o Ljubljani. v petek, dni 24. maja 1901 Leto xxxv. • f f T-, flfT Velja po poŠti: ir praznike, ob pol 6. url popoldne Uredništvo I« * Kopitarjevih ulicah It 2 (vhod čez -----dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev 74 Političen list za slovenski narod Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Včerajšnje ožje volitve. Kolikor nam je ta trenutek znano, so ožje volitve v celi državi imele ta uspeh, da bo izmed strank z jasnim splošnokulturnim programom v državni zbornici najmočnejša krščansko socialna, druga za njo pa soc. demo-kraška. Cehi in Poljaki bodo najbrže tvorili narodna kluba, v katerih bodo potem seveda ljudje raznega prepričanja, ki bodo v velikih kulturnih vprašanjih šli potem seveda vsak svojo pot. Ker jc dr. Ebeuhoch s svojimi pristaši prijavil kršč. socialceni, da vstopi v njihov klub, se morajo v naslednjem izkazu prišteti glasovi že zdaj h kršč. socialceni. Zadnje poročilo se glasi: Sedaj je izvoljenih v vseh provincah, vštevši včerajšnje ožje volitve; izvzemši Galicijo, 408 poslancev, ki se razdele glede na stranke sledeče: 82 soc. demokratov, 66. krščanskih socialicev, 35 poslancev nemškega katoliškega centra, 24 nemških prostomisle-cev, 25 pristašev nemške ljudske stranke, 14 prostih vsenemcev, 18 nemških agrarcev, 4 vsenemci, 22 mladočchov, 5 staročehov, 33 čeških agracev, 11 katoliških Cehov, 10 radikalnih Cehov raznih struj, 14 Italijanov, 5 Ru-muncev. 5 Rusinov, 8 Hrvatov, 2 Srba. 1 nem. radikalec, 1 Poliak in prosti socialec, 2 češka divjaka. Med 24 Slovenci so samo 4 liberalci. Glasovi soc. demokratov zato tako upi-jejo, ker se štejejo soc. demokratje vseh narodov kot ena stranka, med tem, ko so kr-ščanskomislcči poslanci razdeljeni po narodnostih in po drugih strujah. Med Nemci zdaj lahko štejemo dobro stotino poslancev, ki stoična pozitivno krščanskem stališču, in ti odvagajo soc. demokrate. Med slovanskimi poslanci bo pa tudi toliko mož s pozitivno krščanskim prepričanjem, da bodo antikristom preprečili delo, dasi — ne varajmo se — gremo nasproti hudim bojem, ki bodo še do dna pretresli našo državo. Dogodek včerajšnjega dne je bilo zadržanje soc. demokracije, ki je pokazala, da ni nobena delavska stranka, ampak da je njen edin cilj razkristjanjenje človeške družbe. Zato je glasovala povsod zoper krščanskega kandidata, če je tudi delavec, in za liberalca. I če je tudi najhujši izsesovalec in kapitalist. Laž in verolomstvo je tej stranki pritisnil na čelo včerajšnji dan, in ta pečat ji ostane. Izdali so soc. demokratje koroške Slovencc, dasi so jim dali besedo in so s slovensko pomočjo zmagali v Mariboru irt v Trstu. Slovenci so bili od soc. demokratov, potem, ko • so se jim dali izrabiti, povsod goljufani na prav nesramen način. Dasi so v Ljubljani proglasili abstinenco, so volili Hribarja, in ravno tako so naredili z Malikom. Proglasili so, da je pod častjo vsakega delavca, da bi volil Malika, v resnici pa so ga šli volit. Šli so na Krasti v boj za agrar- ca Štreklja. dasi vedno pridigujejo, da ie agrarec njihov najhujši sovražnik. Pokazali so, da soc. demokracija ne zastopa delavstva, ampak da je le nova izdaj protiverskega liberalizma v »nižjih slojih« v bolj radikalni obliki. Zveza med liberalstvoni iu soc. demokr. je včeraj v planinskih deželah podrla nekaj krščanskih ljudskih kandidatov, a ironija usode je hotela, da so soc. demokratje tudi nemškim liberalcem pri tem skupnem nastopu vzeli nekaj mandatov. Oba liberalna voditelja Lo-cker in Briheim, sta v Lincu padla, a v Stt-detskih deželah so se soc. demokratje to pot všteli, kajti koalicija čeških strank, sklenjena zadnji hip v skrajni sili. je zadržala naskok in ga odbila. Le v nekaterih nemških krajih, kjer se meščanske stranke niso mogle ze-diniti, so prodrli soc. demokratje. Za krščanske socialcc je pa pridobitev Št. Hipolita in Badena, ki sta bila doslej liberalni trdnjavi, častna in vesela. Slovenski liberalci nimajo vzroka, da se vesele. Vkljub temu. da se je število slovenskih mandatov tako pomnožilo, imajo zopet le štiri poslance, a ti so nezmožni za klub pod Hribarjevim vodstvom, ker so trije — Roblek, Ježovnik in Štrekelj.....radikalni agrarci, Hribar je zmagal s protiagrarnim programom. Prej so bili vsaj vsi štirje enih misli, če so tudi redkokedaj imeli kako misel, zdaj pa so vsi radikalno nasprotni v najvažnejših vprašanjih. Poleg tega so toliko nazadovali, da so od štirih morali trije skozi vice ožjih volitev, med tem ko so naši gladko in krepko zmagali. Dr. Benkovič s svojo večino 800 glasov je tudi častno zmagal. Na Goriškem je naša stranka napredovala za en mandat, v Ljubljani je pa napredek stranke znaten že v tem, ker še nikdar doslej ni noben naš kandidat dobil toliko glasov, kot Kregar sedai. Zato smo mi z izidom teh volitev zadovoljni; kar manjka, do prihodnjič popravimo! O Z JE VOLITVE. Solnograško. V halajnskem volivnem okraju je izvoljen pristaš ljudske narodne stranke Hueber proti kršč. soc. Priillu. Tirolsko. V I. inomoškem volivnem okraju ie izvoljen pristaš nemške ljudske stranke Erler proti socialistu Holzhammerju. - V bol-canskcm mestnem volivnem okraju je izvoljen nemškonarodni Perathoncr proti kršč. soc. Huberju. Nižje Avstrijsko. V kreniskem volivneni okraju jc izvoljen nemško-narodni kandidat Weidenhofer proti krščanskemu socialcu Steinerju, ki je zmagal v Badnu. Zgornje Avstrijsko. V IV. volivneni okrajur (Steyer, Hali itd.) jc izvoljen pristaš nemške ljudske stranke Erb. V Uhrfahr Lincu je izvoljen nemški narodnjak NVinter. Galicija. V rzeszovskem volivneni okraju je izvoljen guverner »Avstro-ogrske banke« vitez Bilinski. Moravsko. Izvoljeni so: pristaš katoliško-liarodne stranke Šramek. staročeha Prazak in Irulp, bivši poslanec dr. Licht in kons. Pillich. V Šleziji so izvoljeni soc. demokrat Ku-nicki, nemška narodnjaka Scidl in Obcrleith-ner, soc. dem. dr. Kunicki, nemška agrarca Herzmansky iu Schilder, svobodni vsenemec dr. Sommer in nemški naprednjak Giinther. Češko. Na Češkem so izvoljeni češko-narodni soc. dr. Hajn, češki nar. soc. Kalina. Rukvaj, nemški narodnjak Nietschc, mladočeh Kratochvvill, dr. Celakovski, kršč. soc. Horsky, češki agrarec dr. Zalviadnik in Rataz, nemški naprednjak dr. Kindermann, nemški agrarec Jessen, češki agrarec Pado-ric, češki radikalec Zemlicka, češki narodnjak Burival, realist Drtina, češki agrarec Sabata, svobodni vsenemec dr. Michel, češki agrarci Bergmann, Richter, Velič, Franc Sobotka, soc. dem. Bosenmijller, soc. dem. Kotlar, češki agrarec Mazanec, nemški agrarec Goli, vsenemci Roller, kat. agrarec Prokop, nem. agrarec Diirich, češki agrarec Chaloupka in češki agrarec Vojta. Kandidaturo dr. Karola Baxa v Pragi proti kateremu so judje, soc. demokratje in liberalni Nemci delali z vso silo, so podpirali katoliški volivci in mu pomogli do zmage. V Bukovini je bil izvoljen agrarec Kescli-mann. KRŠČANSKI SOCIALCI IN DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE. Krščansko - socialna »Reichspost« objavlja članek, v katerem naglaša, da bo imela nova zbornica popolnoma drugo lice, kakor-šnega je imela stara zbornica. Zastopniki privilegiranih strank so izginili, namesto njih pridejo malone enako močni zagovorniki soc. demokratičnega programa. Izginile so radikalne narodne stranke, ali so zelo oslabšane. Nemške svobodomiselne stranke so prisilili, da