Rolkarka kriške Mladine Mateja Bogatec osvojila svetovni pokal / 27 Na obzorju odprtje spomenika na Cerju Dan odprtih vrat v tržaških mednarodnih znanstvenih središčih Sto let razvoja teritorijem praznovanje stoletnice septembra liflSoTOdar ' I j m S Primorski NEDELJA, 21. SEPTEMBRA 2008 št. 225 (19.315) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Slovenske volitve važne tudi za manjšino Rado Gruden Slovenija danes izbira nove poslanke in poslance državnega zbora, predvsem pa se odloča, ali Janez Janša in njegovi demokrati zaslužijo še en mandat, ali pa je prišel čas, da najvišje mesto v vladni palači dobijo socialni demokrati Boruta Pahorja. Ostale stranke za zmago nimajo možnosti, vendar bo od tega, kakšen uspeh bodo dosegle, odvisna tudi bodoča koalicija, ki bo vodila Slovenijo v naslednjih štirih letih. Napovedujejo tesen izid, veliko neznanko pa predstavlja volilna udeležba, saj je tudi od te odvisno, kdo bo danes zmagal. Volilna kampanja ni bila taka, da bi volivke in volivce privabila na volišča. V zadnjem času so bile v ospredju teme, ki navadnih smrtnikov ne zanimajo preveč, zaradi velike konfliktnosti, do katere je prišlo med sedanjo vladno koalicijo in opozicijo, pa se je predvsem tistim, ki niso ideološko opredeljeni, politika priskutila. Zato je veliko vprašanje, če bo poziv predsednika Danila Turka, naj se volivci udeležijo volitev in izbirajo med eno ali drugo stranjo, padel na plodna tla. Današnje volitve v Sloveniji z velikim zanimanjem spremljamo tudi Slovenci v sosednjih državah. Nova vlada bo med svojimi dolžnostmi imela tudi skrb za manjšine. Ta obveza je zapisana tudi v slovenski ustavi. Kar zadeva Slovence v Italiji so naša pričakovanja velika. Predvsem v Furlaniji Julijski krajini (pa tudi na državni ravni) prihaja v zadnjem času namreč do zaskrbljujočih znakov krhanja sožitja in omejevanja pravic, zato bosta pomoč in odločna podpora Slovenije še bolj zaželena kot doslej. In to ne glede na to, kakšna bo vladna koalicija. LJUBLJANA - 1182 kandidatov za 90 mest Slovenija danes voli nov parlament Prvi neuradni rezultati bodo znani že drevi pordenon - Festival Pordenonelegge Pričevanje Borisa Pahorja Veliko zanimanje za srečanje s tržaškim pisateljem, ki je načel vrsto tem Za Pahorja, njegove knjige in teme, ki jih obravnava, je v Pordenonu vladalo izredno zanimanje LJUBLJANA - V Sloveniji bodo danes parlamentarne volitve. 1182 kandidatov se poteguje za mandate v 90-članskem državnem zboru, v katerem imata italijanska in madžarska narodna skupnost zajamčeni mandat. Volišča bodo zaprli ob 19. uri, prvi neuradni volilni izidi pa bodo znani že v večernih urah. Za premiersko mesto se potegujeta aktualni ministrski predsednik Janez Janša (SDS) in vodja stranke Socialnih demokratov Borut Pahor. V novem parlamentu bodo sedeli poslanci iz vrst strank, ki bodo presegle 4-od-stotni volilni prag. Na 2. strani Blažinova proti umetnemu ustvarjanju narečij Na 2. strani Opozicija v Trstu zahteva konkretna dejanja za varnost Na 5. strani Novogoriški kopalci ostali na suhem Na 12. strani V Podgori 13-letni Goričan omahnil štiri metre v globino Na 13. strani V občini Sovodnje obnavljajo razsvetljavo Na 13. strani •Prodaja novih in rabljenih vozil •Skladišče nadomestnih delov in originalne opreme •Delavnica in pooblaščena karoserija •Servis in tehnični pregled Edini pooblaščeni prodajalec za Tržaško pokrajino Ulica Flavia, 47 - TRST Tel. 040/637373 FAX 040/637545 Višješolei pozor! prijave na razpis sprejemamo do 22.9.2008 Podrobnejše informacije na www.zssdi.it ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 in Gorici, C.so Verdi 51/int, tel. 0481 33029 UČENJE NEMŠČINE V TRSTU TEČAJI 1A OTflCKE teb I. HmOftO DORASLt DDRAS.E SEffOfl I+MJ.S0LE IffPflUjETJA emi GOETHE-NSinUT-a ■ CEflTTMl KMJliiKA- ČASOPISI BREZPLAČNI IčiT^C^i jnjemiJil^jl T :; čnj indi^r,c COETHE-ZENTUUM IKJI JU'talHL 1* CE.H1RQ EUL1.IH.1L; I1ALH.~E.DE.5GQ UI.Beccana 6-!< D ¿A E35TE4 Bencinska postaja Agip pri Devinu I. Pecikar SHOP-BAR NAJEM KOLES DANES ODPRTO Cesta SS14 DEVIN iraiiiiiwinwui 2 Nedelja, 21. septembra 2008 ALPE-JADRAN / slovenija - Na današnjih parlamentarnih volitvah 1182 kandidatk in kandidatov za 90 mest v državnem zboru V osmih volilnih enotah nastopa 15 strankarskih list - Prvi neuradni rezultati bodo znani že drevi LJUBLJANA - V Sloveniji bodo danes pete volitve v državni zbor po osamosvojitvi države. Volivke in volivci bodo med 1182 kandidatkami in kandidati izbirali novo sestavo parlamenta za prihodnji štiriletni mandat. Priprave na volitve so se praktično že sklenile. Volilni organi so včeraj poskrbeli za še zadnja opravila, da bo lahko glasovanje potekalo nemoteno in brez zapletov. Danes bo med 7. in 19. uro odprtih 3314 rednih volišč, 54 volišč, na katerih bodo glasovali volivci zunaj kraja stalnega prebivališča, in 60 volišč za invalide. Glasovanje bo potekalo tudi na 34 diplomat-sko-konzularnih predstavništvih, kjer bodo volišča odprta med 9. in 17. uro po lokalnem času. Odprtih bo tudi 37 volišč za volitve poslanca madžarske narodne skupnosti ter 54 volišč za poslanca italijanske manjšine. Volivke in volivci bodo izbirali med 1172 kandidati, ki se potegujejo za 88 poslanskih mest. Za dva poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti pa je tokrat deset kandidatov. Na letošnjih parlamentarnih volitvah sicer nastopa 17 strankarskih list, od tega 15 v vseh osmih volilnih enotah. V splošni volilni imenik je za letošnje volitve vpisanih 1.650.356 volilnih upravičencev. V posebnem imeniku državljanov s stalnim prebivališčem v tujini pa je vpisanih 46.368 volivk in volivcev. Vsi ti so po pošti že prejeli volilno gradivo, poleg njih pa še 1397 volivcev, ki se v tujini nahajajo začasno. Volivke in volivci so v minulem tednu na dom prejeli obvestila o volišču in dnevu glasovanja. Tega bo lahko volivec prinesel s seboj na volišče. Volil pa bo lahko tudi, če vabila ne bo imel pri sebi, in sicer z veljavnim osebnim dokumentom, na podlagi vpisa v volilni imenik. Tisti, ki bo pomoto- ma izpuščen iz volilnega imenika, pa ima možnost, da glasuje s potrdilom. Tega mu bodo lahko tudi danes izdali na upravni enoti. Po prihodu na volišče bo volivec prejel glasovnico, na kateri je tudi posebno navodilo, da se glasuje samo za enega kandidata oz. eno kandidatko, in sicer tako, da se obkroži zaporedna številka ob imenu liste, ki je pred imenom in priimkom kandidata oz. kandidatke. Glasovnica pa bo veljavna tudi, če bo volivec sicer glasoval drugače, vendar bo njegova volja kljub temu jasno razvidna. Za neveljavne se bodo štele tiste glasovnice, ki jih bodo volivke in volivci oddali prazne, na kateri bodo obkrožili ali kako drugače označili dve listi in v vseh drugih primerih, kjer njihova volja ne bo jasno izražena. Tako bodo volilni odbori za neveljavno šteli denimo glasovnico, na kateri bo volivec obkrožil ime ene liste obenem pa tudi ime kandidata z druge liste. Nihče ne more glasovati namesto drugega volivca, tudi če gre za družinske člane. Tisti, ki zaradi telesne hibe ali nepismenosti ne bi mogli glasovati, kot je predpisano, pa imajo pravico, da na volišče pridejo skupaj s spremljevalcem, ki bo namesto njih po njihovem navodilu izpolnil glasovnico in jo oddal v glasovalno skrinjico. Invalidi imajo sicer možnost glasovanja na enem izmed 60 posebnih volišč, a so morali takšno namero že sporočiti volilni komisiji. Med volišči za invalide je 20 opremljenih s posebno elektronsko napravo, ki omogoča glasovanje z dotikom ekrana, krmilno palico itd. Na vseh voliščih po državi pa bo poskrbljeno tudi za slepe in slabovidne volivce, ki bodo lahko glasovali s pomočjo posebne šablone. Na volišču morajo volilni odbori poskrbeti, da ima vsak volivec zagotovljeno tajnost glasovanja. V prostoru tako praviloma ne sme biti hkrati več volivcev, kot je glasovalnih mest; torej kabin, pregra-jenih prostorov ali glasovalnih boksov. Volišče pa mora biti opremljeno na način, ki preprečuje opazovanje volivca pri izpolnjevanju glasovnice. Na volišču je treba tudi razobesiti razglase s seznami list kandidatov, o katerih se glasuje. Na dan glasovanja je prepovedana vsaka agitacija na volišču. Tako tudi na volišču in neposredno pred njim ne sme biti nikakršnih propagandnih gradiv strank, kot so denimo plakati, zloženke in strankarske zastave. Lahko pa je izobešena slovenska zastava ter zastava Evropske unije. Na dan volitev pa niti člani volilnih odborov niti zaupniki kandidatnih list ne bodo smeli nositi nobenih znakov ali simbolov strank, imen list, pa tudi ne priponk ali nalepk, s katerimi bi lahko vplivali na volivčevo odločitev. Predsedniki volilnih odborov skrbijo tudi za vzdrževanje reda in miru med glasovanjem na voliščih. Tako imajo pristojnost, da lahko vsakogar, ki moti red na volišču, odstranijo z njega. Če je potrebno, pa lahko predsednik volilnega odbora zahteva pomoč policije. Za volišče se šteje zgradba, v kateri se glasuje, dvorišče te zgradbe in določen prostor okrog zgradbe. Tudi na tokratnih volitvah bodo volilne komisije ugotavljale volilno udeležbo do 11., do 16. in do 19. ure. Po 19. uri bodo na spletni strani državne volilne komisije začeli objavljati tudi glasove, ki jih bodo okrajne volilne komisije že preizkusile. Glasove bodo objavljali sproti, tokrat pa bo na spletni strani poleg delnih neuradnih rezultatov objavljen tudi informativni izračun, kakšna bi bila glede na izide struktura parlamenta in kdo bi bil izvoljen. (STA) SEAWAY ¿roup Navtično podjetje išče nove sodelavce za delo na lokaciji Tržič/Monfalcone: RAZVOJNI INŽENIR Zadolžitve: razvoj izdelkov z uporabo modeliranih orodij 3D CAD, spremljanje svetovnega znanja novih materialov in tehnologij na področjih mehatronike, detajliranje,urejanje in priprava dokumentacijeza proizvodnjo - risbe,kosovnica. Potrebna znanja: visokošolska izobrazba strojne, elektrotehniške, lesarske smeri, opravljeno formalno izobraževanje iz uporabe katerih koli orodij CAD oblikovanja. Željeno znanje programa Catia. Potrebne izkušnje: vsaj triletne delovne izkušnje z razvojem izdelkov, izkušnje s produciranjem tehnične dokumentacije, iz principov urejanja dokumentacije in iz principov urejanja kosovnice. MIZAR Potrebna znanja: željena izobrazba mizarske smeri. Poznavanje mizarskih del in delo z ročnim orodji, mizarskimi stroji. Poznavanje tehologije lesa in dela z lepili. Ročne spretnosti.Željene delovne izkušnje v mizarski stroki. ELEKTROMEHANIK Potrebna znanja:Srednja ali poklicna izobrazba elektro smeri. Poznavanje dela z razvodi in priklopi inštalacij na porabnike. Delo z ročnim orodjem.Ročne spretnosti.Sposobnost dela vskupini.Željene delovne izkušnje na področju montaže elektro sistemov in inštalacij. MONTAŽNI DELAVEC Potrebna znanja:Srednja ali poklicna izobrazba tehnične smeri (oblikovanje kovin, lesarstvo, ipd.) Poznavanje montaže palubne opreme. Delo z ročnim orodjem. Zaželjene so ročne spretnosti.Željene delovne izkušnje v proizvodnji. STROJNI MEHANIK Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba strojne smeri. Poznavanje vgradnje motorja in sistemov kot so voda, plin, hidravlika, klima. Delo z ročnim orodjem. Ročne spretnosti.Sposobnost dela v skupini.Željene delovne izkušnje na področju montaže strojnih sistemov in inštalacij. DELAVEC NA KOMPOZITIH -JADRNICA Shipman Potrebna znanja: poklicna izobrazba tehnične smeri (z možnostjo priučitve na tehnologije laminiranja na področju z ogljikovimi vlakni) za izdelavo trupov,delov plovil in pomožnih orodij. Ročne spretnosti. Sposobnost dela v skupini. Željene delovne izkušenje na področju kompozitov (karbonska vlakna) ali na drugih tehničnih področjih. FINIŠER Potrebna znanja: Srednja ali poklicna izobrazba pleskarske ali avtoličarske smeri. Poznavanje obdelave površin s postopki brušenja, kitanja, ličanja ter različnih barvanj in lakiranj. Željene delovne izkušenje na področju finiširanja. Vloge za zaposlitev sprejemamo na naslov: Seaway Technologies S.r.l.-Via Consiglio D'Europa,38 - 34074 Monfalcone/Tržič (GO). E-mail: risorse.umane@seaway.si.Tel/fax: +39 0481 44024 sporočilo sdgz - Javni lokali Od torka obvezne tabele o alkoholni stopnji TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča vse pube, plesne in nočne lokale ter gostinske obrate, v katerih se odvijajo vsakovrstne prireditve (v italijanščini locali di intrattenimento) in se sočasno prodaja alkoholne pijače, da morajo od torka, 23.septembra dalje izobesiti na vidnem mestu uradne informativne tabele o stopnji alkohola v krvi. Le-te določa ministrski odlok z dne 30. julija 2008 (ministrstvo za delo, zdravje in socialno politiko) ki je bil objavljen v državnem uradnem vestniku št. 210 z dne 8. septembra 2008. Tabele morajo biti izobešene ob vhodu, v notranjosti ter ob izhodu iz lokala. Gre za dve tabeli. Prva ponazarja uradne cenitve količin alkohola v krvi, ki lahko povzročijo prekomerno višanje zakonsko dovoljene stopnje alkohola za varno vožnjo avta in drugih vozil. Kot je znano, je ta mera 0,5 grama alkohola na liter. Opisane so razne stopnje alkohola, ki se ga zaužije z raznimi pijačami (pivo, vino, likerji, penine itd.), bodisi tešče, kot s polnim trebuhom. Druga tabela pa navaja razne simptome in psihološka stanja, ki so značilna, povezana ali odvisna od stopnje alkohola v krvi. Omenjeni tabeli s podatki, ki izhajajo iz znanstvenih raziskav, je ministrstvo predhodno preverilo na vzorčni skupini uporabnikov, da bi bile čimbolj dojemljive in nazorne. Obe tabeli sta na razpolago na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8) na podružnicah v obrtnih conah Dolina in Zgonik ter na sedežih v Gorici (Korzo Verdi 51-KB Center) in Čedadu (Ul. Manzoni 31). Vsi uradi so odprti od 8. do 13.ure in od 14. do 17.ure (ob petkih popoldne zaprto), z izjemo goriškega sedeža, ki nima še ustaljenega obratovalnega časa in je zato priporočljivo predhodno klicati na št. 3349475975. Obe tabeli, ministrski odlok z 30. julija 2008 in podrobnejša navodila se dobi tudi na spletni strani omenjene- ga ministrstva www.ministerosalu-te.it, s tem, da se klikne v razdelku »In primo piano«: »Alcol, Le tabelle informative da esporre nei pub e nei lo-cali di intrattenimento«. Tu se lahko tiska omenjene tabele in konkretne napotke za upravitelje lokalov, ki jih določa odlok. Gostinska sekcija SDGZ poziva vse zainteresirane člane, naj si čimprej priskrbijo obe uradni tabeli in ju izobesijo kot predvideno v lokalu, sicer lahko tvegajo zaprtje od 7 do 30 dni. V omenjenem odloku so predvidene naloge upraviteljev lokalov z namenom, da bi bili njihovi gostje čimbolj učinkovito informirani, od ustrezne grafične podobe tabel, do njih postavitve in tudi navodil za osebje, da bo slednje korektno obvestilo stranke, jim razložilo vsebino tabel in po potrebi jim s primerno odgovornostjo točilo alkoholne pijače. Za dodatna pojasnila je na razpolago tajništvo gostinske sekcije SDGZ v Trstu (tel. 0406724824). benečija Blažina: Ne umetnemu ustvarjanju v« • narečij A Tamara Blažina TRST - V teh dneh se je razvnela polemika okrog zaščite narečij v FJK, saj sta dve stranki večine (Severna Liga ter PDL) predstavili zadevna deželna zakonska osnutka. Ne gre za nič novega, saj so to napovedali že ob razpravi o deželnem zakonu za slovensko manjšino. Tudi v volilni kampanji so nekateri kandidati desne sredine večkrat izpostavljali to tematiko. Napoved se je sedaj uresničila, meni senatorka Tamara Blažina. »Kot sem že večkrat poudarila se sama ne zgražam nad potrebo po valorizaciji krajevnih dialektov, kot je tržaški, čeprav sem prepričana, da morajo to delati krajevne uprave, ne pa Dežela. Na podlagi zakonodaje, ki je bila sprejeta za časa Illyjeve uprave, ima namreč Dežela pristojnosti za financiranje kulturnih združenj in manifestacij, ki imajo deželni značaj. In nenazadnje se mi zdi, da moramo mladim nuditi taka znanja, ki jim bodo omogočila večjo kompetitivnost, v prvi vrsti tuje jezike.« To pa kar zaskrblja je po mnenju Blažinove dejstvo, da se z osnutkom PDL umetno ustvarjajo nekateri dialekti v videmski pokrajini v kontrapo-ziji s slovenščino. Vemo, da se zaradi zgodovinskih razlogov (v prvi vrsti pomanjkanje slovenske šole) v Nadiških in Terskih dolinah ter v Reziji uporablja pretežno narečja, vendar spadajo le ta v sklop slovenskega jezika. Ni slučajno, da so bila sredstva iz zakona 482 in 38 marsikdaj namenjena pobudam, ki so se odvijale v dialektu in ne v knjižni slovenščini. Sam Novi Matajur je odraz tega stanja. »Smatram, da sta najprej državni zakon za Slovence in nato še deželni zakon zakoličila enkrat za vselej prisotnost slovenske manjšine v videmski pokrajini. Za to se je izrekla tudi večina tamkajšnjih županov na avdicijah v paritetnem odboru. Od tega ne bomo odstopali in isto zahtevamo tudi od pristojnih oblasti. V tem smislu sta se izrekla predsednik FJK Tondo in zunanji minister Frattini. Vse napore bi morale odgovorne inštitucije nameniti ne brezpredmetni razpravi o Slovencih v vi-demski pokrajini, kar spominja na preteklost, ampak posegom za družbenogospodarski razvoj tamkajšnjih občin, ki so še vedno med najrevnejšimi v FJK,« pravi slovenska senatorka. Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: • pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • šest štipendij v znesku dvatisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prij ava vseh družinskih članov; • štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študij ske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2008. Vse potrebne informacije lahko dobite pri naslednjih članih odbora: Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0432707408), in Mariza Škerk (3356553150). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. septembra 2008 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale-Odvetniškapisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11,34170 Gorica. Ponudbe veljajo do 1. oktobra 2008 pot do ugodnosti OZVEZDJA POPUSTOV ♦ 4 t ífii® * fv Sveltesse mešano sadje, 0,1% 8 kosov po 125 g 1,97 OSA Mn e 1,25 Pivo DREHER 6 x 66 cl 0,89 € /liter Popust 40%|> 3,54 3,49 I y Sladoled Sorbettiera SAMMONTANA pT mešani okusi 1 kg J* r OD € 6,42 ^ NDID . popust 30% ^ Kava SPLENDID klasična aroma € 4,49 tlVlf.r&t # 3,49 rBâgiïSff- M (HI i UtROIHilV H IM 11-1. Prašek za pralni stroj ACE v prahu, 66 pranj Pralni stroj TECHWOOD SS 1042 • "A" klasa • 15 programov • ožemanje 1000 vrtljajev • zaščita proti prelivom • prostornina 5 kg • boben iz inox jekla • samodejna kontrola porabe • funkcija enostavno likanje • mere: Š60xG52xV85cm €9® ^Brno pr vri cm 60 - Hipermarket Emisfero MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481/416740 ponedeljek: 14.30 - 20.30 od torka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 EMISFERO JE PRISOTEN TUDI V KRAJIH: VICENZA, BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SILEA (TV), ZANE (VI) 4 Nedelja, 21. septembra 2008 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Trst miramar - Dan odprtih vrat v centru ICTP in pri ostalih znanstvenih ustanovah Globalno segrevanje: zaskrbljenost brez katastrofizma Debata o klimatskih spremembah potrdila, da je bil nobelovec Al Gore površen - Paolo Rumiz o popotništvu Tretja izvedba Dneva odprtih vrat je privabila v miramarska znanstvena središča mnogo obiskalcev, kar nekaj je bilo učencev in dijakov. Ob centru za teoretsko fiziko ICTP in visoki šoli SISSA so sodelovali tržaški univerzitetni oddelek za teoretsko fiziko, znanstveni imaginarij, miramarski morski park in AREA. Obiskovalci so sledili predavanjem, med katerimi so lahko poslušali tudi znanstvenike, ki so v rednem stiku z ženevskim laboratorijem CERN, kjer so pred dnevi pognali trkalnik LHC (včeraj so ga zaradi okvare sicer spet zaustavili). S strokovnjaki pa je bilo mogoče v miru govoriti o najrazličnejših temah. Posebne programe in izlete so namenili otrokom, prostor pa je bil tudi za umetnost in šport, seveda v povezavi z znanostjo. Na uradnem odprtju v centru Abdu-sa Salama so po posnetem posegu ravnatelja K. R. Sreenivasana spregovorili predstavniki oblasti, in sicer vladni podtajnik za okolje Roberto Menia, deželna odbornica za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Ro-solen, podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Walter Godina in predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor. Digitalno razstavo Arte e Scienza je odprla pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat. Prišlo je tudi do satelitske povezave z Adis Abebo, kjer so tržaški znanstveni centri pred 10 dnevi odprli visoko šolo za vede o materialih. Podobni projekti so pred tem zaživeli na Kitajskem, v Iranu, Indiji in Južni Afriki. Glavni gost dneva je bil novinar Re-pubblice Paolo Rumiz, ki je spregovoril o po-potništvu. Sam se odpravlja na pot z nahrbtnikom, najraje s kolesom ali peš, ker tovrstna pot »v lahkem slogu« človeka osvobaja. Nazadnje je potoval ob meji EU od Murmanska do Istanbula: opisal je pozitivne občutke, pa tudi tegobe, ki ga doletijo na koncu vsakega potovanja: »Vzdolž različnih časovnih pasov Aljaske in Kanade sem mirno spal ob vseh možnih urah. Komaj sem se vrnil v domačo rutino, pa me je spanec zapustil,« je dejal. Na koncu je pojasnil, zakaj popotnike z nahrbtnikom malokdaj doletijo težave: »Rory Stewart je leta 2002 pešačil po Afganistanu, v najbolj vročem obdobju. V 80 dneh ga ni nihče napadel. Kdor potuje spoštljivo in tiho, brez arogance, je za zlikovce neviden, dobri ljudje pa se mu radi približajo,« je bil novinarjev zaključek. Dopoldanski del je sklenilo razmišljanje o globalnem segrevanju. Posegla sta znanstvenika, ki imata zelo različne poglede. Klimatolog Claudio Piani (ICTP) zagovarja stališča medvladne delovne skupine IPCC, s katero sodeluje. IPCC je lani prejela Nobelovo nagrado za mir skupaj s politikom Alom Goreom. Svoje poglede je opisal tudi geolog Antonio Brambati (Univerza v Trstu), ki je do raziskav IPCC kritičen. Piani je bil pravzaprav zelo previden in se je takoj ogradil od katastrofizma, ki vlada v nekaterih znanstvenih in predvsem novinarskih krogih: »Nobena naravna katastrofa, od New Orleansa dalje, ni gotova posledica klimatskih sprememb. V študiji o učinkih globalnega segrevanja smo omenili številne možnosti, a nobene gotovosti. Velike katastrofe so v prihodnosti mogoče, a malo verjetne.« Brambati je bil s tem zadovoljen: »Prvič slišim tako previdnega člana IPCC.« Pristavil je, da se temperatura na raznih drugih planetih viša hitreje kot na Zemlji; ledeniki se na celem svetu krčijo, ledena površina Antarktike pa se istočasno širi. Te ugotovitve potrebujejo razlago. Tako ali drugače se oba strinjata, da je bil nobelovec Al Gore v dokumentarcu An Inconvenient Truth površen. Britansko sodstvo je dokazalo, da dokumentarec vsebuje hude napake, ki zavajajo gledalce. Med drugim je Gore napovedal, da se bo ves led na Grenlandiji stopil v tem stoletju, medtem ko je splošno mnenje, da se bo to zgodilo v tisočletjih. Morje se zato v tem stoletju ne bo dvignilo za 7 metrov, marveč kvečjemu za 3040 centimetrov. (af) Center Abdusa Salama in druge ustanove je obiskalo kar nekaj šolarjev kroma Rosolen: Ne podiramo, temveč izboljšujemo Na odprtju Dneva odprtih vrat v centru ICTP je govorila tudi deželna odbornica FJK za delo, univerzo in raziskovanje Alessia Rosolen. Odbornico so v zadnjem času doletele kritike, ker naj bi nameravala krčiti sredstva za raziskovanje in močno omejiti festival znanstvenega založništva FEST. Odbornica je zavrnila očitke in izrazila grenkobo »zaradi ovir, ki jih načrtom deželne uprave postavljajo politiki, institucije in akademski svet«. Poudarila je, da deželna uprava ne bo ukinila FEST-a, univerzam in raziskovalcem pa ne bo klestila sredstev. »Ne podiramo, ne da bi kaj gradili. Sistem hočemo samo izboljšati. Marsikdo pa zavrača nove ideje«, se je izkašljala. Vse zainbte-resirane je pozvala, naj sodelujejo pri soustvarjanju modela odličnosti. Voznica bo lahko odšla domov Silvia Blasina, 71-letna Tržačanka po rodu iz devinsko-nabrežinske občine, ki so jo v petek zvečer aretirali pod obtožbo nenamernega umora in opustitve pomoči, se bo lahko vrnila domov. Sodnik je ocenil, da ni razlogov za njeno pridržanje. Gospa je bila včeraj še vedno v katinarski bolnišnici, kamor so jo prepeljali po smrtni prometni nesreči na Obalni cesti, v kateri je z avtom povozila 26-letnega Naima Berisho. Berisha, oče osem mesecev stare hčerkice, je kmalu po trčenju umrl, voznica pa se ni ustavila. Včeraj je bila v družbi sorodnikov še vedno preveč pretresena, da bi se pogovorila s policisti ali sodnikom, zato so zasliševanje preložili na naslednji teden. Našli dve ukradeni motorni kolesi Tržaški mestni redarji so pred dnevi našli kar dve ukradeni motorni kolesi v enem večeru. Najprej so si ogledovali motor, ki je bil že dolgo časa parkiran na Ul. Stam-pa v starem mestu. Po krajšem pregledu so ugotovili, da so neznanci izmaknili vozilo že pred letom dni, in sicer 28. avgusta 2007. Redarji so poklicali presenečeno lastnico, zatem pa so ugotovili, da je tat uporabil ukradeni motor še za drugo tatvino. Dan pozneje, 29. avgusta lani, je namreč ukradel še torbico neke gospe: v prtljažniku so bili prejšnji dan še vedno shranjeni njeni osebni dokumenti. Pozneje so redarji posegli še v Ul. Petrarca, kjer je bil moped parkiran pred zasebnim prehodom za vozila. Tudi ta je bil ukraden, do kraje pa je prišlo avgusta letos na Trgu Oberdan. Vozilo so odpeljali v garažo v pričakovanju, da ga bodo izročili lastniku. univerza - Pedagoški dnevi 2008 O različnih vzgojnih stilih Prihodnjo soboto bo beseda tekla o vzgoji in ustvarjalnosti, 4. oktobra pa o španskem vzgojnem modelu Številno občinstvo se je udeležilo prvega srečanja kroma Včerajšnji dopoldan na tržaški univerzi je bil posvečen prvemu izmed treh izobraževalnih pedagoških dni, ki jih Občina Trst namenja operaterjem, ki delujejo v okviru občinskih vzgojnih in izobraževalnih služb. Gre za koristna srečanja s priznanimi izvedenci in za soočanja med različnimi modeli vzgoje na evropskih tleh. Uvodno predavanje je bilo včeraj poverjeno raziskovalki in docentki Ele-ni Luciano z Univerze v Parmi, ki je pred številnim mladim občinstvom spregovorila o različnih vzgojnih stilih. Prihodnjo soboto bo od 9. do 12.30 v dvorani H3 na vrsti predavanje docenta z Univerze v Firencah Gianfranca Stac-ciolija, ki bo publiko seznanil z novostmi o odnosu med vzgojo in ustvarjalnostjo, 4. oktobra pa bo psiholog in pedagog Angel Miguel Zabalza, docent na univerzi v španskem mestu Santiago de Compostela, analiziral sistem vzgojnih ved v Španiji. Ob njem bo nastopil tudi Battista Quinto Borghi, ki velja za izvedenca na področju sodobne pedagogike. pokrajina Razprava o etničnem in narodnem Pokrajinski svet je na četrtkovem zasedanju razpravljal o več točkah. Med temi je bila tudi resolucija, ki jo je vložil načelnik svetniške skupine Forza Italia Claudio Grizon in ki so jo podpisali vsi svetniki opozicije. Skupščina je naposled resolucijo zavrnila. V njej je zahteval, da pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat uradno podpre (in v tem smislu tudi piše zunanjemu ministru Francu Frattiniju) zadnjo pobudo zveze ezulskih združenj. Slednja so naslovila pismo na ministra Frattinija (podpisnika sta predsednik Renzo Codarin in podpredsednik Lucio Toth) in se zgražala nad vlado Republike Slovenije v zvezi z njenim zaključnim poročilom ob koncu predsedovanju EU, češ da so v njem zgodovinske in še druge netočnosti. Še najbolj so jih zbodle besede o slovenskem narodnostnem ozemlju. Očitno je, da je prišlo do netočnosti pri tolmačenju besede »narodnost«, saj ezulska združenja v pismu protestirajo zaradi stavka »slovensko etnično ozemlje«. Ali je to slaba vera, nepoznavanje pomena besed ali netočnost v prevodu, sicer ni dano vedeti. Poleg tega je prišlo še do druge pomote, saj je zanje Primorska enostavno nekdanja cona B ali »litorale istriano della ex-zona B«. Kongres dolinske sekcije stranke SSk Deželno vodstvo stranke Slovenske skupnosti je pred poletnim premorom določilo, da bo deželni kongres stranke predvidoma 8. novembra v Gorici. V ta namen je povabilo pokrajinske in sekcijske organizacije, da v tem predhodnem obdobju opravijo svoje kongrese. V tem okviru se na kongres pripravlja tudi sekcija SSk v dolinski občini, ki bo v četrtek, 25. septembra, v mali dvorani gledališča F. Prešerna v Bo-ljuncu. Na dnevnem redu bodo poleg običajnih točk, kot so tajniško poročilo, razprava in volitve novega vodstvenega odbora, tudi manjše spremembe dveh členov sekcij-skega statuta, ki zadevata trajanje mandata vodstvenih organov (tri leta namesto dosedanjih dveh) in razširitev glavnega odbora na petnajst članov, ker bodo vanj vstopili še nekateri mladi. Seznam izvoljenih na internetu Vsaka javna uprava oz. ustanova v Italiji mora objaviti seznam izvoljenih na spletu, da bodo lahko občani stalno preverjali, kaj delajo oz. česar ne delajo ljudje, ki jih zastopajo. To je zahteva italijanskih radi-kalcev, ki so jo včeraj predstavili tudi v Trstu. Na internetu je treba po njihovem mnenju objaviti vse podatke izvoljenih predstavnikov, pa seveda tudi bilanco in sestavo javne uprave. V zvezi z izvoljenimi, pravijo radikalci, je treba objaviti njihovo delovanje oz. prisotnost na sejah raznih skupščin, število vloženih dokumentov itd. Poleg tega morajo biti med drugim javni njihovi osebni podatki, davčna številka, davčna prijava, prejeto financiranje, stroški in kako so glasovali glede ukrepov, ki jih je sprejela javna uprava, v katero so bili izvoljeni. 5 TRST Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI županstvo - Tiskovna konferenca leve sredine o varnosti »Manj besed in več konkretnih dejanj« Sprejeli predlog opozicije z zahtevo, da Rim umakne predvidena klestenja finančnih sredstev Tiskovna konferenca Decarlija, Omera in Edere kroma Na področju varnosti prevladuje politično-medijski protagonizem, ker italijanska vlada v resnici močno klesti finančna sredstva za vse sile javnega reda in je zato tudi vedno manj kontrol na cestah. Župan Roberto Dipiazza, ki ima na podlagi odloka notranjega ministra Roberta Maronija več pristojnosti in bi moral v tem smislu sprejemati mnogo več preventivnih ukrepov za boj proti prekupčevanju z mamili, prostituciji, povzročanju škode javni in zasebni imovini, protizakoniti trgovini itd., pa dejansko ne stori ničesar. To so poudarili včeraj na tiskovni konferenci občinski svetniki leve sredine Roberto Decarli, Fabio Omero in Emiliano Edera, ki pa so obenem povedali, da se v občinsko blagajno v ta namen pretaka premalo denarja. Svetniki so v bistvu zahtevali od vlade in od Dipiazze več konkretnih dejanj in manj gesel na področju varnosti. Sicer so na srečanju predstavili dnevni red, ki so ga trije svetniki v sredo priložili k sklepu občinske uprave glede pravilnika o uporabi videokamer za nadzor mestnih ulic. Dnevni red je občinski svet podprl. Glasove je dobil tudi iz vrst Liste Dipiazza, Forza Italia se je vzdržala, medtem ko je Nacionalno zavezništvo - ki razstava - Goriški fotoklub Skupina 75 v galeriji Fenice Krog, kocka in pravokotnik -geometrične kompozicije fotografij Člani goriškega fotokluba Skupina 75 so bili povabljeni k sodelovanju na prestižni razstavi, ki so jo v petek odprli v prostorih galerije Fenice št. 2. Na razstavi, ki jo prireja krožek Fincantieri-Wartsi-la iz Trsta, so se goriški ustvarjalci predstavili s tremi kompozicijskimi deli oz. instalacijami, ki so v javnosti že pustile nadvse dober vtis. Gre za tri geometrične like (krog, kocka in pravokotnik), ki jih kot nekak mozaik sestavlja desetine in desetine fotografij. Na razstavi pa nekateri člani Skupine 75 sodelujejo še s posameznimi foto-stvaritvami. Razstavo si bo mogoče ogledati vse do 3. oktobra, vsak dan od 10. do 11.30 ure in od 17. do 19. ure; ob sobotah pa je galerija odprta od 17. do 19. ure. je od nekdaj branilec interesov sil javnega reda - glasovalo proti. Čudno, ker je v dokumentu zahteva, da Rim umakne v finančnem zakonu predvidena klestenja finančnih sredstev »za varnost« in »za obrambo« (3 milijarde evrov manj) in krčenja osebja sil javnega reda za skupno 40 tisoč enot (temu gre dodati razpolovitev financiranja za operativne enote - v bistvu sile javnega reda, ki delujejo neposredno na ozemlju). Na lokalni ravni je na sprejetem dnevnem redu zahteva, da župan Dipiaz-za v svojstvu odbornika za javno varnost vzpostavi ponovno neposredno povezavo med novim operativno-komunikacijskim centrom mestne policije in drugimi silami javnega reda, ki so jo prekinili že dan po uradnem odprtju samega centra. Za denar se lahko Dipiazza obrne na deželno upravo, ki je zdaj iste politične barve, pravijo svetniki. Dalje mora pokrajinski odbor za varnost podpirati sodelovanje med silami javnega reda in še zlasti med policijo, karabinjerji in mestnimi redarji. Nenazadnje, so še poudarili, mora tudi sama občinska uprava prek prefekture usklajevati delovanje z drugimi silami javnega reda. A.G. Dokončno ugnali tolpo Tržaški karabinjerji so v petek dejansko zaključili preiskavo v zvezi s tolpo preprodajalcev mamil, ki je redno prevažala večje količine kokaina iz Lombardije v Trst. V petek zvečer so v okolici Milana prijeli še tri albanske državljane ter zasegli kilogram kokaina in 6000 evrov. V okviru preiskave, ki jo koordinira tožilec Giorgio Milillo, so pred tem aretirali deset ljudi in odkrili center razpečevanja v Ul. Rossetti 3 v Trstu. Tovornjaki v garažo Mestni redarji so pred vhodom v pristanišče ustavili tri tovornjake, ki so potovali iz Nemčije v Albanijo, Turčijo in Turkmenistan. Brez kakršnihkoli dovoljenj so prevažali dva avtomobila, tri vlečna vozila, avtoci-sterno, razno pohištvo in pnevmatike. Predvidena kazen je zadržanje tovornjakov za obdobje treh mesecev: vozila so pospremili do garaže v terminalu na Fernetičih. Lastniki tovornjakov bodo morali plačati kazen od 2000 do 12.000 evrov. jus trebče - Projekt Ohranimo živa ledinska imena V kamen vklesana ledinska imena Na srečanjih z vaščani so jusarji Jus Trebče uspešno nadaljuje z izvajanjem projekta Ohranimo živa tre-benska ledinska imena. Jusarji so pred pozabo rešili 150 ledinskih imen, ki so jih zbrali na srečanjih z vaščani v letih 2005 in 2006 ter v okviru šestih nedeljskih sprehodov po katastrski občini Trebče, ki jih je Jus priredil lani jeseni in letos spomladi. Jusarji pripravljajo tudi fotografski zemljevid katastrske občine Trebče z ledinskimi imeni, ki bo ob zaključku projekta stalno izobešen na šestih lesenih oglasnih deskah na obrobju vasi. Upravni svet Jusa je obenem sklenil, da bo namesto kovinskih tablic z ledin-skimi imeni, kot je bilo prvotno zamišljeno, postavil naravnemu okolju bolj prijazne kamne, na katerih bodo vklesana posamezna ledinska imena. Svetniki in odborniki trebenskega Jusa predvidevajo, da bodo vsako leto postavili vsaj petnajst kamnov z ledinski-mi imeni. Prva dva kamna sta bila postavljena v okviru akcije, ki jo je Jus priredil preteklo nedeljo. zbrali 150 ledinskih imen - Z nasveti sodeluje pri hvalevrednem projektu tudi prof. Pavle Merku Pri projektu trebenskega Jusa sodeluje z nasveti glede pravilnega zapisovanja ledinskih imen tudi prof. Pavle Merku. Preteklo sredo se je prof. Merku v Ljudskem domu v Trebčah srečal z lepim številom starejših vaš-čanov, da bi slišal kako »Trjeb'nce« izgovarjajo posamezna ledinska imena, predvsem pa, da bi dobil morebitne elemente, za tolmačenje in razlago izvora posameznih imen. Profesor je namreč navdušen nad dejstvom, da so v Trebčah uspeli zbrati tolikšno jezikovno bogastvo in je Jusu predlagal, da bi posamezna ledinska imena opremil z jezikoslovno in pomensko razlago, ki bi jo lahko objavili tudi v primerni knjižni obliki. Nazadnje je treba omeniti še sponzorje, ki so omogočili, da lahko v Trebčah tako uspešno uresničujejo ta hvalevredni projekt; to so Zadružna kraška banka z Opčin, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu RS in podjetnik Paolo Purič, ki je trebenskemu Ju- su poklonil repenski kamen, (dm) Prvi kamen z |edinskim ¡menom P'r Kale že stoji Barve in čopiči za jesensko sprostitev Prihodnjo sredo bo ob 16.30 v sklopu Krut-ovih dejavnosti stekla delavnica Barve in čopiči za jesensko sprostitev, ki jo bo vodila likovna terapevtka Jana Pečar. Predvidena so štiri srečanja, ki bodo potekala na društvenem sedežu v ul. Cicerone 8, kjer so na voljo vsa dodatna pojasnila in seveda prijavnice. Z izdelano ponudbo bodo udeleženci preizkusili nove načine dela z izražanjem misli in čustev s pomočjo barv, čopičev in seveda z katerimkoli drugim likovnim materialom, kar pripomore k dobremu počutju posameznika. Gre za likovno terapijo, ki lahko predstavlja izviren način za drugačno, mogoče konstruktivnejše preživljanje prostega časa in ki postane obenem učinkovita metoda sprostitve ter pomembno sredstvo odkrivanja in izražanja svoje notranjosti. TPPZ vabi v svoje vrste nove pevce in orkestraše Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič stopa v novo sezono. Zbor, ki deluje nepretrgoma že 36 let in se lahko ponaša z več kot 800 nastopi na slovenskih, italijanskih in mednarodnih tleh, širi s svojo pesmijo ideale miru, bratstva in antifašizma. Odbor in člani zbora vabijo vse (predvsem moške!), ki jim je partizanska, revolucionarna pesem pri srcu, naj se jim pridružijo