica
•	Petek, 18. 3., od 14.00 dalje, kmečka tržnica
•	Petek, 18. 3., 18.00 in 19.00, modna revija Alica v deželi mode
•	Sobota, 19. 3., 11.00, otr. modna revija
•	Nedelja, 20. 3., 11.00, džungelska dogodivščina Alica iz čudežne dežele na obisku v Džungli
•	Nedelja, 20. 3., 13.00, lutkovna predstava O nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija
•	Do 19. 3., razstava in vabilo na dneve komedije
•	Vsak dan praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
izkušenj v obdobju vsakega mladostnika, to je izguba nedolžnosti. Zgodbe o tem so različne; nekatere s kančkom humorja, druge trpke, tudi provokativne, vse pa orišejo svet čustev, misli in notranjega doživljanja mladega človeka, ki se prvič v življenju sreča s to izkušnjo. Zgodbe so prispevali sodobni, že nagrajeni britanski avtorji, slovensko izdajo zbirke pa sta obogatila priznana domača ustvarjalca Goran Vojnovič in Suzana Tratnik.
KINSELLA, Sophie: Strastna zapravljivka med zvezdami
od - odrasli / 821.311.2 - Družbeni romani
Ljubitelji serije Strastna zapravljivka ste gotovo navdušeni nad sedmim delom hudomušnega romana, v katerem glavna junakinja, prikupna Rebecca Brandon, osvaja Hollywood. Becky je zdaj srečno poročena, ima hčerkico Minnie in obeta se ji življenje v središču hollywoodske smetane. Končno bo lahko spoznala stranko svojega moža, uspešno igralko Sage Seymour, obeta pa se ji nova služba stilistke znanih zvezdnikov. Sprva razburljivo življenje pod budnimi očesi novinarjev in varnostnikov postane za mlado družino vendarle naporno. Bo Becky prenesla težo rdeče preproge?
a VGP
V	Gutenbuchlu cvetna nedelja in velika noč
Po odlično obiskani Adventni pravljici, našteli so okli tri tisoč obiskovalcev, pripravljajo na Gutenbuchlu v Šoštanju novo zgodbo. Tokrat na temo cvetne nedelje in velike noči.
V	program so vključili še več zanimivih lokalnih zgodb, vse skupaj pa je tudi tokrat popestril s čudovito opremo in aranžmaji Simon Ogrizek s svojo ekipo iz podjetja PUP: Razstavo bodo slovesno otvorili jutri ob 18. uri, na ogled pa bo do 28. marca. Popestrili jo bodo s številnimi kulturnimi, družabnimi in podjetniškimi dogodki.	a mz
Zajec Vili v Citycentru
Celje - V nedeljo, 20. marca, ob 13. uri bo v Ci-tycentru v Celju zanimiva lutkovna predstava O nenavadnem velikonočnem jajcu zajca Vilija v izvedbi Gledališča Pravljičarna. Predstava bo na osrednjem prostoru Citycentra. a
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 17. marec
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Ljudska univerza Velenje
Dan odprtih vrat Svetovalnega središča Velenje 16.30 in 19.00
Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pozdrav pomladi 2016, območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške doline 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Predavanje Meditacija: kako in zakaj se je lotiti?