so oblekle novo obleko. Liberalcev ne marajo več Cehi, malone popolnoma so uničili liberalizem Slovenci in Italijani. Poljakom, dozdaj tako ponosnim ua svojo skupnost^ in na svojo politično moč, groze Rusini. Število konservativcev je ostalo približno enako prejšnjemu, a člani sami so postali drugačni. Iz centra so izginili tirolski konservativci, nižjeavstrijska, solnograška in štajerska skupina je pa močnejša, kakor prej. Največja nemška stranka je zdaj krščansko-socialna. Nobena druga stranka nima zato več pravice, da govori v imenu Nemcev. JUDJE VOLIVNI SLEPARJI. Na Dunaju v Lcopoldstadtu so zaprli 21 judov, ki so hoteli voliti z napačnimi legitimacijami. SOCIALISTIČNA AGITACIJA V KMEČKIH OBČINAH ČEŠKIH. Kako so mogli socialni demokratje dobiti na Češkem med kmečkim ljudstvom toliko mandatov, nam popisuje »Cech« jako drastično. Bajtarji in kmečki posli so bili od socialistov čisto zbegani. »Revolucija pride,« so govorili na tihem med seboj, »in tedaj si razdelimo grunte bogatih kmetov in veleposestnikov. Potem se bo vse prenaredilo in nam bo dobro. Nastala bo vlada revnih ljudi. Bogataši so že premagani, zdai pridemo mi na vrsto, mi se bomo vozili v kočijah v mesto, bomo pili plzenjsko pivo in se lepo oblačili. Namestil motike vzamemo puško in gremo na lov.« Kmečki gospodar ie prigovarjal svojemu hlapcu, ki je bil žc dvajset let pri njem: »Zakaj boš glasoval proti meni?« — »Moram.« — »Zakaj moraš? Ali se ne razumeva dobro? Ali nimaš celo leto zaslužka pri meni? Ali te ne preskrbim tudi za starost?« — »Je vse res, ali mi hlapci moramo skupaj voliti.« »A kaj čc te odpustim iz službe?« — »Bom šel pa v tovarno.« — »Boš torej volil proti meni?« »Ne morem si pomagati.« V pribramski ubožni kraj je prišel socialistični agitator in širil med ljudmi pravljico, da bodo državne gozde in zemljišča razdelili med ljudstvo, ako bo volilo socialnodemokra-ško. Agitator je žc zabijal kole za bodoče parcele, da je ljudi premotil in je poleg tega od njih »na pristojbinah« vzel 72 goldinarjev. Koliko so m ii dali denarja posamezniki, da bi dobili boljše parcele, jih je zdaj sram povedati. Tako so premotili uboge ljudi, da so od socialističnih agitatorjev pričakovali res pravih nebes in kakor pijani od njihovih obljub glasovali za rdečkarje. Agrarna stranka med kmeti bo le pospeševala socialistično propagando med bajtarji in posli. Le katoliška stranka bo mogla združiti oboje. DELEGACIJE. Iz Budimpešte poročajo, da skličejo delegacije že meseca septembra. Ogrski državni zbor bo zato volil delegacije še pred poletnimi počitnicami. Tudi v Avstriji se izvrše de-legacijske volitve še pred poletnimi počitnicami. KRIZA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 24. maja. »Budapester Nap« trdi po najboljših virih da bo imenovati začasno banom kak strog general, če bi odpor Hrvatov trajal šc nadalje in sedanji ban res odstopil. GROF TISZA ZOPET V JAVNOSTI. Grof Tisza bode zopet začel delovati na političnem polju. Govori se, da kmalu priobči program, ki bode združil politike, stoječe na pogodbi iz leta 1867. Njegovi prijatelji — tako trdijo nekateri krogi so že stopili v zvezo um Zlati »ipalnik. Angleški napisal Conan Doyle. Ce vidim pred seboj tri debele zvezke manuskripta, ki obsegajo naše doživljaje v letu 1894, tedaj moram priznati, da mi je v resnici težko, izbrati iz te množine ravno one slučaje, ki so saminasebi interesantni in pri katerih se bleste ravno one zmožnosti mojega prijatelja Šerlok Holmesa, vsled katerih je bil daleč naokoli znan. Ko listam v teh zapiskih, vidim ono grozno povest o rdečem živino-zdravniku in strašni smrti bankirja Crosbyja. Nadalje najdem poročilo o tragediji v Adle-tonu; tudi znana Smith-Mortimcrjeva dedna zadeva spada v to dobo, in ravnotako zasledi-tev pocestnega morilca Hurota, dejanje, vsled katerega je dobil Holmes lastnoročno zahvalno pismo francoskega predsednika iu red častne legije. Vsak izmed teh slučajev bi nam dal material za zanimivo povest, toda vendar sem prepričan, da nam noben ne nudi toliko posebnih in zanimivih točk, kakor dogodek v Yoxley Placu, ki ne obsega le žalostnega konca mladega \Villiama Smitha, temveč nam tudi razjasnuje sledeče zamotanosti, ki na zelo čuden način kažejo vzroke tega hudodelstva. Bilo jc nekega viharnega večera proti koncu meseca novembra. Holmes in iaz sva molče sedela v najini sobi. Holmes je s pomočjo močnega povečevalnega stekla študiral pisavo na nekem starem pergamentu, in jaz sem se zatopil v neko medicinsko razpravo. Zunaj je tulil vihar, in dež je udarjal na okna. Nekako čudne občutke ima človek, če v sredi mogočnega mesta, obdan deset milj naokoli od človeških stanovanj, čuti elementarno silo narave in čc sc zaveda, da ni tem strašnim naravnim silam cel London nič druzega, nego majhen grič, kakor ga napravi zunaj na polju krt. Šel sem k oknu ter gledal doli na prazno ulico. Od vogala oksfordske ceste je prihajala kočija po blatni bakerski cesti. »No. NVatson, danes ponoči je dobro, da ne moremo ven,« jc rekel Holmes, ko je odložil svoje povečevalno steklo in zložil per-gament. »Za eno zasedanje sem dovolj napravil. Je jako naporno delo za oči. Skoraj ni ničesar bolj razburljivega, kakor poročilo kakega opata iz druge polovice petnajstega stoletja. Halo! Kaj pa je?« Skozi piskanje vetra sc je slišal topot konja in škripanje voza. Kočija, katero sem videl, se je ustavila pred našimi vrati. »Kaj neki hoče?« sem vzkliknil, ko sem videl moža. ki ie izstopil iz voza. »Kaj! Naju hoče! In midva, moj ubogi VVatson, hočeva poiskati svoje površnike, ovratnike in druga varnostna sredstva, katera je izumel človeški duh zoper nevarnosti vremena. Čakaj še trenotek! Voz je zopet odšel. Še lahko upava. Gotovo bi ga pustil čakati, čc bi naju hotel imeti s seboj. Teci doli, moj ljubi, ter odpri duri. kajti vsi pošteni meščani so že davno v postelji.« Ko je svetilka na hodniku razsvetlila najinega ponočnega obiskovalca, setn ga takoj spoznal. Bil je mladi Stanley Hopkins, mnogo obetajoči uradnik tajne policije, za katerega se ic Holmes zelo zanimal. »Ali je doma?« je naglo vprašal. »Le pojte gori, moj ljubi,« mu je zgoraj zaklical Holmes. »Menda nimate kakšnih slabih namenov z nama v takej noči, kakor je danes.« , Detektiv je šel |x> stopnjicah, dočim jc od njegovega svetlega dežnega plašča kapljalo. Pomagal sem mu, da se je slekel, in Holmes je iznovega zakuril v peči. »No, moj ljubi Hopkins, sedite k peči in ogrejte si noge,« jc rekel na to. »Tu imate smodko, in dr. VVatson ima recept, vročo vodo s citrono, to ie izborno zdravilo v takci noči. Gotovo jc nekaj važnega, da ste prišli pri tem vremenu k nama.« »Res je tako, gospod Holmes. Celo popoldne sem se že precej trudil, to mi smete verjeti. Ali ste v poslednjih večernih časopisih brali o slučaju v Yoxleju?« »Najnovejše, kar sem danes bral, je neko poročilo iz petnajstega stoletja.« »Bila ie Ic kratka notica v časopisih, iu ker je bila tudi popolnoma napačna, tedaj niste ničesar zamudili. Niti minute nisem imel miru. Tam doli v Kentti je sedem milj od Cha-thatna in tri od železnice. Ob treh iu petnajst minut sem dobil brzojavko, ob petih sem bil v Yoxlej Placu. potem sem vse preiskal ter se odpeljal z zadnjim vlakom v Charing Cross. od koder sem prišel z vozom direktno k vam.« »Kar menda pomenja, da Vam slučaj ui popolnoma jasen?