polnoštevilno. Danes, ko so meje le spomin, je pot v Trst, pravzaprav na Padriče, veliko lažja in hitrejša, tako da so toplo vabljeni tudi slovenski pevci s Krasa in Obale. Pevske vaje potekajo navadno ob torkih od 20.45 do 22. ure na sedežu na Padričah št. 60, t.j. v bivšem begunskem naselju. Pred nastopi oziroma po potrebi pa potekajo vaje tudi ob petkih. Prva vaja v letošnji sezoni bo v torek, 23. septembra; za dodatne informacije pa sta na razpolago telefonski številki 380/3584582 in pa 00386/31397938. Ali želis postati šahist? Ali želite postati šahisti? Ali želite spoznati šahovske figure in zmagovalne trike ter poteze? Ali se želite ob tem tudi pošteno zabavati? Če ste na vprašanja odgovoril pritrdilno, pridite v Nabrežino, kjer prirejajo začetniški šahovski tečaj za otroke in odrasle. V sredo, 1. oktobra, bo ob 18. uri v prostorih SKD Igo Gruden potekalo prvo srečanje z mentorjem Borisom Fabjanom. Udeleženci bodo spoznavali šahovska pravila, šahovnico in pomikanje figur, izvedeli bodo, kdaj in kako premagati soigralca. Prvih nekaj potez je namreč zelo pomembnih za uspešno napadalno igro, tako da se jih bodo udeleženci naučili. V šahovski igri sta soudeležena dva igralca: eden igra napadalno igro, drugi se brani in obratno, boljši pa je seveda tisti, ki obvlada obe spretnosti. Udeleženci bodo svoje znanje v igranju šaha iz dneva v dan izpopolnjevali in bogatili. Zakaj pa bi se odločili ravno za šah? Zato, ker je šah izvrstna igra za vse. Šah je šport, je miselna igra, je tudi družabna igra in je hkrati trdo delo. Šah združuje in vzgaja celo paleto vrednot, ki odlikujejo človeka moderne dobe. Z igranjem šaha in reševanjem šahovskih problemov lahko razvijemo logično mišljenje, razumevanje, disciplino in sprejemanje pravil. Nenazadnje pa skozi igro urimo spoznavne sposobnosti, kot so pozornost, spomin in razum, spodbujamo sa-mooceno, zdravo konkurenco, stalno učenje ter iskanje poti za doseganje zastavljenih ciljev. Za vse informacije in pojasnila pokličite tel. št. 348-0381142 (Martin). Ne bo vam žal, saj se bo vaš otrok ob igri zabaval, družil in učil pod budnim očesom izkušenega in potrpežljivega mentorja. (ZP) 6 Nedelja, 21. septembra 2008 TRST / BARKOVLJE - TPK Sirena Na prijetnem večeru predstavili knjigo Sledovi Maria Šušteršiča V barkovljanskem društvu TPK Sirena so predvčerajšnjim pred številnim občinstvom uradno predstavili knjižni prvenec novinarja Maria Šušteršiča. Knjiga z naslovom Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu govori o slovenski športni zgodovini v središču mesta, bralec pa lahko spozna tudi športne objekte in ulice ter trge, kjer so se ti objekti nekoč nahajali. Prijeten petkov večer so oblikovali gostje različnih poklicnih profilov, ki so podali svoje mnenje o Šušteršičevi publikaciji. Uvodoma je spregovoril glavni urednik Založništva tržaškega tiska Ace Mer-molja, ki je na kratko predstavil tudi novi zbirko Iz domačega panja, v okviru kate- Godbeno društvo Prosek v novo sezono V ponedeljek se bo tudi uradno odprlo novo šolsko leto pri Glasbeni šoli Godbenega društva Prosek. Tudi letos bodo na razpolago tečaji pihal, trobil, tolkal ter pripravljalni tečaj uvajanja v magični glasbeni svet. Vzporedno s študijem glasbila bo potekal tudi izpopolnjevalni tečaj teorije. Po uspešni krstni sezoni bo v sklopu šole deloval tudi Mladinski pihalni orkester. Za vse gojence so zagotovljeni tudi medletni in končni nastopi ter verifikacijski in zaključni izpiti.Kot smo že omenili se bo sezona pričela v petek s sestankom in predstavitvijo tako učnega programa kot profesorjev in sicer ob 18.30 v društvenem sedežu - v Soščevi hiši na Proseku. (m.r.) Umetnost in otroški ustvarjalni talent Na umetnostnem področju se didaktične dejavnosti ocenjujejo na osnovi formiranja in stimuliranja otrokovih potencialov, ki mu omogočajo povezovanje opazovanja in premišljevanja ter percepcijo sveta z željo po sporočanju in izražanju. Fundacija ELIC vabi otroke, da se podajo na nove vzgojne poti sveta umetnosti, kjer bo razvijal svojo zaznavno sposobnost in občutljivost. Za informacije kličite na 333-4784293, 040-774586, 040-300823. Razstava umetnin V prostorih muzeja Petrarchesco Piccolomineo (Ul. Madonna del Mare 13) je še do 30. novembra na ogled razstava z naslovom »Stampe svelate tra fiandre e ritratti petrarc-heschi nelle collezione rossettiana«, ki sta jo uredili Alessandra Sirugo in Federica Moscolin. Odprta je od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure, ob četrtkih tudi od 15. do 19. ure. Vsak četrtek (ob 17.30) in soboto (ob 10. uri) so na voljo vodeni ogledi. Vstop je prost. re je dotična knjiga izšla. Uredniški aspekt knjige Sledovi - Po poteh slovenske prisotnosti v Trstu je analizirala urednica Marija Cenda, zgodovinski vidik pa je predstavil dr. Jože Pirjevec. Slednji je razložil, da knjiga odkriva meščanski Trst, kjer smo Slovenci v drugi polovici 19. stoletja ustvarjali meščanstvo s posebno miselnostjo in navadami. Profesor je še postregel s podatkom, da je bil slovenski element do srede 19. stoletja v Trstu dokaj obroben, tih, prelomnica pa je nato nastopila z letom 1848, ko so se Slovenci in ostali južni Slovani organizirali v društvo, nakar so začeli izdajati časopis, odpirati telovadnice, protagonisti tega dogajanja postanejo tudi veliki podjetniki ... Ta slovenska pri- nabrežina - Tečaj Prisluhnimo svojemu telesu v gibanju V današnji družbi, ki nas vodi v vse večjo odtujenost, lahko celo gibanje postane dodatna prisila; lahko pa postane tudi vsem dostopno sredstvo za vzpostavitev našega naravnega, zdravega notranjega ritma, ki omogoča boljši odnos s samim seboj, z drugimi in s svetom. Prav to je osnovni namen tečajev somatičnega gibanja, ki jih vodi Divna Slavec in potekajo že več let v Nabreži-ni pod okriljem KD Igo Gruden. Vabimo vas, da z nami odkrijete, kako se na enostaven in prijeten način, z vsem dostopnimi vajami, uniči odvečno napetost, ponovno sprosti gibljivost, vzpostavi boljše ravnotežje in lahkotnost, pa tudi najde stik s svojim notranjim mirom. Z vajami se učimo prisluhniti telesnemu sistemu, od organov do mišično-skelet-nega in živčnega sistema ter krvnega in limfnega obtoka, predvsem pa sistemu veznega tkiva, ki žanje vse več zanimanja v strokovnih in znanstvenih krogih. Številne raziskave odkrivajo pomembnost le-tega za zdravje in počutje. Posebna skrb gre seveda gibljivosti hrbtenice, ramen in kolkov, poglavje zase pa so vaje za medenično dno, ki so zadnja leta vse bolj prisotne v rednih tečajih. Letos ponujamo poseben tečaj posvečen izključno tem vajam, namenjen je vsem, ki želijo okrepiti in povečati vitalnost medeničnega dna. Tečaj predvideva ciklus štirih lekcij, pri katerih se učimo vaj, ki jih vsakdo lahko potem uporablja doma. Tečaj je primeren za mamice po porodu, predvsem pa za ženske v zrelejših letih, kot preventiva nevšečnostim, ki jih povzroča ohlapnost mišic v tem predelu. Vaje imajo celo vrsto učinkov, izboljšujejo prekrvavitev v tem delu telesa, pomagajo pri težavah v hrbtenici, predvsem v ledvenem delu, sproščajo napetosti v nogah in ramenih, izboljšujejo držo, večajo energijo in vitalnost. Tečaji se začnejo v ponedeljek, 29. septembra, informacije pa so na razpolago na tel. 040 299632 (Vera) in 040 220469 (Divna). lonjer Začenjajo se dejavnosti v telovadnici Telovadnica oziroma kot se mu praviloma pravi Športni kulturni center v Lonjerju že skoraj desetletje omogoča raznim skupinam, društvom in ekipam, da v njej razvijajo svojo dejavnost. Med temi so prav gotovo v prvi vrsti domače organizacije kot Kolesarski klub Adria, Skd Lonjer-Katinara, Lonjerska pevska skupina, Mladinsko združenje, Ju-sarski odbor in ne nazadnje Zadruga Lonjer-Katinara, ki je tudi lastnica objekta. Po krajšem poletnem premoru se je tudi delovanje slednjih ponovno razživelo, saj je Upravni odbor Zadruge že s prvim septembrom omogočil uporabljivost prostorov, pevska skupina pod vodstvom Manuela Purgerja ima že redne vaje vsako sredo in soboto, saj že jeseni načrtuje pomembno prireditev; ostali pa bodo pričeli s svojimi rednimi pobudami v kratkem. Tako bo v torek, 30. septembra, že deveto leto zapored, stekla vadba joge v organizaciji domačega kulturnega društva, ob torkih od 19. do 20.30 pod vodstvom usposobljene vaditeljice (informacije so na voljo na tel. št. 333/5062494). Telovadba za odrasle se bo pričela v četrtek, 1 .oktobra, v organizaciji KK Adria. Letos poteka trideset let odkar je skupina članic začela s to dejavnostjo v takratni majhni telovadnici na osnovni šoli Fran Milčin-ski na Katinari. Skupina je nato v naslednjih letih telovadila v udobnejši šolski telovadnici na Melari, v začetku leta 1999 pa se je dokončno preselila v lonjersko telovadnico. Tako kot v zadnjih letih, bo vodenje tečaja telovadbe, ki bo potekal vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure, zaupano diplomirani fizioterapevtki. Vse informacije v zvezi s tem nudi tudi letos gospa Pierina na tel št. 040/910339, ki je pri društvu odgovorna za rekreacijsko telovadbo. (dr) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 21. septembra 2008 MATEJ Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04 -Dolžina dneva 12.13 - Luna vzide ob 22.28 in zatone ob 14.23. Jutri, PONEDELJEK, 22. septembra 2008 MAVRICIJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 15,4 stopinje C, zračni tlak 1018,3 mb raste, veter 15 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 35-odstotna, nebo spremenljivo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,4 stopinje C. OKLICI: Andrea Cassone in Elisa De Stefano, Alessandro Bottizer in Anna Raia, Mario Carlevaris in Bianca Olloni, Som-sak Prachumwong in Samantha Visintin, Raffaele Langhioni in Priscilla Favetta, Ives Patrick Epote in Sara Passler, Fejsal Jahiu in Maria Di Paola, Paolo Savoia in Sveža-na Dmitrovic. [12 Lekarne Predstavitev je priklicala številno občinstvo kroma sotnost v mestu je naglo naraščala in kmalu postala moteč element za italijansko govoreče prebivalstvo, je še dejal govornik in se na hitro dotaknil še prve svetovne vojne in obdobja po njej, ko smo bili Slovenci dobesedno izbrisani iz mesta. Da bo nova knjiga imela pomembno vlogo pri boljšem spoznavanju slovenskega športa v zamejstvu, je ocenil novinar Saša Rudolf, o tem, kdaj in koliko časa je nastajala knjiga pa je spregovoril sam avtor. Ob koncu uradne predstavitve sta pohvalne besede o knjigi izrekla še generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Tone Jagodic in Tomaž Pavlin z ljubljanske fakultete za šport, v imenu ZSŠD v Italiji pa je spregovoril Jure Kufersin. (sč) 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino NEDELJA, 21. septembra 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Masca-gni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 2211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 367967). Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Ve-nezia (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Sv. Justa 1. Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo, Milje - Lungomare Venezia 3Naabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - na vogalu z Ul. Valdirivo (040 639042). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14 ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Hancock«. ARISTON - 16.30, 19.30, 21.00 »Machan - La vera storia di una falsa squadra«. CINECITY - 10.50, 12.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Burn after reading - A prova di spia«; 16.30, 20.20, 22.15 »The Rocker - II batterista nudo«; 10.55, 13.00, 14.55, 16.45, 18.35, 20.25, 22.10 »Star Wars - The Clone Wars«; 10.45, 11.00, 12.45, 13.00, 14.40, 15.15, 16.30, 17.30, 18.20, 19.30, 20.10, 21.30, 22.00 »Hancock«; 17.55, 20.00, 22.05 »Il papa' di Giovanna«; 10.50, 12.45, 14.50, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Kung Fu Panda«; 10.55, 12.55, 14.45 »Piccolo grende eroe«; 11.00, 15.10 »Le cronache di Nar-nia: Il Princie Caspian«; 18.25 »Un giorno perfetto«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.10 »Il matrimonio di Lorna«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 20.45 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 11.00, 14.40, 16.00 »Piccolo grande eroe«; 17.20, 18.55, 20.30, 22.10 »Un giorno perfetto«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Burn after reading«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Il papa' di Giovanna«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 18.30, 21.00 »Druga sestra Boleyn«; 17.00, 19.10, 21.20 »To je Anglija«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40 »Vaginalni zobje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Hancock«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.30 »Star Wars -The Clone Wars«; Dvorana 4: 15.20, 17.00, 22.15 »The Rocker - Il batterista nudo«; 18.40, 20.20 »Pa-ra-da«. SUPER - 14.30, 16.30 »Le cronache di Nar-nia: Il Princie Caspian«; 18.45, 20.30 »La terra degli uomini rossi«; 22.10 »Il seme della discordia«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Hancock«; Dvorana 2: 15.50, 17.50, 20.10, 22.10 »Burn after reading - Spie come noi«; Dvorana 3: 15.00, 16.50, 18.30, 20.10, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 4: 16.00, 17.50, 20.00, 22.00 »Pranzo di fer-ragosto«; Dvorana 5: 15.20, 17.30, 20.00, 22.10 »Il papa' di Giovanna«. Loterija 20. septembra 2008 Bari 77 15 17 61 41 Cagliari 63 62 41 74 64 Firence 85 33 18 31 84 Genova 3 12 4 85 14 Milan 36 51 78 22 23 Neapelj 12 39 67 1 75 Palermo 73 29 82 60 26 Rim 7 18 15 13 68 Turin 79 38 81 87 14 Benetke 1 73 84 20 53 Nazionale 80 47 35 10 50 Super Enalotto Št. 114 7 12 36 73 77 85 jolly 1 Nagradni sklad 5.459.871,69 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 62.907.783,00 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 1.091.974,34 € 27 dobitnikov s 5 točkami 30.332,63 € 2.812 dobitnikov s 4 točkami 291,24 € 102.276 dobitnikov s 3 točkami 16,01 € Superstar 80 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 12 dobitnikov s 4 točkami 29.124,00 € 336 dobitnikov s 3 točkami 1.601,00 € 5.678 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.710 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 70.483 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 7 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Slovenski raziskovalni inštitut vabi na TEDEN RAZISKOVANJA 22.9. - 26.9.2008 PODELITEV NAGRAD RAZPISA SLORI za diplomske in podiplomske naloge 2008 22.9.2008, ob 17.30, v Špetru, dvorana Inštituta za slovensko kulturo (ul. Alpe Adria 69) Predstavitev publikacije »PRE MISLITI MANJŠINO« in razprava 22.9.2008, ob 17.30, v Špetru, dvorana Inštituta za slovensko kulturo (ul. Alpe Adria 69) 23.9.2008, ob 18.00, v Gorici, Avditorij slovenskega šolskega centra (ul. Puccini 14) 24.9.2008, ob 18.00 uri, v Trstu, dvorana Zadružne kraške banke (ul. Ricreatorio 2, Opčine) Tisk publikacije je omogočilo: Pokrovitelja: A UrUBLIUSiaVBIJA I ™ UIAD KADE E ZASLDV9CE V/ vzAMEjsmiiNPOswni I GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE 1 V TRSTU Tiskovna konferenca in predstavitev publikacije ter spletne strani Vabilo k spoznavanju manjšin / Invito a conoscere le minoranze |l| nuuMi iti Pokrovitelj: ^ 26.9.2008, ob 11.00, v Miljah, dvorana Millo (trg Republike 4) OBtlNA MIUE Na ljubljanski Filozofski fakulteti je 19.9.2008 Jurij Verč postal profesor filozofije in komparativist. Naj mu bo v življenju še naprej cilj odlika mu želijo Milica, Vanček, Gleb in vsa žlahta V deželi tulipanov je naš Tomaž postal inženir. Iskreno mu čestitamo svojci Naša draga Maja Sancin je z odliko diplomirala na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Čestitava družini Sancin in Guštin 17. septembra se je rodila Maria Želimo ji vse najlepše! Srečnima staršema Teresi in Marcu iskreno čestitamo. Vsi sodelavci Nove Ljubljanske banke, Trst in Gorica Čestitke Danes je prav poseben dan, saj naš MITJA praznuje 40. rojstni dan. Zdravje, ljubezen in veselje, to so naše srčne želje. Še nešteto srečnih dni, ti želijo tvoje pupe tri. Danes poteka 40 let odkar si MITJA privekal na svet. Vse najboljše ti želimo, skupaj s tabo srečno nazdravimo. Prijatelji s Krasa in Brega. Mala MARISOL! Kot morje valoviš, kot sonček se smejiš, kot tatova in mamina ljubezen ti žariš!Ponosna tata Marko in mama Sonja se veselita tvoje prve svečke! Naj se ve, naj se zna, da moja sestrica MARISOL danes eno leto ima. Pesmico voščil ji bom zapela in hip hip hura' iz grla bo privrela in tako od veselja vriskati bo začela! Josette. MARISOL! Pred letom dni si nas osrečila s tvojim rojstvom, od takrat nas vsak dan očaraš s tvojim iskrivim pogledom, nežnim nasmehom in nas navdušuješ za vsak tvoj nov podvig! Shodi srečno življenju naproti! Presrečni nonoti Pepi in Dragica ter Jožko in Katja. MARISOL! Od trenutka, ko sem te vzljubila je vsaka ura, minuta, sekunda ob tebi nepozabljiva, polno ra- dosti, sreče in veselja se v njej skriva. Naj bo lep tvoj prvi rojstni dan in naprej vsak tvoj nov dan! Teta Erika. Danes se bomo vrteli ringaraja, vprašali bomo kdo nagaja, igrali bomo slepe miši, da MARISOL nas ne sliši. Saj eno leto ona ima in z nami se prav rada igra. Naj ti bo življenje tvoje ena sama lepa igra, so želje tvoje trisnone Justine, bisnone Dani in vseh, ki te imajo radi. Sem in tja ziblje te gugalnica, mimo švigajo drevesa, veter vleče te za ušesa. Za uho prijela te bom jaz, saj danes prvi rojstni dan imaš. Michelle. Prav srčno se veselimo z novope-čeno mamico Valentino, ki je PATRI-CKA povila in družino okrepila. Vse najboljše ji želimo vsi na ravnateljstvu pri Sv. Jakobu! Starši n njihovi malčki otroškega vrtca pri Sv. Jakobu želijo učiteljici Valentini in malemu PA-TRICKU veliko zdravja, sreče in nasmejanih dni! Naj lepa pesem v Križu zadoni, ker danes naša INGRID 50 let slavi. Da bi še sto let pela, mnogo zdravja imela in veliko lepega preživela, brez vsakršnih skrbi, to ji ženski pevski zbor Vesna želi! Naša VLASTA se veseli, čeprav po tihem misli, da toliko jih ni. Mi pa ji prav zares voščimo iz srca, še enkrat toliko naj jih bo! Zdravja, sreče, veselja in zadovoljstva za naprej ji želimo vsi njeni. Siri se prelepa novica, da v Vidmu rodila se je majhna lepotica. Marco in Teresa sta končno starša postala, MARIA jima bo odslej naprej življenje posladkala. Naj mala pupica prinaša staršem veliko veselja, to naša največja je želja. Katja, Katerina in Susy. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je v petek, 19. septembra, z odliko diplomiral JURIJ VERČ. No-vopečenemu profesorju mu iz srca čestitamo in voščimo še veliko nadaljnjih uspehov vsi odborniki pri SKD S. Škamperle. Avgusta se je AARON rodil, Valentino in Grišo razveselil. Na malega korenjaka nismo pozabile, ampak takrat smo se na počitnicah potile. Staršem voščimo mirne noči, novorojenčku pa vse kar si najbolj želi. Pu-pe od pice. LUNA CALLIN je v tem mesecu doživela nekaj lepih in pomembnih dogodkov. Se je seveda z mamico, očkom in Pierom preselila iz Ljubljane na Kras, je prvič prestopila šolska vrata in najlepše je, da 17. septembra je praznovala 6. rojstni dan. Za vse to ji nona kliče živijo, živijo Luna! H Šolske vesti OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo pouk v otroškem vrtcu v Šem-polaju s slovenskim učnim jezikom potekal od ponedeljka, 22. septembra do 30. junija, od 8. do 16. ure. S Poslovni oglasi GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ VABI vse zainteresirane na SREČANJE ob začetku novega glasbenega šolskega leta jutri, 22.9., ob 17.30 v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA STU LEDI VABI v svoje vrste NOVE ČLANE od 9. leta dalje. Vpisovanje v torek, 23.9.2008, ob 17.00 v prostorih društva Škamperle na stadionu I. Maj. 349-5252201 GROZDJE PRVOVRSTNO cabernet sauvignon in merlot prodam. Možna dostava. 00386-51325199 ŠKOFLJE: v parku Škocjanskih jam, dvonadstropno hišo, potrebno obnovitve, z vrtom, ugodno prodamo. 040/2158112 Artes GOSPA Z IZKUŠNJAMI NUDI pomoč starejšim ali pospravljanje. 00386-31808539 SLOVENKA SREDNJIH LET z delovnimi izkušnjami išče delo pri družini. Tel. 00386-5-7141785 AGRITURIZEM NA KRASU ZAPOSLI vestno/vestnega čistil-ko/čistilca. Vsak dan ali po dogovoru. 338-3767892 FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične osebe od 30 do 50 let za obisk dogovorjenih strank. Razpoložljivost tudi sobote in nedelje. Znanje italijanskega jezika. Nudimo mesečno 1500,00 eur plus provizije. Za razgovor telefonirati 00386-5-6641074 od 14. do 19. ure. GOSTILNA NA KRASU IŠČE po- močnika/co v kuhinji. 347-7244856 IŠČEMO URADNIKA/CO Z IZKUŠNJAMI za delo v uradu in kot prodajalec/ka, dobro znanje italijanščine, slovenščine, hrvaščine. Tel. 0422/881014 Barbara SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Dobro znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444. PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož. Tel. 00386-31837218 ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt ob sobotah in nedeljah. 040/299798 AGRITURIZEM BAJTA - SALEŽ 108 je spet odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 10.00 do 24.00. Vabljeni! 040-2296090 8 Nedelja, 21. septembra 2008 TRST / ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in RAFAELOVA DRUŽBA vabita na koncert DUHOVNI KOZMOS Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. V sredo, 24. septembra ob 20.30 v župnijski terkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. "23 Obvestila TRIDESETLETNICO MATURE bomo praznovali tudi mi, bivši 5. A-jevci znanstvenega liceja France Prešeren. Dobimo se v petek, 26. septembra, ob 20.00 v društveni gostilni na Kontovelu. Za podrobnejše informacije lahko pišete na email ingacarli@gmail.com ali pa pokličete na 329-1076358 (Katka) ali 3395605221 (Gracijela). OBVESTILO OLJKARJEM Na osnovi informacij, ki jih je dobila od Deželne službe za varstvo rastlin obvešča Kmečka zveza oljkarje, da je na celotnem tržaškem območju prisotnost oljčne muhe presegla prag nevarnosti. Omenjena služba svetuje takojšen škropilni poseg proti muhi z Dimetoatom ( Rogor ). OBVESTILO OLJKARJEM: Deželna služba za varstvo rastlin obvešča, da so vremenske razmere ugodne za razvoj oljčne muhe, zato se je prisotnost škodljivca močno povečala na vseh območjih tržaške pokrajine, kjer se goji oljka. Število muh je doseglo prag škropljenja. Služba za varstvo rastlin priporoča takojšen larviciden poseg proti ličinkam muhe tudi na območjih, kjer se izvaja varstvo z » attract and kiel » kot dopolnilo k tej varstveni tehniki. Za škropljenje se lahko uspešno uporabljajo sredstva na osnovi » dimetoata » ( Rogor ). V primeru oljčnikov, kjer je bil že izveden poseg, naj se oljkarji posvetujejo s strokovnjaki o merebitni potrebi po novem posegu. Kontrolna številka na mobitelih: za varstvo ECOTRAP - 338 9176435, za varstvo MAGNE - OLI 347 9422892. OTROŠKI ZBOR PRI SKD IGO GRUDEN ima vaje ob torkih od 18. do 19. ure v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Zborovodja je Mirko Ferlan. SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). SKD TABOR vabi v Prosvetni dom na Op-činah na ogled skupinske fotografije ob 40-letnici društva in sicer od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro. Na razpolago so tudi fotografije za člane. TEČAJ NEMŠČINE organizira Društvo Noe'. Informacije na tel. št. 349-8419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v nabrežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. SEŽANA: DRUŠTVO LJUBITELJEV BALETA KRASA IN BRKINOV SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (otroke in mlade od 5 let dalje) in jazz baleta (od 11let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 18. ure v Pomladni dvorani Kosovelovega doma v Sežani. Info: 00386-41524310 in 00386-41784754. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečim urnikom: na Stadionu 1. maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 za vrtec in od 18.30 do 19.30 za os-novnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.15 do 17.15 za vrtec, od 17.15 do 18.15 za osnovnošolke in ob sobotah od 14.30 do 16. ure. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). GODBENO DRUŠTVO V. PARMA IZ TREBČ vabi vse simpatizerje in nove člane na srečanje ob začetku novega glasbenega šolskega leta, ki bo danes, 21. septembra, ob 17.30 v prostorih ljudskega doma v Trebčah. DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRIŠKO KRAŠKI ZVOKI vabi na prvo vajo v ponedeljek, 22. septembra, ob 20. uri v Dom Alberta Sirka v Križu. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo 2. in 3. letnik vrtca in osnovno šolo. Prva vaja v ponedeljek, 22. septembra, ob 16. uri v društvenih prostorih v Štalci v Šempolaju. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut prireja »Teden raziskovanja« od ponedeljka 22. do petka 26. septembra, v Špetru, Gorici in Trstu. Program »Tedna raziskovanja« je objavljen na spletni strani www.slo-ri.org. Vabljeni! ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da bo prva vaja v novi sezoni v ponedeljek, 22. septembra, ob 20.30 v prostorih doma Skala v Gropadi. Vabljeni vsi, stari in novi pevci ter pevke. FUNDACIJA ELIC - TEČAJI UMETNOSTI ZA OTROKE: obveščamo, da se tečaji umetnosti in stripa za otroke pričenjajo s torkom, 23. septembra. Prijave v ponedeljkih, torkih in sredah od 17.30 do 18.30, ob torkih tudi od 13. do 15. ure, ob četrtkih od 8.00 do 11.30, za info. pokličite na tel. št. 333-4784293, 040-774586 ali 040300823. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila v torek, 23. septembra, meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 15. do 16. ure na kmetiji Ren-zota Tavčarja, Repen, 42. PILATES-SKD IGO GRUDEN obvešča,da bo vadba pričela 23. septembra. Potekala bo v društvenih prostorih po sledečem urniku: Pilates-uvajanje začetnikov ob sredah 18.30-19.30; Pilates 1 ob torkih in petkih 18.30-19.30; Pilates 2 ob torkih in petkih 19.30-20.30. Za zdravo hrbtenico: ob sredah in petkih 17.30-18.30. Za pojasnila- tel.št.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva) od 14. ure dalje. RAD POJEŠ IN PLEŠEŠ? Otroška folklorna skupina Stu ledi vabi v svoje vrste nove člane od 9. leta dalje. Ob plesu in petju bomo preživeli veliko lepih trenutkov in spoznavali vrstnike iz sosednjih dežel. Vpisovanje v torek, 23. septembra ob 17. uri v prostorih društva S. Škamperle na stadionu 1. Maj pri Sv. Ivanu v Trstu. Vabljeni! Info: 349-5252201. SKD S. ŠKAMPERLE obvešča, da se bodo odvijali plesni tečaji pod vodstvom ko-reografinje Mateje Juvan, vsak ponedeljek od meseca oktobra dalje z naslednjim urnikom: ob 15. uri latino-ameriški plesi in moderni hip-hop namenjen mladini iz srednje in višje šole; ob 16.30 hip-hop, družabni in skupinski plesi za osnovnošolce; ob 18. uri latino-ameriški plesi in plesi standard za odrasle (1. skupina); ob 20. uri latino.ameriški plesi in plesi standard (2. skupina). Vpis in info.: 3497338101 ali se prijavite v torek, 23. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maj. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 23. septembra, ob 20.45, pevska vaja na katero so vabljeni tudi novi pevci in orkestraši. BARVE IN ČOPIČI ZA JESENSKO SPROSTITEV - štiri ustvarjalna srečanja praktične narave v sklopu Krutovih delavnic. Prvo srečanje v sredo, 24. septembra, ob 16.30. Prijave in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel.: 328-2733390 (Petra) ali 3385953515 (Katja). SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI prireja v letošnji sezoni naslednje dejavnosti: glasbena urica za otroke iz vrtca, ob sredah, od 16.15 do 17. ure, plesna skupina za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 15.45 do 16.45, otroški zbor za otroke iz osnovne šole, ob sredah od 17. do 18. ure, igram na orff glasbila za otroke iz osnovne šole, ob sredah, od 18. do 18.45. Prva vaja v sredo, 24. septembra, v KD Albert Sirk v Križu. Za informacije: 3337044780. USTANOVA ZA SPOZNAVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE sporoča, da se bo tečaj slovenščine 2. stopnje začel v sredo, 24. septembra. Tečaj bo potekal vsak ponedeljek in sredo ob 18. uri. Odprte so vpisnine tudi za druge tečaje. Za informacije pokličite na tel. št. 040761470 ali 040-366557. ZA PLESNI TEČAJ V BAZOVICI v organizaciji SKD Lipa bo vpisovanje v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v Bazovskem domu. Začetek tečaja 1. oktobra. Vabljeni! AŠD - SK BRDINA obvešča svoje člane, da je do 25. septembra še možno naročiti smučarske društvene kombinezone za otroke in odrasle. Za informacije se lahko obrnete na št. 348-8012454. BREZPLAČEN SEMINAR ZA SPROSTITEV: Nevromišična in čustvena sprostitev pa Miselna koncentracija po metodi Ferriz-Ferriere bo v četrtek, 25. septembra, od 19. do 21. ure - Kulturni Center Yoga Jna-nakanda na ul. Mazzini 30, III nadstr. Informacije na 333-4236902 / 329-2233309. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VIGRED (za osnovnošolce), katere mentorica je Jelka Bogatec, obvešča da bo začela z vajami v četrtek, 25. septembra, ob 16. uri. PLESNI TEČAJ DRUŠTVA MOSP se bo začel v četrtek, 25. septembra, ob 19. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3 v Trstu. Program tečaja: sodobne plesne tehnike, plesno gledališče, improvizacija, od kreativnosti do koreografije, vaje za sprostitev in preproste tehnike masaže. Vodi plesalka in koreografinja Raflaella Petronio. Za info: 339-7046331 ali 040370846. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi v četrtek, 25. septembra, ob 20.30 v Ljudski dom na potopisno predavanje Biserke Cesar »Uganda, moj afriški biser«. Iz prve roke boste izvedeli marsikaj o tem, kakšno je tam življenje, saj je Biserka v Ugandi preživela 4 mesece kot prostovoljka in tam delala v glavnem z otroki. Potopisno predavanje spada pod niz pobud »Trebče brez meja«, ki ga društvo prireja ob 110-letnici svojega delovanja. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslovence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure POPE 10.00-14.00. Predstavitev v petek, 26. septembra ob 16. uri. TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. BREZPLAČEN SEMINAR Yoge-Psihofizična Telovadba po metodi Ferriz-Ferriere v soboto, 27.septembra, od 19. do 21. -Kulturni Center Yoga Jnanakanda na ul. Maz-zini 30, III nadstropje. Informacije na 3334236902 / 329-2233309. Prost vstop. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE ZA BIODINAMI-ČNO POLJEDELSTVO organizira tečaj evritmije v Domu Brdina na Opčinah. Prvo srečanje bo v soboto, 27. septembra ob 10. uri. Vabljeni. JUS NABREŽINA obvešča člane, da sprejema prošnje za nabiranje suhih drvi na jusarski imovini do 30. septembra. Odborniki so na razpolago v Kavarni Gruden v Nabrežini danes, 21. in v nedeljo 28. septembra od 10. do 11. ure. MOPZ TABOR OPČINE obvešča vse pevce da so se pevske vaje za novo sezono že začele in da se odvijajo v prostorih Prosvetnega doma, vsak torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Zaželjeni so tudi novi pevci še posebej prvi tenorji in baritoni da bi napolnili prazne vrzeli. Pridružite se nam še posebej mladi,ki vam je pri srcu petje in Slovenska beseda. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' v sodelovanju z občino Devin Nabrežina v soboto, 27. in nedeljo 28. septembra. Za info.: 349-8419497. BIVŠI KOŠARKARJI (-ICE) POLETA! Pripravljamo družabnost ob 40.letnici prvega treninga. Bo tudi razstava. Zato v ponedeljek, 22. in ponedeljek, 29. septembra, od 18.45 do 20. ure pridite v Prosvetni dom na Opčine in prinesite spominke (slike, majice, trenerke itd.) iz časa vašega igranja. Seveda po razstavi (25. oktobra) jih dobite nazaj. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra, ob 15. uri višja šola, ob 16. uri srednja, ob 17. uri osnovna in ob 18. uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Informa-cije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev v ponedeljek, 29. septembra ob 20. uri. JOGA PRI SKD IGO GRUDEN bo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 10.30 (prva skupina) in od 10.30 do 12. ure (2. skupina), večerna skupina ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19.30. Vodi Divna Slavec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 29. septembra. Info 040-299632 (Vera) ali 040-220469 (Divna). TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org. ŽPZ VESELA POMLAD obvešča, da bomo v mesecu septembru imele pevske vaje vsak ponedeljek ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Toplo vabljene tudi nove pevke. Za informacije pokličite na tel. št. 348-0841705 (Metka). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja v novo sezono. Urniki treningov: 1. skupina 4-7 let ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 na Opčinah (ob sobotah od 10. do 11. ure); 2. skupina 8-11 let ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19. ure na Opčine (ob sobotah od 11. do 12.30); 3. skupina 12-15 let ob torkih, sredah in petkih od 19. do 20.30 pri Banih; 4. skupina (16 let dalje) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 21.30 pri Banih. Info na tel. št. 349-7597763 Nastja ali 346-1852697 Petra. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR - Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. PILATES - SKD FRANCE PREŠEREN BO-LJUNEC vadba Pilatesa, Pilatesa body tehnike in telovadbe za hrbtenico in razgibavanje poteka v telovadnici nižje srednje šole v Dolini po sledečem urniku: ob torkih od 18. do 19. ure Pilates 2 (nadaljevalni tečaj), od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2; ob sredah uvajalni tečaj Pilatesa (Pilates 1) za začetnice od 18. do 19.30; ob petkih od 18. do 19. ure Pilates 2, od 19. do 20. ure telovadba, od 20. do 21. ure Pilates 2. Zamudnice se lahko zglasijo do konca septembra v telovadnici, ob začetku vadbe. Vabljene. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.septembra na upravnem sedežu v Proseški 71. SKD LONJER KATINARA prireja tečaj joge, ki se bo odvijal vsak torek od 19. do 20.30 v prostorih ŠKC v Lonjerju. Prvo srečanje bo na sporedu v torek, 30. septembra. Vpisovanje na tel. št. 3335062494. SZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je začela otroška mladinska dejavnost 2008/09 in sicer: cicibani 97/98/99/00 in mali cicibani 01/02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16.00 do 17.30 ter naraščajniki 95/96/97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19.00. Dejavnosti se odvijajo na doberdobskem nogometnem igrišču. Med zimskim obdobjem se bodo dejavnosti preselile v doberdobsko telovadnico. Za dodatne informacije in nove prijave lahko pokličete na 3356041844. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Padri-čah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. AŠD ZARJA organizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). KLEKLJARICE bomo spet začele s svojo dejavnostjo v prostorih KD Lipa v Bazovici. V našo družbo vabimo tudi nove članice. Pred začetkom nove sezone se bomo sestale v sredo, 1. oktobra, ob 20. uri v bazovskem domu, kjer se bomo dogovorile in načrtovale bodoče dejavnosti. Tisti, ki bi se nam radi pridružili se lahko ob večernih urah oglasijo na tel. št. 040228212, kjer bodo dobili dodatne informacije in pojasnila. KRUT organizira z začetkom oktobra skupinsko vadbo v termalnem bazenu v Gra-dežu in v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo vse do 1. oktobra. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal. Najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za informacije smo vam na razpolago na tel. št. 320-4511592 ali na spletni strani www.ricmanje.org. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. ŠAHOVSKI KROŽEK PRI SKD. IGO GRUDEN vabi otroke v začetniški tečaj in odrasle na tedenska srečanja. Mentor je Boris Fabjan. Prvo srečanje bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Za informacije Martin Venier, tel. 348-0381142. AŠZ SLOGA da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motori-ke pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih, od 17.30 do 18.30, v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 2. oktobra. KRUT organizira skupinske vaje za preprečevanje in lajšanje osteoporoze in bolečin v hrbtenici. Vadba je namenjena članom in se bo pričela v četrtek, 2. oktobra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. KD PRIMAVERA-POMLAD iz Nabrežine organizira tečaj na tematiko: »Delavnica o življenjepisnih kriznih trenutkih: razumeti jih za nadaljni razvoj«. Zainteresirani so vljudno vabljeni na uvodno konferenco, ki se bo vršila dne 3. oktobra ob 20.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Konferenco in tečaj bo vodila dr. Lucia Lorenzi, priznana psihologinja in psiho-terapeutkinja. Za podrobnejše informacije pokličite tel. št. 347-4437922. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Op-čine, tel. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. Prvo srečanje v petek, 3. oktobra, ob 19. uri začetni, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM: 15. septembra so se začeli tečaji rekreativne telovadbe po običajnih urnikih. Pohitite z vpisovanjem! PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem glasbene matice sprejema vpise za glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Info. na tel. št.: 338-6439938 ali 040-228333 in vsak četrtek, ob 20. uri na sedežu v Dolini. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko bivanje Monte-grotto terme od 12. do 22. oktobra. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani zglasijo čim prej na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 060-360072. . Mali oglasi GRELEC Lamborghini Calor za peč, na kurilno olje (Diesel), v perfektnem stanju vredno 1.800 evrov, prodam za 180,00 evrov. Tel. 040-208989. IŠČEM zazidljiv teren v centru Opčin ali v Barkovljah. Tel. 040-818012, ob uri obedov. PRODAM UČBENIK IN DELOVNI ZVEZEK Kemija danes, I. (Gabrič, Glažar, Slapnik Žigon). Telefon št. 040-220729. PRODAM električni mlin za grozdje (pigia di raspatrice). Cena 200,00 evrov. Tel. 3391024723. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo, 30 kw, znamke Unical. Nabavna cena 3.500 evrov prodajam za samo 2.000 evrov. Kličite na tel. 334 6366765. PRODAM štiri sode (6-hektolitrske) in enega (10-hektolitrski) iz fiberglasa po ugodni ceni. Tel. 339-6084190 ali v večernih urah na tel. 040-229199. Id Osmice OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta. Točimo belo in črno ter nudimo domač prigrizek. OSMICO ima Zahar, Boršt 57. Tel. 040 -228217. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876 / TRST Nedelja, 21. septembra 2008 9 OBČINA 3} REPENTABOR 25. OBLETNICA ODKRITJA SPOMENIKA VSEM ŽRTVAM FAŠIZMA NA COLU Komemoracija danes, 21. septembra ob 16.00 uri Program Polaganje vencev - sodeluje MoPZ Kraški dom Slavnostni govornik - Živka Persič Nastop MePZ Repentabor (Slovenija) bonmajšfc ABONMA Potrditev dosedanjih abonmajev od 22. septembra do 10. oktobra, vpis novih abonmajev pri gledališki blagajni ali preko poverjenikov. Uf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE M Izleti OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s konzorcijem Fhocus in Zadrugo La CO.S.T.I.E.RA organizirajo v soboto, 27. septembra, izlet v Lignano z ogledom zoološkega vrta. Za morebitne informacije vam je na voljo igralni kotiček Palček tel. 040-299099. KLUB PRIJATELJSTVA obvešča prijavljene za izlet v Ljubljano v četrtek, 25. septembra, da avtobus odpotuje s Trga Oberdan v Trstu v 8. uri, z Opčin (nasproti postaje tramvaja) ob 8.15. Za dodatne informacije pokličite na tel. št. 040-225468 (Vera). IZLET SPDT NA PLANINO: SPDT organizira v nedeljo, 28. septembra, avtomobilski izlet na Planino. Pohod, ki ga vodi Slavko Slavec predvideva štiri ure nezahtevne hoje in je primeren za vse. Za dodatne informacije pokličite tel. 040/2176855. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME IZ SV. C Občina Dolina ti organizira v sodelovanju z A.Š.D. Breg in s prispevkom Pokrajine Trst in Zadružne Kraške Banke: DANES, 21. SEPTEMBRA 2008 ob 18.30 v Športnem centru »S.Klabjan« v Dolini S harmoniko do srca koncert DENISA NOVHTft ob 20-letnici njegove glasbene ustvarjalnosti Sodelujejo:, /tipski kvintet, Ylenia Zobec, Danijel Malalan, Vinko Šimek, pianistka Tamara Ražem in bariton Damjan Loeatelli, TFS Stu ledi, Trio Denis Novato, učenci Denisa Novata, voditelja Mairim Cheber in Andrej Hofer, scenograf Dajana Kočevar. 19. - 20. - 21. septembra 2008 v Šport in glasba šagra v organizaciji A.S.D. Breg v šotoru ob Športnem centru »S. Klabjan« DANES, 21. 09. ob 17.00 odprtje kioskov ob 20.30 ples s skupino Kraški ovčarji «9» Gledališka blagajna: od ponedeljka do petka, od 10. do 17.ure. Brezplačna telefonska številka 800214302. Ulica Petronio 4 - Trst info@teaterssg.it - www.teaterssg.it KRIŽA vabijo v ponedeljek, 29. septembra, na romanje k Gospe Sveti in h Sv. Hemi na Krki ter na vodeni izlet na Gospo-svetsko polje in ogled raznih zanimivih kulturnih spomenikov na Koroškem. Avtobus bo odpeljal s Trga Oberdan ob 6. uri, s Proseka ob 6.15, iz sv. Križa ob 6.20 in iz Sesljana ob 6.30. Stroški romanja znašajo 49,00 evrov. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220693 in 347-9322123. Vabljeni. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 5. oktobra, na jesenski izlet v karnijske Alpe, na Bivero in Clapsa-von nad Saurisom. Predvideno je približno 6 ur hoje po zmerno zahtevni poti (odvisno od vremenskih razmer). Podrobneje na spletni strani, sedežu društva ali pri vodniku v večernih urah na štev. 041964 061. Prevoz z avtobusom, zato so za-željene prijave. Obvezen sestanek udeležencev z vplačilom akontacije v četrtek, 2. oktobra, na sedežu društva. IZLET SPDT V VAJONT: v nedeljo, 5. oktobra, organizira SPDT avtobusni izlet v Vajont in v vasi Erto in Casso. Izlet je namenjen članom, predvsem pa družinam z otroki, za katere bodo skrbeli planinski vodniki Mladinskega odseka. Pohod po stari oglarski poti (Trui de sciarbon) bo trajal približno tri ure in pol. Odhod avtobusa bo ob 7.00 uri iz Trsta- Trg Oberdan in ob 7.15 iz Sesljana. Obvezna je čimprejšnja prijava. Za informacije in vpis odgovarjata: za Mladinski odsek Katja na tel. 338-5953515 ali na elektronsko pošto: »mailto:mladinski@spdt.org« mla-dinski@spdt.org in Vojka tel.040-2176855 ali 333-5994450. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled to-skanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. ÍLÚTE NS> D ITALIC S L E PAU Iti 1EJIRG tTA EILE IL D If E HQ ŽELIŠ POSTATI IGRALEC, REŽISER, TE GLEDALIŠČE MIKA? PRIDRUŽI SE NAM! STUDIO ART NE ODLAŠAJ! še nekaj dni za vpis v GLEDALIŠKO ŠOLO 2008-09 Začetek tečaja 1 .oktobra 2008 Prijave novih tečajnikov in potrditev dosedanjih do 29.9.2008 Pokliči na 347-7615287 ali piši na sola@teaterssg.it PRIČAKUJEMO TE! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira 12. oktobra enodnevni izlet v Ptuj. Za informacije in prijave je na razpolago gospa Vesna, tel. 040-271862 (v popoldanskih urah). PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU in krožek KRUT vabita na izlet v nedeljo, 19. oktobra, tokrat »Skozi Ljubljano do Dov-jega«. Vpisovanje in vse informacije na Krut-u, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu, tel. 040-826661 in g. Boletu, tel. 040-417025. UPRAVNA SLUŽBA ZA SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da Občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet na Bled v petek, 24. oktobra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65. letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpis in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za Socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan, tel. št. 040/2017383-389. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do danes, 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulpture), Mileva Mar-telanc (keramika), Rosalba Ruzzier Maci-nelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), GLASS GLOBAL SYSTEM Iščemo direktorja za proizvodni obrat Formator d.o.o. na Reki (www.formator.hr). Zahteva se izkušnja na področju proizvodnje. Pisne ponudbe poslati na job@imsa.it. Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vitto-rio Porro (kamnite skulpture), Luisia Co-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu v sodelovanju s Triestefotografia vabi v sredo, 24. septembra, ob 18. uri v prostore knjižnice, Ul. Sv. Frančiška 20, na odprtje razstave Diega Gerija Barve vsakdana. Predstavil ga bo Robi Jako-min. Za glasbeno spremljavo bo poskrbela violončelistka Irene Ferro Casa-grande, učenka Glasbene matice iz razreda Petra Filipčiča. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV IN RAFAELOVA DRUŽBA vabita v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijsko cerkev Sv. Marije Magdalene v Bazovici na koncert Duhovni kozmos. Z recitacijami in petjem bodo nastopili solisti: Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO V TRSTU prireja v soboto, 27. septembra, ob 20. uri pri KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124 v Trstu, konferenco na temo »Geometrija in človekov razvoj - načrt snovalcev svetišča«. Predaval bo dr. Michele Codogno. Vstop prost. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na ogled veseloigre v slovenskem narečju »Srčni mrk« v izvedbi kulturnega društva Rovte-Kolonkovec v soboto, 27. septembra, ob 20.30 na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62-Milje. RADIJSKI ODER obvešča, da se vpisujejo abonmaji za 11. Gledališki vrtiljak pri Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3-Trst, na tel. št. 040- 370846. Prva predstava TRNULJČICA bo na sporedu v nedeljo, 28. septembra, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27), prva predstava ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). V BAMBIČEVI GALERIJI Proseška ul. 131, Opčine, je na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča«, slikarja Claudia Clarija. Odprto od ponedeljka do petka 10. do 12.ure in 17.do 19. ure do 5. oktobra 2008. ZAHVALA V Ludmila Cerne vd. Marega (Milka) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v tem žalostnem trenutku. Sin Elio in svojci Dolina, 21. septembra 2008 Pogrebno podjetje Alabarda Opčine ZAHVALA Marta Uhelj - Malalan Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin in nam izrazili sožalje. Silvo z družino 21.9.2003 21.9.2008 Franc Gregori Z ljubeznijo se ga spominjajo vsi njegovi Bazovica, 21. septembra 2008 + Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Rafael Cosma (Felo) Žalostno vest sporočajo žena Roza, sin Stanislav in hči Nadja z družinama ter ostalo sorodstvo Datum pogreba bomo sporočili naknadno. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Boršt, 21. septembra 2008 Pogrebno podjetje San Giusto Pozdrav nonotu vnuki Aleksij, Martino, Ursula, Alan, Ivano ter pravnuk Alberto ZAHVALA Ob slovesu naše drage Carle Vidali vd. Ferluga se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Bani, 21. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Giorgio Gruden Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v tem žalostnem trenutku in z nami sočustvovali. Svojci ZAHVALA V Ida Derganc vd. Cok Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage. Svojci Spomnili se je bomo pri sv. maši na Ka-tinari 22. septembra ob 18.30 Rovte, 21. septembra 2008 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sožalja, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste na katerikoli način počastili našo drago mamo in nono Jušto Gustin vd. Pianini (Planinšek) Posebna zahvala župniku Francu Pohajaču za tako občutene in tolažljive besede ter zboru Sv. Jerneja. Svojci Opčine, 21. septembra 2008 Kraško pogrebno podjetje Lipa 1 0 Nedelja, 21. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Vrhunec obeleževanja stoletnice Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Ponosni na dosežke bodo vztrajali po z vrednotami zaznamovani poti Čestitke uglednih gostov in sodobno zasnovana kulturna prireditev - Danes članski praznik v Sovodnjah mt-r Predsednik banke Dario Peric med nagovorom (levo), občinstvo v dvorani Kulturnega doma (desno) in nastop deklet plesne skupine jameljskega društva Kremenjak •a Preko dvesto članov je s sedanjimi in bivšimi upravitelji, z uslužbenci ter s predstavniki oblasti in drugih zadružnih bank v petek nazdravilo stoletnici slovenske zadružne banke na Goriškem. Na jubilej so se nasledniki tistih mož - domačinov iz So-vodenj in Doberdoba -, ki so s pogumnima potezama aprila leta 1908 zaorali v brazdo gospodarske in finančne samostojnosti, dobro pripravili. Zadružna banka Doberdob in Sovodenj, ki je nastala iz spojitve posojilnic iz teh dveh slovenskih vaseh, je članom in gostom ponudila v goriškem Kulturnem domu slavnostno akademijo po zamisli in v režiji Vesne Tom-sič. Povezovalka večera Tjaša Dornik je uvodoma povedala, da se v pravljicah skriva zrno resnice. Na odru se je tako začela pravljica, ki je nastajala dolgih sto let. Dario Peric, predsednik upravnega odbora Zadružne banke Doberdob in So-vodnje, je v svojem nagovoru povzel zgodovino banke in izpostavil etiko - vrednoto, ki je vodila in navdihovala delovanje zavoda. »To je gibalo razvoja banke in skupnosti nasploh, delovanje bančnega zavoda pa zaznamujejo vrednote zadružništva: solidarnost, vzajemna pomoč in sodelovanje, načela pristnega razvoja in jamstva. Zvesti tem vrednotam,« je nadaljeval Peric, »so banko vodili in razvijali ne samo kot instrument za doseganje ciljev ekonomske uspešnosti, ampak kot interesni sistem, ki upošteva tako notranje interese kot tudi interese zunanjega okolja. Naša banka se je zato odpirala širšim interesom skupnosti, tako socialne kot kulturne narave.« Po predsednikovih besedah je etika obenem »darovanje prihodnosti«. Danes - to potrjuje tudi viharno dogajanje zadnjih tednov na svetovnih borzah - vodstveni kadri ne morejo ignorirati osnovnega dogovora med podjetništvom in družbo oz. skupnostjo, ki mu podjetniški sistem pripada. Ponosna na dosežke in uspehe bo Zadružna banka tudi v drugem stoletju svojega obstoja vztrajala po z vrednotami zaznamovani poti. Naše banke so ljudje, ki so posebno zaslužni za njihov obstoj. Zato so se na petkovem večeru poklonili bivšim vodilnim upraviteljem in priznanje-plaketo podelili Severini Peric, Andreju Gergoletu, Mirku Hmeljaku, Štefanu Bukavcu in Maksu Gergoletu. Uspešnosti slovenskega bančnega zavoda so čestitali domači upravitelji in gostje. Zgodovina in življenje denarnega zavoda je tesno povezana z vsakodnevnim utripom ozemlja, kjer deluje, najprej seveda v domačih občinah, je poudaril župan Doberdoba Paolo Vizintin. V imenu sovo-denjske občine je pozdravil podžupan Zdravko Custrin, ki je predsedniku banke Pericu izročil občinsko priznanje. Osnovna načela zadružništva in zakoreninjenost v domačo stvarnost so vodila vidnega uspeha, pozitivni pristop do slehernega domačina pa je jamstvo za prihodnost, je še dejal. Senatorka Tamara Blažina prepo- bumbaca znava v zgodovini banke odlično podlago za svetlo prihodnost. Povezanost z domačo skupnostjo je med prvimi vrlinami neprecenljive vloge, ki jo zadružna banka odigrava na teritoriju. K temu prispevajo tudi temelji zadružništva, ki jih nekateri danes želijo zamajati. Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta se je zahvalil zadružni banki za prizadevnost in vlogo pri razvoju teritorija ter izpostavil odnos, ki ga ima do ljudi. Povedal je, da je tudi sam pred več kot dvajsetimi leti, ko ga nihče še ni poznal, najel prav pri tej banki posojilo za nakup doma. Posluh, ki ga banka ima za ljudi, je neprecenljiva vrednota, ki jo je treba skrbno gojiti, je naglasil. V imenu deželne federacije zadružnih bank je pozdravil Alberto Sandrin iz Pordenona. Drago Štoka (SSO) se je spomnil tistih, ki so pogumno in z drznimi potezami pred sto leti stopili na pot gospodarskega razvoja. Rudi Pavšič (SKGZ) pa je v imenu Slovencev v Italiji čestital za dosedanje uspehe in opozoril na vlogo, ki jo banka odigrava pri podpiranju in bodrenju slovenske prisotnosti na teritoriju ter kot protagonist v novem skupnem evropskem prostoru. Goriški banki sta izrazili čestitke in izročili priložnostni dar sestrski slovenski denarni zavod - Zadružna kraška banka in mestna občina Nova Gorica. Poleg lepih besed je zbrane v dvorani zadovoljil tudi kulturni program. Pravo presenečenje so bili video posnetki in in- tervjuji, ki jih je Vesna Tomsič z režiserjem Ivanom Gergoletom zbrala v zadnjem letu in ki so jih vrteli v skrajšani obliki. Stoletna tradicija skozi pripoved ljudi bo izdana na DVD-ju, ki bo še pred koncem leta na razpolago v bančnih podružnicah. V akademijo je režiserka vključila predvsem domače poustvarjalce. Občinstvo je najprej prevzel mladi in talentirani violinist Aleš Lavrenčič, za njim so nastopila dekleta plesne skupine društva Kre-menjak iz Jamelj, sopranistka Alessandra Schettino, plesalka Jelka Bogatec, mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod taktirko Hilarija Lavrenčiča, ki je kasneje vodil tudi orkester Ars Atelier. Po Vrabčevi Zdravljici so navzoči nazdravili stoletnici na ploščadi pred Kulturnim domom. Obeleževanje jubileja se je sinoči nadaljevalo z nastopom rock skupin, danes pa bo na vrsti članski praznik v Sovodnjah. Po maši bo pred tamkajšnjim Kulturnim domom nastop pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba. Ob 12.30 sta predvidena govor predsednika banke Daria Perica in nagrajevanje najstarejših članov. Praznovanje skoraj tisoč članov zadružne banke se bo nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Aleš Waltritsch gorica - Krožek Demokratske stranke predlaga razvojno strategijo IRIS naj proda energetski sektor Cingolani:»Združitev treh deželnih družb bi bila pogubna za goriško podjetje«- V torek javno zasedanje občinskih svetnikov DS »Družba za javne storitve IRIS naj čim prej proda energetski sektor in naj vloži zasluženi denar v bolj donosno ravnanje z odpadki.« Strategijo za razvoj družbe IRIS, katere delničar so vse občine goriške pokrajine, je včeraj v imenu goriškega krožka Demokratske stranke predlagal njen tajnik Giuseppe Cingola-ni, poleg njega pa so spregovorili še člani vodstva Oliviero Furlan, Federico Portelli, Bruno Crocetti, Gianfranco Ci-lurzo in Alessandro Chiarion. Po njihovih besedah je na obzorju popolna liberalizacija energetskega trga, saj bo čez dve leti dobava plina po gospodinjstvih zaupana posameznim podjetjem na podlagi javnih dražb. »Majhne družbe, med katerimi sodi tudi IRIS, bodo po novem s težavo preživele, saj ne bodo kos evropskim gigantom, katerih ponudbe na javnih dražbah bodo nedvomno boljše,« razlaga Cingolani in trdi, da je zdaj pravi čas za prodajo energetskega sektorja, saj se hočejo večje družbe še dodatno širiti in s tem postati bolj kompetitivne. Giuseppe Cingolani bumbaca »Prodaja energetskega sektorja ne bo imela negativnih učinkov na kakovost storitev in na cene. Krajevna podjetja namreč nimajo besede pri določanju cene energije, ki je odvisna od organizacije držav zvez izvoznic nafte (OPEC) in od velikanov, kot je Gazprom, kar se tiče dobave plina,« pojasnjuje Cingolani in nadaljuje: »Povsem drugače je z ravnanjem z odpadki. Družbe imajo odločilno vlogo pri določanju tarif in pri zagotavljanju kakovostnih storitev, zato pa je nujno ohraniti neposreden nadzor nad okoljskim sektorjem.« Deželni odbornik za okolje Vanni Lenna je pred nekaj dnevi napovedal, da novi deželni načrt za ravnanje z odpadki ne bo predvideval novih upepeljevalnikov in odlagališč. Njegove obljube bi po Cingolanijevih besedah še povečale vrednost družbe IRIS, ki razpolaga z napravo za kompostiranje, v katero je bilo vloženega veliko denarja. Cingolani pojasnjuje, da je videm-sko javno podjetje AMGA že predstavilo 120 milijonov evrov vredno ponudbo za odkup energetskega sektorja družbe IRIS, veljavna pa bo do 15. oktobra. »Zamisel o velikem deželnem podjetju, ki bi ga sestavljali AMGA, Acegas in IRIS, je nedvomno dobra, vendar bi bila njena uresničitev v tem trenutku pogubna ravno za goriško družbo,« pravi Cingola-ni, ki meni, da bi morala družba IRIS prodati energetski sektor, z zasluženim denarjem pa okrepiti storitve na področju ravnanja z odpadki in kriti dolgove, ki davkoplačevalce stanejo 1.200.000 evrov na leto. Goriški tajnik Demokratske opozarja, da je združitev treh deželnih javnih podjetij predlagal goriški župan Et-tore Romoli, to pa je storil, potem ko je družba AMGA predstavila ponudbo za odkup IRIS-ovega energetskega sektorja. »Zupanov predlog bi lahko preprečil prodajo energetskega sektorja, saj bo ponudba videmske družbe AMGA zapadla 15. oktobra,« pravi Cingolani in razlaga, da je nekaj dni po Romolijevem predlogu družba Acegas posredovala svojo ponudbo za odkup energetskega sektorja. Cingolani pojasnjuje, da je dokument o družbi IRIS soglasno odobrilo vodstvo krožka Demokratske stranke iz Gorice in Števerjana. Ker so v igri veliki gospodarski interesi, nazadnje Cingola-ni opozarja, da bo Demokratska stranka posebno pozorno sledila zadevi. Prihodnost družbe IRIS bo zato prva točka javnega zasedanja občinskih svetnikov Demokratske stranke, ki bo v torek, 23. septembra, ob 17. uri v občinski sejni dvorani v Gorici. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. septembra 2008 1 1 cerje - Goriški muzej oblikoval osnutek za spominsko razstavo Po zastojih zadnjih let odprtje »stolpa - trdnjave« na obzorju Potrebnih še 1.608.265 evrov - Župan: Odprtje ob naslednji obletnici priključitve Primorske Dokončanje in odprtje Spomenika braniteljem slovenske zemlje na Cerju (342 m) se po zastojih zadnjih treh let že tako približujeta, da je Goriški muzej oblikoval osnutek za spominsko razstavo, ki jo bodo namestili v prostorih »stolpa - trdnjave«. Ravnatelj Andrej Malnič nam v informativni zgibanki učinkovito niza vsebine posameznih nadstropij, ki se bodo navezovale na različna zgodovinska obdobja. Vsak sklop nosi učinkovito sporočilo že v poimenovanju. V pritličju bo nad vhodom Trubarjev pozdrav LUBI SLOVENCI. Za »zgodovinske narode« je značilno, da imajo svojo državo in knjižni jezik. Značilnost vseh slovenskih državotvornih političnih programov vse do leta 1991 je, da so terjali, naj postane v Sloveniji slovenščina uradni jezik. Zato povezava s Trubarjem in njegovim uveljavljanjem slovenskega jezika. Sredi dvorane bo gorel večni ogenj, ob njem bo prostor za častno stražo; na stenah bodo ponazorjene vse abecede, v katerih je bila v preteklosti zapisana slovenščina, in najpomembnejši spomeniki slovenske pisane besede. V prvem nadstropju bo nad vhodom napis NAPREJ ZASTAVA SLAVE. Stavek naj simbolizira gibanja za uveljavljanje Slovencev do samostojne države. Sredi dvorane bo predstavljena narodna zastava iz leta 1848, na stenah pa množična narodna gibanja, shodi, listine, prapori... Napis nad vhodom v drugem nadstropju bo Gregorčičev: TUKAJ SEKLA BRIDKA BODO JEKLA. Prostor je posvečen boju slovenskega naroda proti tujim gospodarjem in osvajalcem. Sredi sobane bodo razstavljena odlikovanja za hrabrost v boju proti okupatorjem. Na stenah bodo predstavljena izjemno pogumna dejanja slovenskih ljudi proti napadalcem v 20. stolegorica Avto zbil kolesarko Na križišču med Ulicami Leoni, Leopardi in Brigata Casale v Gorici se je včeraj nekaj pred 19. uro zgodila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 49-letna goriška kolesarka L.S.; žensko je iz že nepojasnjenih razlogov zbil avtomobil peugeot 405, za volanom katerega je sedela 48-letna L.P., ki je prav tako doma iz Gorice. Na kraju nesreče so posredovali goriški gasilci, agenti prometne policije, ki vodijo preiskavo o vzrokih trka, in osebje rešilne službe 118. Ker je kolesarka zadobila udarec v glavo in obležala na tleh, so reševalci klicali na pomoč helikopter. Pristal je na ploščadi gasilske kasarne in nato 49-letno žensko prepeljal v videmsko bolnišnico. Po zbranih informacijah zdravstveno stanje ponesrečenke naj ne bi bilo hudo. tju. NA SVOJI ZEMLJI bo napis nad vhodom v dvorano v tretjem nadstropju, kar naj simbolizira zahteve Slovencev po lastnem ozemlju. Sredi dvorane bo Kozlerjev Zemljevid slovenskih dežel, na stenah pa vsi zemljevidi od leta 1948 do mednarodnega priznanja Slovenije, na katerih je vrisano ozemlje slovenske države oziroma slovenski narodni prostor. Četrto nadstropje bo opredeljeno z vhodnim napisom NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK, kar izraža željo Slovencev, da s sosedi živijo v miru in slogi. Prikazane bodo mirovne in državne pogodbe, ki so za Slovence pomembne od leta 1848 do vstopa Slovenije v EU. Na častnem mestu bo kopija listine, ki priča o vstopu Slovenije v OZN. Najviše bo na terasi napis POD SVOBODNIM SONCEM, ki naj simbolizira življenje v miru in svobodi. Na sredini terase bo na rob kamna vklesana kitica iz Zdra-vljice (Žive naj vsi narodi...), vrh njega pa imena krajev, ki so pomembni za slovensko zgodovino, njihove nebesne smeri ter oddaljenost od Cerja. Postavljen bo tudi teleskop za opazovanje zvezd. Celotna razstava nosi ime POD SVOBODNIMI ZVEZDAMI in njena zasnova je zapisana v osmih točkah na zadnji strani zgibanke. Tu je prepis 8.točke: Na privlačen, živahen, enostaven in razumljiv muzejski način predstaviti obiskovalcu - domačinu in tujcu - veliko zgodovino malega evropskega naroda. Pomembno se mi zdi, da je bilo spremenjeno uradno ime spomenika: Spomenik braniteljem slovenske zemlje. Ob postavitvi temeljnega kamna in tudi mnogo kasneje je ime spomenika imelo zemljepi- Med eksponati tudi Partizanski dnevnik, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko (levo); postavni Spomenik braniteljem slovenske zemlje na Cerju (desno). Po namenih Goriškega muzeja bodo v njem postavili razstavo »Pod svobodnimi zvezdami«, posvečeno Primorski in slovenskemu narodu, ki je od sredine 19. stoletja naprej bil težak boj za svoj narodni in kulturni obstoj ter za lastno suvereno državo sno dvoumno sporočilo, saj je naglašalo, da je namenjen braniteljem zahodne narodne meje. Na tej njeni strani smo se tedaj vprašali, ali je narodna meja začrtana na Cerju ob dejstvu, da imamo najštevilčnejšo slovensko osnovno šolo v Romjanu. Novo poimenovanje je mnogo bolj smotrno. Zanimiva novost je tudi porazdelitev vsebin po nadstropjih. Prva zasnova je predvidevala -vsaj na osnovi ustnih sporočil in razlag -opremo štirih nadstropij in časovno zelo opredeljena obdobja. Porazdelitev predvideva sedaj šest sklopov, ki so bolj vsebinski kot pa kronološko presekani. Strokovni, gradbeni in čustveni naboj imajo tudi svojo ekonomsko plat. Vrednost naložbe znaša 2.964.000,00 evrov. Doslej je bilo vloženih 1.355.000,00 evrov - država je nakazala 750.000 evrov, krajevne uprave in gospodarstvo pa 390.000 evrov. Za dokončanje je potrebnih še 1.608.265 evrov. Iz evropskih sredstev je bilo odobrenih 825.000 evrov, državna uprava je za leto 2008 odobrila 300.000 evrov, naknadno je obljubila 330.000 evrov. Razliko manj kot 200.000 evrov pa nameravajo pobudniki zbrati z za- nimivo nabirko. O slednji bomo v bližnji prihodnosti poročali posebej. Seveda se ponovno postavlja vprašanje, kdaj bo spomenik nared - temeljni kamen so postavili leta 2002 - iz vidika gradbenih predvidevanj, in nato, kdaj bo obogaten z vsebino. Skratka: kdaj bo odprtje? Ne toliko zaradi slavnostne prireditve kot za ogled in dojetje njegove sporočilnosti. Nekateri gremo kar pogosto mimo vrha Velikega Cerja: zjutraj, pod večer, ponoči - med treningi, pohodi, poslušanjem tišine, z gorskimi kolesi, športno in planinsko opremljeni. Zato smo bili priče začetkom, vzhiče-nju, zastojem, ponovnim delovnim poletom, napovedim, a sedaj je ocena lahko le ena: predolgo traja. Da bi slišal za naslednji termin, sem stopil v stik z županom mirenske občine Zlatkom Martinom Marušičem, na ozemlju katere stoji spomenik na Cerju. S povzetkom daljšega dvogovora lahko napovemo, da se načrtuje odprtje ob naslednji obletnici priključitve Primorske Jugoslaviji in Sloveniji. To pa pomeni čez leto dni. Aldo Rupel gorica - Oktobra Poklon Trubarju s tablo in proslavo Primož Trubar Trubarjevo leto na Goriškem bo 30. oktobra doživelo še enega od napovedanih vrhuncev. Slovenskemu reformatorju se bo namreč poklonil slovenski licej iz Gorice, ki po njem nosi ime. Istega dne pa bo šola dobila tudi vidno znamenje, saj ji bodo bivši dijaki podarili obeležje s Trubarjevo podobo. Na gimnaziji in liceju v ulici Puccini namreč še ni znamenja, ki bi opozarjalo na to, po kom sta poimenovana. Pobudo za postavitev obeležja je dal Sindikat slovenske šole. V ta namen je stekla nabirka denarja. Do danes se je že marsikdo odzval na povabilo, da prispeva v sklad za izdelavo znamenja. »Večinoma gre za bivše dijake goriškega liceja, pa tudi za profesorje in druge, ki jim je v ponos, da šola nosi ime avtorja prvih slovenskih tiskanih knjig in utemeljitelja slovenske pisne kulture,« pojasnjuje Joško Prinčič, ki stoji za pobudo in opozarja, da je nabirka še vedno v teku in da bo dobrodošel prav vsak prispevek. Sindikat je v ta namen odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Če-dajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Kamnita tabla s posvetilom in z reliefno upodobitvijo Trubarja nastaja v delavnici kraškega umetnika Pavla Hrovatina. Nameščena bo na vidno mesto v preddverju šolskega poslopja; podrobnosti svečane predaje in proslave še niso dorečene. Z njimi se ukvarja pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo profesorji Nadja Marinčič, Mirjam Bratina, Nadja Rebec, Karen Cossutta, Peter Černic in ravnateljica Mihaela Pirih. Čer-nic pojasnjuje, da so projekt proslave predstavili na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenski vladi ter dobili zagotovilo financiranja. O vsebini proslave pa pravi, da bo izpostavila Trubarjevo vlogo v goriškem prostoru, predvsem pa njegov pomen za izobrazbo slovenskega naroda. Prireditev bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer načrtujejo tudi, da bodo na ogled nekatere dragocene knjige iz Trubarjevega časa, ki jih hranijo v goriški se-meniški knjižnici. Istega dne bo tudi predaja kamnitega znamenja. gorica - Včeraj svečano poimenovanje v Svetogorski četrti Bernardis dobil ulico Bil je prvi župan po drugi svetovni vojni in na čelu uprave ostal do leta 1961 - Vrstne hiše ob ulici zgradilo slovensko podjetje V Svetogorski četrti so včeraj poimenovali ulico po Ferrucciu Bernardisu, bivšemu goriškemu županu, ki je občino vodil od leta 1948 do leta 1961. Rodil se je leta 1906 na Krku, kamor je bil njegov oče - državni uslužbenec - premeščen zaradi udeležbe na italijanski manifestaciji. Leta 1918 se je Bernadis vrnil v Gorico, leta 1928 je diplomiral v Bologni, nato pa je bil odpoklican v al-pince. Leta 1941 je bil odposlan v Grčijo, po vojni pa je bil leta 1948 izvoljen za župana kot neodvisni kandidat na listi Krščanske demokracije. Potrjen je bil še za dva mandata, tako da je na čelu uprave ostal do leta 1961. Za tablo z imenom ulice stoji dvojezični napis o prodaji stanovanj (levo); množica ob poimenovanju (desno) bumbaca Na včerajšnji slovesnosti so ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ter predsednika pokrajinskega sveta Claudia Fabbra spregovorili goriški župan Ettore Romoli, Bernardisovi hčeri Claudia in Marisa ter Franco Braida, goriški predsednik združenja al-pincev, ki je dalo pobudo za poimenovanje ulice po nekdanjem županu. Nova Ulica Bernardis, v katero se zapelje iz Ulice Catterini, je dolga kakih sto metrov in nima izhoda; speljana je ob vrstni hiši, ki jo je zgradilo podjetje All G Mont iz Renč, večina njenih stanovalcev pa prihaja iz Slovenije. 12 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI nova gorica - V mestu brez pokritega bazena Kopališče zaprlo vrata, plavalci ostali na suhem Pokritje zunanjega bazena finančno še prezahtevno - Alternativi sta Gorica in Ajdovščina Novogoriško mestno kopališče je pred enim tednom zaprlo svoja vrata. Kot je povedal Uroš Jug, direktor novogoriškega športnega zavoda, ki upravlja z edinim javnim zunanjim bazenom v občini, so v letošnji, osmi sezoni, zabeležili najboljši obisk doslej. S podatki za september še ni mogel postreči, zatrdil pa je, da sta bila julij in avgust rekordna. V minulih letih je mestno kopališče v sezoni, ki traja od junija do sredine septembra oz. okrog 100 dni, obiskalo približno 30.000 obiskovalcev na sezono. Vsi ti goriški ljubitelji kopanja, plavanja in vodnih športov so od 15. septembra tako rekoč na suhem, saj so ostali brez pokritega bazena, v katerem bi lahko plavali ali vsaj čofotali v jesenskem, zimskem in spomladanskem obdobju. Že v juniju, ob odprtju letnega bazena, smo pisali o tem, da bo s septembrom v Novi Gorici nastopila plavalna kriza. V HIT-ovi Perli so namreč konec julija zaprli 17-metrski pokriti bazen, saj so se odločili za prenovo prostorov oz. ureditev centra dobrega počutja. Slednji naj bi odprl vrata v decembru, v njem pa ne bo več prostora za rekreativno plavanje, ampak samo še za uživaško namakanje kot dopolnilo pestri ponudbi savn, masaž in vsega ostalega, kar sodi v centre dobrega počutja, ki so trenutno zelo moderni. Seveda imajo v HIT-u, glede na to, da so lastniki objekta, vso pravico, da tam počnejo, kar si pač zamislijo, dejstvo pa je, da je šlo skozi plavalne tečaje in razne plavalne programe, ki jih je v Perlinem bazenu organiziral bivši najemnik, vsako leto okrog tisoč otrok. Zraven je treba prišteti še vse rekreativne plavalce, člane novogoriškega plavalnega kluba in občasne obiskovalce, ki sta jim odslej najbližji alternativi pokriti bazen v Gorici ali tisti v Ajdovščini. Tisti v Gorici je po pripovedovanju poznavalcev razmer ves čas zelo zaseden, do ajdovskega pa je trideset kilometrov. V športnem zavodu, ki je finančno odvisen od občine, si že vrsto let prizadevajo za to, da bi lokalno skupnost prepričali v sofinanciranje pokritja zunanjega bazena oz. za neko drugo rešitev, ki bo omogočala celoletno izvajanje programov plavanja in ostalih vodnih aktivnosti v velikem bazenu. Čeprav sami finančno niso sposobni realizirati projekta, ki bi stal nekaj sto tisoč evrov, ves čas tehtajo različne možnosti za pokritje obstoječega bazena, kar bi bila najbolj smiselna rešitev. Vse niti v rokah imajo na občini. »Delamo na tem. Idejno zasnovo smo že naredili, a je nismo še predstavili mestnemu svetu, ker se je šele pred kratkim zaključilo obdobje dopustov. Projektanti so zadevo že zrisali,« je pove- Novogoriško mestno kopališče foto n.n. dal načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti Vladimir Peruničič ter dodal, da bo vse skupaj mestnim svetnikom predstavljeno v mesecu, dveh. Poudaril je še, da obstoječi razpisi za javno-športno infrastrukturo za ta projekt niso najbolj ugodni, saj so pogojeni z razvijanjem turističnih destinacij in novih zaposlitev, zato bo treba iskati druge vire financiranja oz. projekt izvesti s pomočjo javno-zasebnega partnerstva. Po njegovem mnenju naj bi še pred zimo padla odločitev o tem, ali pokritje bazena sodi med prioritete in kako bo izvedeno, o tem, kdaj bi lahko Novogoričani v najboljšem primeru bazen koristili tudi izven poletne sezone, pa ni želel ugibati. Kratkoročno so z zaključkom poletne sezone in zaprtjem letnega kopališča najkrajšo potegnili mladi člani novogoriške-ga plavalnega kluba. Po zaslugi kolegov iz Gorice, ki so jim ponudili pomoč, trenirajo v goriškem bazenu, kjer pa zaradi velike zasedenosti ni dovolj prostora za vse no-vogoriške plavalce, ampak le za najbolj perspektivne. Dolgoročno pa bodo največjo ceno plačali najmlajši, tisti, na katere so dosedanji tečaji plavanja in športni dnevi v zimskem času še kako vplivali in jim pomagali pri osvajanju in utrjevanju osnovne plavalne kulture, ki naj bi bila v razvitem svetu 21. stoletja nekaj samoumevnega. Bomo videli, kako samoumevno bo to za no-vogoriške osnovnošolce čez nekaj let, če se bo s pokritjem bazena zavlačevalo. Nace Novak gorica - Javna pobuda SKP Z letaki opozarjajo na fašistične izpade Stranka komunistične prenove bo po mestu delila letake, s katerimi bo opozarjala na fašistične in rasistične izpade, ki se v zadnjih časih pojavljajo po Italiji in tudi v Gorici. To bo le prva od raznih javnih pobud, s katerimi bodo ljudi seznanili z rastočo klimo nestrpnosti, rasizma in represije, ki se širi na državni in krajevni ravni. »V Catanii so materi odvzeli sina, ker je obiskoval središče mladih komunistov. V Rimu in Neaplju so med fašističnimi napadi zažgali romska naselja. V Veroni je mladenič umrl, potem ko so ga obritoglavci pretepli. V Gorici so neznanci poškodovali avtomobil občinskega svetnika Livia Bianchinija in oskrunili nagrobni spomenik njegove matere,« naštevajo člani krožka SKP in ugotavljajo, da se Gorica nevarno premika proti desni. »Predvajanje fašističnih pesmi na nekaterih praznikih in manifestacijah in polemike zaradi tribarvnih luči na Sa-botinu nas opozarjajo, da politične smernice občinske uprave določajo malošte- vilni nostalgiki, ki bi radi, da bi se mesto vrnilo v obdobje pred šestdesetimi leti,« pravijo člani SKP in poudarjajo, da ni več čas za veterofašistične napade in patriotsko retoriko, saj si je treba prizadevati, da se mesto osvobodi preteklosti, ki ga mori. »Z nizom javnih pobud želimo izraziti solidarnost tovarišu Bianchiniju, hkrati pa hočemo prebuditi mesto in javnost opozoriti na rastočo klimo nestrpnosti in represije, na klimo, iz katere je vzklil napad na Bianchinija, ki je v mestu zelo znan zaradi svojega velikega socialnega čuta.