Petek, 18. marec
16.00 Gasilski dom Škale
Velikonočne delavnice 18.00 PC Standard
Podjetniški trampolin 2016 - DEMO DAN
18.00 Galerija velenje
Predavanje Ajde Kamenik Neverbalna komunikacija in obvladovanje stresa 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Dokler naju seks ne loči, romantična komedija SLG Celje 19.30 Rdeča dvorana Velenje
Maturantski ples Gimnazije Velenje 21.00 Klub eMCe plac
Klubski večer - Turnir v ročnem nogometu
Sobota, 19. marec
5.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Kanjevec 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje s spremljevalnim programom 9.00 Športna dvorana Šolskega centra Velenje
Mednarodni turnir v sabljanju v orožju floret - Pokal Velenja 2016 10.00 Grilova domačija v Vinski Gori
Pomlad na Grilovi domačiji in Mladi muzealci - Velika noč 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Dramsko lutkovna predstava Nina v čudežni deželi (Mini Pikin abonma)
Razprodano! 17.30 KAC, Efenkova 61 b
paLAČENka party 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Na gregorjevo se ptički ženijo, koncert MePZ Gorenje 21.00 Klub eMCe plac
Sound Arson 6.2 - Damir Avdič 22.00 Max klub Velenje Cubismo, koncert
Nedelja, 20. marec
8.00 Odhod z Avtobusne postaje Velenje
Planinski pohod: Izlet žena 8.00 pri cerkvi sv. Jožefa v Skalah 6. Jožefov sejem v Skalah
Ponedeljek, 21. marec
8.30 Visoka šola za varstvo okolja delavnica: Samopregledovanje dojk, mod in kože 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Ovitek za knjigo iz blaga s knjižnim kazalom, Ustvarjalna delavnica za odrasle
17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Metuljček Cekinček, lutkovna predstava in ustvarjalnica ob svetovnem dnevu lutk in poezije 18.00 Hiša mineralov in gostujoče literature, Stari trg 19 Ne, ona nima žametnih oči, recital Shakespearovih sonetov ob svetovnem dnevu poezije 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: drama Družinski film
Torek, 22. marec
8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Seja sveta Mestne občine Velenje 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Velikonočna delavnica, Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starše s Simono Čretnik 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Galerija Velenje
Izdelava velikonočnih zajčkov, delavnica z Miho Cojhtrom
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Pašjon, glasbeni pasjon Iztoka Mlakarja v primorščini (Beli abonma in izven)
Sreda, 23. marec
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice
16.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija
Materinski dan, ustvarjalna delavnica
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Branje je žur, reading is cool 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pravljični večer za odrasle
ŠOŠTANJ
Četrtek, 17. marec
13.00 Vila Mayer
Vila Podstrešnica likovna delavnica za otroke in odrasle na podstrešju Vile Mayer 17.00 Mestna knjižnica Soštanj Ure pravljic Helena Kraljič: Pošastozavri in jabolko spora 19.00 Vila Mayer
Okrogla miza: Reči NE zasvojenost - samo kako? Petek, 18. marec 17.00 Kulturni dom Soštanj
Predstava za otroke - Miki Muster: Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika 18.00 Dvorec Gutenbuchel Velikonočna razstava Sobota, 19. marec 10.00 Sportna dvorana Soštanj
Elektra Soštanj - AKK Branik (U17) 11.00 Dvorec Gutenbuchel
Izdelava snopov in velikonočne dekoracje, izmenjava semen in sadik
19.00 Kulturni dom Soštanj
Koncert Saleškega študentskega okteta Torek, 22. marec
18.00 Vila Mayer
Predstavitev Zbornika pregleda razvoja slovenskega tenisa in pogovor o zgodovini tenisa v Saleški dolini Sreda, 23. marec 9.00 Dvorec Gutenbuchel
Podjetniški dan na dvorcu
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 17. marec
16.00 Marof
Predavanje za čebelarje -predavatelj predsednik ČZS g. Noč; Društvo čebelarjev ŠoP
18.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Občni zbor KD ŠoP
Petek, 18. marec
19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Komedija ob Dnevu žena in Materinskem dnevu: MAME;
Sobota, 19. marec
9.00 Marof
Predstavitev in degustacija brezglutenske prehrane ter programa SVIT, državnega programa presejanja in zgornjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
9.00 Parkirišče pri Supermarketu Mercator Kmečka tržnica
10.00 Kulturni dom Gorenje
Izdelava butar in njihova dekoracija
Torek, 22. marec
17.00 Marof
Sprejem za novorojenčke v občini ŠoP
Lunine mene
23. marca, ob 13:01 - polna luna - ščip
Nasmeh in aplavz nagrada za večletno delo
Velenje, 11. in 12. marca -
Člani šaleškega folklornega društva Koleda Velenje si bodo praznovanja 45-letnice delovanja društva zapomnili po več stvareh: po dobro obiskanih dveh koncertih v dvorani doma kulture v Velenju ter novih narodnih nošah in plesnih postavitvah.