« »Pomenja, da si ga sploh ne moremo razlagati. Kolikor morem zdaj soditi, je najbolj zamotana stvar, kar sem jih imel. In vendar je bila začetkoma tako zelo enostavna, da sem mislil, da se sploh ne morem motiti. Manjka mu vsakega vzroka, gospod Holmes. Vsled tega sc čudim ne vidim nikakoršne-ga motiva. Nekega moža so umorili - tega se nc da tajiti toda uiti najmanjšega vzroka ne moreni za to najti, da bi mu kdo moral napraviti tudi najmanjšo krivico.« Holmes si je prižgal smodko ter se nazaj naslonil ua svojem stolu. »Poveite nam kai natančnejšega,« ic rekel. »Dejstva so vsa tako zelo jasna,« je začel Hopkins. »Lc razlagati si iih ne moreni. Stvar je bila sledeča. Pred leti je nek star gospod kupil vilo Yoxlej Plače, ta gospod se je imenoval profesor Coratn. Bil je bolehen mož, ki k bil polovico svojega živlicnia v postelji, drugo polovico je pa ob palici okoli šepal ali ga je pa njegov v rtnar vozil po njegovem posestvu. Oni redki sosedi, ki so ga obiskovali, so izhajali z njim, in sploh je bil na gilasu kot zelo učen mož. Imel ie navadno v svoji hiši Ic postarno gospodinjo, gospodično Marker, in sobarico Suzano Tarlton. Ti dve služkinji je že s seboj pripeljal, in zdi se mi, da ste bili jako zvesti. Profesor piše neko znanstveno knjigo in ie v to svrho pred dobrini letom ar.gaževal tajnika. Prva dva. katera je sprejel. mu nista ugajala, toda tretii, gospod Wil-liani Smith, mlad mož. ki je prišel ravno z vseučilišča, je menda popolnoma odgovarjal željam profesorjevim. Njegovo delovanje ie UR. DERSCHATTA NE POTUJE V DALMACIJO. Železniški minister dr. Derschatta jc opustil svoj načrt, da potuje v Dalmacijo. IZPREMEMBE V NAŠE J DIPLOMACIJI. Baron Kuhn, ministerski rezident v Ce-tinju, postane poslanik. Na njegovo mesto pride najbrže legacijski svetnik grof Nemes s poslaništva v Parizu. FALL1ERES O RAZMERJU MED FRANCOSKO IN ANGLEŠKO. Lyon, 24. maja 1907. Po sprejemu na prefekturi, ki sc ga je udeležilo tudi več konzulov, je prisostvoval predsednik banketu, ki so ga priredili njemu na čast. Na banket je prišla tudi večina zastopnikov angleških občin s svojimi ženami. Odgovarjajoč na županovo napitnico je Fallieres pohvalil mesto radi njegove industrialne, trgovinske in politične delavnosti. Po njegovem mnenju je udeležba odposlancev angleških občinskih zastopstev na banketu in njihov obisk v Lyonu dejstvo, ki ie v življenju naroda odločilnega pomena in ki ie najsijajnejši dokaz medsebojnega zaupanja obeh narodov. Njuno presrčno razmerje zagotavlja svetovni mir iu utrjuje neovirani napredek prosvete. Oodba ie ic zaigrala francosko in angleško himno. Nato je prisostvoval predsednik z ministri in angleškimi gosti slavnostni predstavi v gledališču. NAPADALCI CiVATEMALSKECiA PREDSEDNIKA SE USMRTILI. Poročali smo, da je bil napaden 29. m. m. gvatemal. predsednik. Napadalce so zasledili v neki predmestni hiši, ki so streljali na svoje zasledovalce in usmrtili enega majorja, ranili pa nekega polkovnika in nekega uradnika. Ker niso mogli pobegniti, so se zarotniki usmrtili. RAZPRAVA PROTI PETROVU. Razprava proti morilcu bolgarskega ministrskega predsednika Petkova Petrovu je dognala, da je urednik Ikonov, ki je bil obdolžen, da je on povzročitelj umora, pred napadom govoril s Petrovom lc tri minute; dokazala se ie pa tudi nedolžnost časnikarja Gerova. Trdi sc, da ima Petrov često histerične napade; da pa je zblaznel, vlada odločno zanikuje. RUSIJA. V čajnici »Zveze pravih ruskih ljudi« jc razpočila 23. t. m. bomba, ki ni napravila veliko škode. Našli so šc eno bombo. Roparji so napadli 10 kilometrov od Peterburga oddaljeno železniško postajo Obuhovo. Ubili so orožnika in stražo. Plen ni bil velik in roparji so pobegnili, ker je dohajala pomoč. Pe-terburški mestni glavar ie prepovedal list »Rus«. PERZIJSKI NEMIRI. V Teheranu so izdali oklice, ki hujskajo proti perzijskemu vladarju. Šahov brat, sari-stanski gubernator, hujska nomadske rodove in zbira dobro oborožene čete. Nemiri so v Tabrisu; v Kcrsuarišaku in Širasu so razmere anarhističane. V Reštu so uporniki zaprli carinske in brzojavne urade. ŠVICARJI PROTI FRAMASONOM. Genevška konservativna stranka je sklenila, da predlaga v genevskein kantonu postavo proti framasonom. Ugovarjati hočejo tako proti pogubnemu delovanju socialne demokracije, kakor tudi proti imenovanju dveh vseučiliških profesorjev frarnasonov. ARMENSKI NEMIRI. C a r i g r a d, 24. maja. Porta je dobila sporočilo, da so se na otoku Cipru sešli armenski revolueionarci, da se od tam podado v vilajet Adana, kjer bi vprizorili nemire. Zato je porta izdala vsem oblastvom omenjenega vilajeta povelje, naj kar najstrožje pazijo na to, da ne udro taki elementiv ozemlje, ki spada v njihuvo uradno področje in naj za to uporabijo vsa sredstva. VARANJE Z MONTAGN1MJEV1MI PAPIRJI. Odsek francoske zbornice, ki se ic pečal z Montagninijevimi papirji, jc dognal, da manjka več spisov, več jih je pa napačno prestavljenih. Poročevalcu Bourelyju so naročili, naj se zato pritoži pri pravosodnem ministru. BOLGARIJA. Letos in sicer 15. avgusta bodo na Bolgarskem proslavljali 20-letiifcd vladanja kneza Ferdinanda. Koncu avgusta sc pa bode v Sofiji odkril spomenik carju osvoboditelju. Ker je to preveč slavnosti v enem mesecu, nameravajo vladni krogi obhajati obe slavnosti obenem. Ni se še obhajala 20-letnica vladanja kneza Ferdinanda, iu že nameravajo obhajati 25-letnico vladanja s tem, da se v Sofiji priredi velika deželna razstava. Bolgarski »Den« z ogorčenjem konstatira, da knez Ferdinand, ki biva sedaj v tujini, ni poslal k proslavi tisočletnice po smrti kneza Borisa nobene pozdravne brzojavke. Istotako je to bolgarsko slavnost prezrl tudi prestolonaslednik Boris, ki sedaj tudi biva v tujini! NAPAD NA MISIJON V AVSTRALIJI. Dne IS. t. m. je oblegalo nad tisoč domačinov misijon v Buin na otoku Bougainoille. Policija je preprečila, da niso pobili misijonarjev. SKLICANJE SRBSKE SKUPŠČINE. Belgrad, 24. maja. Cez tri tedne sc zopet zbere skupščina. Vlada namerava brezobzirno izvesti izpremembo poslovnika, in če bi obstrukcija mladih radikalcev trajala še nadalje, skupščino razpustiti in razpisati nove volitve. Pasič je prepričan, da bo kralj ix>vc-ril Ic njemu vodstvo volitev. Toda tudi uila-doradikalci so pripravljeni na boj ter groze v slučaju nasilja z odkritji škandalov, kakor jih svet še ni slišal. NEMIRI NA BALKANU. Solun, 24. maja. Turške čete so zasledile glavno skrivališče bolgarskih ustašev v okolici .Jenidže Vardarja. Unel sc je hud boj, ki so v njem Bolgari izgubili 50 mož. Grške čete so se pravočasno umaknile in se ogibajo turških. + Čudna »Narodova« doslednost. »Narod« rabricira v svoji razgreti domišljiji »nem-ško-klerikalno zvezo«, katere ni in sc jezi na tiste Nemce, ki so šli brez koncesij volit Kregarja. On bi torej želel, da bi glasovali za Hribarja, kakor so doslej ljubljanski Nemci dosledno glasovali za magistratnega kandidata. V takem slučaju bi bilo pa vse prav in »Narod« bi z veseljem pogoltnil, če treba, cel kup »nemško-slovenskih zvez«. Saj imajo Nemci še danes v rokah črno na belem Hribarjev podpis. Odkod se jemljejo liberalci? C. kr. ko- respondenčni urad je naštel kar 9 slovenskih naprednjakov. Kdo jih pa tako hitro rabricira? Samo štirje so, pa še ti malo napredni. Volivna sleparstva. »Narod« očita nam in pravi, da je bilo gnezdo volivnih sle-parstev v uredništvu »Slovenca«. Z mirno vestjo lahko trdimo, da čc je kdo gledal na pravilnost volitev je bilo to uredništvo »Slo-venčevo«, ki je bilo permanentno v službi pri zasledovanju liberalnih volivnih sleparij. O sleparjih naj nekateri gospodje v »Narodovem« uredništvu preveč ne govore, sicer priobčimo nekatere življenjepise, da se vidi, kie so — resnični sleparji. + Imenovanje. Absolvirani tehniki Josip Skobcrne, Ulis vit .