« Člani SKP poudarjajo, da je Bianchini kot levičar kritiziral zasedbo Madžarske leta 1956 in Prage leta 1965, leta 1973 je ostro nasprotoval Pi-nochetovemu državnemu udaru, dolga leta pa je bil zaposlen v psihiatričnem oddelku bolnišnice, kjer je pomagal bolnikom in do njih pokazal izredno human odnos. Zdaj je po njihovih besedah zgleden občinski svetnik, saj zagovarja občane, potrebne pomoči, ne glede na njihovo barvo in politično prepričanost. Štirinajst napovedi za jasli Štirinajstkrat. Tolikokrat je po besedah goriške opozicijske občinske svetnice Donatel-le Gironcoli odbornica Silvana Romana napovedala uresničitev slovenskih jasli v ulici Rocca, v severni mestni četrti. »Povejmo si resnico. Kaj imajo slovenske jasli v zvezi z današnjim občinskim odborom? Nič, saj gre za projekt, ki ga je razvila prejšnja občinska uprava na podlagi deželnega prispevka, zagotovljenega po posegu preminulega deželnega svetnika Mirka Špacapana,« ugotavlja Gi-roncolijeva in poudarja, da Romolijeva uprava - podobno kot Berlusconijeva vlada - živi na napovedih, medtem pa Goričani drugje iščejo rešitev za svoje težave. »V občinskih jaslih je 55 mest, prošenj za vpis pa je bilo 122. Vse več Goričanov se zato odpravlja v Novo Gorico ne le zaradi novih trgovskih središč, pač pa tudi zaradi večjih in bolj fleksibilnih jasli,« pravi Gironcolijeva in razlaga, da bodo jasli v ulici Rocca dokončane leta 2009, zato pa bodo predvidoma nared komaj za šolsko leto 2010-2011. Po njenih besedah bo treba še čakati tudi na Rojcah, kjer bodo jasli na-red za leto 2013-2014, in v Ulici Molino, kjer bo vrtec odprl vrata leta 2010. Za sodišče tempirana bomba V Gorici so včeraj zborovali odvetniki z italijanskega severovzhoda. Javnost opozarjajo, da bo pravosodje na tem območju povsem ohromljeno zaradi krčenja denarja, ki je predvideno s finančnim zakonom. Poudarjajo pa tudi, da je 700 sodnih postopkov zaradi azbesta tempirana bomba za goriško sodišče, ki pri današnjem osebju ni kos tolikšnemu bremenu. Italijanu vrnili motor Okrog tretje ure zjutraj v noči s petka na včerajšnji dan je italijanski državljan poklical na številko 113 in policiji prijavil, da so mu na parkirišču na Grčni v Novi Gorici ukradli zaklenjeno motorno kolo znamke Husquarna 125. V bliskoviti akciji policistov so motorno kolo in tatu - 29-letnega Novogoričana - našli v Rožni Dolini. Storilcu, ki je po svojih »podvigih« možem postave dobro znan, so vozilo takoj zasegli in ga izročili oškodovancu. Zoper nesojenega motorista so napisali kazensko ovadbo zaradi tatvine. (nn) Krvodajalska baklada V soboto, 27. septembra, ob 20. uri, bo potekala po vaških ulicah v Doberdobu že tradicionalna baklada, ki jo organizira Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba. Izkupiček je namenjen za vzdrževanje hospica Via di Natale, ki nudi brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim na zdravljenju v onkološkem centru v Avianu (PN). Sprevod bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberoba. Ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer zbor Starši Ensemble iz Romjana. V San Pieru brez vode Družba Irisacqua obvešča, da bodo jutri med 8. in 17. uro v San Pieru brez pitne vode zaradi del na vodovodu. gorica - V bolnišnici Janeza od Boga Brez trombolize »Zanjo ni tehničnih pogojev« - Pod vprašajem nuklearna medicina Nova goriška bolnišnica ne bo imela oddelka za trombolizo, v katerem bi raztapljali krvne strdke možganskih kapi. Deželni odbornik za zdravstvo Vla-dimiro Kosic je med sredinim zasedanjem z občinskimi svetniki levosredin-ske opozicije iz Gorice pojasnil, da za trombolizo v bolnišnici Janeza od Boga ni potrebnih tehničnih pogojev. Kosic se je srečal z opozicijskimi občinskimi svetniki, da bi se z njimi pogovoril o vsebini kritičnega pisma na račun nove goriške bolnišnice, ki ga je napisal občinski svetnik Bernardo De San-tis in je imelo v javnosti velik odmev. Poleg De Santisa so bili prisotni Andrea Bel-lavite, Donatella Gironcoli, Anna Di Giannantonio, Livio Bianchini in občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. Srečanje je potekalo v od-bornikovi pisarni v Trstu, po uvodnih besedah De Santisa, pa je Bianchini povzel zgodbo goriške bolnišnice od leta 1995 do danes. Izpostavil je izgubljeno priložnost uresničitve čezmejne bolniš- nice s Šempetrom, zatem pa je odborniku postavil vrsto vprašanj. Kosic je tako na izrecno vprašanje, ali bo v bolnišnici Janeza od Boga oddelek za trombo-lizo, odvrnil, da za to »ni potrebnih tehničnih pogojev.« Odbornik je z molkom odgovoril na vprašanje o nuklearni medicini, ki je na prepihu, sploh pa je bilo po mnenju Bianchinija srečanje nekoristno in je goriške svetnike globoko razočaralo. »Oddelka za trombolizo ne bomo nikoli imeli; v primerjavi s Trstom, Vidmom in Pordenonom bo Gorica razpolagala s postransko bolnišnico, zato pa sem prepričan, da je bolnišnica Janeza od boga nagrobni kamen goriškega zdravstva,« poudarja Bianchini. Po njegovih besedah v Gorici ne bo trombolize, ker nevrologi in radiologi so dežurni od 8. do 20. uri, ponoči pa ne. Bianchini bo drugi strani poudarja, da v Uradnem listu med pogoji za delovanje oddelkov za trombolizo ni predvideno nočno dežurstvo, medtem ko goriška bolnišnica odgovarja vsem ostalim zahtevam. nova gorica - Jutri v okviru evropskega tedna mobilnosti Ob dnevu brez avtomobila zaprt odsek Kidričeve ulice V okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka pod geslom Zadihajmo s polnimi pljuči bo v Novi Gorici jutri potekal Dan brez avtomobila. Na Kidričevi ulici, ki bo od križišča z Erjavčevo do stavbe Nove KBM, zaprta za promet, in na Bevkovem trgu se bo odvijalo cel kup zanimivih aktivnosti, katerih osnovni namen je prepričati čimveč ljudi h koriščenju za okolje manj obremenjujočih načinov prevoza oz. premikanja. Med 9. in 13. uro se bo tako mogoče preizkusiti na kolesarskem poligonu in se sprehoditi po EU postojankah, potekalo pa bo tudi izdelovanje plakatov na temo mobilnosti. Cel dan bo potekala predstavitev električnih skuterjev in električnih koles. Na Kidričevi ulici bo predstavljen nov mestni avtobus. Vsem mimoidočim bo na Bevkovem trgu na voljo tudi brezplačno servisiranje koles. V popoldanskem času pa bosta na sporedu še ustvarjalna delavnica za otroke in starše ter otroška gledališka predstava gledališča Jabab-daba-du z Bleda. Začasen izgon avtomobilov, ki so med glavnimi krivci za slab zrak v mestih, s sicer zelo prometnega odseka Kidričeve ulice bo trajal od 6. do 18. ure. (nn) Ze|D prometni odsek Kidričeve ulice bo vozilom prepovedan foto n.n. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 21. septembra 2008 1 3 sovodnje - Dela bodo zaključena v oktobru V občini obnavljajo javno razsvetljavo Nova svetila bodo omogočila prihranek električne energije Sovodenjska občinska uprava obnavlja javno razsvetljavo. Nadomeščanje svetil poteka na glavni vaški ulici, a bo zaobjel tudi druge ulice in zaselke. Poseg je vreden 38 tisoč evrov, ki so jih črpali iz ostankov lanskega proračuna. Župan Igor Petejan je pojasnil, da gre v glavnem za zamenjavo svetil in kovinskih nosilnih elementov na cementnih drogovih vzdolž Prvomajske ulice. Nove svetilne naprave oddajajo rumeno svetlobo, omogočajo varčevanje z energijo in odgovarjajo varnostnim predpisom. Dela za nadomestitev so se začela pri občinskem vrtcu in se bodo nadaljevala do zadnjih hiš v vasi. V okviru istega posega bodo po drugih ulicah v občini namestili povsem nova svetila, tako na primer v Potoku, v Ulici Gradnikove brigade, v Brežičih na Vrhu, potem pri športnem centru in v Ulici Srečka Kosovela na Peči, povsod tam namreč, kjer je bila javna osvetljava nezadostna ali pa je sploh še ni bilo. Po županovih predvidevanjih se bo poseg zaključil pred koncem oktobra; izvaja ga podjetje Orzan iz Mariana, ki so ga izbrali na podlagi javne dražbe in že skrbi za Zamenjava starih svetil v sovodenjski občini foto balbi vzdrževanje javne osvetljave. Župan navaja, da je občina ugodila prošnjam domačinov, ki so jo opozarjali na pomanjkljivo ali ponekod na povsem odsotno osvetljavo, kot na primer pri novogradnjah na Peči. »Nekatere prošnje so čakale tudi nekaj let. Problema smo se seveda dobro zavedali, vendar za majhne občine ni enostavno priti do denarja za izredne posege,« pravi Petejan in dodaja, da ves postopek za nadomestitev svetil upravlja tehnični urad pri občini, vodja del pa je Bruno Orzan iz zadolženega podjetja, ki ima za to potrebne rekvizite. »Prihranek električne energije zaradi zamenjave starih svetil z novimi in varčnejšimi seveda ne bo ogromen, bo pa vsekakor za našo občino dobrodošel,« poudarja župan. Občinska uprava je v prejšnjih letih že poskrbela za novo osvetljavo, tako v Rupi in na Peči, kjer bo treba poseči še na stranskih cestah, ter v zgornjih Gabrjah. Da bo delo popolno, bodo morali osvetljavo urediti še v spodnjih Gabrjah ter ponekod na Vrhu in v Sovodnjah. Računajo, da bodo denar dobili iz državnega fonda za varnost. sovodnje - DS Zadovoljstvo za novi odbornici Zadovoljstvo ob imenovanju dveh novih odbornic v sovodenjski občini izraža David Peterin, koordinator Slovencev v Demokratski stranki (DS) na Goriškem. »Alenka Flore-nin, ki bo vodila resor za šolstvo, kulturo in obmejno sodelovanje, in Vesna Primožič, ki ji je bila zaupana odgovornost za šport in odnose z mladino, sta članici vodstev DS. Njuno imenovanje je odraz prisotnosti DS na teritoriju in dejavnosti sovodenjskega krožka, ki je bil ustanovljen februarja letos, a že razpolaga s kvalitetnimi kadri, ki postajajo protagonisti našega prostora,« pravi Peterin in dodaja: »Z nastopom Primožičeve in Flore-ninove je tudi sovodenjska uprava župana Igorja Petejana sledila načelom DS o prisotnosti mladih in sposobnih oseb v politiki ter o upoštevanju enakopravne vloge žensk pri upravljanju občin. Prepričan sem, da bosta novi odbornici s svojimi izkušnjami in sposobnostjo kos vlogi. Tako kot so mladi člani prinesli v novonastalo DS nove prijeme, prilagojene spreminjajočemu se svetu, tako bosta tudi naši dve predstavnici prinesli novega vetra v upravljanje občine in izboljšali stike z ljudmi, ki so v manjših občinah izredno pomembni. Čestitam zato So-vodnjam in vsem Sovodenjcem, ker so s takšno izbiro dali dober zgled. Seveda ne morem mimo pohvalnih besed za prejšnja odbornika, za pokojnega Leopolda Devetaka in za Marka Lutmana, ki je svojo funkcijo opravljal vestno in požrtvovalno v korist celotne občine. V imenu DS voščim novima odbornicama čim več rezultatov, saj vsak njun uspeh bo v ponos Demokratski stranki.« podgora - V opuščeni tekstilni tovarni 13-letnik padel s štirih metrov Ni opazil odprtine v podu - Bandelj »neuslišan« Gasilci in karabinjerji pred halo, v kateri se je poškodoval deček bumbaca Iz najstniške igre bi skoraj nastala tragedija. 13-letni Goričan z bivališčem na Korzu Italia se je včeraj popoldne s prijateljem odpravil odkrivat notranjost opuščene tekstilne tovarne v Podgori, ki je zaprta že preko dvajset let. Preganjala ju je radovednost. Kraj sta dosegla s kolesom, preskočila ograjo in vstopila v notranjost. Po stopnicah se je fant povzpel na prvo nadstropje in se sprehajal po hali. Zdi se, da med hojo ni opazil večje odprtine v podu in padel dobre štiri metre v globino. Pristal je v pritličju. Alarm je sprožil prijatelj. Na kraju so posredovali karabinjerji, gasilci in osebje službe 118, ki je 13-letniku nudilo prvo pomoč na licu mesta, nakar so ga pre- peljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Deček je utrpel razne udarce in si zlomil zapestji, vendar po podatkih, ki so jih posredovali v goriški bolnišnici, njegovo stanje ne vznemirja zdravnikov. Halo z dimnikom, kjer se je nesreča zgodila, je goriško tožilstvo zaseglo že leta 2006 zaradi prijave podgorskega rajonskega sveta in njegovega predsednika Walterja Bandlja. Le-ta je že večkrat opozoril na mlade, ki opuščeno tovarno uporabljajo kot kraj pustolovščin. »Obrat je sicer zavarovan, vendar ne dovolj,« pravi Bandelj, ki se bo sedaj spet obrnil na prefekturo, da razčisti usodo opuščene tovarne. štandrež - Petdesetletni bivši sošolci Skupaj praznovali srečanje z Abrahamom Štandreški petdesetletniki pred vaško cerkvijo bumbaca oslavje - Novi pripravljeni pristopiti k društvu Oživljajo Naš prapor K razvoju dejavnosti bo prispevalo novo igrišče v Pevmi - S kioskom bodo sodelovali na Okusih na meji Petdesetletniki iz Štandreža so se zbrali prejšnjo soboto, da bi skupaj praznovali srečanje z Abrahamom. Najprej so položili šopek cvetja k grobu svojega soletnika Renza Faganela, ki je umrl leta 1986, zatem so se udeležili maše v štandreški cerkvi. Okroglemu življenjskemu jubileju so nato nazdravili v gostili Turri, kjer so oživljali lepe trenutke iz otroštva in najstniških let. Štandreški abrahamovci so namreč skupaj obiskovali domačo osnovno šolo, nato pa so se njihove poti razdelile. Večina izmed njih si je v zrelih letih dom uredila v domači vasi, nekateri pa v sosednjih krajih. Bivši sošolci se niso srečali že več let, zato pa je bila praznična večerja še posebej vesela. Veliko stvari si je bilo treba povedati, na dan pa so seveda prišli lepi spomini iz šolski let in mladosti. Odbor športnega in kulturnega društva Naš prapor je sklical sestanek svojih članov z namenom, da bi ocenili možnosti poživitve društvenega delovanja. Srečanje je potekalo v gostišču na Oslavju, saj je društvo ostalo brez sedeža. Stavbo v Pevmi, kjer je Naš prapor deloval, so namreč lastniki prodali, novi lastniki pa jo preurejajo v stanovanjski kompleks. Odbor je z veseljem ugotovil, da se je sestanka udeležilo kar precej mladih, ki so pokazali voljo, da bi z dodatnimi dejavnostmi dali zagona društvu; v zadnjih letih je le-to bilo prisotno samo na odbojkarskem področju. Pokazala se je namreč potreba, da bi Naš prapor zaživel tudi na kulturnem, družabnem in rekreacijskem področju, čeprav se vsi zavedajo težav zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov oz. dvorane. Odpirajo se vendar nove možnosti razvoja, ki jih ponuja bližajoče se odprtje igrišča v Pevmi. Vsi so soglašali, da mora skrb za upravljanje in uporabo novega objekta prevzeti kako domače športno in rekreacijsko društvo. Nesprejemljivo bi bilo, če bi veliko večnamensko ploščo z urejenimi slačilnicami ob otrocih bližnje osnovne šole uporabljala zunanja društva. Objekt sicer ne bo mogel ustreči stalnim oblikam športnih aktivnosti, saj bo nepokrito igrišče uporabljivo le v toplejših mesecih. In ravno na te mesece so se osredotočili člani društva. Najbolj se ogrevajo za mali nogomet (ekipa v vasi že obstaja in nastopa na turnirjih), pa tudi kotalkanje ali rolka-nje bi lahko prišla v poštev. Prednost ima se- Domačini nestrpno čakajo na predajo novega igrišča foto vip veda odbojka, ki naj bi ostala paradna panoga društva, igrišče pa bo zelo primerno za poletne priprave in turnirje. Na sestanku so se tudi zavzeli za večjo prepoznavnost društva Naš prapor. Tako so sklenili, da bodo z lastnim kioskom sodelovali na prireditvi Okusi na meji, ki bo v Gorici 26., 27. in 28. septembra. Tam bodo gostom ponudili pršut in druge domače dobrote, zlasti pa briško vino, ki nima tekmecev daleč naokrog. Ob koncu konstruktivnega srečanja so se prisotni dogovorili, da bodo oktobra pripravili občni zbor društva, ki bi s pristopom novih članov prispeval k vsestranski poživitvi delovanja. (vip) 14 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI Prosvetno društvo Štandrež in Goriška Mohorjeva vabita na predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča GORICA VODNIK PO MESTU IN PO SLEDOVIH SLOVENSKE PRISOTNOSTI V sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu Pogovor z avtorjema bo vodil časnikar Jurij Paljk [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 15.40 - 17.40 -20.00 - 22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 15.40 - 17.45 - 20.10 -22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 15.15 - 17.00 - 18.30 »Kung fu Panda«; 20.00 - 22.00 »II papa di Giovanna«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 -18.30 - 20.15 - 22.00 »Hancock«. Dvorana 2: 15.50 - 17.50 - 20.10 -22.10 »Burn after Reading - Spie come noi«. Dvorana 3: 15.00 - 16.50 - 18.30 -20.10 - 22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 4: 16.00 - 17.50 - 20.00 -22.00 »Pranzo di ferragosto«. Dvorana 5: 15.20 - 17.30 - 20.00 -22.10 »Il papa di Giovanna«. fl Razstave V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA bo 26. septembra ob 19. uri odprtje fotografske razstave z naslovom Kon-tra.punkte. Graška fotografska scena; do 23. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Koncerti OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU predstavlja v konferenčni dvorani tržiške občinske knjižnice v ponedeljek, 22. septembra, ob 17.30 gledališko sezono, v ponedeljek, 29. septembra, ob 17.30 glasbeno sezono; obenem obvešča lanske abonente, da lahko do 8. oktobra, potrdijo ali spremenijo abonma za 2008-09. Od sobote, 11. oktobra, bo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369), v agenciji Ticketpoint v Trstu, v turistični agenciji Appiani v Gorici in v uradu ustanove ERT v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bodo lanski abonenti od 29. septembra do 6. oktobra lahko potrdili abonma za sezono 2008-09. Od 15. oktobra do 5. novembra bo možen nakup novih abonmajev; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS AGIP- Ul. Aquileia 34 FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov z naslovom »...Non solo classica« v parku dvorca Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici: danes, 21. septembra, ob 16.30 koncert skupine Shipyard Town Jazz orchestra iz Tržiča; vstop prost. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo v soboto, 27. septembra, odpotoval avtobus v Trbovlje ob 6.45 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, na Vrhu, v Sovodnjah, Štandrežu pred cerkvijo in Podgori pred športno palačo; priporočajo točnost. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo 11. oktobra odpotovali v Rovinj, naj poravnajo stroške za potovanje do 30. septembra; odhod iz Ronk (picerija Al Gam-bero) ob 6.45, s postanki v Doberdobu ob 7. uri, Jamljah ob 7.15 in Štiva-nu ob 7.30. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v To-skano od 6. do 11. oktobra. Cena izleta znaša 530 evrov; prijave in informacije v uradih Kmečke zveze (tel. 040-362941). □ Obvestila DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici ponuja seminarsko delavnico za odrasle z naslovom Sensibilizacija telesa v okvirih skupinske dinamike in podnaslovom Slučajnih gibov ni - Naše telo je naša zgodovina. Delavnica bo potekala v Kulturnem domu 4. in 5. oktobra; vpisovanje na tel. 0481533495, pojasnila na tel. 348-5298655. ŠD SOVODNJE vabi na rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30. Prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah; informacije na tel. 0481-882195 (Mirjam). SPDG prireja vsako sredo od oktobra dalje med 21. in 22. uro rekreacijsko telovadbo s trenerjem Dušanom Car-lijem. Prvo srečanje bo 1. oktobra ob 21. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici; informacije na tel. 3385068432 (Loredana). OK VAL obvešča, da potekata vsak torek in četrtek v štandreški telovadnici otroška telovadba in miniodbojka: za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 1999-2001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 3939294686 (Sandro Corva), 3331439655 (Tjaša Corva) ali na naslov okval@virgilio.it. OK VAL IN GOVOLLEY prirejata v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2008-2009: otroško telovadbo za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec, ob sredah od 15.45 do 16.45; mi-niodbojko in splošno telovadbo za punčke in fantke 1. in 2. razreda ob ponedeljkih od 15. ure do 16.30 in četrtkih od 15. do 16. ure, miniodbojko za fantke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 15.30 do 17. ure, mi-niodbojko za punčke 3., 4. in 5. razreda ob torkih in petkih od 17. ure do 18.30. Prva srečanja bodo v ponedeljek, 22. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. PILATES: v občinski telovadnici v Doberdobu bodo z Majo Lutman vadili vsako sredo od 20. do 21. ure; vpisovanje in informacije na tel. 3281511463 (Ingrid) ali na naslov okval@virgilio.it. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetniški in nadaljevalni tečaj diato-nične harmonike pod vodstvom Andreja Gropajca; v sredo, 24. septembra, ob 18. uri bo sestanek v večnamenskem središču v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja plesni tečaj modernih plesov pod vodstvom Jelke Bogatec za otroke od 6. do 13. leta starosti; prva vaja bo v sredo, 24. septembra, od 18. do 19. ure v večnamenskem središču v Jamljah; informacije na tel. 338-6495722 (Martina). ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). ŠZ OLYMPIA ponuja v sezoni 2008-09: telovadbo Gymplay za predšolske otroke od 3. leta starosti, športno ritmično gimnastiko za deklice od 5. leta starosti, orodno telovadbo od 5. leta starosti, odbojko in miniodbojko od 9. leta starosti, športni ples od 6. do 18. leta in več; vpisovanje in informacije na tel. 335-5952551 (Damijana). PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba prireja uvajalne tečaje glasbene vzgoje za otroke od 6. leta starosti (spoznavanje zvokov, ritma, melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in 334-9310000 (Robert). PRI PIHALNEM ORKESTRU KRAS iz Doberdoba poteka vpisovanje za glasbeno šolo v nadaljevalne in začetni-ške tečaje za pihala, trobila in tolkala ter pouk teorije; vpisovanje in informacije na tel. 334-9310000 (Robert) ali 338-4199828 (Romina). DRUŠTVO JADRO prireja dva tečaja slovenščine za odrasle (začetni in nadaljevalni) na sedežu društva v Rom-janu od oktobra do januarja (petdeset ur po štiri ure tedensko v dveh večerih). Organizacijsko srečanje bo v torek, 30. septembra, ob 20.30 na sedežu društva v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri članih društva, v ronški knjižnici in v mladinskem središču v Tržiču (Informagiovani) na Drevoredu San Marco 70 (tel. 0481-798011). ŠZ MLADOST - OTROŠKA SEKCIJA obvešča, da se je na doberdobskem nogometnem igrišču začela otroška mladinska dejavnost 2008/09: cicibani 9798-99-00 in mali cicibani 01-02 ob ponedeljkih in četrtkih od 16. do 17.30 ter naraščajniki 95-96-97 ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure. Med zimo se bodo dejavnosti preselile v do-berdobsko telovadnico; informacije in nove prijave na tel. 335-6041844. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ iz Gorice nujno išče sodelavce za popoldansko delo z otroki; informacije v Dijaškem domu (tel. 0481-533495). GORIŠKA OBČINA brezplačno deli omejevalnike pretoka za pipe in tuše, in sicer v preddverju županstva, v občinski izpostavi v Ul. Garibaldi in v uradu za okolje. KD SOVODNJE vabi člane in sodelavce na občni zbor volilnega značaja v torek, 7. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah. Kdor bi želel sodelovati v novem odboru društva, naj pokliče na tel. 349-3666161 (Erik, zvečer ali ob uri kosila). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure. OB 90-LETNICI KONCA PRVE SVETOVNE VOJNE bo v soboto, 27. septembra, ob 11. uri v baziliki na Sveti Gori pri Gorici maša, ki jo bo vodil celjski škof Anton Stres. Spominsko slovesnost, ki ji bo sledil krajši kulturni program in predvidoma tudi mimohod veteranskih društev, organizirajo škofija Koper, frančiškanski samostan na Sveti Gori in društvo I R 87 Solkan. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v ponedeljek, 22., in v sredo, 24. septembra, zaprta. OBČINSKO OKENCE ZA GRADBENIŠTVO v Ul. Garibaldi 7 v Gorici deluje s podaljšanim urnikom: ob ponedeljkih med 9. in 11. uro ter med 15.30 in 17. uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 11. uro. POKRAJINSKI ODBOR VZPI-ANPI je posredoval seznam listkov loterije, ki so jih izžrebali v ponedeljek, 8. septembra: 1. nagrada (vikend v evropsko prestolnico za dve osebi) listek št. 5933; 2. (žensko in moško gorsko kolo) št. 2043; 3. (prenosni DVD) št. 4991; 4. (mikrovalovna pečka) št. 1168; 5. (prenosni telefon) št. 5135; 6. (kuhinjski robot) št. 3030; 7. (Walkie Talkie Winner) št. 1641; 8. (prenosni sesalnik) št. 1217; 9. (sušilnik) št. 5755; 10. (likalnik) št. 909. Nagrade so na razpolago do 10. oktobra na sedežu v Ul. Valentinis 84 v Tržiču (tel. 0481798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja vsakoletni Partizanski piknik v nedeljo, 5. oktobra, ob 16. uri v gostilni Kapriol v Dolu. Odbor sekcije pričakuje tudi člane in prijatelje mlajših generacij; informacije in vpisovanje na tel. 0481-78192 (Joško Vižin-tin) in 0481-419946 (Jordan Semolič). SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ nabirata prispevke za pomoč prizadetim ob hudih nalivih v Sloveniji. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik - Slovenija«. SLOVENSKI ŠPORTNI CENTER na Drevoredu 20. septembra v Gorici bodo decembra poimenovali po Mirku Špacapanu in v njem odkrili obeležje. Prispevke za obeležje zbirajo na tekočem računu pri Zadružni banki Do-berdob-Sovodnje (št. IBAN IT 82I0853212401000000740248) in pri odbornikih ŠZ Olympia. Vilmi Brajnik ob prejemu visokega državnega odlikovanja iskreno čestita Društvo slovenskih upokojencev za Goriško ZDRUŽENJE CUORE AMICO obvešča, da je sedež v Ul. Cipriani, 71 v Gorici (tel. 0481-523135) odprt ob ponedeljkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta), ob četrtkih med 15.30 in 17.30 (tajništvo) in ob petkih med 10. in 12. uro (tajništvo) in med 10.30 in 11.30 (ambulanta). Prireditve ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB-SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: danes, 21. septembra, bo članski praznik v So-vodnjah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. PD ŠTANDREŽ IN GORIŠKA MOHORJEVA vabita v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v župnijsko dvorano Anton Gregorčič v Štandrežu na predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti. Pogovor z avtorjema bo vodil časnikar Jurij Paljk. V GRADU KROMBERK bo v torek, 23. septembra, ob 20. uri v organizaciji Goriškega muzeja predavanje Aleksandra Jankoviča Potočnika z naslovom Utrdbe na Slovenskem. 0 Mali oglasi NUJNO IŠČEM sorodnike pokojne gospe Leopoldine Makovec, ki je stanovala v Ul. Leopardi 8 v Gorici in je bila rojena 31.10.1902. Saverij Rožič, tel. 0481-390688. PRODAM AVTO daewoo nexia, letnik '97, po ugodni ceni; tel. 0481-78000. Prispevki Namesto cvetja na grob Andreja Fer-foglie iz Doberdoba darujejo Vili, Adela, Iztok in Boris Prinčič 150 evrov za ŠZ Mladost. V spomin na svoje drage darujeta Vida in Ciril 50 evrov za sekcijo krvodajalcev iz Sovodenj. Pogrebi JUTRI V GRADIŠČU: 11.00, Fausto Nicolausig v cerkvi Sv. Duha in v Videm za upepelitev. Ob smrti očeta in nonota ANDREJA izrekamo Evgenu in Alešu ter svojcem iskreno sožalje. Agriturizem Kovač ASKD Vipava izreka svojemu podpredsedniku Matteu in vsem sorodnikom občuteno sožalje ob izgubi drage none MARIJE 415 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI APrimorski r dnevnik M Na sosedovi strehi je še iz časov začetka iraške vojne stala zastava miru. Vsakokrat, ko sem pogledal skozi okno, me je pozdravilo njeno plapolanje, kakor da bi mi hotelo prišepniti zgodbo o mračnem in motnem neurju, ki ga bo posrkala svetla mavrica. Sedaj je ni več. Počasi, dan za dnem so ji sonce, dež in burja posrkali barve in jo scefrali, tako da je od nje ostala le komaj vidna cunjica. Zdi se, kot bi se v usodi te zastave zrcalila usoda mirovniškega gibanja sploh. Koliko mavričnih zastav je pred leti preplavljalo mesta vsega sveta in sporočalo javnosti, da se je v ljudeh predramila želja, da se uprejo logiki nasilja in oboroženega reševanja problemov. Nato so se počasi, kot je počasi venelo navdušenje za protivojne proteste, ena za drugo, kot uvelo cvetje, osipale z drogov. Le tu pa tam, v zavetju pred vremenskimi muhavostmi, se še kakšna zasanjeno razkazuje. Tudi ob kakšni mirovniški prireditvi se še prikaže mavrica, a teh prireditev je vse manj in vse manj ljudi se jih udeležuje. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ali smo res pod učinkom narkoze, ki nam jo vbrizgava proces globalizacije politike strahu? Ta proces, ki ga je rodil atentat na newyorške nebotičnike, je skupaj z vse ob-čutnejšo krizo vrednot oblikoval pogoje, v katerih je vedno več prostora za avtoritarne težnje in posledično vedno manj zaupanja v demokratično reševanje problemov. To začenjamo občutiti na vsakem koraku. V Italiji še zlasti. Vsak dan se srečujemo z napadi na demokratično ustavo in njene vrednote. Mnogi iz vladnih vrst se nostalgično in brez sramu prepoznavajo v idejah fašističnega dvajsetletja. Tudi doktrina Severne lige o "toleranci nič" pelje vodo na mlin neototalitarnih skomin. Po večjih mestih so razporedili vojsko, da bi ščitila državljane pred hudodelci in begunci (ki postajajo v zavesti mnogih eno in isto). Ni važno, če je vojska neučinkovita in če policijske sile marsikje nimajo sredstev niti za bencin. Glavni je videz, ki daje občutek večje učinkovitosti trde roke. "Toleranca nič" velja seveda tudi za prostitucijo, ki mora zaradi lepšega videza pač izginiti s cest (in ni važno, če se pod isto logiko nečloveškega izkoriščanja nadaljuje za štirimi zidovi), za uživalce mamil, ki se jim godi hujše kot njihovim dobaviteljem, in celo za berače, ki morajo prav tako s cest (kam, se ne ve) in jim pritiče še globa povrh (s kakšnim denarjem naj jo plačajo, če so brez pribite pare, se tudi ne ve). Da bi pot avtoritarizma še bolj zgladili, se prav tako brez zadržkov in sramu letevajo celo vzgoje in šolskega sistema, ki mora biti v skladu z v preteklost obrnjenim pogledom. Na vse to bi gledali z manjšo zbeganostjo in zaskrbljenostjo, če bi del ljudstva, ki se še prepoznava v demokratičnih vrednotah, znal in hotel reagirati kot se spodobi. Toda vse kaže, da se je tudi ta-koimenovane levice lotila miselna utrujenost. Izgublja se celo sposobnost zgražanja nad dejanji, ki sodijo v srednji vek, kaj šele sposobnost reakcije. Splošno nelagodnost krepijo učinki uspavalnega in poneumljevalnega vpliva kulturno in vsebinsko ošibljenih sredstev javnega obveščanja, s televizijo v prvi vrsti (ne pozabimo, da je ta medij v Italiji v rokah enega samega človeka, ki je tudi na čelu vlade). Zelo hudo je tudi to, da se vsi sklicujejo na javnomnenjske raziskave, po katerih Berlusconijeva priljubljenost presega šestdeset odstotkov, malokdo pa se vpraša, če je to res merilo, ki ga je treba nekritično sprejeti in se z njim sprijazniti. Dovolj je, da pogledamo v polpreteklo zgodovino, ko so ljudske množice prav tako izkazovale visoko stopnjo navdušenja za Mussolinija in njegovo pogubno politiko ter očarane polnile italijanske trge, ko jim je tvezil strahovite neumnosti. Zgodovina je pokazala, kakšne posledice je imelo to navdušenje. Toda, kot je zapisal znani uvodničar italijanskega dnevnika La Repubblica Ilvo Diamanti, je »Italija po-zabljiva država, ki ni sposobna pozabiti«. Kljub katastrofi, v katero je Duce pahnil Italijo, je za nekatere fašistično dvajsetle-tje lepo razdobje in morda vredno posnemanja, pa naj reče Fini kar hoče. In že spet omamljeni narod (tudi avtentičnih demokratov) pridno molči, ali pa njegovega glasu ni slišati... Kako lahko v takem vzdušju pričakujemo kaj več kot sebično (četudi razumljivo) skrb za čisto osebne interese. Skrb, da se ta ali oni davek ne zviša (in ni važno, če se vse ustavi pri obljubah), ali da se v bližino našega doma ne preseli kakšno romsko pleme (naj si ga kar drugi držijo). Prostora za širše probleme (vojne, lakota ipd), ki se nas morda trenutno neposredno ne tičejo, ni v našem vsakdanu zastrtih pogledov in z umetnim strahom in iracionalnim gnevom obteženih src. In tako ni več prostora za ob-čutnejši odziv na mirovniške klice. Mavrične zastave, kolikor jih ni razjedla burja, so zlezle v naftalin. Zakaj pravzaprav pišemo o tem? Natančno na današnji dan, 21. septembra, naj bi po vsem svetu, po navodilih Organizacije združenih narodov, proslavljali mednarodni dan miru, katerega cilj naj bi bil, da se med ljudmi razširi vest o tem, da obstaja alternativa vojnemu stanju in da je možen tudi svet, v katerem vlada mir . Uporabljam pogojnik, ker se sprašujem, če in kdo bo danes sploh prosla- vljal. Generalni tajnik Združenih narodov Ban Ki-moon prav gotovo. Ambasadorji miru ZN, kot so princesa Haya Bint Al Hussein, filmski igralec Michael Douglas, antropologinja Jane Goodall in violinistka Midori Goto, tudi. In z njimi še marsikdo, vendar množičnih odzivov ni na vidiku. Kako naj bi tudi bilo drugače, ko pa za pobudo OZN nihče, ali malokdo ve. Zdi se mi, da Organizacija združenih narodov še nikoli od svoje ustanovitve ni bila tako potisnjena ob rob, kot danes, ko vso svetovno politiko diktirajo ZDA, ob stranskih, četudi vplivnih vlogah Rusije, Kitajske in, komaj za spoznanje, Evropske unije. Glas Ban Ki-moona je skoraj neslišen. Kadar pozove poglavarje držav članic in vse ljudi sveta, "naj ob mednarodnem dnevu miru, 21. septembru, združijo moči in dvignejo svoj glas proti vojnam, revščini ter lakoti in se zavzamejo za človekove pravice vseh," se njegov klic pojavi v dnevnem tisku kvečjemu v obliki kratkega člančiča na koncu vmesne strani. Uvodne članke v mastnih črkah bi si najbrž prislužil samo, če bi pozival k vojni. Pozvani poglavarji držav pa so običajno tiho. Sicer bi o njih pisali samo v primeru, če bi se v zvezi z dnevom miru med sabo krepko zmerjali. In kaj reči o ambasadorju miru Michaelu Douglasu? Kaj meni o vojni in kaj postori za mir, zanima malokoga. Bolj dražljive in objave vredne so njegove galantne avanture. Tako gre današnji svet. In vendar bi morala plat zvona miru iz Steklene palače ZN, darilo po Hirošimi in Nagasakiju prizadete Japonske, močneje butniti v vest človeštva. Vsi smo namreč odgovorni za ob današnjem dnevu miru ozn Zbledela mavrica mir, dosežemo pa ga lahko le s skupnimi močmi. Danes je svet, kot že dolgo ne, potreben miru. Na vseh koncih in krajih se vnemajo strasti, spopadajo interesi. Po podatkih ZN naj bi bilo trenutno v teku 29 vojn. V Izraelu in Palestini se perverzna spirala atentatov in povračilnih ukrepov vleče brez prestanka. Rezultat: okrog šest tisoč mrtvih od leta 2000 dalje. V Iraku so se že naveličali šteti mrtve. Atentati so na dnevnem redu, islamsko odpor-ništvo ne miruje in ameriška okupacija postaja vse težja preizkušnja, vse bolj podobna vietnamski. Krvavi računi vsekakor kažejo, da je petletna Bushova vojna terjala že okrog 90 tisoč iraških žrtev in 4.152 ameriških vojakov, poleg 314 vojakov drugih narodov. V Afganistanu se spet oglaša orožje talibanov. Od leta 2001, ko se je ameriška vojska s svojimi zavezniki podala v te kraje, da bi jih prečistila Bin Ladno-vih teroristov, so prešteli že več kot 25 tisoč mrtvih. V raznih arabskih deželah, od Maroka do Jemena, bi težko prešteli vse žrtve islamskega integralizma v stalnem konfliktu z vladami, ki jih smatra za preveč popustljive do Zahoda. Zadnje čase so se tej druščini približali tudi turški integralisti. Ob vseh teh vojnah, ki jim sredstva javnega obveščanja posvečajo kar precej pozornosti, bi lahko našteli še desetine drugih, manj poznanih konfliktov v bolj zakotnih periferijah globalnega naselja, kot bi lahko rekli temu našemu vse bolj obljudenemu, a tudi vse bolj destabilizi-ranemu planetu. To so vojna žarišča v Če-čeniji (250 tisoč mrtvih od leta 1994 da- Dušan Kalc lje), v Somaliji (500 tisoč mrtvih od leta 1991), V Sudanu in Darfurju (250 tisoč mrtvih od leta 2003), v Kašmirju (90 tisoč od leta 1989). In lahko bi naštevali dalje: Kongo, Indonezija, Filipini, Nepal, Indija, Uganda, Slonokoščena obala, pa Bolivija, Kolumbija itd. Če bi prešteli mrtve, pohabljene, begunce, sirote in vdove vseh teh konfliktov, bi prišli do pošastnih številk, ob katerih bi se bilo treba še kako zamisliti. Pravzaprav bi se bilo treba ob mednarodnem dnevu miru, prej kot o posledicah vojn, zamisliti o njihovih vzrokih in o tem kako te vzroke odpraviti. Če je bila za Platona vojna nekaj naravnega in neodpravljivega, je nadaljnji razvoj misli oblikoval težnjo po iskanju razlogov in načinov za zajezitev vojne potrebe. Verstva nakazujejo mir kot vzvišeno vrednoto. V krščanstvu predstavlja združitev z Bogom. V islamu že sama beseda izvira iz korena silm, kar pomeni mir. V Koranu je Alah imenovan tudi As-Salam, kar spet pomeni mir, Dar-as-Salam pa domovanje miru. Prav v verskih tekstih pa se poleg pozitivnih silnic skrivajo besede in pojmi, ki se dajo prosto tolmačiti po potrebi in postanejo često izhodišča za fundamen-talistične teorije in prakse, kot sta nam v katoliškem svetu včasih dokazovali kon-kvista in inkvizicija in kot nam danes dokazuje islamski samomorilski terorizem. Sicer pa današnji vojni spopadi v glavnem niso ideološkega izvora, temveč prej gospodarskega, socialnega in kulturnega. Neenakost med narodi ustvarja trenja in nesoglasja, ki postavljajo v nevarnost mir. Če bi bile dobrine pravično porazdeljene, bi najbrž ne bilo razlogov za mnoge vojne. Svoje prispevajo tudi interesi multinacionalk, kadar zasedejo in izkoriščajo območja z nafto in drugim bogastvom. "Boj proti revščini in krivično-sti," je v svoji encikliki Pacem in Terris zapisal papež Janez XXIII. "je pogoj za izboljšanje življenjskih pogojev ter za človeški in duhovni napredek vseh, torej za splošno blaginjo človeštva." Toda logike trga, kot vsemogočnega in neizprosnega malika močnih, bogatih in vladajočih gredo v drugo smer. V imenu gospodarskih, ali ozemeljskih, ali čisto preprosto hegemonističnih interesov so pripravljeni žrtvovati na oltarju boga vojne vsakršno miroljubnost. Tako so ZDA pod smešnimi pretvezami napadle Irak, da bi spet imele kontrolo nad tamkajšnjimi naftnimi polji in dokazale svetu, kdo mu pravzaprav komandira. In tako so Rusi pred kratkim poslali v Gruzijo svoje tanke, da bi zaščitili svoje gospodarske in ozemeljske interese v Ab-haziji in Južni Osetiji in dokazali svetu, da so spet velesila, ki se ne boji Amerike in s katero je treba delati račune. Seveda so tako za ene kot za druge vse te vojne po potrebi zdaj "etične", ali "humanitarne", zdaj "pravične", ali "preventivne", nikoli pa niso čisto preprosto neumno in nepotrebno prelivanje krvi. Najraje pa se v vsesplošno opravičilo uporablja staro latinsko pravilo "Si vis pacem, para bellum", ali po naše "Če želiš mir, pripravi vojno". In tako se spet pridno dela na tem. Sedaj je nekako na vrsti Iran. V ZDA že dolgo časa trobijo na vse vetrove, da jim je Ahmadinejad s svojim jedrskim preizkušanjem sila nevaren (čeprav je bolj malo verjetno, da bi iranskim bombnikom z jedrskim tovorom sploh uspelo vzleteti) in spet se govori o "preventivnem napadu'. Na "preventivno" vojno se pripravljajo tudi Izraelci, ki so v strahu, da bi Rusi namestili v Iraku raketni sistem S-300, pravkar kupili od ZDA tisoč bomb, ki so sposobne prebiti podzemeljske bunkerje. Kaj naj rečemo na vse to? Danes, ob mednarodnem dnevu miru, skušajmo vsaj razmišljati o tem, če drugega kot posamezniki ne moremo narediti. Morda bomo prišli do Platonovih zaključkov, da je vojna le nekaj naravnega in neodpravljivega... 