Na koncertu se je predstavilo 70 plesalcev in 10 glasbenikov, občinstvo v dvorani pa je njihov trud nagradilo z nasmehom in toplim aplavzom. Prav nasmeh in aplavz sta, je med drugim dejal predsednik društva Rok Vovk, zanje nagrada za večletno delo. »Zaradi gledalcev vztrajamo, kadar nam ne gre, kadar iščemo nove poti. In vedno znova se splača prav zaradi
Predsednik Kolede Rok Vovk se je zahvalil ustanoviteljici skupine Nevi Trampuš s karikaturo.
njih.« Izrazil je upanje, da jih bodo zvesto spremljali vsaj do 100-letnice delovanja društva. Ob tej priložnosti so podelili nekaterim članom Kolede jubilejna priznanja, s karikaturo so se zahvalili ustanoviteljici Kolede Nevi Trampuš.
Sicer pa čaka folkloriste do konca leta še kar
nekaj aktivnosti. V teh dneh potekajo delavnice za otroke, v začetku aprila revija v Šoštanju ter še nekateri drugi nastopi, pa priprave na novo sezono na morju, predvsem pa priprave na gostovanje prihodnje leto v Ameriki.
a Tp
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
KUNG FU PANDA 3 (ZDA)
Animirana komična pustolovščina sinhro-niziran v slovenščino, 108 minut Režija: Alessandro Carloni, Jennifer Yuh Slovenski glasovi: Klemen Slakonja, Pavle Ravnohrib, Tone Kuntner, Klemen Mau-hler, Pia Zemljič, Tanja Ribič, Jernej Kuntner, Bojan Emeršič,Valter Dragan idr. Petek, 18. 3., ob 18.00 Sobota, 19. 3., ob 18.00 - 3D Nedelja, 20. 3., ob 16.00, 3D - otroška matineja
TRILOGIJA RAZCEPLJENI: POVEZANI
The Divergent Series: Allegiant (ZDA) Akcijska ZF avantura, 121 minut
Režija: Robert Schwentke Igrajo: Shailene Woodley, Theo James, Miles Teller, Zoé Kravitz, Naomi Watts, Ansel Elgort idr. Sobota, 19. 3., ob 20.00 Nedelja, 20. 3., ob 18.00 Ponedeljek, 14. 3., ob 17.30
KRIŽ IN KLADIVO
Partizan Priest (Slovenija) Dokumentarna drama, 68 minut Režija: Bojan Labovič Nastopajo (glasovi): Jure Ivanušič, Milada Kalezic, Vlado Novak, Ivo Ban, Peter Ter-novšek, Vladimir Vlaškalic idr. Petek, 18. 3. ob 20.30 - mala dvor. Sobota, 19. 3., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 20. 3., ob 17.00 - mala dvor.
AVDIČ-PRAVI ČLOVEK ZA KAPITALIZEM
(Slovenija), dokumentarni film, 54 minut
Režija: Dušan Moravec Igra: Damir Avdič
Sobota, 19. 3., ob 21.00 - eMCe plac
OVNA
Hrutar (Islandija) Komična drama, 93 minut Režija: Grimur Hakonarson Igrajo: SigurSur Sigurjonsson, Theodor Juliusson, Charlotte B0ving, idr. Petek, 18. 3. ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 19. 3., ob 19.30 - mala dvor. Nedelja, 20. 3., ob 19.00 - mala dvor.