\Volft in Dominik Buič so imenovani provizoričnimi stavbenimi adjunkti za Primorsko. + Predsednika najvišjega sodišča dr. Steinbacha ie zadela 23. t. m. tretjič kap. Steinbach ne more govoriti in je večkrat omedlel. Prepeljali so ga v sanatorij. — Tomšičeva slavnost na Vinici se je kljub neugodnemu vremenu sijajno izvršila. Bil jc binkoštni ponedeljek velik dan hrvatsko-slovenskega pobratimstva, slovesen izraz ljubezni hrvatskega naroda do slovenske zemlje, ki jim je dala Tomšiča. Vinica je storila vse. da sc je slavnost povzdignila iu bilo bivanje Hrvatom pri nas nad vse prijetno. Zasluga za to gre občini Vinica, g. nadučitelju Lovšinu in gospicj Poldi Bavdckovi. Obširnejše porAčilo št Sledi. »Deseti brat« na Dunaju. Slovensko, katoliško izobraževalno društvo »Straža« je priredilo 12. maja v češkem narodnem domu »Desetega brata.« Igrali so skoraj izključno člani oziroma gostje »Danice«. Udeležba je bila primerna razmeram, t. j. krasnemu dnevu in udobnosti dunajskih Slovencev. Presenetila nas je spretna vprizoritev in krasno igranje malone vseh, zlasti prve vloge so bile v najboljših rokah. Tovariš Čop je podal »Desetega brata«, kot ga jc sam zamislil in premislil, vdihnil jc vlogi znak svoje igralne osebnosti, pri tem pa igral popolnoma naravno. Rešil je relativno, z ozirom na svojo ne baš lahko vlogo skoraj najboljše svojo nalogo. Tovariš Kemperle, prvič ua »Stražinenr« odru, je igral Kvasa vseskozi neprisiljeno, zlasti ljubimski prizor mu je šel od srca. Gdčna Stekarjeva je Manico dobro pogodila. Tovariš Robida je v vlogi Krjavlja kopiral Verovškovo igro in žel seveda največjo hvalo, zaslužil jo je, ker sc jc za vprizoritev najbolj trudil. Piškav (tov. Dolenec) je vzbudil čuvstvo ogorčenosti in jeze nad starim grešnikom, malo omiljeno od ljubezni, ki jo ima do Marijanice najboljši dokaz izvrstne igre. Pohvaliti nam jc zlasti Dolfa (t. Šile), ki jc pogodil težki prizor, ko dobi Marijana mrtvega. Ploskalo sc jc med igro krčmarju (t. Basaju), ki poje »Starčka«. Ostale vloge tudi dobre. Krjavljeva koča pa ni bila kranjska: rjave stene, gole, dočim visi v najrevnejši bajti kaka slika. »Deseti brat« jc ležal prenizko, da ga ni bilo videti. Nerodno sta sedela tudi Peharček in Matevžek za mizo v gostilni, ker sta bila preveč na tesnem in Ic na pol proti občinstvu obrnjena. Dobili smo vtis prisiljenosti. Žrtvovali so igralci mnogo časa iu moči — tri generalne skušnje so trajale vedno do jutra - zato bi bilo želeti, da si ogleda dunajsko občinstvo edine slovenske narodne igre, ki jih imamo. — Iz Vač pri Litiji se nam piše: Binkoštno nedeljo zjutraj smo izročili materi zemlji na domačem pokopališču najstarejšega moža v župniji Martina Ravnikarja v starosti 88 let! Pokojnik je bil edini še, ki jc bil s svojim očetom leta 1835 osebno pri tržaško-kopr-skem škofu Mateju Ravnikarju, svojemu stricu v Trstu! Pokojnik je vedel marsikaj zanimivega povedati o svojem stricu — škofu! Bodi blag spomin dobremu in poštenemu možu! Povodenj na Hrvaškem. V Oseku Drava neprenehoma narašča ter dela velikansko škodo. Pijonirji delajo noč in dan, da ohranijo obrežne jezove. Položaj je jako nevaren. Kače v Hercegovini. Število gadov in modrasov sc je \ Hercegovini nenavadno pomnožilo, zlasti v okolici Bileka in Trebinja. Za vsako glavo kače ie razpisala vlada posebno nagrado in izdala v ta namen že par sto kron. Stavka uslužbencev cestne železnice v Zagrebu je končana. Ud ravnateljskega sveta, dr. Schv arz, je namreč stavil kot predpogoj, da se pogajanja prično, da začno uslužbenci zopet redno poslovati, kar so tudi storili. Včeraj dopoludne so se vršila pogajanja in imela povoljen uspeh, uslužbencem se .ie zvišala dnevna plača za 10 vinarjev na dan. Obenem so se zavezali, da ne bodo tri leta pod nobeno pretvezo zahtevali zvišanja plače. Umrl je ua Dunaju višji inšpektor Južne železnice Fd\vin Schultz v 58. letu svoje starosti. V varstvo kamoristov v času volitev v Trst odposlani vojaki so presneto dosti stali. Samo trasport iz Gorice v Trst in nazaj je stal čez 1000 kron. Kie so pa še drugi stroški? Dobro bi bilo, da bi prihodnji socialistični p<>. slanci posvetili tej stvari svojo največjo po. zornost. Hotel Central v Gorici je bil, a ni g« več. Vrt in njegove prostore imajo sedaj zidarji v oblasti, ki pridno podirajo in zidajo, da dovrše še letos nove zgradbe, poprave in prezidave. da se bodo mogla tem prej nastaniti pod njegovo streho razna društva in zavodi, ki se imajo tje preseliti in dobiti tako stalne lepe in ugodne prostore za svoje delovanje. Velika dvorana za shode, veselice, predstave in druge slučaje, katerih se udeležuje mnogo ljudstva, ostane, samo popravi se in olepša. Kakor znano, jc to obširno poslopje kupila od pivovarja Dreherja »Centralna posojilnica«. — Čuden pojav. V Gornji Vrtojbi živi osemindvajsetletni Avguštin Lašič, kateri že štiri leta z nikomur nič ne govori. Nič ne more delati, v enomer pa hodi po vasi okolu. Jesti ne vpraša nič. Pripravijo mu pa domačini jedila od določeni uri na določenem mestu, kjer potem sam jemlje. Ako ga je kdo nagovoril, se nasmiha, ali nič ne pogleduje, se ne ustavlja, ampak krevsa dalje počasi. Cigareto jemlje, ako mu jo je kdo ponudil, pak se tudi ne ustavlja in gleda v stran. — Bil je pa pred štirimi leti postaven, čvrst, vesel fant. A obolel je in iz te bolezni se jc izcimilo to čudno stanje. Iz prejšnjega postavnega fanta ie zdaj skoraj sama senca, skelet, da oko rosi vsakemu, ko ga vidi vlačiti se tako okolu. — Otok Lakroma, kakor sedaj poročaio, ni prodan knjeginji Elizabeti Windischgraetz. Dominikanci otoka sploh ne natneravaio prodati. — Priporočena pisma v Bosno In Hedce-govino. Po ukazu c. kr. ministrstva z dne 30. aprila t. I. so od I. junija 1907 naprej dopustna priporočena pisma s poročilom o prejemu tudi v prometu v okupacijskim ozemljem. Za te pošiljatve veljajo iste določbe, kakor za po-poročila o prejemu priporočenih pisem v avstrijskem poštnem prometu. — Češko društvo »Vlast:, ki se bavi s socialnimi in literarnimi vprašanji, je priredilo v Plznju velik shod, na katerem se je razpravljalo o šolstvu, zakonu in o namenih pro-tiverskih strank. Shod je bil izborno obiskan. — Ovsiški dlletantje so priredili binkoštni ponedeljek »Zaklad«, narodni igrokaz v štirih dejanjih, ki ic izšel v letošnjem »Dom in Svetu.