1 6 Nedelja, 21. septembra 2008 NEDELJSKE TEME / v vrtcu na greti - Pestro delovanje v šolskem letu 2007/2008 Z nami ^ v pravo smer! ¡p&Q Veseli živ-žav v A M' t}' W i: m Naš vrtec se imenuje »Modri delfin« in se nahaja na Greti v predmestju Trsta. Ta vrtec obiskuje veliko otrok, saj so tu štiri italijanske in naša slovenska sekcija. V šolskem letu 2007-08 je kar šestnajst otrok vsak dan veselo zahajalo v slovensko sekcijo našega vrtca in sicer: Samuel, Sofia, Emilio, Davide, Marko, Stefano, Gioele, Mali, Alice, Stella, Chiara, Anna, Marilia, Stephan, Matias in Jan. Nekateri govorimo slovensko tudi doma, drugi pa se slovenščino šele »učimo« v vrtcu. Za nas skrbita in se z nami »igrata« vzgojiteljici Lorena in Nadja. Pri Srnjačkih je lepo! Živali na Krasu: srnjak V vrtcu radi i rišemo in | p°slušamo pravljice. Naša najljubša pravljica je Muca copatarica, ki smo jo tudi narisali. Radi se igramo v družbi r^ryr" I Včasih pojemo, k j v « Igramo se radi v*F ^ občasno pa se loamo deldice skrbijo za pun^ radi zlagajo kocke m gradi. že ob začetku SoUteB^ ^ Tam sn a F čedolu. m y Deklice skrbijo za punčke _ _ a J E M ííi^bíilhíiíüj Sprehod po kraškem gozdu . i Zajčki pojejo Sv. Miklavž Po leg . Pose. radi raj-n skL'Pna pn?„ la vr??s® f Halloween n u^a^abavali klavž*> iT Mi- vrečo ilTje ^KicoinzZlt^ovaU k°t zvezdi ceobh e"Zaples^ vdehli PosTStovanje smo si r,fl« Pozabi Tsk«P*} ob ključni prirej Tudln* za-slovili odedtVlSm°sepo- Pri^ljčkoVi ^ naših ^slednjem Y ,bodo v ]etu obLiz:if:kem Zaključna prireditev -naši bodoči osnovnošolciv oranžnih klobukih i f v N. Kravica Konjiček feit ihuml flllim íMMIn i mMmém lza Jo bomo lahko tudi poskusili? V Zvezdice ob božičnem drevescu _ Vsi skupaj vlečemo polno vrečo igrač oljrajK _L / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. septembra 2008 1 7 / vrtcu Modri delfin Zelo smo veseli in se zabavamo, ko gremo z vzgojiteljicama na ekskurzije - izlete! ____________ . jolr, i<0 smo meseca Posebno vzdušje JeVtad^ ^ ^ maja vsi skupa, z V )am0 smo se si ogledali Postojno z zanima- peljali z vlakcem ^ stalagmite m se I njem smo gledali štete® smQ QSt u ¿strašili,ko,evodKZjrl tt.n.al.da • ^ temi. Klj^f^p^gledu jame smo vsi iebilo res ^^Z^i in se nato ] skupaj kosih v tur su ^ prese, • nik. Enkratno doživeti j^SCr á7£ » ogledali tiskarno, kjer srn So tiskajo razne J^gU lik0 nočjo smo¿^bili zaskr-in ob Poslufn'U1Tirogtudipokusili. Ob koncu so organ g čokolade m si nato zadov ^ prstke. ^^^nim gledališkim pred- dom. Povedati moramo tudi, da smo se «*» - Z velikim zanimanjem smo sledili tudi tečaju prometne vzgoje, ki so ga vodili tržaški občinski redarji. Je pa je bil obisk tržaške gasilske postaie r« 7 hvaljuje^ £so ^ 'T ? iZ Srca gasilska vozila in nf? > 3Zali so na™ ™ povzpeli visoko z^3S™PUlah smo * zaskrbljeno zrli vnK° * ostali s*" so nam razložili IaLVMelL Ga' z«e z vodo in nam H i- gasimo poizkusimo v.gatniut ir1n°St' da- i i smo se i so nas; Otroci in vzgojiteljici slovenske sekcije občinskega vrtca »Modri delfin« 18 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI pomembne, a nam neznane tržačanke in goričanke Valerija Krainer Kocjančič (Prvoborka Špela, 1898 -1982) Valerija Kocjančič se je seznanila z narodnoosvobodilnim gibanjem že poleti 1941, ko je bila v Ljubljani na obisku pri starših. Tako kot ona v Trstu, so bili tudi njeni domači v Ljubljani močno prizadeti zaradi kapitulacije Jugoslavije in italijanske zasedbe Ljubljane, Notranjske in Dolenjske. Že ob svojem prvem obisku je izvedela, da so se zavedni ljudje v Ljubljani organizirali za boj proti okupatorju. Udeležila se je tudi nekega sestanka v bratovem stanovanju, na katerem je izvedela nekaj več o delu ljubljanskih aktivistk, s katerimi je bila že povezana tudi njena mama. Tam je dobila tudi nekaj izvodov Slovenskega poročevalca in letakov, ki so jih razmnoževali v Ljubljani. V želji, da bi se tudi Slovenci v Trstu organizirali, se je vrnila domov v Trst. In res je bila že nekaj mesecev kasneje med prvimi tržaškimi aktivisti. Začetki njenega dela so bili naravna posledica vsega, kar je spoznala in doživela do začetka druge svetovne vojne. Bila je tesno povezana z delavskim slojem, poznala je vse težave, od brezposelnosti do nizkih plač, posebno nekvalificiranih delavcev. Valerija Krainer se je rodila v Divači 12. oktobra 1898. Njen oče Franc je bil železničar, doma s Koroške, mati pa Marija Gerzelj. Zaradi očetovega poklica so se večkrat selili iz kraja v kraj. Prva leta je preživela v Divači, kjer je obiskovala osnovno šolo. Ko je imela 14 let se je družina preselila na Opčine, dve leti kasneje pa v Trst. Takrat se je začela prva svetovna vojna in družina se je začasno preselila v Sežano, saj je v Trstu pestila ljudi precejšnja lakota. Po koncu vojne so se preselili v Jugoslavijo, ker je bil oče pri železnici odpuščen. Valerija je ostala pri starših v Ljubljani eno leto, potem pa se je sama vrnila v Trst. Preživljala se je kot varuhinja otrok pri premožnejših družinah. Ker je govorila s svojimi delovnimi tovari-šicami slovensko, so jo zmerjali s »ščavo«. Čez dve leti se je zaposlila v slovenski gostilni, ki jo je imel v ulici Udine Franc La-pajne. V tisti gostilni so se shajali predvsem delavci, italijanski in slovenski. Šovinizem italijanskih someščanov je postajal vedno bolj nasilen. Če so slovenski gostje govorili ali peli slovensko, so bili večkrat deležni ostrih napadov. Fašisti so začeli prihajati celo oboroženi in gorje, če je kdo spregovoril slovensko, napadli so ga z orožjem. Valerija, ki je bila doma vzgojena v slovenskem duhu, je težko prenašala napade. Že leta 1917 se je z bratom in sestro udeleževala sestankov in sodelovala pri Ljudskem odru, ki je imel svoj sedež v ul. Madonnina, njen oče je bil namreč član Socialistične stranke. V Lapajnovi gostilni se je Valerija spoznala z Antonom Kocjančičem in se z njim l. 1922 poročila. Njen mož je bil med vojno ujetnik v Rusiji, kjer se je ogrel za komunistične ideje. Po poroki je spoznala več njegovih prijateljev, ki so bili aktivno vključeni v KPI. Pridružila se jim je tudi sama. Zapisala je, da so v letih 1928-1929 v njenem stanovanju v ul. Cancellieri ilegalno razmnoževali na ciklostil časopis Delo. V knjigi Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, zbornik dokumentov, člankov in spominov, (Zavod Borec l. 1970), pa je njena izjava, da so razmnoževali list Il Lavoratore. Te vesti so danes težko preverljive, saj slonijo samo na osebnih pričevanjih, ki pa tudi niso vedno zanesljiva. Z možem sta bila povezana tudi z vodilnima komunistoma Giorgiom Jaksetičem in Marijo Bernetič. Ker se je v tridesetih letih marsikdo znašel v zaporu, je Valerija delala včasih kar brez direktiv in na lastno pest. Če je izvedela, da pripravljajo fašisti aretacije in pregledujejo gostilne, kjer so se shajali slovenski in italijanski komunisti, jih je obveščala o takih akcijah, da so se pravočasno umaknili na varno. Zaprtim tovarišem je nosila hrano v zapore. Večkrat je obiskala svojo družino v Ljubljani, kjer je od bratov, Viktorja in Rudolfa, dobivala ilegalni komunistični tisk in ga prinašala v Trst, kjer sta njen mož in sestra poskrbela, da je prišel med ljudi. Vse to je bilo dobra priprava za poznejše aktivistično delo, od l. 1941 do konca vojne l. 1945, v letih, ko je postalo Kocjan-čičevo majhno enosobno stanovanje znana zbirna točka (javka) za sestanke in ilegalno delo. Kmalu so se pri njih zglasili organizatorji, ki so prišli iz Ljubljane. Prvi je bil Franc Hvalič z ilegalnim imenom Bolte, ki je pri njih tudi stanoval. V eni izmed izjav je Valerija napisala (že l. 1962), da je po navodi- pri katerih so stanovali in se hranili aktivisti - ilegalci. Nekateri so imeli kar več ilegalnih imen. Marušič je bil Blaž, Emil in Ri-ko. Septembra 1942 so Valerijo sprejeli v KPS. V Trst je prihajalo malo izvodov Slovenskega poročevalca, zato so ga že prvo leto razmnoževali s pretipkavanjem na pisal- lih Hvaliča, Oskarja Kovačiča in Morelja začela že jeseni l. 1941 organizirati žene in jih povezovati v ilegalno delo, medtem ko je v pogovoru z Jožetom Korenom, ki je bil objavljen aprila 1971 v Primorskem dnevniku, povedala, da z Oskarjem Kovačičem ni imela stikov, pač pa z njegovim bratom Leonom, ki je imel večkrat sestanke pri njih doma. Torej spet protislovje. Da je v več izjavah, ki jih je napisala sama Valerija Kociančič v različnih povojnih letih, tudi nekaj protislovij, je popolnoma razumljivo. Upoštevati moramo, da aktivisti sami marsičesa eden drugemu niso povedali. Čim manj je v tistih časih kdo vedel, bolje je bilo. Medsebojno so bile povezane majhne skupine, vsi drugi, ki so prihajali, so se največkrat predstavili z ilegalnimi imeni. Valerijina prva naloga je bila povezovanje z ženami in dekleti, posebno z delavkami v tovarnah, kjer so bile nekatere zaposlene. Prvikrat se je sestala s svojimi sodelavkami že jeseni 1941. Sestanek je vodil Hvalič, ki je prinašal navodila iz Ljubljane. Prve pomembne naloge aktivistk so bile zbiranje denarja in oblačil, iskanje stanovanj za ilegalce in širjenje propagandnega ilegalnega tiska, posebno Slovenskega poročevalca. Izvodov je bilo zelo malo, zato so romali iz rok v roke. Kocjančič je nosil posamezne številke v skladišče k Vatovcu, kjer je delal. Tisto prvo zimo ilegalnega dela se mu je zdravje zelo poslabšalo in že julija 1942je umrl. Tudi nekateri drugi aktivisti, ki so prihajali iz Ljubljane, so bili takrat že v zaporu ali pa celo že mrtvi, med njimi je kot talec v gramozni jami v Ljubljani zgodaj spomladi 1942 padel Rado Morelj - Modest. Valerija se spominja, da je bil v Trstu že l. 1942 okrožni komite Komunistične partije Slovenije. V njem so bili Darko Maru-šič - Emil, Albin Čotar - Karlo, Joško Udo-vič - Nino in Jože Mezgec - Franc. Prvi se je znašel v zaporu Albin Čotar - Karlo. Ko je šel oktobra 1942 na neki sestanek, so ga obkolili in aretirali, potem pa poslali v internacijo. Joško Udovič - Nino je padel že 14. januarja 1943. Aretirali so tudi Mezge-ca, ki je imel nekaj časa v Trstu ilegalno tiskarno. S prvimi tremi člani tega komiteja je bila povezana tudi Valerijina ženska skupina, oziroma ženski odbor, kakor ga sama imenuje. Zbrano hrano so nosile družinam, ni stroj. Valeriji sta pomagala tipkati nečakinja Zorka Lipovec in svak Ferdinand Štol-fa.Ko se je vključilo v aktivistično delo OF veliko pristašev, tako žensk kot moških, so začeli širiti delo bolj organizirano in smotrno; nastajali so razni terenski odbori OF. Tudi zbiranje denarja, živeža in oblačil je lepo na- Trosilne akcije propagandnih letakov so v Trstu izvedli samo dvakrat, prvič, decembra 1941, med II. tržaškim procesom pred posebnim sodiščem, ko je bil z drugimi obsojen na smrt Pinko Tomažič, drugič pa 7. novembra 1942. Tri dni pozneje so Valerijo aretirali skupaj z Angelo Gec Udovič - Mico, vendar ne zaradi trosilne akcije, ampak zaradi na stroj razmnoženih Slovenskih poročevalcev. Po papirju, ki je bil iz urada, v katerem je delal Valerijin svak Štolfa, so prišli aktivistom na sled, vendar so obe po treh dneh zasliševanja izpustili. Kmalu potem, 30. decembra 1942, pa ni imela tolikšne sreče. V zaporu so jo že prvi dan med zasliševanjem močno pretepli. Zaprta je bila pri Jezuitih, na zasliševanja pa so jo vozili na kvesturo v ul. Hermet in na politični oddelek glavne policije v ul. 30. oktobra. Ker so takrat aretirali več aktivistov in so nekateri med mučenjem tudi koga izdali, se je bilo težko uspešno zagovarjati. Od Valerije so hoteli izvedeti pravo ime ilegalca Blaža. Njeno ilegalno ime je bilo takrat Beta. Zasliševanja so se nadaljevala vse do maja 1943. Pretepanje se je stopnjevalo. Največ udarcev je priletelo na glavo. Z glavo so jo butali tudi ob zid s tako močjo, da je krvavela; odnehali so šele, ko je zaradi možganskega pretresa omedlela. Potem so jo za štiri dni in noči zaprli v samico v ul. Hermet. Iz protesta se je odločila za gladovno stavko. K Jezuitom so jo prepeljali šele, ko si je malo opomogla. Po tistem mučenju je ponoči v sanjah govorila in kričala. Ker se je bala, da bo nehote koga izdala, si ni upala niti spati. Med jetnicami so bile tudi provokatorke in izdajalke, ki so pazile na vsako izrečeno besedo. Med zasliševanji so jo soočili z drugimi aktivisti, ki so jih takrat zaprli. Med njimi omenja Tončko Colja, Majdo Dekleva, Emilijo Furlani, Staneta Bidovca, ki so vsi pogumno prestali zaslišanja in ustrahovanja. Vedeli so, da jih čaka posebno fašistično sodišče v Rimu, zloglasni Tribunale speciale. Takrat pa je prišlo do padca fašizma in do preobrata. Iz zapora Coroneo izpuščeni aktivisti, ki se jim je pridružila večja skupina ljudi, se je zbrala pred zaporom pri Jezuitih in zahtevala, da zapornike izpustijo. Da množica ne bi vdrla v zapore, je ravna- predovalo. Medtem se je posebno l. 1943, močno razmahnilo partizanstvo, zbrano blago so začeli pošiljati na teren. Ker je bilo teh pošiljk vedno več, je Fabris s Kolonkovca celo pustil službo in se posvetil samo prevozom hrane, obutve, obleke in sanitetnega materiala v Brkine. Že 1942 leta so dobivali aktivisti ponarejene živilske izkaznice, na katere so jim štirije tržaški trgovci izdajali živila. Precej so jih poslali na teren. telj dal 10. septembra nalog, naj stražarji vrata odprejo. Večina izpuščenih je odšla v partizane, saj so jih začele nove oblasti iskati in ponovno zapirati. Kaj se je pozneje dogajalo z njimi, posebno, ko so opremili Rižarno s krematorijsko pečjo, je splošno znano. Valerija se zaradi posledic zapora ni mogla umakniti v gozdove. Njeno zdravje je bilo preveč načeto. Ostala je v mestu v strogi ilegali in dobila novo ime, Špela, po njem smo jo poznali tudi še vsa povojna leta, do smrti. Najprej je delala v okrajnem odboru OF in komiteju partije, takoj potem pa v okrožjem odboru, kjer je bila tajnica. Zaupali so ji skrb za žensko organizacijo. Povezana je bila najprej z nadrejenim Mezgecem, pozneje s Francem Segulinom - Borom in Francem Štoko. Opravljala je več nalog, dokler je niso začeli Nemci februarja 1944iskati. Morala je postati previdnejša. 1. maja se je povezala z dr. Antonom Vratušo - Urbanom in nadaljevala delo pod njegovim vodstvom na vseh poljih, vojaškem, političnem, obveščevalnem, gospodarskem in še kje, dokler ni bila zaradi nevarnosti aretacije po nalogu Šentjurčeve in Vratuše oktobra 1944 prisiljena zapustiti Trst. Odšla je na Sred-njeprimorsko okrožje, kjer je ostala in delala do 20. aprila 1945, ko se je vrnila v Trst in tam ilegalno delala po navodilih Komande mesta Trst. Bližal se je konec vojne, treba se je bilo pripraviti na prihod partizanske vojske. Po koncu vojne je Špela še naprej opravljala vse prejšnje funkcije. Bila je tajnica Slovenske protifašistične ženske zveze, najprej se je udeležila kongresa v Sloveniji in potem, kot predstavnica Trsta in Slovenskega Primorja, kongresa AFŽ v Beogradu. Zaradi živčne izčrpanosti se je l. 1946 po tritedenskem bolezenskem dopustu odpovedala vsem vidnim političnim funkcijam. Zaposlila se je v Dijaškem domu, kjer je opravljala delo ekonoma in gospodarja, kar v tistih prvih letih ni bilo lahko, saj je morala s skromnimi sredstvi skrbeti za okrog 200 oskrbovancev. Udeleževala se je tudi vseh manifestacij in demonstracij, ki jih v tistih letih ni bilo malo. Zelo aktivno se je spet vključila v delo po resoluciji kominforma, ko se je odločila za Jugoslavijo, proti Vida-lijevcem. Spet je bilo potrebno delo na terenu, prepričevanje nekdanjih tovarišev, ki so se opredeljevali sem ali tja. Treba se je bilo boriti za sedeže naših organizacij, ki so jih zasedli kominformisti in za vpise otrok v slovenske šole. Špela je bila v tistih letih tajnica III. okraja OF pri Sv. Jakobu in članica partijskega komiteja. Zaradi novih razmer je namreč l. 1949 odšla iz Dijaškega doma, da je lahko spet organizirala terensko delo. Šele l. 1952 so jo razrešili vseh funkcij; pozneje je delala, kolikor ji je zdravje dopuščalo. Kot prvoborka je prejela Partizanko spomenico 1941 (št. 20929, izd. 1. jan. 1959). Odlikovana je bila z Redom bratstva in enotnosti II. stopnje in z Redom zaslug za narod, dobila pa je tudi posebno priznanje kot vojni invalid. Poleti 1978 se je zaradi šibkega zdravja umaknila v Dom upokojencev v Sežani. Novembra je dom obiskal dr. Vratuša. Posebno prisrčno je bilo njegovo srečanje in obujanje spominov s prvoborko Špelo, ki je bila med vojno njegova sodelavka. 29. jun. 1981 je generalni konzul v Trstu Štefan Ci-goj izročil v Sežani visoko odlikovanje Red bratstva in enotnosti z zlatim vencem. Z njim je prišla večja delegacija tržaških predstavnikov različnih organizacij, ki so se jim pridružili slovenski in sežanski. Poročilo o tej prisrčni slovesnosti z imeni članov delegacije je objavil Primorski dnevnik 1. jul. 1981. Potem ji je zdravje vedno bolj pešalo in 13. januarja 1982 je v sežanskem domu umrla. Pokopali so jo dva dni pozneje z vojaškimi častmi v njeni rojstni Divači. Na zadnji poti so jo spremljali Štefan Cigoj, generalni konzul SFRJ v Trstu, predsednik SKGZ Boris Race - Žarko, cela vrsta zastopnikov organizacij, borcev in domačinov. Poleg drugih se je od nje v imenu tržaških aktivistov NOV in ostalih borčevskih organizacij poslovila predsednica Združenja aktivistov Tržaškega ozemlja Neva Lukeš. V zadnji pozdrav so se nad odprtim grobom sklonile borčevske zastave. Potem ko je godba zaigrala Žrtvam, je v slovo odjeknila še salva voda JA. Lelja Rehar Sancin Popravek: v nedeljo, 7. septembra, je v naslovu napačno zapisana rojstna letnica s. Urbane. Pravilno je 1890 - 1982. Pri fotografiji doma je izpadla letnica 1954. (L.R.S.) / NEDELJSKE TEME Nedelja, 21. septembra 2008 1 9 manjšine - Predsednik Evropske komisije Barroso na prvem »vrhu« o Romih »Družba mora Romom ponuditi roko« Prvo evropsko srečanje o Romih, t. i. »vrh« o Romih v Bruslju, ki sta ga v torej v Bruslju organizirali francosko predsedstvo EU in Evropska komisija, je izpostavilo predvsem zelo slab položaj romskega prebivalstva v Evropi, predvsem v vzhodnih članicah povezave. Družba - ta je še vedno polna predsodkov proti Romom - jim mora ponuditi roko, prav tako pa morajo tudi Romi sami pokazati večjo odgovornost. »Družba mora Romom ponuditi roko. Veliko ljudi je sicer prepričanih, da bi morali biti Romi sami bolj odgovorni, po drugi strani pa romski voditelji pričakujejo ukrepanje. Dejansko potrebujemo oboje«, je danes v Bruslju na evropski konferenci o Romih poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Barroso je dejal, da Romov ne smemo gledati kot zgolj pasivne žrtve. Zavedati se je treba tudi, da se Romi večkrat sami pritožujejo nad pritiski znotraj lastne skupnosti. Ne smemo se izogibati niti besedi rasizem, je opozoril in kot najpomembnejše izpostavil posameznikove pravice, tako moških, žensk kot otrok. Da bi Rome spodbudili, da vzamejo usodo v svoje roke, jim moramo ponuditi "realne priložnosti", je prepričan Barroso. Med njimi je izpostavil redno izobraževanje, redne službe in tudi primerna stanovanja. Poudaril je, da so bili Romi doslej tako izključeni, da enostavno ne izhajajo iz enakega položaja, in da se ne sme dovoliti vzporednega izobraževanja, služb in bivališč zanje. Potrebujemo zdrav ekonomski pragmatizem in aktivno spodbujanje izobraževanja med romskimi otroci, je menil predsednik Evropske komisije. Kot je pojasnil, se je v EU z zadnjo širitvijo število Romov občutno povečalo, veliko pa jih živi v okoliščinah, ki niso sprejemljive za 21. stoletje. »Socialna izključenost se ne nanaša samo na Rome, ampak gre v tem primeru za trajno diskriminacijo«, je poudaril predsednik komisije. Dodal je, da kar 77 odstotkov Evropejcev meni, da biti Rom pomeni oviro v življenju. »Zavračamo stigmatizacijo Romov, saj ima vsakdo pravico živeti svobodno brez diskriminacije,« je bil jasen. Barroso je še izrazil upanje, da bo srečanje o Romih oziroma, kot poudarjajo v Bruslju, »vrh«, več kot le še en sestanek. »Problem je nujno rešiti, ne le v političnem smislu, ampak človeškem,« je dejal. Po mnenju Barrosa je vključevanje Romov »skupna odgovornost EU in držav članic«. Posamezne konkretne naloge so v rokah držav, EU pa lahko zadeve koordinira, je dejal. Komisija lahko pomaga z zakonodajo -recimo protidiskriminacijsko, ter finančno podporo, recimo iz strukturnih skladov. Barroso je omenil tudi idejo o evropski platformi za vključevanje Romov ter poudaril, da bi lahko današnje srečanje prispevalo k temu, da se bo vprašanju Romov v prihodnje posvečalo več pozornosti. Predlog je takoj pozdravil finančnik, filantrop in predsednik Zavoda za odprto družbo (Open Society Institute) George Soros, ki se je prav tako udeležil srečanja. Po mnenju Sorosa je EU najverjetneje najboljši primer odprte družbe na svetu, a predvsem pri Romih so potrebne izboljšave. Izjavil je, da dandanes Romi živijo precej slabše kot so v preteklosti pod komunističnim režimom. "Večina Romov živi v novih državah EU in na Balkanu. Ni čudno, da jih je veliko emigriralo na Zahod," je dejal. Pri tem je omenil demonstracije Italijanov proti njim in izrazil glo- boko zaskrbljenost zaradi razmer v Italiji. Jemanje prstnih odtisov Romom - ukrepe o tem je sprejela italijanska vlada - bi moralo biti nezakonito, je poudaril, s čimer si je prislužil velik aplavz več sto navzočih, med njimi številnih Romov. Kot je kasneje pojasnil, bi se moralo o nezakonitosti izreči sodišče, tako kot se je denimo Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru segregaci-je Romov v izobraževalnem procesu v češki Ostravi. Francoska ministrica za stanovanjsko politiko in urbanizem Christine Boutin je dejala, da je Italija sprejela ukrepe v okviru nacionalnih pristojnosti, potrebno pa je, da ima EU skupno stališče. Čeprav gre za nacionalno pristojnost, se zadeva tiče celotne EU in zahteva skupno delovanje, je izjavila Boutinova, predstavnica francoskega predsedstva EU, ki je skupaj z Evropsko komisijo pripravilo današnje srečanje. Evropska komisija je sicer v začetku septembra odobrila sporne načrte Italije za jemanje prstnih odtisov Romom, potem ko je vlada premiera Silvia Berlusconija privolila v njihovo prilagoditev pravilom EU. Načrti ne vsebujejo navodil, ukazov ali pravil, ki bi omogočali zbiranje podatkov na podlagi etičnega ali verskega porekla. Jemanje prstnih odtisov naj ne bi potekalo sistematično, temveč bo izvedeno le takrat, ko ne bo nobene druge možnosti. Gre za rasno ločevanje, pa je prepričan Soros. Prvega evropskega srečanja o Romih se je udeležilo več kot 400 predstavnikov evropskih institucij, vlad in civilne družbe. Na njem so udeleženci razpravljali o položaju romske skupnosti v EU, ki šteje okoli dvanajst milijonov ljudi in o tem, kako ga izboljšati. Diskriminacija na podlagi rase in etnične pripadnosti je v EU prepovedana na vseh področjih. Vendar je diskriminacija Romov še vedno prisotna in kar 77 % Evropejcev meni, da biti Rom v Evropi pomeni biti prikrajšan.. Njihov slab položaj je evropski komisar za enake možnosti Vladimir Špidla ponazoril takole: »V 21. stoletju položaj Romov trka na evropsko vest,« je dejal in dodal: »Problemi so številni in kompleksni, toda vključevanje Romov se da izboljšati na več načinov - z zakonodajo in učinkovitimi politikami financiranja in sode- Konferenco o Romih je odprl predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso lovanja. Zdaj je potrebna skupna zaveza na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, ki bo izboljšala uporabo teh orodij in romskim skupnostim v EU zagotovila boljšo prihodnost. Situacija se lahko spremeni le, če se vsi zavežemo k spremembi.« Neposredno sodelovanje romskih organizacij in predstavnikov je bila ključna značilnost dogodka. Udeležili sta se ga tudi dve članici Evropskega parlamenta romskega porekla, Livia Jaroka (EPP-ED, Madžarska) in Viktoria Mohacsi (ALDE, Madžarska). V socialni agendi z dne 2. julija 2008 se je Komisija ponovno zavezala k splošni nediskriminaciji in ukrepanju za izboljšanje položaja Romov. Predloženi delovni dokument obravnava instrumente in politike, ki so v EU na voljo za spodbujanje vključevanja. Komisija v njem ugotavlja, da obstajajo močna pravna, finančna in politična sredstva, ki se vse bolj uporabljajo, vendar v državah članicah še vedno ne v polni meri. Vrh je bil naslednji korak v tem procesu, katerega cilj je podpreti in spodbuditi skupno zavezo držav članic, evropskih institucij in civilne družbe. Sklepi bodo obravnavani na razpravah v okviru Evropskega sveta decembra 2008. (STA, CR) romi - Stanko Baluh Tudi v Sloveniji stereotipi in izključevanja Romi v Sloveniji živijo dvopolno - v Prekmurju precej bolje kot na Dolenjskem in v Posavju, odnos Slovencev do njih pa je še vedno poln stereotipov, izključevanja iz družbe in nepripravljenosti sobivanja z različnimi ljudmi, je danes v Bruslju ob robu srečanja o Romih za STA povedal direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. »V Sloveniji bomo morali še precej storiti,« je poudaril Baluh, ki pa kljub vsemu meni, da je Slovenija v primerjavi z vzhodnimi državami EU nekoliko v prednosti zaradi zakona o romski skupnosti in tudi akcijskega programa, ki se pripravlja na tem področju. V Sloveniji živi tudi relativno majhna romska skupnost: nekje med 7000 in 10.000 Romov, je pojasnil Baluh, uradne številke pa govorijo le o okoli 3700 Romih. Da bi izboljšali njihovo življenje, država razmišlja o tem, da bi »združila sile« s prekmurskimi Romi, saj bi lahko »država skupaj z njimi težave reševala na uspešnejši način«. Baluh - zanj je bika konferenca v Bruslju »zgodovinski dogodek« - pojasnjuje, da je odnos Slovencev do Romov poln stereo- tipov. »Slovenci smo še vedno na nek način polni stereotipov, ekskluzivizma v družbi in pa nepripravljenosti sobivanja z različnimi ljudmi. Mislim, da so Romi tisti, ki so po vseh lestvicah ocenjevanja, ki jih delajo mediji, na zadnjem mestu,« je dejal direktor urada za narodnosti. Na torkovem evropskem »vrhu« so govorili o »prerezu težav, s katerimi se Romi srečujejo«. Po besedah Baluha te vključujejo stereotipe, stigmatizacijo in izrivanje ljudi iz družbe in neomogočanje temeljnih osnovnih pravic kot so izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo in bivanjske razmere. »Zaradi stigmatizacije se kažejo težave na vseh omenjenih področjih,« pravi Ba-luh, ki meni, da države, sploh vzhodnoevropske, s tem problemom same ne bodo mogle »razčistiti«. V Sloveniji bo, kot je napovedal, kmalu - morda že jeseni, sicer pa v začetku prihodnjega leta - zaživela kampanja Sveta Evrope »Dosta!« in nevladnih organizacij s pomočjo urada za narodnosti o osveščanju in odpravi vseh vrst diskriminacije. V romskem jeziku pomeni beseda »dosta« dovolj, vendar pa lahko pomeni tudi več - več pravic, enakopravnosti, večje vključevanje in več spoštovanja do Evropejcev, pripadnikov romske skupnosti, so zapisali na spletni strani informacijskega urada Sveta Evrope v Sloveniji. (STA) Skupina udeležencev bruseljske konference KULTURNI KONCERT REVIJE PRIMORSKA POJE POSVEČEN BAZOVIŠKIM JUNAKOM V petek, 12. septembra se je v Gospodarski zadrugi v Bazovici odvijal sklepni koncert revije Primorska poje 2008 v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in domačega SKD Lipa. Večina nastopajočih zborov je bila iz Slovenije, nastopila pa sta tudi openski MoPZ Tabor in domač MePZ Lipa. Koncert, ki je bil posvečen bazoviškim junakom, bi moral potaketi na odprtem a je bil premeščen v Gospodarsko zadrugo zaradi slabih vremenskih razmer. Številni publiki se je predstavilo kar šest skupin, in sicer: ŽPS Kalina-Ilirska Bistrica (dir. Janja Konestabo), MoPZ Provox-Nova Gorica (Ivan Mi-gniozzi), PS Fantje spodKarlovice-Ilirska Bistrica (dir. Aleš Bernetič), ŽePZ Društva upokojencev Idrija-Idrija (dir. Ivan Rijavec), MoPZ Tabor-Opčine (dir. Mikela Šimac) ter domači MePZ Lipa-Bazovica (dir. Tamara Ražem). Večji del programa so sestavljale ljudske skladbe, vsak zbor pa je ponudil še nekaj avtorskih in domovinskih pesmi. SLAVNOSTNI GOVOR POKRAJINSKEGA PREDSEDNIKA ZSKD ZA TRŽAŠKO ALEKSANDRA CORETTIJA Spoštovane gospe in gospodje, cenjeni gostje Drage pevke in pevci, spoštovani pevovodje ,dovolite mi, da se vam najprej prisrčno zahvalim, da ste se odzvali na naše povabilo in s svojo prisotnostjo in pesmijo obeležili spomin na pogum štirih junakov Franja Maršiča, Alojza Va-lenčiča, Zvonimirja Miloša in Fer-da Bidovca, ki so postali simbol upora primorskih ljudi proti fašistični ideologiji in nasilju italijanske fašistične države, simbol boja za uveljavitev osnovnih človekovih pravic kot je uporaba lastnega jezika, kulture in uveljavljanja narodove identitete. Stoletni sen slovenstva je preživel predvsem zaradi nacionalnega ponosa naših prednikov, naših primorskih rodoljubov, ki so slovenstvo imeli za eno najvišjih vrednot, na njej gradili tudi svojo politično in kulturno identiteto tudi s pomočjo zborovskega petja, ki je nedvomno daleč najbolj razširjena oblika slovenske ljudske kulture. Pesem, ki jo zapoje zbor, nam olepša praznike in nam lajša žalostne trenutke slovesa. Od rojstva do smrti, od procesij do proslav, od družabnih večerov do gostovanj in celovečernih koncertov, vsepovsod nas spremlja pesem, naj bo vesela ali pa žalostna, resna ali udarniška. Predanost, ljubezen do glasbe, navdušenje v deljenju uspehov z drugimi, možnost doseči določeno popolnost, biti obdan z ljudmi in podobno je nekaj vrednot, ki vabijo ljudi k skupinskemu petju. Zbo- agenda-agenda-agenda-agenda ZSKD obvešča, da JSKD - OI Nova Gorica in ZKD Nova Gorica razpisujeta Zborovodsko šolo I. stopnje z mae-strom Markom Munihom, ki bo potekala v Novi Gorici ob sobotah dopoldne s pričetkom 8. novembra. Namenjen je začetnikom (pevcem, korepetitor-jem, ljubiteljem petja), ki želijo spoznati osnove dirigiranja ter zborovodjem, ki želijo izboljšati svoje dirigentsko zana-nje. Rok prijave 20. 10. 2008. Informacije na ZSKD ali neposredno na JSKD OI Nova Gorica oi.nova.gorica@jskd.si. MLADI ZBOROVSKI DIRIGENTI, POZOR! JSKD razpisuje 5. mednarodno tekmovanje za zborovske dirigente, ki bo potekalo v Ljubljani od 26. do 30. marca 2009. Podrobne informacije nudi ZSKD. ZA PREVAJALCE IN LJUBITELJE TUJIH JEZIKOV Od 2. do 5. oktobra 2008 bodo v Izoli potekale prevajalske delavnice, kjer bodo udeleženci ob pomoči mentorjev individualno in skupinsko prevajali besedila iz nemške, italijanske, angleške in španske sodobne literature. Rok prijave zapade 25. septembra 2008. MoPZ Kraški dom ponuja za gostovanje po društvih celovečerni koncert »Od ljubezni do... ljubezni« v trajanju štiridesetih minut. Skladbe obogatijo vmesni prizorčki. ZSKD VABI MLADE K OBČASNEMU SODELOVANJU ZA PISANJE ČLANKOV V RUBRIKI »KULTURNI STIKI«. TEČAJ TROBIL bo potekal v Ljudskem domu v Treb-čah 17., 18. in 19. oktobra. Rok prijave zapade 30. septembra. Za informacije in pojasnila: Jan Foraus 347 5142617 in Valentina Pieri 3498552127. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.ora rovsko petje je zato brez dvoma odraz družbe in lahko predstavlja višjo raven integracije med ljudmi in je hkrati lahko tudi model za formacijo skupinske indentitete. Pesem je po drugi strani tista, ki ne pozna meja, pesem je tista, ki lahko budi nacionalno zavest, pesem je tista, ki nam lahko prižge plamen, da vstrajamo pri vrednotah, ki se nam zdijo zlasti v našem zamejskem prostoru še vedno potrebne, važne in dragocene, da ohranimo in vrednotimo slovenski jezik in slovensko kulturo. Spoštovane gospe in spoštovani gospodje Slovenska zborovska pesem je naša dediščina, z njeno pomočjo smo se oblikovali, z njo živimo danes, povezovati nas mora tudi v prihodnosti. Zaradi tega si želim, da bi v vseh smereh, med nami, našimi vasmi, našimi kulturnimi društvi, med organizacijami kot je ZSKD gradili neobremenjeno, sproščeno in ustvarjalno sosedstvo, iste vrednote in voljo po skupni prihodnosti, v kateri nobena kulturna ali katerakoli drugačnost ne bo več motnja ali kamen spotike ampak bogatejše dejstvo. To smo dolžni storiti zaradi bazoviških junakov, zaradi rodov pred nami, ki so naš jezik ohranjali in razvijali tudi na račun lastnega življenja v vsej naši trpki zgodovini in še bolj zaradi tistih, ki prihajajo za nami Drage pevke in dragi pevci Občudujem vaše delo, vaš zanos in prizadevnost, vašo pevsko in človeško povezanost. In zmeraj vas rad poslušam. Iz srca Vam vsem skupaj čestitam ob danasnjem nastopu. Želim, da odnesete s seboj odmev današnje pesmi in vas vabim, da nas počastite tudi v naslednjem letu na enemu izmed večerov v sklopu Primorska poje. Vsem Vam pa si želim, da bo lepo in ubrano petje v Bazovici in v vseh ostalih slovenskih vaseh še dolgo odmevalo in bogatilo naše življenje in da bo naša slovenska pesem prehajala iz roda v rod. iz oci v oci Ime in priimek: Tamara Butkovič Kraj in datum rojstva: Šempeter pri Gorici 18.10.1972 Zodiakalno znamenje: tehtnica Kraj bivanja: Gorica E-mail: standrez@hotmail.com Stan: single Poklic: tajnica Najboljša in najslabša lastnost: imam veliko potrpljenja, sem pa precej trmasta Nikoli ne bom pozabila: srečanja z dr.Pavlo Jerino Lah in praznovanje novega leta na Lokvah Hobiji: petje, rdeči noski, sprehodi v naravo... skratka me zanima vse in rada delam nove izkušnje Knjiga na nočni omarici: trenutno Inchiesta su Gesu' (Augias) in Tito brez maske Najljubša risanka: Čebelica Maja in Baltazar... Najljubši filmski igralec/igralka: Jack Nikolson, Tom Hanks in Julia Roberts Najljubši glasbenik: Vasco Rossi, Parni Valjak, Oliver Dragojevic, Vinicio Capossela in Fabrizio De Andre', Queen Kulturnik / osebnost stoletja: Gandi Ko bom velika, bom... lepo vprašanje, bom pomislila... Moje društvo: KD Oton Župančič, MePZ Lojze Bratuž, VIP Friulclaun Moja vloga v njem: odbornica/tajni-ca pri Župančiču, pevka pri Bratužu in član pri Friulclaun Svojemu društvu želim: Veselje in energijo Moj življenjski moto: Poslušaj , pomisli in naredi Moje sporočilo svetu: Narava nas uči, mi pa smo slabi učenci i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 21. 09. 