TRUMBO (ZDA)
Biografska drama, 124 minut (ZDA) Režija: Jay Roach
Igrajo: Bryan Cranston, Diane Lane, Helen Mirren, Louis C.K., Elle Fanning, John Goodman idr. Petek, 18. 3. ob 20.00 Nedelja, 20. 3., ob 20.30
DRUŽINSKI FILM
Roddiny film (Češka, Francija, Nemčija, Slovaška, Slovenija) Drama, 95 minut Režija: Olmo Omerzu Igrajo: Karel Roden, Eliska Krenkova, Je-novefa Bokova, Vanda Hybnerova, idr. Ponedeljek, 21. 3., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
17. marca 2016
Zborovali lastniki gozdov Šaleške doline
RADIO VELENJE
Posestnike gozdov pesti marsikaj -Kot društvo izjemno uspešni
V četrtek, 3. marca, so v prostorih KZ Šaleška dolina v Me-tlečah člani Društva lastnikov gozdov Šaleška dolina (DLG ŠD) organizirali sedmi redni občni zbor. Poročilo o delu in problematiki članov je podal predsednik društva Franc Sevč-nikar, pridružil pa se mu je še član upravnega odbora Zveze
govorili o aktualnih vprašanjih in prisluhnili predlogom za še boljše delovanje in povezovanje v dolini in širše. Da je vodstvo v preteklem letu organiziralo več vsebinskih dogodkov, so pritrdi-
gozdove Nazarje (Šoštanj) uspešno ter da se nadaljuje tudi sedaj. Razprava je tekla tudi o obnovi lesnopredelovalnih zmogljivosti v Sloveniji ter prizadevanjih, da bi slovenski les postal cenejša domača surovina za okrepitev lesarskega gospodarstva in boljšega trga z lesom. Več kot dvajsetletno izčrpavanje gozdov je
Predsednik DLG ŠD Franc Sevčnikar: »Menim, da se stvari izboljšujejo, k temu pa lahko z aktivnim sodelovanjem prispevamo tudi sami.«
društev lastnikov gozdov Janko Mazej, ki je poudaril najpomembnejše aktivnosti na ravni krovne organizacije. Po razpravi in sprejetih poročilih so spre-
li tudi drugi navzoči. Ob pomoči društva in strokovnega zavoda za gozdarstvo so nekateri lastniki gozdov kandidirali na razpisih za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja. Zaradi »rdečega« alarma po napadu podlubnikov so strokovno ekskurzijo na Primorsko k tamkajšnjim kolegom DLG izvedli v jesenskem delu, poleti pa so priredili zelo uspešno regijsko tekmovanje z motornimi žagami v Gaberkah. Ugotavljali so, da je bilo sodelovanje s člani in kolegi Območne enote zavoda za
prizadelo vso gozdarsko in lesno panogo, ko pa je gozdne posestnike prizadel še žled ter najhujši napad podlubnikov, je bila mera težav že zvrhana. Zato sta bili predavanji o novem programu razvoja podeželja, predstavitev veljavnega pravilnika za obdobje 2014-2020 (Zoran Planko iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter zelo podrobna osvetlitev problematike po napadih lubadarja (Marjan Denša, Zavod za gozdove OE Nazarje) več kot koristna. Denša je z analitičnim prikazom in na-
♦
10
ALICA V DEŽELI MODE
Modna revija, predpremiera, sreda 16. 3., ob 21.30 uri. Modna revija, petek, 18. 3., ob 18. in 19. uri. Otroška modna revija, sobota, 19. 3., ob 11. uri.
CITYCENTER CELJE
10
dežurstva
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA
VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. in 20. 3. -Robert Kralj, dr. dent. med.
VETERINARSKA
POSTAJA
Šaleška Veterina, d. o. o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
ponedeljek, sreda, petek 15.00 -Začasno zaprto.
sveti preventive ter sanacije napadenih površin gozdov spodbudil prisotne, da so se odločili za posebne delavnice na to temo. Predsednik Sevčnikar pa je izrazil veselje, da je njihov član Janko Mazej prejel priznanje Zveze DLG Slovenije za aktivno sodelovanje ter številne pobude in nasvete v zvezi z gospodarjenjem v
-
U.J ji*
'M
Člani DLG ŠD so v Šoštanju
naših gozdovih in širše. Dejal je tudi, da bi bilo dobro, če bi se sedanjim 117 članom pridružili še novi oz. da bi včlanjeni kolegi postali še bolj samoiniciativni in aktivni. Ob zaključku so prisotni sprejeli predlog programa dela za tekoče leto, ki bo prav zaradi še vedno hudih napadov podlub-nikov težavno, a bo ob prizadevnih članih lahko tudi uspešno in zanimivo.
a Jože Miklavc
i
Gostja v oddaji J Zdravniški nasveti bo Maja Kipič, tema pa rak ustne votline.
ČETRTEK, 17. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 18. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 19. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 20. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 21. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 22. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 23. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. do 13. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 21
17. marca 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
NUDIM
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
mali OGLASI
PRIDELKI
SVEŽA orehova jedrca, hruškovo žganje
in ovna za pleme prodam.
Gsm: 031 542 798
PRODAJA sadik vrtnic in ciprese.
Gsm: 041 354 575, Dolinšek
DOMAČO slivovko, pripomoček za obu-
vanje nogavic, napravo za flaširanje
vina in ruske keglje prodam.