« Prireditev je izvrstno uspela. Posebno so ugajali Lipe, Najda in Pehač; pa tudi drugi niso bili slabi. Vsa čast gospodu učitelju, ki se je največ trudil in pripravil ljudem lepo zabavo. Čisti dobiček je bil namenjen šoli. Igra se ponovi. — Novo župno cerkev v sv. Križu nri Kostanjevici so že začeli zidati. Podjetnik .ie g. Valentin Scagnetti iz Krškega, kateri jc postavil povoljno že več krasnih cerkvenih stavb. Novo cerkveno poslopje bode stalo na starem prostoru po želji vseh župljanov. Sicer bode pa ta prostor gotovo pretesen z ozirom na zunanji vtis. Da bi se le srečno vse izvršilo. Letošnje potovanje generalnega štaba. Skupno vojno ministrstvo je razglasilo načrt letošnjega potovanja generalnega štaba, ki se bo vršilo meseca junija v okolišu 5. in 13. vojnega koni pod načelstvom šefa generalnega štaba, podtnaršala Con rada pl. Hotzcndorfa. Udeležilo sc ga bode mnogo častnikov generalnega štaba, prideljen pa je konjeniški oddelek 5 ulanskega polka in sicer eden častnik in 61 mož. Trgovinski minister dr. Foft je došel v Karlove vari. Ilirska Bistrica. Sinoči je gorel tukaj na čast zmage v Ljubljani — oziroma našemu enoglasno izvoljenemu poslancu Petru Lešniku velikanski kres! Živeli zavedni ilirsko-bistriški voliva — »neodvisni kmetje«! Koroške nouice. k Samoumor. Dne 23. t. m. je našel neki kmet v gozdu pri Št. Jurju pri Celovcu mrtvega vojaka pešpolka št. 17. Obvestil je takoj vojaško oblast o tem. Mrtvec je bil pešec Tomaž Pungerčar, doma iz mokronoškega obstojalo v tem, da je vsako dopoldne pisal po diktatu svojega gospoda, dočim jc v ostalem času po knjigah iskal mesta, ki so se nanašala na delo drugega dne. Ta William Stnith sc ie kot učenec v Uppinghanni, pa tudi kot dijak v Cambridgu zelo odlikoval. Videl sem njegova izpričevala, bil jc žc od mladosti dostojen, miren in priden in ni imel niti ene slabe lastnosti, ln vendar jc ta mladi človek danes zjutraj v. delavnici profesorjevi na način umrl, iz katerega moremo sklepati edinole na umor.« Ob oknih je tulil in tresel veter. Holmes in jaz sva sc preselila bližje peči, dočim je mladi inšpektor razpredal točko za točko svojo povest. »Zdi se mi, da ne najdemo na vsem Angleškem podobne družine, ki bi živela tako ločena od zunanjega sveta in tako brez zunanjih vplivov. Celi tedni so pretekli, ko ni niti eden član tc rodbine prestopil praga. Profesor jc bil zatopljen v svoje knjige ter ie živel samo za tc. Mladi Stnith ni poznal nikogar v sosedstvu in jc živel skoraj ravnotako, kakor njegov šef. In tudi služkinji nista imeli ničesar iskati izven hiše. Mortimcr, vrtnar, ki ie prevažal profesorja, ic star vojaški invalid iz krimske vojske, mož izbornega značaja. Ta nc stanuje v vili, temveč v majhni hiši s tremi sobami na drugi strani posestva. To so edina človeška bitja daleč naokoli Yoxley Plača. Vrtna vrata so Ic kakih sto metrov oddaljena od london chathanicrskc ceste. Imajo čisto navadna vrata, tako da more vsakdo popolnoma neovirano vstopiti. »»In zdaj vam hočem |>ovedati izjavo Suzane Tarlton, edine osebe, ki nekaj pozitivnega o stvari ve. Bilo ie dopoldne med enajsto in dvanajsto uro. Ona jc ravno v neki sobi v prvem nadstropju pritrjevala zastore. Profesor Coram je bil še v postelji, kajti pri neugodnem vremenu le malokdaj vstane pred poldnem. Gospodinja ie bila v zadnjem delu hiše. NVilliam Šmith jc bil v svoji spalnici, ki mu jc bila obenem stanovalmca; toda sobarica je slišala v tem trenutku, da jc šel mimo v učno sobo, ki jc ležala neposredno pod spalnico. Sicer ga ui videla, toda vendar trdi, da ga .ie spoznala na njegovi hitri, trdni hoji o tem ni najmanjšega dvoma. Ni slišala, da so se vrata delavnice zaprla, toda nekako za minuto je slišala grozen vsklik, strašen, hri-pav glas, tako zelo čuden iu nenaraven, ki bi bil ravnotako lahko od moža kakor od ženske. V istem trenotku je pretresel hišo šc cn grozen grgrajoč glas, in potem jc nastopila popolna tihota. Dekle je stalo trenotek kakor okanienelo. toda kmalu sc jc ojunačila ter stekla po stopnjicah navzdol. Vrata delavnice so bila zaprta. Ko je ta odprla, je videla mladega gospoda Smitha ležati na tleh. Začetkoma ni videla nikake poškodbe, ko ga jc pa skušala vzdigniti, jc opazila, da .ie iz rane na vratu tekla kri. Imel jc majhno, toda globoko poškodbo in odvodnica na vratu lc bila prcfczaiia. Orodje, s katerim je bil ranjen, jc ležalo poleg njega na preprogi. Bil je majhen nož za papir, kakor sc navadno najde na staromodnih pisalnih mizah. Bil jc last profesorja in je bil navadno na njegovi pisalni mizi. »Začetkoma je mislila, da jc bil Stnith žc mrtev, ko mu je vlila nekoliko vode na čelo, odprl je še za trenotek oči ter zamrmral: »Profesor ona jc bila!« Dekle je pripravljeno priseči, da je ravno tc besede izgovoril. Obupno se ie trudil, da bi več povedal ter kazal z desno roko proti stropu. Nato se je mrtev zgrudil. »Medtem je prišla tudi gospodinja, toda prepozno, da bi še slišala zadnje besede umirajočega mladega moža. Pustila je Suzano samo pri mrliču ter hitela po koridoru čez majhne stopnjicc v spalnico profesorjevo, ki leži nekoliko vzvišena v pritličju. Sedel je v postelji in bil strašno razburjen, kajti dovolj je slišal lahko jc slutil, da sc jc nekaj groznega zgodilo. Gospodična Marker lahko priseže. da je bil profesor šc v nočni obleki, in on se tudi taktično ui mogel obleči brez vrt-narjeve pomoči; Mortimerja .ic pa naročil šc le ob dvanajstih. Profesor sam trdi, da .ic slišal oddaljeni glas, toda več mu ui znano. Be-sedij umirajočega: »Profesor ona jc bila«, nc more razlagati, temveč misli, da jih je govoril v duševni zmešnjavi pred smrtjo. Misli tudi, da Smith ni imel niti enega sovražnika, in ne more navesti niti enega vzroka za hudodelstvo. Najprej je poslal vrtnarja Mortimerja h krajni policiji, katere predstojnik jc potem name brzojavil. Pred mojim dohodom sc niso ničesar dotaknili in šc cclo ostro zaukazali, da ne sme nihče stopiti na pota, ki vodijo proti hiši. Tedaj ic bila kar najlepša prilika vašo teorijo, gospod Holmes, v praksi vporabiti. Gotovo ui manjkal niti en predpogoj k temu.« »Razven gospoda Šcrlok Holmesa ,« je pripomnil moj prijatelj ter se nasmehnil. »Toda pripovedujte dalie. Kai ste potem storili ?« »Najprvo vas moram prositi, gospod Holmes, da pogledate to skico, ki vam poda splošno sliko kraja. Potem boste lažje sledili mojim izvajanjem.« Inšpektor je predložil majhno skico ter jo položil na Holmesova kolena. Vstal sem, postavil sc za svojega prijatelja ter mu gledal čez ramena. »Popolnoma površna je in nam kaže le najbistvenejše točke. Vse drugo boste pozneje sami videli. Torej najprvo, če vzamemo slučaj, da .ie prišel morilec od zunaj, kako .ic prišel, oziroma, kako je prišla v hišo? Brezdvomno po vrtni stezi in skozi zadnja vrata, od koder vodi hodnik direktno v delavnico. Vsak drugi pot bi bil zelo neprimeren in vsled tega nevaren. Pri begu jc moral iti morilec po isti stezi, ka.iti druga dva izhoda sta mu bila zaprta, eden od Suzane, drugi pa vodi v profesorjevo spalnico. Vsled tega sem začel takoj opazovati vrtno stezo. Ker jc ravno deževalo, tedaj bi se gotovo poznale stopinje.« »Preiskovanje mi je pokazalo, da imam opraviti s previdnim in izkušenim hudodelcem. S peskom posuta steza ni kazala nikak ih stopinj, toda brezdvomno je nekdo šel IX) travi poleg steze in jc hotel na ta način preprečiti sled. Nisem našel niti enega določenega vtisa, nekdo je lc travo pohodil; v tem sem bil prepričan. To je bil edinole morilec, ker ni bil niti vrtnar uiti kdo drugi ono dopoldne tam, in deževati jc začelo šc le ponoči.« »Trenotek,« .ie rekel Holmes, »Kani vodi I) iŽelno cesto.« dolga ie?