2008 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Sodelovanje s Koroško Letos bomo na Primorskem gostili že trinajstič naše prijatelje s Koroške. Te kulturne izmenjave potekajo že šestindvajseto leto. Prva sodelovanja med Slovenci iz Koroške in Primorske pa so se začela kmalu po vojni, ko so bile državne meje še krepko začrtane in so predstavljale realne ovire. Sadovi teh izmenjav pa so prisotni še danes. Možnosti za sodelovanja je še toliko več potem, ko je tudi Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Lepo bi bilo, da bi nastal en skupni slovenski prostor. Naša Zveza posveča veliko pozornosti kulturnemu sodelovanju s Koroško. Dobro se zavedamo pomembnosti takega sodelovanja, ki utrjuje naš zamejski prostor in istočasno obogati medsebojno sodelovanje. Ob takih srečanjih pride do skupne izmenjave informacij, novih spoznanj in utrjevanja že obstoječih prijateljstev. Tradicionalno srečanje s Korošci se bo letos odvijalo na Primorskem od 5. do 11. oktobra. Prireditve na Goriškem se bodo začele v nedeljo 5. oktobra, ko bo v Sedejevem domu v Števerjanu nastopila gledališka skupina KPD Planina Sele s predstavo Sveti plamen. V ponedeljek^. oktobra, bo ob 18. uri v razstavnih prostorih nad Katoliško knjigarno odprtje likovne razstave del umetnika iz Šmihe-la Alberta Krajgerja. V četrtek, 9. oktobra, bo na sporedu srečanje glasbenih šol, ki bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Najmlajši bodo prišli na vrsto v petek, 10. oktobra, v jutranjih urah, ko se bo v Kulturnem centru predstavila lutkovna skupina Navihanci SKD Celovec. Vabimo vse ljubitelje kulture, da se v čimvečjem številu udeležijo prireditev. Franca Padovan Predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Nova sezona SSG v Trstu in Gorici Tudi poklicno gledališče se v jesenskem času ponovno vrača v ospredje našega kulturnega življenja. Podpredsednik upravnega sveta SSG Janez Po-vše, ravnatelj SSG Tomaž Ban, umetniški vodja SSG Marko Sosič in organizatorka ter odgovorna za stike z javnostjo SSG Valentina Repini, so v sredo 17. septembra na tiskovni konferenci predstvili letošnjo sezono SSG. Repertoar bo v Trstu obsegal šest predstav. Že oktobra bo gostovalo Mestno gledališče Ljubljana z muzikalom Cabaret v režiji Stanslava Moše, novembra bo na sporedu igra Hči zraka Hansa Magnusa Enzensbergerja v režiji Janusza Ki-ce (produkcija Slovenskega stalnega gledališča v koprodukciji s festivali Mittelfest - Čedad, Teatri a teatro - Trst, Primorski poletni festival - Koper), Mladoporočenca iz ulice Rossetti Filvia Tomizze v režiji Sama Strelca (produkcija SSG) pa bo na vrsti januarja prihodnje leto; februarja bo sledila Shakespearova igra Vihar v režiji Vita Tauferja (produkcija: Mladinsko gledališče, Ljubljana, SNG Maribor, Cankarjev dom Ljubljana, Slovensko stalno gledališče), nakar bo na sporedu Tolstojeva Kreutzerjeva sonta v režiji Mihe Goloba; letošnjo sezono bo prihonjega aprila sklenila komedija Žanine Mirčev-ske z naslovom Art export v režiji Eduarda Millerja (obe zadnji predstavi sta v produkciji SSG). Goriški abonma pa bo občinstvu ponudil poleg iger Hči zraka, Mladoporočenca iz ulice Rossetti, Kreutzerjeva sonata in Art export še svetovno znano igro Maraton v New Yorku Edoarda Erbe v režiji Mihe Goloba, dramo Raztrganci/Učenci in učitelji (gostovanje koprodukcije Cankarjevega doma Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj) v režiji Sebastijana Bora in nad-komedijo Dundo Maroje v režiji Borisa Kobala (gostovanje SNG Nova Gorica). Mladinski abonmaji bodo v prostore Kulturnega doma privabili še osnovnošolce in dijake nižjih ter višjih srednjih šol; ob repertoarju pa se obeta še bogat izbor izvenabonmajskih gostujočih predstav, razstav, koncertov, okroglih miz in pesniških večerov. Raziskovalni teden za javnost in dijake Evropska unija od leta 2005 spodbuja evropske raziskovalne organizacije, da 26. septembra priredijo prireditve v počastitev Noči raziskovalcev, s katero želijo javnosti delo in pomen raziskovalcev. Pobuda je zaživela tudi v našem zamejstvu : leta 2006 je SLORI priredil Dan odprtih vrat v Trstu, leto pozneje pa Dan raziskovalcev v Gorici. Letošnja izvedba je prerastla v Teden raziskovanja, ki se bo odvijal od ponedeljka, 22. septembra, do petka, 26. septembra 2008. Med Špe-trom, Gorico in Trstom se bo zvrstilo veliko dogodkov, namenjenih širši javnosti. Cilj pobude je promocija raziskovalne dejavnosti pri slovenski narodni skupnosti v Italiji in njene vloge v družbi. Teden raziskovanja se bo začel v ponedeljek 22. septembra ob 17.30 v dvorani Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, in sicer s podelitvijo nagrad razpisa SLORI za diplomske in podiplomske naloge za leto 2008. Ob tej priliki po predstavljena publikacija PRE-MISLITI MANJŠINO in razprava o aktualnih temah slovenske narodne skupnosti v Italiji. O tem bo govor tudi v torek, 23. septembra 2008, ob 18.00, v Gorici, in sicer v Avditoriju šolskega centra na ul. Puccini 14 ter v sredo, 24. septembra 2008, ob 18.00, v dvorani Zadružne kraške banke na Op-činah. V petek, 26. septembra 2008, ob 11.00, v dvorani »Millo« v Miljah, trg Republike 4 se bo teden raziskovanja zaključil s tiskovno konferenco in predstavitvijo publikacije ter spletne strani »Vabilo k spoznavanju manjšin. Slovenska narodna skupnost v Italiji ter Italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem se predstavljata / Invito a conosce-re le minoranze. La Comunita Na-zionale Italiana in Slovenia e Croa-zia e la Comunita Nazionale Slove-na in Italia si presentano«, ki je nastala v sklopu projekta MI.MA. »Večine spoznavajo manjšine« s sofinanciranjem Programa Interreg IIIA Italija-Slovenija 2000-2006. Pobudo prirejata Slori in Unione Italiana. Največ dela med Tednom raziskovanja pa bodo imeli dijaki Dvojezičnega šolskega centra v Špetru, saj bodo cel teden potekale raziskovalne delavnice za učence nižje srednje šole. Selski igralci ponovno na Primorskem Argentinski rojaki naslednji teden dvakrat med nami V okviru letošnjih Koroških dnevov na Primorskem bo v naših krajih ponovno gostovala skupina iz Sel. Ime Sele je v našem prostoru dobro znano tudi zaradi skavtskih taborov, ki se pogosto odvijajo v tej vasi na Karavankah. V Selah na Koroškem je gledališka dejavnost ena od važnejših težišč delovanja Katoliškega prosvetnega društva Planina. Številni kulturni delavci ohranjajo v okviru prosvetnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1902, iz roda v rod gledališko dejavnost in z njo tudi slovenski jezik. Ze skoraj 25 let dela z raznimi skupinami v Selah režiser Franci Končan, ob njem pa se je oblikovalo lepo število mladih igralcev in igralk. Vsako leto pripravljajo v društvu predstave otroška, mladinska in odrasla skupina. Jedro sedanje odrasle skupine deluje že nad dvajset let. Skupina se je v tem obdobju uspešno udeleževala gledaliških festivalov po Avstriji, z vsakoletnimi predstavami pa vedno spet gostujejo tudi v Sloveniji. Na Pri- morskem so Selani prav tako gostovali že večkrat. Prve stike s Slovenci v Italiji je vzpostavil že v petdesetih letih prejšnjega stoletja selski župnik, salezi-janec Ivan Matko. Posebno z igralci iz Štandreža jih povezuje večletno sodelovanje, izmenjava gostovanj je že skorajda tradicionalna. V zadnjih letih prihaja do rednih srečanj selskih igralcev in pevcev s Slovenci na Primorskem prav po zaslugi osrednjih kulturnih organizacij, v okviru kulturnih dnevov in na pevskih revijah. V izboru gledaliških komadov selskih igralskih skupin prednjačijo komedije, sicer pa so se za stoletnico društva leta 2002 odločili za dramo, in sicer za Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca«. Selski igralci bodo nastopili v okviru letošnjih Koroških dnevov na Primorskem 5. oktobra v Sede-jevem domu v Števerjanu" ob 17.00 uri s predstavo "Sveti plamen" V naslednjem tednu bo v Bazovici in v Štandrežu gostovala skupina argentinskih Slovencev. V okviru vseslovenske turneje bodo tudi v naših krajih predstavili svojo ustvarjalnost v besedi in pesmi. V cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici bodo v sredo, 24. septembra, s pričetkom ob 20.30, na povabilo ZCPZ predstavili duhovni recital, v četrtek, 26. septembra, pa bodo v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štan-drežu, prav tako s pričetkom ob 20.30, predstavili lirični prikaz v besedi in sliki z naslovom » Hodil po zemlji sem naši ... in pil nje prelesti«. Večer bodo oblikovali Damijan Ahlin, Luka Debevec Mayer, Cvetka Kopač, Diego Licciardi in Ani Rode. Nastop skupine argentinskih Slovencev sta podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Rafaelovo družbo, štandreški večer pa bo potekal tudi ob sodelovanju tamkajšnje župnije sv. Andreja. trst ZCPZ vabi, ob priliki praznovanja sv. Hieronima na Kontovelu, na srečanje pritr-kovalcev »Pojo, pojo zvonovi«, ki bo potekalo v župnijski cerkvi na Kontovelu v nedeljo, 28. septembra, ob 18.30. Sodelujejo skupine pritrkovalcev s Tržaškega. 22 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI nov datum Prispevki Trgovinske Pred časom smo poročali, da bo Tržaška trgovinska zbornica dne 15. septembra 2008 objavila razpis novega tečaja za dodelitev prispevkov v smislu ukrepa št. 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev - Deželnega načrta za podeželski razvoj 2007 - 2013. Omenjena ustanova obvešča, da je ta datum preložen za mesec dni. Rok za predstavitev prošenj se torej začne 15. oktobra in zaključi 30. novembra 2008. Do preložitve datuma je prišlo zaradi ugovorov dežele, vsled katerih je morala zbornica vnesti v svoj razpis nekatere spremembe. Najvažnejša novost, ki jo je morala zbornica sprejeti je v tem, da podjetnik, ki zaprosi za prispevek lahko začne z deli oziroma z nakupi, potrebnimi za posodabljanje svojega kmetijskega gospodarstva šele potem, ko je dobil od zbornice pritrdilen odgovor o sprejetju svoje prošnje. Gre za pomembno določilo, ker je do danes veljalo pravilo, da so investicije možne od datuma predstavitve prošnje. Dodatna pojasnila o vsebini razpisa in predstavitvi prošenj, bomo sporočili naknadno. Kmečka zveza Meritve sladkorja Kmečka zveza obvešča svoje člane vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja v torek, 23. septembra od 15. do 16. ure na kmetiji Renzota Tavčarja, Repen, 42. Svetovalna služba KZ po trgatvi je na vrsti klet Ob prehodu v novo vino je pomembna nega mošta Kjer je trgatev že mimo, se vrenje mošta bliža koncu, ali se je že končalo. V prvem primeru spremljamo potek vrenja in preverjamo, da ni prišlo do prekinitve, kar ugotovimo s pokušnjo vina. Točnejši podatek pa dobimo z refraktometrom, ki nam omogoča, da določimo točno količino nepovretega sladkorja, po priloženi preglednici. Če ugotovimo, da je ostanek sladkorja previsok in deluje neharmonično na vino, se odločimo za izvedbo ponovnega vrenja ali rifermentacije. To opravimo z vrelnim nastavnkom selekcioniranih kva-sovk in z dodatkom hranila zanje. (Glej preglednico na desni) Ko je sladkor povret, moramo posodo takoj doliti in preprečiti, da pride v vino kisik, ki začne prodirati, ko v posodi nad vinom ni več zaščitne plasti ogljikovega dvokisa. Novo vino je po končanem vrenju polno oksidacijskih encimov in lahko hitro oksidira. Zato bomo po pretoku dodali moštu 3-4gr/hl metabisulfita, da preprečimo oksidacijo zgornje plasti vina. Izredno pomembna je pogosta, najmanj dvakrat tedenska kontrola zdravstvenega stanja povretega mošta, ki mu že lahko rečemo mlado vino. Če zaznamo vonj ali okus po žveplovodiku (gnilih jajcih) ali druge neprijetne vonje, ki jih vino dobi od usedline, na kateri leži, je nujen zračni pretok. Najnevarnejši pa je omenjeni vonj po žveplovodiku, ki se lahko pretvori v še trdovratnejše spojine merkaptane. Ob prisotnosti žveplovodika H2S opravimo, kot rečeno, zračni pretok ne glede na to, če mošt še vre. Pretok naj spremlja žveplanje. Če pa ne pride do tega pojava, bomo še nekaj časa počakali do prvega pretoka. Pred pretokom bomo opravili prvo kontrolo v mladem vinu kemijsko in or-ganoleptično. S kemijsko analizo ugotovimo skupno kislost, vsebnost skupnega in prostega žveplovega dvokisa (SO2), količino etilnega alkohola ter po potrebi hlapno kislino. Podatki analize so potrebni za morebitne posege v vinu, še posebej s kalijevim metabisulfitom, če je vsebnost prostega žveplovega dvokisa pod minimalno količino, ki je potrebna za obstojnost vina. Ta količina je okvirno 12 - 15 mg na liter. Da jo dosežemo, žveplamo vino z 10 - 12 grami kalijevega metabisulfita na hl vina. Pri tem se sprosti 5 do 6 gr skupnega žveplovega dvokisa na hl. Del tega, približno 1/4 (1,2 do 1,5 gr na hl ali kot smo prej navedli 12 - 15 mg na liter) pa je v prosti obliki. Ti odmerki so seveda okvirni, točno dozo pa je priporočljivo, da določi strokovnjak, ker je odvisna od raznih dejavnikov, kot npr. od materiala, iz katerega je izdelana posoda (v posodi iz plemenitega jekla so npr. potrebni nižji odmerki kot v leseni), in predvsem od kislosti (skupne kisline) vina. Ob visoki kislosti ( npr. pH 3,2 ) je učinek prostega SO2 večji kot pri nižji ( npr. pH 3,5 ). Nič manj važna ni organoleptična kontrola, na podlagi katere preverjamo zdravstveno stanje mladega vina. Ugotovimo, ali se vino nagiba k mlečnemu ci-ku, vlečljivosti, ocetnemu ciku, oksidira-nosti, bekserju itd. Vse te morebitne bolezni in napake lahko močno poslabšajo kakovost vina, če jih ne ugotovimo in pravočasno ukrepamo. Organoleptično kontrolo naj spremlja preizkus na zrak zaradi porjavitve in po-črnitve vina. V prisotnosti ene ali druge napake vino pravočasno zavarujemo z žveplom, ki ga določimo na podlagi analize in ne približno. Svetovalna služba KZ Preglednica za določanje količine nepovretega sladkorja ° Bx (Brix) ° Oe Ostanek sladkorja g/l ° Bx (Brix) ° Oe Ostanek sladkorja g/l 4 17,3 15 63,1 90 5 21,3 15,5 65,2 95 5,5 23,3 16 67,4 100 6 26,3 16,5 69,5 105 6,5 28,3 5 17 71,6 110 7 30,3 10 17,5 73,8 115 7,5 32,3 15 18 75,9 120 8 34,3 20 18,5 78,1 125 8,5 36,3 25 19 80,3 130 9 38,3 30 19,5 82,4 135 9,5 40,3 35 20 84,6 140 10 42,4 40 20,5 86,9 145 10,5 44,4 45 21 89,0 150 11 46,50 50 21,5 91,3 155 11,5 48,5 55 22 93,5 160 12 50,6 60 22,5 95,0 165 12,5 52,0 65 23 98,0 170 13 54,7 70 23,5 100,0 175 13,5 56,8 75 24 102,0 180 14 58,9 80 24,5 104,0 195 14,5 61,0 85 nasveti strokovnjaka Na kakovost pridelkov iz zelenjadnega vrta vpliva tudi njihovo pravilno skladiščenje Danes tudi v manjšem zelenjad-nem vrtu, gojimo veliko več sort iste ze-lenjadnice, kot v preteklosti, tako, da razpolagamo z določeno vrsto zelenjave za daljši čas. Solat je na primer danes na razpolago toliko sort, da jih praktično pridelujemo skozi vse leto. Obenem danes lahko gojimo kulture pod tunelom ali rastlinjakom in imamo lahko na razpolago tudi pozimi veliko zelenjadnic. Kljub temu moramo nekatere zelenjad-nice skladiščiti. Nekatere bomo shranili za določen čas, včasih tudi celo zimo. Ker tudi dobro shranjevanje veliko vpliva na kakovost, moramo prostor, ki bo služil za shrambo, pravilno izbrati in ga urediti. Tudi pravilna priprava pridelkov in pravilno skladiščenje vplivata na to, da bomo naše pridelke uživali čim več časa. Večkrat pridelke hranimo v kleti. Slednja pa naj ne bo ista, kjer pridelamo in hranimo vino. Vino je namreč občutljivo in zato se z lahkoto napoji z raznovrstnimi vonji. Vino in zelenjadnice naj torej hranimo v različnih prostorih. Prostor, kjer bomo shranili naše pridelke, naj bo bolj temen in dobro zračen. Vlaga naj nikoli ne pade pod 70 %, da se pridelek prehitro ne posuši. Temperatura naj nikoli ne pade pod 0 stopinj Celzija, niti ne sme biti previsoka. V prostoru naj ne bo ogrevanja ali peči za ogrevanje. Dobro je, da prostor, ki ga namenimo skladiščenju zelenjadnic, ima police. Nanje bomo postavili zaboje ali pa direktno pridelke. V prostoru je dobro tudi, da imamo mizo, kjer bomo pridelke očistili in jih pripravili za shranjevanje. Vse pridelke moramo pred skladiščenjem dobro posušiti in očistiti. Poglejmo, kako bomo shranili posamezne pridelke: KROMPIR - Krompir lahko hranimo v zabojih ali po tleh, v kotu, spodaj pa lahko denemo slamo. Krompir čez zimo hranimo v temnem in hladnem prostoru. Skladiščimo le suh in zdrav krompir. S svetlobo krompir postane zelen. V pretoplem prostoru pa prerano vzklije. Zelen krompir in kalčki vsebujejo solanin, snov, ki je strupena. Obenem kaljenje veliko zmanjša kakovost gomoljev. Ker imajo kalčki tanko povrhnjico, lahko čez njo vdrejo bakterije in glivice, ki povzročajo gnitje gomoljev. Obenem voda iz gomolja bolj hitro izhlapi. Kalčke moramo pred uporabo odstraniti. Ob visoki temperaturi in v premalo zračnem prostoru se pojavi t.i. črno srce. Gomolj začne v sredini propadati. Večkrat tak krompir začne gniti. Temperatura v prostoru, kjer hranimo krompir, pa ne sme nikoli pasti pod ničlo, da ne zmrzne. Če pa je temperatura skladiščenja za daljši čas pod 4 stopinjami C, a še ne pod ničlo, postane lahko sla- dek, zato ni dober. To napako odpravimo, če krompir za 10 do 14 dni postavimo v toplejši prostor, da nakopičeni sladkor gomolji vsrkajo. Krompir najraje hranimo pri temperaturi med 4 do 10 stopinj C. V shrambi ne sme biti v času skladiščenja presuho, a niti ne prevlažno. Stalno moramo gomolje nadzorovati, da ne gnijejo. V takih primerih jih moramo takoj odstraniti. Kakovost shranjevanja krompirja je tudi precej odvisna od sorte. Predvsem zgodnje sorte slabše prenesejo dolgotrajno skladiščenje. Za povrtnine, ki jih hočemo pobeliti, pripravimo vsaj 10 cm debelo plast peska. Pod peskom damo najlonsko folijo. V pesek lahko spravimo tudi KORENJE, posebno v primeru hude zime. Na ta način pospravimo tudi RDEČO PESO. ČEBULA - Če je čebula normalno dozorela, lepo razvita, zdrava in nepoškodovana, jo lahko skladiščimo vse do junija naslednjega leta. Pred skladiščenjem odstranimo poškodovane in bolne glave. Pri manjših količinah pridelka čebulo spletemo v kito in obesimo, pri večjih količinah pa jih zložimo v nizkih slojih v zaboje ali pa v mrežaste vreče. Med zaboji mora krožiti zrak. Vlaga v skladišču naj bo čim nižja, temperatura pa relativno visoka, vsaj na začetku, vendar ne čez 25 stopinj C. Pod takimi pogoji se pridelek dobro posuši. Pozneje čebulo najbolje prestavimo v prostor z nižjo temperaturo (nekaj stopinj nad ničlo). Pazimo, da v prostoru ni pod ničlo, drugače čebula lahko zmrzne. Prostor naj bo dobro zračen. Približno v marcu lahko začne iz sredine čebule rasti nova rastlinica in čebula postane neuporabna. Če je temperatura v tem času še nizka in vlaga nizka, mlada rastlina začne rasti pozneje. Na zelo podoben način hranimo ČESEN. Prav tako jih povežemo v kite in obesimo. Razna ZELIŠČA zavežemo v šope in jih obesimo v suh in zračen prostor. ZELJE in OSTALE KAPUSNICE - Če jih hočemo za nekaj časa skladiščiti, naj bodo kapusnice dobro razvite in primerno dozorele. Kapusnice, ki jih nameravamo skladiščiti, sejemo in presajamo nekoliko pozneje kot za porabo v jeseni ali za kisanje, saj so preveč dozorele rastline manj obstojne med shranjevanjem. Vrtnine poberemo zjutraj, če ni rose, ali potem, ko se posušijo listi. Ne smemo pobirati popoldne, če je temperatura visoka. Zelenjadnice, ki so jih napadli škodljivci ali povzročitelji bolezni, ne skladiščimo, ker pogostokrat gnije-jo. Zelnate glave dobro shranjujemo tudi s kocenom ali korenino. Repi in red-kvi obrežemo liste, korenine pa lahko pustimo. Cvetačo skladiščimo, ko ima dobro razvito glavo. Rože se ne smemo dotakniti, ker začne gniti in jo moramo zato porabiti v teku 2 ali 3 tednov. Zelje, listnati in brstični ohrovt shranimo pri temperaturah 1 do 2 stopinji C in relativni vlagi do 95 %. Ob nizkih temperaturah med skladiščenjem se poveča količina saharoze, kar povečuje obstojnost v skladišču. Belo zelje se bolje skladišči kot rdeče zelje ali ohrovt. Hibridi se bolje skladiščijo. Brstičnemu ohrov-tu pri zelo nizki temperaturi propadajo brstiči. Zato ga pred mrazom poberemo in prenesemo v zavarovan prostor, ga zložimo skupaj in pokrijemo s folijo. Na ta način zdrži na steblu tudi do 10 tednov. Jabolk in cvetače ne skladiščimo skupaj v istem prostoru. Zrela jabolka namreč proizvajajo etilen, kar povzroča odpadanje listov pri cvetači. Brokoli niso dosti primerni za shranjevanje. BUČE - Buče moramo pred skladiščenjem dobro očistiti in posušiti. Tako pripravljene se ohranijo za 2 do 6 mesecev, odvisno od sorte, včasih tudi dlje. Buče hranimo v suhem in zračnem prostoru. Važno je, da temperatura ne pade pod 12 stopinj C. Občasno moramo buče kontrolirati, da ne gnijejo ali ples-nijo. Buče velikih obsežnosti, katere porabimo le en del, ostalo pokrijemo s polietilensko folijo in jih hranimo v hladilniku. Tako se ohranijo 15 - 20 dni. Magda Šturman / KULTURA Nedelja, 21. septembra 2008 23 pordenon - Boris Pahor na festivalu Pordenonelegge Od takrat sem vsako jutro hvaležen življenju Pogovor s tržaškim pisateljem je vodil urednik dnevnika Messaggero Veneto Andrea Filippi Pordenonski Trg svetega Marka je bil včeraj zjutraj nabito poln: okrog tristo stolov, ki so jih organizatorji festivala Pordenonelegge namestili ob občinski palači, niso mogli sprejeti vseh, ki so sredi sončnega sobotnega jutra želeli prisluhniti pisatelju Borisu Pahorju. Ljudje so zato njegovi pripovedi sledili tudi stoje in takoj je bilo jasno, da jih Boris Pahor ni razočaral: njegove besede so večkrat prekinili s ploskanjem, po skoraj osemdesetminutnem pozornem poslušanju, pa se je pod odrom ustvarila dolga vrsta ljudi. Večina je želela avtogram v izvod italijanskega prevoda Nekropo-le (samo med včerajšnjim srečanjem so jih prodali pe-tinosemdeset); med njimi je bil tudi Slovenec z Vi-demskega, ki je pisatelju pokazal porumenelo pismo iz Razgovoru s tržaškim pisateljem je prisluhnila prava množica nacističnega taborišča. Oče, ki ni dočakal svobode, ga je poslal njegovi mami v Trst... Drugi so želeli tržaškemu pisatelju stisniti le roko. »Hvala za vaše besede,« mu je dejalo mlado dekle, »lepo vas je bilo poslušati.« »Hvala vam, vedno sem zadovoljen, ko vidim med poslušalci mlade obraze,« ji je odvrnil petindevetdesetletni pisatelj. Pogovor z Borisom Pahorjem je vodil urednik dnevnika Messaggero Veneto Andrea Filippi, ki je Ne-kropolo označil kot tragično poetično knjigo, v kateri je pisatelj opisal povratek v taborišče Natzveiler Struthoff. Učinkovito, brez dlak na jeziku, da bi spomin na »krematorijski svet in zebrato maso v njem« ne zbledel. Svojo zgodbo, predvsem pa tisto vseh okostnjakov, ki se niso vrnili, neutrudno ponavlja že nekaj desetletij: po slovenskih, francoskih, nemških in drugih bralcih, so mu končno prisluhnili tudi italijanski. »V Trstu se je začelo novo obdobje italijansko-slovenskih odnosov, pisatelji so začeli sodelovati, dnevnik Il Piccolo je spremenil odnos do slovenskih avtorjev. Veliko zaslug za to, da je založba Fazi editore izdala Nekropolo, ima na primer novinar Alessandro Mezzena Lona.« Knjiga je kot znano kmalu postala »literarni fenomen leta«, Boris Pahor pa se od takrat počuti »kot Lollobri-gida, ki so jo na kopanju videli brez moderca«. Srečanja z bralci si sledijo neverjetno pogosto, a nič zato. »Italijansko občinstvo je pošteno in željno informacij o obdobju, ki so ga predolgo skušali zabrisati.« Danes je sicer tudi predsednik poslanske zbornice Fini obsodil fašizem, Pahor pa ni prepričan v iskrenost njegove obsodbe; vanjo bo lahko verjel, ko bo javnost končno seznanjena s četrtstoletnim fašističnim režimom v Julijski krajini, z okupacijo Ljubljanske province, z grozotami Raba. Krivdo za to splošno nevednost nosi po Pahorje-vem mnenju tudi šola, iz katere je zgodovina fašizma in druge svetovne vojne prevečkrat izrinjena, zato je apeliral na učitelje in profesorje: pošteno obdelajte tudi to zgodovinsko obdobje! Tistim, ki so mu včeraj prisluhnili v Pordenonu, je Pahor posredoval svoje osebne spomine: fašistični teror v Trstu, vpoklic v italijansko vojsko in odhod v Libijo, »kjer nismo želeli umreti kot Italijani«. Predvsem pa na tisti februar 1944. leta, ko so ga s šesto sotrpini odpeljali najprej v Dachau, nato pa v druga nacistična taborišča. Tu niso umirali samo Židje, ampak tudi nekaj milijonov antifašistov in nasprotnikov nacističnega režima: Rusi, Poljaki, Čehi, Norvežani, Belgijci, Slovenci, Italijani ... Tu so jih pričakali dolgo postajanje v snegu ali pod dežjem, bolezni, lakota. In tista krema-torijska peč, ki je gorela noč in dan. In tisto »črno brezno«, v katero se je stekala taboriščna »kanalizacija«, a tudi človeški pepel: šlo je za prostovoljni sadizem nacistov, ki je višek dosegel takrat, ko so z »mešanico« iz črnega brezna morali pognojiti komandantov vrt... A prišli so boljši časi, nacizem je doživel poraz, Pahor je z dvema Francozoma pobegnil preko Nizozemske vse do Francije. »Drugega ali tretjega maja sem bil v Parizu in zdelo se mi je, da sem stopil v novo življenje. Od takrat sem vsako jutro hvaležen življenju...« Ostal pa je tudi občutek krivde, s katerim pisatelj so-biva še danes. Najbrž je zato tudi ob koncu pordenon-skega srečanja zaprosil več stoglavo množico, naj zadnji aplavz podari vsem, ki se niso vrnili. Ostal pa je tudi občutek razočaranja, kajti dvajseto stoletje je bilo za Borisa Pahorja stoletje, ki je izničilo človeško telo. »Ko smo se rešili taboriščnih grozot, smo bili prepričani, da nas čakajo nebesa, a ni bilo tako: sledile so nove grozote, množične usmrtitve, nova taborišča. Na znanstvenem področju je človeštvo izredno napredovalo, na humanem pa ne. So vsi, ki se niso vrnili, zaman žrtvovali svoja življenja?« Poljanka Dolhar pordenon Množičen obisk in ■ v •• današnji spored Množica ljudi je včeraj preplavila središče Pordenona ter napolnila njegove ulice, trge in dvorane. Literarni festival Por-denonelegge je privabil res veliko obiskovalcev, tako da je bilo marsikatero srečanje povsem razprodano. Med tistimi, ki so vzbudili največje zanimanje, so bili tržaški pisatelj Boris Pahor, ameriška filozofinja in feministka Judith Butler, njen sonarod-njak Michael Cunningham, italijanska pisatelja Alessandro Baricco in Carlo Lucarelli. Polne roke dela pa so imeli tudi ob številnih stojnicah, na katerih je mogoče kupiti knjige vseh avtorjev, ki so prisotni na festivalu. Pordenonelegge se bo danes zaključil, preden pa bo okrog polnoči nanj padel zastor, se bo zvrstilo devetinštirideset (!) dogodkov. Ob 10.30 in 17. uri sta na primer na sporedu srečanji z indijsko aktivistko Vandano Shiva, ob 11. uri »lectio magistra-lis« filozofinje Judith Butler, pol ure kasneje bo občinstvu spego-voril mislec Fritjof Capra. V bogatem popoldanskem sporedu velja omeniti vsaj »lec-tio magistralis« Jean-Luca Nan-cyja, srečanja z »lirerarnim fenomenom« letošnjega poletja Paolom Giordanom, s priljubljenim češkim pisateljem Mic-halom Viewghom, s pisateljem-samoukom Maurom Corono, ljubitelji verskih vprašanj pa bodo lahko prisluhnili novinarju Magdiju Cristianu Allamu in okrogli mizi o svetem pismu. V Pordenon ne bo napovedanega Giampaola Panse, zato pa bo na primer mogoče od bliže spoznati irsko pisateljico Catherine Dunne. Ob 19. uri bo na sporedu slovenski pisatelj Drago Jančar, ki bo v mali dvorani gledališča Verdi spregovoril o italijanskem prevodu knjige Severni sij. Večer se bo zaključil z recitalom poezij, ki ga bo izvedla igralka Lella Costa (ob 21. uri), in s spletom glasbe in literature italijanskega pisatelja Giulia Casalea. (pd) otroška in mladinska literatura Nagrada E. Fritzu Večernico bo prejel za pesniško zbirko Vrane - Izročili mu jo bodo 26. t.m. Nagrado večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo, izdano v letu 2007, dobi pesnik in dramatik Ervin Fritz za pesniško zbirko Vrane. Tako je v petek sklenila petčlanska žirija po ponovnem pregledu nominiranih del. Dobitniku jo bodo izročili 26. septembra v Murski Soboti. Večernico, ki jo podeljuje časopisna hiša Večer, bo tako po enajstih letih spet dobila pesniška zbirka. Nagrado v znesku 3500 evrov bo Fritz prejel 26. septembra v okviru letošnjega srečanja slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Ervin Fritz s svojo pesniško zbirko Vrane po oceni žirije tako z neposrednostjo in mno-gopomenskostjo pesniškega izraza kot s pre-tanjeno pesniško govorico nagovarja širok krog mladih in manj mladih ljubiteljev pesniške besede. Vsebuje trideset pesmi, ki temati-zirajo ptico vrano, znan pesniški motiv v slovenski liriki za odrasle in otroke. V pričujoči Fritzevi zbirki so vrane per-sonificirani liki, ki vstopajo v pesniški svet s povsem običajnimi človeškimi opravili, stanji v obliki izštevanke, prepiri, prepričanji, generacijskimi razkoraki in spomini na pogumno mladost, pa tudi kot lokalni/krajevni oz. pokrajinski pripadniki. Sporočilna odlika pesniške zbir- ke je, da na inovativen način preobraža ali celo parodira sicer pesniško znano motiviko z duhovitimi preobrati, raznovrstnimi presenetljivimi zasuki na povsem jasen, »pesniško« ne-zagoneten način, pa vendar prepričljiv in igriv, je izbiro utemeljila žirija. Način upesnjevanja kaže na izjemno veščega in ustvarjalnega pesnika, saj je Fritzev pesniški postopek dognan pri smotrni in učinkoviti uporabi pesniških sredstev. V ospredju njegovega pesnjenja je namreč hudomušni humor, ki vznika iz duhovitih motivov. Bralna izkušnja Fritzevih pesmi prinaša svežino in umik pred prozaično vsakdanjost ter pri mladih spodbuja jezikovno ustvarjalnost na duhovit in inova-tiven način. Posebna odlika zbirke Vrane je njena zvočna podoba, predvsem ritem, tekoče, presenetljivo rimanje in odlično izpeljane ali-teracije, so med drugim še zapisali žiranti Tone Partljič (predsednik), Vida Medved Udovič, Ida Mlakar, Darka Tancer Kajnih in Petra Vi-dali. Dobitnika so izbrali iz ožjega izbora no-minirancev, v katerem so bila še dela Na zeleno vejo Andreja Predina, Kako je Oskar postal detektiv Andreja Rozmana - Roze, Štiri črne mravljice Anje Štefan ter Hektor in mala šola Dima Zupana. (STA) film - Umrl režiser Florestano Vancini Slovo od kritičnega zgodovinskega pričevalca Mnogim bo ostal trajno v spominu kot visok moški z močnim glasom in dobrim, občutljivim srcem, kot nadarjen kritik in polemik, ki si je srčno prizadeval za uveljavljanje socialističnih vrednot, ki so značilne za njegov rojstni kraj, Ferraro. V 82. letu starosti je namreč 18. septembra umrl priznani italijanski režiser Florestano Vancini, ki je v svoji dolgi karieri podpisal režijo nad dvajsetih filmov. Vancini je zaslovel konec petdesetih let; na filmski sceni se je uveljavil s svojim prvim filmskim izdelkom La lunga notte del '43 iz leta 1960, s katerim si je zaslužil nagrado za prvence na beneškem festivalu. V njem se je dotaknil malo poznanih dogajanj v odporniškem gibanju v Emiliji Romagni in zverinskega početja nacifašistov. Dve leti pozneje se je s filmom La banda Casaroli lotil krvavega povojnega časa in partizanstva, vendar uspeha takrat ni požel. S filmom Le stagioni del nostro amore (1965) se je zato odločil za dramo, ki je bila nagrajena v Berlinu. V njej je prvič nastopil Enrico Maria Salerno, igralec, ki ga je Vancini oboževal vse življenje. Leta 1967 se je preizkusil v zelo popularnih vesternih in pod psevdonimom Stan Vance podpisal režijo filma I lunghi giorni della vendetta z Giu-lianom Gemmo. Ko je leta 1968 tudi v Italiji zavel veter spolne revolucije, jo je Vancini ujel v filmu Violenza al sole. Ljubezen do kronike in zgodovinskega pripo- vedovanja pa sta znova izbruhnila leta 1972 v filmih Violenza quinto potere, v mojstrovini Bronte: cronaca di un massacro mai raccontato, o hudodelstvih garibaldinskih enot in Il delitto Matteotti. V osemdesetih letih se je pojavil na televizijski sceni z melodramo La Piovra2 in filmom La neve nel bicchiere. V zadnjih letih pa se je po več dokumentarcih in televizijskih nadaljevankah, kot je bila Piazza di Spagna, umaknil v zasebnost. 24 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI pakistan - V prestižnem hotelu Marriot v Islamabadu Samomorilski atentat zahteval najmanj šestdeset smrtnih žrtev Stopnjevanje nasilja vezano na Izvolitev novega predsednika države ISLAMABAD - Pred vhodom v močno zavarovan hotel Marriott v središču pakistanske prestolnice Islamabad je včeraj odjeknila silovita eksplozija, ki je terjala najmanj 60 smrtnih žrtev. V eksploziji pred hotelom, priljubljenem pri tujcih, so bila v velikem obsegu poškodovana tudi okoliška poslopja. Policija je sporočila, da je eksplozijo povzročilo več kot 1000 kilogramov eksploziva, ki ga je samomorilski napadalec (ali napadalci) do hotela pripeljal z avtom. Očividci so povedali, da je veliko ljudi bilo okrvavljenih, drugi pa so mrtvi ali nezavestni ležali na tleh okrog hotela in sosednjih stavb. Na prizorišče, kjer je nato izbruhnil ogenj, so hitro prišli reševalci. Odgovornosti za atentat je prevzela neka teroristična skupina, ki je zelo blizu Al Kajdi. V luksuznem hotelu Marriott, ki je bil že prej tarča skrajnežev, se radi zbirajo tujci. Pakistan, ameriški zaveznik v vojni proti terorizmu, se v zadnjih tednih sooča z valom nasilja. Atentat je najbrž povezan z izvolitvijo novega predsednika države Asifa Ali Zardarija. Hotel Mariott v Islamabadu je takoj po atentatu zajel silovit požar ansa r alitalia - Ali družba Cai ali likvidacija »Ni alternative« Piloti: Ponujajo nam slabše pogoje, kot jih imajo hišne pomočnice RIM - Poleg ponudbe družbe Cai ni drugih in ni torej nobene alternative. To je včeraj ves dan ponavljal premier Silvio Berlusconi, medtem ko so piloti poudarjali, da je načrt Cai zanje predvideval slabše pogoje, kot jih imajo hišne pomočnice. Politično-medijski vihar nad družbo Alitalia skratka ni pojenjal. Če so stevardi in stevardese po eni strani bili pripravljeni na nadaljnje dogovarjanje in je tajnik sindikata Cgil Guglielmo Epifani predlagal pogajanje z nemško letalsko družbo Lufthansa, so piloti potrdili odklonilno stališče do pogojev, ki jih zanje predvideva predlog družbe Cai. »Ponudba hudo krši dosedanje pogoje in jih v nekaterih točkah postavlja celo pod raven tistih, ki urejujejo delovanje hišnih pomočnic, ki jih vsekakor spoštujemo,« je bilo med drugim zapisano v sporočilu sindikata pilotov Anpac. Slednji je tudi omenil javnomnenjsko raziskavo dnevnika Corriere della sera, iz katere je izšlo, da je treba po mnenju 77% Italijanov uskladiti pogodbe pilotov s pogodbami drugih evropskih družb. Piloti so s tem v zvezi poudarili, da sta njihova sindi- kata Anpac in Unione Piloti to že predlagala med pogajanjem z družbo Cai, kot tudi sta predlagala zmanjšanje plače do 30%. Berlusconi je tudi obsodil veselje, s katerim so uslužbenci Alitalie sprejeli umik ponudbe Caia in dejal, da je nanje »vplivala levica in njeni časopisi«. Vlada je medtem nadaljevala s pritiskom na sindikate z namenom, da podpišejo pogodbo z družbo Cai. Demokratska stranka pa je ostro napadla Berlusconija, katerega odgovornost za dogajanje je na dlani. Edina možnost ostaja vsekakor Cai, je menila DS in zato pozvala Cgil, naj podpiše ustrezni dogovor. znanost - Laboratoriji Cerna v Ženevi Hadronski trkalnik po 10 dneh že ustavljen ŽENEVA - Po desetih dneh delovanja je največji pospeševalnik delcev, hadronski trkalnik Large Hadron Collider, ki ga je pognala Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern iz Ženeve, že ugasnil svoje motorje. Pri trkalniku, ki naj bi pripomogel k večjemu spoznavanju nastajanja materije in vesolja, je prišlo namreč do okvare; iz prvih analiz izhaja, da je prišlo do težav med dvema magnetoma. Še pred dnevi je torej znanstveni svet praznoval uspeh najzmo-gljivejšega in doslej največjega po-speševalnika delcev na svetu, sedaj pa bomo morali vsaj dva meseca čakati na njegovo popravilo. Že jutri je v laboratorijih Cerna v Ženevi napovedan sestanek, na katerem bodo izvedenci analizirali sedanje stanje. Po mnenju podpredsednika Vsedržav-nega inštituta za jedrsko fiziko (Infn) Umberta Dossellija gre za dokaj osnovno tehnično okvaro, njeno po- pravilo pa bo terjalo nekaj več časa. S sitno neprijetnostjo se bo moral soočiti tudi nov direktor raziskovalnega centra Cern Sergio Bertolucci. Potrebna je racionalna in poglobljena analiza stanja, ki bo pokazala, ali gre za okvaro v sistemu ali za nekaj drugega, je ocenil. Sicer je trkalnik že v začetku tedna zabeležil nekaj težav z dvema transformatorjema, tako da so ga morali ugasniti in po hitrem pregledu ponovno zagnati. V petek pa je prišlo do nove okvare, tokrat z magneti; poleg tega pa je iz ohlajevalnega sistema začel uhajati helij, ki je dvignil notranjo temperaturo trkalnika, kar je nemudoma zaustavilo sistem; temperature pospeševalnika se morajo namreč ohraniti zelo nizke (- 271 stopinj Celzija). Da bi lahko okvaro popravili, bodo tehniki najprej dvignili temperaturo in odstranili termične ščite, nato pa bo treba dolgo čakati, da se sistem ponovno ohladi. washington - Stečaji poslovnih bank in velikih zavarovalnic ZDA bodo morale za zaustavitev hude finančne krize potrositi več kot 500 milijard dolarjev WASHINGTON - Celovit načrt ukrepov, ki ga pripravlja ameriška vlada s ciljem zaustaviti najhujšo finančno krizo v zadnjih desetletjih, bi lahko stal 500 milijard dolarjev, po ocenah nekaterih strokovnjakov pa celo bilijon dolarjev, je v petek na svoji spletni strani poročal časnik The New York Times. Po pisanju uglednega časnika načrt, ki ga je administracija ameriškega predsednika Georgea W. Busha v petek zvečer poslala kongresu, med drugim zajema kupovanje premoženja ameriških finančnih institucij in najem zunanjih svetovalcev, ki bi delali za finančno ministrstvo in nadzirali izvajanje načrta. Ameriški finančni minister Henry Paulson pa ne želi, da bi oblikovali novo vladno agencijo, ki bi skrbela za izvajanje načrta za izhod iz krize, na podlagi neimenovanih virov, vpletenih v pogovore, še piše časnik. Paulson in predsednik ameriške centralne banke (Federal Reserve - Fed) Ben Bernanke sta kongresu pretekli teden povedala, da se je ameriški finančni sistem nevarno približal zlomu. Zato je sprejem celovitega reševalnega načrta toliko pomembnejši. Ameriški finančni sektor se je zamajal v ponedeljek zaradi stečaja ene najstarejših investicijskih bank v ZDA, Lehman Brothers, prodaje banke Merrill Lynch in težav največje svetovne zavarovalnice AIG. V težave jih je spravila kriza na stanovanjskem oziroma posojilnem trgu. Pristojni stečajni sodnik je danes odobril načrt, po katerem bo Lehman Brothers prodal svoje enote za investicijsko bančništvo in borzno trgovanje britanski banki Barclays. Po najnovejših ocenah vrednost posla, ki zadeva okoli 9000 Lehma-novih uslužbencev v ZDA, znaša 1,35 milijarde dolarjev. V Lehmanu so prepričani, da bodo s tem zagotovili ohranitev več tisoč delovnih mest. Po ocenah analitikov se je Barclays, po stečaju Lehmana edini interesent za nakup, za ta korak odločil, da pride do Lehmanovih uslužbencev in prisotnosti v Severni Ameriki, zato je širše odpuščanje manj verjetno. Barclays bo z omenjenim nakupom prevzel 47,4 milijarde dolarjev premoženja, s katerim upravljajo kupljene Lehmanove enote, in 45,5 milijarde dolarjev obveznosti. Poleg tega bo prevzel še tri dodatne Lehmanove enote - Lehman Brothers Canada, Lehman Brothers Sudamerica s sedežem v Argentini, in Lehman Brothers Uruguay - ter dva centra za obdelavo podatkov v New Jer-seyju. Pozornosti je deležna tudi zavarovalnica AIG. Potem ko je Fed v torek temu zavarovalniškemu koncernu odobrila nujno potrebno posojilo v višini 85 milijard dolarjev in ga s tem v zadnjem trenutku rešila stečaja, je v petek časnik Časnik The Wall Street Journal pisal, da želijo nekateri delničarji zavarovalnice pomagati odplačati vladno posojilo in se tako izogniti izgubi večinskega deleža v AIG. Vlada naj bi v zameno za posojilo prevzela nadzor nad 80 odstotki zavarovalnice. Prevzem AIG s strani države mora dobiti zeleno luč obstoječih delničarjev, ti pa bi radi zagotovili čim prejšnjo odplačilo posojila, tako da vladi ne bi bilo potrebno prevzeti večinskega deleža, piše časnik. Dogajanje v ZDA močno odmeva tudi drugod po svetu. Vodilne svetovne borze, pa tudi Ljubljanska borza, so od ponedeljka naprej beležile drastične padce, opomogle so si šele v petek, po novici, da ZDA pripravljajo načrt ukrepov za izhod iz krize. Tako kot Fed so tudi druge vodilne centralne banke na finančne trge poslale večmilijardne injekcije likvidnostnih sredstev, odločitvi ameriškega nadzornika trga vrednostnih papirjev, da začasno prepove t.i. prodaje na kratko, pa so s podobnimi ukrepi sledili britanski, irski in tudi nemški regulator trga vrednostnih papirjev. (STA) Albanija je dosegla dogovor s Haagom TIRANA - Albanija je z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) dosegla sporazum, po katerem bodo lahko odslej haaški zločinci zaporno kazen odslužili tudi v albanskih zaporih. Tak dogovor je v četrtek s haaškim sodiščem sklenila tudi Poljska. Albanija in Poljska sta se pridružili 15 državam, ki so s haaškim sodiščem že sklenile dogovor o uporabi njihovih zaporov za nastanitev haaških zločincev. V zaporih omenjenih 15 držav trenutno kazen prestaja več kot 50 haaških zločincev. V zaporu haa-škega sodišča v nizozemskem mestu Scheveningen na premestitev v druge zapore čakajo še trije zločinci. (STA) Rusija nasprotuje sankcijam Iranu MOSKVA - Rusija nasprotuje novim sankcijam Varnostnega sveta Združenih narodov, usmerjenih proti Iranu, je v odzivu na svarilo Bele hiše o novih sankcijah včeraj sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Rusija poudarja potrebo po nadaljnjih prizadevanjih za obnovo konstruktivnega dialoga s Teheranom, da bi v pogajalskem procesu dosegli napredek, so še sporočili. Na petkovem srečanju visokih diplomatov stalnih članic VS (ZDA, Kitajske, Velike Britanije, Francije, Rusije) in Nemčije v Washingtonu je ruski predstavnik dejal, da Rusija nasprotuje sprejetju novih sankcij v VS ZN. »Vsi sodelujoči na srečanju so izrazili podporo dejanjem (Mednarodne agencije za jedrsko energijo) IAEA in poudarili potrebo po polnem in transparentnem sodelovanju Irana z IAEA,« je rusko zunanje ministrstvo še sporočilo v izjavi. (STA) Skrajnežem spregovoril le ligaš Borghezio BERLIN - V Kölnu je nemška policija takoj po začetku prepovedala včerajšnje zborovanje ek-stremne desničarske skupine proti gradnji nove mošeje v tem mestu, nakar so med policisti in več tisoč nasprotniki demonstracije izbruhnili spopadi. Tiskovni predstavnik policije je povedal, da je bila ogrožena javna varnost. V središču mesta so se namreč zbrali levičarji, ki so nasprotovali zborovanju pripadnikov skrajno desničarske skupine Pro Köln (Za Köln). Protestniki so na policiste metali kamenje in poskušali ukrasti njihovo orožje, policisti pa so odgovorili z gumijevkami. Pred prekinitvijo neonacistično obarvane manifestacije je spregovoril le zastopnik italijanske Severne lige Mario Borghezio, kateremu očitno ni bilo nerodno, da se je znašel v takšni nezavidljivi družbi. Borghezio je govoril le nekaj minut, nato mu je policija vzela besedo. V protestih je posredovalo okoli 3000 policistov, del starega dela mesta pa so tudi zaprli, potem ko so oblasti, med katerimi tudi domači župan, zaprosile za dovoljenje za organizacijo miroljubnih protestov proti dvodnevnem zborovanju desničarske skupine. Ta je na drugi strani upala, da se bo včerajšnjega zborovanja udeležilo 1500 ljudi, ki bi izrazili nasprotovanje mošeji in »invaziji priseljencev« v Evropi. V resnici pa jih je prišlo le okoli trideset iz Belgije, Avstrije in Italije. Protestirali so proti islamizaciji in izrazili podporo evropski zgodovini, zahodnim vrednota in krščanski tradiciji. Protidemonstracije so sklicali tudi sindikati, cerkve in nemška protirasistična gibanja. w Nedelja, 21. septembra 2008 2 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - V 3. krogu A-lige danes na stadionu Friuli V Videm prihaja nevarni Rejev Napoli Pod vprašajem Di Natalejev nastop - Catania premagala Atalanto, Roma pa Reggino b liga - Princivalli ujel Sassuolo v 84. minuti Triestina prislužila točko in odobravanje navijačev Tako je kapetan Rome Christian Panucci, sinoči med boljšimi na igrišču, prvič zatresel mrežo Reggine ansa Triestina - Sassuolo 1:1 (0:0) STRELCA: Zampagna v 51. min., Princivalli v 85. iz 11-m. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6,5; Cac-ciatore 6, Cottafava 6,5, Minelli 6,5, Rullo 6,5; Antonelli 7 (35.dp Cia 6,5), Allegretti 6,5, Gorgone 6,5 (35.dp Princivalli 6,5), Testini 8; Figoli 6,5 (35.dp Lima 6,5), Ardemagni 5. Trener: Maran. SASSUOLO (4-4-2): Bressan; Rea, Andreolli, Anselmi, Donazzan; Poli (32.dp Ji-dayl), Masucci, Salvetti (14.dp Fusani); Pensalfini, Zampagna, Noselli (23.dp Filkor). Trener: Incocciati. SODNIK: Celi iz Campobassa 5; OPOMINI: Poli, Masucci, Pensalfini, An-selmi, Filkor, Princivalli; IZKLJUČITVE: Pensalfini v 17.dp (dvojni opomin), Minelli v 28.dp, trener Triestine Maran v 30.dp; GLEDALCEV: 5.000. TRST - Dva gola, tri izključitve, šest opominov, dve enajstmetrovki (ena uspešno izvedena, druga ne), na desetine nevarnih priložnosti, številne sodniške napake, Lima napadalec kot v Tonellottovih časih in še marsikaj zraven. Včerajšnja tekma med Triesti-no in Sassuolom je ena izmed najzanimivejših, kar smo jih v zadnjih letih videli na Roccu. Žal pa se je morala Triestina zadovoljiti s točko na tekmi, ki bi jo morala zmagati z vsaj dvema goloma prednosti. Premoč Maranovih varovancev je bila namreč več kot očitna, kar so navijači poudarili s toplim ploskanjem ob koncu srečanja. V domači enajsterici presenečenj ni bilo, saj je bil trener Maran skorajda pred prisilnimi izbirami, medtem ko je Mandorlini zadnji trenutek izbral Pensalfinija in tako je moral Urugvajec Horacio Erpen (tudi on je pred leti nekajkrat oblekel dres Triestine). Statistike, ki jih zveza klubov ponuja pred tekmo, je jasno kazala na kakovost današnjega nasprotnika, saj je Sassuolo zasedal prvo mesto po številu strelov na vrata na tekmo (kar sedem), bil pa je tudi ekipa, ki je največ časa napadala (68,6% časa). Verjetno bodo te statistike po tej tekmi nekoliko drugačne. Sassuolo je očitno začel z napadalnim pristopom in z izredno agresivno igro v vezni vrsti, kjer je takoj prevzel pobudo, vsake žoge pa se je dotaknil najbolj izkušen igralec med gosti Emiliano Salvetti. Sassuolo je privilegiral desni pas, kjer pa je bil Rullo vedno na mestu. Od 31. minute se je tekma raz-živela. Zlasti po zaslugi Triestine, čeprav so Tržačane razdražili prav gostje, ko je Masucci z glavo prisilil Agazzija na zahteven poseg. A po hitrem preobratu je Allegretti vrhunsko podal do Figolija, slednji do Ardemagnija in le vrhunski obrambni poseg Andreollija, italijanskega reprezentanta pod 21 let, je rešil Bressana. Dve minuti kasneje padec Te-stinija v kazenskem prostoru sodnik ni nagradil (upravičeno?) z enajstmetrovko. Morda je Triestina prav takrat razumela, da je Sas-suolo ranljiv. Dvakratno kombinacijo Alle-gretti-Antonelli je Bressan zaustavil z dvema odličnima posegoma, do konca polčasa je Triestina še očitneje navalila na Sassuolova vrata (Figoli in Testini sta imela glavno vlogo pri teh napadih), a do gola v prvi polovici srečanja ni prišlo. Gol pa je padel po šestih minutah drugega polčasa; žal je šlo za praktično drugi nevaren strel Sassuola. Po solo akciji je odlični Masucci (nesporno najboljši igralec gostov) podal do Zampagne, ki je z notranjim delom stopala brcnil žogo v desni kot Agazzijevih vrat. Od takrat se je začel pravi monolog Tržačanov. Antonelli, Mi-nelli, Allegretti, Figoli so poskušali, ko je bil Sassuolo še v enajstih, po Pensalfinijevi izključitvi pa je bila premoč Triestine še očitnejša. V 67. minuti si je Testini priigral 11-metrovko, a Bressan je počasen strel Arde-magnija brez večjih težav ubranil. Pritisk je bil vse večji in izključitev Minellija ni spremenila razmerja sil. V 75. minuti nov sporen dogodek: po pravi gneči je Testini žogo udaril z glavo, Bressan jo je le odbil, a morda takrat, ko je žoga že v celoti prešla gol črto. Zaradi protestov je skromen sodnik Celi izključil še Marana. Po trojni menjavi (na igrišče Cia, Princivalli in napadalec Lima, ki se je v tej vlogi zelo izkazal in si priigral drugo 11-metrovko), so sveže sile koristile napadom Triestine, ki je najprej zamudila edinstveno priložnost s Cottafavo, a v 84. minuti je Princivalli iz 11-metrovke le dohitel Sassuolo. Tržačani so poskušali zmagati, vendar je utrujenim gostom z veliko mero truda le uspelo odnesti domov nezasluženo nagrado, točko. Top: Tokrat ne bomo nagradili posameznika (sicer bi si to zaslužil Testini, ki je sam ustvaril vsaj polovico vseh akcij Triesti-ne), a celotno ekipo, ki je včeraj res prijetno presenetila. Odlična igra po pasovih, hitro predajanje žoge, raznolike kombinacije med igro in po prekinitvah. Skratka prava ekipa, ne pa enajst posameznikov. S tako igro bo Triestina daleč prišla. Flop: Ardemagni se je sicer trudil in porabil veliko energije, a pri zaključevanju je bil nekoliko netočen oziroma ni bil dovolj hiter pri izvajanju strela. Upajmo le, da ga zgrešena enajstmetrovka ne bo psihološko uničila. Iztok Furlanič B-liga IZIDI 4. KROGA Albinoleffe - Avellino 2:1, Ancona - Piacenza 0:1 Cittadella - Mantova 0:2, Frosinone Treviso 1:0, Grosseto - Parma 1:0 Livorno - Pisa 1:1, Modena - Salernitana 0:1, Rimin - Empoli 0:1, Triestina - Sassuolo 1:1 Vicenza Bari 1:2. Albinoleffe 4 3 1 0 5:1 10 Salernitana 4 3 1 0 5:2 10 Grosseto 4 3 0 1 6:5 9 Sassuolo 4 2 1 1 8:3 7 Mantova 3 2 1 0 5:1 7 Piacenza 4 2 1 1 3:4 7 Livorno 4 1 3 0 6:4 6 Triestina 4 1 3 0 6:4 6 Brescia 4 1 3 0 5:4 6 Bari 4 1 3 0 4:3 6 Empoli 4 1 3 0 4:3 6 Ascoli 4 1 2 1 3:3 5 Parma 4 1 1 2 5:4 4 Rimini 4 1 1 2 5:6 4 Pisa 4 1 1 2 4:6 4 Frosinone 4 1 1 2 3:5 4 Cittadella 4 0 2 2 0:3 2 Ancona 4 0 2 2 3:7 2 Treviso (-4) 4 1 2 1 3:3 1 Vicenza 3 0 1 2 2:4 1 Modena 4 0 0 4 3:8 0 Avellino (-3) 4 0 1 3 3:8 -2 PRIHODNJI KROG (23.9. ob 20.30) Ancona - Brescia, Avellino - Grosseto, Bari - Livorno, Empoli - Modena, Mantova - Ascoli, Parma - Frosinone, Piacenza - Rimini, Pisa - Vicenza, Salernitana Triestina, Sassuolo - Albinoleffe, Treviso - Cittadella. VIDEM - »Napoli je odlična ekipa. Igrati moramo zelo pazljivo in koncentrirano,« je bil pred današnjim srečanjem 3. kroga zelo previden trener Udineseja Pas-quale Marino. »Res je, da v Vidmu ne bo Lavezzija. Toda tudi ostali so odlični igralci,« je še dodal Marino. Po lepi pokalni zmagi v gosteh proti nemški Borussi je vzdušje v videmskem taboru zelo pozitivno. Trenerja Marina skrbi le Di Natale, ki še ni okreval po močnem udarcu. Ali bo Di Natale igral, bomo izvedeli šele danes pred tekmo. Prav gotovo pa ne poškodovanega Ferronettija. Slovenski trener Napolija Edy Reja ne bo imel na razpolago niti poškodovanega Maggia. Od prve minute pa naj bi v napadu ob Denisu igral Zalayeta. Napoli je lani na videmskem Friuliju presenetljivo zmagal kar 5:0. DANES - 15.00: Cagliari - Juventus, Fiorentina - Bologna, Lecce - Siena, Palermo - Genoa, Sampdoria - Chievo, Torino - Inter, Udinese - Napoli, 20.30 Milan - Lazio. Roma - Reggina 3:0 (1:0) STRELCI: Panucci v 46.; Aquilani v 51., Perrotta v 93. ROMA (4-2-3-1): Doni; Loria, Cas-setti, Panucci, Riise; Brighi, De Rossi, Taddei, Aquilani (Cicinho), Menez (Per-rotta); Vučinic (Totti). Trener: Spalletti. REGGINA (4-4-1-1): Campagnolo, Lanzaro, Valdez, Cirillo, Costa, Vigiani (Ce-ravolo), Barreto, Carmona, Barilla (Hall-fredsson), Di Gennaro, Corradi. Trener: Orlandi. Catania - Atalanta 1:0 (0:0) STRELEC: Paolucci v 59. min. CATANIA (4-2-3-1): Bizzarri; Sardo, Silvestre, Stovini, Sabato; Baiocco, Carbo-ni (Biagianti); Mascara (Silvestri), Ledesma, Morimoto (Izco); Paolucci. Trener: Zenga. ATALANTA (4-4-1-1): Coppola; Garics, Talamonti, Pellegrino, Manfredini (Marconi); Ferreira Pinto (Valdes), Ci-garini, Guarente, Padoin (De Ascentis); Doni; Floccari. Trener: Del Neri. DRUGA DIVIZIJA (C2-LIGA) - 4. krog: Süd Tirol - Itala San Marco 0:1 (Cri-stofoli). APrinwrski ~ dnevnik kolesarstvo Vuelta: zmaga (skoraj) v rokah Contadorja MADRID - Španec Alberto Contador (Špa/Astana) vodi tudi po predzadnji etapi 63. kolesarske dirke po Španiji. V 20. etapi, gorskem kronometru (17,1 km), je bil najhitrejši Američan Levi Leipheimer, njegov moštveni kolega in največji tekmec, ki pa je pridobil le 31 sekund. Contador je bil drugi., Na tretje mesto se je uvrstil Španec Alejandro Valverde (Caisse d'Epargne), njegov rojak Carlos Sastre (CSC-Saxo Bank) pa je ostal na skupnem tretjem mestu. DIRKA PO POLJSKI - Nemec Jens Voigt (CSC) je osvojil letošnjo 65. kolesarsko dirko po Poljski, Tadej Valja-vec (AG2R), edini slovenski predstavnik na tej preizkušnji je v skupni razvrstitvi zasedel 18. mesto. »AZZURRE« - V tretji tekmi kvalifikaciji za Grand Prix 2009 je italijanska odbojkarska reprezentanca premagala Francijo šele po petih nizih . Danes se bodo pomerila s Srbijo, ki jo morajo premagati, če se želijo uvrstiti v sklepno fazo Grand Prixa. Italija - Francija 3:2 (25:27, 25:15, 19:25, 25:19, 15:5). IZKLJUČITVI - Dva tedna pred začetkom prvenstva košarkarske A1-li-ge je zveza FIP zaradi nepravilnosti pri vpisu izključila kluba Napoli in Capo d'Orlando. Letos naj bi tako v najvišji državni ligi nastopalo le 16 ekip. Oba kluba bosta seveda vložila priziv. DAVISOV POKAL - Italija vodi z 2:1 proti Latviji. Polfinale svetovne skupine: Španija - ZDA 1:2, Argentina -Rusija 2:1. GORICI DERBI - 1. SNL, 9. krog: Hit Gorica - Primorje 2:1, Interblock -Maribor 1:2, Luka Koper - Celje 1:0, Rudar - Nafta 0:0. ROKOMET - Današnji finale evropskega superpokala je Veszprem -Ciudad Real. Polfinali: Nordhorn - Vez-sprem 30:39, THW Kiel - Ciudad Real 24:31. 1. liga: Celje - Trebnje 30:26, Ci-mos KP - Krka 40:29, Hrpelje Kozina -Gorenje 15:36, Merkur - Prevent 28:28. ŽENSKE, DP: Piran - Sava Kranj 27:25; regionalna liga: Krim - Podravka 27:36. TROFEJA RINO SNAIDERO - Polfinale: Snaidero Videm - Zadar 87:65 (Antonutti 18 točk). Danes (18.00) v Vidmu: Snaidero - zmagovalec tekme Benetton-Ankara. ODBOJKA - Državni superpokal: Itas Trento - Lube Macerata 0:3 (34:36, 19:25, 19:25). sprejem - Tržaški olimpijci na županstvu Ponosni nanje Občina Trst, pokrajinski CONI in Združenje atletov »Azzurri dltalia« podelili priznanja TRST - Občina Trst, tržaški in deželni CONI ter Združenje športnikov Azzurri d'Italia (ANAAI) so včeraj dopoldne na tržaškem županstvu pripravili veličasten sprejem tržaškim olim-pijcem, ki so bolj ali manj uspešno nastopili na pekinških olimpijskih igrah. Predstavniki javnih in športnih oblasti so dvanajsterici športnikov desetih različnih disciplin ter tudi trem trenerjem in štirim sodnikom podelili srednjeveški pečat mesta Trst, šopek cvetja ter majico, na kateri sta narisana Mihec in Jakec. Pred polno dvorano občinskega sveta so se drug za drugim predstavili gimnasti-čarki Francesca Benolli in Federica Ma-cri, hitrohodec Diego Cafagna, kajakaš Michele Zerial, skakalka v vodo Noemi Batki, plavalec Nicola Cassio, floretist-ka in zmagovalka dveh olimpijskih medalj Margherita Granbassi, lokostrelec in dobitnik srebrne ekipne medalje Ilario Di Buo, triatlonka Daniela Chmet, jadralki Larissa Nevierov in Giovanna Mi-col ter atlet Stefano Lippi, ki je nastopal na paraolimpijskih igrah. Odsotna je bila le strelka Valentina Turisini, ki se mudi na državnem prvenstvu. Od trenerjev so priznanja dobili Lippijev trener Andro Merku je na kratko intervjuval vse tržaške olimpijce. Prva na vrsti je bila Tržačanka madžarskega rodu Noemi Batki, članica kluba Trieste Tuffi kroma Alessandro Kuris, ter trenerja gimna-stičark Doego Pecar in Teresa Macri. Nagradili so tudi sodnike Nicolo Mag-gia (atletika), Gianpaola Reiterja (baseball), Fabia Bolcica (veslanje) in Andreo Abascio (namizni tenis). Sprejem je spretno povezoval Andro Merku, ki je športnikom postavil tudi nekaj zanimi- vih vprašanj. Granbassijevo, ki bo bržkone debitirala na Santorovi televizijski oddaji Annozero, je izzval, češ ali bi se tudi ona kot floretistka Vezzalijeva (na oddaji Porta a porta) pustila »tikati« od predsednika vlade. »Bala bi se predvsem Vezzalijeve,« je odgovorila tržaška flo-retistka. (jng) 26 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI košarka - 15. Memorial Borisa Tavčarja Falconstar ugnal Bor Radensko VB ■ V • • sele v koncmci Predsednik KK Bor B. Kneipp in Borisovi starši nagrajujejo kapetana Bora Radenske kroma Zmagovalec 15. Memoriala Borisa Tavčarja je tržiški Falconstar, ki je v razburljivi tekmi premagal domačo ekipo Bora Radenske in prejel četrti prehodni pokal. V primeru trikratne zmage Memoriala (ki ni nujno zaporedna) bo pokal ostal v lasti Falconstara, ki se je tokrat prebil do zmage skozi šivankino uho. Ritem finalne tekme je vseskozi diktiral Štokelj (po prvem polčasu najboljši strelec s štirimi trojkami) in soigralci, ki so suvereno za-gospodarili na igrišču z učinkovitimi napadi iz vseh pozicij. B2-ligaš Falconstar, pri katerih sta bivša borovca Batich in Sosič odigrala večji del tekme, je prvič prehitel borovce šele pri 18. minuti (41:43). Varovanci trenerja Mure so v nadaljevanju ponovno prevzeli vodstvo in še pet minut pred koncem imeli sedem točk naskoka. Nato pa so Tržičani izkoristili nekaj naivnih napak borovcev in v razburljivi končnici prevladali. V tekmi za 3. mesto pa je Kraški Zidar, ki je lani dokončno dobil prehodni pokal, premagal Ronchi. Kraški Zidar si je odločilno vodstvo priigral šele v končnici, saj mu je Ronchi vse do tretje četrtine bil stalno za petami. Sežančani so dvakrat povedli na plus deset, vsakič pa jih je Ronc-hi dohitel (zadnjič ob koncu tretje četrine 54:56). Slovenski drugoligaši pa so v zadnji četrtini spet uredili svoje vrste in dosegli končno zmago. Memorial, ki ga vsako leto organizira KK Bor ob neprecenljivi pomoči dru- žine Tavčar in ob podpori ZSŠDI, je sklenilo nagrajevanje, na katerem sta spregovorila tudi mama Borisa Tavčarja Ondina in podpredsednik KK Bor Renato Štokelj. Oba sta se posebno zahvalila vsem nastopajočim ekipam, ki so postregle z zanimivimi dvoboji. Tekma za 1. mesto Bor Radenska - Falconstar Tržič 90:95 (25:23, 48:48, 72:67) BOR: Giacomi 29, Visciano 11, Cre-vatin, Štokelj 15, Kralj 2, Krizman 7, Ba-bich 14, Furigo 12, Bole, n.v. Pertot in Dev-cich. TRENER: Mura. FALCONSTAR: Miniussi 14, Vecc-hiet, Vidam 8, Acunzo 26, Laezza 16, Batich 10, Sosič 8, Carcich 1, Braidot 12, n. v. Facchini, Tonut, Ciccarella. TRENER: Padovan. Tekma za 3. mesto Kraški zidar - Pall. Ronchi 80:70 (20:13, 40:36, 59:56) Memorial M. Gombača Finalna tekma sedmega Memoriala Miljo Gombač (kategorija Under 19) v priredbi KK Bor in v soorganizaciji ZSŠDI bo danes ob 11. uri derbi Bor - Jadran. Izidi polfinalnih tekem: Bor - San Vito 77:58 (17:21, 33:32, 52:41); Jadran -Servolana 90:46 (24:9, 45:30, 65:41). Današnji spored: tekma za 3. mesto (ob 9.00): Servolana - San Vito; tekma za 1. mesto (ob 11.00) Jadran - Bor. košarka - 15. turnir K2 Sport Jadran Mark pokopal slab met iz igre Včerajšnji finalisti, košarkarji Jadrana in Ajdovščine bumbaca motociklizem Roberta Purič drugo leto zapored prva Openka Roberta Purič se je na včerajšnji zadnji, šesti preizkušnji v amaterskem prvenstvu Slovenije v motociklistični zvrsti mini-moto uvrstila na prvo mesto in tako drugo leto zaporedoma zasedla prvo mesto v skupni razvrstitvi v ženski kategoriji. Včerajšnja zadnja etapa je bila na dirkališču v Kopru. 23-letna Openka, ki tekmuje za osrednji slovenski klub Orjaki, je letos namreč tekmovala še na dirkališčih v Krškem, Novem Mestu in Celju. Jadran Mark - Ajdovščina 56:83 (12:15, 24:32, 39:55) JADRAN: Oberdan 4, K. Ferfo-glia 14, Slavec 8, S. Ferfoglia 6, Ma-rusič 2, Franco 8, Semec, Madonia 3, Malalan 3, Zaccaria, Coco 8; trener Boban Popovič. V finalu 15. izvedbe turnirja K2 Sport, ki ga je organiziral goriški Dom, je Jadran izgubil proti solidni Ajdovščini, ki nastopa v drugi slovenski ligi. Jadranovci so začeli dobro in povedli s 6:2. Zatem pa so pobudo prevzeli košarkarji iz Vipavske doline, ki so vodili vse do konca tekme. Na dan je prišla predvsem boljša fizična priprava Ajdovcev, ki so bili hitrejši in spretnejši pri metu. Prav pri tem elementu se tokrat jadranovci niso posebno izkazali. Vsi so imeli zelo nizek odstotek pri metu in čez »de-setko« je tokrat šel le Kristjan Ferfo-glia. V tretji četrtini je Jadran igral s consko obrambo, ki pa ni bistveno izboljšala učinka Popovičevih varovancev. Ajdovščina je tako zasluženo slavila zmago na 15. turnirju K2 Sport. Za najboljšega košarkarja turnirja je bil imenovan Ajdovec David Brecelj. Na tekmi za 3. mesto je goriška Ardita nekoliko presenetljivo premagala Codroipo (C1-liga). Končni izid je bil 73:72. beach soccer M. Leghissa praznih rok tudi s Španijo »Azzurri«, s katerimi nastopa tudi Vesnin nogometaš Michele Leghissa, so doživeli še drugi poraz v evropskem pokalu Eurocup nogometna na mivki. Po Norveški je bila včeraj v Azerbajdžanu boljša še Španija, ki je slavila zmago s 4:3. Tekma je bila sicer izenačena. Pri rezultatu 3:3 je Italija imela kar nekaj priložnosti za vodstvo, a jih ni izkoristila. Ohlapno igro »azzurrov« pa je izkoristila Španija in z Ama-rello zadela četrti gol. Italija bo danes igrala proti Angliji za končno 5. mesto. HOKEJ NA ROLERJIH - Selektor italijanske reprezentance hokeja na rolerjih Pino Greco je vpo-klical igralce, ki bodo od 25. do 28. septembra nastopili na European Hil Challenge v Trstu. Med 14 re-prezentanti sta tudi dva poletovca, in sicer Davide Battisti in Stefano Cavaliero. EUROMARATHON - Danes bo Koper in Milje povezala tekaška preizkušnja Euromarathon. Gre za drugo izvedbo polmaratona. Istočasno bo steklo tekmovanje v dvojicah (10,5 in 10,5 km od Kopra do Milj, start) ter netekmovalni tek od Ankarana do Milj (9 km). Start vseh tekmovanj bo ob 9.30. Ugled tekmovanju bo povečala prisotnost top runnerjev, med katerimi bo nastopil tudi Maročan z italijanskim potnim listom Migidio Bourifa, ki ima še vedno v lasti rekord tržaškega maratona v sklopu Bavisele. REGATA INSIEL - Včeraj so v tržaškem zalivu izpeljali regato med tekmovalnimi in potovalnimi jadrnicami, ki je prejšnjo soboto odpadla zaradi močne burje. Letošnje tretje izvedbe se je udeležilo rekordno število udeleženk: kar 128 netekmovalnih in 40 tekmovalnih jadrnic. Prvo mesto med netekmo-valnimi je osvojila jadrnica Fantasia Plus Tržačana Ferdinanda DAd-da, med tekmovalnimi pa Ottoe-mezzo Riccarca Polija. BARKOVLJE-PROSEK - Ena izmed najbolj priljubljenih dirk na kronometer v deželi je včeraj v Trstu zbrala kar 289 kolesarjev. Proga je tekla od Barkovelj do Proseka (prek Furlanske in Napoleonske ceste), kolesarji pa so tekmovali v posamezni konkurenci in štafeti. Absolutno prvo mesto je osvojil Slovenec Bojan Ropret (čas 14:18,68). Roberto Vidoni iz Nabrežine (Team Eppinger) se je uvrstil na 7. mesto (15:07,02), Danjel Gregori (Merca-tor Running World) iz Bazovice pa je bil 44. (16:23,63). rokomet - V prvem krogu A1 -lige je Pallamano Trieste odpravil Nonantolo Mateja odločilna za zmago Matej Nadoh je dosegel deset golov, mladi vratar Matej Zaro pa zbral nekaj odločilnih obramb - Neprepričljiv nastop, za zmago so se pošteno namučili Pallamano TS - Nonantola 28:25 (14:13) PALLAMANO TS: Mestriner, Zaro; Sedmak, J.Radojkovič 3, Oveglia, Nadoh 10 (3), Tokic 7, Carpanese, Lo Du-ca 4, Sardoč, Leone, Visintin 4. Trener: F. Radojkovič. NONANTOLA: Cristofaro, Sca-vone; Zanfi 2 (1), Zoboli 2, Giannetta 1, G. Serafini 10, Benatti 2, Fernandez 7 (1), Scorziello 1. Trener: Zafferi. IZKLJUČITVE: PallTrieste 4, Nonantola 14; RDEČI KARTON: Giannetta v 24. Tržaški rokometaši so sinoči vnov-čili prve tri točke, a so se morali za zmago pošteno namučiti. Zmaga pa ima le eno ime: Matej. V napadu je namreč levji delež k zmagi prispeval Matej Nadoh, ki je na koncu zbral okroglih deset golov, a z nekaj odločilnimi obrambami je bil prav tako pomemben mladi Izolčan Matej Zaro. Zaro je prvič zamenjal neraz-položenega Mestrinerja v prvem polčasu, nato pa znova v drugem delu ravno v ključnih minutah srečanja. Tržačani vsekakor niso prepričali, saj je bilo pre- več nihanj v igri, občuti pa se tudi pomanjkanje krožnega napadalca, ki bi bil nevarnejši v napadu. Sardoč je sicer zelo koristen v fazi obrambe, v napadu pa je njegov prispevek skoraj ničen. Domači so morda s psihološkega vidika občutili težo krstnega nastopa, saj so od Radojkovičevih fantov vsi pričakovali zmago. Napadi so bili večkrat neizdelani in kombinacije, ki so jih Tokic in ostali poskušali, so bile večkrat neuspešne. To je omogočalo nasprotnikom, da so se nekajkrat podali v protinapad in z lahkoto premagovali Mestrinerja, ki je sicer naletel na res črn dan. Trener Radojkovič je bil primoran po 18 minutah igre klicati minuto odmora, saj je takrat No-nantola vodila z 8:6, Tržačani pa niso dobili pravega protiorožja za dvojico Fernandez - Gabriele Serafini. V drugem polčasu Radojkovičevim varovancem ni uspelo ohraniti pet golov prednosti, gostje so se nevarno približali (24:23 v 20. minuti), a takrat se je razigrala dvojica Nadoh-Zaro in Nonantola se je morala predati. (I.F.) Slovenski rokometaš Matej Nadoh (na arhivskem posnetku) je bil z desetimi zadetki najboljši strelec Tržačanov kroma / ŠPORT Nedelja, 21. septembra 2008 27 rolkanje - Po predzadnji preizkušnji svetovnega FIS pokala v Solunu Rolkarka Mladine Mateja Bogatec že drugič osvojila svetovni pokal Včeraj je v tekmi v reber osvojila tretje mesto in matematično utrdila prvo mesto v skupnem seštevku - Danes bo dvignila kristalni globus Mateja Bogatec se je povzpela na Olimp. A ne le z rolka-mi. 26-letna kriška tekmovalka je že drugič osvojila absolutno prvo mesto v svetovnem pokalu FIS in bo danes po sprinterski preizkušnji dvignila kristalni globus (takšnega kot ga prejmejo tudi vrhunski smučarji). Mladinina rolkarica je namreč že dan pred uradnim zaključkom pokala matematično osvojila prvo mesto v ženski konkurenci in ima pred drugouvrščeno Rusinjo Ektovo kar 143 točk prednosti. Včeraj je na 10 kilometrski preizkušnji v reber osvojila tretje mesto, neposredna tekmica pa je bila »šele« peta. To je Mateji zadostovalo, da je prevzela neulovljivo vodstvo v skupnem seštevku in bo danes na sprinterski preizkušnji lahko prednost le še utrdila (tudi v primeru zmage Ektove in Matejinega odstopa). Včerajšnja tekma v reber naši rolkarici sicer ni bila pisana na kožo, kljub temu pa je Mateja zbrala dovolj moči in upravičila vsa pričakovanja. Tekmovalke so se morali povzpeti na 1100 m vrh Olimpa (gora v bližini kraja Litohoro) in premagati kar 900 m nadmorske višine. Tekmo, ki je motil dež, je naša tekmovalka začela takoj spredaj in z ostalimi štirimi tekmovalkami šla v beg. Peterica z »azzurro« Erico Bettineschi, Rusinjama Kisluhino in Rodino je vodila vse do polovice, nato pa sta se Rusinja Rodina in Bettineschijeva odcepili. V končnici je več moči imela ruska tekmovalka, ki je tudi zmagala, druga je bila »azzurra« Bettineschi. Tretje mesto pa je odločil ciljni sprint, v katerem je bila Mateja boljša od Kisluhine: »Zelo sem vesela, še posebej, ker sem tokrat premagala veliko tekmovalk, ki so bile v tekmah v reber vedno boljše. Tokrat pa sem ugnala tudi Kisluchino, ki je bila v ciljnih sprintih vedno hitrejša,« je povedala Mateja, ki je večer posvetila zasluženemu slavju. Po treh letih se je Mateja spet potrdila v samem svetovnem vrhu. Leta 2005 je končno prvo mesto na skupni razvrstitvi osvojila šele v zadnjem tekmovanju, ko je premagala Fir-sovo. Letos pa bo na današnji zadnji preizkušnji v sprintu že nastopila kot končna zmagovalka. Po sprinterski preizkušnji, ki bo potekala na nabrežju grškega Soluna, pa bo na glavnem trgu nagrajena s kristalnim globusom, ki ga rolkarjem podeljujejo od leta 2007. Svetovni pokal je letos štel pet preizkušenj, na vseh pa je Mateja dosegla zavidljive rezultate. Letos ni prednjačila le v sprintih in ravninski vožnji, ampak je dosegala dobre rezultate tudi v tekmah v reber. V sprintih je bila dvakrat prva, dvakrat druga in enkrat tretja, v tekmah v reber je bila dvakrat tretja in enajsta, v zasledovalnih vožnjah in ravninskih tekmah pa je bila četrta, dvakrat šesta in deveta odbojka - Ženski in moški deželni pokal Prvi moški derbi Slogi Zmagale tudi slogašice Goriško Olympio so premagali 3:0 - Mlajši izgubili proti Pallavolu TS ŽENSKI DEŽELNI POKAL Sloga List - Sport Club Cerviniano 3:1 (25:20, 25:22, 20:25, 27:25) SLOGA LIST: Babudri, Buka-vec, Ciocchi, Cvelbar, Gantar, Gre-gori, Maurovich, Pertot, A. Spangaro, M. Spangaro (L), Starec. Trener Franco Drasich. V drugem kolu je Sloga List v štirih setih odpravila ekipo iz Cer-vignana, ki bo njen nasprotnik tudi v letošnjem prvenstvu C-lige. Zmaga slogašic je zaslužena, čeprav je bilo v igri opaziti določena nihanja, ki so prav gotovo sad še nepopolne ui-granosti ekipe. Trener Drasich je tudi tokrat preizkusil vse svoje igralke (razen poškodovane Irine Pertot) tudi v različnih vlogah, da bi preveril vse možnosti, ki jih ima na razpolago. Sport Club je zelo žilava ekipa, ki je nevarna, ko se razigra in sloga-šice so ji prevelikokrat dovolile prav to, zlasti takrat, ko so bile površne v izvajanju. To je prišlo še predvsem do izraza v četrtem setu, v katerem je Sloga List vodila z 8:2 in 10:3, a nato dovolila, da so nasprotnice dosegle kar 8 zaporednih točk in z rahlo prednostjo vodile skoraj do konca, ko so v končnici le prevladale naše igralke. MOŠKI DEŽELNI POKAL Pallavolo Trieste - Sloga 3:0 (25:18, 25:13, 25:10) SLOGA: Cettolo 7, Dussich 1, Ilič 2, Iozza 2, Kante 2, Košuta 0, Rio-sa (L), Romano 4, Rožac 5, Taučer 6. Trener Ivan Peterlin. V drugem kolu so mladi sloga-ši naleteli na premočnega nasprotnika, saj ogrodje tržaške ekipe sestavljajo igralci, ki so še lani nastopali v B-ligi in delujejo kot utečen stroj. Slogaši so vsekakor dobro začeli in bili večji del prvega seta povsem enakovredni Pallavolu, nato pa so začeli popuščati. Sprejem je postal netočen, tako da je Denis Iozza, ki bo letos prvič prevzel nase vlogo podajalca, ni več mogel učinkovito zalagati svojih tolkačev. Napad je tako postajal neučinkovit, izkušeni in objektivno boljši nasprotnik, pa je vsako negotovost v Sloginih vrstah seveda takoj »kaznoval«. Sloga Tabor Televita - Olympia T-Media 3:0 (25:16, 25:22, 25:15) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 6, Peterlin 3, Privileggi (L), Riolino 4, Slavec 8, Sorgo 11, Strain 1, Vatovac 14, Veljak 3. Trener Edi Božič. OLYMPIA TMEDIA: Bernetič 5, Brotto 0, Capparelli 0, Caprara, Faganel 14, Hlede 3, Komjanc 2, Mania 2, Ponesel (L), Špacapan 8, Ter-čič 8. Trener Claudio Conz. V Repnu je bil sinoči prvi uradni derbi nove sezone, ko sta se v »predpremieri prvenstva« pomerila naša dva tretjeligaša. Brez večjih težav je zmagala Sloga Tabor Televita, kljub gladkemu rezultatu pa je bila tekma dopadljiva in privlačna. Videli smo nekaj res dobrih posegov v obrambi in učinkovitih napadov, čeprav seveda ekipi nista še povsem nared. Pri Olympii je nekaj novih zelo mladih igralcev, kar dokazuje da pri društvu dobro skrbijo za bolj mlade. Prijetno novost pa predstavlja nastop Petra Špacapana, ki se je po dvomesečnem zdravniškem stažu v Ugandi, pred nekaj dnevi vrnil domov. Najlepši in najbolj izenačen je bil drugi set, v katerem si je Olympia T-Media po nekoliko negotovem začetku opomogla, bila dalj časa povsem enakovredna boljšim domačinom, katerim je klonila v končnici. Tretji niz je bil nato enosmeren, saj so Slogaši uveljavili svojo pomoč zlasti na mreži in z učinkovitimi napadi preprečili gostom, da bi lahko prišli bolj do izraza. (INKA) □ Obvestila nogomet - 3. amaterska liga Mladost v gosteh iztrgala neodločen izid Deželni mladinci: pozitivno le Kras - Juventina in Vesna KO Poggio - Mladost 1:1 (1:0) STRELEC ZA MLADOST: Radetič v 65. min. MLADOST: J. Devetak, Batistič, Radetič, Contin, E. Zorzin, C. Zorzin, Bet (D'Onorio), Bressan, Gagliano, Caggiula, Bensa (Spadari); trener Fabio Sambo. Doberdobska Mladost je v prvem krogu v gosteh v Zdravščini iztrgala pomembno točko. Poggio spada namreč med boljše ekipe v skupini in odkrito cilja na uvrstitev v play-off. V prvem polčasu so varovanci trenerja Fabia Samba prikazali lep nogomet. »Imeli smo številne priložnosti za zadetek. Fantje so se res potrudili,« jih je pohvalil spremljevalec Ezio Bressan. Kljub rahli premoči gostov so okrog 15. minute povedli gostitelji. Enrico Zorzin je v kazenskem prostoru s prekrškom zaustavil nasprotnikovega napadalca in sodnik je dosodil najstrožjo kazen. Z bele točke je bil natančen napadalec Brunzin. V drugem delu so rdeče-plavi izenačili. V gneči sredi kazenskega prostora je bil najbolj spreten Emanuel Radetič, ki je z levo nogo v polobratu premagal domačega vratarja. V drugem delu je bila igra manj kakovostna. Koncentracija je padla in obe ekipi sta imeli malo priložnosti za gol. Gostitelji so po izključitvi Brunzina igrali z desetimi nogometaši, Mladost pa ni izkoristila številčne premoči na igrišču. V taboru Mladosti so bili po tekmi zadovoljni s točko. Najboljši v dresu Mladosti je tokrat bil strelec zadetka Emanuel Radetič. DANES OB 15.30 - Promocijska liga: Kras Koimpex - Pro Gorizia (v Repnu), Juventina - Lignano (v Štandrežu), tekmo Pro Cervignano - Vesna so preložili na kasnejši datum; 1. AL: Primorec - P. Romans (v Trebčah), Sovodnje - Costalunga (v So-vodnjah); 2. AL: Begliano - Breg (v Beljanu), Primorje - Fogliano (Ervatti, pri Briščikih), Fiumicello - Zarja Gaja (v Fiumicellu). DEŽELNI MLADINCI Pro Gorizia - Kras 1:1 (0:1) KRASOV STRELEC: Erik Rossone v 35. min. KRAS: Dedenaro, Pettirosso, Sovič, Kovacic (Latin), Križmančič, Jevnikar, Bul- 10 (Farfuglia), Candotti, Martini, Marino, Rossone (Kuret); trener Maurizio De Castro. IZKLJUČEN: Kuret. Krasov krstni nastop v deželnem prvenstvu mladincev je bil pozitiven. V prvem polčasu so varovanci trenerja Mau-rizia De Castra igrali dobro in prepričljivo. V 35. minuti so »rdeči« povedli po zaslugi Erika Rossoneja, ki je v lanski sezoni igral v članski ekipi Brega v 2. amaterski ligi. Podal mu je Marino. V prvem delu je imel Kras še vsaj tri zelo dobre priložnosti za gol z Mar-tinijem in Marinom. V drugem delu so De Castrovi varovanci fizično nekoliko popustili. Pro Gori-zii je uspelo izenačiti šele deset minut pred trikratnim sodnikovim žvižgom. Vratarja Giovannija Dedenara so premagali iz enajstih metrov. V drugem delu je bil zaradi dvojnega opomina izključen Alex Kuret. Torviscosa - Juventina 1:0 (0:0) JUVENTINA: Petronio, Stasi, Grus-su, Jansic, Grudina, Mauro (Bressan), Ma-rassi, Rosolen, Cadez (Visintin), Dramazio, Zampetti (Coco); trener Luigi Currato. Kljub porazu so bili v taboru Juventi-ne zadovoljni s prikazano igro. Gostitelji so zmagoviti zadetek dosegli v 17. minuti. Ju-ventina je poskušala na vse načine izenačiti, pred nasprotnikovimi vrati pa rdeče-be- 11 napadalci niso bili natančni. Vesna - Monfalcone 0:1 (0:0) VESNA: L. Rossoni, Burni, Zarba, Ba-gatin, S. Rossoni (Radivo), Galassini, Zam-pino, Salice (Vascotto), Ronci (Drassich), Ri-bezzi (Del Savio), Simonis; trener Giorgio Toffoli. Mladinci Vesne tokrat niso imeli sreče. Po zelo izenačeni tekmi so gostje iz Tržiča sedem minut pred koncem dosegli zmagoviti zadetek. V prvem polčasu so Tof-folijevi varovanci imeli vsaj štiri dobre priložnosti za gol. Najboljši na igrišču je pri Vesni bil Ezio Bagatin. V prihodnjem krogu, v soboto ob 15.30, se bosta v Štandrežu srečali Juventi-na in Vesna. (jng) Ostali izidi: Domio - Staranzano 1:0, Fincantieri - Sevegliano 1:1, Muggia - Trieste calcio 5:0, S. Luigi - Ponziana 2:2. ŠPORTNA ŠOLA BOR obvešča, da se bo telovadba za otroke stare od 1. so 3. leta ter od 3. do 6. leta starosti začela v soboto, 4. oktobra, s sledečim urnikom: 9.30-10.30 in 10.30-11.30 na Štadionu 1. maj. Vpisovanje in informacije na licu mesta. SPDTorganizira tečaj Nordijske hoje. Za informacije in prijave pokličite na tel. 040/220155 (Livio). SHINKAI KARATE KLUB sporoča, da se bodo redni treningi začeli meseca oktobra v zgoniški telovadnici. Začetniki in mlajši atleti vsak torek in petek od 16. do 18. ure, ostali ob sredah (19.00-21.00) in petkih (18.00-20.00). HOKEJSKI ODSEK ŠD POLET vabi vse, ki bi radi igrali hokej (otroke in odrasle), naj se zglasijo ob torkih in četrtkih od 18.30 dalje na kotalkališču v Repentaborski ulici na Opčinah, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. PLAVALNI KLUB BOR vpisuje v plavalne tečaje otroke od 4. leta dalje. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 04051377 vsak delovnik od 15.00 do 17.00 ali se zglasite osebno na stadionu 1. maja ob istih urah. AŠD ZARJAorganizira tečaj ženske telovadbe, ki bo potekal v torkih in četrtkih od 20. do 21. ure v športnem centru v Bazovici. Za informacije pokličite na tel. št. 347- 6454919 (Irina). AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnike in začetnice (letniki '97, '98, '99) ob ponedeljkih od 14.30 do 16.30 in četrtkih od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Repnu, ter ob petkih od 16.30 do 18.00 v telovadnici srednje šole na Proseku. Tečaj bo začel 2. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici srednje šole na Op-činah. Tečaj bo začel 2. oktobra. ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK obvešča, da bo informativni sestanek v jutri, 22. septembra za začetnice ob 18. uri, za ostale skupine pa ob 19. uri na Stadionu 1. maja, in v sredo, 24. septembra ob 16.15 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 328 2733390 (Petra) ali 338 5953515 (Katja). ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTO- VEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: mi-nimotorika (2004-05) ob sredah 16.1517.15 v telovadnici na Kontovelu, mo-torika (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.15-17.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.15-17.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.30-17.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ŠPORTNA ŠOLA TECI, SKAČI, MEČI obvešča, da se bo tečaj za otroke prvih treh razredov osnovnih šol pričel jutri, 22.9. Vadba bo potekala na Stadionu 1. maja s sledečim urnikom: ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. Za informacije kličite na tel. št 3331755684 (Silva). TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 389-8003486 - Mara. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da bo v sredo, 1.oktobra, ob 20.30 začela predsmučarska vadba za odrasle v telovadnici šole Codermatz v ulici Pin-demonte 11 v Trstu. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 3356123484. 28 + Nedelja, 21. septembra 2008 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Drobci - Alpe Jadran 2008: Čebele v nevarnosti 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Alpe Jadran 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 6.30 9.20 10.00 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00 16.30 16.40 18.20 20.00 20.40 21.30 23.15 0.20 Rai Due 6.35 Aktualno: Inconscio e magia 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 10.00 Dnevnik 10.05 Dok.: Ragazzi c'e' Voyager 10.30 Variete: Random 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che aspettano 15.15 Variete: Quelli che il calcio e... 17.10 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Šport: Numero 1 19.25 Nan.: Friends 20.05 Risanke 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita' anticrimine 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 7.00 9.05 9.45 11.05 12.00 12.15 12.50 13.20 14.00 14.30 15.00 16.25 '49, r. Steno, M. Moniceli, i. Toto', M. Merlini) 17.45 Aktualno: Palio di Asti 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Pronto Elisir 21.00 Aktualno: Blu notte 23.00 Deželni dnevnik 23.20 Aktualno: Tatami 0.20 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Commissario Saint Martin Dnevnik: Pregled tiska Aktualno: Sei forte maestro Dokumentarec Sveta maša Aktualno: Pianeta mare Dnevnik, prometne informacije Aktualno: Melaverde Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Le comiche di Stanlio e Ol-lio Film: 55 giorni a Pechino (pust., ZDA, '63, r. N. Ray, i. C. Heston, Ava Gardner) 15.10 Aktualno: Quello che Aktualno: Sabato & Domenica Aktualno: Speciale Easy Driver Aktualno: Linea verde Orizzonti Estate Aktualno: A Sua immagine Speciale Sveta maša, sledi Angelus Aktualno: Linea verde Estate Dnevnik Variete: Papaveri e papere Dnevnik in vremenska napoved Variete: 60° Premio Italia (v. L. Giu-rato) Nan.: Il commissario Rex Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) Nan.: La stella della porta accanto (r. G. Albano, i. B. Guaccero, G. Lu-pano) Dnevnik, sledi Speciale Tg1 Glasb. oddaja: Sanremo 2008 - Le vie del jazz 18.05 Nan.: Colombo 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.35 Nan.: Il commissario Cordier 22.30 Šport: Controcampo, sledi Fuori campo Canale 5 13.00 13.40 14.10 16.40 18.50 20.00 20.30 21.25 0.00 1.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved Jutranji dnevnik Dokumentarec Dnevnik Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca (v. S. Toffanin) Dnevnik, vremenska napoved, Okusi Nan.: Belli dentro Film: Il tempo delle mele 2 (kom., Fr., '82, r. C. Pinoteau, i. S. Marceau, C. Basseur) Film: Uptown girls (kom., ZDA, '03, r. B. Yakin, i. B. Murphy, D. Fanning)) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. J. Scotti) Dnevnik, vremenska napoved Variete: Supershow variete: Il ballo delle debuttanti (v. R. Dalla chiesa) Nan.: Angela's Eyes Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 Aktualno: Fuori orario Variete: E' domenica papa' Glasb.odd.: Il Gran Concerto Film: Zum zum zum - La canzone che mi passa per la testa (kom., It., '68, r. B. Corbucci, L. Tony) Film: Tutto Toto' - Toto' a Napoli (kom., It, '67, i. Toto, L. Boni) Dnevnik, šport in vremenska napoved Aktualno: TeleCamere Salute Aktualno: Okkupati Dok.: Timbuctu Dnevnik - Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: In 1/2 h Film: L'estate del mio primo bacio (kom., It., '05, r. C. Virzi', i. L. Morante, G. Belisario) Film: Toto7 cerca casa (kom., It., 6.15 7.00 7.45 10.50 11.20 11.50 12.25 13.00 14.00 16.50 17.35 19.00 21.00 22.00 23.15 0.15 Nan.: College Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Raven Nan.: Willy, il principe di Bel Air Šport: Grand Prix Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al campionato Film: Hercules (pust., ZDA, '05, r. R. Young, i. S. astin, K. Coates) Film: Le dodici fatiche di Asterix (anim., Fr., '76, r. R. Goscinny, A. Uderzo) Dnevnik in vremenska napoved Film: Vacanze di Natale (kom., It., '83, r. C. Vanzina, i. J. Cala', C. De Sica) Film: Natale sul Nilo (kom., It./Šp./VB, '02, r. N. Parenti, i. C. De Sica, M. Boldi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Heroes Nan.: The Black Donnellys LA 6.00 7.00 9.20 9.35 11.30 13.05 13.35 17.35 20.00 20.35 21.30 23.40 0.40 1.35 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus Week-end Aktualno: La Settimana Film: Le avventure di Pinocchio (fant., It., '47, r. G. Guardone, i. S. Tomei, M. Lotti) 15.25 Motociklizem: SP Superbike Dnevnik Nan.: L'ispettore Barnaby Film. La settima alba (dram., VB, '64, r. G. Lewis, i. W. Holden, S. York) Dnevnik in športne vesti Dokumentarec Aktualno: Vivo per miracolo Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: Il sospetto (dram., It., '75, r. F. Maselli, i. A. Girardot) ^ Tele 4 6.45 17.30 Risanke 8.05 Dokumentarec o naravi 10.20 Incontri al caffe' de la Versiliana 11.35 Aktualno: A casa dell'artista 12.00 Sveta maša 12.25 Aktualno: Eventi in provincia 12.50 Šport: Hard Trek 13.15 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.20 Rotocalco ADN Kronos 13.40 Aktualno: Carnia, terra d'emozio-ni 14.00 Camper magazine 14.30 Campagna amica 14.55 Aktualno: A.com - Automobilissi-ma 15.10 Film: Piccolo Cesare (r. M. Le Roy, i. E. G. Robinson, D. Fairkbanks Jr.) 17.00 Aktualno: Super Sea 19.30 Inf. odd.: E domani e lunedi 21.35 Nan.: Detective per amore 23.05 Aktualno: Tra il cielo e mare -scino della moda su misura 1.00 Dokumentarec - Ilfa- |r Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.55 Šport Špas 10.50 Prisluhnimo tišini 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Od ene do druge 14.30 Nad.: Fina gospa 15.15 Glasbeni dvoboj 15.30 Človeški faktor 16.30 Oglasni blok 17.00 22.20 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.45 Volilna oddaja 19.00 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.30 Volitve 2008 22.45 Nad.: Deset božjih zapovedi 23.45 50 let televizije 0.10 Dnevnik (pon.) (T Slovenija 2 6.30 0.20 Zabavni infokanal 8.55 Tv prodaja 10.25 Svet vodnih živali 10.55 Tv prodaja 11.25 Pomagajmo si 11.55 Slovenski magazin (pon.) 12.55 Nogomet (angleška liga) 14.55 Konjeništvo 17.20 Števerjan 2008 (pon.) 20.00 Dok. serija: Pogled z neba 20.45 Nad.: Berlin AlexanderPlatz (i. Hanna Schygulla) 21.45 Nogometni magazin 22.15 Nad.: Rim 23.10 Na utrip srca Koper 13.45 14.00 14.10 15.00 16.40 17.20 18.00 19.00 19.20 19.55 20.20 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Euronews Športna oddaja Mediteran festival Russkaja Srečanje z... Program (Program v slovenskem jeziku) 22.00 , 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik Šport, sledi Biker explorer Vesolje je ... Istra in ... 20.25 Volitve 2008 21.30 City folk 22.30 Slovenski magazin 23.00 Fuori servizio (glasbena oddaja) 23.30 Glasbena oddaja 0.15 Čezmejna Tv - TG R FJK - deželne vesti Tv Primorka 12.00 23.25 Videostrani 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Polka in majolka 19.15 Tedenski pregled 19.30 Volitve 2008 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Volitve 2008 22.00 Kultura 22.30 Volitve 2008 RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Nedeljski mix; 10.30 Za smeh in dobro voljo; 10.55 Poletne melodije; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sonja Amf, pričevanje (2.del); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček, sledi glasba za vsakogar; 15.00 Obzornik; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Iz naših prireditev; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijski nasveti; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.30 Naša mladost; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 19.45-0.00 Volilni studio. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Labirinti sveta; 10.10 Sledi časa; 10.40 Zborovska glasba; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Nedeljski večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Minute z ansamblom...; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.40 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.10 Pregled novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba za prave moške; 22.55 Drugi val. SLOVENIJA 3 11.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vo-kalno-instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 23.30 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Če imate kljub obveznostim še kaj časa, si lahko v prihodnjem tednu privoščite krajši romantični dopust s partnerjem. Kar vleklo vaju bo skupaj,va-jin odnos pa se bo okrepil. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu vas čaka veliko obveznosti. Izognite se stresu z dobrim načrtovanjem časa, ki ga lahko porabite za neko delo. Pri tem ne bodite preveč natančni. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Kar razganjalo vas bo od ustvarjalne energije. Za vsak problem boste v hipu našli več rešitev. Če se ukvarjate z umetnostjo, se vam bodo v prihodnjem tednu porodile izvirne ideje. RAK 22.6.-22.7.: Najbolj pri«« jetno vam bo v krogu domačih. Veliko vam bodo pomenili medsebojni odnosi, zato boste zanje pripravljeni tudi marsikaj narediti. Več kot boste dajali, več boste tudi prejemali. LEV 23.7.-23.8.: Vaš igriv tem-(^^r perament se bo v prihodnjem tednu še bolj izrazil kot ponavadi. Težko boste zdržali pri miru. Veliko časa boste preživeli na prostem. Željni boste novih izkušenj. DEVICA 24.8.-22.9.: Pred va-^^ mi so večji načrti, povezani z denarnimi sredstvi. Pri iskanju pravih poti vas bodo vodila tako čustva kakor tudi razum. Ljubezen: ob svečah na terasi bo pogovor laže stekel. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Veli-^ ^ ko planetov v vašem ozvezdju naznanja, da prihaja za vas pomemben in energijsko poln teden. Pri svojih odločitvah boste trdni in neomajni. Denar: dobro kaže, tako naprej! ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Umaknili se boste v svoj notranji svet in le redke spustili k sebi. Poskušajte odkrito in iskreno spregovoriti o svojih skrbeh in razmišljanjih. Včasih že pogovor pomaga. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Če- „ f prav imate včasih občutek, da vaš krog prijateljev ni ravno širok, se boste v prihodnjem tednu prepričali o nasprotnem. Spoznali boste, da vas veliko ljudi ceni. KOZOROG 22.12.-20.1.: Bolje bo, da pošteno zavihate rokave in se lotite dela, ki vas preganja na delovnem mestu. Organizirajte si delovni čas tako, da boste imeli dovolj odmorov in časa za počitek. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V vaše življenje je zavel svež veter. Novosti, ki vam jih prinaša, nam vzbujajo lepe in vznemirljive občutke. samski vodnarji bodo morda začeli novo zvezo. Denar: dobro. RIBI 20.2.-20.3.: O svojih slabostih ne razglabljate radi. Včasih prelisičite celo sebe in iščete razloge za svoja ravnanja drugje. Tako si naredite le medvedjo uslugo. Bodite bolj zadovoljni s seboj. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 21. septembra 2008 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Video v družbi: Divja vožnja 20.30 Deželni TV dnevnik 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Vremenska napoved in dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik, vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.20 Nan.: La stella della porta accanto 23.05 Dnevnik 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Tg2 Eat Parade 6.30 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 9.30 Aktualno: Sorgente di vita 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state in costume, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: The District 18.05 Dnevnik - kratke vesti vremenska napoved in Športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Resničnostni show: L'isola dei famosi (vodi S. Ventura) 23.45 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 0.00 Variete: Scorie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Un jeans e una maglietta (glasb., It, '83, r. M. Laurenti, i. N. D'Angelo, E. Cannavale) 10.30 13.00 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne cesti 13.05 Nad.: Terranostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.10 Variete: Trebisonda 15.20 Film: Scooter Agente Segreto (kom., Avstral., '05, r. R. Jasek, i. M. Sharpe, C. Tjoe) 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo &Geo 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole d'estate 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.10 Dnevnik - Krajevne in glavne vesti ter Primo Piano 23.45 Aktualno: RT - Era ieri u Rete 4 6.15 Aktualno: Secondo voi, sledi Peste e corna e gocce di storia 6.25 Nan.: Chips 7.35 Nan.: Magnum P.I. 8.35 Nan.: Charlie's Angels 9.35 Nan.: Febbre d'amore 10.30 Nan.: Bianca 11.30 Dnevnik, prometne vesti 11.40 Nan: Hunter 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik, vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum 15.00 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.00 Film: Delitto perfetto (triler., ZDA, '54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) 18.40 Nad.: Tempesta d'amore 18.55 22.40 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Le comiche 2 (kom., It, '92, r. N. Parenti, i. P. Villaggio, R. Poz-zetto) 23.25 Film: Un giorno di ordinaria follia (dram., ZDA, '93, i. M. Douglas) 1.40 Nočni dnevnik Canale 5 8.00 8.50 10.05 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Nan.: My life Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Il Codice Da Vinci (triler, ZDA'05, r. R. Howard, i. Tom Hanks, Audrey Tautou) 23.50 Aktualno: Matrix O Italia 1 6.35 13.40, 16.50 Risanke 9.05 Nan.: Starsky & Hutch 10.10 Nan.: Supercar 11.10 Nan.: Pacific Blue 12.25 Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Wildfire 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.05 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Nan.: Camera Cafe' Ristretto 20.15 Nan.:Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 Kviz: La ruota della fortuna Vip 21.10 Nan.: Grey's Anatomy 23.05 Nan.: Nip/Tuck 0.05 Nan.: Californiacation LA 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Omnibus, sledi Omni- Aktualno: bus Life Due minuti in un libro Nan: Mai dire si' Nan.: Matlock 20.00, 0.30 Dnevnik Nan.: Cuore e batticuore Film: La prima notte (kom., It./Fr., '58, r. A. Cavalcanti, i. P. Nicaud, C. Cardinale) Nan.: Il ritorno di Missione Im-possibile Dok.: Atlantide Nan.: Stargate SG-1 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Aktualno: Citta' criminali ^ Tele 4 17.25 18.00 18.25 18.35 19.00 20.00 21.00 22.00 22.20 22.45 23.15 13.45 14.00 14.20 14.50 15.20 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22.30 23.20 Slovenski magazin Regionalni program: Slovenija danes Kronika osrednje Slovenije Primorska kronika Nan.: Dr. Who Dok. serija: Osupljivi planet Studio City Knjiga mene briga: Georges Lefeb-vre Skrivnostni kraji 50 let televizije Film: Dublinski soul Koper Dnevni program 23.55 Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) Alter Eco Alpe Jadran Koncert Vesolje je... Dokumentarec Mednarodni folklorni festival v Vodnjanu - Leron 2008 Športna mreža (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vremenska napoved, športne vesti Šport Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Vsedanes - Tv Dnevnik Avtomobilizem Športel (program v slovenskem jeziku) Športna mreža 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 0.17 Dnevnik 7.15 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 8.45 Glasba: Operetta operetta 10.00 Nan.: Detective per amore 11.30 Camper magazine 12.05 Šport: Super Sea 12.30 Zibaldone goloso 13.30 Inf. odd.: Animali amici miei 14.55 Aktualno: A.com - Automobilissima 15.15 Klasična glasba 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.00 A casa dell'artista 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Aktualno: Alla scoperta dell'Uni- versita' di Trieste 21.10 Nogometna tekma: Triestina vs. Mantova 23.30 Nan.: Police Resque {p Slovenija 1 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.05 Šport Špas 9.40 Iz popotne torbe (pon.) 10.00 Risanka 10.40 Nad.: Čarodejev vajenec 11.05 Serija: Zemlja in naprej (Pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Koncert 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Risana nan.: Pajkolina in prijatelji 16.10 Martina in ptičje strašilo 16.15 Lutk. nan.: Bisergora 16.30 Igrana nan.: Podstrešje 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.35 Glasbeni spomini 18.25 Žrebanje 3x3 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve 2008 22.00 Odmevi, kultura, šport, vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.25 Glasbeni večer 23.45 Mozartina Simfonikov RTV Slovenija {T Slovenija 2 6.30 9.30, 1.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.00 Otroški infokanal 12.40 Sobotno popoldne (pon.) 15.30 Slovenci v Italiji 16.40 Osmi dan (pon.) 1 Tv Primorka 12.00 23.30 Videostrani 18.00 20.20 Kultura 18.30 Epp 18.40 Spomini borcev (pon.) 19.40 Pravljica 20.00 23.30 Dnevnik, vremenska napoved 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Šport: Ligaška tekma RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val;10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro; 11.00 Studio D, sledi Napovednik; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Poti raziskovanja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 11.00 Jesenska pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.05 Ime tedna: predstavitev kandidatov; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.10 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.30 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Slovenski koncert; 18.00 Kulturni globus; 18.20 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 21. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla Območje nizkega zračnega pritiska, ki se zadržuje nad Balkanom, bo v nedeljo nad deželo v višinah prinašalo mrzel zrak s severa. Jutri bodo dotekali bolj suhi, vendar v višinh še vedno haldni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 19.04. Dolžina dneva 12.13. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.28 in zatone ob 14.23. A Nad zahodno in deloma osrednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad jugovzhodno Evropo pa je v višinah obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki vpliva na vreme pri nas. Nad naše kraje doteka s severovzhodnimi vetrovi razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vreme občutljivim ljudem povzročalo vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Moteno bo spanje v noči na ponedeljek. rovi n zrak. ^ } j MORJE Morje razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 13.10 najvišje 24 cm, ob 22.21 najnižje -25 cm. Jutri: ob 8.40 najvišje 15 cm, ob 13.27 najnižje 12 cm, ob 15.49 najvišje 13 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........10 2000 m............0 1000 m............7 2500 m...........-3 1500 m............3 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah 6, po nižinah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 5/13 TOLMEČ O 9/17 TRBIŽ O 3/14 o 2/12 KRANJSKA G. O GRADEC 9/14 o 5/12 S. GRADEC A/}. VIDEM o —¡3 10/19 O PORDENON 11/1B ČEDAD O 11/1B GORICA O 12/19 O N. GORICA 7/1B O TRŽIČ 4/13 _ O KRANJ o c_h> LJUBLJANA 7/14 POSTOJNA O 4/13 KOČEVJE MARIBOR o 8/14 PTUJ O M. SOBOTA O 9/13 CELJE 7/13 h/- N. MESTO 7/13 O ZAGREB 9/13 O REKA 10/18 ^NAPOVED ZA DANES Na območju celotne dežele bo oblačno do spremenljivo, ob obali bo zjutraj pihal zmeren severovzhodnik. V Julijskih Alpah je možna tudi gostejša oblačnost. Zvečer ni izključena kakšna krajevna ploha. Danes bo na zahodu zmerno, drugod pretežno oblačno, predvsem v vzhodnih krajih lahko pade kakšna kaplja dežja. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, ponekod drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 10, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem do 19 stopinj C. TOLMEČ O 5/17 & TRBIŽ O -1/14 GRADEC B/14 CELOVEC O 4/14 ¿h, O D/12 KRANJSKA G. ¿3 VIDEM O 6/2D O PORDENON 7/19 ČEDAD O 7/19 Oí TRŽIČ 4/14 O KRANJ o 4/13 S. GRADEC CELJE 7/13 O/1 MARIBOR O 7/13 PTUJ O M. SOBOTA Ob/13 O l"hft O N. GORICA A/10 O LJUBLJANA 6/15 N. MESTO 6/14 ZAGREB 8/13 O O 3/14 r, KOČEVJE - o J ČRNOMELJ (NAPOVED ZAJUTRI V glavnem bo zmerno oblačno. Popoldne bo v gorah spremenljivo, možna bo kakšna ploha, ki se bo kasneje lahko razširila nad kakšnim nižinskim predelom. Najnižje temperature v nižinah in v gorah bodo sorazmerno nizke za ta letni čas. Jutri in v torek se vreme ne bo kaj dosti spremenilo, veter bo nekoliko oslabel. Dopis iz pariza - Jeff Koons v Versaillesu Umetnost za vsakogar Koonsova dela, nad katerimi se puristi zgražajo, se pravzaprav ujemajo s kičastim okoljem ^Centro Esami TRINITY ® ¿LCAUN5UA Üirura Jj¿4r JLti 4- w ENGLISH i » 4 t FRANÇAIS DEUTSCH ITALIANO PORTUGUÉS ESPAÑOL Študijski center "Miguel de Cervantes" Tudi: GLEDALIŠKE DELAVNICE V ANGLEŠČINI ter INFORMATIKA BREZPLAČNI VPEUEVALNI TEČAJI ZA OTROKE, NAJSTNIKE IN ODRASLE Samo predavatelji v materinščini ul. F. Venezian, 1 (2. nad.) - Trst / urnik tajništva: od ponedeljka do petka 10.00 -13.00 in 16.00 - 20.00 Info. 040 300588 Velika srca, megalomanski baloni, psi-hedelične barve... V Versaillesu je v teku razstava, ki buri duhove. Jeff Koons, eden najbolj znanih in predvsem najbolj kontroverz-nih sodobnih umetnikov je svoja dela postavil v palači »sončnega kralja«. Kičaste skulptu-re motijo puriste in šarmirajo publiko... Jeff Koons, letnik 1955, je likovno umetnost študiral v Chicagu in Baltimori. Svojo kariero je začel kot trader na ne-wyorški borzi in ko je zaslužil dovolj, je najel atelje ter začel kreirati. Znanje, ambicija in prave izbire so kmalu obrodile sadove. Jeff Koons je danes eden najbolj trendi umetnikov in njegova dela sodijo med najdražja; junija letos so Baloon Flower prodali za 16.434.000 evrov. Bogataši ga obožujejo, kritika pa ga zavrača, češ da gre za prazen kič. Res so Koonsova dela kičasta, ali to pomeni tudi, da so brez sporočila? Koons uporablja vsakdanje predmete: krožnike, gospodinjske pripomočke, balone, igrače, kot so električni vlakci, plišasti medvedki, rože itd. Ta umetnost »ne gre v človeka, ampak mu je blizu«. Med njegovimi najbolj poznanimi deli lahko omenimo sesalec v plexiglasu osvetljen z neonsko lučjo ali pa košarkarske žoge, ki lebdijo v akvariju. Poleg vsakdanjih predmetov uporablja sodobne ikone in ustvaril je celo kip Michaela Jacksona. Koons uporabi vse, tudi osebno življenje, ki ga za konsumistično družbo spremeni v scenarji; za hard kreacije Made in Heaven (Narejeno v nebesih) je uporabil zvezo s porno zvezdo Cicciolino. Ameriški umetnik raziskuje oblike, surovine (les, marmor, steklo, železo), različne tehnike obdelovanja in med prvimi je poudaril pomen okolja, v katerem je predmet razstavljen. V Koonsovih kreacijah lahko zasledimo vpliv Marcela Duc-hampa (ready-mades oziroma vsakdanji predmet kot umetnina), Claesa Olden-burga (predmeti v nenavadni velikosti,) in Andyja Warhola (mediacija umetnosti). Za nekatere je eden redkih, ki je uporabil bistvo avantgardističnih tokov, predvsem pop arta. Njegove dela so megalomanska, tako kičasta, da videz prekrije bistvo, sporočilo. Občudovati le izgled, dovolj je bi-noma oblika-pomen! In prav v tem so njegova dela najboljše zrcalo naše družbe, kjer zunanji videz postaja prava obsesija. Ko-ons si prilasti objekte in skuša razumeti »zakaj in kako se lahko poveličuje proizvode vsakdanje uporabe«. In zakaj torej tako zgražanje glede Ver-saillesa? Še obstajajo nedotakljivi Kraji, kjer naj bi se predstavljalo Umetnost (prav tako, z velikimi začetnicami). Versailles ni muzej, kjer so eksponati postavljeni pod steklo, temveč tempelj francoske zgodovine, pričevanje njene pretekle veličine. In v tem svetišču naj bi razstavljali kičaste skulpture in ogromne balone? Saj to ni Umetnost! Glede razstave v Versaillesu pa: ko se sprehajaš po gradu, Koonsove skultpure sploh niso moteče. Obratno. Krasno se ujemajo s kičastim okoljem. Jana Radovič Plavalec bo postal televizijska zvezda MELBOURNE - Avstralski plavalni zvezdnik Grant Hackett bo, kot kaže, bodoča televizijska zvezda, štiriletna pogodba z avstralsko TV mrežo devet (Nine) pa je le še en pokazatelj, da se bo ta izjemni plavalec kmalu poslovil od plavanja. Hackett je svetovni rekorder na 1500-metrski razdalji, v disciplini, kjer je na zadnjih olimpijskih igrah osvojil srebrno odličje in s tem iz rok izpustil izjemno priložnost, da bi postal prvi plavalec, ki bi na treh zaporednih olimpijskih igrah osvojil prvo mesto. (STA) Prevlada piratskih računalniških oprem PODGORICA - V Črni gori je 83 odstotkov računalniške programske opreme piratskega izvora, ugotavljajo v črnogorski podružnici vodilnega svetovnega proizvajalca programske opreme Microsoft. Generalni direktor Microsoft Montenegro je pojasnil, da so črnogorska vlada in glavna podjetja namestila licenčno programsko opremo, vlada pa se je zavezala k boju proti piratstvu na področju programske opreme.(STA) Zapor za človeka, ki je »umrl« WELLINGTON - Novozelandca Jamesa Dalea, ki je uprizoril svojo lastno smrt, da bi pobegnil pred dolgovi in problemi v zakonu, je sodišče poslalo v zapor za dve leti in štiri mesece. 43-letnik je namreč leta 2002 uprizoril utonitev in nato začel novo življenje, pri čemer je identiteto ukradel mrtvemu dojenčku.Pet let je bil Dale razglašen za mrtvega, njegova žena in otroci pa so iz njegove police življenjskega zavarovanja prejeli okoli 740.000 ameriških dolarjev. Njegovo prevaro je oblastem uspelo odkriti šele nedavno, ko je poskušal pod svojim pravim imenom pridobiti potni list / PRIREDITVE Nedelja, 21. septembra 2008 31 trst - V soboto v gledališču Rossetti 1000 romskih violin Nastopil bo največji romski simfonični orkester na svetu Budapest Gipsy Symphony Orchestra Ljubiteljem glasbe se v soboto, 27. septembra obeta izjemen dogodek. V tržaškem gledališču Rossetti bo ob 20.30 nastopil največji romski simfonični orkester na svetu Budapest Gipsy Symphony Orchestra, znan tudi kot 1000 romskih violin ali Szaztagu Cinanyzenekar, kot mu pravijo na Madžarskem. Kjerkoli se ta svetovno znani ansambel pojavi, ža-nje navdušenje in uspeh. Tokrat bo v našem mestu na povabilo Zadružne kraške banke, ki je številnim letoš- njim pobudam ob proslavljanju stoletnice svojega delovanja dodala še ta glasbeni biser. Orkester sestavljajo pravi virtuo-zi, ki ne potrebujejo partitur za svoje temperamentno izvajanje. Med njimi je tudi vrsta izvrstnih solistov, kot so La-katos, Lendvai Csocsi, Berki in še zlasti Oszkar Okos, eden najstarejših izvajalcev in najboljši cimbalist na svetu. Njihova glasba prihaja iz globin srca. Obsežen je tudi repertoar, ki poleg znanih madžarskih romskih skladb obse- ga klasična dela Brahmsa, Bizeta, Ha-čaturjana, Straussa in drugih. Zanimiv je tudi nastanek orkestra. Leta 1985, ko je umrl nepozabni romski solist Sandor Jaroka, so se na njegovem pogrebu zbrali številni romski glasbeniki z vse Madžarske ter mu spontano, improvizirano zaigrali v slovo. Tedaj se je rodila ideja, da bi se združili v orkester, ki šteje danes poleg cimbal 60 violin, šest violončelov, deset kontrabasov in de-vetkratnikov, vodita pa ga Sandor Rigo "Buffo" in Jozsef Csocsi Lendvai. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA GORICA Kulturni dom ■ 18. gledališki festival »Castello di Gorizia« V petek, 26. septembra, ob20.30 / »II mastino dei Baskerville« v priredbi gledališke skupine Teatro Immagine - Sal-zano (Benetke). _SLOVENIJA_ PIRAN Gledališče Tartini V četrtek, 9. oktobra, ob 20. uri / gostovanje Gledališča Koper z igro »Ljubezen Anne Frank« v režiji Ksenije Murari. HRVATINI Kulturni dom V sredo, 24. in v četrtek, 25. septembra, ob 20.00 / ztok Mlakar: »Duoh-tar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 23. septembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. Režija: Vito Taufer. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica: »Alica« (Alice). Režiser: Janusz Kica. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Mala drama V petek, 26. in v soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra, ob 20.00 / Jean-Luc lagarce: »Samo konec sveta«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder William Shakespeare: »Milo za drago« / v torek, 23. septembra, ob 15.30 in ob 20.00, v sredo, 24., v četrtek, 25. in v torek, 30. septembra, ob 20.00. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon har-nick: »Goslač na strehi. Mala scena V petek, 26. septembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V soboto, 27. septembra, ob 20.00 / Jose Sanchis Sinisterra: »Carmela in Paulino, variete na fino«. V ponedeljek, 29. septembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Aldo Nicolaj: »Blagi pokojniki, dragi možje« / monokomedija v režiji Bori- sa Kobala, prevodu Sergeja Verča; igra: Polona Vetrih. Glasbena spremljava: Anže Palka (kitara). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (Klub CD). William Shakespeare: »Vihar« / režija Vito Taufer; priredba Slovenskega mladinskega gledališča, SNG Drame Maribor, CD in SSG iz Trsta. V ponedeljek, 29. in v torek, 30. septembra ob 19.30 (Gallusova dvorana). ■ Ex Ponto 15. mednarodni gledališki festival Danes, 21. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma / I. Štivičic - M. Krleža: »Pijana noč 1918«. Režija: Lenka Udovički; produkcija: Gledališče Ulysses, Brioni (Hrvaška). Jutri, 22. septembra, ob 20.00 / Stara mestna elektrarna - Elektro Ljubljana / L. Bangerter: »Random - Plasma-Project 9«. Režija: Lukas Bangerter; produkcija: Plasma, Zürich (Švica); soprodukcija: Theaterhaus Gessnerallee, Zürich & Schlachthaus Theater, Bern (Švica). Jutri, 22. septembra, ob 22.30 bo v Men-zi pri koritu, AKC Metelkova koncert skupine Foltin, (Bitola, Makedonija). V torek, 23. septembra, ob 20.00 / v Slovenskem mladinskem gledališču / B. Brecht: »Bobni v noči«. Režija: Martin Ko-čovski; produkcija: Narodno gledališče Voj-dan Černodrinski, Prilep (Makedonija). GLASBA TRST Gledališče Verdi Koncert posvečen glasbi Rachmani-nova in Mahlerja / nastopa orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Renata Palumba s solistom Alexanderjem Toradzem (klavir). V petek, 26. septembra, ob 20.30 (red A) in v soboto, 27. septembra, ob 18.00 (red B). SLOVENIJA SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra, ob 19.00 / Glas-beno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. ■ KOGOJEVI DNEVI V četrtek, 25. septembra, ob 20.30, / Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic - dirigent. V četrtek, 2. oktobra, ob 20.30, / Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. LJUBLJANA Cankarjev dom V četrtek, 25. in v petek, 26. septembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / Orkester slovenske filharmonije; dirigent: George Pehlivanian; solist: Giuseppe Albanese (klavir). V ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri / v Linhartovi dvorani / Big Band RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajn-čan; gosti: Mads Vinding (kontrabas -Danska), Kristijan krajnčan (bobni -Slovenija) in Anne Guus Teerhuis (klavir - Nizozemska). V torek, 30. septembra, ob 20.30 / v okviru Cankarjevih torkov koncert skupine Elliott Sharp's Terraplane iz New Yorka (Klub CD). V četrtek, 2. oktobra, ob 21. uri / Linhartova dvorana / Natacha Atlas & The Mazeeka Ensemble. V četrtek, 2. in v petek, 3. oktobra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Guillerma Garcie Calva. Solist: David Garrett (violina). V petek, 3. oktobra, ob 19.30 / dvorana Slovenske filharmonije / koncert Cuarteta Casals (Spanja). V petek, 3. oktobra, ob 20.15 / Linhartova dvorana / »Tango maldito« -nastop skupine Melingo (Argentina). SNG Opera in Balet Ljubljana V petek, 26. septembra, ob 20.00 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (premiera). V soboto, 27. septembra, ob 19.30 / v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma nastop Iva van Zwietena in Hansa van Manena »Tango za Rahmaninova« (abonma Zaupanja in izven). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bazen Bruno Bianchi: razstavi »Nova slovenska fotografija - 2. predstavitev«, in »Photonic Moments«. Razstavi spa- data v sklop tržaškega fotografskega festivala "Triestefotografia". Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti: »1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. V galeriji Caracas v Drevoredu 20. septembra, bo na ogled do 16. oktobra razstava z naslovom »Metamorfosi« goriškega slikarja Adriana Velussija. Urnik: vsak dan od 16. do 24. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Prosvetni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava članov. Pobuda je vključena v mednarodni fotografski festival "Triestefotografia". V Bambičevi galeriji, v Proseški ulici 131, bo do 5. oktobra na ogled razstava »Podobe iz mojega čopiča« slikarja Claudia Clarija. Odprta od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. V galeriji Kraške hiše je na ogled likovna razstava Štefana Turka »Labirinti«. Razstava bo odprta do 12. oktobra 2008 ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulp-ture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vit-torio Porro (kamnite skulpture), Luisa Po-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo na ogled bo do 30. septembra samostojna fotografska razstava Zdenka Vogriča ob njegovi 80-letnici; od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju bo na ogled bo do 30. septembra fotografska razstava »2_LUOGHI DIVISI / 2_LOČENA KRAJA« v okviru prireditve Spilimbergo Fotografia 2008. Razstavljata Fabrizio Cicconi in Kai-Uwe Schulte-Bu-nert; urnik razstave: od torka do nedelje od 9. do 19. ure, zaprto ob ponedeljkih. LOČNIK V občinskem središču bo do 28. septembra na ogled razstava slikarjev kulturnega društva DABLO (Društvo briških likovnih ustvarjalcev) s Šmartnega v priredbi Kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice v sodelovanju z občinskim središčem v Ločniku. Urnik: ob delavnikih med 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 13. uro ter med 17. in 19. uro ob nedeljah med 10. in 13. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odpr- to vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen od srede do nedelje od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 18.00, zaprto ob ponedeljkih in torkih, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: do 12. oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA V Galeriji Hest (Židovska ulica 8) bo do jutri, 22. septembra, na ogled razstava slik Franka Vecchieta. Razstavljena so umetnikova dela iz zadnjega obdobja. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFONIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. 9. 2008) Vodoravno: dama, Ken, aparat, Anapurna, Toledo, mesojedka, levak, Ital, Moli, imami, rokome-tašica, oo, ena, Edalini, Kodrič, lar, Jirak, resa, J. K., A. A., ara, plava I ec, output, Ingo, Radovan, lan Fleing, os, ikone, Jong, OAS, Cerin, Mor, Leander, katamaran, Etna, tvornik, Rono, Iva, raid, E. A., otka, Onič, sto; na sliki: Ravel Kodrič. VRAČAJO SE NAKUPI MEDNARODNEGA ZNAČAJA. .EU NEMOGOČE OSTATI PRAZNIH ROK. * * Piazza iuropa 08 Mercato Eumpeo del Commercio Ambulante 26. - 29. SEPTEMBRA V SREDIŠČU TRSTA. Evropsketržnice bodo spetpopestrile dolgi vikend ob koncu poletja. Po ulicah v središču Trsta vam bo na stotine razstavljalcev predstavilo svoje obrtniške in enogastronomske proizvode ter vas popeljalo v svet mednarodnih okusov, barv in tradicij. Prepustite se velikemu shoppingu: Piazza Europa. Sejem za vse okuse. Prirejata: COÍlFCOmmETCIQ Trieste <,FiyA S pomočjo: Camera di Commercio f @ com une dl trleste Fondazione FONDAZIOHE CRTRIESTE Sodelujejo: FRIULADRIA W*«*. CRÉDIT AGRICOLE Popotomdl Vlcnz. Install Pro UNITED WORLD COLLEGES