Gsm: 041 849 474
BUKOVA suha drva prodam.
Gsm: 031 517 415
SENO, otavo in ječmen prodam.
Gsm: 041 640 077
KOCKE sena, žganje in plug motokulti-vator Gorenje z okroglo glavo prodam. Gsm: 051 388 874
HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
ŽIVALI
BREJO telico, rjave pasme, prodam. Telitev 15. 4. 2016. Gsm: 041 632 581 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Gsm: 031 764 810
RAZNO
ALU platišča z gumami kleber, dim. 195/65x15, lepo ohranjena, primerna za vozilo mazda, prodam. Gsm: 041 776 476
GIBANJE prebivalstva
Upravna enota Velenje SMRTI
Črešnik Rozalija, roj. 1921, Šoštanj, Metleče 50; Štih Bojan, roj. 1946, Velenje, Kersnikova cesta 11; Ramšak
Marija, roj. 1924, Mozirje, Nove Loke 60; Ana Krumpačnik, roj. 1937, Ljubno, Savina 39.
POROKE
Porok ni bilo za objavo.
! ENERGETIKA
I IN KANALIZACIJA I POKOPALIŠKA DEJAVNOST i GLEDE OBRAČUNA ZA ! HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO I INDUSTRIJO
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
OBVESTILO ČLANOM DRUŠTVA IZGNANCEV
Obveščamo vas, da 30. 3. 2016 od 17.do 19. ure letos zadnjič pobiramo članarino. Članarina znaša 10 evr za leto 2016, časopis pa 6 evr. Članarino lahko poravnate v prostorih stolpnice na Kersnikovi 1.
10^
Radi
habit
nepremičnine
Habit d-ao, Koroflu 41), Vblenjs
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Oddamo poslovni prostor s skladiščem v Nakupovalnem centru Velenje, 200 m2, zgrajen 1997, 2/2 nad. Odlična poslovna priložnost. ER D (60-105)kWh/m2a. Cena 2,50 evr/ m2/mesečno.
Samostojno hišo v Šoštanju, v neposredni bližini centra, 302 m2, zgrajeno 1960, 455 m2 zemljišča, P+1. Dobra lokacija, vredno ogleda. ER D(60-105) kWh/m2a. Cena 165.000 evr.
več na
www.habit.si
tEP'ILNWMÎ MiŽNEŽAGE' DRV
mmam
T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovinaHuniforest.si www.uniforest.si
PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
03 898 49 70 www.kz-saleskadolfaa.si
NAJVEČJA IZBIRA' SEMENSKEGA KROMPIIRJ|
Elita in superelita
STARO ZA NOVO!
6/1
SADIKA SOLATA 1,20 €
^SADIKA MAČEHA 0,45 €
Informacije: 041 813 949
ČEBULI CE
begonije, gladiole, dalije, lilije... že od 1,80 €
NA VSE OKRASNE TRAVE SEMENARNA LJUBLJANA VAM NUDIMO,
10% POPUSTJ
Z VAMI IN ZA VAS!
Nagrajenci nagradne križanke Pizzerije Picadilly, objavljene v tedniku Naš čas, 3.marca, so:
1.	nagrada: steak prejme ANTON KAŠ, Gaberke 25, Velenje
2.	nagrada: solata Picadilly prejme VIDA PERGOVNIK, Ravne 187 Šoštanj
3.	nagrada: Picadilly lojtra prejme: SAŠA VRČKOVNIK, Topolšica 55, Topolšica Nagrajenci naj se z osebno izkaznico oglasijo v Pizzeriji Picadilly, Stari trg 35, Velenje.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
Profesionalno In s plelelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih
03 896 44 90
03 896 44 91 24 ur na dan
Plačilo na obroke
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V ponedeljek se je poslovil od tega sveta naš ljubljeni
VLADIMIR BAŠKOVIČ
s Tavčarjeve 22 v Velenju 10. 7. 1931 - 14. 3. 2016
Pogreb bo v četrtek, 17. 3. 2016, ob 13. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo na dan pogreba od 10. do 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici.
Žalujoči: žena Mara, hči Jerica, sin Matjaž s Karmen, vnuka Marko in Nina z družinama
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
Svojo življenjsko pot je sklenila
MARIJA VOVK
Od nje smo se poslovili 11. marca 2016 v krogu družine.