« okraja. Imenovanega so že prejšnji dan iskale vojaška patrulje, ker se ni vrnil z vežbališča Nesrcčnež se je ustrelil v prsi, ter je bil bržčas kmalu mrtev. Kaj ga je k temu činu privedlo, ni znano, ker se napram svojim tovarišem ni nikdar nič pritožil. Domneva se le, da ni imel do vojaškega življenja nobenega veselja. Služil je šele prvo leto. k Celovški glavni kolodvor, katerega zdaj dozidavajo, bode vsled odredbe železniškega ministrstva električno razsvitljen. Prvotno so nameravali napraviti plinovo razsvitljavo. k Odlikovan je pristav ravnateljstva pomožnih uradov v Celovcu P. Raunegger z zlatim zaslužnim križcem s krono. Odlikovanje mu je bilo podeljeno o priliki stalnega upo-kojenja. Štajerske nouice. š Kako liberalci razumeio volivno svobodo.) »Slovenski Gospodar« piše: Ker so se pri volitvi dne 14. maja godile od strani Rob-lekovih pristašev nezaslišane goljufije in pa neverjetna nasilstva, zato ni izključeno, da sc t>o dala volitev Roblekova vsled tega še ovreči. Prosimo torej natankih poročil o vsem, kar se je godilo protipostavnega in nasilnega za Robleka. Le nekatere vzglede naj navedemo. s kako lumparijo je izvoljen Roblek. Na enem volišču je moral vsak volivec skozi liberalno gardo, ki mu je pregledala glasovnico, ter ga prisilila zapisati Roblek, ako je mel Povaleja zapisanega. V eni občini se je zavrglo nad 30 glasov, ker je bil prečrtan Roblek m pravilno zapisan Povalej. Na nekem drugem volišču so zastavili Povalejevim volivcem pot, da niso mogli na volišče. Zopet drugod je kazal občinski sluga po volitvi zmečkane glasovnice, na katerih je bilo zapisano ime Povalejevo. Vino in pivo je kar teklo na dan volitve za Roblekove volivcc. Ko so v Žalcu slavili zmago, spilo se je tri polovnjake ina in nad 20 sodčkov piva. Seveda vse zastonj. Z večjimi sleparijami in hujšimi nasil-stvi ni bil noben poslanec izvoljen v Avstriji kakor Roblek v celjsko-vranskem okraju! Robleku je pomagal v parlament denar, pivo, ino, sleparije, nasilstva, ne pa pošteno in odkrito prepričanje. Poskrbeli bomo, da bode .'oblekova volitev prišla v zbornici na razgovor in upati je, da bo tudi o vržena,, ako se nam javi dovolj posaninih slučajev, natanko, resnično in s pričami podprtih. š Kmečka zavest se je začela v mnogih krajili mogočno vzbujati, posebno vsled dogodkov pri zadnjih volitvah. Podsredški kmetic gredo rajši v kmetom prijazne trgovine v Kozje nego k svojim sovražnikom doma. V Bučah si želijo baje kmetje drugega trgovca, ker je Ivnik nastopal tako strastno proti »Kmečki zvezi.« š Poroka. Odvetniški koncipijent dr. Mi-an Gorišek se je poročil z gdčno Miciko Robič, hčerko deželnega odbornika Fr. Robiča. š Karol Linhart proti slovenski duhovščini. Tisti Karol Linhart, ki je vodil jugoslovansko socialno demokracijo, dokler se ni povrnil z Dunaja Kristan nazaj in ki so ga izbacnili socialni demokratje zaradi raznih nerednosti iz uredništva »Rudečega Praporja«, pa tudi iz stranke, rešuje zdaj pristaše »Gibanja proč od Rima« na Zgornjem Štajerskem. Korlček hoče postati na vsak način slaven in postati ljubljenec vsenemcev. Dne 22. t. m. je imel v Ptuju shod »Ptujskega nemškega političnega društva«, na katerem so na njegov predlog naročili društvenemu vodstvu: Vpliva naj se, da tiaj ptujski mestni šolski svet napravi potrebne korake, da ne bo izročena ptujska mladina klerikalnim hujskačem. Ce pa mestni šolski svet ne stori svoje dolžnosti, naj ptujski očetje več ne pošiljajo otrok h krščanskemu nauku, dokler ga poučujejo taki duhovniki, ki vzgajajo otroke za sovražnike staršev . Predlog so odobrili. Neki udeleženec je iz-avil, da ima že podpise 20 očetov, ki so sklenili, da ne pošiljajo več otrok h krščanskemu nauku. š Povodenj. Mura je izstopila in preplavila celo okolico pri Radgoni. Tudi mestni park jc pod vodo, ki je že tako visoka, da teče črez klopi, ki so postavljene v parku. Škoda na polju je velika. V Mitterlingu so morali živino spraviti na višje ležeče kraje. š Gornji grad. Kleparski pomočnik Jožef Purar, v službi pri kleparskem mojstru Jožefu Bachlu, je 18. t. m. pleskal okna v zvoniku gornjegrajske cerkve. Naenkrat pa pade zvonika in obleži na mestu mrtev. Izkiuče-K) je, da bi bil nesrečo povzročil kdo drugi, riv je Furar sam, ki se nikdar ni hotel prive-ati na vrv, dasiravno niti je gospodar to četo svetoval. š Imenovanja. Franc Druškovič je bil menovan kanclistoin pri okrajnem sodišču v jutomeru, računski podčastnik Franc Biko-ek pa davčnim pristavom. š Konkurz. Konkurz jc napovedal trgovec judevit Skef v Sevnici. š Pivovarniški delavci na Štajerskem so e dolgo časa trudili, da dosežejo tarifno po-odbo s svojimi gospodarji. Pred par dnevi o se vršila pogajanja med zastopniki alpskega društva pivovarnarjev in delavcev, ki so nela za delavce ugoden vspeh. Dosegli so višanje plače in skrajšanje delavne dobe. š Iz finančne službe. Prestavljeni so: Davčni praktikant Gabron od davkarije v Kozjem k davčnemu referatu pri okrajnem glavarstvu v Brežicah; davčni kontrolor Karol Feršnik od davkarije na Vranskem k davkariji v Rogatcu. Od vojaške službe vr-nivši se davčni praktikant Franc Petovar je bil dodeljen davkariji v Ormožu. Imenovan je bil davčni pristav Ivan Vidmar z Nižjega Avstrijskega davčnim pristavom pri davkariji v Mariboru. Zahvala. Hrabrim in neustrašenim volivcem, ki so včeraj oddali v Ljubljani zame nepričakovano veliko število glasov, iskrena zahvala! Včeraj oddano število glasov priča, da je po dolgih letih prvi opozicijonalni nastop proti magistratni gospodi bil tako časten, da se nasprotniki malo morejo veseliti bodočnosti. S sredstvi, katerih so se posluževali nasprotniki te dni, ne zastavijo naše poti. Naprej do poštene zmage tudi v Ljubljani! V Ljubljani, 24. maja 1907. Ivan Kregar pasar in zbornični svetnik. Ljubljanske novice. lj Liberalna vzgoja. Sič, liberalni agitator, učitelj na višji dekliški šoli, se je vozil s pijanimi pobalini in ljudmi sumljive vrednosti z izvoščekom v »sprevodu« Hribarju v čast. Ta Sič je migal in klical z voza raznim gojen-kam c. kr. ženskega učiteljišča in višje dekliške šole, ki so hodile po ulicah, naj se pridružijo otrokom iz ljudskih šol. srednješolcem in drugim takim elementom, ki so tekli za vozovi liberalcev in ki tvorijo liberalne »mase ljudstva«. Te punčke, izmed katerih so imele nekatere še kratka krila do kolen, so se seveda odzvale vabilu svojega učitelja in se pomešale med raznovrstno fakinažo ter so kobacale po mestu mimo uredništ. »Slovenca«, kjer so izzivale mirne naše pristaše. Vprašamo šolske oblasti, stariše teh deklet, je li to zdravo za dekleta, da se mešajo v politične demonstracije, ki iih prirejajo pijani ljudje. Pogledati je treba samo obraz človeka iz te družbe pa ima človek celo njegovo preteklost pre seboj. In zlasti gojenke žensk, učiteljišča? »S. L. S.« ne mara tako vzgojenih učiteljic za naše pošteno, verno ljudstvo in vedela ho tudi preprečiti, da ne bo naše učiteljišče pošiljalo takih učiteljic med ljudstvo. Mika nas, da bi v »Slovencu« v kratkem priobčili imena vseh znanih dijakov in dijakinj, ki so se udeležile politične demonstracije, in zahtevati da se proti tem postopa tako kot zahtevajo disciplinarni predpisi. Siču pa bomo še posebej osvetili, da bo lažje videl, kani bo šel. Ij Dva strela iz revolverja so včeraj popoldne sprožili pristaši inagistratne inteligence pred škofijo. Poroča se nam, da je včeraj posebno navdušeno streljal iz revolverja hlapec izvoščeka Moserja Ljubic, ki je bil dopoludne v Trnovem prijet, ker je hotel glasovati s tujo legitimacijo. lj Ljubljanske gospode uradnike moramo šc posebno pohvaliti ker so se sedaj vsai javno pokazali, da ne marajo, da bi »S. L. S.