Vsi njeni
ZAHVALA
Zapustila nas je mama, babica in prababica
MARIJA GROBELNIK
Škalske Cirkovce 12/a, Velenje 16. 10. 1929 - 11. 3. 2016
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in svete maše. Hvala dr. Markoševi, Patronažni službi ZD Velenje in osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, govorniku in pevcem.
Žalujoči vsi njeni
Naš čas, 17. 3. 2016, barve: CM K, stran 24
Na Golteh krasna zima, rezultati ne
Letošnjo zimsko sezono bodo podaljšali do nedelje 3. aprila -Našteli za 8 odstotkov manj smučarjev kot lani - Poleti bo pestro - Na skupščini izglasovali odprto dokapitalizacijo
Mira Zakošek
V deželo prihaja pomlad, na Golteh pa je prava zimska pravljica. Toliko snega (več kot meter) v marčevskem času najbrž niso imeli še nikoli. Zato so se tudi odločili (seveda če jim vreme tega ne bo preprečilo), da zimsko sezono podaljšajo do nedelje 3. aprila. Če bo smučarjev veliko in če se bo sneg obdržal, pa morda celo še dlje. Do konca sezone lahko imetniki sezonskih kart za med tednom smučajo tudi ob vikendih. O letošnji sezoni, načrtih za letno in seveda tudi finančni konsolidaciji smo se pogovarjali z direktorjem Ernestom Kovačem. Vreme vam vedno dela veliko sivih las. Letošnja zima je bila še posebej muhasta, včasih kar norčava. Najprej je ni bilo, zdaj pa se noče posloviti? »Saj mi je tudi ne podimo! Je pa res, da postane za smučanje, četudi so razmere odlične, ko je v dolini toplo in se začno različna vrtnarska opravila, veliko manj zanimanja. Prvotno smo nameravali smučišča zapreti za velikonočni ponedeljek, zdaj pa jih bomo teden dni kasneje, razmere so namreč še vedno odlične.
Se je pa letos vreme iz nas res norčevalo. Najprej zime ni bilo, niti primernih temperatur, da bi lahko delali sneg. Potem nam je smučišča uspelo zasnežiti, pa je prišlo deževno obdobje in to
se je kar naprej ponavljalo. No, zdaj pa je na Golteh res prava zima.«
In kakšna je bila letošnja smučarska sezona?
»Kljub vsemu zelo povprečna, od lanske beležimo za 8 odstotkov slabši obisk. Predvsem nas je »izdal« februar, še posebej obdobje štajerskih (tudi naših) zimskih počitnic. V tem času je bil zaradi slabega vremena obisk kar 15 odstotkov nižji od lanskega. Predvsem beležimo izpad pri dnevnih gostih, medtem ko je bil hotel v zimski sezoni malenkost bolj zaseden kot lani.
Na obisk dnevnih go-	^
stov močno vplivajo vremenske napovedi. Če so te slabe, ni obiska, četudi se
vremenski pogoji spremenijo, obratno pa se praviloma to ne dogaja.« Se je pa letos čez zimo na Golteh veliko dogajalo? »Skoraj vsak konec tedna smo kaj organizirali. Pripravili smo kar nekaj tekmovanj, med njimi tudi FIS tekmovanje v telemar-ku. Veliko je bilo tudi zabavnih in družabnih srečanj. Obisk na njih se iz leta v leto povečuje, tako pa zapolnimo tudi naše go-
stinske kapacitete.« Že vsa leta je vaš smučarski center tudi podpornik akcije Naučimo se smučati, ki je v tem okolju odlično zaživela? »Res je in ponosen sem, da smo del tega projekta, pa tudi na to, da nam je uspelo to akcijo promovirati tako, da so vanjo
ter, toliko bolj navdušeni. Za njihov sprejem smo se dobro pripravili, za prve korake na snegu imajo odlične možnosti, saj smo neposredno v bližino hotela uredili snežni poligon.« Kot predsednik zveze žičničarjev Slovenije že nekaj časa skušate v lokalnih okoljih, seveda tudi v našem, doseči, da bi postala žičniška infrastruktura del javne infrastrukture, pa je v tem okolju to za zdaj padlo v vodo?
»Poglejte, povsem logično nam je, da nam občine »zagotavljajo«
di za občane. Saj vendar gre v teh primerih tudi za telovadnice na prostem. Dejstvo pa je, da je žičniška infrastruktura draga in da jo je v celoti težko vkalkulira-ti v ceno smučarskih vozovnic. Upam, da bomo sledili dobrim praksam Celja, Bohinja, Bovca in še koga.«
Že vse, odkar ste prevzeli vodenje Golt, se pravzaprav soočate v finančno konsolidacijo. Po zadnji skupščini je kazalo, da ste nekako »že na konju«, pa je potem spet vse padlo v vodo?
vključeni resnično vsi petošol-ci v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. Letos bomo tako naučili osnov smučanja več kot 3000 otrok. Petošolci smučajo ves teden, po novem pa na sneg pripeljemo tudi najstarejše vrtčevske otroke za en dan.« Pravzaprav je tole res nujno, saj se otroci v dolini z zimo skorajda ne srečajo več?
»Pravzaprav je res tako, zato pa so, ko pridejo v naš zimski cen-
bazene, drsališča, igrišča, pa še kaj. Mi bi radi dosegli, da bi nam subvencionirale tudi žičniško infrastrukturo. V nekaterih okoljih po Sloveniji so se to že uspeli dogovoriti, pri nas pa nam za zdaj še ni uspelo. Vsekakor upam, da bomo odgovorne v tukajšnjih občinah to uspeli prepričati. Že če pogledamo sam projekt Naučimo se smučati, vidimo, kako pomemben je za zdrav otrokov razvoj. To pa vsekakor velja tu-
»Žal predlagana in na skupščini izglasovana dokapitalizacija, ki jo za naše nemoteno poslovanje nujno potrebujemo, ni uspela. Občine se zanjo niso odločile.«
In kaj zdaj?
»Uprava je predlagala skupščini, ki je bila v torek, odprto do-kapitalizacijo, v kateri lahko sodeluje kdorkoli. V prvi fazi jo ponujajo obstoječim delničarjem. Sklep je bil sprejet.«
Ste del skupine Premogovnika
Velenje, ki prodajo svoje poslovno nepotrebno premoženje (pravzaprav vse, kar ni povezano z osnovno dejavnostjo). Torej prodajajo tudi vas?
»Ne prodajajo nas kot celoto, ampak svoj poslovni delež v našem podjetju, ta pa je 76-odso-ten (imata ga HTZ in PV Invest). V takšnem položaju je zagotovo težko delati, a se ob tem, ko zaključujete zimsko sezono, že pripravljate na letno? »Seveda je veliko lažje delati v poslovnem okolju, kadar so stvari urejene, a naše poslanstvo je vseeno dovolj jasno postavljeno in tudi v takšnih razmerah energije ne izgubljamo, ampak jo usmerjamo v ohranitev družbe. Vodstvo je prepričano, da ima družba vse osnove, da ob pomoči lastnikov in lokalnih skupnosti uspešno posluje. Naš poletni program, s katerim si želimo »pripeljati« na planino še več poletnih obiskovalcev (vzorniki so nam tisti, ki v poletnem času že beležijo večji obisk kot v zimskem, recimo Vogel). Tudi za letos napovedujemo številne prireditve, med drugim bomo 17. junija gostitelji najtežje etape 211-kilome-trske kolesarske dirke od Nove Gorice do vrha Golt. Prisotnih bo šest profesionalnih ekip. Bomo tudi gostitelji vseslovenskega planinskega srečanja (pričakujemo med dva in tri tisoč gostov. Dogajalo pa se bo še marsikaj, vsekakor pa bomo poskrbeli, da bo naša ponudba atraktivna tudi za individualne obiskovalce, hotel s svojo ponudbo pa tudi za poslovna in družabna srečanja.