« zanje kaj storila. Ni bilo dosti, da so javno agitirali proti ljudskemu prepričanju, ampak prilepili so še na svoje konsumno društvo lepake: »Volivci! Skrajna nevarnost! Vsi na volišče za župana Iv. Hribarja.« To si morajo poslanci »S. L. S.« dobro zapomniti — ker vemo, da bodo gospodi uradniki svojo gonjo proti nam kmalu pozabili. Na svidenje! lj Mestni delavci so dobili včeraj v roke žc izpolnjene glasovnice z imenom Ivan Hribar, dasi niso nikogar poblastili, da se naj jim tako izpolnijo. Zadevo smo oprto s pričami oddali na merodajno mesto. Ij Poziv soc. demokratom iu Etbinu Kristanu. Z ozirom na oficijelno izjavo na shodu v »Mestnem domu« dne 20. t. ni. zahteva več onih, ki so bili na shodu navzoči, naj »Rdeči Prapor« brezpogojno takoj začne priobčevati imena vseh soc. demokratov, ki so se včeraj udeležili ožje volitve proti sklepu, da se morajo vzdržati volitve. — Ce se to ne zgodi, smo že popolnoma na jasnem. Ij Vrvar I. N. Adamič na sv. Petra cesti, ki tudi pristašem S. L. S. rad prodaja vrvi iu vrvice, vpil jc včeraj tako »Pereat monštran-car«, da je bil ves hripav. Kadar mu naši ljudje groše nosijo je pa ves sladak in bi objemal tudi monštrancarja. li Pasarski mojster Leopold Tratnik, katerega tudi naše katoliške cerkve podpirajo, ima tako vzgojene otroke, da so menda iz navdušenja, ker je bil postavljen njemu sorodnega obrta kandidat, g. Ivan Kregar, vpili: »Pereat Kregar« in »Živio Hribar«. Najstarejši sin pa se jc med barabami liberalnih agitatorjev in Predovičevinii hlapci vozil okolu po mestu. Tako početje ui častno za obrtnika. Naši pristaši so v Tratnikovi gostilni opazili lc Hribarjeve letake. Libcralci pravijo, da bo Tratnik sedaj pošiljal duhovščini blago zavito v Hribarjeve letake. Ij Javna telovadba. Ker se kaže veliko zanimanje za to prireditev, je priporočiti, da se kupijo vstopnice v predprodaji. Vstopnice se dobe v sledečih trgovinah: J. Lončar. Flor-janske ulice. J. Podlesnik, Stari trg in v trafiki g. Šoukala, Pred škofijo- V. Št. Vidu za v trafiki nasproti farni cerkvi. Ij Prva glavna skušnja za javno telovadbo je nocoj ob četrt na 9. liro v veliki dvorani v hotelu »Union«, na kar se telovadci opozarjajo. lj Udeležbo pri javni telovadbi je priglasilo lepo število naših društev . lj Tat ostane tat. Predvčerajšnjim je policija aretovala izpod policijskega nadzorstva pobeglega, že petkrat zaradi tatvine predka-znovanega, 18-letnega Silvestra Zajca iz Dola. Ko so ga preiskali, se je našla pri njem nova nikeljnasta ura, nekaj čez 7 kron denarja in tudi lepa nova obleka je padla policiji v oči. Ker je bilo izključeno, da bi bil prišel Zajec v posest teh reči poštenim potom, so mu žilice malo natančneje preiskali in je fant končno povedal resnico. Priznal je namreč, da je pred binkošti vlomil v prodajalno v Dolu in ukradel 50 krou denarja. Za ta denar je potem kupil uro in obleko in jo hotel popihati v Trst. Odali so ga sodišču. Ij Hud vajenec. Ko sta predvčerajšnjim v Martinčičevi delavnici kovala vajenca Vincencij Jevševar in Leo Dereccesta neko železo in se pri tem nekaj sporekla, jc hotel Javšc-var slednjega udariti s kladivom. Ker mu je pa Dereccesta kladvo odbil, se je Jevšovar tako razljutil, da je potegnil iz ognja razbeljeno železo in sunil ž njim Dereccesto trikrat v laket leve roke, tako da ga je težko poškodoval in so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnico. Jevševarja je policija aretovala. lj Iz Trsta v Ljubljano je premeščen poštni kontrolor Rikard Freyer. lj Obkradena je bila gospodična Rehn v železniškem kupeju, ko se je peljala z Dunaja v Ljubljano. Ukraden ji je bil prstan z rubinom vreden 400 kron. Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov, 22 Ogrov, 35 Macedoncev in 64 Slovencev. Razne stuarl. Modras v laseh. V Riherberku na Goriškem je neki mladenič zaspal na travniku. Med tem se je k njemu priplazil modras in ker je imel fant bujne lase, si v njih napravil udobno ležišče. Toda pri »postiljanju« je bil gotovo-preneroden, kajti zbudil je lastnika svoje postelje, ki ga je ves prestrašen vrgel proč. Sedem oseb utonilo. Pri vasi Drezanija v Srbiji sc je podrl most, ki je peljal čez Mo-ravo, ravno ko je šlo čezenj 20 kmetov. Večina se je rešila s plavanjem, 6 kmetic in eden otrok so pa utonili. Steklene vlasulje. Čini dalje bolj se opaža da ne marajo ženske več prodajati svojih las. Ker so pa ravno v zadnji čas postale moderne umetne frizure in vložci las, pričeli so vlasu-Ijarji premišljevati, kaj naj store, da nadomestijo pomanjkanje pravih las. Najprej so poskušali s konjsko grivo ter lanom, pa poskusi niso uspeli. Sedaj so pa tovarnarji vlasulj prišli na originalno idejo, da izdelujejo pristne vlasulje iz stekla. Poskusi so dovedli do nepričakovanega uspeha, ker se je dokazalo, da imajo vlasulje narejene iz finih steklenih niti poseben sijaj, a poleg tega so laglje in mehkeje nego pristni lasje. Svojo hčer in samega sebe ustrelil. Predvčerajšnjim je v Krakovu železniški mostni mojster Andrej Czetič trikrat ustrelil na svojo 15-letno hčer in jo smrtuonevarno ranil, nato pa izvršil samoumor. Ze dolgo časa ie Czetič nadlegoval svojo hčer z ljubavninii ponudbami. Ko je to izvedela soproga lepega očeta, jo je hotela poslati na kmete k svojim sorodnikom, da jo reši nadležnega očeta, toda bilo jc že prepozno. Nevesto ustrelil. 20. t. m. je zbesnel trgovec Tresbal v Kraljevem gradcu in v tem duševnem stanju ustrelil svojo nevesto. Bila sta že trikrat oklicana. v trenutku pa. ko je bilo treba iti pred oltar, se je nevesta odločno branila, postati njegova žena. To ga je tako razburilo, da ie storil žalostni čin. Tresbal se ie sam prijavil sodišču. Telefonska In brzojavna poročila, LJUBLJANČANJE NAPREJ! Jesenic e, 24. maja. Sleparska zmaga ljubljanskih liberalcev nas ni prav nič presenetila. — Krepko naprej! Čast in hvala ne-vstrašenim volivcem Ivana Kregarja! ZMAGA DR. BENKOVIČA. Brežice, 24. maja. Dr. Benkovič je zmagal. Dobil je 4632 glasov, njegov protikandidat liberalec Roš 3594 glasov. Dr. Benkovič je zmagal z večino 838 glasov. Navdušenje nad sijajno zmago dr. Benkoviča je velikansko. Naš kandidat je dobil 70 odstotkov kmečkih glasov. Večina je nepričakovano visoka. Nekatere velike občine so soglasno volile Benkoviča. Soc. demokratje in nemšku- tarji so šli kompaktno za Roša, Roš jim je obljubil, da postane soc. demokrat. Od Sotle do Celja ln Hrastnika pokajo topiči in se pripravljajo kresovi. OŽJE VOLITVE V TRSTU. Trs t. 24. maja. Ožje volitve so se izvršile jako mirno pri majhni udeležbi, ker se liberalna stranka ni prikazala na volišče. Člani volivnih komisij, odločeni od magistrata, niso prišli in je vladni zastopnik sestavil nove komisije. VOLILNE DEMONSTRACIJE FAKINAŽE. Pulj, 24. maja. Ko se je zvedelo, da je zmagal Rizzi proti Hrvatu dr. Laginji, je italijanska fakinaža priredila kričečo demonstracijo. Pred mestno hišo so se tako drli, da jih je orožništvo moralo z bajoneti potisniti nazaj. Ko je italijanska barabska tolpa hotela še dalje provocirati, jo je orožništvo odgnalo s puškinimi kopiti. V gneči je počepalo na tla več kričečih otročajev. OŽJE VOLITVE. Du naj, 24. maja. Moravska je izvolila deset katoliško narodnih Čehov, II krščanskih socialcev, 8 