Raziskovali bodo dediščino okoli nas
Dnevi evropske kulturne dediščine na Velenjskem gradu -Muzaj Velenje predstavil projekt S časovnim strojem v velenjsko preteklost
Grilov vinograd
v • •
Zivi
V eko muzej preurejena stara viničarska hiša v Lipju pri Velenju z imenom Grilova domačija je za obiskovalce ta čas še zaprta, za nekatera dela na domačiji pa ni zimskega počitka. Ob domačiji stoji vinograd, ki so ga na novo posadili pred nekaj leti, zanj pa skrbijo domači vinogradniki, sicer člani Društva vinogradnikov iz Šmartnega ob Paki. Trte bodo letos rodile za peto trgatev. V teh dneh so vinogradniki opravili rezanje in privez trte, junija pa bodo poskrbeli za zelena dela v Grilovem vinogradu.	a jok
% L
Vse od oktobra lani se je pod vodstvom Irene Kočevar družila skupina gurmank Univerze za III. življenjsko obdobje. Ustvarjale so v krožku Kuhajmo zdravo. Večmesečni trud so sklenile s pripravo odličnih jedi, ki so jih ponudile članom upravnega
odbora Univerze in prijateljem. Članice krožka so se izkazale, vsaka je pripravila eno ali več jedi. Krožek je obiskovalo 11 članic. Zanimanja je bilo sicer še veliko več, a prostor v kuhinji osnovne šole Mihe Pintarja To-leda, kjer so jih prijazno gostili,
je omejen. Zelo vesele so bile, da jih je na krožku sprejel priznani kuhar Andrej Kuhar v Vili Herberstein, obiskale pa so tudi ekološko kmetijo v Skornem. Seveda so se predvsem veliko naučile, kako pripraviti okusno in zdravo hrano.	a
Tina Felicijan
Velenje, 8. marec - Države Evropske unije se že 26 let povezujejo tudi na področju kulturne dediščine. Tako bodo tudi letošnjo jesen potekali Dnevi evropske kulturne dediščine, ko si bodo razne kulturne ustanove prizadevale za spodbujanje zanimanja javnosti za varstvo kulturne in naravne dediščine in vabile k raziskovanju njihovega domačega okolja. Muzeji, galerije in drugi bodo na široko odprli vrata in svojo ponudbo obogatili s posebej pripravljenimi programi, ki so namenjeni predvsem družinam in mladim, da bi tako odnos do kulturne dediščine vzgojili že pri najmlajših.
Medsebojno spodbujanje in povezovanje
Letos bodo Dnevi evropske kulturne dediščine potekali z naslovom Dediščina okoli nas, s tem pa želijo opozoriti na to, da nas dediščina obdaja na vsakem koraku. »Navadno si predstavljamo, da so to gradovi, cer-
kve, kulturne ustanove, dejansko pa so kulturna dediščina tudi nesnovne stvari - zgodbe, šege in navade in vse, kar nam lahko pove, kako so živeli naši predniki in kaj se ohranja še danes,« je pojasnila kustosinja pedagoginja v Muzeju Velenje Tanja Verboten.
Na srečanju v Velenju, ki so se ga udeležili predstavniki šol, vrtcev, območnih enot Zavoda za varstvo kulturne dediščine ter
kulturnih ustanov, so drug drugega spodbujali s poročili o dobrih odzivih družin in otrok, se motivirali za izvajanje pedagoških programov ter predstavili možnosti za sodelovanje. Predstavili so dobre prakse in iskali sveže ideje, ki jih bodo do maja oblikovali v aktivnosti za Dne-
ve evropske kulturne dediščine. »Pri tem bomo veseli kakršnihkoli pobud in idej šol in vrtcev,« je povabila k sodelovanju in navezovanju stika med kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami.
Muzej Velenje se je pohvalil z dediščino na območju Šaleške doline in s pedagoškimi programi, s katerimi jo predstavljajo najmlajšim. Med njimi je tudi S časovnim strojem v velenjsko
preteklost, ki so ga razvili med Dnevi evropske kulturne dediščine pred dvema letoma in je učinkovit način poučevanja o zgodovini Velenja.
Hkrati v Sloveniji poteka tudi medresorski projekt Teden kulturne dediščine, s katerim želijo spodbujati aktivnosti s področja ohranjanja kulturne in naravne dediščine v vzgojno-izobra-ževalnem procesu. »S tem želimo vrtce, osnovne in srednje šole vključiti v spoznavanje, ohranjanje in varovanje dediščine. Tako jih želimo poučiti, kako dobiti osnovne informacije o dediščini, in jim le-to približati za vse življenje.«