soc. demokratov, 3 staro-čehe, 4 češke agrarce, 7 mladočehov, 1 češkega divjaka, 10 nemških naprednjakov, 4 kandidate nemške ljudske stranke, 1 prostega vsenemca. Od 30 štajerskih poslancev ima nemška ljudska stranka samo tri, katoliško središče 9. krščanski socialci 3, soc. demokratje 6, od 7 Slovencev sta izvoljena samo 2 kandidata liberalcev, dalje je izvoljen 1 vsenemec, 1 nemški radikalec. — V Dalmaciji je izvoljenih 8 Hrvatov in 2 Srba. Poročila še ni o ožji volitvi med Hrvatom in demokratom. Du naj, 24. maja. Med Italijani 10 laških konservativcev in le 4 liberalci. Krščanskih socialcev je 68, med Čehi je zmagalo 17 katoliško-narodnih konservativnih Čehov, ki po svojem številu torej že dosegajo mladočehe. VVolfijancev bo v državnem zboru 12. D u n a j, 24. maja. Najnovejše poročilo o izidu volitev na Češkem, Moravskem in v Šleziji se glasi: Od 108 mandatov imajo češki agrarci 29 mandatov, socialni demokratje 24, Mladočehi 20, katoliško-narodna stranka na Moravskem 10, katoliški agrarci 7, češki dr-žavnopravni in narodni socialci 9, Vsenemci 6. realisti I. Češke narodne stranke imajo 84 mandatov, socialni demokratje 24. Šlo se bo sedaj za to, ako bo mogoče ustanoviti poseben češki klub. D ii u a j, 24. maja. Dr. Ebenhoch izjavlja, da se še ni sklepalo o tem, ako naj se on s 16 Gorenjimi Avstrijci pridruži krščanskim socialceni. Skoro gotovo krščanski socialci in konservativci ustanove samostojna kluba s skupnim eksekutivnim odborom. PELLETAN O RADIKAL. SOCIALISTIH. Pariz, 24. maja. Bivši minister Pelletan je izjavil o stranki radikalnih socialistov, med katere voditelje se prišteva, da je stranka razcepljena. Med parlamentarnim zastopstvom in med strankinim vodstvom je nasprotje vedno večje. Ustanovila se bo nova skupina; ki bo strogo zastopala strankin program. CARJEVA ZAHVALA. Peterburg, 24. maja. Ruski car se je zahvalil državnemu svetu na častitkil povodom odkritja atentata ter pravi: Za moje življenje mi ni nič, le da Rusija dobi mir in zadovoljnost. TOVARNAR UMORJEN. L o d z, 24. maja. Včeraj so neznani napadalci na cesti zabodli tovarnarja Davida Rosenthala. KONGRES RUSKIH SOCIALISTOV. L o n d o n, 24. maja. Tu zborujoči kongres ruskih socialistov je sprejel jako revolucionarne resolucije. Dumo označuje kot navidezno ustavno konstitucijo, odobrava teroristična sredstva kot edino uspešno sredstvo in se izjavlja za revolucionarno delo med armado. NASIJEV MANDAT RAZVELJAVLJEN. Ri m , 24. maja. Predsednik zbornice naznani, da je mandat bivšega učnega ministra Nasija, ki je izvoljen v Tropaniju, razveljavljen, ker še zdaj ni storil obljube. Klic: Naznanite ga. da bo zaprt! (Nasi je kot učni minister zakrivil velika poneverjenja. Op. ur.) FRAMASONSKI OTROČAJI. Rim. 24. maja. Od framasonov iiahuj-skani dijaki so imeli shod, na katerem so sklepali, da bi sklicali mednarodni protiklerikal-ui dijaški shod v Rimu. Po shodu so na ulicah norčevaje se peli »Miserere«. Ker so preveč razsajali, jih je policija razpršila in več vro-čekrvnežev zaprla. SHOD GEOGRAFOV. Be n e t k e . 24. maja. V nedeljo se otvori v Benetkah shod geografov. Produ se radi odpotovanja dobro ohranjena H62 2-1 kuhinjska postelja (Tafel-KUchenbetf) Več pove uprava tega lista. Podružnica s v Spljetu. s Oelniftka glavnica 1 1 1 K 2.000.000. 1 ■ Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ume ste«, z::: priporoča k žrebanju dne I. junija 1907 promes e ■ »» * i se » i r i hup Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje od dne vloge do JZ | O -=— ==^ dnev»diga po 2 O. Podružnica s v Celovcu, s 1 Rezervni fond 1 1 1 1 1 K 200.000. 1 1 1 Delniška družba „Z DRUŽEN IH PIVO V AR EN" Žalec in Laško priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta: ,Salvator' (črno pivo a la monakovsko) Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). — pošiljati*« na dem sprejeme restaureter porodnega t>omo" g. ^rži^ni^. (Telefon št. 82.) ■ 949 »0 se dob« le pri SINGER Ko. &kc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV" Svarimo i tem najnujnejše svoje odjemalce pred livtlnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce*. Ker mi iTojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji* k večjemu it starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prtvieti kakega poroštva, niti dopoalati posansnih delov. , Gostilno „Dolni£nr" v Šmartnem o!) Savi zopet otvorjeno! Žrebanje nepreklicno 6. junija 1907 GLAVNI DOBITEK uron 20.000 Kron 1116 6 3 Loterijo za sirotišnico. :: Jretka 1 Krono. Dobe 5e pri J. C. MA9ER, LJUBLJANA. Dražbeni razglas. Odda se jtanovanie j obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin. se odda za avgust-termin v Kolodvorskih ulicah štev. 35. 1125 5 Stranka brez otrok išče 1149 3—2 S 1 večja, 1 majhna soba, svitla kuhinja, klet in druge pritikline v bližini Dunajske ceste za junij t. 1. Ponudbe na upravništvo „Slovenca". tolarskega pomočnika jD vajenca sprejme takoj 11454-3 Anton Šetina kolar,Gor Šiška65. i Vaiprtrp za kliučav- ; I ajuilUa ničarsko j obrt, krepkega dečka j iz boljše družine, se ! sprejme pod prav j dobrimi pogoji v i pouk pri Jakobu i Malenšku, stav-i beni in umetni ključavničar v Bohinjski Bistrici, Gorenjsko. 1169 3 l Pisarniška moč za lažja pisarniška dela se išče za tovarniški komptoir ; vpokojenci imajo prednost. Pogoj: Znanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter stenografije. Ponudbe pod „F. D." na upravo tega lista. 1177 2-1 iz proste roke, založena z manu-fakturnim blagom, na zelo dobrem prostoru, že več let dobro vpeljana kupčija, v prijaznem mestecu na Gorenjskem. Naslov pove upravništvo „Slo-^venca". 1124 Mednarodna panorama Ljubljana, pod Trančo 2 —— Podružnica iz Berolina. —— RazstavljeDO od 26. maja do vštetega 1. junija 1907: primorje in avstr. Riviera. 1175 1-1 Radi oddaje stavbenih del razširjenja šolskega poslopja v župniji Polica vršila se bode 9. junija 1907 ob polu 4. uri popoldan na licu mesta ustmena zmanjševalna dražba. Stavbena dela so proračunjena na 14.4C0 K. K tej dražbi se vabijo oblastveno potrjeni stavbeniki in sicer pogojno, da mora, kdor namerava licitacije se vdeležiti, vložiti pred pričetkom obravnave 1 ^00 K, kot varščino v roke krajnega šolskega sveta ali v gotovini, ali pa v hranilničnih knjižicah. Načrti, stroškovnik in stavbeni pogoji so v župnišču začenši z 28. t m. naprej vsakomu na ogled razpoloženi. Krajni šolski svet si pridržuje pravico, oddati stavbo komur mu bo volja, brez da bi bil vezan na stavljene ponudbe. Krojni šolski suet no Polici (poŠta UKnja gora), dne 23. maja 1907. 1171 2-1 Predsednik. Odda se prostoren tt HLEV 1 tr^^M Iran Podlesnik ml. za dva konja in zraven pripadajoče shrambe. 1153 2-2 Poizve se: Prisojne ulice ^ št. 7, na Friškovcu. srf „Andropogon" ^ (Iznajditelj P. Herrmann, Ig. Poljskava.) Preprodajalci popust! je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast jas, katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodliiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja- -- Cena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljate* v Ljubljani pri gosp. VASO PETRICIC-u. V zalogi imajo tudi gg.: U. pl Trnkoczy in Anton Kane v Ljubljani, M Kant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna „pri angelju" v Novem mestu. 873 52—48 Priporoča svojo trgovino s klobuki In .čevlji \W.